P M«n«ne SterUfc« Navadne ob nedd&ah Din 1'—- Mostnina plačana v gotovini Cena današnje štev. 75 para 10-- [BmiCTo i/ — *---. - D iv—k n* «k*Inie' anosS po dogo* Karob oo pri «prw»i .TABORA* MARIBOR >rSieM uto* »*•». *. Naslov ] -Jo,,, Maribor, sobota 23. avgusta 1924. Posamezne številke: Navadne Din •—‘75, ob nedeljah Din 1*—v TOEDNISTVO , n.h.j. y u^. boru, Jur&cev« «L Jfc 4, L n*d-npSTvJ " »‘»nurk. it 27«. , ’ *• Pritličje, desno. Tole- foa sL 24.^ — SRS poštnoSakevm račun štev. 11.787. Na naročil a brez denarja M mc “ Rokopisi sc o« vtačajo. Leto: V. — Številka: 192. ŽELEZNICA KNIN—GRAČAC. Dela se bližajo koncu. BEOGRAD. 22. avg-. Dela na žel. progi Knin—Gračae se bližajo koncu in bo proga še tdkoimi septembra izročena prometa. Danes živahno v skupščini. Xse se hoče Informirati o položaju, in da je kralj zadovoljen z razvojem BEOGRAD, 22. avg. Danes je bilo v Skupščini živahno, ker so poslanci posameznih Strank v evrho informacij o Položaju prišli v klube. Tudi od' zunaj jo prišlo veo deportacij v osebnih in komunalnih zadevah. Min. svet danes še nd seje, ki je odgodena na 18- uro. Da-▼idovič je tauel v svojem kabinetu daljše konference z zum, ministrom Marinkovičem, z ministrom pravde IJrasnico, z g*. Korošcem ih podpredsednikom HRSS Maokotn. Maček je napratm novinarjem Izjavil po konferenci, Ja je položaj za Davidovičevo vlado izredno ugoden. — Maček je imel priliko opazovati dobro Dr. Maček pravi, da vlada stoji trdno dogodkov. — Pred odhodom v Surdulico. razpoloženje min. predsednika, Iri jo bilo posledica včerajšnje avdijenco pri kralju v Topoli. Maček je izjavil, da je Nj. VeL z razvojem dogodkov in'z delom vlade zadovoljno. Vlada stoji trdno, je izjavi)! Maček. Pozneje je prišel k min. predsedniku dvorni maršal Jankovič, da se ix>svotuje radi slavnosti v Surdulici. Min. preda odpotuje tja jutri zvečer v spremstvu ministrov. Tekom dopoldneva je sprejel mlin. predsednik tudi deputacijo meščanov iz Strumfoe, ki so mu poročali o požaru. , Po podpisu konvencije z Italijo. Izjave italijanskega poslanika. BEOGRAD. 22. avsr- Italijanski poslanik Bordrero, obenem prvi italijanski delegat Kri pogajanjih za trgovinsko po-godbo, je Po podpisu konzularne konvencij® izjavil sotrudniku --Politike*: (Pri sklepu pogajanj, ki so trajala 6 mese cev, in po podpisu zadnje konvencije, JVara želim povedati, da je bila na obeh straneh dobra vodja. Obojni delegati so dokazali velike sposobnosti v pogoj Srnjih, so si pa tudii pridobili veliko rutino ■a pogajanja z drugimi državami. Trgovska pogodba zasdgura vzajemne gospodarsko odnošaje, seveda se ne J>odo uspehi takoj v praksi pokazali. — Mnogi1 pravijo, da bo iz trgovske pogodbe samo Italija imela korist. Temu naproti moramo povdariti, da .si je tudi Jugoslavija za najvažnejše izvozne predmete zastgurala min ima.In e tarife. Pogodba in konvencije bodo vedle še do posebne pogodbe obeh držav. Jugoslavija je za svoje državljane na Reki dobila dovoljenje za revizijo obstoječih odredb, ne da bi privolila v reciprooiteto v Dalmaciji. To vprašanje se bo rešilo na kon ferenci v Benetkah. Ko bo razčiščeno tudi to_ sporno vprašanje, bodo postali oduošaji med obema državama izredno prisrčni. Proti militarizmu. se neprestano vpili klerikalni listi za ca&a prejšnjih vlad. Lani za časa; volitev so izdali brošuro, v kateri so v članku »za demobilizacijo in mir« — »Liberalci za vojsko« na najgrši način psovali vlado radii delne mobilizacije povodom Karlovega puča na Madžarskem. Korošec in njegovi kompanjcni, ki so pred Habsburžani na Dunaju ležali ponižno v prahu in vedno glasovali za vse kanone In druge vojaške potrebščine* so v svoji narodni državi glasovali proti vojaškimi kreditom!, — če niso bili v vladi. Danes pa so na vladi in tako so ti Isti gospodje odgovorili Zvezi narodov na njeno zahtevo, naj se pridruži tudi naša vlada resoluciji, da. naj bi vojni budžet raznih držav ne prekoračil budžeta zadnjih dveh let, da naša vlada take resolu-cije ne more sprejeti, češ da naša armada še dolgo ne zadostuje potrebam za varnost države. Ljuba »Straža«, povej nam1 vendar, odkedaj pa sta šla gg. Korošec in Vesenjak med militariste, ki ne le da ne zahtevata po Vaših načelih (glej Vaša volilna knjižica »Sodite jih po delih!« št. 51!!) zmanjšanja armade, ampak še celo večje stroške za njo? Radovedno pričakujeta© »Stražinega« odgovora! Herriot pred zbornico in senatom. Njegov ek sp o/e o londonski konferenci. — Borba za večino. PARIZ, 22. avg. Včeraj je govoril v poslanski zibom itai min. preds. Herriot, burno pozdravljen od radikalcev in eo-jriaifestov. Povdaril je, da je izvedba Dadasovega načrta zahtevala enotno postopanje zaveznikov. Na konferenci je Francija predlagala postopanje razsodišča, katero se mora činu bolj razviti, sko narodi nočejo ostati pid strašnem načinu razračunavanja, ki se imenuje vojna. Zahteva od zbornice, da. se izjavi, ali je francoska delegacija pravilno ravnala, ko je izpolnila obljube Francije, da hoče ustvariti novo pravo. Med za-glušno burjo na desnici in v centru je Herriot razvijal sklenjeno rešitev vprašanja, dat razsoja razsodišče v slučaju, če bi Nemčija ne izpolnila obveznosti. — Francija — je dejal — je vedno dajala prednost sili pred pravom. Kar zadeva tapracsnenje Porruhrja, je visel ta predmet kakor Damdklov meč nad vsemi razpravami. Alko bi se poruhrsko vprašanje n« bilo zadovoljivo rešilo, hi bilo nemogoče uporabiti Dav-©sov načrt. — Min- svet je popolnoma neodvisno v Pa- RAZMEJ1TEV PRl PODGORICL Memorandum plemena Kučl. PODGORICA, 22. avg. Semkaj je prispela mednarodna raamejiv-ma komisija- .Tugo&lovensko pleme Kuči je izročilo komisiji memorandum! z 12 dokumenti, iz katerih je dokazano, dia je- ozemlje, ki ie med Albanijo in Jugoslavijo sporno, privatna lastnina tega plemena. tTMOR BOLGARSKIH KMETOV NA GRŠKI MEJI. Nista mednarodne Preiskovalne komisije. BOIUA, 22. avg. Mednarodna preiskovalna. komisija o umoru 21 Klogarskih kanotov na grški meji j® poslala v / tene neto, v kateri se zahteva premestitev lokalnih uradnikov in garnizijskih ofi-te* kaznovanj« krivcev.. rižu sklenil, da se v znak dobrohotnosti zasedba Poruhrja omeji na eno leto. — Vlada je stala Pred dilem©: ali sodelovanje ® zavezniki ali pa nadaljevanje izolirane akcije. Tudi parlament mora med obojimi voliti, Z vprašanji medzavezni-ških dolgov in jamstev se bo bavila druga konferenca. Končno je povdaril Herriot, da je londonski dokument le prva etapa na potu k miru. Dasi še niso odstranjena vsa n ©sporazumi! j en j a, gre vendar za početek nove dobe. Dsodepelu M bil sklep, dla b[ se zavrgla pogori h a in bi se odločili za izolirano akcijo. —Radikalni in socialistični poslanci se dvignejo s sedežev in' prirejajo Herriotu ovacije. ■ PARIZ, 22. avg. V senatu je prečitano Herruotovo izjavo levica 'prejela 6 priznanjem. Po prečitamju je izjavil predsednik, da mu je levica izročila predlog, ki vsebuje zaupnico vladi. Po poslovniku se mora predlog izročiti pristojnemu odseku. Temiu j« senat pritrdil z 177 proti 109 glasovom: Borza. CTTRTH, 23. avg. (Izv.) SSklepni tečaj. Pariz 28.85, Beograd 6.60, London 24, Praga 16, Milan 23.60, Newyoirk 5J2.75, Dunaj 0.007190. ZAGREB, 22. avg. Pariz 443.25—448.25, Švica 1520—1530, London 365.30—368.30, Dunaj 0O134—0.1154, Praga 242.75—245.75, Milan 359.40—362.40, New,yoki, so v vročih dneh obiskali Moskvo. V tamošnji reki se kopljejo ljudje popolnoma nagi kot jih je Bog ustvaril. Ženske in moški vseh starosti s«.gnetejo v vodi, slačijo na. obrežju in plavajo skupaj nedolžno kot Adam in Eva pred izvirnimi grehom1. Nihče ne čuti potrebe niti zd figovim listom. Seveda ima tudi mladina prost pristop. Ko se je neki angleški časnikar temu čudil, so mu odvrnili, da je sranU navaden bur-žoaski predsodek. Sovjetska policija te prizore mirno opazuje in ni doslej še nobena oblast hotela posredovati. To se bo nekaterim ljudem' tožilo za boljše vtki, če jih nekoč ne bo več na krmilu! Radovedni smo, ali si jo ta paradiž ogledal tudi znani hrvateki politična popotnik, ki se je vrnil s .polno malho hvale iz Moskve. — Osemdesetletnico je slavil te dni v svoji vilici v finskem mestecu Koakale slavm ruski slikar lija. Rjepin. Dobil, je nehroj čestitk in darov od vseh strani — Ženska v meniških kutah. Ruski listi pripovedujejo sledečo zgodbo; V neki ■ samostan blizu Moskve je svojčas vstopil mladenič z imenom A lake je j Do-brotolov. Prior ga je sprejel za meniha. Čez nekaj dni pa je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da Aleksjej ni moški marveč dekle. Menih je priznal, da je res ženskega spola in da se piše Ana Pše-nicioa. Dekle je pripovedovalo, da se po smrti svojih starišev ni moglo preživljati in je sklenilo, da se obleče v moškega, ker so moški lažje našli delo in kruh. — Toda čez malo časa se je razočaralo in je sklenilo, da pojde v samostan. Prior, ki Je ne morejo drugače spraviti « sveta, Zahtevajo federalizacijo, s katero bi vlaka pokrajina dobila toliko svobode, da bj »e lahko pozneje izrekla za kako drugo državno zvezo. To bi morda tudi privedlo do državljanske vojne, ker Srbi iz *&vno istega, načela samoodločbe, na ka-2®r«ga se sklicujejo Hrvati, ne bi mogli ^opustiti, da bi Hrvati zatirali Srbe na Brvatskern (Hrvati hočejo zgodovinsko ■®rvatsko). Na teh bedastih sporih med ^Titlikavrd bi potem komunisti skuhali hudičevo juho. Kakor je videti, je Rad;devo efijatsko delo v Rusiji zaleglo! f^l.iševiki bi pač ne 'bili boljševiki, če si bi s krvjo balkanskih narodov po-^IjšaLi življenja! G. Davidovič ge nekaj ^ n« more več mirno spati na Radiče-i; hudič se je zaklel, da, yja- jo menda tudi že postal nekoliko boljše-viški, je ko j predložil dekletu, naj ostane kot moški v monastiiru, toda dovoliti mora, da ga 011 ponoči obiskuje in se vadi ž njim v samostanskih krepostih. Dekle je v to privolilo. Čez nekaj časa, ko se je začelo menihu sumljivo košatiti o-koli pasu, je prior svojo ljubico postavil na cesto. Zapuščeno dekle je bilo zopet brez sredstev in ni vedelo kod ne kam, vrhu tega se je bližala ura poroda. Do poroda se je nekako prebilo, po porodu pa je mlada mati zadavila otroka in se sama javila policiji. Oblast jo je takoj zaprla, v zapore pa so vtaknili dan po zneje tudi grešnega priorja Varnavo. — Prvikrat je videl železnico in avto neki pismonoša z otoka St. Kildy. Na teom majhnem o-toku se je rodil in odrasel, ne da bi ga. bil kedaj zapustil. 2e v zrelih letih se je te dni prvič prepeljal z ladijo na kopno. Ko je izstopil v mestu Fleetwood, se je začelo zanj mučno spoznavanje moderne tehnike. Najprej se je tako prestrašil železnice, da je začel bežati kot divji. Nesreča pa je hotela, da je za njim pridrčal avto, ki ga ubogi pismonoša tudi ni poznal. Mislil je, da ga Preganja sam zlodej in je pooegnilv bližnji gozd. S težavo so mu ljudje dopovedali, da se temu nihče več ne čudi in nihče ne boji. Nalašč so ga bili peljali v bioskop, kjer je plačljivo trepet tl, kakor hitro^se je pojavil na platnu kak človek s puško. Za Boga se ni dal prepričati, da se te slike gibljejo na platnu. Oez malo časa se je vrnil na blaženi, tihi o-tok, ves srečen, da ni na njem ne vlakov ne avtomobilov in drugih podobnih čudežev. Mariborsko zdravstvo na Bjubilanski razstavi. Lični paviljon na ljubljanskem velesejmu, v katerem je prirejena higijeni-čna razstava, je od jutra do večera poln ljudi. Dasi ima razstava bolj skromen olbseg in ne nudi vsega, kar bi nudilo pod to firmo razstava v kakem velikem mestu z bogato medicinsko fakulteto, pa je treba priznati; Higijenična razstava je odlična atrakcija letošnjega velesej ma in zasluži vso priznanje. V nji so zbrani predvsem izsledki domačega dela na polju higijene. Statistični materijal, sli k e, tabele, pristni ali iz voska zliti primer; patoloških poj.nvov v človeškem organizmu — vse to je sad dela naših zdravnikov. Pozornost, ki jo kaže občinstvo higijenični razstavi, velja tedaj dej-etvu, da naši zdravniki ne -mislijo zgolj na zdravljenje bolnih posameznikov, temveč jim neprestano plavajo pred očmi ideali narodne higijene, simo-tri evgenike in sistematične povzdige bioloških pogrojev našega narodnega obstoja. Odločno je treba grajati to, da je dobila higijenična razstava tako ozek paviljon. Prostori so tako tesno odmerjeni, da se komaj izogne človek človeku. —-Množice^ ki se gnetejo okoli paviljona, so prisiljene le dofHirati mimo razstavljenih ptredffletovj vsak podrobnejši pre- gled povzroči zastoj v tej nadležni cirkulaciji in seveda opomine onih poset-nikov, ki jih predmeti podrobno ne zanimajo. V paviljonu vlada vsled prena-tlačenosti tak zrak, da je to že nekam paradoksno, če se spomnimo, da smo na higijenični razstavi. To bodi povdarjeoo le radi tega, ker je obžalovati, da razstavljeni materijal ne pride do tistega efekta, ki bi ga bilo želeti v interesu naše zdravstvene vzgoje. In vendar je tu toliko znanstvenih podrobnosti, ki bi jih moral poznati vsak odrasli Človek! Kot Mariborci moramo še posebej podčrtati to, da je Častno zastopano baš delo naših mariborskih zdravnikov. G. dr. Hugon Robič, primarij dermatološkega oddelka naše bolnice, je razstavil zelo pester materijal iz področja venerologi je. Nazorne slike o sifilisu niso v risarskem oziru ravno d o v r-šene,^učinkujejo pa v celoti kot dobro podučno sredstvo, ki pomaga besedi do učinka. Statistika o delovanju .mariborskega ambulatorija za spolne in kožne bolezni pa je baš te dni izšla v oficijel-nem glasilu našega ministrstva za narodno zdravje, s čemer je postal o-d priznanega strokovnjaka zbrani mgterijal važen prispevek k boju proti sifilidi in drugim spolnim boleznim v našem narodu. — Zelo zanimiv materijal je došel iz delavnice mariborskega kirurga g. dr. Černič a; bolniki z golšo in slepiči so tako pogosto na operacijski mizi in opomin: hodie mihi, eras tibi! je tako gla-san, da si vsak posetnik z zanimanjem ogleduje take reči. — Važe-n del našega zdravstvenega dela predstavljajo statistične tabele in nazorne slike iz aonibula-torija mariborske Proti tuberkulozne lise, ki ji sto ji na čelu g. docent dr. M a t-ko. A prav to gradivo učinkuje veliko premalo, ke,r si ga vsled običajne prenapolnjenosti pretesnega paviljona ne more nihče temeljitejše ogledati. Gg. dr. Robič in di\ Černič sta tud predavala na razstavi. Veseli nas, da je Maribor tako čedno zastopan na higijenični razstavi. Ali bi ne kazalo prirediti podobno razstavo tudi v Mariboru1? Važno sredstvo v boju za življenje je pač znanje, in kadar gre za boj proti boleznim, ki segajo do korenin vsega naroda, je važnega pomena, da dobi vsa.k posameznik kolikor mogoče jasno sliko o nevarnosti te žive rje. Zdravniškega poduka v vitalnih vprašanjih posameznika in naroda ni nikoli Preveč. maratonske ©Vlasti. V dneh 28. in 29. avgusta t. 1. se vrši v Beogradu seja centralnega zbora industrije Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, na hoji se bo razpravljalo o to-časnem položaju celokupne naše industrije, zlasti posledicah nezadostne carinske zaštite in sploh o težkočah izvoza, transportnih neprilikah, davkih i. t d. Ker se član predsedstva Mariborske krajevne skupine Zveze industrijcev tega zbora udeleži, prosimo industrijce mariborske oblasti, da vpošljejo do incl. pondeljka 25. avgusta podpisanemu predsedstvu skupine vse svoje opravičene težnje in želje pismeno, da moremo to na zboru v Beogradu uspešno uveljavljati. Krajevna skupina Zveze industrijcev. Dr. Pipuš, predsednik. Mariborske vesti. aiibor. 22. avgusta 1924 m. KANDIDATNA LISTA NARODNEGA BLOKA je bila danes, 23. avgusta, zjutraj kot prva vložena pri srezkeiu poglavarstvu. Opozarjamo narodno vo-lilstvo mesta Maribora na volitve dne 21. septembra. m. Kot druga kandidatna lista je bila vložena danes tik za listo Narodnega bloka socialistična lista, katere nosilec je g. prof. Favai. Drugi na listi je g. Bahun. Kot tretja je bila vložena danes tudi nemška lista z nosilcem dr. Lothar Miihlei-senom na čelu. m. Vodstvo obrtno-nadaljevalne šole v Mariboru opozarja tem potom ponovno vse delodajalce in delodajalke, naj pošljejo nemudoma svoje vajence in vajenke vpisovanju. Sedaj, ko bi se morala začeti razvrstitev učencev in učenk, še manjka za vpisovanje nad 500 vajencev in vajenk. m. Na deški meščanski šoli v Mariboru se pričenja šolsko leto 1924-25 v sledečem redu: Dne 9. in 10. septembra so razredni in drugi izpiti, dne tl. septembra naknadno vpisovanje domačih in zunanjih učencev, Ta dan naj se zglasijo tudi oni učenci, ki so se vpisali koncem pret. šol. leta v 2., 3. in 4. razred, da bo možno določiti točno število učencev. V nedeljo, dne 14- septembra je ob >48. uri šolska maša v stolnici. Učenci se zberejo do 7. ure na šolskem dvorišču. V pon-deljek, dne 15. septembra je ob 8. uri pričetek rednega pouka. Ravnatelj. m. Po Studencih, v Mariboru in tudi drugod razširjajo socijalisti med nepoučenim ljudstvom, zlasti pa še med mladino, govorico, da preide Sokolski dom v Studencih sedaj vsled socijalis-tičke zmage pri občinskih volitvah v roke. in last »Svobode«. Seveda je dobiti dosti mladih in tudi starih kalinov, ki to verjamejo. Temu se niti ne čudimo, ker vemo, da jim ie Sokolski dom trn v peti že od vsega početka, čeprav gre Sokol v Studencih občini, krajnemu šol. Svetu in vsemu prebivalstvu tako na roko, kakor ne bi v takem slučaju šlo nobeno soeija-listično društvo. Svojo telovadnico je prostovoljno prepustilo v uporabo . z vsem inventarjem dvanajstim razredom osnovne šole za telovadbo. Razen .tega ima otroški vrtec dva razreda v najemu. Tn za vse to plača krajni šol. svet velikansko najemnino beri in piši: tristo dinarjev letno, ali mesečno 25 Din.!! Tako resnično in idealno komunistični za njla-dino in prebivalstvo niso niti studenški socijalisti m ne komunisti, kakor pa Sokol v Studencih. To je vodilnim krogom sccijalistov dobro znano, a kljub temu so izrabili Sokola in njegov dom za agitacijo-in demagoštvo ob priliki občinskih voii-tev. Kljub temu trosijo take bedaste' govorice sedaj okrog, češ, da preide Sokolski dom v last »Svobodašev«! Socijalisti so imeli že preje občino v rokah, Sokol pa svoj dom. Ko bi se ga dalo na kak način Sokolu vzeti,' bi to že zdavnaj storili. Zato povemo enkrat'za vselej, da ostane'Sokolski dom v Studencih last tamošnjega Sokola, pa naj bode v občiiii Studenci ali pa v beograjski vladi na krmilu Peter ali Pavel in sicer toliko časa, doler bode obstojala naša država in njena meja nad Dravo. Tako, sedaj, si pa lahko izračunijo sami na prstih, kedaj preide Sokolski dom v Studencih v druge roke. m. Nastopi petletne baletke na Indti- strijsko-obrtrsi razstavi. Na’ veseličnem prostoru razstave bo nastopala danes in v nedeljo od 20. ure zvečer okoli 5 let stara deklica, ki z občudovanja vredno ekzaktnostjo in Ijubko'stjo pleše razne plese. Nadebudna plesalka je že ponovno nastopila na raznih družabnih prireditvah in je povsod vzbujala začudenje in pohvalo. Zdaj bo z javnim nastopom na razstavišču omogočila širšemu občinstvu, da spozna njene sposobnosti. m. Tujski promet v Mariboru. V noči od petka na soboto je prenočilo-v mariborskih hotelih 65 tujcev in sicer: >Me-ran« JI, »Privatni hotel« 6, »Zamorec« 18, »Črni orel« 8, Halbvvid! 6,- »Pri grozdu« 5, »Kosovo« 5, »Zlati konj« 4* »Pri jelenu« 2. m Knjige, leposlovne ki znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, kupi’j e po najvišjih cenah vedno »Ljudska knjižnica« v Mariboru, Narodni dom I, m. Opozarjamo na današnji oglas znane veletrgovine V. Weixl v Jurčičevi ulici. m. Legitimacije za ljubljanski sejem se še dobijo v knjigarni V. Weixl. Prodajajo se tudi še jutri v nedeljo do 12, ure opoldan.. m. Zobozdravnik dr. F. Kartin, Maribor, Slovenska ulica 9, ordinira zopet od 28. avgusta naprej, m Klub-bar. Kratko gostovanje 5 R,nffy Girls, Wa.mia Gro-benova in Odys! Začetek ob 11 uri. 1784 Šport. : Jesenska dirka kolesarjev In motociklistov. Kakor smo že poročali, priredi športni klub »Edelweiss« dne 7, in S. sep-aembra t. 1. na dirkališču nia Teznu veliko dirko. Na sporedu je tudi dirka motociklistov za prvenstvo Slovenije na dirkališču, katera bode gotovo, našla največji interes i pri udeležencih športnem občinstvu. Natančnejša, čila bodo sledila v kratkem. m. Vojna akademija Beograd ____________ »Mercur« Maribor. V nedeljo, dne 2,4. avgusta se vrši v Ljudskem vrtu na igrišču . S. S. K. »Maribor« prijateljska tekma med gornjimi klubi. Začetek ob 16. uri. °redigra ob 14. uri med »Rapid«-rez6rvo in »Svoboda«-rezer.vo, i pri poro- S. K. •V*#,.- s erg« T JlaVibKttf,' fine 24. avgustu 1224. Z mariborske razstave. Tvrdka Ant. Rud Legat na razstavi. Znana tvrdka Ant. Rud Legat, Prva specijalna trgovina s pisalnimi stroji in pisarniškimi potrebščinami, Maribor, Slovenska ulica 7, se najde tudi letos na razstavi. Stojnica se nahaja v, Šolskem poslopju y prvem nadstropju in se odlikuje po svoji posebni velikosti ter obsežnosti in je zelo lepo aranžirana. Tvrdka ima samoprodajo pisalnega stroja »Continental«, kateri velja kot najboljši stroj, za vso Slovenijo. Izven »Continen-tala«, ki se vidi v različni velikosti&i pisavi, eo zastopane tudi druge znamke kakor »Underwood«, »Adler«, »Reming-ton«, od pisalnih strojev za potovanje »Remington Portable«, »krika« in »Va-santa«. Kot novost je razstavljena zniže-.valna miza s pisalnim strojem, tiskarski stroj Rodertal«, ki izdeluje zelo lepe in čedne odtise, 20mestni računski stroj »Triumphator«, računski stroj Original Odhner i. t. d. Od drugih strojev naj bodo omenjeni razmnoževalni aparat »Rapax«, kopirni stroj »Soennecken«, šapirograf in role za šapirograf, listi za hektografira-nje, opalograf v vseh velikostih s pri-padkl vred, kakor Fixat, Preservat, barva za opalograf k t. d-, stroji za ostrenje svinčnikov, luknjači, urejevalci za pisma sistem »Indus«, brzosponi, barvni traki, ogljeni papir, voščen papir, barva za voščen papir, mizice za pisalni stroj s stolčki, pripadki za vse pisarniške stroje i. t. d. Podjetje ima tudi lastno strokovno šolo za strojepisje in stenografijo ter začnejo novi tečaji dne 1. oktobra. Šola je moderno urejena in popolnoma nova. Tvrdka Ant. Rud. Legat je tokrat zopet pokazala svojo zmožnost in sposobnost ter je bilo mnogo obiskovalcev !n interesentov presenečenih radi obilnosti in bogastva, ki ga je nudila omenjena tvrdka. Pri novih nabavah je na vsak način priporočljivo zahtevati ponudbo oziroma si ogledati brezobvezno pisarniške stroje Prodajalna tvrdke je v Mariboru, samo Slovenska ulica 7, telefon 100. ■mBvaaaianGSMcsBiiBaGsaiBoaEKiiaaH UdiliskH&rtsi razstava v Maribora. Le še danes in jutri (vsakokrat ob 20. uri) pleše čudežni otrok MaBa Olgica najmanjša umetnica. Zvišana vstopnina. SBSfflBHKHBB 35 Marala BIHiaH Kulture in sunefnosi Znamenita razstava češke umetnosti v Ljubljani. Narodu a galerija je priredila v Jakopičevem omet, paviljon u v Laterna ano-vaml drevoredu v Ljlubljiani razstavo češkega umret. društva »Mtiines« ir. Prage. iDružtvo »Ma.ues«, ki jie prvo zaneslo slavo češke upodabljajoče umetnosti' po Errropd, predtetavljia sodobni' razvoj češke umetnosti, ki se je razvila pod fpaneo-skimi vplivom, popolnoma. Kdor si ogleda sedanjo ljubljansko češko razstavo, dobi celoten pregled o češki upodabljajoči umetnosti sedanjosti, kakor ga ne bi mogel dobiti tudii ne v Praigi na posa.-Ufidanih razstavah. Zastopano je slikarstvo po Benešu, Boettingerjiu, Dvoraku, Hudniku, Koničkiu, Kubinu, Maisaryku, Simonu,' slavnih slikarjih Preislorju in Švabinskem! i‘td-, kiparstvo, ki je med Cehi na vleku, ki so učenci Francoza Kodirna, po Kafki, Benešu, »lavnem! Starši, Bendi, Korejcu itd.. _ grafika najboljše kvalitete po Kenopki,, Kremlioki’, Stret-tdju itd., naposled stavbarstvo p<> .Tana-iku Kaktusu, Novoitmemi itd. Zastopane so vse struje sedanjosti odi kubistov, polog' prekrasnih krajin partrctl in tihožitja. Kdor se hočo poučiti o sodobnem evropskemu. umetnostnem! stanju, ima priliko za to na ljublj, »Maniesorvi« razstavi. Razstava je bila otvorjena obenem z ljubljanskim velikim sejmom ter bo ostala odprta §e col mesec avgust in del BOptenubra- Obisk j« mogoč dopoldne in popoldne. Vsak obiskovalec ljublj. veii-fcfega sejma in vtsak, kdoir jima sicer o-pravka v Ljubljani, naj bi sl ogledal »Manasovo« razstavo, ker podobne prilike ne bo zoi»et kmalu. »Mauesova« razstava jo prva velika inozemska uniet. razstava v Ljubljani in presoga tudi po obsegu dosedanje razstave v ljublj. urn. paviljojnu. x Nova Evropa«. 5. številka »Nove Evrope« je prinesla 'J. Turičevo razpravo o morali in družbi, J. LupisVukidevo polemiko o Ameriki in amerikanizmu ter Bartolovi čevo polemiko o smotrih in ■akciji Orjune. Od ostalega gradiva je o-meniti C. politični članek »Butanja g. Radiča« ter Jelačičev referat o spominih •bivšega ruskega ministra Bjcleekega. — V 6. številki je bila obelodanjena razprava J. Zuboviča. o jugoslov. človeku. To je poskus sintezo dosedanjih stremljenj k ustvaritvi enotnega in boljšega jugoslov*. tipa. Članek zasluži, da ga pre-'bere vsak pristaš jugoslovanske misli. J. Kolbe zanikuje v nadaljnem! članku nevarnost e strani komunizma, A. Gave-la pa objavlja svoj prispevek k »Uzgajate! je vi« anketi o družbi in morali Zanimiv jo tudi Andrejev esej o Jeanu Jau-resu. C. polemizira z izjavami o krvavem jedinstvu, dr. Belin pa podaja bilanco Stoja dinovlčevotga vodstva državnih financ. Sledi ge prevod neke češke pesmi o solncu, ki prihaja od vzhoda. Tej številki je priložena karikatura Sv. Pribi-čevida. Revija »Nova Evropa« so naroča v Zagrebu, Preradovidev trg 9, II. Sokolstvo, o Sokol v Studencih praznuje letos petletnico svojega obstoja. Ob tej priliki priredi dne 14. septembra na teovadišču pri Sokolskem domu v Studencih javen nastop članstva in naraščaja. Na to opozarjamo vsa bližnja bratska sokolska kakor tudi draga društva v nadi, da poselijo v obilnem številu fco prireditev. itopisi. Iz Šoštanja. V nedeljo 17. tuni. smo iihlelSi volitev župana v okoliški občini. Vložena je 'bila za volitve samo ena kompromisna lista, katero pa so si seveda klerikalci kar prilastili kot svojo, Na županski stolee so hoteli po vsej sili spraviti svojega glavnega hujskača Marka Novaka, Pametmi odborniki so to nakano s svojimi treznim nastopom1 preprečili in je bil .za župana izvoljen posestnik Ivan Dnmol, vrl im pravičen mož, ki se strankarsko ne oksponira. Valili so ga tudi zmerni klerikalci. Svetovalci .so trije pristaši' SLS in eden JDS. — Pri vo-litvi župana v Šoštanju je bil izvoljen demokrat, trgovec g. Franc Vrečko, za podžupana istoitako demokrat slikarski mojster g- Ivan Novak. Drugi svetovalec je socialist, tretji Nemec, četrti demokrat jfe Ivan Šoln. Upamo, da se bodo duhovi' pri nas pomirili im da bodo razni prenapeteži spoznali, da se ne da iti z glavo sfcazi zid. Novima županoma našega mesta, in okolice želimo obilo uspehov v, občinskem' gospodarstvu! vanju inozemskih eže-Saveev in državne bor se defla. Spričo nejasnosti, kako je postopati delodajalcem! pri vlaganju prošenj v zmaslu člena 3. pravilnika o zaposlovanju inozemskih delavcev, (Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti z dne 2. 8. 1924, št 71.) sporočamo glede na to-stvarme odredbe ministrstva za socialno politiko v B eogradu z din e a. 8. .1924, O Br. 339-IV. in z dne 14. 8. 1924, O. Br. 361, IV, naslednje: Prošnje za izjavo pristojne diržavne borze dela morajo napravita delodajalci popolnoma ločeno od onih, ki jih pošljejo delavski zbornici in inšpekciji dela. Vsako takšno vlogo na državno borzo dela je fcedkovati s 5 din. kolkom, priloge z 2 din. Rešitev teh vlog .pošlje državna borza dela naravnost pristojni inšpekci ji dela, o čemer takoj obvesti obenem! prizadeta stranko. Stranke torad od državne borze dela ne dobe rešitve v roke in zato h;i treba prilagati vlogam za rešitev 20 din. kolka. Prošnjo na inšpekcijo deta morejo poslati stranke istočasno ko na državna borzo dela, ki izda potrebno izjavo v Kimtdu člena 3. pravilnika itak inšpekciji dela, torej ua to izjavo strankam' ni treba, čakati. Državna borza dela v Mariboru, štev. 1608 (U) 1-1 Zanimivosti. Romunski/Rinaldo Rlnaldini. Vsaka balkanska! država ima kako senzacijo. V Bolgariji se pripravljajo na revolucijo, v Jugoslaviji! se Radič poti za blagor celega Balkana in tako naprej. V Romuniji imajo najbolj romantično zanimivost: razbojnika, ki mu jo težko •najti par v vsej Evropi. Tolovaja take vrste, kakršna je domala že izumrla v območju zapadne kulture. Novi Rinaldo Rimaldini se zeve Terente, Njegov na-slov je: Terente, kralj močvirja. V Bukarešti vidiš njegovo sliko v izložbi sleherne večje trgovine. Pozno v noč prodajajo kolporterji po ulicah resnične in izmišljene zgodbe o njem, opis njegovega življenja, preganjanja itd. Postni jo legendaren junak, ki mu romunski listi vsak dan posvečajo posebne kolone. Njegovo ime je takorekoč prešlo že v romunsko zgodovino. Koliko so se trudili in se še trudijo, da bi ga zasačili. Visoke svote so razpi-stame za njegovo glavo, težke tisočake so že potrošile oblasti, da bi ga v jele v svojo mrežo. Zaman! Cele tedne so ga iskali po Donavi z motornimi čolni; vojaški oddelki so s stroju iCami stikali okoli Donave, da ne omenjamo žandarjev in policije/ki je odprla vse predale svoje modrosti in prebrisanosti. Celo letalci so iskali roparskega glavarja. Vse močvirno ozemlje ob spodnji Donavi od Bra.ile naprej je bilo del j časa v znamenju stroge blokade. Blokada je veliko bolj oškodovala prebivalstvo kot razbojnikova družina. Ob času, ko so ga najbolj vneto iskali, se je Terente pojavil v Ca-lacu pa v Reni; tu je oropal nekega trgovca, ondi je nekoga ujel in izsilil odr kupnino. Vkljub temu ga niso megli prijeti. Pravijo celo, da je Terente sam pomagal loviti' — Te,renta In da se je rad sukal v krogih oficirjev in višjih uradnikov, ki so ga s tako vnemo zasledovan li. Ni preostalo nič drugega kot opustiti blotkado, kakor je zahtevalo težko prizadeto prebivalstvo. Tako je Terente Vsaj zaenkrat zmagal nad oblastmi in ostal kralj donavskih nižav. Romunija, ki se nahaja na_ predvečeru težkih otranjiih pretresi j a je v, se v vročih dneh, ki zdaj pritiskajo njene široko ravni, prijetno zabava nad razbojniško romantiko. Zlasti Bukarešta, nad 'katero visi obsedno stanje kot k rože 6 i Damdklov meč, je vsa navdušena za romunskega Rinaldo Rina.ldiniju. Tako menda pozablja, da bo danes ali jutri potrkalo ra vrata strahotno nezadovoljstvo naroda; ki se je naveličal obl jub in besed. KAKO BO L. 3030? Profesor londonskega vseučilišča John William Gregory, predsednik zemljepisnega oddelka Akademije znanosti, je pred neka j dnevi predaval na konferenci britanskih prirodopiscev o izgledih človeštva v prihodnjih stoletjih. Učenjak je dokazoval sledeče: Ako se bo človeštvo še dalje množilo v tej meri, kot se množi sedaj, tedaj bo štelo I. 3600 Okoli 700 milijard, kar ziiael, da bo naš planet popolnoma obljuden. — Od 1. 19C6 do I. 1910 je bila populacija dvakrat večja kot od 1. 1860 do 1906. Ce bi šlo v tem1 tempu dalje, hi že za 170 let bilo na zemllji toliko prebivalstva, da bi zanj no bilo dovolj živeža. Ako pa verjamemo, da bo človeštvo našlo novih prehranjevalnih sredstev, ki bodo omogočila prehraniti tolike množice ljudi, tedaj bo vsa zemlja od severnega do južnega pola Pretvorjena v krasen vrt, ker bo le malo kopna, kjer se ne bi gnetli ljudje. Izgledi v bodočnost nkK> tedaj, 'daš razveseljivi. Bo morala še nekajkrat kositi ljudi svetovna vojna ali pa se bo moralo Človeštvo podrediti ruskim! 'boljševikont, ki bodo že poskrbeli, da spravijo odvisne milijone ljudi »na oni svet«. Komunistična volna s pomočjo kolere in kuge. Angleški list »Daily Telegraph« je te dni objavil poročilo o delovanju komu-uistično-milita.rigtiičnc »Zveze prijateljev vojno g plini«, ki eo jo ustanovili sovjetski vladni krogi. Zveza delhje roko v roki a boljeeviško vlado in jo nedavno o- snovala poseben oddelek, ki bo proučeval povsem novi način vojskovanja. — Oddelek se imenuje: oddelek za vojno z bacili. Pri njem sodelujejo ruski bakte-rijolcgi. Na inicijatiivo omenjenega društva bodo bakterijcločki zavodi v Petrogradu in v Moskvi izgotovili nekoliko ducetov. bomb, ki bodo napolnjeno z bacili kužnih 'bolezni. V ta namen so izbrali liajučin-kovitejše: bacile kolere in azijske kuge, bolezni, ki se po ogromni večini končajo s smir.tjo. V kratkem.1 'bodo na nekem! posebnem! mestu — piše »Da'i'ly Telegraph« —, storjeni poskusi glede uporabe teh bomb. -«» Sovjetskim' bakterijologom je vlada naročila, da morajo z vso vnemo- proučevati, način uporabe bacilov v moderni vojni. Tako tedaj učenci Marksa in Len ji n a »odrešujejo« človeštvo in ga vodijo vpro Jetarski »paradiž«. Jeli sploh še kak razloček mod cilji in metodami najhujših militaristov stare šole in militaristov komunistične šole? Ljudje, ki v Rusiji vodijo diktaturo proletarijata, so prežeti z barbarsko krvoločnostjo, ki ji prav nič ni. mor do krščanskih in občečloveških etičnih pojmov. Boj z bacili kužnih bolezni utegne biti najstrašnejše orožje, ki bo neizprosno prizadelo baš tiste, kateri so na vojni popolnoma nedolžni: žene, otroke in druge novojiščake. Tak boj bi pomenil kulturni samomor Evrope. V glave sodobnih militaristov so se vselili največ ji satani, kar jih je keda.j naslikala človeška fantazija. In nič ni bolj značilnega nego dejstvo, da v oboroževanju in krvološtvu prednjačijo ruski komunisti, katerih' diktat je danes merodajen za vse komuniste na svetu. To so res pravi ruski! be«i ali pa otroci mitološke Circe, ki je ljudi pretvarjala v svinje. ŽRTVE SVETOVNE VOJNE. Ob lOletnici zgodovinskih dni, ko sfl je razdivjala svetovna vojna, bo zanimala ena izmed številnih bilanc o tej človeški moriji. 'Sestavil jo jo Amcrika-nec prof. Bogart. Za razloček od! drugih1 podobnih statistik šteje omenjena »bilanca« tudi take žrtve, ki so umrle na vojnih posledicah- Seveda so računi prof.) Bogart le verjetni, ker natančnih številk' navzlic velikemui statističnemu aparatu, ki obstoji v modernih državah, ni mtogo-1 če dobiti. t Prof. Began j je na podlagi najmovejšiK: podatkov izračunal, da je padlo na bojiščih ali umrlo v območju armad in vojaških bolnic 13,000.000 mobiliziranih Iju-: di. Tem 13 milijonom je treba prišteti: C,000.000 duš, ki jdh je pobrala španska influenca, katetra je neposredno po vojni! 'brezobzirno kosila sestradano šin izmučeno človeštvo, Nato sledijo 4,000.000 Sircev', Judbvl $h Grkov, ki eo bili med vajino ali po vojni umorjeni v Mali Aziji in drugod pod turškim režimom. Zdi so, da je število nekoliko Previsoko, vendar pa postimo prof. Bogartu odgovornost za številke, ki jih je dobil. Preveč se menda ni zmotil, zakaj' barb arski pokol ji. kristj anovi vi Aziji, ki so »e zgodili v dobi »kulture in napredka«, ne bodo pozabljeni; in strašnega števila žrtev ne izbriše nobena! reforma na Turškem!, Nadalje računa prof .Bogart, da' j* najmanj 10,000.000 ljudi umrlo na posledicah slabe prehrane, lakote, nalezljivih' bolezni itd. Svetovna vojna je tedaj čez 3o milijonov ljudi1 pred časom' spravila s sveta. V vojni; so imele največje izgube sledečo države: Rusija 4 milijone, Nemčija 2 milijona, Francija 1,650.000, Avs*r0“ Ogrska 1,132.000 in Srbija, 750.000. Vojna jc trajala 1567 dni; na vsakdan odpade 8294 ljudi. Rusko-japonska vojna je trajala 292 dni, nemško-francoska L 1871. — 876 dni in balkanska 1941 dni. Kdor bi hotel šteti natančneje, bi moral čakati še nekaj let. Kajti žrtve svetovne vojne še vedno umira.io! Kolika jih umrje dan za dnemi na vseh koncih sveta, 'ki: so si nakopali bolezni^ na fronti ; ali pri vojakih, katero šo zdaj kopljejo prezgodnje grobove. O teh žrtvah sploh ni statistike! .; L kina VjL^j 'j?Mc r-