Štev. 59 TRST, ponedeljek 28. februvarja I9IO, Tečaj XXXV. IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tudi ob aedeljah In praznikih ob 5-, ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t-obakarnah v Trstn in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za ogia-e v tekstu lista do o vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najin *nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave »eJdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — Plačljivo in utožljivo v Trstu. = Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edinosti je moč! za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■u*onla» na nadoljako tzdanj« „EDINOSTI" atu«: H o*lo lato Kron 5*20, u pol let« Kron 2-60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se oe vračajo Naročnino, oglase in reklamacijeje pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost- Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. ------ . . Poštno-hranilnilnl račun 5t 841 652. TELEFOM It. 11-57. BRZOJAVNE UE5TI. j Ponesrečen shod dr. Turne v Kanalu. KANAL 27. Dr. Turna je sklical danes v tukajšnji gostilni klerikalnega poslanca Zege zaupni shod, katerega se _ je udeležilo 5 pristašev socijalno-demokra- j tićne stranke in okoli 30 domačinov. Ker j jt- dr. Turna uvidel, da so skoro vsi udeleženci njegovi nasprotniki, shoda ni niti otvoril, temveč se je umaknil s petorico svojih pristašev v nek kot gostilne in se , razgovarjal z istimi šepetaje. Razprava se je vršila na popolnoma internacionalni podlagi. Govorilo se je slovenski italijanski in nemški, ker so bile zastopane' v njegovi petorici vse te narodnosti. Dr. Lueoer na smrtni postelji. DUNAJ 27. Danes zvečer je bil izdan o stanju dr. Luegerja sledeči buletin ; Temperatura 37.5. bitje žile 94, napetost zmanjšana, delovanje srca nekoliko šibkejše, jezik lepljiv, suh. Hlipanje in dviganje nadaljuje. Hrane ne zavživa nikake, zavest prosta. H temu izjavljajo zdravniki: Bolnik je tu pa tam apatičen. Slabost velika. Nevarnost neposredna. Rojstni dan bolgarskega kralja. PETRO GRAD 27. Rojstni dan bol-garskega kralja je bil tu slovesno proslavljen. V cerkvi zimske palače se je vršila slovesna služba božja, katere so se udeležili bolgarska kraljevska dvojica, veliki knezi in kneginje, ministri ter dru .ji dostojanstveniki. Nesreča na norju. — Hči In žena Roosevelta v nevarnosti. NEAPOLJ 27. Ko je danes vozil poštni parnik „Hamburg*1, na katerem sta se nahajali žena in hči bivšega predsednika Združenih drŽav severnoameri-kanskih Roosevelta, je zidel skupaj z re-morkerjem „E0I0", ki se je potopil. Kapitan in šest mož broječo moštvo so bili rešeni. Srbski kralj potuje vendar-Ie v Rusijo. BEL6RAD 27. Pogajanja med rusko in srbsko vlado glede potovanja srbskega kralja Pttra v Rusijo, so do vedla do ugodnega zaključka. Kralj Peter potuje koncem marca v Petrograd, kjer ga bo car Nikolnj sprejel oficijelno. Dan potovanja in druge podrobnosti se določi v prihodnjih dneh. Miiovanović potuje v Carigrad. BELGRAD 27. Minister zunanjih zadev Miiovanović odpotuje dne 2. marca v Carigrad. V protest proti napadu ljubljanskega lista „Slovenec" na dr. „sv. Cirila in Metoda", se vpišite vsi v isto ali pa darujte vsak po svoji moči. Občinske volitve v Zagrebu. V tretjem razredu je tudi sijajnd zmagala lista združenega meščanstva. Kandi-datje združenega meščanstva so dobili poprečno po 819, a frankovcev po 717 glasov S c«jali»t Bukšeg je dobil 204 glasove. Med dvema kandidatoma je potrebna ožja volitev. Gotovo je, da bo izvoljen kandidat združenega meščanstva proti frankovcu. V Zagrebu vlada veliko veselje. Tudi na? iskreno veseli ta zmaga narodnoga hrvatskega meščanstva in se nadejamo, da bomo za tem veselim pojavom čuli še več sličnih veselih vesti iz Hrvatske, ki se je vzbudila h novemu življe n~u. Tseučfliško vprašanje Ali so Tržačaul „barautali"?! Prejeli smo: Slavno uredništvo ! V polemiki, nastali vsled nastopa goriških zastopnikov S. L. S. v vprašanju laške univerze, trdi „Gorica", »da so tržaški Slovenci vže barantali z Lahi, da bi se (laška univerza) ustanovila v Trstu ; a da zadnji niso hoteli plačati visoke cene, katero so Slovenci zahtevali«. Na to trditev je „Edinost" odgovorila, da „ono naše barantanje ni bilo nič dru-zega nego neobvezen informativen pogovor par oseb na Dunaju, ki pa mu je bil takoj konec, čim so Italijani v Primorju izdali parolo, da ne privole prav ničesar1*. Ker bi se po teh besedah lahko sklepalo, da so „tržaški Slovenci", oziroma tistih „par oseb na Dunaju" na svojo roko začeli „barantati" z Lahi, in bi to očitanje letelo v prvi vrsti na-me, kakor edinemu slovenskemu državnemu poslancu iz Trsta, dovolite mi, da razložim, kako stvar v resnici stoji. Nekje junija meseca lanskega leta obrnili so se laški katoliški poslanci na »Narodno Zvezo« z vprašanjem, ne bili bilo možno priti glede v»eučilištnega vprašanja do nekacega sporazumljenja. „Narodna Zveza« ni hotela vljudnega vpra šanja nevljudno odbiti in je pooblastila slovanske primorske poslance, da stopijo v dogovor z laškimi poslanci. Dotičnega pogovora so se vdeležili laški katoliški in laški socijalno-demokratični zastopniki, z naše strani pa vsi primorski poslanci s gg. d ron Gregorčičem in Fonom vred II Pogovor je imel sicer le neobvezen informativen značaj, kar se je tudi nasproti Lahom povdarjalo, vendar so se z naše strani naštele zahteve na šolskem polju, ki bi mogle služiti v podlago nadaljnim pogajanjem. Formuliranja naših zahtev se je vdeležil tudi g. dr. Gregorčič, ki je omenil nekaj goriških šolskih vprašanj. Laški zastopniki so naše zahteve PODLISTEK. Lastna ovira... Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA. Tuja, neznana deklica se je poslovila na^lo, in kakor se mi je zdelo, namenoma po ravno nasprotni poti od moje.--- Počasi, popolnoma zatopljen v svoje misli sem šel domov. . . Nisem videl zvtzd, ki so se blestele nad menoj, nisem občutil močnega zraka, ki je hladil moja lic i, in nisem slišal — kakor sicer — lajati črnega psa, ko sem Šel mimo od lune obsijanega grajskega vrta... Vse moje pr« mišljevanje in prevdarjanje se je kon centriralo v zagonetni darovalki venca, katere ime mi je ostalo skrito, in ki sem jo sklenil poiskati na vsak način. Saj je bila ona vendar edino bitje, ki je imelo za ubogega komedijanta smisel in za katero je imel ubogi komedijant nekaj ponena ; oni komedijant, ki je bil mnogokrat sam sebi odveč ! — — — — — — — — — II. Brezvspešno sem se trudil naslednjega dne, da bi izvedel ime darovalke venca. Zelo sem želel spoznati to ubogo entu-zijastko: saj sem živel osamljen v tujini kakor n jmlajdi član naša gledališke družbe; različno obdelavan od mlajših moči: po vspehih, ki sem si jih priboril pri publiki s svojim izvajanjem. Mlad, stremeč umetnik potrebuje pri jateljske sočutne duše kakega bitja, k, veruje brezpogojno v njegov talent tudi v slučaju, če bi obupava! sam nad seboj bitja, ki ga osrčuje, ako mu preti nevarni st, da se zgrudi skupaj, ki ga navdušuje k nadaljnemu delu, ako bi hotel počivati ob nepravem času. Jaz ne vem kako je prišlo — dovolj : domišljal sem si, da bi bila ta neznana darovalka venca za-me tako izpolnjevalno bitje ; in ker jo nisem mogel najti, se je pečala moja fantazija z n;o tem živahneje in »i jo je na slikala z najlepšimi barvami ... Ako sem si priboril na odru uspeha, vzeli na znanje in so izjavili, da jih morajo priobčiti laškim liberalnim zastopnikom, zlasti pa laško liberalnim mogotcem v Trstu, ki so v prvi vrsti interesirani. Od razpoloženja teh poslednjih je imel biti odvisen definitivni odgovor laških poslancev. Na ta odgovor pa še danas čakamo. I z vsega tega je torej razvidno, da z Lahi niso „barantali" tržaški Slovenci, temveč da so se vršili neobvezni dogovori s strani vseh primorskih slovanskih poslancev vsled izrecnega pooblaščenja od strani „Narodne Zveze". Tržaški Slovenci kakor taki pa so se do sedaj strogo držali znanega sklepa „Narodne Zveze* in se ga bodo golovo tudi za naprej držali, dokler ga „Narodna Zvezau sama ne spremeni. Z odličnim spoštovanjem Dr. Ryb4r. Na Dunaju dne 26. februvarija 1910. Pismo iz Koroške. XIX če tudi ne popolno, smo dobili vsaj nek >liko obširejšo sliko o kulturnih gospod, in političnih razmer koroških Slovencev. Piše se veliko po slov. listih o žalostnem stanja slov, naroda v »tužnem« Korotanu, na mnogih shodih se govori in opozarja na krivice, ki se nam zadajajo dan za dnem. Ali vse wto so pač lepe besede s prazno vsebino. Slovenska javnost ono* stran Karavank ne umeje in ne uvideva resnega položaja »obmejnih bratov« ; vsi Članki po časnikih in vsi govori padajo na kamenita tla v srcih slov. rodoljubov ne nahajajo odmeva. Saj leži vse delo za slov. narod na Ktroškem le na ramah koroških rodoljubov samih. Kako ^se ti trudijo v vseh ozirih, da bi rešili, kar se še da rešiti to smo izprevidili iz prejšnih pisem. Da pa vkljub vsem naporom koroški Slovenci ne napredujemo, temveč le nazadujemo, na tem je pač velika krivda v tem, da smo popolnoma osam ljeni. In kako malo je število ljudij, ki se trudijo za dobrobit naroda! To majhno številce bojevnikov nikakor ne more izvrševati dela, ki je tako ogromno; ne more ob enem povsod stati na braniku proti našim dednim sovragom. Na vseh poljih nam manjka izvedenih in požrtvo valnih mož; nimamo strokovnjakov za delovanje v raznih panogah gospodarskega, kulturnega in političnega življenja; nimamo tudi nobenih sredstev, da bi izvršili, kar nam je najbolj potrebno. Naši bratje onostran Karavank pa bi lahko neprimerno več storili za ogroženo mejo, kajti imajo zadosti močij in sredstev na razpolago, ko bi le uvideli resnost našega tako sem vedno gledal na tisto točko ined gledalci, kjer se mi je zdelo, da se je aplavz pričel; in če je trajalo ploskanje ene same osebe še, ko je hrum množiče že ponehal, sem si to počasno izzvenevanje priznanja predstavljal vedno v neznani darovalki venca. Ako sem slutil, da se upira na me, dvoje dekliških oči, sem zašel nehote v mehkejši ton ... Ce mi doma. med tesnimi stenami, ni hotel leči spanec na oči in sem šel v lepi lunini noči še enkrat na cesto, sem večkrat pred kako priprosto hišico, ki se je odlikovala od drugih ponosnejših poslopij po kakem nerazrešljivem „nekaj", obstajal kakor pričaran in sem šepetal predse : da, tukaj bi lahko stanovala ! — morda stanuje tukaj ? ! — Potem sem si predstavljal prizor najinega prvega srečanja s prav živahnim dijalogom, med katerim mi je dajala vedno najduhovitejše in najiskre-nejše odgovore. To večno igranje fantazije je pričelo škodljivo uplivati na moje živce ; zato sem sklenil, da se lotim zopet resnega dela in da se bom ob svobodnih urah zadržaval več doma nego na cesti. Ko sem stopil položaja, ko bi le enkrat spoznali nevarnost, ki preti tudi njim, ako enkrat pade predstraža. In občutili bodo prekmalu železno roko nasprotnika na vratu ako senevzdra-mijo pravočasno. Vladajoča stranka na Kranjskem S. L. S. ima sicer doma v deželi neomejeno gospodstvo in ugledno moč in v novejšem času hoče na zunaj zastopati ves slovenski narod. Toda koroške Slovence je zastopala ves čas le slabo. Kako nas bo zanaprej ne vemo. Ko je šlo v času bojev za splošno in enako volilno pravico, nas je pustila na cedilu. Nasprotniki so nas razkosali tako, da nimamo zastopstva v državni zbornici, ki nam gre po vsej pravici in pri tem nam ta stranka ni pomagala. To je dejstvo, ki ga koroški Slovenci ne pozabimo, dokler bom d še životarili. 60000 koroških Slovencev je bilo oropanih zastopstva v državnem zboru. »Mir«, glasilo koroških Slovencev, je opravičeno grajal kranjske politike in tedanja ljuta borba med » Mirom c in »Slovencem« nam je Še živo v spomin. S. L. S, je pač zadobila v domači deželi gospod* stvo v roke in je potisnila domače nasprotnike v ozadje, a zato je prepustila obmejne Slovence na milost in nemilost nasprotnikom. Radi tega pa, da nismo pridobili v političnem vziru prav ničesar, lahko odre* kamo stranki, ki hoče zastopati Slovence na zunaj, prav vse zasluge za obmejne Slovence. Če imamo enega zastopnika, pač ni zasluga S. L. S., ker tega so nam morali nasprotniki (hote ali nehote) sami prepustiti. Zaključek vsemu je ta, da se je v političnem oziru od strani naših bratov storilo skrajno malo za nas, doseglo skoro ničesar. Razun v politiki se pa da za narod dosežati jako veliko n a narodno obrambenem delu! Da je to res, vidimo pri Cehih. Kakor delajo češka društva v obrambenem delu, bi nam moralo biti vzor ; učiti bi se morali pri tem tudi pri Nemci, katerih delovanje občutimo neposredno sami na lastnem telesu. Ali za vse to so gotovi Slovenci gluhi in slepi. Delajo v tem oziru na način, ki je naravnost sramoten za na*. Imamo v mislih zadnjo gonjo proti naši šolškidružbi. Nje pomen in delovanje za obmejne Slovence mora pač izprevideti vsakdo, kdor ni popolnoma oslepel v strankarski strasti. Ce človek vidi in pozna stanje slovenske dece na meji in mora dan na dan mirno gledati, kako se potujčuje, in če ima le količkaj upa, da bi se mu le kje pokazala kaka pomoč, si pa * ne more misliti, da bi bila ta pomoč kak strup, a m- nekoč v svoju sobo ob Čašu, ki sem ga dotlej vedno zabil s pohajkovanjem, je plašno hušknila neka deklica proti vratom, ki so se odprla nepričakovano. i\ er sem stal še v podbojih vrat, ravno sredi praga, sem raztegnil svoji roki. Tako stoječ v vratih liki železen križ, zapovedal sem bežeči, naj obrtojt ako se noče ujeti v mo'e roke. Ona je stopala previdno oznak v doprsno dol-blino okna in je ostala slednjič ravno meni nasproti; tako, [da so padali njeni min, razpleteni lasje deloma na moje rastline na oknu deloma na desko okna. Vrata so ostala odprta ; lahan prepih je potegnil skozi sobo, da so se zganili lasj«± lepe neznanke, in so se dvigali iz solfnate svetlobe, ki je bila skozi okno, kakor iz okvira. Dvignila je roke in jih nagnila oznak, da bi popravila svoje lase; in tesno se je objela svetla, letna obleka njenih vsled poze, nekoliko plastičneje izraženih grudi in vitkega, gibčnega telesa. Kakor zlat dež se je ulila preobilica solnčne luči skozi temno mrežo njenih las, katerih ni mogla reSiti od dveh kaktusov, ki sta stala med drugimi rožami, (Pride še). Stran II. „EDINOST" St. 59. V Trstu, 28. februvarja 1910. pak prepričan mora biti, da prihaja od rodoljubne strani, od strani ki ve in vidi. kaj se vrŠ nad slovensko mladino!! (ZvrŠetek pride). Dnevne vesti. Saksonski krslj se je včeraj ob 91/* na parnik „Carinthia" ter odpotoval na otok Krf. Kralja sta spremila na p3rnik namestnik princ Hohenlohe in ravnatelj policije Mijnussi. Evviva lialia ! Danes zjutiaj okoli 2-30 popolnoči je bilo v kavarni ,EdenM omizje Italijanov, ki so prepevali Mamellijevo himno, Patriio v rešetu itd. Vmes pa so kričali „E/viva Italiaa. V lokalu je bilo več častnikov, katere so hoteli Italijani očividno provocirati Častniki so tudi res vstali po vrsti in se odpravljali za odhod. Oni drugi so dobili seveda Se večjo ko-rajžo. Nella Pctria di Rossetti non si parla che itaiian, pomešano s klici „Evviva Italia*, je odmevalo tam gori do B)šketa. Ko so bili g-ospodje v največjem navdušenju, se prikaže nrs .nkrat v vratih i< špektor policije z oddelkom redarjev. Evviva Italia klici so seveda p- nehali v sjem hipu. Lahko pa si prc. i stavljamo, kako so gospodje debelo pogledali, ko jiin je policijski inspektor zaklical : Gospodje, v imenu zakona ste vsi aretirani. Odgnali so jih v zapor petorico njih. A to niso bili morda kaki otročaji, ampak po večini postavni, in kakor vse kaže. dobro situirani možje. Glasbena šola „Šentjakobske Čitalnice" otvori prve dni marca nove kurze za gošli m za klarinete, kakor tudi za druge pihalne instrumente, ter brezplačen tečaj za podu« teorije. Predavanja o Oarigradu, ki se je vršilo v soboto zvečer v Rojanu je bilo dobro obiskano. Poslušalci so z velikim zanimanjem sledili predavatelju, ki jim je s pomočjo številnih skiopttčnih* slik razkazoval lepoto Carigrada. Naravnost ogromno obiskano pa je bilo predavanje o istem predmetu pri sv. Ivanu, ki se je vršilo sinoči. Obširna dvorana svetoivanskega „Narodnega doma" je bila polna do zadnjega kotička. Skoraj polovico občinstva je tvorila šolska mladina, kar je zelo razveseljiv pojav. Udeležencev je bilo gotovo do 400 : za tako prireditev psč lepo število. Odsek za ljudska predavanja je s tem vspehom lahko zadovoljen. Svetcivančani pa so zopet pokazali da so vneti za izobrazbo in napredek slovenskega ljudstva. Vsi delavci za prosto luko, ki so se priglasili za delo, naj pridejo danes v po redeljek ob 7 in pol uri zvečer v N. D. O. Predavanje o Carigradu se bo vršilo jutri v torek ob 8. uri zvečer v prostorih slovenske šole ulica Giuliani. To predavanje, ki se je vršilo prošli torek v Sokolovi dvorani, se ponovilo v Rojanu in sv. Ivanu, je doživelo povsod velik uspeh. Na splošno zahtevo sa to predavaje ponovi jutri pri sv. Jakobu v sredo v Rocolu. a v četrtek v Skednju ob isti uri. Pro>tor naznanimo pravočasno. Odsek s a ljudska predavanja. Nadškof—koadjutor dr. Frančišek Ksaverij Nagi zapusti definitivno naše mesto danes ter odpotuje ob 6 35 drevi z brzo-vlakom južne železnice na svoje novo mesto na Dunaj. Slovenskim trgovcem naznanjamo, da zviša cvetoče slovensko podjetje, Kolinska tovarna za kavine primesi v Ljubljani, svojo delniško glavnico od 1,200.000 kron na 1,800.000 K. Imejiteljem starih delnic se prepušča na vsaki 2 stari delnici 1 novo za izvanredno nizki kurz K 600 (glej tozadevno oznanilo na 2 strani). Vpisovanje se konča že s 15. marcem t. I. in je želeti, da se naši gg. trgovci v največjem številu udeleže te nove subskripcije, katero sprejema tudi g. Anton Flego, zastopnik Kolinske tovarne, Skedenj pri Trstu. Tragedija v Banah. V soboto popoludne se je vršila v cpenski mrtvašnici sodr.ijsko paranje v^tre-Ijenega Rešiča. Paranje je dokazalo, da na Rešičevem truplu ni bilo opaziti nikake sledi poškodbe, provzročene vsled zoper stavljanja proti orožniku. Rana na levi stran?, provzročena dne 18. t. m. po noči potem uboda z bodalom orožnika, je bila tako globoka, da je ranila celo vranico, torej najtežje, skoraj smrtne naravi. Strti minolega četrtka pa je zadel v sredo prsi, prebil srce ter nekaj niže na hrbtu zopet izstopil. Iz tega bi se dalo sklepati, da je bil strel oddan, z malim nagnenjem navzdol, od spredaj ; in ne iz neposredne bližine, ker ni znaka ranjenja z bodalom. Smrt je seveda nastopila tekom malih trenotkov. Mej sodnijskim paranjem mrliča nabrala se je velika množica domačinov, iz Ban, Opčin in bližnjih vasi, ki so hoteli spremiti pokojnega s pokopališča v cer kev. Ali postajevodja ni hotel dovoliti pogreba po vasi, marveč je naročil, da se truplo takoj iz mrtvašnioe pokoplje. Banski domačini so tedaj poslali deputacijo do gospoda dekana Slavca na Opčinah s prošnjo, da bi pokojnika cerkveno pokopal, da bo vsaj kakor krščan pokopan. G. dekan je radovoljno vstregel. A ker se orožnik še ni hotel udati, so šli žnjim vnovič k gospodu dekanu, ki je izjavil, da ako je dosedaj oblast dispon rala, se na koncu tudi on oglaša. In res se je vršil potem — ob mraku — do cerkve na Opčinah veličasteu pogreb. Za križem je šla mladina, noseča vence in cvetje, za tem so nosili krsto na ramah sovaščani pokojnega in sledil jim je od žalosti potrti oče pokojnikov, a za njim nedogledna vrsta žalujočega občinstva po Opčinah do cerkve, kjer je gospod dekan blagoslovil pokojnega. Iz cerkve se je premikal sprevod po daljši poti zopet na pokopališče, kjer so ga dostojno položili k večnemu počitku. Nastala je mej tem tema, vsled česar je bil ta zadnji del pogreba pretresljivo završen. K sobotnemu poročilu bi imeli se dostaviti, da smo čuli iz orožniških krogov mnenje, da je orožniška oblast v dvojnem pogrešila ob tem žalostnem dogodku. .Pogrešano da je bilo, da se je za ono drugo usodepolno aretacijo določilo ravno istega orožnika, ki je imel le pet dnij poprej tako hud konflikt s pokojnikom in bi bil umesten pomislek, da bi vtegnilo priti zopet do konflikta, Ce pa je bil pokojnik znan kakor lahko razburljiv, ali celo nevaren človek, kakor se sedaj zatrja od orežniške strani, potem bi bili morali iz previdnosti poslati dva orožnika. Da se je to zgodilo, bržkone ne bi bilo prišlo do te tragedije, ali vsaj ne tako strašne. Tudi ob tej priliki je naš „Piccolo" v svoji vsevednosti naravnost — klasičen. Pripoveduje namreč, da je v Hrvatinovo hišo v Banah, kjer se je odigrala ta zalo-igra, prišla orožniška komisije, ki je izvršila možna merjenja in ki da je tudi več krat vstrel la, da se uveri glede pozicije v onem vsodnem trenotku. Da, še tega bi trebalo, da bi orožniki za poskus streljali po hišah. Čujemo, da se preiskava nadaljuje in pučakujemo, in da se izvrši z vso strogostjo kakor jo zahteva nenavadno žalostni slučaj. Na zunaj pa ni še ničesar opaziti o tem, ker dotični orožnik je bil še včeraj, v nedeljo, v službi, ali sedaj v družbi še enega orožnika. Število orožnikov na openski postaji je pomnoženo. Tržaška mala kronika* Nasilni pijanec 24-letni Ljudevit Suban, stanujoč v ulici Toro 11 je bil odpravljen sinoči lz gostilne v ulici Nuova št. 3. ker je razgrajal. Bil je spravljen na policijo, kjer so ga pa takoj izpustili. Suban se je vrnil v družbi nekega tovariša nazaj v gostilno ter zahteval po sili pijače, A go stilničar ga je vrgel ponovno z gostilne. Da bi se maščeval, je Suban razbil eno okno. Ob enem je klical gostilničarja na korajžo. Gostilničar si to ni dal dvakrat reči. Vzel je v roke poleno in šel nad pijanega razgrajača. Ker je pa Subanov tovariš zapretil gostilničarju z nožem, je ta poklical redarja, ki je aretiral Subana, dočim je njegov tovar š pobegnil. Pijan tat Minulo soboto ob 2 pop. Alojzij Pittana, ki stanuje v ulici Capi-telli št. 7 sedel v kavarni »Fedel Trie-stinc«. Približal mu se je neki človek in ga prosil, naj ga spremi na stanovanje, čes, da je nekoliko pijan in ne more sam domov. Pittana je prošnji ustregel. Ko sta šla nekaj Časa skupaj, zaprosi neznanec Pittana, naj mu premeni 1 goldinar v dve kroni. Ko je Pittana vzel iz žepa denarnico, v kateri je bilo 6 kron, mu jo je eni iztrgal z rok in pobegnil. O tatu ni ne duha ne sluha. V smislu sklepa izrednega občnega zbora rine 2- februvarja Is10 vsled katerega se izda 1500 delnic četrte emisije v nominalni vrednes i si dovoljujemo vabiti k subskribciji glasom sledečih pogojev 1. Po § 9 pravil imajo gg. lastniki doslej izdanih delnic predpravico, da si pridobe nove delnice v razmerju 3000:1500, na 2 stari delnici, torej pride 1 nova. Zato je treba v svrho dosege te predpravice pri subskripciji delnic IV. emisije predložiti primerno število starih delnic, ki se nanje pritisne štampilja in s e takoj vrnejo. 2. Delnice, ki se izdajo na podlagi te predpravice imajo emisijski kurs K 600 za kos. 3. Za akcije, ki jih subskribirajo nedelničarji, se ustanovlja kurz K 800 za kos in imajo tu subskribentje iz trgovskih krogov prednost. 4. Subskribcijska doba konča dne 15. marca 1910 ob 12. uri opoludne. 5. Pri subskripciji mora delničar za vsako subskribirano delnico položiti predujem K 200 —, dne 1. maja 1910 nadaljnih K 200 — in do 30. junija 1910 ostanek. Nedelničar mora položiti za vsako subskribirano delnico pri subskripciji K 400* ostalo tako kakor delničarji. 6. Vsi gg. subskribentje se pokoravajo reparticiji v 4 odstavku § 9 pravil upravnemu odboru reservirane, subskribentom, katerim se delnice niso pridelile, se vrnejo plačani predujmi. 7. Nove delnice imajo delež na dobičku upravnega leta 1910—1911. 8. Subskribira se lahko pri naših blagajnah , v Kolinu, Prostejevu in Ljubljani, pri Češki banki v Pragi, pri Živnostenski banki za Češko in Moravsko v Pragi in vseh njenih podružnicah, pri Osrednji banki čeških hranilnic in nje podružnicah, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri kreditni banki v Ružomberku. V KOLINU, dne 3. februvarja 1910. Kolinska tovorna za kavine primesi israssgk Predsednik upravnega odbora: VINC. KRIČKA. E3 Velika zaloga praznih buteljk Trst, Via delle Ombrelle 5. Telefon 7i, Romano II. & TJ 100.000 buteljk od šampasjca za refošte. Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vr^te za refešk, Ša:npanjec, bordeaus, rensko v.no, konjak, itd. — Velika zaloga bu-teJjls od pol litra in od eden in pol lltr*. Baajane iz stekla opUtene Prevzamejo se dopoSiljatve nr deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst Humbert Hanak Trst, Via Benedetto Marcello št 2 priti vogal ulice Tigor izd elo vatel j b^jardov prej uslužbenec svetovnoznane tvrdke Seifert sinovi na Dunaju. Sprejema po najzmernejžih cenah vsakovrstne poprave biljardov palic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo za kavarne in zasebnike. Delo se izvrši ločno in sol'dno. Carlo Rssmann TKST, al. Oi »vaimi Boeeacolo 4 mizarski mojster. Delavnica pohiš tva. Sprejema poprave in poliranja pohištva itd. Cene smerne. Skladišče šivalnih strojev Tram TRST, ulica B:rriera vecchia št 19. Cene tororne. Plačilo na o Me. Sprejme se popravi anja šivalnih strojev 'sukf ga zistema. Prodaja igel, oija in aparatov. Kupuje in prodaja že rablje* * bivalne si-oje. S OANIELE FILLsN h TV>£T - ulica Aoqu« delto 94 TELEFOM 241 Veiika zaloga gsšenega in —^ živega apna. Tovarna cementnih plo§č ^n zaloga oglja za peči z bogato oprema za vsaku I vrstni pogreb. in prodajal nico mrtvaških predmetov in vsa kovrstnih vencev iz umetnih cvetlic I perle, porcelana. — V«Hika zaloga voščenih sni Prodaja na debelo in drobio RNfi PfiDiFTiE H-Sibie!"drU3 lUIiU « t^UML, S J&. se je preselilo na C&fso 49(Piazsa SoldonS) i ta ga^aa sajast Velike nove prodajalnice PB^ pohištva in tapetari] Paolo Gastwirfb :: TRST, ul. Stadion št 6 - Telefon 22-85 (hiši gledališča Penite) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerna. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron Jedilne sob*. Sprejemne in kalilne dvorane v najuovejšem slogu. — SPECIJALITET v : Železno in medeno p ihištvo Sogata izbera vsakovrstnih stolić, — popolne opreme in posamezni teli. a n M A ^ a @ s sčSHTBeSaSaHSHHiEZHEBif V Trstu, 28. februvarja 1910. „EDINOST'4 št. 59. Stran III DAROVL V počeščenje spomina nepozabnega prijatelja dr. Josipa Ostertag a daruje M. A. Ternovec JC io-— podružnici D C M na Greti. (Denar hraiii uprava). Naše gledališče. Moč uniforme. Ob popolnoma razpro dnntm gledališču je ta Štokova igra dosegla sinoči prav lep uspeh. — Ocena pride. Gospodarstvo« jadranska banka v Trstu. V predvčerajšnji seji upravnega sveta je bila predložena in odobrena sledeča bilanca Jadranske banke za leto 1909: Aktiva: gotovina K 264.881-21, menice v zalogi K 2,965.374 90, vred. papirji K 566.233 51, dolžniki K 10,242.898 50 nepremičnine K 260.050 17, inventar K 27.452<55 skupaj K 14,326.890-84. Pasiva: delniška glavnica K 3,000.000 —, rezervni zaklad K 160.500— vloge na knjižice in določeni rok K 3,298.544-63, upniki K 7,372.598 95, trans, obresti K 47.57752, trate K 188.994.02, nedvignena dividenda K 860, čisti dobiček K 257.815-72 skupaj K 14,326.890 84. Račun zgube in dobička izkazuje sledeče stavke: V breme: obresti (tek. računov, vlož. knjižic in transitivne) K 474.076*26, upravni stroški: K 20.87326, plače K 114-77750, davki in pristojbine K 54.729 61, odpis inventarja in nepremičnin K 11.280-50, čisti dobiček K 257.815*72 skupaj K 933.552 85. V dobro: obresti (računov, menic, deviz in vred. papirjev) K 760.813-22, dobiček na bank. in blag. poslih in stanarina hiše K 156.102-58, prenos dobička iz leta 1908 K 16.637 05, skupaj K 933.552-85 —. Skupni promet v minolem letu znašal je K 717,205.923-38 (nasproti lanskemu letu K 608.206.892-68 za K 108,999.030-80) več). Občnemu zboru delničarjev, ki je določen za 20. marca t. I., bo predlagal upravni svet izplačilo 6°/0 dividende. Vesti iz Goriške. x Vojaški nabor v Gorici se bo vrSil dne ii. z=t une, ki so rojeni 1. 1889 in 1888, 1 z raarc:i p* za one iz 1. 1887 in za iujce. Ivdor nsmeruje zaprositi olajšave v vojaškem službovanju v smislu § 31. 32. 33 in 34 zakona o vojni dolžnosti mora vložiti ćimprej dotično pr^šijo na magistrat, ali najpozneje do goriimeno varuh rokov. x Živinski sejm minolega četrtka je bil precej živahen. Ni pndaj je b»lo 450 prašičev 75 volov, 65 telet in 12 konj. x Zapirajte stanovanja! Vse kaže na to, da se klati Gorici večja tatinska družba ki jo policija ziman zasleduje. D m za dnem se čuje o večjih in manjših tatvinah osobito v zasebnih stanovanjih. x Maturo SO napravili v ponavljalni dobi na tuk. gimnaziji : Avgust Bratina iz Otlice, Ludovik Brešan iz Podgore, Vaclav Listan iz Orcbovelj, Fran Marceglia iz Kormina, in Kamil M heljak iz Laškega Trga. X Izvoz primorskih vin. Tržaški trgovinski muzej je sklic i 1 za v nedeljo 27. t. m. enketo, na kateri se bo razpravljalo o izvozu naših primorskih vin v prekomorske dcž.-le, posebno v severno ia južno Ameriko. Razne vesti. Zakon proti napitnini. Ameriška država Washinpton je prva, ki je vsprejela v s v c j kazenski zakon tudi zakon preti napitnini, 1 aj si jo it kdo da ali vsprejme. Kdor da a a'i pa kdor sprejema napitnino to Mre go kaznovan. Tak zakon ne b škodil tu ii pri :ia>. Kako 30 v starih časih sodili o pijan stvj. — Zgodovina nam najbolje svedeči, kako so stari narodi sodili o pijanstvu. Pri Lokrijevcih je bilo pa zakonu strogo prepovedano piti vino brez vode. Bjlniki so mogli dobiti čistega vina samo po zdravnikovi odredbi. Mitilenski poglavar Pitak je izdal zakon, da se ima s podvojeno kaznijo kazniti tistega, je v pijanem stanju izvršil kak zločin. Veliki mo nrijani tt danjega časa, Platon, Aristotel in Plutarh tu Ji niso uvidevali v pijanstvu kako olttjšascč j okolnost ter so rekli, da je umevanje Pitaka prava in resnična zakonodajna modrost. Egipčani in Spartanci so določili stroge točne meje, koliko je pojedinec smel popiti vina povodom kakega praznika ali kake slavnost. Ta mera je bila zelo zmerna. Mejtem so pa vsako leto po enkrat opijanili svoje sužnje in jih kazali svojim otrokom, da isti vidijo, kako da pijanstvo ponižuje človeka. Rimski cenzor je imel pravico izključiti senatorja iz seje, ako je bil vinjen. Pri Egipčanih so smatrali za največi zločin, ko se je opil uradnik. Kartažani so strogo predpisovali svojim uradnikom, vojakom in slugom, da pijejo malo vina. Likurg, poglavar Traciie, je šel tako daleč, da je odredil, da se po vsej njegovi državi s kore-niko izruva in sežgo vse vinske trte. Pri Misilijevcih ni smela ženska ni pokusiti vina. To isto je bilo tudi pri starih Rimljan h. Isti so šli še dalje in niso dovoljevali piti vino niti mladim ljudem. Vsak, kdt r ni spolnil tridesetega leta, ni smel pokusiti vira. Nasproti svojim Ženam in hčeram so bili v tem oziru neusmiljeni. Ako je katera pokusila vino, obsodili so jo takoj na šibanje. Kazen je moral izvršiti inož, oče ali kateri drug bližnji sorodnik. Mohamed je, kakor znano, svojim ver nikom prepovedal piti vino. Ako se je kdo preti temu pregrehi, so ga morali kaznovati z osemdeset udarci po hrbtu. — Anglo sasi pod kraljem Edgardom so se silno zgražali nad tedanjimi Danci, ki so prekomerno pili. Nemški cesar K.arol Veliki je izdal zakon, da morajo biti sodniki in branitelji na razpravah trezni. Da bi jih ne žejalo. jim je prepo vedal jesti ob takih dnevih Tak dan razprav je bil za njih strogo postni dan. Tako je bilo nekdaj, a knko je dan danes? In še se potem čudimo, kako 30 bili naši stari tako močni in razviti, trdni in zdravi, a mi smo tako slabi, mehkužni in bolehni. Nezakonski sin Napoleona lil. umrl. — Te dni je umrl na posestvu Sair.t Andre de Seigaux na Francoskem nezakonski sin bivšega francoskega cesarja Napoleona III. Ce^ar se je seznanil z njegovo materjo. takrat priprosto služkinjo Aleksandro Bergeotovo na gradu Hamu, kjer je bil zaprt kakor političen zločinec. Iz tega znanja se je rodilo dvoje sinov, E/gen in Lonio. Napoleon ju je, čim je postal francoski cesar, povišal v grofa in jima je tu?i*' dredil precejšen imetek. Biia sta mu nenavadno podobna. Koliko gfedališč je v Italiji ? — Iz neke razprave grofa Grabinskega je razvidno, da je v Italiji sedaj 1517 gledališč. V It-jlij i ni nobenega mesta brez gledališča. NajveČe gledališče je v Milanu, imenom Scala ; v njega gre laako 3500 oseb. Nova uniforma v skupni tojski. Dunajski časniki javljajo, da izidejo početkom meseca aprila nove odredbe glede uniformiranja v vojski. Kavalerija dobi tudi sivo obleko in častniki pešpolkov gala-uniformo z belo suknjo. V gala uniformi se naj posebno razlikujejo častniki, dočim naj dobe zdravniki, računovodje in avdi-torji gala-uniformo kakor vojaški uradniki. Za vse vojne uradnike, intendante m inženirje bo predpisan klobuk s perjanico. Splošni katoliški ženski shod se bo vršil od 27 marca do 2. aprila t. 1. na Dunaju. 988236 K 89 stot. imajo že Cehi na branih za svoj milijonski dar „Osrednji Š/lski Matici". Čudovito nizke cane s-: dvakoles, šivalnih «tr lijev, vsakovrstnih gramofonov za gostiln«, kakor tudi različnih najnovojiiH plošč. Izvršujejo sa tudi vsa poprava. - Pri tvrdfci 3atjel, Gorica, Stolna ul. 3-4 Predaja pa obrobe. - Ceniki frjpko. _ Kari Habti^ler Prodajaliiiea manlfaktariiega bla^a - TKST - ulica Vlnccuzo Relllui Ste*, i i (vogal 8. Cateriua) Velika izbera potrebščin :.: za zimsko sezono. Fuštanj. Lawo*Tennis, pt rito. pleten ne, srajce, ovratniki, ovratnice, nogovice in ro-kovice, kakor tudi dr;>bn'h predmetov in moderni okraaki. © m m Ve!ika klobučarna l)o|>iic!aei* Klobuki iz klobučeuno prvih tovaru. Specijaliteta: trdi angleški klobuki. E in po rij kup za potovanje in za šport. mm mm TRST Corso št. 34. r,fe ln og£ eett-lrnih woteta». luci ^ »rn'a a gra-m ono/. eoaof.eioe vrate: po najzmemejSih cea a h- 1 Nova prodaja!, cbuvaia RESVIIOIO BON6 Trst, ulica Madonnina Velika izbera ir> specijaliteta y8afeovr3tneg» obuvala za moŽb&, za žensire in za otroke ?o Jako zmernih oenah. V«aki kupec dobi poseben b'ok a številko. Dotični, kateremu naleti H. SO, dobi v dar ^ en par čavljev. i n i OTNICA | (prej MORA VIA). - Naj- | boljša PRIRODNA GREN- U .....KA VODA.....| učinkuje kcil-1 no hitra brci: bolečin. Dobi se v vseh lekarnah mi-rodilnicah in boljših trgovinah v Trstu, Istri, Primorju, Kranj-VA". skem itd. itd. Podjetle $renke$a studšnza „OTNICA" SOKOLNICE, MORAVSKO Stran IV. »EDINOST« št. 59. V Trstu, dne 28. februvarija 1910 Velik požar v Šibeniku. Dne 23. t. m. je pog-orela v Šibeniku drogerijska trg-o-vina Vučića, Škode je 100.000 K, ki je 1-j deloma pokrita z zavarovalnino. Dj se dokaže vzrok požarju, so aretirali trgovca in u-lužb* ncf. Zagf ebski električni tramvaj so začeli graditi minoli t« den. Splošna vojna dolžnost na Španskem. Španski vojni minister je poročevalcu lista „Iroparcial" izjavil, da namerava predložiti v kratkem parlamentu zakonski načrt o splošni vojni dolžnosti. Španska armada se po tem načrtu razdeli v devet armad nih zborov z 22 divizijami. Dve diviziji bosta nastanjeni v Centi in Melili. Po načrtu bo 300.000 mož pehote in 300.000 mož rezerve. Vojni minister hoče preosno vati tudi topništvo. Učiteljica žrtev spiritizma. Iz Kojetina na Moravskem poročajo : Tukajšn a učiteljica Pacholik, ki se je veliko pečala s spiritizmom, ter je bila navzoča že na mnogih spiritističnih sejah, se je pustila hipnotizirati, da bi mogla govoriti s svojim ljubimcem. Ko se je zopet prebudila, so se pojavile pri njej sledi slaboumnosti, da so jo morali odvesti v blaznico v Kro meriz. Zemlja v svoji notranjosti. V bližini Paruševica v pruski Šleziji je bila do nedavna najglobokeja jama, zvrtana v zem ljo. Globoka je bila 2003 m. Pred letom so nameravali blizu Czuhovva v Šleziji iz-dolbiti jamo, ki bi bila 2500 m globoka, izvrtali pa so samo do 2239*7 m. Zanimivi so izlasti podatki o gorkoti v zemlji. Dokazalo se je, da je v globoćini 50b m 26*3, v globoćini 1000 m 40, 1500 m 68-4, 2000 m 78*3 in in v najveći globoćini 2221 m 84*4 stopinj Celzija. V globoćini od 40 m naprej je s>tala v izdolbini voda, dočim je v najveći globoćini do 19 m nekakšno mastno blato. To6na in te >daa poat-efc >a Prvo primorske nodietje za ur mfiiii Pltva in sseiicij. podjetje Kudolf Exnei% Trst ===== Vi A STAZIOEE Štev. 17 = Filljalk«: v PULI, GORiCi. REKI in GRADEŽU Prevažanja pohištva na vso kraje tu- in inozemstva v zaprtih 1 • p&tontnih vozovi 1 za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. Poššljauje predmetov, ki se jtmljejo na putovanje in prevaženje blaga na vae svetovne proge. sprega se taflf «ro 12 drnis ureta r s&n »lastaa za to pripraflieaa stiha skladišča. EDIJil TKZAŠKI ZAVOD ZA ČISCEJfJE \I i ISM pi FA&IFD" mam LN shranjevanje PREPKOtf „VMUUifl uLtMilLn . ALEKS. FRAKC MAYEH - TKST žgalmca ka^re TELEFON 1743. Najboljil vir za dobivanje p^&ene k&ve. Točna In icUdat postrežba. Pmrid CD hiša z gostilno in tjgovino, pet • • UUa OtJ minut oddaljena od železniške postaje na Tolminskem, Naslov pove Inseratni oddelek Edit osti pod rštev. 264u. 264 Mesnica v Sežani. Naznanjam elavn. občinstvu, da sem odprl novo mesnico ter se priporočam za obilen obisk. Zagotavljam, da bom vsakega dobro postregel z vsake vrste mesom in po najnižji ceni, Franc B o ž e g 1 a v__148 I OVI Unfol v ne^em letovišču na Gorenj-LtS|l nUlCI skem ob kolodvoru se da v najem ali proda. Rentabiliteta se dokaže. Potreben kapital ;deset ti-=oč kron. Ugoden nakup za posestnike vinogradov ali za pridnega gost lničaija. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod Štev. ,299".___299 Odlikovani fotografski ateljć A JER KIČ, Trst nL Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7.__ 212i* meblovana Foba z eno ali dvema posteljama. Ulica Giulia H L, I. nad. 3C9 Odda se Kdor hoče dober zajutrek naj se oglasi pri Antonu lvančič-u, Trst ulica della Sta z i one štev. 13 kjer dobi gnjat, salami, sir in razne slanine kakor tudi ram vrstna vina in vedno sveže — Dreherjevo pivo. — ZDRAVNIK 2)r 2). Karaman specijalist za mtrnrje boleini In za bo-leznl na dihalih (grlo la bos) Ordinuje na svojem stanovanju TRST, CORSO 14. od ll.i/2 d« l.Va in od 4.Va do 5.V2 pop. TELEFON 115/IV. I Ipifaliip«) i^će službe kot domača učiteljica. UvllOlJILd Zmožna je poučevati v slovenskem, nemškem in deloma italijanskem jeziku. Ponudbe na upr. „Edinosti" pod „Učiteljica". Josip Grnigoj ^ priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno O pustnem času dobiva se tudi W gorkih kropfov. "^M Iglica Ferriera 37 vogal d1. II 1 I! 6 Zobotehniški pomočnik z tri letno prakso in dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Tistu ali v drugem mestu. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 700 tslO(» tu- 1» lnox«m. vtn, iplriu, in razprodaja na debelo in drobno Jakob Forlaanc, Trtst Via della Acqu* 6, nasproti Cafla Central« Velik izbor francoskega šampanjca, penečih d« urtoik italijanskih in avatro-o^rskib vin. Bor dem tu Burguader, renskih vin. Mo^elia in Chiaoti. Ran konjak, razna žganja ter posebni pristni tropino?«* ilivorec in brimevftc. Izdelki I. vrste, d o.V. i iz do ličnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. IUi polilja s« p« povzetju. — Ceniki na zahtevo t* frank«. — Razprodaja od pol litra napr«|. Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtarčneje samo v delavnici Cržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 74.2. TRST. Piazza della Borsa 13. Telefjn 742 ka I mehanični ^H 19 I lf-f in T.i ? ^^ U^nniifoliiro * dvemb deklicama ae sprejme. VZyUJIl6ljlta Naalov pove Inseratni oddt- razgled na morje se o^da v najem. Naedov pove Ineer. lek Edinosti. Krasna soba odće'ek Edinosti. Dober glasovir oddelek Edinosti. se proda po n»zki ceni. Naslov pove Inseratni 2000 Spretna likarrca 11. II nadet.__ se odda »oha za eno ali dve osebi. V najem Ulica Ferriera št. 5. £6 Proda se po 62 kron deset novih šivalnih strojev „Singer" kupljenih na dražbi. Triletno jamstvo. Via Santa Caterina St. 9 skladišče 1. A._301 IneSn Ctnifo mizarski mojster, Trst, ulica JUol|l O IUI I d Btlvedere štev. 8. izvršuje *p«k< vratna mizarska dela. s RIHARD NOVAK & C Pekarna in slaščičarna s ■I prodajo moke I; THST — ULICA FABIETO ŠT. 13 H Specijaliteta: Blškotlni gOb priliki praza. „Tseh Svetih«1 — FAVE — is mandeljnov po K 2 -iO ECH kilogram. □□□ GOSTILNA „Rndemo de Natal" TRST, Belvedere štev. 47 toči furl&nska in dalmatinska t ina kakor tndi I. vrstB PnntiomsRo Dlyo veflno sveže Domača kuhinja. Cena smerne. izvršuje v Sh ko vrstna brušenja Rodolfo Botteri brnaar, via Belvedere št 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, £ kari j, nožev vseh velikosti. Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo z mojim imenom. izborno in točno po nizkih cenah Erpest Pegan, Trst Ulica Caserma 19 (nasproti kavarne Commercio) Trgovina s svežim in pre-kajenim svinjskim mesom. Vse rrste »lamt. Najfln. sir. Mast. Konserre. PraSke In graike gnjstl. Razne klobase. — Moderno opremljen buffet. Vedao sreže DBEHEBJEVO PIVO - KEAŠKI TEKAN - e.raiitirsua PRISTNA VINA Iz TlpaTSke vinarske aadroge. — >iAlKAjm. — uiv-SEETNA VINA. - LIKERJI ODLIKOVANIM TVKDK. Gostilničarjem se daje primeren popust. Veliko skladišče klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moikih nogovic it J. itd. K. CVENKEL Trst-Corao 32 Cene zmerne. Narodna trgovina. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina fi Zaloga cementa | hidravličnega apna, sadrovine in cementnih plošč fgm S1LVIO M4LOSSI S- Trst, ulica dei Gelsi št. 3. Telefon 1889. II Odhajanje in prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. : časi za prihod, oziroma o tih od so i^nacjesi po srednjeevropejskem času). C. k« državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.10 0 do Poreča in rnedpostaje. 7.34 0 Divača—Dnnfj. 7.48 B Gorica—(Ajdovščina) —Jesenice —Beljak— Celovec—Linec—Pragd —Draždane — Ee- rolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec— Dunaj, 8 5*2 0 Herpelje—Pala. 9.20 M Le do Buj (in rnedpostaje). 100 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 10 M do Poreča (in rnedpostaje). 3.37 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 420 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.1U 0 Le do Buj \in rnedpostaje). T.aO 0 do Gorice (Ajdovščina) 8 10 0 Herpelj e—(Divača—Dunaj)—Pula. H 45 B Gorica - Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inomost — Mo-nakovo. Ob nedeljah ia prazniki: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 2.35 0 Gorica (in rnedpostaje). _ Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solaograda, Celovca, Mona- bova, Inomosta, Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.30 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.10 0 Iz Buj (in medpostajj. 8.44 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Dunaja. Celovca. Beljaka, Jesenic, Gonce; (in Ajdovščine). • 9.42 0 Iz Pula (iz Rovinja). 10 10 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage., Dunaja. 3.33 0 Iz Pule, Herpelj in medpostaj. 5.lir 0 Iz Buj in medpostaj. 6.50 0 Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7.LHJ 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpelj. 7.5b B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca., Du-naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. lO.^C 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divačof. — 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah in praznikih. 9.16 0 Iz Gorice in medpostaj. 9.27 0 Iz Divače in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo pojolttdne, 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) Južna Odhod iz Trsta (Fiazza della Stazione) 5.48 B pteko Červinjana y Benetke, Rim, Milan Videm, Pontebo, Čenad in B do Kormina (Cormons) preko Nabrežine. 6.20 0 do Gorice preko Nabrežine. 7.55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko, Zagrdb, Budimpešta. 8.23 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim. 9.00 0 preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto. 12.10 O preko Červinjana v^ Benetke—Milan (se zvezo na Videm in Čedad). 1.24 O v 1 jubljano, Celje, (Zagreb). 4.07 O v Kormin ^se zveza v Ajdovščino) Videm, M lan itd. «©0 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 6.50 B preko Červinjana v Benetke, Milan, Kine preko Kormina v Videm. 800 B v Kormin in Italijo. 8.30 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto ».15 O v Kormin (se zvezo v '' ervinjan). ll.SO O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budim peSte. 6.30 B z Dunaja, Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.42 O iz Kormina in Červinjana preko Bivia. 8.45 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, Budimpešte in Reke 10.25 O z Dunaja, Lju1 ljane in Reke. 1040 B iz Kormint preko Bivia ia B iz Italije preko Červinjana. 11.26 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.05 O iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Reke 2.20 O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 4 SO O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5.35 O z Dunaja, Budimpešte, Reke, Zagreba. 707 0 iz Itali.e preko Červinjana in Nabrežine 7.4« O iz Italije preko Kormina In Nabrežine. 8.35 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.25 B z Dunaja in Budimpešte. 11.©O 0 iz Vidma preko TKororina in Bivia in B iz iz Italije preko Červinjana. OPAZKE. Mastne številke značijo popolud ne O «= osebni vlak; B = brzovlak. 17232618