CELOVEC ČETRTEK
VRSTNIKI
ZSO za koordinacijo manjšinske politike
festival
S. 8. 1998 • 14.00, k & k Šentjanž
program: glasba • radio • literatura • film • koncert .
prireditelji: KSŠŠD, KSŠŠG, KSŠŠK
ZSO potrdila svoje člane sosveta
»ZSO se zaveda, da je potrebno sodelovanje in usklajevanje vseh segmentov koroških Slovencev v vprašanjih, ki se tičejo ohranitve in razvoja slovenskega jezika in kulture na Koroškem.«
Tako piše predsednik ZSO dr. Marjan Sturm v svojem pismu, ki so ga te dni prejele slovenske organizacije na Koroškem ter študentska kluba v Gradcu in na Dunaju. Gre za poziv k ustanovitvi novega Koordinacijskega odbora koroških Slovencev v dveh oblikah:
1.	Ožji forum, kjer bosta zastopana Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev s po tremi pred-staviki; ta naj bi se po predlogu ZSO sestajal redno in obravnaval tekoče manjšinskopolitične zadeve. Ta forum naj bi deloval po principu soglasja.
2.	Kadar se usklajevalno telo med osrednjima organizacijama ne more zediniti ter za »formuliranje osnovnih izhodišč za ohranjevanje in razvoj slovenskega jezika in kulture na osnovi člena 7 ADP« pa se sestane gremij, v katerem bodo zastopani vsi segmenti družbenega življenja koroških Slovencev in ki bo sklepal z dvotretjinsko večino (glej okvir na 2. strani).
S tem je po desetletju pat-pozicije med ZSO in NSKS prvič na mizi konkreten predlog, kako bi se lahko spet dokopali
STOISIČ KRITIZIRA VLADO
Kje so
dvojezični napisi?
Državna poslanka mag. Terezija Stoisič kritizira ignoranco zvezne vlade glede manjšinskih interesov. Izjavila je, da politika upa na čim hitrejšo asimilacijo manjšin, tako da se ne bo treba več ukvarjati z njihovimi problemi. Razen tega je Stoisičeva rekla, da zvezni kancler Klima ignorira zahteve Hrvatov in Madžarov.
S tem politiki dosežejo, da so manjšine še vedno zapostavljene, čeprav so njihovi pripadniki v vsakdanjem življenju uvideli, da jim dvojezičnost nudi mnoge prednosti.
Zaradi tega mag. Stoisič zahteva, da so vsi javni napisi v občinah dvojezični, vseeno, katera narodna skupnost je v večini.
do konstruktivnega sodelovanja znotraj manjšine.
Predlog temelji na zahtevi po takšnem organu, ki je bila izražena na izrednem občnem zboru ZSO maja letos. V predlogu pa je tudi jasno opisano, kaj naj bi ta gremij smel oz. ne smel:	»Strankarskopolitična
vprašanja niso predmet razprav», prav tako tudi ne »organizacijska struktura, politična in svetovnonazorska pluralnost koroških Slovencev ter vloga ZSO in NSKS kot legitimnih,
\ jič kaj dosti se v teh dneh 1V tropske vročine človeku ne prehliskne. Slaba novica je za časopise še vedno najboljša. Verjetno bo te v kratkem tudi pri nas še hudičevo bliskalo. Merim namreč na vremenski pojav.
Letošnje leto bi res lahko označili kot leto katastrof. Smo zanje krivi ljudje? Verjetno. Nasičenost okolju in naravi neprilagodljivih in neprebavljivih snovi te presega mejo normalnosti. Priča srno izbruhom vulkanov, drsenju tal in odnašanju celih vasi, vdorov v rudniška podzemlja, poplavam, odplako-vanju naselij, potresom, železniškim, letalskim in drugim prometnim nesrečam. Lakota
enakovrednih in enakopravnih zastopnic koroških Slovencev v odnosu do R Avstrije in R Slovenije«.
Reakcij s strani nagovorjenih društev do uredniškega zaključka še ni bilo, znano pa je, da je predsednik NSKS Nanti Olip zahtevo po ustanovitvi KOKS-a že na samem občnem zboru ZSO jasno podprl.
Vsekakor dr. Sturm naproša vsa društva, da do 30. septembra povedo svoje stališče o predlogu.
na zemlji mori, vojna kosi. Vsak dan beremo o katastrofah, da se človeku jelijo lasje.
Dovolj nerazpoloženja in pesimizma. Raje se vprašajmo, kako iz tega stanja. Z nekaj več medsebojnega razumevanja, prijateljstva, solidarno-
sti. Utopija? Najbrž res!
Poglejmo, kako se godi med nami v naši narodni skupnosti. Nekomu so rezani veliki' kosi kruha, celo pogače, drugi naj živi od posušene skorje. Pa ni bratske solidarnosti, kaj šele ljubezni. Po starem zaplat) riškem pravilu, da je sreča v tem, če gre sosedu slabo. Spet ena od katastrof! J. R.
Ker zvezni parlament ni sklenil razširitve sosveta za Slovence na 18 članov, je Urad zveznega kanclerstva (BKA) odločil sklic sosveta v starem sestavu. BKA je pozval članice, naj do petka, 24. julija 1998, imenujejo svoje člane.
Zveza slovenskih organizacij je potrdila svoje dosedanje člane v sosvetu. S tem imenovanjem je poskrbljeno za široko svetovnonazorsko, politično in strokovno paleto življenja in delovanja koroških Slovencev. Ta spekter sega od osrednjega političnega zastopstva preko kulture, samostojnega sloven-
Od milijarde, ki jo za pospeševanje otroško-vzgojnih ustanov, med katere sodijo vrtci, obljublja zvezna vlada, bo po besedah in mnenju pristojne deželne referentke Karin Achatzeve ostalo bolj malo ali pa sploh nič.
Od 600 milijonov šilingov, ki jih obsega »milijarda«, bo Koroška za leti 1998 in 1999 dobila po 38,8 milijona šilingov. Trenutno v deželnem socialnem referatu pripravljajo in določajo smernice za podporo. Težiščno bojo podporo namenjali integraciji prizadetih otrok, izobraževanju vzgojiteljskega kadra, mestom za otroke med prvim in četrtim letom starosti ter tudi dvo-in več jezičnim vrtcem.
skega komunalnega in zborničnega nastopanja do ženske paritete in zasidranosti v socialdemokratskem gibanju.
Zvezo slovenskih organizacij bojo v sosvetu kot doslej zastopali:
dr. Marjan Sturm, Celovec, promoviran zgodovinar, predsednik Zveze slovenskih organizacij in trenutni predsednik Sosveta za slovensko narodno skupnost, ter publicist,
Ana Blatnik, Bilčovs, strokovna učiteljica na obrtni šoli, podpredsednica ZSO, predsednica Delovne skupnosti »Avstrijske narodnosti v SPÖ«, ima velike zasluge za urejene odnose med Glasbeno šolo in deželno vlado,
dr. Helena Verdel, Dunaj-Borovlje, promovirana strokovnjakinja odrskih ved. Dodpred-sednica Slovenske prosvetne zveze, vodilna sodelavka in odgovorna za izobraževalne projekte pri Zvezi dunajskih izobraževalnih ustanov in
Janko Zwitter, Zahomc-Straja vas, samostojen kmet, eno mandatno dobo slovenski podžupan občine Bistrica na Zilji, sedaj slovenski občinski odbornik v občini Straja vas, svetnik SJK v koroški kmetijski zbornici, predsednik koroške konjerejske zveze in član raznih športnih gremijev.
Upati je, da bodo v najkrajšem času tudi preostale slovenske organizacije in stranke, ki v sosvet delegirajo svoje predstavnike, potrdile svoje člane.
Skozi rešeto dodatne podpore pa bo ponovno padel privatni dvojezični vrtec v Borovljah. Achatzeva to nerazumljivo odločitev utemeljuje s tem. da že obstoječi projekti v letu 1999 ne smejo dobiti dodatne podpore iz te milijarde. Za letos pa vrtec zategadelj ni dobil denarja, ker da so lani prošnjo za podporo vložili šele takrat, ko so bila pogajanja o razdelitvi že v polnem razmahu. In tako se pristojna soacialna referentka Achatzeva skriva za formalno argumentacijo, samo da privatnemu dvojezičnemu vrtcu v Borovljah ni treba dati nobene podpore. Starši pa, ki jamčijo za najete kredite za gradnjo vrtca, so ostali na cedilu.
Že 19. zapored so se nekdanji partizani, protifašistični borci in demokrati zbrali na pohodu na Komelj, v spomin in v čast tamkaj pobitih borcev Domnove čete.	Več na str. 3
PREBLISK
Za dvojezične vrtce le upanje in malo denarja
Počitniško (ne)razpoloženje
sklopu priprav na letošnji izredni občni zbor ZSO sem se imel priložnost udeležiti mnogih krajevnih sestankov na podeželju, pa tudi sicer je bilo v preteklih mesecih - predvsem zaradi finančnih težav, ki nam jih je naprtila Slovenija s svojo politiko zadnjih let - dosti diskusij o prihodnosti Zveze slovenskih organizacij oz. osrednjih organizacij nasploh ter o možnih alternativah.
Pri tem se mi je zdelo posebno zanimivo nekaj: kamorkoli sem prišel, je bila po eni strani izražena želja po bolj usklajeni politiki med ZSO in NSKS, po drugi strani pa so udeleženci sestankov skoraj v en glas odklanjali preštevanje manjšine, ki bi bilo potrebno za volitve v zbornico, kakršno propagira Narodni svet.
Kaj to pomeni?
Mislim, da je danes vsem jasno, da je usklajevanje manjšinske politike nujno potrebno, saj so nam nasprotniki dvojezičnosti na Koroškem zadnja leta vedno spet dokazali, kako dobro znajo izrabiti našo neusklajenost v svoje namene. To je bilo in je očitno tudi pri dvojezičnem otroškem varstvu, da o medijih, o dvojezičnem pouku v poklicnih in kmetijskih šolah in o premnogih drugih odprtih
vprašanjih niti ne govorim.
Jasno pa je postalo tudi, da enačba »usklajevanje = zbornica = preštevanje manjšine« ne drži in ne more držati. Ravno v pogovorih na podeželju se je izkazalo, da želje po usklajevanju nikakor ne moremo enačiti z odklanjanjem trenutnih organizacijskih struktur. Prej bo držala ocena, da je leta dolgo natolcevanje o nekakšnih utopičnih javnopravnih telesih (za volitve
v zbornico, kot jo želi NSKS, je potrebna sprememba zvezne ustave) le poskus izogniti se skupnemu pogovoru.
Menim, da za skupno strategijo osrednjih organizacij v bistvenih vprašanjih, ki se tičejo ohranitve in pospeševanja slovenskega jezika in kulture na Koroškem, ni potrebno uničevanje današnjih organizacij in ustvarjanje drugih. Potrebna je le minimalna volja in demokratična zrelost, ki vključuje tudi spoštovanje svetovnonazorskih razlik. Potrebno je preskočiti lastno senco in sesti za skupno mizo.
Odbor ZSO je s svojim predlogom storil prvi korak. Nam vsem je želeti, da se mu bo pridružilo čim več somišljenikov.
Sedimo za skupno mizo!
ZSO predlaga
ustanovitev
KOKS-a
Zveza slovenskih organizacij je izdelala predlog za ustanovitev Koordinacijskega odbora koroških Slovencev (KOKS), v katerem naj bodo zastopani vsi segmenti družbenega življenja koroških Slovencev (glej poročilo na 1. strani). Po tem predlogu naj bi bile v usklajevalnem gremiju zastopane naslednje organizacije (v oklepa-
ju je število zastopnikov):
Zveza slovenskih organizacij	(3)
Narodni svet koroških Slovencev	(3)
Slovenska prosvetna zveza	(2)
Krščanska kulturna zveza	(2)
Enotna lista	(2)
Delovna skupnost
»Avstrijske narodnosti v SPÖ«	(1)
Slovenska športna zveza	(1)
Slovensko športno društvo	(1)
Šolske sestre	(1)
Mohorjeva družba	(1)
Strokovno združenje pedagoških delavcev	(1)
Kmečka izobraževalna skupnost	(1)
Slovenski znanstveni inštitut	(1)
Slovenski narodopisni inštitut »Urban Jarnik«	(1)
Dušnopastirski urad	(1)
Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju	(1)
Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu	(1)
Zveza koroških partizanov	(1)
Zveza slovenskih izseljencev	(1)
Zveza slovenskih žena	(1)
Katoliško žensko gibanje	(1)
Slovenska gospodarska zveza	(1)
Skupnost južnokoroških kmetov	(1)
Strojni krožek Podjuna	(1)
KOMEN NA KRASU
Veličastna proslava IX. korpusa
Preteklo nedeljo je v športnem parku v Komnu na Krasu v Sloveniji potekala veličastna proslava ob 55-letnici formiranja IX. korpusa, prave slovenske partizanske vojske, ki je vse do osvoboditve odigral pomembno vlogo pri zaookro-ževanju svobodnega slovenskega ozemlja v silovitih bojih najprej z italijansko fašistično vojsko, po njeni kapitulaciji pa nemško.
Kljub zelo vročemu vremenu se je v parku zbralo več tisoč nekdanjih borcev in antifašistov z obeh strani meje -slovenske in italijanske. Prireditev pa je počastilo tudi mnogo častnih gostov, med njimi tudi predsednik republike Milan Kučan.
Že pred prireditvijo so v Škrbini ponovno odkrili obnovljene spomenike na tisti usodni čas, udeležence v Komnu pa je najprej pozdravil komenski župan Jožef Adamič, nato pa je spregovoril načelnik generalštaba Slovenske vojske Iztok Podbregar, ki je dejal, da se sedanja Slovenska vojska napaja iz izkušenj legendarnega IX. korpusa. V znak kontinuitete in povezanosti je na slavnostni prapor korpusa pripel trak sedanje Slovenske vojske.
Glavni govornik na prireditvi je bil Lado Ambrožič-Novljan, tedanji komandant IX. korpusa. Med drugim je govoril tudi o povezanosti korpusa z odporniškem gibanjem v sosednji Italiji in dejal, daje korpus v tistih dveh letih zajel kar nekako 12.000 italijanskih vojakov, vendar ni nikogar postavil pred puško. Italija bi se morala danes slovenskim partizanom opravičiti za vse njene klevete o moril-stvu v fojbah in druga natolcevanja. Lado Ambrožič-Nov-ljan je bil tudi zelo kritičen do sedanje slovenske politike, ko bi nekateri strankarski prvaki radi rehabilitirali belogardizem in domobranstvo, skratka kolaboracijo z največjimi sovražniki slovenskega naroda. Obregnil pa se je tudi ob sedanjo gospodarsko situacijo v Sloveniji in ostro kritiziral nastajanje brutalnega kapitalizma, kupovanje podjetij, ki so jih v 45 letih odrekanja ustvarili in razvili slovenski delavci, zdaj pa jih za majhne denarje (čigave?) kupujejo razni sodobni menedžerji. Pravo domislico o medvedu in zajcu je namenil tudi brezglavemu siljenju Slovenije v Evropsko unijo.
Z velikim aplavzem so udeleženci pozdravili tudi besede predsednika deželnega odbora ANPI Julijske krajine in Furlanije Federika Vincentija. Spomnil je na čas skupne borbe italijanskih antifašistov z IX. korpusom, se mu zahvalil za veliko organizacijsko in kadrovsko, predvsem pa za moralno pomoč. Dejal je, so na tem področju lahko slovenski in italijanski borci le skupno, ob krepkem sodelovanju in velikem spoštovanju, premagali nemške okupatorske sile.
Kulturni program na Komnu je bil izvrsten in proslavi ustrezen. Godba Slovenske vojske je igrala partizanske in borbene pesmi, združeni primorski pevski zbori so svoj nastop zaključili z znamenito pesmijo »Vstajenje Primorske«, za razvedrilni del pa je udeležencem igral ansambel »Malibu«, in udeleženci te množične proslave so se v sproščenem delu zadržali še dolgo v popoldne.
Proslave v Komnu so se udeležili tudi predstavniki Zveze koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora z njenim predsednikom Petrom Kucharjem.
Jože Rovšek
PRITISK MATICE
Finančne klofute iz Slovenije
Naravnost v oči zbode dejstvo, kako republika Slovenija tendenciozno in enostransko podpira strukture koroških Slovencev. To najbolj nazorno kaže finančna podpora za leto 1997, s katero je Slovenija dokazala svoj ponižujoč in prezirljiv odnos do Zveze slovenskih organizacij (ZSO) in vanjo vključenih organizacij. Številke so jasne: medtem ko sta Narodni svet (NSKS) in »naš tednik« prejela 9,35 milijona šilingov (od tega samo za »naš tednik« 6,35 milijona šilingov), je ZSO prejela samo 3,2 milijona, pri čemer je treba še poudariti, da finančne postavke za »Slovenski vestnik« sploh ni.
To je eklatanten primer političnega pritiska na ŽSO in Slovenski vestnik, da bi po vzorcu umiranja na obroke »izsušili« levoliberalno politično opcijo med koroškimi Slovenci in z finančnim izsiljevanjem dosegli takšno »enotnost« med koroškimi Slovenci kot si jo želijo ljubljanski botri. Vendar svojega dostojanstva in avtonomne subjektivitete ZSO zaradi tega ne bo prodala, ampak bo skrbela za to, da bo njeno delovanje zagotovljeno tudi za naprej brez političnih pritiskov iz Ljubljane.
Tendencioznost finančnih
podpor postaja še bolj očitna, če k podporam, ki jih je dobil NSKS, prištejemo še podporo »Enotni listi«, ki je prejela 2,9 milijona šilingov, in če bi upoštevali še druge podpore organizacijam, ki so blizu NSKS, se ta pristranskost še poveča. O tem bomo poročali v prihodnji številki
Očitno je torej, da republika Slovenija ni pripravljena upoštevati enakovrednosti in enakopravnosti obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, tistega namreč, kar je v Avstriji uveljavljena politična praksa.
S kakšnimi metodami opravičujejo v Ljubljani to oblastno in neenakopravno ravnanje, je na primer razvidno tudi iz izjave, »da Slovenski vestnik itak dobi dovolj denarja iz Avstrije«. Žal je tudi v Avstriji tako, da dobi Naš tednik več denarja - o vzrokih bi se splačalo razpravljati. Toda trditev, vržena v diskusijo, ki ni podprta z ničemer in je enostavno zlagana, je imela svoj učinek in je prepričala še tiste, ki so imeli zaradi krivične delitve vsaj malo slabe vesti.
Točne številke o višini podpor iz Slovenije nameravamo objaviti v naslednji številki Slovenskega vestnika.
KOTMARA VAS
Razvojni koncept sklenjen
Na zadnji seji je kotmirški občinski svet sklenil krajevni razvojni koncept; občina ga je predstavila 16. maja. Deželni urad za načrtovanje ga je že odobril. Razvojni koncept predvideva, da se bo naselitev razširila predvsem v osrednjem prostoru. O njem se je razpravljalo v krajevnih pododborih že več let. Med razpravo je zastopnik EL Jože Wakounig omenil, daje bilo za ta načrt med »staroselci« veliko manj zanimanja kakor med priseljenci; le ti so bili tudi vodilni v krajevnih pododborih.
Važna točka je bilo tudi poročilo nadzornega odbora. Tuje šlo med drugim za sredstva, namenjena kmetijstvu. Kmetijski odbor je to tematiko obravnaval na svoji zadnji seji (2. 7. 1998) in odgovoril na vsa vprašanja.
Sredstva iz 2. dodatnega proračuna so namenjena predvsem nakupu nove računalniške naprave. Stala bo 809.320 šilingov. Dobavili jo bosta podjetji a. s. & t. (Špital ob Dravi) in Gemsoft (Celovec). Referat deželnega svetnika Hallerja bo prispeval 500.000 šilingov. Naprava je že opremljena za spremembe leta 2000 in za EVRO.
Elektrotehnične naprave za črpalke pri kanalu (odsek 03, Humperk) bo dobavilo celovško podjetje AEM (1,8(X).735.—). Občinski svet je tudi odobril honorar za podjetje Schnattler-Miklautz iz Celovca (odsek 04, Kotmara vas. Reka, vzhodni del Čahorč; začetek 1999; skupni stroški ok. 30 mio.).
V Šentkandolfu bo občina kupila od Franza Likarja, pd.
Šmona, hišo in zemljišče (150 m2) pri mostu (200.000 šil.; sklep 18:1). S tem se bo bistveno olajšala prometna ureditev. 16. 5. 1997 je občinski svet ta nakup še soglasno odklonil.
V stari šoli bojo napravili centralno kurjavo (1. stopnja sanacije). Naročilo je dobilo celovško inštalacijsko podjetje Wank & Söhne (544.563.-). Zidarska dela bo opravilo podjetje Georg Dixer iz Poreč (159.616.-). Od dežele Koroške dobi občina podporo 400.000 šilingov. Žal bi bila inštalacija centralne kurjave na obnovljivo energijo precej dražja (749.690.-; Berger, Borovlje).
Hišo na Prebeljski št. 3 bo občina sanirala v sodelovanju z zadrugo Neue Heimat (Celovec; 1,800.000 šil. + 20%; toplotna izolacija, nova okna, nova vhodna vrata, kanalizacija, zidovje, električne naprave, centralna kurjava). Najemnina se bo zvišala s 17 na 55 šilingov za kvadratni meter. Za občino ne nastanejo nobeni stroški. Pogodba z Neue Heimat teče 20 let. Potem preide hiša spet v občinsko last.
Občina Žihpolje ima težave z oskrbo z vodo. Zaradi tega bo med Kotmaro vasjo nastala na Čežavi vodovodna povezava. Kotmara vas bo prodajala vodo za 11,55 šil. za m' (kvečjemu 1,5 m’ na sek.; le, če bo vode preveč). Pred leti so že napravili tako povezavo s Celovcem.
Občinski svet je uredil zadeve z nekaterimi potmi in sklenil po hitrem postopku nekaj sprememb namembnosti.
J. W.
NA KOMLJU PROSLAVA V SPOMIN NA DOMNOVO ČETO
S ponosno dvignjeno glavo
19. pohoda na Komelj v spomin padlim borcem Domnove čete se je preteklo nedeljo, 19. julija, udeležilo veliko pohodnikov, med njimi precej partizanov iz vseh krajev, kjer živimo Slovenci. Prireditev, ki stajo priredila Zveza koroških partizanov in SPD »Edinost« v Pliberku, podprla pa Slovenska prosvetna zveza, se je začela pri Lombarjevi domačiji v Cir-kovčah, kjer je gostoljubni gospodar Lipej Kolenik - Stanko skupno z domačini pripravil vse za uspešen potek pohoda.
Po glasbenem pozdravu ro-gistov 'iz Slovenije je dolga kača udeležencev krenila skozi vas po travnikih, strminah gozda in senožetih do gostilne Pistotnik, od tam pa po cesti in po bližnjicah, vse do spomenika pri Cimprcu na Komeljnu.
Pot je jasnoda peljala mimo Apovnikove kmetije na Vrheh, kjer so 12. oktobra 1944 nemška policija, člani landwache in njihovi domači pomagači pobili oz. poklali 12 partizanov Domnove čete in s tem zagrešili eno najbolj gnusnih dejanj med vojno na tem območju.
Pri spomeniku je bila spominska proslava s polaganjem vencev, nagovori, kulturnim sporedom in mašo, pri Stibarju pa je bilo družabno srečanje.
V imenu prirediteljev je udeležence pozdravil Franc Kuež-nik. Spomnil je na jedro prireditve, na žrtvovanje borcev Domnove čete, ki so z uporno dvignjeno glavo šli v boj proti fašizmu in nacizmu in svoj prispevek k osvoboditvi slo-
venskega naroda izpod jarma nečloveškega režima poplačali s svojimi mladimi življenji. Posebej prisrčno je pozdravil Jurija Bojanoviča iz Vojnika, ki je preživel borbo pri Apovniku in pozneje pomagal postaviti na noge novo partizansko enoto. Spominke proslave so se udeležili tajnik ZSO Mirko Wa-kounig, pliberški mestni svet-
nik Fric Kumer, predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, častni predsednik Zveze koroških partizanov Janez Wutte - Luc, presednik EL Andrej Wakounig ter župan iz Vojnika pri Celju Beno Podr-gajs. V pozdravnih depešah so prireditvi zaželeli dober uspeh predsednik R Slovenije Milan
Kučan, predsednik ZSO Marjan Sturm in predsednik Združenja borcev NOB Slovenije general Ivan Dolničar.
Slavnostni govor je imel član odbora ZSO dr. Valentin Sima. Strokovnjak za sodobno zgodovino je uvodoma nakazal dejstva in okoliščne poboja. Domnova četa, imenovana po komandirju Cirilu Šorliju -
Domnu iz kapelške okolice, je v partizanskem uporu opravljala kurirske naloge med Peco in Svinško planino. Četa je štela petnajst mož in usodnega 12. oktobra 1944 se je utaborila pri Apovniku. Počutila se je popolnoma varno. Po vsej verjetnosti po izdajstvu so ji pliberška landwache in policija prišli na
sled, jo obkolili ter nenadno napadli. Od petnajstih partizanov so le trije preživeli, med njimi Jurij Bojanovič, ostale so zverinsko pobili. Vzroke za ta zločin sfanatiziranih storilcev vidi Sima predvsem v herenfol-kovski mentaliteti in ideologiji, ki je bila takrat na Koroškem globoko zasidrana in katere glavni sovražnik so bili Sloven-
Dr. Valentin Sima	Foto: sv
ci. Ta idelogija je žal še živa. Zaradi opisa pokola v Slovenskem vestniku oktobra 1. 1948 je Hubert Metnitz, povojni pli-berki župan, tožil naš list, ker mu je očital vodilno udeležbo pri pokolu na Komlju. Metnitz je pozneje tožbo umaknil, do sodbe pa nikoli ni prišlo.
Sima je vsem poskusom rehabilitacije nacizma in opravičevanja njegovih zločinov postavil nasproti doprinos slovenskega partizanstva pri boju
proti nacifašizmu in za svobodo Avstrije ter demokracijo v Evropi. Resna zgovinska znanost te poskuse jasno odklanja.
Ob spominu na partizanski boj pa velja zahvala vsem dobrim ljudem »v naših krajih, ki so partizanom dajali hrano in zavetišče« in tako pomagali, da je bakla upora močno zagorela.
Danes sicer ne grozi nevarnost nacizma, so pa tendence, ki gredo v podobno smer. To so svraštvo do tujcev, pomanjkanje solidarnosti s šibkimi v družbi, komolčarstvo in podobno. To se, tako Sima, odraža tudi v odnosih znotraj manjšine in Slovenije do nje. Ne gre, da so na primer otroci v enem vrtcu vredni več kot v drugem.
Pozdrave krajevnih slovenskih dejavnikov in občine Pliberk je prinesel mestni svetnik Fric Kumer. Ivan Olip, pliberški mestni župnik, je v mašni pridigi naglasil žrtev padlih borcev Domnove čete, saj so dali svoja življenja, da mi lahko danes živimo v miru in svobodi. Kajti naše stoletje je izrazito nasilno in krvavo, zato sta sprava in odpuščanje kot katergoriji našega življenja in ravnanja še posebej potrebni in pomembni.
Za kulturni okvir spominske proslave so poskrbeli recitator Mitja Šipek, MoPZ »Foltej Hartman«, moški zbor iz Vojnika, ki je pel tudi pri maši, folklorna skupina »KUD »Kajuh« iz Dobrne ter že prej omenjeni rogisti.
Proslava je izvenela s povabilom na 20. pohod na Komelj prihodnje leto ter z družabnim srečanjem pri Štibarju. n. c.
Predstavniki borčevskih organizacij ob polaganju vencev	Foto: sv
TURIZEM: NA ZAČETKU SEZONE UPANJE ŠE ŽIVI
Iznajdljivost in dobra ponudba se vselej obrestujeta
Zdaj še ni jasno, ali bo jeseni, po sezonskem obračunu, med koroškimi turističnimi delavci in podjetji vladalo zadovoljstvo, ali pa bojo morali peti žalostni pesmi »Počiva jezero v tihoti« oz. »Is schon still uman See«. Uradne statistike za meseca maj in junij vsekakor dajejo videz pozitivnega razvoja. Za mesec julij še ni podatkov, a izkušnje kažejo, da nazadovanje ni izključeno. Toliko bolj pa gostinci zategadelj upajo na dober razvoj v avgustu in septembru, kajti ta dva meseca sta
Dvojezični napis nikogar ne moti
V tem času kar preveč »Zimmer frei«
tudi vremensko dosti bolj stabilna kot julij. Čas masovnega turizma, turistične Indije-Koro-mandije, ko so turisti kar sami prišli na domove in so bili zadovoljni z vsem, je dokončno mimo. Slej ko prej velja zlato pravilo, da se dobra ponudba, prijaznost in pozornost do gosta, kvaliteta ter iznajdljivost obrestujejo. Za gosta se je treba potruditi. Le vsi turistični obrati tega očitno še niso dojeli.
»Zimmer frei« v glavni sezoni
Klopinjsko jezero šteje med glavne turistične centre na Koroškem in tudi v Avstriji. Še pred leti je bilo nepojmljivo, da bi v glavni sezoni nekdo z napisom »Zimmer frei« vabil goste v svoje apartmaje. Kajti sobe, hoteli in apartmaji so daleč naokoli bili popolnoma zasedeni.
Danes je podoba drugačna. Napis »Zimmer frei« gosta spremlja na vsakem koraku, postal je sestavni del reklamne table. Vodja turistične zveze Klopinjsko jezero-Zablaško jezero Michael Exner s tem razvojem sicer ni srečen, mora pa z njim živeti. Kajti tako profil turista kot tudi njegove navade in zahteve so se popolnoma spremenili. Meseca junija letos so na Klopinjskem jezeru v tem
mesecu imeli za 3,5 % nočitev več kot lani, običajno prihajajo stalni gostje, ki so se že dolgo pred tem najavili. Julija stalnih gostov ni več dosti. Starejši so pomrli, mladina pa se oddihava drugod. Treba je biti fleksibilen in najti tržne niše, vedo povedati pri Hartmanovih v Klopi-nju, ki imajo penzion poln.
Lepo vreme ni vse
Vrhu tega se gostje zelo kratkoročno odločajo za kraj oddiha in tudi ne ostajajo več tednov, ampak maksimalno deset dni. V dopustu pa pričakujejo kvaliteto, pestro ponudbo, ki jih privlači, ter vzdušje in okolje, v katerem se zares počutijo dobro. Ta načela so potrdili vsi naši sogovorniki..
V Hodišah se lahko za meseca maj in junij pohvalijo s prirastkom v višini 2, 91 %, kar je za današnji čas že precej. Vodja turistične zveze Jelen upa, da se bo vreme ustalilo in bojo gostje ostali dalj časa. V Hodišah imajo zelo razvit kampinški turizem, ki je seveda usodno odvisen od vremena. Zanje bo sezona uspešna, če bojo lahko držali oz. vsaj malce izboljšali rezultate lanske sezone
Lepega vremena se veselijo tudi v kampu Rož v Kočuhi. A družinsko podjetje Kupper-Wernig se ne zanaša le na klimo, temveč predvsem na zavest, da so podjetnost, inovativnost ter pošten odnos do gosta najboljše zagotovilo za poslovni uspeh. Kamping Rož slovi kot
izredno urejen, s pestro ponudbo ter odlično infrastrukturo. »Treba je pač smiselno investirati, če naj se gost dobro počuti«, meni Samo Küpper. Zato so zunaj kampinga, v bližini lastnega živalskega vrta, za več kot milijon šilingov uredili sodobno otroško igrišče z gusarsko ladjo, toboganom in vsemi potrebnimi pritiklinami. Odmev pri gostih je odličen. Igrišče je odprto tudi za goste od zunaj.
Na posebno ponudbo se je specializiral tudi Milan Wutte v Veselah in uspel. Osredotočil se je na družine z malimi otročiči in na ribiče. Ključnega pomena za uspeh je zadovoljstvo gosta, pravi Milan, ustna propaganda je nepoplačljiva in tudi najbolj poceni.
Za specialno ponudbo je seveda bilo treba primerno adaptirati hišo. »Otrokom, ki jih moraš imeti rad, je na razpolago prostorno igrišče, kjer se lahko po mili volji zabavajo. Ribičem pa nudimo izlete in ribolov na Soči in strokovna vodstva«.
Ker čič ne da nič, bojo z letošnjo sezno pač predvsem zadovoljni tisti, ki so vložili trud, pamet, podjetnost in so bili inovativni. Skratka tisti, pri katerih so se gostje počutili dobro.
fk.
Privlačno urejen kamping »Rož« v Kočuhi	Foto: sv
V PLIBERKU IN OKOLICI
Šesta tradicionalna etnološka delavnica
NA HUMCU PRI PLIBERKU
Vrhunski koncert klasike
Z vso pravico etnološki delavnici, kije bila letos že šesto leto zapored na Koroškem, in sicer v času od 12. do 18. julija v Pliberku, dodamo besedico tradicionalna. Ko so se decembra leta 1992 v Rožu prvič srečali Romana Savnik iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Center in študentke Oddelka za etnologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter Janko Malle, tajnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, si nihče ni mogel predstavljati, kaj se bo razvilo iz njihovih še ne povsem dorečenih idej.
nanjost in notranjost hiš ne le na Komlju in v neposredni okolici Pliberka, temveč so vstopile tudi v nekaj meščanskih stanovanj. Sandra Habjanič je s skupino, ki se je zaradi mento-ričine izjemne simpatičnosti proti koncu povečala še za dva najstnika, raziskovala kar mlade same. Sodobna tema, ob kateri smo spoznali način življenja današnjih najstnikov, kaj je »in« in kaj je »out«, kakšno glasbo poslušajo, kakšna je njihova moda in kakšne so njihove želje in vrednote. Damjana Zbentar je presenetila vse
den dni sprejmejo na svoje domove, kjer živijo skupaj s svojimi vrstniki, s katerimi tudi raziskujejo. Skupine so namreč sestavljene iz ljubljanskih in koroških mladostnikov, starih okoli 15 let. Dopoldnevi so namenjeni terenskemu delu, popoldnevi skupnemu preživljanju prostega časa, zadnji dan pa pripravi na predstavitev. Letos je sodelovalo 11 mladih iz ljubljanskih osnovnih šol in 10 mladih iz Pliberka in okolice.
Seveda pa dobri rezultati niso le posledica radovednosti mladih raziskovalcev. Pred-
Skupina, ki se je v času etnološke delavnice ukvarjala z rojevanjem otrok	•	Foto: sv
Prvo etnološko raziskovalno delavnico so organizirali v Šentjanžu v Rožu in Bilčovsu. Slabo leto za tem so se odpravili na Radiše. leta 1995 pa v Pliberk. Leta 1996 so bili v Škocjanu ob Klopinjskem jezeru, lansko leto pa na Ziljski Bistrici. Letos so z veseljem sprejeli povabilo Prosvetnega društva »Edinost« in se ponovno vrnili raziskovat v Pliberk in okoliške vasi. Rezultat vsake delavnice je bil tudi zbornik z zbranimi prispevki.
Kot vsako leto je raziskovanje potekalo v petih skupinah. Študentke, ki so pred leti začele z vodenjem skupin mladih, so bile letos že diplomirane etnologinje. Skupina, ki jo je vodila Monika Simonič, je raziskovala bivalno kulturo. Skupaj z dekleti so si ogledale zu-
informatorke, saj jih je o rojstvu in vse v zvezi z njim prišla spraševat s skupino samih fantov. Kako so se poročali nekoč in kako danes, je zanimalo skupino otrok, ki jo je vodila Maruška Markovčič. Da otroci nekoč niso vedeli ničesar o spolnosti, smrt pa je bila del njihovega vsakdanjega življenja in da sta danes oba tabuja zamenjala svoji mesti, je ugotovila skupina, ki jo je vodila Irena Destovnik, ki je bila hkrati strokovni vodja delavnice.
In kaj je tisto, kar omogoči, da mladi vsako leto ob koncu pripravijo izvrstno razstavo in predstavitev rezultatov, ki jih zberejo v nekaj dneh? To ni skupina, ki bi prišla raziskovat v nek kraj in bi živela ločeno od domačinov. Pri prihodu jih pričakajo družine, ki jih za te-
vsem je treba poudariti izredno pripravljenost domačinov, da mlade sprejmejo na svojem domu in jim z veseljem odgovarjajo na vprašanja, pohvaliti pa je treba tudi organizacijo, ki jo je letos izvrstno izpeljal Martin Piko s pomočjo še nekaterih domačinov.
In cilji raziskovanja? Mladim obujanje spominov ne pomeni istega kot ljudem, ki imajo mladost že za seboj. S pomočjo raziskovanja nekdanjega življenja se naučijo, da nič ni samoumevno in da noben njihov »zakaj« ni mogoče odgovoriti le z »zato«. Človek živi v času in spremembe je mogoče doseči le tako, da vemo, zakaj nekaj ne sodi več v današnji čas.
Irena Destovnik
BILANCE ŠOLSKEGA LETA
Letni poročili 1997/98 in »Prepih«
Kot vsako leto sta tudi letos ZG/ZRG za Slovence v Celovcu in Dvojezična zvezna trgovska akademija izdali letni poročili o preteklem šolskem letu. Bralci se lahko v njih informirajo o raznih ekskurzijah, projektih in uspehih šolarjev teh dveh šol. Kakor ponavadi so vsebovane tudi slike in samostojno oblikovane strani vseh razredov.
Pa ne le ti dve šoli, temveč tudi Mladinski dom je to leto spet poskrbel za pogled nazaj na šolsko leto 1997/98. List »Pre-
pih« so skupno oblikovali vzgojitelji in gojenci Mladinskega doma. Vsebuje ne le pregled vseh kulturnih in športnih dejavnosti, temveč tudi razne zgodbe in pesmi gojencev, križanke, kaj za smeh in spis na temo »1998 -Leto boja proti rasizmu«.
Vedno spet je zanimivo prebirati ta letna poročila, ker šele tedaj spoznamo, kako mladina aktivno oblikuje šolski vsakdan. Najvažnejše pa je, da lahko s pomočjo teh poročil pozneje šolarji obujajo spomine na šolska leta.	T. G.
Prvič letos so v nedeljo, 19. julija, v cerkvi na Humcu zazveneli klasični zvoki dveh vrhunskih glasbenikov. Organizatorja koncerta, skupina »VOX« in Mešani pevski zbor Podjuna, sta obljubljala velik užitek za ljubitelje klasične glasbe, in ta obljuba nikakor ni bila pretirana.
pri profesorju Kalckreuthu. Od 1993.1 dalje študira na Mozar-teumu v Salzburgu v mojstrskem razredu prof. Irene Gra-fenauerjeve. Prvo nagrado je prejel pri deželnih natečajih v letih 1989, 1991, 1993 in pri zveznem tekmovanju »Mladina muzicira« v Leobnu 1. 1993.
Christian Filipič na prečni flavti in Janez Gregorič na kitari sta številne obiskovalce koncerta za eno uro začarala s profesionalnim izvajanjem skladb najrazličnejših skladateljev. Med drugim sta izvajala skladbe Debussyja, Paganinija in Fernanda Carullija. Publika je bila tako navdušena, da sta morala zaigrati kar štiri dodatke.
Oba precej mlada glasbenika lahko v dozdajšnji karieri izkažeta vrsto uspehov. Christian Filipič, rojen leta 1972 v Bilčovsu, je obiskoval prvi pouk flavte z enajstimi leti pri profesorjih Lovru Sodji in Franzu Isoppu. L. 1995 je z odliko zaključil študij instrumentalne in pevske pedagogike na Koroškem deželnem konzervatoriju
Janez Gregorič pa se je rodil leta 1965 v Celovcu in študiral na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri profesorju Martinu Mysliveč-ku. Leta 1994 je z odliko zaključil svoj študij. Dodatne glasbene izkušnje je zbral na raznih tečajih s priznanimi kitaristi. 1995.1. mu je Zvezno ministrstvo za umetnost podelilo delovno štipendijo na t. i. Carlevaro-šoli pri Patricku Zeoliju v Berlinu. Igra kot solist in komorni glasbenik v doma in v inozemstvu.
Ta dva nadarjena glasbenika sta torej nudila obiskovalcem enkraten užitek in upati je, da bosta organizatorja uresničila svojo obljubo in organizirala še več tovrstnih koncertov.
T.G.
ZGORNJE ŽAMANJE
Kresovanje v krogu domačinov
V soboto, 18. julija 1998, je Slovensko prosvetno društvo »Vinko Poljanec« iz Škocjana pripravilo že tradicionalno kresovanje ob gostilni Picej v Zgornjih Zamanjah. Z začetkom ob 20. uri je ta prireditev privabila lepo število ljudi, ki so se odlično zabavali v krogu znancev.
Za dobro razpoloženje je bila odgovorna skupina »Jaun-taler Trio«, ki je animirala obiskovalce za ples. A v Zamanjah ni donela le plesna glasba. Dva zbora, namreč »Vinko Po-ljanec«(Franc Starz) in mladin-
ski zbor »Nomos« (mag. Bertej Logar), sta zapela nekaj pesmi in tako prispevala svoj delež k prijetnemu vzdušju.
Seveda je bilo poskrbljeno tudi za ustrezen prigizek. Odojek na žaru, ki gaje spekel Emil Sturm, in razne druge jedi so zadovoljile tudi najbolj lačne.
Ko je postalo temno, so organizatorji prižgali kres, ob katerem so domačini spet zapeli domačo pesem.
Obiskovalci kresovanja so preživeli prijeten večer v krogu znancev in praznovanje je trajalo dolgo v noč.	T. G.
DOKTOR FAUST V BOROVLJAH
Ženska je pač hudičevka
Že sam podatek, da je bilo na ponovitvi v nedeljo zvečer skoraj več gledalcev kot na premieri večer popreje, govori o tem, da se dobro blago pač samo hvali. Pri Cingelcu na Trati seje spet dvignil čudovito poslikan zastor in začela se je predstava Doktor Faust, Variot-Verasova parodija. Zgodbo o Faustu, ki v svojem ogrodju
drugače, povsem vrgla po svoji hudičevski materi.
Je že hudič, če tako hudičevo resno vzameš žensko hu-dičevstvo.
Igralci so dali vse od sebe. Vsak po svoje so bili prepričljivi in zavzeti. Spet je dominiral Hanzi Schaschl v vlogi Hudiča, ki je kljub svojim letom poskakoval kot na »fedrih«. Ker je
zaigral Franc Wakounig, posebno v tistem delu, ko je nakazal, da je prekleto krvav pod kožo.
Režija Bogomira Verasa je slonela na parodiji, posmehovanju in norčevanju iz hudičevskega mita. Da je hudičevko napravil tako hudičevo, je njegova osebna in umetniška interpretacija. Tudi sceno in kostume je načrtoval sam, precej
Celotna boroveljska igralska skupina ob peklenskem kotlu	Foto: sv
sloni na pogodbi s hudičem, v glavnem poznamo. Že leta 1587 je izšla v knjižnem delu, dve leti pozneje pa jo je dramatiziral Anglež Marlowe. Pozneje je doživela še kar nekaj adaptacij avtorjev, ki so vanjo vnašali svoje poglede (Goethe, Heine, Valery, Mann). Torej je široka skleda za mnoga umetniška iskanja in interpretacije.
No, Doktor Faust se od ostalih Faustov razlikuje v tem, da je predvsem parodija, bolje nekoliko zašiljena komedija. Verasa je bilo čutiti v njem po nekah domačih rekih, po nekaki po-slovenitvi.
Uprizoritev je postavljena dokaj tekoče, brez nepotrebnega balasta, ki bi obremenjeval gledalca ali ga celo silil v razmišljanje. V bistvu je vse jasno. Hudič je hudič, če ti gre slabo, obstaja ali se celo prikazuje v več podobah in primerkih, če pa ti gre dobro, hudiča vzame hudič. Torej sta vsaj dva. No, pa smo pri vprašanju: je eden, sta dva, jih je več?
Toda hudič v Variot-Veraso-vi parodiji je bila predvsem Hudičevka žena. Taje dominirala v predstavi, ta je dajala peklenski ton. Sam hudič je bil navadna šleva, ki je pred njo poklekal, se dal tepsti z izte-pačem, bil ves tresoč in nebogljen. Tak hudič pa se lahko še navadnim zemeljskim smrtnikom smili.
Doktor Faust je v tem primeru oseba drugotnega pomena, saj je le sredstvo za odnose v peklu. Bistveno hudobno in histerično vlogo ima tudi Hudička hči, ki se je, kako pa naj bo
imel, kot je dejal sam, nekaj lukenj v tekstu, je včasih malo zavil po rožansko, a to ni motilo. Melhijorju Verdelu je vloga Doktorja Fausta pristajala predvsem v upodobitvi starčka. Hudičevko ženo je prepričljivo igral Daniel Kelich. Upodobil je res pravo hudičevsko Ksantipo. Hudičko hči je njeni histerični vlogi zavzeto in dostojno za-
posrečeno, stilno čisto, primerno za gostovanja tudi na manjših odrih. Pri izdelavi scenarije se je spet izkazal Hermann Malle, pri garderobi Romana Verdel, glasbo in luč sta nemoteno vodila Marjan Verdel in Herbert Karpf, kustume je izdelala Hilda Oraže, za frizerske usluge pa je poskrbela Ida Stöckl.
Kuharica (Beatrix Verdel) in Doktor Faust (Melhijor Verdel) v boljših letih
igrala Anja Šlemic. V povezovalnih in razlagalnih vlogah sta bila zelo posrečena Andrea Müller in Andreas Kelich. Predvsem slednji je dominiral z močnim in lepim glasom. Beatrix Verdel in Irmi Müller sta bili prav prikupni in radodarni gostilničarki, pravšnji za poznejši peklenski kotel. Zelo sproščeno je vlogo stražmojstra
Foto: SV
In zdaj še k glasbi. Taje ustvarjalno delo glasbenika in zborovodje Romana Verdela. Bila je pravšnja kot spremljevalni in podporni element dogajanju, predvsem pa so bili predstavi zelo dobro umirjeni songi.
Igralski skupini želim še veliko uspeha.
Jože Rovšek
POD MAŽIJEVO LIPO
Praznik vižarjev v Selah
Po dolgem času so Selani spet organizirali srečanje vižarjev. Vižarji so bili glasbeniki, ki so se po navadi srečevali pod kakšno lipo in so igrali in peli. Če je bil kakšen žegen, so igrali po tri dni. Žal je ta navada skoraj izginila. Značilno za vižarje je diatonska harmonika, katera je prišla že skoraj v pozabo. V slovenski glasbeni šoli na Koroškem jo je spet začel poučevati Hanzi Ogris. Tudi njegov učenec Manfred Furjan (na sliki spodaj) je v nedeljo v
Selah pod Mažijevo lipo zaigral čudovit solo. Publike je bilo tudi dosti, saj se je igranje začelo ob 11. uri, takoj po drugi sveti maši. Na obisku je bila tudi skupina potrkovalcev iz Škofje Loke v Sloveniji, ki je na selskih zvonovih izvajala razne takte in melodije.
Prireditev je bila dobro organizirana. Ljudje niso bili žejni in tudi lačni ne, saj so jih selske kuharice razvajale z pijačami in raznimi dobrotami.
M.R.
20 LET VRTCA »NAŠ OTROK«
Knjiga za rojstni dan
Kako hitro mine čas, posebej še, če gre za pozitivne dosežke v naši narodni skupnosti. Društvo »Naš otrok« ki ga prizadevno vodi rožeška galeristka Marija Šikoronja je predpretekli teden, v petek, 10. julija, slavilo že dvajseto obletnico delovanja tega v Celovcu prvega in izredno pomembnega dvojezičnega vrtca.
Na dvorišču Mohorjeve je bilo svečano in proslavitve so se udeležili mnogi častni gostje, predvsem pa so prišli nekdanji varovanci, njihovi in sedanjih varovancev starši.
Pobuda za ustanovitev zasebnega otroškega vrtca v Celovcu sega že v leto 1976 oz. 1977. Takrat je bil na iniciativo staršev in Katoliškega delovnega odbora organiziran pouk slovenskega jezika, ki ga dotlej v Celovcu sploh ni bilo. Dobro
leto pozneje je bilo ustanovljeno društvo »Naš otrok«, ki je v stavbi Mohorjeve uredilo in odprlo svoj dvojezični vrtec.
Predsednica društva Marija Šikoronja je na proslavi obletnice dejala: »Starši na Koroškem smo daleč pred politiki spoznali izziv multikulturnosti v Evropi, našli smo ustrezen odgovor celo v težavnih koroških razmerah«
Ob prazniku pa je izšlo tudi najlepše darilo otrokom, in sicer dvojezična izdaja dvojezičnih otroških tekstov in pesmi Ivane Kampuš s čudovitimi ilustracijami razstavljalca v Galeriji Rožek, naturaliziranega Rožana Huga Wulza.
Seveda so ob praznovanju obletnice nastopili tudi varovanci vrtca in navdušili obiskovalce in častne goste.
PRIREDITVE
ČETRTEK, 23. 7.
BEKŠTAJN, na starem gradu (Burgarena)
20.00 Golden Gospel Quartett
OSOJE, v samostanski cerkvi 20.30 Koncert Marjane Lipovšek
VETRINJ, dvorana fresk v samostanu - Musikforum
20.00	Koncert skladb nagrajencev tekmovanja komponistov za nagrado Gustava Mahlerja - Tobiasa Giesna, Bojane Šalič in Aleksandra Shchetynskyja; izvaja: Janus Ensemble Wien;
SOBOTA, 25. 7.
BAD KLEINKIRCHHEIM,-ORF
20.15 Wenn die Musi spielt. Open Air koncert ljudske glasbe (live prenos na TV). Rezervacije kart na tel. 0 42 40 / 82 12
NEDELJA, 26. 7.
ŽELEZNA KAPLA, pri Mariji v Trnju - Župnjiski urad Železna Kapla
08.00	Praznik sv. Ane. Sv. maše: 9.00; 10.00;
RADIŠE, pri Pridovniku v Verovcah - SPD Radiše
14.00	Tekma koscev
Galerija Rožek
obvešča, da je razstava Iva Prančiča
Malerei -slikarstvo podaljšana do 10. 8. 1998
Ogledate si jo lahko v običajnem razstavnem času od srede do nedelje od 15. do 18. ure.
SLOVENSKI
VESTNIK
Bralcem in prjateljem SV!
Tudi letošnji Vestnikov izlet bo v običajnem jesenskem času, in sicer
od petka 9., do nedelje,
11. oktobra.
Kraj izleta in podrobnejše informacije bomo objavili takoj, ko bomo prijeli najugodnejšo ponudbo turističnih agencij. Rezervirajte si proste dneve!
SOBOTA, 1. 8.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD „Borovlje"
20.30 B. Veras: „Dr. Faust - parodija"; ponovitev
NEDELJA, 2. 8.
ŠMARJETA PRI ŽELEZNI KAPLI, - Župnjiski urad Železna Kapla
10.00	Žegnanje
NA VRHU OBIRJA, - SPD Valentin Polanšek
11.00	Pohod na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku. Nazaj grede piknik na Marofu
GALERIJA »MAGNET« V VELIKOVCU
Razstava
» Glave - maske - profili in lesorezi Wemerja Berga«
do 19. septembra vsak dan od 10. do 12. ter 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih med 10. in 12 uro
Delavska univerza (Volkshochschule) Celovec
prireja TRITEDENSKE TEČAJE za šolarje in dijake, ki imajo popravne izpite v nemščini, angleščini, francoščini, italijanščini, latinščini ali matematiki
od 17. avgusta do 4. septembra
*	Individualni pouk v majhnih skupinah po štiri, največ po šest dijakov
*	pouk ločen po šolskih stopnjah
*	dnevno 2 do 3 ure utrjevanja znanja z izkušenimi profesorji
*	pomoč pri posebnih težavah
*	CENA: 3.000 šil. za 30 učnih ur; za 45 učnih ur 4500 šil.
Prijave do 24. julija na naslov:
Volkshochschule Klagenfurt, Bahnhofplatz 3, 1. nadstropje, soba 108, 9020 Klagenfurt/Celovec, tel. 0 46 3/58 70-272
Radio Agora, bo konec oktobra poslal prve valove v koroški eter. Da nam bo to dobro uspelo, iščemo še angažirane sodelavke in sodelavce z izkušnjami na naslednjih področjih:
Programska koordinacija s težiščem
■	uredniško delo
■	organizacija sodelovanja s prostimi sodelavci
■	glasba
■	tehnika
■	Windows NT, analogna in digitalna audiotehnika
■	organizacija tajništva in PR K proste sodelavke in sodelavce
Če Vas delo na tem področju zanima in veseli, javite se pismeno ali preko zvočnega nosilca pri: AGORA, Badgasse 7 9020 Klagenfurt/Celovec Fon/Fax ++43 463/50 75 35
KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS)
vabi na poletni izlet v
TRST
kmetijstvo - mesto - slovenska manjšina
Program: Slovenska kmetijska zadruga v Trstu - ogled italijanske kmetije -ogled mestnega jedra - pogovor z zastopniki Slovencev: »slovenska manjšina v Italiji« - kosilo - pridelava mesnih izdelkov oz. ogled slovenske pršutarne -zaključek v italijanski točilnici.
v petek, 31. julija 1998 PRIJAVE: KIS, tel. 0 46 3/54 8 64, dostop po dogovoru. STROŠKI: šil. 450 (inkl. kosilo), za člane KIS le 350 šil.
Čestitka
Josef Dolinšek iz Šmihela in Josef Katz iz Pliberka sta med prvimi absolventi tečaja za oskrbovalce zelenih površin.
Prisrčne čestitke!
Caritas
išče za šolsko leto 1998/99 gospodinjstva z majhnimi otroki, v katerih bi lahko učenci/ učenke strokovne šole za socialne poklice spoznali naloge in življenje v gospodinjstvu. Učenci/ učenke so med šolskim letom tedensko enkrat ves dan, enkrat pa pol dneva v gospodinjstvu. Gospodinje, ki bi želele prevzeti učenko ali učenca, naj se pismeno ali po telefonu javijo na naslov: Fachschule für Sozial -herufe I, 9020 Klagenfurt/Celovec, Viktringer Ring 36; tel. 0 46 3/56 7 29-0.
Franci Kropivnik iz Sel -
osebni praznik; Jakob Wastl z Goselne vasi - 60. rojstni dan; Jakob Potočnik z Goselne vasi - osebni praznik; Vera Sticker iz Šentjakoba - rojstni dan; Marija Germadnik iz Kokja pri Dobrli vasi - 80. rojstni dan; Ursula Ottowitz iz Dravelj pri Šentjakobu - 86. rojstni dan; Valentin Čebul iz Šmihe-
PRAZNUJEJO
la, Jakob Hirm iz Gornje vasi in Antonija Kulmesch s Suhe - osebne praznike; Marta Urh iz Plaznice - 70. rojstni dan; Greti Sitter iz Obirske - rojstni dan; Jozej Valentinič z Ravn pri Rožeku - 70. rojstni dan; Milan Urh s Plaznice - osebni praznik; Hermi Singer iz Loč
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 23. 7.
18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 24. 7.
18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 25. 7.
6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDELJA. 26. 7.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (sr. Regina Tolmajer) 18.00 Za vesel konec tedna PONEDELJEK, 27. 7. 18.10 Kratek stik
TOREK, 28. 7.
18.10 Otroška oddaja SREDA, 29. 7.
18.10 Glasbena mavrica 21.04 Primorski obzornik
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDELJA, 26. 7.
13.30 ORF 2
PONEDELJEK, 27. 7.
3.15 ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I Novi narodnostni sosvet za koroške Slovence - bo prišlo do sprememb?
I Doživeti turizem v Rožu: s fantazijo in inovacijami k uspehu
I Skupnost, ki se ne zaveda svojih korenin, prihodnosti ne bo kosrXIX. pohod na Komelj
I Krila domišljije olepšajo otrokom počitniški teden na Rebrci
I Na vasi pod lipo - vižarji, ljudski pevci, godci, harmonikarji: kjer še doživimo pristno domačnost
pri Baškem jezeru - rojstni dan; Bernard Sadovnik iz Globasnice - 34. rojstni dan; Zalka Zdovc, Jan Schieman in Adrian Povše z Radiš - osebne praznike; Irmi Standmann iz Moščenice pri Bilčovsu - osebni praznik; Fridi Ogris iz Branče vasi - rojstni dan; Ančka Kumer z Blata pri Pliberku - 60. rojstni dan;
SLOVENSKI
VESTNIK
Usmerjenost lista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
tel. 0463/514300-0 • faks -71
DEŽURNI TE ŠTEVILKE................Jože Rovšek
ODGOVORNI UREDNIKI
Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba
Tajništvo..................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve..............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-------------------VSI---------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
Spominska svečanost na Trotovem vrhu
12. julija je bila pri spomeniku na Trotovem vrhu blizu Strojne spet spominska svečanost zapadlega borca Alojza Kompan -Žnidaršiča in vse pobite in padle v teh krajih. Med navzočimi je bil tudi sin padlega partizana,
Alojz Kompan s svojo ženo. Zbralo seje veliko soborcev in domačinov iz tega kraja in tudi daljnje okolice. V kulturnem sporedu so nastopili Sentanel-ski pevci in recitatorji. Slavnostni govornik je bil dipl. inž.
Mitja Šipek. Njegove misli objavljamo v okviru. Pozdravne besede je v imenu ZKP izrekel Lipej Kolenik.
Po spominski svečanosti pa je bilo še tovariško srečanje, ki je trajalo skoraj do večera.
Kamen bo razpadel - spomin bo ostal
\ Tič več ne štejemo koliko-iV krat smo se zbrali tu in počastili spomin na krvave dogodke v času NOV.
Čas zaceli vse rane, s časom preraste mah vsak kamen, tudi spominski, toda čas ne more zbrisati spomina na dogodke, ki smo jih doživljali in jih spoštujemo.
Več kot pol stoletja je minilo od takrat in dogodki postajajo last zgodovine, ki bo pričala bodočim generacijam to, kar danes še redki preživeli pripovedujemo svojim vnukom.
Res je, da se s krvjo plačana svoboda v neodvisni Sloveniji, ki se hoče imenovati demokratična, obravnava kot dogodek notranjega obračuna in nekateri jo skušajo obravnavati celo kot kriminalno dejanje. V demokratični družbi je marsikaj dovoljeno, namreč, da vsakdo misli kar hoče in to tudi javno pove, vendar tako, da ne žali čustev drugih, ki mislijo dmgače.
Kar se dogaja v Sloveniji, da najvišji uradnik države javno pljuva po lastni domovini, da pol stoletja po uničenju fašiz-
ma in nacizma razglaša borce za svobodo za zločince, prave zločince iz svojih vrst pa za svetnike, se ne dogaja nikjer na svetu in vprašanje je, s kakšnimi občutki nas svobodoljubna Evropa čaka, če najvišji organi poveličujejo sodelavce okupatorjev in sramotijo borce proti njim, kamor spada vsa Evropa in še velik del sveta.
Res je tudi, da je vsa polemika okoli častilcev kolaboracio-nizma dejansko odveč, ko gre dejansko za ljudi, ki so jezni na ves svet, po večini od let načete razvaline, ki v svoji onemoglosti skušajo vsaj zasejati seme mržnje med mladimi čisto po nepotrebnem, saj zgodovine ni mogoče postaviti na glavo. Vsi poizkusi rušenja oblasti in miru z lustracijami in različnimi obtožbami ter bedasto iskanje besed o spravi več škodijo kot koristijo. Prava sprava med ljudmi je bila že davno uresničena, ljudje so živeli v miru in sodelovanju, vse dokler se nekateri strankarski voditelji niso namenili med ljudi zasejati mrž-njo, pa ne v imenu naroda, tem-
več v imenu borbe za oblast, po načelu »deli in vladaj«.
Bodočnost slovenskega naroda ni v besedah, temveč v dejanju sožitja, strpnosti in medsebojnega spoštovanja. Če sosed ubije soseda, pa mu nato reče »oprosti« še ne pomeni sprave. Za nazaj ni moč ničesar spremeniti, iz zgodovine, kakršnakoli je že bila, pa se je mogoče učiti, kako živeti v bodoče, da bi se izognili tragedijam.
Tudi ta spomenik bo nekoč prerasel mah in nikogar od nas, ki smo bili priča dogodkom pred 53-timi leti, ne bo več tu, toda spomin na te dogodke ne bo preminil, ker je pognal korenine v zemljo, z mučeniško krvjo prepojeno. Tisti, od naroda izvoljeni oblastniki, ki danes pljuvajo po lastni zgodovini, pa bodo kot onemogli starci pestovali svoje sovraštvo v osami in v ušesih jim bo vedno glasneje odmeval poslednji stavek Čedennacove pridige: »Vsi drugi pa bodo zaznamovani kot hudodelci, vzet jim bo dušni mir in zemski blagri in preklinjali jih bodo otroci in vnukov vnuki - amen.«
NAPOTEK PLANINCEM
Obiščite Milštatske Alpe
Spet so dopusti in počitnice, čas za obisk planin. Slovensko planinsko društvo bo spet občasno dajalo napotke za takšne planinske izlete, ki jih lahko izvedejo tudi neizkušeni in starejši ljudje. Gorska narava je tako lepa in privlačna, da jo je treba podoživljati.
Naš tokratni cilj so Milštatske Alpe severno nad Milštat-skim jezerom. Gorska cesta s cestnino (odcep na sever od terasne ceste vzhodno pred Lau-berdorfom nad Millstattom) nam bo prihranila dve uri hoje, ki bi ju porabili peš do planinske koče Schweigerhütte (1625 m), kjer bomo parkirali. Od tam se bomo podali na pot proti zahodu do Alexanderhütte (1786 m), nato pa se proti severu povzpeli na prvi dvatisočak Tschierwe-ger Nock (2010 m), edini dvatisočak, ki se ne nahaja na glavnem grebenu nad 2000 metrov visokih Milštatskih Alp, ki se vleče 7 kilometrov od Lam-mersdorfer Berga (2063 m) na jugovzhodu do Tschiernocka (2082 m) na severozahodu. Z glavnim grebenom ga veže kratek greben na Hochpalfennock (2099 m). Na pol poti med obema vzpetinama (vrhovoma) se bomo usmerili na levo proti zahodu v južno pobočje, sprva navzdol, nato kvišku na greben in mimo zgornje postaje sedežnice na Tschiernock, razgledno goro s križem. Vračali se bomo kratko po isti poti, nato pa proti
vzhodu po razglednem grebenu do že omenjenega Hochpalfen-nocka ter strmo 200 metrov navzdol v sedlo Millstätter Tori (1905 m) najnižjo točko Milštatskih Alp. Tu zapustimo greben proti jugu in se mimo Mill-
Hochalmspitze (3365 m) ter na globoko spodaj ležeče mično mestece Gmünd/Sovodnje.
Ko sva s prijateljem hodila tu, so snežne zaplate na osojni strani grebena oznanjale, da je bila pred kratkim tu še zima, na
Milštatsko jezero, Alexsanderhütte, v ozadju levo Jepa, v sredini Dob-rač in levo Julijci	Foto:sv
stätterhütte (1876 m) vrnemo prisojni pa seje že prebujala navzdol k avtomobilu in tako narava. Rododendron je kazal zaključimo krožno turo (lahka, svoje rdeče cvetove, zeleni pa-5 ur).	šniki pa so že bili posejani z ru-
Z izleta se nudijo lepi razgle- menim in belim cvetjem. To pidi na Milštatsko jezero, Jepo, sano planinsko podobo je še Dobrač, Julijce, Karnijske Alpe, podkrepil prijeten vetrič in na najvišji vrh koroških Krških nama hladil potni čeli. Da, takš-Alp Rosennock (2440 m) in šte- ne užitke lahko doživljamo vilne druge vrhove. Posebno lep samo v hribih. V dolini pa naju pogled je s Tschiernocka na z je motila neznosna vročina, večnim snegom in ledom odeto	L. U.
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA
v
Čestitke Lubu Urbajsu
Lubo Urbajs iz Žoprač, eden najbolj znanih, zaslužnih in priljubljenih društvenih delavcev med koroškimi Slovenci, preznuje letos svojih tričetrt stoletja. V vrsto voščilcev se je seveda postavila tudi Slovenska športna zveza. V njenem imenu sta slavljencu, častnemu članu slovenske strešne športne organizacije, izrekla iskrene čestitke podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik in poslujoči tajnik Ivan Lukan.
Prušnik je posebej izpostavil Urbajsove neprecenljive zasluge za slovensko planinstvo na Koroškem in ob tem tudi za uspešen razvoj prekomejnega sodelovanja planincev v prostoru
Alpe-Jadran. Lubo je bil med glavnimi pobudniki za povojno ponovno ustanovitev Slovenskega planinskega društva Celovec in ga kot predsednik vodil skozi dolga tri desetletja (1953-1983), velike zasluge pa mu gredo tudi za postavitev planinske koče na Bleščeči, edine slovenske koče na Koroškem, za katero še danes skrbi.
Poleg tega slavljenec še danes sodeluje pri vseh planinskih akcijah, mdr. tudi pri organizaciji in izvedbi tradicionalnega zimskega pohoda na Arihovo peč, pri izletih, razstavah planinskih slik, in drugih dejavnostih.
Z desne slavljenec Lubo Urbajs z ženo Nanči in
podpredsednik SŠZ Danilo Prušnik	Foto:sv
ZAHVALA
Po vsestransko uspešni izvedbi 19. spominskega pohoda na Komelj »Po poteh Domnove čete« se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim in soorganizatorjem te spominske prireditve.
Posebna zahvala velja MoPZ »Foltej Hartman, pevskemu zboru iz Vojnika, Štajerskim rogistom. Folklorni skupini Dobrna, recitatorjem in harmonikarjem, vsem domačinom za prijazen sprejem in pogostitve, vsem ustanovam in podjetnikom za finančno podporo, vsem govornikom, mestnemu župniku mag. Ivanu Olipu za darovanje svete maše in ne nazadnje vsem zvestim pohodnikom in udeležencem spominske slovesnosti ob partizanskem spomeniku pri Cimprcu, in vsem pohodnikom sesednjega naroda, da smo se skupaj poklonili spominu na čas narodnoosvobodilnega boja in ljudem, ki so trpeli, nas podpirali in padli za svobodo in obstoj slovenskega naroda in vseh zatiranih po zločinskem nacifašizmu. Odbor za pripravo in izvedbo 19. spominskega pohoda na Komelj
AKTUALNI NAPREDKI
Senza Confini 2006
V zadnjih mesecih je mesto Celovec v boju za Olimpijske igre leta 2006 podvzelo številne aktivnosti na mednarodnem področju. Na tiskovni konferenci je celovški župan Harald Scheu-cher povedal, da imajo že mnogo podpornih pisem znanih Korošcev, ki stojijo v javnem življenju. IOC zahteva vsaj 50 takšnih podpornih pisem in Koroška je bila do sedaj zelo uspešna pri pridobivanju podpore raznih politikov, znanih osebnosti ter organizacij. Tako so npr. zagotovili podporo univ. prof. dr. Maxa Perutza (dobitnik Nobelove nagrade), Helmuta Kutina (predsednik svetovnega SOS Kinderdorf), Philip-pa Schöllerja (član IOC), prof. dr. Helmuta Sihlerja (predsed-nih nemške Telekom), in mnogih drugih.
Razen tega je Scheucher razposlal okoli 300 pisem županom velikih mest po vsem sve-
tu in reakcije so nepričakovano pozitivne. Do sedaj je prišlo že nad 50 odgovorov, kar pa še dolgo ni vse. Odmev je zelo pozitiven in kaže se, da so ljudje izredno navdušeni nad konceptom »Trije jeziki - tri pokrajine - tri kulture - ena olimpijada«.
Tudi Celovec sam se je predstavil širši javnosti na mednarodnem področju. Njegovi zastopniki so sodelovali na različnih prireditvah v krajih kot so to Den Haag, Tarragona (Španija), Gorizia, Nova Gorica itn. in so razstavljali informacije tako o mestu kot tudi posebno o olimpijadi 2006. Razen tega so bili kontaktirani razni vrhunski politiki v različnih mestih, katerih podpora naj bi bila zagotovljena.
Koncept »Senza Confini 2006« dobiva vseskozi zelo pozitiven odmev in je s tem na najboljši poti, da bo realiziran.
T. G.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
BOKS V VOGRČAH
Koroška gladko premagala Slovenijo
Poseben športni dogodek je bil Vzdušje je bilo zelo napeto, saj prav pri stvari, ko je Slovenec boks v petek, 17. julija, v šo-	je šlo za prestiž med boksarji dveh	Milan Medar Walterja Meda-
toru v Vogrčah. Veliko število	držav. Skupina »Lucky Lips« iz	koviča nepričakovano hitro po
navijačev se je zbralo ob tej pri-	Maribora je v odmorih poskrbela	nekaj sekundah premagal s
ložnosti, da bi podprli koroške	za dobro atmosfero in zabavo,	knockoutom.
boksarje v primerjalni tekmi Toda ta večer je navijače bolj za- Tedaj so bili vsi neverjetno protislovenskim.	nimal boks kakor pa lepe ženske. živčni, saj je moral odločiti
Avstrijski prvak Franci Wieser je po točkah premagal slovenskega prvaka Davida Nagodeta	Foto:sv
Med odmori so predvsem moški del gledalcev razvnemala brhka dekleta skupine Lucky Lips iz Maribora	Foto: SV
Skupno je bilo sedem dvobojev in od enega do drugega se je napetost stopnjevala. Boksarji »rdečega« (Koroška) in »modrega kota« (Slovenija) so si stali nasproti. Po prvih treh bojih se je zdelo kot da je vse jasno, saj so Korošci vse tri zmagali. Sledil je dvoboj med Martinom Sadounikom, ki je velik obet za prihodnost, in Boštjanom Žgajnarjem. Ta dva sta remizirala, toda vseeno še nihče ni verjel, da bi se stvar lahko še obrnila v prid Slovencev. Toda tudi peti boj med Walterjem Kanourijem in Milanom Ferekom, ki sta oba kazala velike emocije, se je končal z remijem. V šestem dvoboju nekateri navijači še sploh niso bili
zadnji in hkrati vrhunski dvoboj med Francijem Wieserjem in Davidom Nagodetom o končnem izidu tega primerjalnega boja. Proti koncu tega boja skoraj nihče v šotoru ni več obsedel, saj sta športnika nudila gledalcem napeto borbo. Končno so vsi čakali na odločitev sodnikov, in ti so se soglasno odločili za Wieserja, kar je povzročilo pravo evforijo med ljudmi, saj je Koroška premagala Slovenijo z 8:4.
Praznovanje tega uspeha je trajalo tja do jutranjih ur in lepo je bilo opazovati, da si boksarji po končanem finalnem boju niso bili več nasprotniki, temveč kolegi in prijatelji.
T.G.
ŠPORTNE VESTI
Nogomet
15. julija je bilo konec prestopnega roka za nogometno sezono 1998/99. Pri klubih v regionalni ligi in v podligi ni bilo velikih sprememb.
Največ novih igralcev ima Pliberk, to so Huber (Šentvid), Suppanz (Velikovec), Mosser (Grebinj) in Dobnig (Ruda). K SAK sta prišla le Dreier (Wietersdorf) in Ure-movič (FC Rijeka). Pri Bilčovsu v podligi-vzhod so trije novi igralci: Schavvarz (ATUS Borovlje), Arnatovič in Strugger (oba Bistrica/R.). Pri Globasnici pa je samo Dlopst prišel od Metlove.
Nogomet
V soboto, 18. julija, je Šmihel igral pripravljalno tekmo proti Olimpiji Ljubljana in po dobri igri podlegel z 0:3. T. G.
GLOBASNICA
Športni praznik
Tudi letos spet so Globašani vabili na športni praznik. Zadnji konec tedna, od 18. do 20. julija 1998, so praznovali napredovanje v podligo-vzhod.
V	soboto se je začel tradicionalni nogometni turnir hobij-skih moštev. Čeprav je bilo javljenih le osem moštev, je bil tehnični nivo'precej visok, ker je sodelovalo lepo število igralcev Globasnice, Pliberka in tudi SAK.
Zvečer so se hobijska moštva umaknila in sledila je pripravljalna tekma med Globasnico in Žitaro vasjo, pri čemer so se kot močnejši izkazali Žitrajča-ni. Zmagali so kar s 5:1, kar kaže, da Globasnica še ni dosegla vrhunskega razpoloženja za podi igo.
V	nedeljo se je nadaljeval turnir hobijskih moštev, ki so
se celo - vsaj za nekaj časa -uspešno borila proti nevihti. Kljub vremenskim težavam pa je bilo mogoče turnir odigrati do konca in najmočnejše je bilo moštvo »VIP-Club Pliberk«. Drugouvrščena je bila Nonča vas in tretje mesto so zasedli igralci moštva »FC Šoštar«.
Opazno je bilo predvsem, da so se mladi igralci SAK, Globasnice in tudi Austrie predstavili kot zelo obetavni za prihodnost, saj so uspešno nastopali proti telesno močnejšim nogometašem.
V ponedeljek je bil zaključek športnega praznika s kravjim lotom, ki je bil organiziran letos drugič. Prireditev je bila zelo uspešna in upati je samo, da bodo tudi nastopi glo-baškega moštva v podligi takšni.	T. G.
17. MEDNARODNI ODPRTI ŠAHOVSKI TURNIR V ŠENTVIDU
Dunja Lukan
pri ženskah na stopničkah
Lep uspeh za šahistko Slovenske športne zveze Dunjo Lukan na 17. mednarodnem odprtem šahovskem turnirju v Šentvidu ob Glini, na katerem je letos tekmovalo 151 šahistov in ša-histk iz osmih evropskih držav. S 4,5 točke iz devetih partij je osvojila tretje mesto pri ženskah. Boljši sta bili samo Fide-mojstrica Maria Horvath (Austria Dunaj) s šestimi točkami in večkratna državna prvakinja Margit Hennings (SV Šentvid) s petimi točkami. V splošni razvrstitvi je študentka medicine iz Vetrinja zasedla dobro 77. mesto.
Zmagovalec letošnjega turnirja s petimi mednarodnimi mojstri, dvema Fide-mojstroma ter številnimi nosilci nacionalnih naslovov, je postal hrvaški Fide-mojster Blažimir Kovačevič s 7,5 točke pred šestimi
igralci s sedmimi točkami, med njimi tudi lanskoletni zmagovalec Slovenec Leon Mazi na sedmem mestu.
Izredno uspešno je tokrat tekmoval tudi trener mladincev Slovenske športne zveze mag. Franc Rulitz (Zugzwang Celovec): iz devetih partij je v izredno močni konkurenci iztržil pet točk, kar je pomenilo odlično 59. mesto na zaključni lestvici. Vodja šahovske sekcije Ivan Lukan je osvojil tri točke in zasedel 132. mesto. ZAKLJUČNA LESTVICA:
1. Blažimir Kovačevič(Hrvaška) 7,5 točk, 2. Laszlo Kriszany (Madžarska), 3. Khaled Mahdy (Avstrija), 4. Attila Kiss, 5. Peter Horvath, 6. Rober Ruck (vsi Madžarska), 7. Leon Mazi (Slovenija)- vsi 7, 8. Günther Jahnel (Nemčija), 10. Manfred Raffalt (Avstrija) - oba 6,5; Nadalje: 21. Christian Starc (Pošta Celovec), 24. Maria Horvath (Austria Dunaj), 25. Mario Kuess (SV Šentvid) - vsi 6, 5, 51. Margit Hennings (SV Šentvid), 59. Franc Rulitz - oba 5, 77. Dunja Lukan 4,5, 132. Ivan Lukan (3).
Dunja Lukan, desna v sredini, med zmagovalci turnirja	Foto: sv
NOGOMETNA SEZONA 1998/99
Ob začetku Šmihel proti Metlovi
Končno so bile izžrebane tudi tekme za L in 2. razrede. Pri tem je v L razredu D že kar ob začetku na programu derbi med Šmihelom in Metlovo, ki je prejšnjo sezono igrala še v podligi-vzhod. Tudi Žitara vas bo že kar igrala proti »sosedom« - njen nasprotnik je namreč Klopinj.
V 2. razredu C bo SAK II v prvem krogu gostoval v Osojah, Sele pa igrajo na domačih tleh proti Porečam. V 2. razredu E pa bo zanimiva tekma med Dobrlo vasjo in Žvabekom.
1. RAZRED D:
1.	krog (1./2. avgusta): Labot - Šteben/L., Maria Rojach - Šentlenart, Metlova - Šmihel, Rikarja vas - Eitvveg, Ruda - Železna Kapla, Žitara vas - Klopinj, Grebinj - Vovbre
2.	RAZRED C:
1.	krog (1./2. avgusta): HSV - Hodiše, Kriva vrba, Škofiče, Osoje - SAK II, Šentjakob/R.
-	Ledince, Dholca - Treffen, Sele - Poreče, Donau - Rožek
2.	RAZRED E:
1. krog (1./2. avgusta): Dobrla vas - Žva-bek, Sinča vas - Djekše, Preitenegg - Mau-terndorf, Reichenfels - Galicija, Šentpeter
-	Tinje, Waisenberg - Frantschach, Pliberk II - Šmarjeta/L.
Veselimo se nove napete nogometne sezone!	T. G.
ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 24	Silvo Kovač
GREGGER - DORN / Dunaj 1958
Ob izenačenem materialu na šahovnici ima beli, ki je na potezi, več manevrskega prostora in bolje postavljene figure. Posebno beli skakač sredi šahovnice je nepredvidljiv in s
Ü ■
a b c d e f g h
svojimi odskoki spravlja črnega v težave. Kako uspe belemu zrahljati obrambo črnega kralja in zmagati? Z malo do-mišlije se vam bo to posrečilo!
Rešitev šahovskega oreha št. 23
Beli z žrvijo lovca l.Lc4! zapira vezavo črne dame na poševnici a2 - g8. Po izsiljenem I...Tc4: sledi še žrtev belega kmeta, ki se na osmi vrsti spremeni v damo 2.g8D+. Po dirigiranem umiku črnega kralja na osmo vrsto 2...Kg8: 3.Td8+ Kh7: se za zmago žrtvuje še trdnjava, sledi 4.Th8 mat!