Dokument casa — zaključni dokument seminarja
"Komunalni energetski sistemi" Murska Sobota, 7. - 9. junij 1996
Predstavniki okoljskih nevladnih organizacij, energetski strokovnjaki in predstavniki komunalnih energetskih podjetij iz Hrvaške, Avstrije in Slovenije smo se v treh dneh skupnega druženja, ki je potekalo v prijateljskem in delovnem vzdušju, seznanili z globalnimi energetskimi in okoljskimi trendi ter z izkušnjami lokalnih energetskih zasnov v omenjenih deželah. Seznanili smo se tudi s tistimi tehnološkimi osnovami okolju prijaznih in obnovljivih virov, ki so najbolj obetavne v specifičnih naravnih, geografskih in kulturnih pogojih: z uporabo zemeljskega naravnega plina, biomase in geotermalne energije za soproizvodnjo elektrike in toplote, daljinsko in individualno ogrevanje in pripravo tople vode; s pasivno izrabo energije sončnega sevanja pri konstrukciji in pri opremljanju zgradb, s potenciali malih vodnih elektrarn ter s svetovanjem občanom kot pomembnim ponudnikom "negawatne" energije.
Ogledali smo si - žal (še) netrajnostno - izrabo geotermalne energije za ogrevanje v Murski Soboti ter delujoče in konkurenčne sisteme individualnega in daljinskega ogrevanja na osnovi lesne biomase ter proizvodnjo bio dieselskega goriva iz oljne repice in iz odpadnega jedilnega olja na avstrijskem Štajerskem.
PREDNOSTI KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV
Komunalni energetski sistemi so pomemben dejavnik v politiki oskrbe in rabe energije. Presegajo ozke meje ener-
KO MUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 295
Dokument časa - zaključni dokument seminarja
3 Le to ne vključuje zgolj tehničnega prosvetljevanja, temveč v veliki meri tudi svetovanje potrošnikom glede tehničnih in finančnih vidikov ukrepov varčevanja z energijo,
getske oskrbe in imajo velike potenciale pozitivnega vpliva na lokalni oz. regionalni ekonomski razvoj: prispevajo lahko k vzdrževanju ekosistemov in krajine, k ohranjanju oz. odpiranju delovnih mest, k ustvarjanju zavesti o medsebojni povezanosti in solidarnosti ter k soudeležbi občanov v politiki lokalnega oz. regionalnega razvoja. Nudijo ugodne pogoje za nastanek tržnih niš, razvoj in uporabo domačega znanja, razvoj malega in srednjega podjetništva, ekološkega turizma in ekološko modernizacijo kmetijstva. Z lokalno izrabo obnovljivih virov — ki so razvojni potencial s stoletno tradicijo, ne pa modna muha zanesenjakov - in potencialov varčevanja z energijo pomembno zmanjšujejo (pre)veliko energetsko odvisnost države in preprečujejo odliv sredstev iz lokalnih, regionalnih in državne ekonomije.
Ker poleg ekonomskih virov črpajo tudi iz entuziazma in solidarnosti, lahko komunalni energetski sistemi ob ustrezni strokovni podpori oblikujejo tudi ugodno okolje za postavitev demonstracijskih in pilotnih projektnih tehnologij obnovljivih virov energije ter na tak način generirajo komunikacijske in učne procese.
Njihov poseben pomen se kaže v možnostih lokalno prilagojenega in usklajenega ravnanja z energijo: izrabe lokalnih obnovljivih virov, servisiranja1 ter optimalizacije celotnega sistema energetskih storitev. Usmerjeni so predvsem k občanom kot potrošnikom in prebivalcem fizično/estetskega okolja, javnim ustanovam in lokalnim podjetjem.
V komunalnih energetskih sistemih, ki izkoriščajo prednosti nove informacijske revolucije, je mogoče izrabiti tehnologije, ki namesto že izčrpane paradigme ekonomije obsega (economy of scale) kot osnove central(izira)nih sistemov, nudijo še neizkoriščene prednosti ekonomije učinka (economy of scope). Značilna je npr. soproizvodnja elektrike in toplote na osnovi okoljsko neoporečnega avtomatiziranega kurjenja bio-mase.
Ne glede na to, da sedanje dolgoročne napovedi trendov svetovne energetike zagotavljajo dolgoročno razpoložljivost in dostopnost fosilnih energetskih virov po zmerno naraščajočih cenah, pa nacionalna energetska politika ne sme spregledati rizičnih potencialov fosilnih goriv: odvisnosti od ne vselej obvladljivih geopolitičnih procesov pri zagotavljanju energetske oskrbe držav s fosilnimi gorivi, negativnega vpliva na globalne in lokalne ekosisteme, ki postaja v razvitem svetu vse bolj podvržen naraščajočim fiskalnim obremenitvam (npr. napovedana uvedba davka na CO2) in odliva kapitala iz nacionalnih in regionalnih ekonomij.
Majhni in decentralizirani sistemi imajo številne prednosti, predvsem v pogojih, ko postaja vse bolj pomembno vprašanje
324 KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI
"Komunalni energetski sistemi"; Murska Sobota, 7. - 9. junij 1996
nadaljnje modernizacije sposobnosti sistemov za samoomeje-vanje, medsebojno uglaševanje in doseganje pozitivnih siner-getskih učinkov. Čeprav ne morejo nadomestiti sistemov, ki imajo sposobnosti strateškega upravljanja, pa prispevajo k stabilnosti, ki deloma kompenzira negotovosti globalne neobvladljivosti. So ne le njihovo dopolnilo, temveč so jim v določenih segmentih tudi konkurenca, kar vse prispeva k uveljavljanju elementov trga v energetski politiki. Majhno ni samo lepo, je lahko tudi koristno in je včasih celo nujno.
OVIRE ZA RAZVOJ KOMUNALNIH ENERGETSKIH SISTEMOV
Na delavnici smo ugotovili, katere so, ne glede na razlike v tehnologii, pristopu in makroekonomskem okviru, skupne ovire za razvoj komunalnih energetskih zasnov. Po našem mnenju so največje ovire te:
tradicionalno gledanje na energetiko kot dejavnost, ki z velikimi in centraliziranimi objekti zagotavlja tehnološko in ekonomsko modernizacijo družbe;
neosveščenost občanov o okoljskih, socialnih in kulturnih posledicah lastne energetske porabe in potrošniških navad ter o možnostih in posledicah energetskih izbir pri zagotavljanju energetskih storitev2;
nestrokovnost in neosveščenost arhitektov, gradbenikov, državne in lokalne administracije, lokalnih in državnih političnih teles glede bioklimatskega načrtovanja zgradb, oskrbe z energenti, energetskimi storitvami in posledicami rabe različnih virov energije v različnih geografskih pogojih;
posredno ali neposredno subvencioniranje rabe fosilnih goriv in netransparentnost stroškov, ki onemogoča orientacijo investitorjev in potrošnikov na osnovi tržnih kriterijev;
politika nizkih cen oz. majhne obdavčitve fosilnih virov, ki negativno vpliva na varčevanje z energijo, konkurenčnost komunalnih energetskih sistemov, ustvarjanje novih kvalitetnih delovnih mest in ohranjanje delovnih mest v kmetijstvu, gozdarstvu, lesnopredelovalni in nekaterih drugih industrijah3;
nenačrtne in ekonomsko premalo utemeljene presoje, kakšen način oskrbe z energijo oz. kakšna kombinacija oskrbe z energijo je za posamezen kraj oz. naselje dolgoročno optimalna glede na cene energentov, vplive na fizično (zrak, voda, prst), estetsko (krajina) in socialno (zaposlovanje) okolje. Tako se zaradi neznanja ali zgolj zasebnih računic razvijajo "divje" krajevne energetske zasnove, ki ne upoštevajo možnosti soproizvodnje elektrike in toplote, izrabe lokalnih
2	Zlasti je pomanjkljivo vedenje o zdravstvenih in okoljskih tveganjih s kurjenjem premoga in lesa v tradicionalnih kuriščih v pogojih toplotne inverzije, predvsem v ozkih kotlinah in dolinah.
3	Inflacijske rizike povečevanja cen energije je mogoče kompenzirati z raz-davčenjem dela in dohodkov oziroma s celovito reformo davčne politike, ki bi namesto kompliciranega sistema obdavčevanja dela in dobička večino davkov zajela na osnovi obdavčenja porabe naravnih virov. V Evropski zvezi o takšni reformi že resno razmišljajo.
KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 325
Dokument časa - zaključni dokument seminarja
4	Formalnopravni položaj lokalnih skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem se sicer razlikuje, saj imajo županije bistveno več pristojnosti kot občine v Sloveniji, vendar tako na Hrvaškem kot v Sloveniji lokalne skupnosti ne razpolagajo s stabilnimi in zadostnimi viri prihodkov.
5	Posledično je zaradi državega monopola na področju pridobivanja električne energije oviran tudi razvoj soproizvodnje elektrike in toplote, ki omogoča najboljše izkoristke pretvorbe energije.
6	Pozdravljamo podporo razvoju uporabe biomase za individualno in daljinsko ogrevanje, ki jo je izrazilo Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS, vendar bi kazalo to podporo razširiti tudi z možnostjo uporabe sredstev iz kmetijsko-goz-darskega in okoljskega resorja in na ta način doseči raven podpore, ki bi bila primerljiva z avstrijsko. Prav tako bi bilo tovrstne podpore potrebno zagotoviti za izkoriščanje drugih obnovljivih virov.
obnovljivih energetskih virov in potencialov varčevanja z energijo ter pozitivnih sinergetskih učinkov krajevnih energetskih zasnov na okolje;
neustrezna razdelitev kompetenc in sredstev med državo in lokalnimi skupnostmi na področju energetike in infrastrukture4, ki lokalnim skupnostim ne omogoča, da bi prevzele odgovornost za smotrno načrtovanje, zlasti na področju toplotne oskrbe5;
nezadostna podpora demonstracijskim in pilotnim projektom tehnologije izrabe obnovljivih energetskih virov6;
nepopolne podatkovne osnove o energetskih procesih in dejavnikih, ki vplivajo na energetske izbire potrošnikov v lokalnih okoljih;
neustrezna porazdelitev vlog med akterji energetske politike oz. nepriznavanje konstitutivne vloge lokalnih skupnosti ter nevladnih strokovnih in okoljskih organizacij v oblikovanju nacionalnih okvirov (komunalne) energetske politike.
PREDLOGI
Udeleženci delavnice "Komunalni energetski sistemi" parlamentom, vladam oz. pristojnim službam Slovenije in Hrvaške predlaga, naj
1.	že pri načrtovanju upoštevajo osnovne ukrepe smotrne rabe energije (bioklimatsko načrtovanje zgradb, energetska učinkovitost naprav, strojev in aparatov). Pospeši naj se nove-lacija zakonodaje, standardov in predpisov na tem področju, predvsem pa zagotovi izobraževanje odgovornih in implementacija zakonodaje;
2.	do konca tisočletja zgradijo (skupne) promocijske objekte:
-	solarno naselje (uporaba pasivnih in aktivnih ukrepov)
-	kogeneracijski projekt (Slovenija) z dodatno izrabo vseh možnosti uporabe termalnih voda ter demonstracijo izrabe nizkotemperaturnih sistemov za individualno ogrevanje (toplotne črpalke)
-	demonstracijske projekte (so-proizvodnja, daljinsko in/ali individualno ogrevanje) izrabe različnih biomasnih goriv (les, slama, oljarice, organski odpadki) na osnovah izgorevanja in uplinjanja
-	pridobivanje elektrike s pomočjo energije vetra (Hrvaška - otok Lastovo);
3.	zagotovijo dolgoročno in stabilno podporo energetskemu svetovanju in servisiranju občanov;
4.	postopoma prenehajo subvencionirati uporabo fosilnih goriv, uvedejo davke na emisije plinov tople grede, zmanjšajo davek od dobička pri "negawatni" energiji in oblikujejo celovi-
326 KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI
"Komunalni energetski sistemi"; Murska Sobota, 7. - 9. junij 1996
to davčno reformo sočasnega obdavčenja surovin in energen-tov ter razdavčenja dela in kapitala;
5.	usklajujejo razvoj plinifikacije in oskrbe iz sistemov daljinskega ogrevanja na tak način, da bo oskrba s toploto iz sistemov daljinskega ogrevanja, predvsem pa njen nadaljnji razvoj, temeljila na pridobivanju toplote iz kogeneracij in da bodo pogoji za plinifikacijo taki, da bo ekonomska upravičenost izgradnje distribucijskih omrežij dosežena na čim širšem območju, za odkup elektrike pa zagotovljeni ugodni tarifni sistemi;
6.	pri distribucijskih podjetjih za plin, premog in elektriko oblikujejo sklade, ki se napajajo iz 2-odstotnega prispevka na uporabo fosilnih goriv. Sredstva iz teh skladov naj se uporabljajo za stimuliranje varčevanja z energijo in razvoj uporabe obnovljivih virov. V nadzornih organih skadov naj bo zagotovljena udeležba predstavnikov okoljskih in strokovnih neprofitnih nestrankarskih nevladnih organizacij in lokalnih skupnosti;
7.	pri načrtovanju oskrbe z električno energijo in z zemeljskim naravnim plinom dajo prednost industrijskim in komunalnim projektom soproizvodnje elektrike in toplote. Ino-vativne, v izrabo lastnega znanja in virov usmerjene energetsko varč(eval)ne rešitve v krajevni energetiki, ki bodo upoštevale načela trajnostnega razvoja, bodo, ne le v ponos krajanom, temveč lahko prispevajo tudi k ugledu in poslovni uspešnosti kraja;
8.	omogočijo, da lahko za sredstva, namenjena izboljšanju kakovosti zraka, enakopravno kandidirajo tudi obnovljivi viri energije;
9.	oblikujejo medsektorske povezave med energetskimi, industrijskimi, regionalno-razvojnimi, tehnološko-razvojnimi, kmetijskimi, gozdarskimi, okoljskimi in naravovarstvenimi politikami z namenom celovite evalvacije potencialov komunalnih energetskih sistemov in preseganja administrativnih ovir pri njihovem razvoju;
10.	oblikuje politiko aktivnega prekvalificiranja nezaposlenih za programe varčevanja z energijo in razvoja obnovljivih virov.
Udeleženci delavnice "Komunalni energetski sistemi" se zahvaljujemo donatorjem in sponzorjem, ki so delavnico omogočili: Regionalnemu okoljskemu centru za Srednjo in Vzhodno Evropo iz Budimpešte, Ministrstvu za okolje in prostor RS, EGS - RI iz Maribora in Občini Murska Sobota kot tudi vsem predavateljem, ki so se nesebično odpovedali svojim honorarjem. Želimo si, da bi se lahko tudi prihodnje leto spet srečali, sodelovanje razširili še na katero od sosednjih držav in se posvetili predvsem političnim, finančnim in
KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI 327
Dokument časa - zaključni dokument seminarja
upravnim oviram pri razvoju trajnostno naravnane komunalne energetike. Poslano:
Državnemu zboru Republike Slovenije Državnemu svetu Republike Slovenije Saboru Republike Hrvaške Predsedniku Republike Slovenije Predsedniku Republike Hrvaške
Odboru za infrastrukturo in okolje pri Državnem zboru RS
Odboru za lokalno samoupravo DZ RS
Odboru za znanost in tehnologijo DZ RS
Svetu za varstvo okolja pri DZ RS
Vladi Republike Hrvaške
Vladi Republike Slovenije
Ministrstvu za gospodarske dejavnosti RS
Ministrstvu za okolje in prostor RS
Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS
Ministarstvu za industriju RH
Ministarstvu za poljoprivredu RH
vsem občinam R Slovenije
vsem županijam R Hrvaške
lokalnima pisarnama Regionalnega okoljskega centra v
Sloveniji in na Hrvaškem
vsem sponzorjem in donatorjem
vsem okoljskim nevladnim organizacijam na Hrvaškem in v
Sloveniji
medijem
LJUBLJANA, 29. 6. 1996
328 KOMUNALNI ENERGETSKI SISTEMI