Poštnina oH^ana ▼ gotovfnL Leto XIM št. 252 Ljubljana, četrtek 30. oktobra 1930 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št. 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub* ljana št. 11.842: Praha čislo 78 1 80: Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40.— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3. Telefon št. 190 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Baldwin napada Macdonaldovo vlado Odločen odgovor Macdonalda - Anglija želi razorožitev in spopolnitev razsodiščnega postopanja London, 29. oktobra d. Včeraj popoldne se je pričela v spodnji zbornici debata o prestolnem govoru. Po volitvah v razne komisije sta v imenu vlade odgovorila dva delavska poslanca na kraljevi govor m sicer je bil eden bivši strojevodja, drugi pa malS posestnik. Obadva poslanca, ki bi morala pri tem nositi dvorno unitormo, sta bila samo v kutavajih. Baldwin je zahteval ro njunem govora od Macdonalda, naj pojasni," kdaj misli vlada objaviti spomenico indijskega podkralja in načrt indijske ustave. Ostro je kritiziral politiko delavske vlade v Palestini ter zahteval, naj v tem oziru ubere vlada novo politiko. Po njegovem mnenju je Anglija prelomita obljubo, ki jo ie dala I. 1917. 2idom. Tako postopanje zamore postati usodno, ker ubija vero v angleško poštenost Baldwinu je odgovoril predsednik Macdonald, ki je izjavil, da bo spomenica indijskega podkralja objavljena v najkrajšem času. Kar se pa tiče politike vlade v Palestini, stremi ta samo za tem. da pomiri palestinsko prebivalstvo ter bo tudi v bodoče izpolnjevala obljube dane Zidom 1 1917. Pri tem pa mora vlada z žalostjo ugotoviti, da so bile izrečene 2idom razne obljube na tak način, d^ iih je treba sedaj šele obrazložit; in temeljito formulirati. Med burnim odobravanjem delavskih poslancev in deloma tudi liberalcev je zagovarjal Macdonald stališče angleške vlade na imperijalni konferenci. Izjavil je, da je imela imperialna konferenca doslej že dva velika uspeha. Od lorda Beaverbroo- cka predlagani načrt imperijalne trgovine, nj nič drugega, kakor navadna sleparija, na katero ne bo nasedel noben dominjon. Anglija b: megla pristati v slučaju uvedbe imperijalnih carin samo na uvedbo žitnih carin, ki bi prihajale v poštev za dominjo-ne. kar pa ni spričo razpoloženja angleškega naroda mogoče izvršiti. Končno je Macdonald še na kratko omenil položaj v zunanji politiki in naglasil, da ima Anglija samo dvoje zunanje političnih ciljev, m r-vak v govorih. List izraža nadalie dvom. ia bi mogla Italija z uspehom voditi kaše vojno glede na svoj gospodarski po-cžaj in težko gospodarsko krizo, v kateri živi. in zato tudi ne veruje, da bi se upala pričeti vojno proti resni velesili. Milan, 29. oktobra. M. Fašistični listi samo mimogrede omenjajo kritične glasove tujega tiska o Mussolinijevem govoru, zato pa objavljajo zelo obširno komentarje s katerimi je govor sDrejel Italiji naklonjeni tisk Edino »Corierre della Sera« se v daljšem članku bavi s kritiko francoskih listov ter pravi na koncu, da Francija trdovratno noče priznati pravic Italije do ekspanzivnosti -n niti pravice Italije do življenja in bodočnosti. Stavka zaradi nesreč v nemških rudnikih Silno razburjenje med nemškimi rudarji — Komunisti organizirajo protestne stavke Aachen, 29. oktobra d. V različnih rudni-kihaachenskega premogovnega okoliša, je izbruhnila cela vrsta divjih stavk, ker so uprave teh rudnikov odpustile delavske zaupnike, kateri so se udeležili pogreba žrtev alsdorfske katastrofe ter pozivali delavce k protestni stavki. Med rudarji vlada v etiko razburjenje ter je moralo oditi v kraje, kjer so izbruhnile posamezne stavke večje število policijskih stražnikov in orožnikov iz Aachna. V Palenbergu je napadla množica župana, ki ie posredoval pri rudarjih, da b; odšli na delo. Pri tem napadu se je poslužil župan orožja ter ranil nekega rudarja. Berlin, 29. oktobra AA. Komunistične organizacije v Berlinu so napovedale stav- ko v znak protesta povodom velikih rudarskih katastrof, ki se zadnje čase dogajajo v Nemčiji. Komunistične stavke se udeležujejo tudi rudarji }z Poruhrja, katerih število znaša eno tretjino celokupnega števila stavku; očih. Berlin, 29. oktobra AA. Francoski poslanik v Berlinu je danes poseti] predsednika nemške republike Hindenburga in mu v imenu francoske vlade izrekel sožalje o priliki rudarske katastrofe v Alsdorfu. Berlin, 29. oktobra AA. Prusko ministrstvo je proglasilo sredo 29. t m., dan pogreba rudniške katastrofe v Saarbruckenu za narodni žalni dan. Med drugim so prepovedane vse plesne prireditve. Schober kljubuje intrigam Dunaj, 29. okt. d. V političnih krogih še vedno razpravljajo o spremembi v vodstvu dunajske policije. V splošnem pa prevladuje prepričanje, da bo dr. Schober vztrajal na mestu policijskega predsednika m da ne bo podal ostavke zaradi čudnega postopanja pri upokojitvi dr. Pammerja. To mišljenje je sporočil dr. Schober že udi uradnikom policijskega ravnateljstva. Njegov dopust je samo začasen ter bo po volitvah znova prevzel vodstvo dunajske policije, tako da ne bodo prišli Heimwehrovci še tako naglo do vodstva te prevažne institucije. Naraščanje brezposelnosti v Angliji London, 29. oktobra d. število angleških brezposelnih se je v zadnjem tednu zvišalo za 10.616 ter znaša sedaj 2,191.282 in je za 984.794 višje kakor lani ob istem času. Samomor rumunskega princa Bukarešta, 29. oktobra g. Princ Grigo-rij Cantacuzen, ki je pred vojno v političnem življenju Rumunije igral veliko vlogo, se je danes v svoji palači ustrelil. Vzrok samomora ni znan. Odpor proti Baldwinu London, 29. okt. AA. Te dni je podpisalo 44 poslancev konservativne stranke izjavo, v kateri zahtevajo, naj sedanje vodstvo od« stopi. Izjava je bila objavljena namesto nezaupnice Baldwinu, okateri je imela skle« pati jutrišnja seja konservativne stranke. Na to sejo so povabljeni konservativni čta« ni obeh zbornic. Seji bo predsedoval sam Ba!dwin, ki bo pa odložil predsedstvo med razpravo o strankinem vodstvu. Arabsko-židovski snor Stockholm, 29 okt. A A. Društvo naro« dov je bilo svojčas imenovalo komisijo z* proučitev spora med Arabci in Židi zaradi žalnega zidu v Jeruzalemu. Komisija se Je včeraj sestala v prostorih švedskega zuna» njega ministrstva. Njene razprave bodo trajale po vsej priliki teden dni. Seje so za« upne. Društvo narodov bo vsebino razgo« vorov in razprave objavilo šele kasneje. Potres v Bologni Bologna, 29. oktobra g. Včeraj so čutili v mestu močne potresne sunke. Močan sunek je povzročil med prebivalstvom, posebno med onim v višje ležečih delih mesta, nepopisno paniko, človeških žrtev ni bilo. ODBITA HITLERJEVSKA ATAKA Zunanji odbor nemškega parlamenta je odklonil nacijonallsfično-komunistično zahtevo, da Nemčija ustavi reparacijska plačila Berlin, 29. oktobra, d. Politična javnost pričakuje z veliko pozornostjo potek današnje seje zunanjega odbora državnega zbora, ki mu predseduje narodni socialist dr. Frick Odbor bo razpravljal o predlogu desničarskih strank in komunistov, tiaj sklene državni zbor prekinitev izpolnjevanja obveznosti Youngovega reparacijskega načrta in da naj zahteva revizijo posameznih določb mirovne pogodbe. V imenu vlade bodo govorili državni kancelar dr. Bruning. zunanji minister dr. Curtius in državni finančni minister Dietrich. Položaj vlade bo v odboru precej težak, ker ima v njem le neznatno večino. Po splošnem mnenju bo večina odklonila predlog o prekinitvi izpolnjevanja Youngovega načrta, ker bi zna-čilo to najbolj prostaško kršenje mednarodne pogodbe ter izzvalo v zavezniških državah protiodredbe. ki bi privedle Nemčijo do katastrofe. Kar se pa tiče zahteve opozicije, naj bi vlada zaprosila za moratorij pri plačevanju re-paracijskih dolgov, pa bi morala vlada v slučaju sprejema tega predloga naj-preje prositi odbor mednarodne repa- racijske banke v Baslu. da bi to prošnjo podprl. Gotovo pa je že sedaj, da bi ta prošnjo odbil in samo nasvetoval nemški vladi, naj preje uredi nemške finance, nakar bo šele mogoče videti, da-li Nemčija v resnici ne more izpolnjevati prevzetih obveznosti. Nemška vlada za enkrat sploh ne misli zaprositi za moratorij ter bo storila vse, da izpolni prevzete obveznosti. Berlin, 29. oktobra AA. Zunanji politični odbor nemškega državnega zbora je odklonil vse resolucije Hugenbergo-vih nacionalistov, narodnih socialistov in komunistov, ki zahtevajo odklonitev Youngovega načrta in ustavitev plače-va. reparacijskih „!ačil. Odbor je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala gospodarska stranka, naj vlada izda »modro knjigo«, kjer naj bi bila označena vsa reparacijska plačila v denarju in blagu, ki iih je nemška država od premirja do danes plačala. Odklonitev zahtev desničarskih radikalnih nacionalistov in komunistov je izzvalo veliko zadovoljstvo med vsemi treznimi nemškimi krogi, ki vid"o v tem novo znamenje za nastajajoče iztrezne- Mala antanta in restavracija Habsburžanov Senzacijonalna dunajska vest o varnostnih ukrepih Male antante proti povratku Habsburžanov na Madžarsko Dnnaj, 29. oktobra M. >Wiener Abendzeitung« in ostali listi poročajo o sporazumM, ki je bil sklenjen v Ženevi med ministri Male antante povodom zadnjega zasedanja Društva narodov o varnostnih ukrepih proti Madžarski. Tako poročajo, da bodo za primer habsburške restavracije v Madžarski države Male antante takoj zaprle svoje meje. Vlade bi obvestile Društvo narodov v Ženevi o svojem keraku ter zahtevale nujno sklicanje Društva narodov k izrednemu zasedanju zaradi kršitve mednarodnih 3b veznosti, določenih v zakonu o ma džarski detronizaciji Ako bi v Dru štvu narodov ne našle podpore, bi bile države Male antante prisiljene, da sa- me uporabijo čl. 15 pakta Društva narodov, ki jih avtorizira, da same pod-vzamejo ukrepe, kakršne smatrajo "sa primerne v svrho obrambe svojih pravic in mednarodne pravde. Dopisnik »Tempsa« poroča iz Prage, da je ta vest popolnoma točna in pravi v svojem komentarju, da jo mire še precizirati z dejstvom, da so države Male antante čvrsto odločene osnovati v tem nezaželjenem primoru gospodarski blok proti Madžarski, prekiniti takoj diplomatske, stike z Budimpešto ter ustaviti ves železniški in trgovski promet z Madžarsko. Ta sklep je bil v Ženevi sporočen velesilam in Španiji. Druga etapa v akciji agrarnih držav Predlogi agrarnih konferenc so bili sporočeni mednarodni trgovinski zbornici, ki jih je poslala v proučitev svofim podružnicam v vseh državah Beograd, 29. oktobra AA. Rumunski narodni odbor mednarodne trgovske zbornice je poslal generalnemu tajništvu evropskega odbora zbornice pismo, v katerem opozarja na jako važna gospodarska vprašanja, ki so jih načele agrarne države jugo vzhodne Evrope na konferencah v Bukarešti, Sinaji, Varšavi in Beogradu. Rumun-ski narodni odbor predlaga, nai se evropski odbor zainteresira za ta vprašanja, pri čemer naj mu služi za podlago ugotovitev, da se evropska gospodarska kriza more ublažiti in celo do neke mere rešiti z izvajanjem režima preferenčnih tarif za evropska žita. Pri tej priliki je rumunski narodni odbor dostavil evropskemu mednarodnemu odboru tudi besedilo resolucij, sprejetih na omenjenih konferencah, da K bi se evropski odbor mogel zainteresirati za naslednje štiri propozicije, o katerih se bo razpravljalo 17. januarja prihodnjega leta na gospodarski konferenci v Ženevi: 1) gospodarsko sodelovanje med poljedd sfcimi državami v Evropi in izven Evrope, 2.) ukinitev direktnih in indirektnih premij na izvoz poljskih pridelkov, 3) administrativni in veterinarski ukrepi v svrho olajšanja trgovine z živino, in 4.) preferenčni režim za evronske poljske pridelke. Po predlogu rumunskega narodnega odbora je evropska mednarodna trgovska zbornica poslala vsem narodnim odborom predloge za konkretno rešitev podanih problemov. Otvoritev zasedanja bolgarskega sobranja Ljapčev prečital prestolni govor - Priprave za sprejem kraljevske dvojice v Sofiji Solila, 29. oktobra g. Po nalogu kralja je ministrski predsednik Ljapčev danes otvoril redno zasedanje zbornice. Prestolni govor veli, da vlada v deželi red in mir in da živi v zunanie-političnem oziru Bolgarija z vsemi državami v najboljših odnoša-jih. Bolgarija ie pripravljena sodelovati pri velikem evropskem delu za mir. Dalje poudarja prestolni govor, da je vlada deloma z uspehom rešila velike naloge, kakor begunsko vprašanje ter krizo poljedelstva, deloma pa iih bo še rešMa. Sofija, 29. okt. AA. Bolgarska agencija poroča, da so netočne vesti, da se vrne bolgarski kraljevski par v Sofijo v četrtek. Vlak s kraljevskim parom prispe v Sofijo v petek dopoldne, kar je definitivno dolo« čeni datum. Ljudstvo se pripravlja, da kra« ljevski par sprejme čim svečanejše. Ladia s kraljevskim parom bo priplula v Burgas. odtod pa bo poseben dvorski vlak prepe« I j al kraljevski par v Sofijo. Zato so izdan! že vsi potrebni ukrepi pod osebnim vod« stvom prometnega ministra Tajnova. Sofi« ja je okrašena z bolgarskimi in mnogimi italijanskimi zastavami ter nudi svečan lz» gled. V trenutku, ko bo kraljevski vlak vozil v postajo bo odjeknil 101 topovski strel. Iz vseh garnizij v državi prispevajo v So« fijo oddelki vojske, ki bodo sodelovali pri vojaški paradi. Šole bodo imele tri dni pro« sto. V Sofiji in ostalih mestih pripravljajo narodne veselice in iluminacije. Sofija dobi italijansko veleposlaništvo? Atene, 29. oktobra M. Vladni list »Etnos« poroča iz Sofije, da se v tamošnjih diplomatskih krogih zatrjuje, da bo po poroki kralja Borisa italijansko poslaništvo v Sofiji pretvorjeno v veleposlaništvo in da bo dobil sofijski italijanski poslanik naslov veleposlanika. Sedanji poslanik Piaccentini bo imenovan za veleposlanika v Moskvi, njegov naslednik v Sofiji pa bo diplomatski zastopnik Italije v vseh balkanskih državah. Povišanje daVka na pivo v ČSR Praga, 29. oktobra. AA. češkoslovaški minister za finance je Izjavil, da bo prihodnje poletj« povišan davek na pivo. Dalje je minister omenil, da to povišanje davka na pivo ne bo povzročilo povišanja cen p' vu, ker na češkosiovaškem že dve leti prodajajo pivo po istih cenah kakor prej, čeprav je cena surovin znatno padla. Sestanek med Tardieujem in Briandom Pariz, 29. okt. AA. Danes sta imela kon • ferenco predsednik francoske vlade Tardieu in minister za zunanje žadeve Briand. Razpravljala sta o delu parlamenta na bližajočem se zasedanju. nje po polomu pri septemberskih volitvah. Listi obširno poročajo, o poteku seie ter vsi priznavajo, da je dosegel državni kancelar Briinin;-, s tem znova velik uspeh in da se ie položaj njegove vlade v zadnjem času izdatno izboljšal. Berlin, 29. oktobra, s. General Seeckt je imel razgovor s sotrudnikom »United Press«. V tem razgovoru je pozdravil nastop Mussoliniia za revizijo mirovnih pogodb. Nemčija mora pozdraviti Mussolinijeve besede kot dodatek k temu. da pričenja svet izpre-videti. da so mirovne pogodbe nevzdržne. V tem smislu je pripomba Mussolinija vzpodbuda za Nemčijo v borbi za revizijo versailleske mirovne pogodbe. Razorožitvena konferenca v novembru bo nudila nemški vladi primerno priliko, da zahteva znižanje vseh velikih vojsk na nemški standard. Ako Nemčija ne bi dobila pritrdilnega odgovora, naj vztraja na revizijo vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe in naj zahteva pariteto v oborožitvi v soglasju s številom prebivalstva in z geografskim položajem. Ministri v Sandžaku Plevi je, 29. okt. n. Davi ob 6. so krenili ministri dr. Milan Srskič, Trifunovič, Niko* la Preka in Švegel iz Sarajeva proti Plevlju. Prebivalstvo je povsod navdušeno in pri« srčno pozdravljalo delegate vlade. Ostali so nekaj časa v Goraždi, kjer sta pozdra« vila ministre podpredsednik občine Stoja« nov in posestnik Rašid Kadič, ki je napro« sil ministre za podporo v pospeševanju sadjarstva. Odgovoril je minister dr. Milan Srskič, ki je pozval navzoče, naj tudi v na» prei delajo za skupen blagor naroda in dr' žave. Ministrom so bile prirejene velike ovacije. Ministri so nadalje posetili tajnice, od tam pa se odpeljali v Plevlje. Pred posloj^ jem društva »Bratstvo« jih je pozdravil na čelu velike množice prebivalstva župan Vo« jin Pavičevič. nakar se je vršila v dvorani »Bratstva« konferenca odposlancev Plev« Lja. Čajnica in drugih bližnjih krajev. Na« vzočih je bilo okoli 200 odličnih domači« nov. Ob zaključku konference so se vršile navdušene ovacije in manifestacije Ni Vel. kralju, predsedniku vlade in min* strom. Podpore pasivnim banovinam Beograd, 29. oktobra AA. G. minister za finance je v soglasju s predsednikom ministrskega sveta nakazal banski upravi zetske, primorske in vrbaske banovine vsa-kj po 10 milijonov Din kot specijalen dodatek za pokritje presežkov izdatkov nad dohodki. Ker ta podpora države ni bila zadostna je minister za finance na podlagi § 11 čl. 2 finančnega zakona za proračunsko leto 1930-31 v soglasju s predsednikom ministrskega sveta sklenil, da se na račun obratnega kapitala izplača banskim upravam zetske, primorske in vrbaske banovine še po 10 milijonov Din kot dodatek za izplačilo obveznosti s pogojem, da se v bodoče ne morejo izplačati obveznosti iz teh vsot brez dovoljenja ministra za finance. Finančne direkcije bodo banskim upravam omenjenih banovin nakazovale potrebne vsote na razpolago. Ustoličenje novega reis ul uleme Sarajevo, 29. oktobra. AA. Danes potuje iz Sarajeva v Beograd 12 članov ^Gajreta«. iz Sarajeva. Tem delegatom se pridruži medpotoma okoli 200 članov »Gajreta«, ki se udeleže podelitve menzure reis ul ulemi Maglajliru 31. t. m. v Beogradu. Po tej slovesnosti odidejo delegati 5-Gajreta« v Oplenac, kjer se poklonijo manom kralja Petra I. ter polože venec na njegov grob. Poset hrvatskih in slovenskih seljakov v Šumadiji Krnševac, 29. okt. n. Za prihod 400 seljakov iz dravske in savske banovine na obisk k šumadinskim tovarišem se vrše v Kru-ševcu živahne priprave. Organiziran je poseben pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo delegati vseh nacijonalnih, kulturnih in humanitarnih društev. Pravilnik o uporabi gradbenega posojila dobrovoljcev Beograd, 29. oktobra AA. Minister za kmetijstvo in ministr za finance sta na podlagi zakona o brezobrestnem gradbenem posojilu dobrovoljcem-naseljencem in optantom z dne 18. septembra 1930 predpisala pravilnik o razdelitvi in načinu zadolžitev ter načinu plačevanja stroškov za te gradnje. Vozne olajšave za športnike Beograd, 29. oktobra AA. Ministrstvo za promet je odobrilo popust na polovico cene na državnih železnicah delegatom vseh plavalnih klubov v naši državi, ki se udeleže glavne letne skupščine Jugislo-slovenskega plavalnega saveza 30. novembra v Beogradu. t Koroška kulturna komisija Celovec, 27. oktobra. Kakor so »Jutro« Ln drugi jugoslovenski listi že poročali, je koroški deželni zbor na predzadnji seji pred svojim razidoin sklenil ustanoviti nekako ♦kulturno komisijo za čuvanje posebnih interesov narodno mešanega ozemlja«. Zanimivo je, da je bil ta sklep, ki je bil sprejet na sobotni seji, dne 11. oktobra, objavljen šele v ponedeljek, dne 13. oktobra. Sklep ne prinaša Slovencem prav nikakih koristi, temveč jim v resnici celo napoveduje še novo, oja-ceno akcijo za raznarodovanje ali, kakor evfemistično pravijo tukajšnji Nemci, za asimilacijo. Na zunaj pa so sklep seveda slikali kot koncesijo Slovencem in kot izpolnitev slovesne obljube koroškega deželnega zbora iz 1. 1920, da bo koroška dežela za večne čase čuvala in negovala jezik svojih slovenskih dežela-nov. Ker pa koroški Nemci in ponem-čenci slejkoprej nočejo niti slišati o tem. da bi dobili Slovenci kakršnekoli pravice, se je celovška gospoda bala. ua bi objava sklepa na nepoučene mase mogla neugodno vplivati, in ga je rato objavila šele v ponedeljek, ko so bile plebiscitne svečanosti že končane. Najbrž rz enakega razloga tudi ni bil objavljen govor, s katerim je socialno-clemokratski poslanec dr. Zeinitzer v deželnem zboru predložil in utemeljil ustanovitev »kulturne komisije«. Vendar pa je ta govor izredno značilen, ker kaže po svoji neiskrenosti, da v narodnem pogledu tudi koroški socialni demokrati niso nič bolj tolerantni ln uvidevni kakor zastopniki nemških meščanskih strank. Takole je govoril posl. Zeinitzer: »23. septembra 1920 ie začasni deželni zbor izjavil na eni svojih svečanih sej, da hoče ohraniti slovenskemu delu koroškega prebivalstva njegovo jezikovno in narodno posebnost za vse čase ter da bo pospeševal njegov duševni in gospodarski napreden ravno tako, kakor napredek nemških prebivalcev. V prvih letih po ljudskem glasovanju je bilo na obeh straneh mnogo nerazpolože-nja in razdraženosti; gospodarski položaj Koroške je bil, kakor gospodarski položaj vse avstrijske republike brezupen, tako da je mogel deželni zbor šele 1. 1925 začeti z izvrševanjem vsaj najvažnejših delov svoje obljube. Priče! je s tem, da je ustanovil šolsko in pritožno komisijo, ki je imela nalogo zbirati pritožbe in želje koroških Slovencev, odstranjevati vzroke teh pritožb in pripravljati pot za izpolnitev slovenskih želja. Komisija je zaključila svoje delo z dokaj velikim uspehom. Prišla je do zaključka, nai se izvrši obljuba o varovanju narodne individualnosti v čim najširšem obsegu na ta način, da se izroči koroškim Slovencem v lastno odločanje uprava njihovih kulturnih zadev na podlagi zakonito urejene kulturne avtonomije. Nemški in Slovenski zastopniki v tej komisiji so se na tej osnovi zedinili in referent ie dobil nalogo, da izdela tozadevni zakonski načrt. Zaradi poteka zakonodajne dobe koroškega deželnega zbora za I. 1927 je bila izvršitev tega sklepa onemogočena. Toda tudi 1. 1927 izvoljeni deželni zbor je smatral za svojo dolžnost nadaljevati z reševanjem slovenskega vprašanja na Koroškem. Zastopniki vseh nemških strank so izdelal: skupen zakonski načrt o koulturni avtonomiii Slovencev in ga predložili deželnemu zboru. Ta je sestavil poseben šolski odsek, v katerega je bil izvoljen Narodni praznik v ČSR Praga, 29. okt. h. Včerajšnja oficijetna proslava češkoslovaškega narodnega praz« nika na Hradčanih se je izvršila na tradi« cijonelni način. Ker je predsednik Masarvk še v Topolčanah, je letos stopila prvič v veljavo določba člena 60. ustave, ki veli. da zastopa predsednika v njegovi funkcij) vlada, ako je predsednik zadržan ali bolan. Pri včerajšnjih svečanostih je torej zasto« pal predsednika Masarvka ministrski pred' sednik Udržal. Kardinal na fašističnih svečanostih Rim, 29. oktobra, M. Pri včerajšnjih svečanostih ob obletnici fašističnega pohoda v Rim se je prvič dogodilo, da je kardinal rimske kurije službeno pn-svetoval svečanostim in torej službeno manifestiral v imenu Vatikana za fašistični režim. Pri sprejemu vojnih invalidov v fašistično milico in blagoslovitvi njihove zastave je prvi govoril Mussolini. za njim pa kardinal Cicero, ki je imel ognjevit patrijotičen govor. Med drugim je dejal, da naj bo zastava vojnih invalidov opomin vsem Italijanom. da se brez žrtev ničesar ne more doseči, »Prosim Boga.« je vzkliknil na koncu, »naj blagoslovi našo domovino, da postane še večja, bogatejša, bolj krščanska in bolj katoliška«. V vatikanskih krogih poudarjajo, da je udeležba kardinala pri fašističnih svečanostih samo dokaz prisrčnih odnošajev, ki obstoje med fašistično vlado in Vatikanom. „ Brzovlak skočil s tira Pariz, 29. okt. s. Brzovlak Ženeva«Bor« deaux je davi v prvih jutranjih urah pri« bližno 1000 metrov od postaje Ligeux lz dosedaj neznanega vzroka skočil s tira. Do« sedaj javljajo o štirih mrtvih. Ubita^ sta bila oba strojevodja, en kurjač in ena žena. Pet potnikov in vlakovodja so težko ranje« nI. Vlak je imel dva stroja, ki sta oba sko« čila s tira Podrobnosti še manjkajo. Bordeaux. 29. okt. s. Pri nesreči ekspres« nega vlak Ženeva*Bordeaux je bilo 8 oseb ubitih. 30 ranjenih, med njimi 15 smrtno« nevarno. tudi zastopnik Slovencev. V predloženem zakonskem načrtu je bilo urejeno vprašanje izgradnje in nalog kulturne avtonomije in posebej še šolskega vprašanja. Urejena je bila tudi finančna stran tega problema. Splošni del zakonskega načrta je bil izdelan po načelih, odobrenih na evropskih manjšinskih kongresih, ter je bil po dolgotrajnih pogajanjih končno sporazumno re-digiran. Pri razpravi o onem delu zason-skega načrta, ki je urejal vprašanje slovenskega šolstva, kljub dolgotrajnim pogajanjem ni bilo mogoče ugoditi zahtevam Slovencem. Slovenci so prišli namreč z neizpolnjivo zahtevo, da morajo priti v kompetenco kulturne avtonomije tudi vse urtakvistične šole in da morajo slovenske avtonomne šole obiskovati vsi otroci Jezikovno mešanih okrajev. Pogajanja šolskega odseka so se zaradi te nemcgo?e in nepravične zahteve Slovencev končno razbila. Razpis novih volitev na državni zbor, ki mu bo v prihodnjih dneh sledi! tudi razid koroškega deželnegi zbora, je onemogočil nadaljevanje te akcije. Vi ?o ;o vodile vse stranke z najboljšo voljo In na'-resneišini stremljenjem, ustvar :i s! : vensko kulturne avtonomijo. Tcda koroški deželni zbor hoče na današnji dan pokazati vsemu '?s'.-:s>vnj mt-šanemu oz?m!ju in s tem tudi slovenskemu delu koroškega prebivalstva, da resno želi podpreti poleg gospodarskega tudi kulturni in socialni napredek tega ozem!ja. Ob priliki 10-letnice ohranitve enotnosti naše domovine hočemo ustanoviti institucijo, ki bo služila jezikovno mešanemu ozemlju in katere naloga bo proučiti kulturne potrebe tega ozemlja in predlagati ukrepe za njihovo izpolnitev. Vsi otroci naše domovine naj se vzgajajo v veselju in ljubezni do nje. Treba je storiti vse, da se izpolnijo pred 10 leti podane obljube in da se kar najbolj okrepi v vseh srcih ljubezen do skupne domovine. V imenu finančnega odbora si zato dovoljujem predlagati deželnemu zboru, da sklene: Za jezikovno mešano ozemlje se ustanovi stalnj deželnemu odboru podrejeni kulturni odbor za čuvanje posebnih inte-sov tega ozemlja. Za ustanovitev tega kulturnega odbora potrebna denarna sredstva naj se vnesejo v deželni proračun za leto 1931«. Tako je govoril koroški nemški poslanec, ki se šteje med socialne demokrate! Iz njegovega govora jasno odseva namera vseh vodilnih koroških Nemcev, pa naj pripadajo katerikoli stranki. Nočejo in nikdar niso hoteli ohraniti koroškim Slovencem njihovega iezlka in njihove narodne individualnosti. Gre jim samo za njihovo asimilacijo, to je z\ ponemčen.ie. In tudi nova »kulturna komisija« ne bo imela druge naloge ,kakor da išče najpripravnejša pota za to »asimilacijo«. T^ r:amera se jasno kaže tudi v Zeini-tzerjevem govoru in njegovem predlogu. Govor je neiskren in v toliko tudi nelojalen, ker pravi, da so pretirane slovenske zahteve onemogočile sporazum o kulturi tonomiji. Predlog, ki ga je deželni zbor sprejel, pa še bolj jasno kaže, »kam pes taco moli«, saj v njem ni nič več govora o skrbi za slovenski de! prebivalstva, temveč samo o skrbi za interese Jezikovno mešanega ozemlja. To pač dovolj potrjuje v uvodu izraženo sodbo, da gre pri »kulturni komisiji« le za nov organ ponemčevalne politike. S. K. Epil Vzroki katastrofe »R 101« London, 29. okt. AA. Davi je sodišče, ki se bavi s preiskavo vzrokov katastrofe »R 101«, nadaljevalo razpravo o tej zade« devi. Generalni pravdnik je že včeraj ome« nil, da bo kasneje sestavil teorijo o vzrokih te katastrofe. Danes je sodišče razpravljalo o rezultatih poizkusnje vožnje zrakoplova po njegovi rekonstrukciji. Jovvitt je naglasil, da je imel trajati po« izkusni polet zrakoplova 24 ur. Krilni po« veljnik Colmore je zahteval, naj se ta ča3 po možnosti skrajša, da se ne zakasni po« let v Indijo. Major Scott je bil zadovoljen z rezultatom poizkusnega poleta, dočim je kapetan zrakoplova letalski poročnik Booth mnenja, da je bil preizkusni polet prekra« tek, da bi naletel zrakoplov na večje vres menske izpremembe. ilog afere z dobavo železniških pragov Zagreb, 29. oktobra, n. Danes opoldne je izreklo zagrebško okrožno sodišče razsol-bc v kazenski zadevi zoper troje železniških uradnikov zagrebške direkcije Velmir I.,oš*an, VlacTmir Stankovič in Ivan Žnidar-šlč so bili obsojeni zaradi prevare, ker so fingirali dobavo železniških pragov zagrebški direkciji ter si pustili izplačati 1,157.391 dinarjev. Prage naj bi bil po njihovi lažni izjavi dobavljal tesarski mojster Edvard Biščan, ki je bil obtožen ž njimi vred. Sodišče je obsodilo Vladimirja Leščana na 7 in pol let ječe, Vladimirja Stankoviča in Ivana žnidaršiča pa vsakega na deset mesecev zapora, dočim je bil Biščan Edvard zaradi pomanjkanja dokazov oproščen krivde in kazni. Javni tožilec je prijavil prizlv zaradi preblage kazni. Poneverba v zagrebški davčni upravi Zagreb. 29. oktobra, n. Komisija, ki je preiskovala zadevo poneverbe v zagrebški davčni upravi, ni ugotovila ničesar novega, kar bi dokazovalo, da je blagajnik Petanjek poneveril več kakor 2,200.000 Din. Denar je poneverjal dalje časa, vendar pa ne tako dolgo,, da bi mogel vsega porabiti. Zato so bile snoči izvršene hišne preiskave pri nekaterih njegovih prijateljih, pri katerih bi bil morda shranjen denar, vendar pa so potekle brez uspeha. Kje se pobegli Petanjek nahaja, še vedno ni znano. Spomenik hvaležnosti Franciji Spomenik bo postavljen na inicijativo Jugoslovenov, ki so med vojno uživali francosko gostoljubnost Beograd, 29. oktobra, p. Kakor smo že poročali, bo dne 11. novembra na zelo svečan način odkrit v Beogradu velik spomenik hvaležnosti Franciji Pripravljalna dela za to svečanost so že povsem gotova. Danes so pričeli postavljati veličasten kip, ki ga je izdelal naš veliki kipar Meštrovič. Prvo zamisel za spomenik je sprožila skupina jugoslovenskih dijakov, ki so se šolali v času vojne v Franciji. Bili fo to večinoma dijaki, ki so bili odpuščeni iz vojaške službe. cTa bi mogli nadaljevati svoje študije. Večina izmed njih jih je tudi re* dovršila in dolguje za svoje uspešno dovršene študije veliko zahvalo francoski gostoljubnosti. Po povratku v domovino so se bivši dijaki, ki so sedaj ugledni naši državljani, hoteli oddolžiti Franciji in so zato sklenili, da vzidajo na beograjski univerzi spominsko ploščo v zahvalo francoskim šolam. ki so jim odprle vrata v času bede in stiske. Ta misel je naletela na velike simpatije širokih narodnih slojev in pripravljalnemu odboru so začeli od vseh strani prihajati prispevki, ined njimi tudi mnogi prav izdatni. Zanimivo je. da so se odzvali v zelo velikem številu darovalci iz '.lajod-daljenejših krajev naše države, celo iz Južne Srbije. Prispevki so prihajali tudi o>1 mnogih seljakov. Tako se ie pojavil načrt, naj bi se s tem denarjem namesto spominske plošče postavil veličasten spomenik, ker je bila za to podana možnost: zbrana vsota je namreč dosegla višino 1,600.000 Din. Za slovesnost odkritja na dan 11. novembra se je osnoval poseben odbor, ki ga tvorijo ugk-dni meščani, nekdanji bivši francoski dijaki. Spomenik bo stal na glavni beograjski arteriji, na Kalemegdanu, na podaljšku Kneza Mihajla ulice, nasproti velike stare trdnjave in geografskega instituta. Prostor za spomenik se je izbral najlepši, ki se je mogel v Beogradu dobiti. Odbor za postavitev spomenika je bil iz Francije obveščen, da se bodo odkritja udeležili najuglednejši predstavniki francoske prosvete. francoskih kulturnih društev in francoskih nacijonalnih ustanov. Odbor dela intenzivno za čim veličastnejšo izvedbo svečanosti pri odkritju spomenika, ki bo izvršeno na dan podpisa svetovnega premirja, dne 11. novembra. Tako bo postavil naš narod viden znak svoje hvaležnosti veliki in večni prijateljici Franciji za njeno podporo, ki jo je nudila v svetovni vojni našemu življu. Pri tem je treba zlasti podčrtati, da niso pri postavitvi tega spomenika službeni krogi niti najmanj udeleženi, ker se je ves denar zanj zbral med najširšimi sloji naroda brez posredovanja javnih oblasti. Na praznik vseh svetnikov bo izšlo JUTRO v povečanem obsegu kot nedeljska številka Zaradi praznika pa v nedeljo »Jutro« ne bo izšlo. — Opozarjamo na to cenjene inserente in naročnike malih oglasov in jih prosimo, da nam čim prej izroče svoja naročila, najkasneje pa do jutri opoldne. Oglasni oddelek „Jutra" Telefon 3492 in 2492 Maskirani roparji oplenili bančni avto Drzen čin francoskih roparjev — Aretacija opasnega ponarejevalca delnic Pariz, 29. oktobra, d. Štirje maskirani zločinci so napadli včeraj v Marseillesu avtomobil, s katerim so peljali večjo vsoto denarja iz Banke »Credit Lyonais«. Avto je vozil kakor običajno v dopoldanskih urah takoj po otvoritvi bančnih prostorov v pristanišče Berre, kjer je blagajnik banke izročil upravi pristanišča in letališča potrebno denarno vsoto. Pri vožnji v Berre je včeraj srečal avto neki privatni voz, ki je vozil počasi pred njim ter se na nekem ostrem ovinku nenadoma postavil preko ceste ter jo zaprl. Iz voza je skočila v tem hipu četvorica ma-skiranih roparjev, ki so pričeli divje streljati proti bančnemu avtomobilu. Razbili so vsa okna na avtomobilu ter prestrelili pnevmatike in pobrali iz avtomobila 50.000 frankov. Po izvršenem zločinu so pobegnili. London. 29. oktobra, d. »Times« poroča is Kaire: Egiptska policija išče sled za družbo ponarejevalcev delnic, katerim 6e je posrečilo spraviti na trg ponarejenih delnic v vrednosti 24 milijonov Din. Pri nekem uradniku Otoinanske banke, ki so ga prijeli v Italiji, so našli za dva milijona vrednostnih papirjev, za katere ni mogel pojasniti, kako jih je dobil. Pozneje je aretiranec priznal, da je več let ponarejal industrijske in vrednostne papirje. Med ponarejenimi papirji je več obveznic egipt-skega državnega dolga. Sklepajo, da so delnice ponarejali v Italiji. Štiri italijanske banke so v svojih tresorjih našle precejšnjo množino ponarejenih papirjev, najbolj pa je prizadeta Otomanska banka v Kairu. Krvava telovadna akademija na Formozi Na Formozi so domačini poklali japonske stražnike in obglavili njihove žene in deco kjer se je vršila ravno telovadna akademija in pobilo 100 Japoncev in 20 mladih ja-ponsbih deklet, ki so izvajale baš proste Tokio, 30. okt. d. V torek je poslala Ja« ponska vlada v gorovje Horiša, v osred« njem delu otoka Formose močne vojaške čete, ker so tamošnji prebivalci zažgali U policijskih postaj. Po uradnih vesteh je bi« lo ubitih 20 policistov. Nadalje so vstaši napadli japonsko naselbino, ki se brani s pomočjo policije Neko letalo je včeraj pri« neslo poročilo, da so vstaši premagali Ja« pcmce. Poklali so 190 Japoncev, med temi 20 deklic. Tokio, 29. oktobra s. O krvoprelitju, ki so ga priredili »Lovci na glave* na otoku Formoza, se doznavajo naslednje strahovite podrobnosti. Približno 2000 domačinov je napadto kraj Musila ter vdrlo v šolo. vaje. Potem so vsem žrtvam porezali glave. Poleg tega so pozneje v tem kraju odrezali glave 23 ženam, 38 otrokom in 25 moškim, med njimi 13 policijskim uradnikom. Tudi v sosednjih policijskih stražnicah, ki so jih nečloveški napadalci napadli, so napadalci pomorili vse policijske uradnike in njih rodbine. Oficijelno cenijo število umorjenih policistov na 140. Na potu proti Musili je kazenska ekspedicija obstoječa iz več oddelkov čet, ki imajo tudi letala. Poplave na Moravskem in v šleziji V okolici Moravske Ostrave je padlo 2 metra snega ~ V Šleziji je poplavljenih več vasi Od treh strani je popolnoma obdano od Praga, 29. oktobra, gh. Zaradi trajnega deževja so vse reke močno narastle. Iz Moravske in Šlczije javljajo o velikih po« plavah. V jiklavskem okraju je promet popolnoma ukinjen. Okraj Moravska Tre* bova je od ostalih okrajev popolnoma od* rezan. Sneg je tukaj na nekaterih krajih 2 me« tra visok. Mnogo vlakov in pomožnih vla« kov je obtičalo v negu. V Tropavskem okraju je ozemlje popolnoma pod vodo. V Uherskem Hradišu so nižji kraji po* plavljeni. Odra je pri Oderfurtu porušila nasipe. Več tvornic je ogroženih Vojaški oddelki sodelujejo pri reševalnem delu. Mesto Li« tovel pri Olomucu je deloma pod vodo. velikega jezera. Celo 4 metre visoki že* leznišlci nasip je poplavljen. Državni most, ki veže Moravsko Ostravo s Šlezijsko Ostravo je na nekaterih krajih zelo po* škedovan. Vratislava, 29. oktobra, g. V Gornji Šle« ziji postaja poplava vedno večja. Mnogo vasi je popolnoma pod vodo. Odra je pri Ratiboru danes dosegla višino 7 me« trov. 14 vasi je od sveta odrezanih. Tudi mesto Ratibor je resno ogroženo. Primanj« kuje živil Telefonski in električni vodi so večinoma uničeni. Več tvornic ne obra« tuje. Listi ne morejo izhaiati Sneg jc de« loma tako visok, da je bil železniški in avtobusni promet večinoma ustavljen. Operacija pomočnika finančnega ministra Beograd, 29. oktobra AA. Pomočnik ministra financ dr. Gospodnetič potuje danes v Zagreb, kjer se bo podvrgel manjši operaciji. Dr. Vilfan v Varšavi Varšava, 29. oktobra AA. V Varšavi se te dni mudi dr. Josip Vilfan, predsednik kongresa evropskih manjšin. Dr. Vilfan i« prišel v stike z uglednimi poljskimi vladnimi činitelji, kakor tudi s predstavniki narodnih manjšin na Poljskem. Podelitev državljanstva Beograd, 29. oktobra p. »Službene novinec objavljajo odlok notranjega ministrstva, s katerim se podeljuje naše državljanstvo Mariji Matavševi iz Maribora ter njenemu sinu Fran ju. Samomor mladega dekleta Beograd, 29. oktobra p. Včeraj ob polnoči se je v Beogradu obesila 17-letna Židinja Sara. hčerka uglednega trgovca Izaka Alkalaja. ker so ji očitali v pisarni, v kateri je bila zaposlena, da je zanemarjala svojo dolžnost. Nemške reparacije in med-zavezniški vojni dolgovi Diskusija okrog vprašanja ponovne revizije nemških reparacijskih plačil v zvezi z eventualnim odpisom, odnosno moratorijem za medzavezniške dolgove Zedinjenim državam se živahno nadaljuje. V tem pogle-Ju js zlasti značilna piupaga.Ja, ii jo vi«i bivši predsednik nemške Drživne banke dr. Hjalmar Schacht v Ameriki. Te dni je Schacht imel zopet novo predavanje na ha-vardski univerzi v Nevvvorku, na katerem je postavil tezo. češ, da je gospodarska kriza v Zedinjenih državah neposredna posledica težke gospodarske situacije v Nemčiji, odnosno posledica napačne rešitve repara-cjjsktga problema. Nadalje je izjavil, da je Nemčija danes z davki obremenjena do skrajnih meja in da bi povečanje teh bremen za plačilo reparacij moglo prinesti poostritev položaja in veliko nevarnost za nemško gospodarstvo, kar ne bi ostalo brez vpliva na svetovno gospodarstvo Nemški gospodarski krogi se trudijo dovesti reparacijski problem v čim ožjo zvezo s problemom povračila vojnih medza • vezniškib dolgov, da na ta način preko eventualne revizije teh dolgov pridejo do revizije reparacijskih plačil. V tem pogledu so značilne številke, ki jih ie objavil dr. Schvvarzschild v berlinski reviji »Das Tage-buch*, ki se nanašajo na plačila reparacijskih anuitet ter anuitet za medzavezniške vojne dolgove. Ugotovil je. da je pri teh plačilih prizadetih 26 držav, od katerih Je mnogo takih, ki sprejemajo reparacije tn morajo istočasno plačevati vojne dolgovj Ameriki. Izračunal ie za vse te države saldo prejemkov in plačil in je na ta nafin ugotovil za tekoče leto tri plačujoče državt* in 7 držav7, katerih saldo je aktiven. Po njegovem računu imajo po eventualnem odbitku reparacijskih prejemkov plačati: milij. mark Nemčija 1729 Anglija 17 Grčija _4_ skupaj 1750 Po odbilku lastnih plačil pa prejmejo: milij. mark Zedinjene države 1027 Francija 427 Italija 114 Belgija 93 Jugoslavija 70 Japonska 13 Portugalska 6 skupaj 1750 Ta razdelitev aktivnih in pasivnih saldov, ki bo v enakem razmerju veljala tudi za bodoča reparacijska leta, nam osvetljivie smisel diskusij, ki se trenutno vršijo glcte vprašanja reparacij in vojnih dolgov. Ncin-ci hočejo s temi številkami dokazati, v kako znatni meri pridejo končno nemški Mribii-tk v korist glavnemu upniku Zedinjenim državam in kako je eventualna nova revizija reparacijskih plačil (do katere je »e daleč) odvisna od pripravljenosti Bele hiše, kongresa in senata, da odpiše, oziroma s t-odpove gotovemu delu terjatev iz vojnili dolgov. Po računu dr. Schvvarzschilda bo Francija letos prejela od Nemčije 901 mili-. jon mark; po plačilu anoitet za vojne dolgove Ameriki in Angliji p* ji bo ostal.* 427 milijonov. Anglija, ki poleg nemških reparacij prejme tudi znatne anuitete za vojne dolgove od zaveznikov, vsi ti prejemki ne bodo zadostovali, da zadosti svojim lastnim obveznostim nasproti Zedinjenim državam, tako da mora sama plačati pej? saldo 17 milijonov mark. Čeprav spada Anglija med zmagovalne države, pride po tem računu med države, ki morajo plačati. Zato pa dobe Zedinjene države v glavnem preko zavezniških dolžnikov od vseh plačil nič manj kakor 1 milijardo 27 milijonov mark ali 60%, od tega pa neposredno v obliki nemških reparacijskih plačil le 63 milijonov. Odstotek ameriških prejemkov v teh skupnih plačilih pa se bo v naslednjih letih še povečal. Revizija nemških reparacijskih obveznosti je v Davvesovem i:i Youngovem načrtu prinesla le odpise med evropskimi državami, dočim so ameriške: terjatve ostale pri teh revizijah neokrnjen'«, kolikor Amerika ob priliki ureditve vojnih dolgov s posameznimi državami ni sanvt dala tem državam plačilne ugodnosti. Ponovna reviziia nemških reparacijskih plačil je po mnenju dr. Schvvarzschilda nemogoča, če Amerika nasproti medzaveznišklm dolžnikom ne popusti. Pravično misleči Američani so že pred leti opozarjali, da ne odgovarja moralni odgovornosti in materi-jalni poziciji Zedinjenih držav, če prezen-tirajo zaveznikom, ki so za zmago na: Jugoslovenskega dnevnika« dr. Fedor Ni-kič bo izdajal v Beogradu časopis »Jugo-sloven«. Časopis bo izhajal dvakrat na mesec po pet tiskovnih pol. Iz programa posnemamo, da bo »poglabljal in širil jugoslovensko državno in nacijonalno misel, proučeval kulturna, gospodarska in soci-jalna vprašanja z jugoslovenskega stališča, zasledoval in ocenjeval vse kulturne manifestacije našega življenja in doprinašal k izgradnji jugoslovenske kulture, zbiral vse jugoslovenske sile in organiziral novo prepričano in aktivistieno jugoslovensko generacijo, podpiral vsako potrebno in koristno jugoslovensko družbeno akcijo in razvijal ter poglabljal tudi pri manjšinah jugoslovensko državno zavest. Časopis hoče biti živ, aktivističen in ideološki.« »Jugosloven« začne izhajati že v novembru. »Riječ« je priobčila v številki z dne 25. oktobra med drugim članke: Spasavanje Evrope 1920 (F. I.) — Kratke premotrivanje o »čudežu nad Vislo«, ki je rešil Evropo pred boljševizmom. — V. I. Dryak poroča o »Jugoslovenski sceni« v Pragi, ki jo vodijo dr. Josip Mandič, režiser Nar. divadla Zvonimir Rogoz in pisatelj Božo Lovrič. Pisec si mnogo obeta od tega jugoslovenskega odra v češki Pragi. — Ka Mesaric piše o Moliereu, Rihard Mikolic in Stanko Toma-šič sta prispevala leposlovje, feljton pa prinaša razne kratke zanimivosti in ocene. »Zlatna knjiga«. Izšel je 2. zvezek »Zlat-ne knjige«, mladinskega zbornika, ki ga izdaja Z. Vukadinovič v Beogradu mesečno v obliki knjige. V glavnem vsebuje Hauf-fove bajke »Aleksandrijski šejk in njegovi sužnji« ter celo vrsto drugega, deci razne starosti namenjenega zabavnega in poučnega gradiva. Poučni slovar. Prejeli smo 12. zvezek dr. Glonarjevega »Poučnega slovarja«, ki ga izdaja Umetniška propaganda. Vsebuje besede od »februarska revolucija« do »Freret Nicolas«. Zvezek je vsebinsko, zlasti po zanimivem gradivu iz domačega sveta, na višini prejšnjih. lovi šlager so laše elegantne zimske sukne ter krasni dair.^ki plašči, vendar so jim cene prav nizke. Oglejte si našo zalogo! Miklošičeva cesta 14. oimače vesti * Spremembe v sodnopisarniški službi. Kakor objavljajo »Službene Novine«, so pomaknjeni v 1. skupino III. kategorije pri okrajnih sodiščih pisarniški oficijali Anton Jožanc v Cerknica, Rudolf Bižal v Slovenski Bistrici, Ludovik Furst m Janko Fras oba v Šmarju ter kanclisti Anton Kogoj v Velikih Laščah, Adolf Bervar pri okrožjem sodišču v Celju, Maks Pavliček pri okrajnem sodišču v Radečah, Angel Remec \ Slovenski Bistrici, Alojzij Kralj v Litiji. 1 rane Perhavc pri okrožnem sodišču v Mariboru, Minka VVeber pri deželnem sodišču v Ljubljani in Janko Gostič pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. + Premestitve v finančni kontroli. Z odlokom finančnega ministra so premeščeni: P', verjenik finančne kontrole Mihael Feren-č:.k iz Ljubljane h glavnemu oddelku v Celju, nadzornik Fran Rechberger iz Novega mesta h glavnemu oddelku v Ljubljani, radzornik Ivan Torkar iz Celja h glavnemu cJdelku v Kraniu — vs; na lastno prošnjo in na lastne stroške; podnadzornik Martin Petančič pa iz Kranja h glavnemu oddelku v Novem mestu po potrebi službe. + Odlikovanje dr. Županiča. Književni odbor Matice srbske je na svoji poslednji seji izvolil za častnega člana Matice srbske g. dr. Nika Županiča, bivšega ministra in direktorja Etnografskega muzeja v Ljubljani. * Kronskim upokojencem. Iz razglasa dravske finančne direkcije v Ljubljani povzemamo: Dravska finančna direkcija v Ljubljani je ugotovila, da je še precejšnje število po starih zakonih upokojenega državnega nameščenstva, ki še vedno prejema kronske pokojnine, to pa zato, ker navzlic javnim in osebnim pozivom leta 1927 ni vložilo prošenj za prevedbo kronske pokojnine na dinrsko. Zato s? pozivajo vsi še neprevedeni kronski upokojenci, da vsak zase vloži nekolikovano prošnjo za prevedbo pri svoiem resornem oblastvu, katero mu je svoičas odmerilo kronsko pokoi-nino. če tega doslei še ni storil. Prošnji je treba priložiti upokojitveni dekret (dekret 0 miloščini, proviziii itd.) in vse listine, s katerimi je prosilec svoičas zaprosi' za določitev osebne ali družinske (vdovske) nokojnine. Vse listine morajo biti sestav-1'ene v slovenskem ali srbsko-hrvatskem eziku ali pa v overjenih prevodih. K vsaki 1 cf:Ty nnloziH prepis NE POZABI si ogledati bogato zalogo razne kuhinjske posode, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železnino STANKO FLOnJANČlČ LJUBLJANA, 13322 SV. PETRA CESTA ŠTEV. 35. * Sodelovanje Sokola kraljevine Jugoslavije in srbsko-pravoslavnega duhovništva. Beograjska »Politika« objavlja izjavo pa-trijarha Varnave o odnošaju srbsko-pra-^slavnega duhovništva napram Sokolu kraljevine Jugoslavije. Patrijarh Varnava ie izjavil, da se je na seji srbsko-pravo-slavnega sinoda reševalo važno vprašanje, namreč prošnja, ki jo je Savez Sokola kraljevine Jugoslavije naslovil na arhi.ie-rejski sabor in v kateri prosi, nai bi duhov-ništvo sodelovalo pri Sokolu kraljevine Jugoslavije. »O tej prošnji — je izjavil patrijarh — ie arhiierejski sabor sklenil, da srbsko-pravoslavna cerkev ni protivna itdeležbi duhovništva pri našem Sokolstvu, ca pa se duhovniki strogo ravnajo po i.erkvenih predpisih glede nošenja duhovniške obleke in po svojem duhovniškem poklicu, ugledu in dostojanstvu.« * Plaketa prestolonaslednika Petra za dijake. Minister prosvete ie odobril, da smejo učenci osnovnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol nositi bronaste znake, rrrini-jaturne plakete s podobo prestolonaslednika Petra, ki jo ie izdelal beograjski kipar Zo-rislav Franjetič. * Radi se trkamo na svojo narodnost, naprednost in jugoslovenstvo, a vse to je treba pokazati v dejanju. Vodnikova družba je po svoiem namenu in programu ona kulturna organizacija, ki s številom svojih članov kaže, kako se zavedamo svoje narodnosti, naprednosti, jugoslovenstva. To število govori in priča, — ne glede na 4 knjige, ki iih družba nudi za 2ft Din, kako se zavedamo važnosti svoje kulturne Vremensko poročilo Meteorološkega ravods v LJubljani 29. oktobra. 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra 3. temperaturo. 4. relativno vlago ▼ %. 5. smer in brzino vetra, 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin 3 padavine v mm. Ljubljana 7, 764.5, 2.8, 86, mirno, 0, —. —. Maribor 7, 757.7, 1, 85, mirno, 0, —, —. Mostar 7, 762.5, 6, 86, mirno, 8. —, —. Za« greb 7, 763.8. 4. 85. N2, 10, —, —. Beograd 7, 763.9, 3, 93, mirno, 8, —, —. Sarajevo 7, 765.4, 2. 92, E2, 9, —. —. Skoplje 7, 763.7, 4, 93. mimo, 8. —, —. Kumbor 7, 761.3, 9, 75, NNE2, 10. dež, 11.0 Split 7, 763.0, 8, 67, NE6, dež. 3.0, Rab 7, 763.0, 8, 74. mirno, 3, dež, 18.0. Vis ni depeše. V Ljubljani je bila temperatura najvišja 13.0. najnižja 1.7. Maribor 1. Mostar 5. Za* nreb 3. Beograd 2. Sarajevo 1. Skoplje 4. Kumbor —. Split —. Rab —. Vis —. Solnce vzhaja ob 6.35, zahaja ob 16.52. Luna vzhaja ob 14.35, zahaja ob 23.51. organizacije, ki skrbi za prosveto in slovensko knjigo. * »Novoje Vremja« prenehalo izhajati. Predvčerajšnjim je izšla zadnja številka ruskega lista »Novoje Vremja«, ki je sedem let izhajal v Beogradu pod uredništvom g. Mihajla Suvorina. * Žalna svečanost na Suhem bajerju se bo vršila letos v soboto 1. novembra ob 13. Requiem bo odpel g. župnik Barle, žalostinke pevski zbor. Kdor še ni videl vojno grobišče, naj pohiti počastit to idilično počivališče vojne in niene grozote. Darovi za oskrbo grobov se hvaležno sprejemajo. — Oskrbovalci grobov. * Dva nova parobroda. Družba za pre-komorski promet »Oceanija« na Sušaku je naročila dva nova parobroda. kj bosta naj-moderneje urejena ter bosta posredovala promet na rednih linijah s Soaniio IIMUMMIlllkllllMIll KINO IDEAL Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. Klub šesterice Pretresljiva drama mlade ruske aristokratinje. V glavni vlogi IRENE RTCH. Krasni nosnetki! BBHBIBH * Za lovce. SLD nam je poslalo: Da se dosežejo na trgu divjačine enotne cene, poziva odbor SLD člane, da se drže nastopne tarife: gams (cel kos) po 12 Din kg, zajec 45 Din komad, fazan 30 Din, kljunač 25, velika divja raca 20 Din komad. Slovensko lovsko društvo si je zasiguralo v hladilnicah mestne klavnice v Ljubljani prostor, kamor lovci lahko spravljajo divjačino, ki bi je ne mogli takoj prodati. Vsak član društva, ki se hoče poslužiti te ugodnosti, mora sam dopremiti divjačino v mestno klavnico, ker uprava klavnice ne sprejema pošiljk niti po pošti niti po železnici. Klavnica računa za shrambo prav majhno pristojbino, tako da ni nikomur treba divjačine prodajati po slepih cenah. Če primerjamo cene divjačine v sosednji Avstriji, kjer prodajajo zajce po 70, fazane po 48, race po 32 Din, naša tarifa gotovo ni pretirana, zlasti letos ne, ko se je režija zaradi visokih lovskih davščin povečala Potrebno pa je, da se vsi lovci drže te tarife, ker le v solidarnosti je moč. * Nov širši sestanek Zveze mest kraljevine Jugoslavije bo 5. novembra v Beogradu. Razpravljalo se bo o budžetiranju mest. Povabljeni so zastopniki ministrstev ter delegati trgovskih industrijskih in ostalih gospodarskih institucij v državi. * Za omejevanje naše emigracije. V svrho omejevanja izseljevanja iz naše države ter povratka čim večjega števila izseljencev iz Amerike v Jugoslavijo so, kakor javljajo iz Beograda, storjeni vsi potrebni koraki, ki so deloma že pokazali lepe rezultate. V ministrstvu je izdelan podroben načrt za javna dela v državi, ki je predložen na odobrenje ekonomsko-finanč-nemu komiteju ministrov. Svrha tega podjetja je, da dobi zaslužek čim večie število delavcev in siromašnih ljudi. Istodobno so izseljeniški komisarji dobili navodila o postopanju za povratek izseljencev, ker ie upanje na zaposlenje prav majhno, nezaposlenost pa velika. Povratek izseljencev v našo državo se bo po možnostj olajšal ter se bo tudi poskrbelo za njihovo eksistenco. Gibanje za povratek izseljencev v domovino je živahno v vseh slojih in krajih naših rojakov v Ameriki. Razveseljivo je dejstvo da se v zadnjem času prijavlja le maihno število naših ljudi za izselitev. Odobritev načrta za iavna dela bo, kakor je upati, odstavilo izseljeniško vprašanje z dnevnega reda. Vitek stas povzdigniti ln obdržati na kateremkoli mestu telesa brez diete, brez zdravil, kopeli in dolgočasnih zdravilnih načinov morete s francoskim izdelkom Popolnoma zunanja poraba. Krepi kožo, ne za pušča gob. Ze šestega dne videD nspeb. Lekarna pri ,Sv. Trojstvu4 ZAGREB, ILICA 43, kjer lahko dobite pojasnilo o tem uspešnem sred stvu, — Na tisoče nriznanic. 14'48 Depot za Sarajevo: Gradska apoteka Vranič — Depot za Skoplje: Dvorska apoteka Bogojevič. * Prepovedane knjige. Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo uvoz in raz-pečavan.ie naslednjih knjig: »Difesa deli' Adriatico«, »La Dalmazia nel passato, nel presente, nell' avvenire«, ki sta izšli leta 1928. v Anconi, in »La Dalmazia nel stio drama vivente«, ki je izšla v Termu. * Otvoritev telefonskega prometa Ko-nJice-Reifnitz am \Vorthersee !n Spielfeld. Kakor se uradno razglaša, je bil 15. L m. otvorjen telefonski promet med centralama Konjice-Reifnitz am W6rthersee in Kon.ii-ce-Spielfeld Pristojbina za navadno govorilno enoto v relaciji Konjice-Reifnitz je 29.70 Din, v relaciji Konjice-Spielfeld pa 16.50 Din. * Velik most pri Skradinu. Veliki železni most čez Krko pri Skradinu, ki bo vezal severno Dalmacijo s Šibenikom, je dovršen NaSemu znancu dr. Dobrojedu so dali hudomušni ljudje Lme dr. Pekatetar, ker živi kakor pravijo, ob samih Pe-katetah. Ko je prvič pokusil jajčne testenine »Pe-katete«, so postale cilj njegovega življenja. Hoče, da bi vse ljudje jedli sa--no »PEKATETE«. Mož je zelo zanimiv in naš list bo večkrat pisal o njem, nakar že danes opozarjamo ljube bralce. in bt, izročen prometu, čim bodo izvršeni poskusi glede njegove nosilnosti. To je eden največjih mostov svoje vrste v državi, predstavlja pravo mojstrsko delo tehnike ter bo edina zveza severne Dalmacije z njenim centrom Šibenikom. * Avtobus Oplotnica. S. 1. novembrom se izpremeni vozni red v toliko, da bo popoldne avtobus odhajal iz Opiotnise M ure poprej kakor do sedaj, torej ob 3. * Danes je izšla nova številka »Romana« V trafikah po 2 Din. Čertrletna naročnina 20 Din. * Konkurz. Artiljerijski tehnični zavod v Kragujevcu potrebuje 4 inženjerje, in sicer enega z diplomo strojnega inženjerja ali metalurga, enega z diplomo kemičarja ali tehnologa in dva z dinlomo strojnega inženjerja ali tehnologa. Pogoji bodo razvidni iz »Službenih Novin, ki jih bodo te dni objavile. * Požar v Bosanski Krupi. V nedeljo ponoči je v Bosanski Krupi na skladišču firme Jovanovič v bližini železniške postale nenadoma nastal požar, ki je spravil pokonci vse mesto. Zgorelo je dvesto metrov drv in osem vagonov premoga. Najnovejša številka ilustrovane tedenske revije • • • prinaša: E. Justin: »November« (lesorez) Čudeži pomlajevanja (Dr. Sergij Voronov, s slikami) Amerika in Francija (A. Maurois) Največji zločin v svetovni vojni. (Mučeništvo na smrt obsojenega dvamilijonskega naroda — s slikami) relučsnik znanosti Letalo bodočnosti (s slikami) Evropski Indijanci (s slikami) Barvite cvetke Izlet po vsemirju pred 250 leti Iz Biarritza preko Španije v Ljubljano (s slikami) Iz hol!ywoodskega filmskega sveta (s slikami) Po vseh štirih (Conan Doyle — z risbami N. Pirnata) H Železniški motorni voz na propeler |§ (s sliko) |H Domovina in nastanek naših kul-|j turnih rastlin (J. Kač) H Čudni nagrobni napisi M Bolgarski kralj in njegova mlada S žena B Tedenski jedilni list M Drobne zanimivosti 9 Humor v slikah Kako nastane moda šola za razporočenke H Zanke in uganke »ŽIVLJENJE IN SVET« izhaja tedensko in stane mesečno Din 8.—. Posamezne številke se dobe po vseh trafikah za 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, kakor tudi v vseh podružnicah »Jutra«. + Razbojniški napad na kmetico. Na cesti med Bosansko Gradiško in Banjaluko je bil v ponedeljek zvečer izvršen roparski napad na seljakinjo Maro Popovič iz sela Viljuša, ki se je zvečer vračala s sejma v Bosanski Gradiški. V bližinj Nove Topole sta jo srečala dva neznana moška, ki sta jo napadla, ji zamašila usta vzela 1500 Din ter pobegnila. Seljakinja je zadevo prijavila orožniški postaji, ki je zlikovca izsledila in izročila sodišču. * Na svatbi ustrelil svojo ženo in njenega ljubimca. V nedeljo zvečer se je v hiši krojača Bore Mihajloviča v Beogradu odigral grozen zločin. Bivši železniški sprevodnik Milorad Dobrilovič je usmrtil svojo ločeno ženo Danico in njenega ljubimca Ostoia Pesterca v času, ko sta se v omenjeni hiši nahajala na svatbi Dobrilovičeve hčerke. Dobrilovič je pred vsemi gosti ustrelil svojo ženo in Pesterca, katerega je zadel v srce. tako da je Pesterca obležal na mestu mrtev, Danica pa ie bila zadeta v trebuh in je kmalu nato umrla za hudo poškodbo. Dobrilovič je v siplošni zmedi pobegnil, v ponedeljek pa se je sam javil oblastvom. Izjavil ie, da je izvršil zločin, ker ni mogel prenašati, da njegova ločena žena živi z drugim v divjem zakonu. * Tovarna .los. Relch sorelema mehko ln škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev. Obiskovale! grobov! Poslužite se avtobusov avtopodjetja O. ŽUŽEK, ki vozijo od Krekovega trga na pokopališče Sv. Križ popoldne od 1. ure naprej vsake pol ure, v dneh 1. in 2. novembra ves dan, v dneh 3. in 4. novembra zopet popoldne vsake pol ure. 14737 Jutri! Jutri! Premijera! Božanska ||| GRETA GARBO 11 v njenem najnovejšem velefilmu kot ženski DON JU AN s?l ZASUŽNJENE DUŠE KINO 1DEAIH Iz Ljuhlfane u— Preporodovci! Naš sestanek bo 1. in 2. novembra v Ljubljani. Dne 1. novembra ob 21. prijateljski sestanek v restavraciji Bellevue Dne 2. novembra ob 10. dopoldne zborovanje v mali dvorani Kazine. Po zborovanju odhod na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo na Endlicherje-vem grobu poklonitev spominu pokojnih tovarišev. Nato v restavraciji »Zvezdi« skupen obed. Vabimo k udeležbi tudi vse naše nekdanje prijatelje, posebno še vse naše bivše profesorje. Zaradi nepoznanja naslovov nismo mogli poslati posebnih vabil vsem, ki jih želimo pozdtaviti na našem sestanku. Pripravljalni odbor. u— Basist Mirko Pjgelj. Rodil se je v Novem mestu, kjer je obiskoval prve gimna zijske razrede in bil pevec v šolskem zboru, ki ga je vodil eden najspretnejših orga-nistov g. Ignacij Hladnik. Muzikalni dečko pa je sodeloval tudi v dijaškem in salonskem orkestru kot violinist in čelist. V VII. šolo je prišel v Ljubljano ter se začel kot gojenec Glasbene Matice učiti solopetia. Kmalu po maturi je bil angažiran za manjše basistovske partije v operi. Konča! je študije na ljubljanski univerzi in šel kot štipendist francoske vlade v Pariz, kjer se je vpisal na visoko glasbeno šolo. Slavni francoski komponist Vincent d' Indy, ravnatelj zavoda, mu ie pri končnem izpitu čestital in napisal spričevalo: »Ima zelo lep glas, veliko muzikalno kulturo, visoko inteligenco in za pevca izredno izobrazbo in dramatičen temperament. Skratka, vse pogoje za briliantno pevsko karijero.« Koncert bo v ponedeljek ob 29. v Fdlnrmoriični dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. Danes ob 20. uri v operi PREMIJERA VERDIJEVE OPERE „MOČ USODE" Red C. 14733 u_ »Devica Orleanska« je film, ki ga bo predvajal ZKD v kinu Ljubljanski dvor danes in jutri ob 4., pol 8. in 9. Kako veliko zanimanje vzbuja film, priča dejstvo, da so interne predstave za šolsko mladino v dopoldanskih in popoldanskih urah že skoro razprodane. Opozarjamo občinstvo na izredni zgodovinski film. u— Ljubljanskim moškim zborom. Vaja ia za nagrobnice pri Sv. Križu v nedeljo 2. novembra (ne v soboto) ob pol U. v dvorani Glasbene Matice (Vegova ulica). Arhivarji naj prineso naslednje note: Vil-har: »Nagrobnica junakom« (Oj, spite v Bogu mrtvi bratje), Prelovec: »Zadnje slovo« in »Oi Doberdob«, Pavčič: »Pomladi vse se veseli« ter Dev: »Vigred se povrne«. Nastop pred Krekovim spomenikom ob 15., takoj nato na vojaških grobovih. u— Iz gledališča. Premijera »Gospe ministrice« bo v petek za red A. Sherriffova drama »Sveti plamen« pride ponovno v letošnji repertoar. Prva uprizoritev bo v soboto. Opozarjamo na nocojšnjo premijero Verdijeve opere »Moč usode«. Predstava za red C. u— Predvčerajšnje recepcije na češkoslovaškem konzulatu se je udeležila tudi Zveza državnih nameščencev po načelniku g. Maksu Lillegu, kar smo v našem poročilu pomotoma izpustili. u— Českoslovenslta obec v Lublani. Pratelsky večer na rozloučenou s našim zakladajicim členem, panem konsulem dr. Reslem pofSdame v patek 31. rijna t. r. o osmč hodine večerni v restauraci »Zvezda«. u— JAD »Triglav«. Danes bo v predavalnici ZKD (Kazina II) 22. redni občni zbor. Udeležba za člane obvezna. u— Poroka. Poročila sta se v cerkvi sv. Petra g. Stane Pogačnik, inkasant ljubljanske mestne elektrarne, in gdč. Mici Bizi-lieva iz ugledne ljubljanske rodbine. Mlademu paru iskrene čestitke! u_ Prvi simfonični koncert letošnje koncertne sezone bo v petek 7. novembra v veliki dvorani hotela »Uniona«. Priredi ga uprava Narodnega gledališča pod vodstvom ravnatelja opere Poliča. Sodelovali bodo: Thierryjeva-Kavčnikova, Rupel, operni orkester in orkestralno društvo Glasbene Matice. Vstopnice od danes v predprodaji v Matični knjigarni. Žalne obleke za dame. in črne sukne za gospode ima stalno v zalogi v veliki izberi in poceni Fran Lukič, Stritarjeva nI. u— Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhietktov - sekcija Ljubljana vabi na predavanje, ki se bo vršilo v petek 31. t. m. ob 20. v telovadnici tehnične srednje šole (vhod iz Gorupove ulice). Predaval bo g. inž. Leo Knez o predmetu: »Autogeni šiv v praksi v raznih panogah obrti in industrije«. Vabljeni so člani, interesirani obrtniki in vsi, ki se zanimajo. u— Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani vabi članstvo k žalni maši za padlimi in umrlimi boievniki-lnvalidi in vojaki svetovne vojne, v ponedeljek, 3. novembra ob 9. Bte- datstske obleke otroški plaščki in oblekce v tovarniški zalogi M. KR1STOFIČ BUČAR Ljubljana, Stari trg št. 9. 14728 dopoldne v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. u— SK Ilirija (plavalna sekcija) Danes, v četrtek ob 18.30 bo v klubski sobi v kavarni »Evropa« važna seja sekciiskega načelstva. Prosimo gg. dr. Jenko. prof. Kuliiš, prof. dr. Bradač, inž. Bloudek, Poschl in B. Kramaršič sigurne udeležbe. u— Na starem pokopališču pri Sv. Krištofu bo tudi letos na praznik Vseh svetnikov ob 15. spominska proslava vseh naših narodnih mož. ki tam počivaio. Pel bo zopet akademski pevski zbor. Ob 15. bo najprej cerkveni govor v cerkvi Sv. Krištofa, rato sprevod na pokopališče h križu, kjer bo Libera in petie. Kunujte samo PENKALA BATERIJE ker gore najdalje! 300 u— Številni karamboli. V torek okrog 18. se je s kolesom peljal po Bleiweisovi cesti proti Dunajski delavec France Gradišar. Ko je hotel pasirati križišče imenovanih cest in zaviti na Masarykovo cesto, je pridrvelo za njim motorno kolo s prikolico in ga podrlo na tla. Gradišar je ostal sicer nepoškodovan, toda motociklist mu je stri kolo. — Drug karambol se je pripetil včeraj dopoldne na križišču Miklošičeve in Dalmatinove ceste, kjer je avtobus hotela »Slon« podrl neko kolesarko, ki je odletela na pločnik. Kolo pa je avtobus vleked za seboj in ga popolnoma stri. u— Kolesar podrl učenko. Včeraj smo poročali, da je na Viču neki kolesar podrl 7 letno učenko Mileno Remičevo, stanujoča v Podsmreki. Dekletce si je pri padcu zlomilo desno nogo. Policija je včeraj izsledila kolesarja v osebi zidarja Franca Go-stiše. Gostiša je vozil po pločniku, kier je sicer dovoljena vožnja za kolesarje, toda vozil je prenaglo. u— Mlad pustolovec. V Trnovem v neki samotni ulici je v ponedeljek zvečer stražnik ustavil mladeniča, ki se mu je videl sumljiv. Ta ni hotel nič kai z besedo na dan, kar je še bolj potrdilo stražnikov sum, zato ga je odvedel na stražnico v Trnovem Tam so mladeniču nekoliko pretipali obisti in ugotnvMi, da ima okrog 3500 Din denarja pri sebi. Vprašali so ga, kje je dobil denar in od kod je doma. Sprva ie mladenič molčal, potem na ie mirna orizr.»W da jc svojemu staremu očetu iz Giurg.ievca v Vojvodini izmaknil 4000 Din in se napotil v širni svet. Mikalo ga je pogledati, kako je drugod V Ljubljano je prišel šele pred dvema dnevoma. Stražnica je fanta izročila kriminalnemu uradu, ki ga je po zaslišanju poslal domov. u— Manjše tatvine. Na policiji je prijavil posestnikov in gostilničarjev sin Ladislav Tomec, da je nekdo v torek ponoči ukradel njegovemu očetu z dvorišča gostilne na Vodovodni cesti 32, trihektolitrski sod iz trdega lesa. V sodu sta bili vžgani črni črki A. V. — Tudi po šolah so začeli zopet »poslovati« tatovi. V torek je nekdo na ljudski šoli v Mostah z obešalnika snel suknjo, last kateheta Franca Bonača. u— Dobrota ie sirota! To je izkusil tudi železniški uradnik Jožef Kartin, ki je vzsH iz usmiljenja brezposelnega pekovskega pomočnika Antona Kljuna na delo. Že tasoj drugi dan je Kartin opazil, da jma Kljun ponarejen ključ od njegovega stanovanja in zato ga je takoj odslovil. Šele pozneje je opazil, da mu je Kliun odnese! okrog 200 Din vreden kovčeg, »pozabil« mu je pa tudi vrniti dežnik. * I RAZGLAS L Celjska mizarska zadruga r. z. z o. z. v Celju — Gaberje, h. št, 52, javlja tem potom svojim cenjenim naročnikom, da dosedanji poslovodja g. JURIČ FRANJO ni več v njeni službi ter nima več pravo prevzeti naročila in izvrševati inkaso v njenem imenu. — Pooblastilo za inkaso ima samo zadružni blagajnik gosp. E. Janežlč. 14736 Celje — Gaberje, 28. oktobra 1930. u— Zadruga brivcev, frizerjev in lasni-čarjev v Ljubljani sporoča članom kakor tudi ceni. občinstvu, da bodo brivnice in damski saloni na praznik Vseh svetnikov odprti od pol 8. do 12. Glede na to, da bodo na praznik v soboto brivci prosti, bodo brivnice in damski saloni izjemoma odprti tudi v nedeljo od pol 8. do 12. U— Plesna vaja SK Svobode bo izjemno jutri v petek od :tO. dalje v Delavski zbornici. o— Plesna vaja Sokola v Šiški bo vsako nedeljo popoldne v hotelu Bellevue. a— Plesna vaja privatnih nameščencev bo drevi ob 20. v veliki dvorani hotela »Uniona«. a— SO Preporoda izredna plesna vaja se bo vršila v petek 31. t. m pod vodstvom plesnega mojstra g. Jenka. Začetek točno ob pol 30. mnogobrojne kupovalke niririm cenam solidne domače Čudijo damske konfekcije A. PAULIN LJUBLJANA, Kongresni trg 5 (Zvezda) 14366 Predno kupite oglejte si tudi Vi in prepričali se boste. Iz Celja e— Zvezna strelska družina v Celju. V nedeljo 2. novembra bo od 10. do 15. izredno nagradno streljanje na vojaškem strelišču v Pečovniku. Ob 15. bo razdelitev nagrad. Dostop imajo samo člani celjske družine, ki so plačali predpisano članarino za leto 1930 in oni, ki bodo na dan tekme pristopih kot člani. Tekmovalo se bo v treh skupinah: vojaška puška na 150 m daljave, tarča 20 krogov po 5 strelov; lovska puška s kroglo na 300 m, zajec in lisica, 5 strelov malokafibrska puška 6 mm na 25 m. tarča s krogi, 10 strelov zaporedoma. Vojaške in malokaiiberske puške se dobe na strelišču, lovci prinesejo svoje puške in municijo s seboi. Za vojaško puško stane strel 2 Din, za malokalibrsko puško 10 strelov 4 Din. Vsak lovec plača vpisnino 10 Din. Če bo vozil na dan tekme mestni avtobus, bo to pravočasno objavljeno. Mladini do 18 let je dovoljeno tekmovanje z malokalibersko puško. Poskusnih strelov ni, vsak strel velja kot tekmovalen. Nagrade so razstavljene v izložbi drogerije »Sanitas« v Aleksandrovi ulici. Danes popoldne bo v primeru lepega vremena ob 13. poskusno streljanje na vojaškem strelišču. V primeru slabega vremena se bo tekma preložila na nedoločen čas. Naiboli nošteir Vas postreže z zimskimi oblačili 1 Hacek Ljubljana, Aleksandrova cesta 12 ~ e— Jubilej ge. Kat-;rine Zarlove. Preteklo nedeljo je slavila v Celju 60-letnico svojega delavnega življenja znana carod-njakinja, primorska rojakinja ga. Katarina Zarlova, vdova po višjem carinskem uradniku. Slavijenka se je rodila v prijazni Idriji in je vzgojila v svojem dolgoletnem zakonu troje otrok, od katerih živi le še sin v Celju. Po prevratu je morala zapustiti svojo rodno zemljo in je poiskala novo domovanje v ljubljeni Jugoslaviji. V Celju jo je vsak, ki je prišel z njo v dotiko, moral takoj vzljubiti zaradi njenega dobrosrčnega značaja. Udejstvuje se jubilantka tudi v društvenem življenju, še mnogo veselih in srečnih let! e— štetja obiskovalcev grobov na celjskih pokopališčih na praznik Vseh svetnikov ne bo priredil RK. kakor smo poročali, temveč tukajšnja Vincencijeva konferenca. e— Petje na pokopališčih. O Vseh svetnikih bo pelo na tukajšnjih pokopališčih celjsko pevsko društvo »Oljka« ob pol 15. dve pesmi na mestnem in eno žalostinko na vojaškem, ob 16. pa dve pesmi na okoliškem pokopališču. e— Avtobusi ob Vseh svetih. Mestni avtobus bo vozil za Vse svete izpred kolodvora na pokopališči po naslednjem voznem redu: v petek 31. t. m. popoldne vsako uro, in sicer ob 1., 2., 3., 4., 5; v soboto na dan Vseh svetnikov vsake pol ure, in sicer ob 8., 8.30, 9., 9.30 10„ 10.30., 11., 11.30; popoldne ob 1., 1.30, 2., 2.30., 3., 3.30, 4., 4.30, 5., 5.30, 6., 6.30; v nedeljo 2. novembra bo vozil vsako uro, in sicer ob 8., 9., 10., 11.; popoldne ob 1., 2., 3., 4., 5; v ponedeljek 3. novembra bo vozil samo popoldne ob 1., 2., 3. 4.. 5. — Vsak voz se bo takoj po prihodu na pokopališče vračal v mesto (pred kolodvor). Voz-nina na mestno pokopališče znaša 2 Din, na okoliško pa 3 Din za osebo. Občinstvo naj ima pripravljen drobiž, če bo večji naval, se bodo vozni listki pred kolodvorom prodajali v predprodaii. e— Konvencija o 8urnem delavniku. O tem zanimivem vprašanju bo predaval jutri ob 20. v spodnjih prostorih Narodnega doma g. Pfeifer tajnik Delavske zbornice iz Zagreba. Pridite! PR i RODNA RADIOAKTIVNA §SSAC|f4 /"'T v\ viassik UTESLIC, sifAK Alkalni blatni jodni vrelec Plfača sama. z vinom. mlekom ali sadnim - — sokom — — OZDRAVI iznemoglost, arteriosklerozo, kožne, ženske in očesne bolezni, potem bolezni žlez, črevesa, želodca, sopil, spolnih m sečnih organov, ledvične in želodčne kamne, živčne bolezni, vnetje sluznic, golšo, hemoroide. Zahtevajte in dobili boste povsod > Sisačko mineralno vodo! , Popravite in čuvajte svoje zdravje.1 1 ' e— Trgovine na praznik Vseh svetih zaprte. Sreski gremij trgovcev opozarja, da morajo biti trgovine po naredbi o odpiranju m zapiranju obratovalnic na Vse svetnike ves dan zaprte Ker pade norma baš na soboto, bo obratovanje zaradi tega v nedeljo 2. novembra dovoljeno, in sicer ves dan. e— Do Sv. Petra pod Sv. Gorami bo v petek zvečer po potrebi vozil avtobus za rezervo iz Celja, v ponedeljek pa iz Sedlarjevega naprej. Iz Maribora a— Gradbena in uporabna dovoljenja so dobili na seji mestnega sveta 28. t. m.: Ivan Braun za preureditev prostorov za predilnico; Maks Weis za preureditev odprte lope v Slovenski ulici 26 v delavnico in skladišče; Josip Gartner za preureditev prodajalne v hiši Koroška c. 58; Ivo Ko-čevar za preureditev prodajalnih prostorov v hiši Aleksandrova 19; Marija Kun-pleš za preureditev dvoriščnega poslopja pri hiši Glavni trg 19; Miloš Oset za pri-zidavo garaže in sobe pri hiši Aleksandrova c. 35; Marija Pelikan za preureditev dvoriščnega poslopja pri hiši Vetrinj-ska 26; Fran Hergouth ta. gradbo prizidka za delavnico in skladišče v Raičevi 15; Marija Polanec za gradbo tobačnega paviljona na vogalu S-.ovenske in Stross-mayerjeve ulice; Stavben3 in kreditna zadruga »Zadružni dom« pa za preureditev hiše na Slomškovem trgu 6. a_ Modernizacija našega trga vidno napreduje. Nedavno smo poročali, da je Vrhniška mlekarska zadruga postavila v Mariboru stojnico za prodajanje svojih mlečnih izdelkov. Zaradi velikega navala kupcev je že v torek popolnoma zmanjkala vsa zaloga tako, da ie bila včerai stojnica prazna... Včeraj pa se je pred samim portalom magistrata pojavila nova, po strogih predpisih tržnega nadzorstva zgrajena stojnica, last Karla Krambergerja, ki prodaja poleg raznih mlečnih izdelkov tudi pasterizirano mleko toplo in hladno. — Sedaj razpolaga naš trg že s 4 (dve mesarski in dve živilski) stojnicami, ki naravnost bodejo v oči med »staroverskimi« ostalimi stojnicami. a— Prememba posesti. Jugoslov. udru-žena banka d. d. Zagreb je kupila hišo Roze Lininger v Aleksandrovi ul. 46 za 450.000 Din. a— Elektrika v Kamnici. Ker so se pogajanja zaradi elektrifikacije občine ugodno končala, je mestno električno podjetje že pričele z napeljavo in bodo dela predvidoma do konca novembra zaključena.' Ako Vam deca ne more jemati ribjega olja, dajti ji JEMALT je zlatorjavi prašek, prirejen lz 30% ribjega olja in iz suhega sladnega eks-trakta, čigar hranilnost je splošno znana. Dobiva se v vseh lekarnah za ceno 42 Din za veliko škatljo in 25 Din za malo škatljo. a— »Dnevi našega življenja« je zelo učinkovit igrokaz znamenitega ruskega pi* satelja i-n dramatika Leoniaa Andrejeva Vsebina je zajeta iz študentovskega mo* skovskega življenja ter zapušča s svojo prešerno pesmijo, ganljivo težko preizku* šano ljubeznijo in strašno bedo zelo mo* čan vtis. V prvih dveh dejanjih se pojo originalne ruske pesmi in romance. Sode* luje za sceno tudi vojaška vodba. V glav* nih vlogah nastopita gdč. Kraljeva in g. H. Tomašič, v večjih pa ga. Zakrajškova in gg. P. Kovič, Skrbinšek, J. Kovič, Grom i. t. d. Moderno stilno sceno sta izdelala gg. J. Kovič in Tomašič, slikal je g. UssaT. Rež'ra g J Kovič §£2 Docent DR. IVAN MATKO specijalist za notranje bolezni se je preselil in ordinira MARIBOR, Trubarjeva ulica 5 poleg protestantske cerkve. 14662 a— Čudna vlomilska afera na Dravskem polju. Iz Rač poročajo, da sta bila tam te dni aretirana ustanovitelja ekonomskega društva v Brezulah K. in Ž. Navedena sta pred dnevi prijavila oblastem, da je bilo v preteklih dneh v prostore društva vlom* ljeno in ukradenih 450 parov čevljev Orožništvo je zadevo z vso previdnostjo preiskovalo in ker so različne okoliščine zbujale sum glede pravih krivcev, sta brla oba navedena aretirana in izročena držav* nemu tožilstvu. Iz Kranja r— Iz državne službe. Poveljstvo nad Kranjsko orožniško četo je prevzel zopet kapetan g. Kovinčič Milan, ki je bil dose* daj na Bledu. r— »Radikalna kura« se ponovi na željo v četrtek ob pol 21. in v soboto 1. novem« bra ob pol 17. Predprodaja vstopnic v tr* govini g. Hlebš. Iz Kamnika ka— Proslava češkoslovaškega osvobojenja. Sokol je priredil v torek, 128. t. m. v Čitalnici večer, kjer je govoril zbranemu članstvu in naraščaju o Čehoslovakih br. starosta dr. Karba. Iz Gor. Radgone gr— Osebna vest. Nov upravnik čari* narnice g. Josip Jarič je prispel ter prevzel posle glavne carinarnice v Gornji Radgoni v torek, 28. t. m Želimo mu med nami za* dovoljno bivanje ter mnogo uspeha. Iz Litiie i— Nastop »Lipe« na pokopališču. Moški zbor »Lipa« bo sodeloval pri žalnih sveča* nostih na litijskem pokopališču v nedelio ob pol 15. i— Sokolova prednjačka šola bo v petek ob 20. Vabljeni vsi! i— Češkoslovaška proslava. Sokol Litija* Šmartno je priredil v ponedeljek svečano proslavo velikega zgodovinskega dne na* ših severnih bratov. V dvorani se je zbra« lo mnogo občinstva iz Litije, Gradca in Šmartna. po večini Sokoli in uradništvo. Po pozdravnih besedah staroste br. dr. Krevla je imel govor o pomenu 28. oktobra br. Fakin, ki se je kot novi ....ijski tržan s predavanjem ob Koroški proslavi pri iet* no uvedel v naše društveno življenje. Gra* mofon z zvočnikom jc zaigral zatem nekaj komadov iz češkoslovaške glabene literatu* rc, slavnost pa se je zaključila z igranjem obeh češkoslovaških himen. Po kratkem odmoru se je izvršila ob isti udeležbi otvo* ritev sokolskega tečaja. Litijski učitelj br. Jože Župančič je podal pregled telovadbe od najstareišili časov na vse do današnje dobe. Praktične ure telovadbe, ki se je vr* šila nato pod vodstvom učitelja br. Taufer* ja. našega sokolskega načelnika, pa so se udeležili le telovadc' obojega spola. i— Sestanek šmarskih godbenikov bo v soboto 1. novembra ob 11 dopoldne v sa* Ionu pri Mačku Ker jc od tega sestanka odvisna ustanovitev šmarske godbe, prosimo številne udeležbe vseh, ki so zmožni sodelovanja pri salonskem orkestru. Iz Sloveniffpadca sg— Zaradi praznika Vseh svetnikov bodo na dan 1. novembra vse trgovine ves dan zaprte. Iz Zasoria z— Občinska seja. Ker je bila seja ob* einskega odbora v ponedeljek nesklepčna, bo danes 18 druga z istim dnevnim redom Iz Ljutomera lj— Izpit za upravo privatnih trsnic so položili pri tuk sreskem načelstvu gg. Bouvier iz Gornje Radgone Fric Žemljic ■z Ljutomera m Knez iz Godemarce. lj— Smrtna kosa. V torek 23 t. m je umrl posestnik g. Anton Cimerman po daljši bolezni Dosege! ie 39 let ter zapustil pet nedoraslih otrok. Tudi njegova žena ie že dali časa težko bolna Pokojnik se je nekaj let z vnemo udejstvoval v do* mačem gasilskem društvu N. p. v m.! Ostalim naše sožalje! |j— Prvi sneg. V nedeljo 26. t. m zju* traj je naše višje ležeče gorice pobelil prv' sneg, ki je ležal na prst debel. Po dnevu pa je naglo skopnel. 5osoodarstvo =Višek nesmiselnega agrarnega protek-cijonizma v Nemčiji. Kakor smo že poročali je Nemčija te dni povišala uvozno carino za pšenico od 18.50 na 25 mark za met. stot (337 Din), tako da je danes ta carina že dvakrat večja kakor svetovna cena. To ponovno izredno povišanje (zadnje povišanje je bilo v septembru od 15 na 18.50, v početku t. 1. pa je znašala carina 9.50 mark) je izzvalo tudi v Nemčiji ogorčenje, kajti uvoz je bil že pri prejšnji carini nemogoč in mora tudi novo povišanje ostati zaenkrat brez uspeha ker obilne domače zaloge pritiskajo na ceno ne glede na viSino carine, čim bo nastala potreba po uvozu, pa bo morala Nemčija itak to carino znižati, kajti drugače se bo morala cena pšenici v Nemčiji pri sedanjih svetovnih cenah dvigniti na 35 mark za štot (472 Dim, kar bi pomenilo nezaslišano obremenitev konsuma na korist agrarcev. »Frankfurter Zeitung« pravi, da to povišanje presega vse dosedanje pojme, glede skrajne možnosti povišanja carin za žito. Zlasti ogorčeni so industrijski krogi, ki jim vlada tako dviga življenske stroške delavstva in s tem onemogoča za konkurenčno zmožnost nujno potrebno znižanje delavskih mezd. = Stabilizacija španske valute zasigura-na. Po ponovnih neuspelih poizkusih se zdi, da bo Španiji v kratkem uspelo izvesti zakonsko stabilizacijo pezete in preiti k zlati valuti. Kakor se sedaj doznava je bila prejšnjih neuspehov kriva uprava španske Narodne banke, ki je hermetično zaprla svoje obilne zlate rezerve in ni hotela ugoditi zahtevi vlade, da za stabilizacijo deviznih tečajev po situaciji na deviznem trgu oddaja ali pa kupuje zlato. Tako je postala banka sama največja ovira stabilizaciji. Trenutki, ko bi bilo zo ddajo neznatnih količin mogoče obdržati stabilnost tečajev so seveda zamujeni, kajti od pomladi je deviza Madrid v Curihu padla od 87 na 48.50 frankov, nakar se je zadnji teden zopet okrepila ln notira danes glede na skorajšnjo stabilizacijo zopet 56.70 frankov. Podguverner Narodne banke Gabra, ki se je najbolj upiral vladi, je pred tedni odstopil in posebni delegaciji banke je te dni uspelo dobiti od Angleške banke, Francoske banke in od Banke za mednarodna plačilo zagotovila glede stabilizacijskega posojila Kakor zatrjujejo, bodo priprave za zakonsko stabilizacijo izvršene v nekaj tednih. Baje je predviden stabilizacijski tečaj od 58—60 švic. frankov za 100 peset. = Jugoslovenska gospodarska propagandna revija v nemškem jeziku. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je pravkar izdal prvo številko svoje revije »VVirtschalls-Nachrichten«, ki je namenjena nemškim gospodarskim krogom za propagando in pospeševanje našega izvoza. Revijo urejuje sam ravnatelj zavoda dr. Juraj Tomišič. = Za pospeševanje trgovinskih pogajanj med našo kraljevino in Turčijo. Gospodarske organizacije iz Turčije so se obrnile na naše gospodarske organizacije s predlogom, da skupno podvzamejo korake pri svojih vladah v cilju, da bi se čim prej pričela pogajanja za zaključenje trgovinske pogodbe med obema državama, ki bi omogočila znatno povečanje medsebojnega trgovinskega prometa. = Naglo nazadovanje produkcije bakre* ne rude v naši državi. V zvezi z občutnim padcem cene za sirovi baker, ki je lani notiral na svetovnem trgu še 23 dolarskih c ntov, dočim je sedaj padel že pod 10 centov, je tudi produkcija bakrene rude v naši državi rapidno nazadovala. V maju je znašala ta produkcija (predvsem v Boru v Srbiji) še 45.600 ton, v juniju Da je padla že na 21.900 ton dočim je v juliju dosegla komaj še 17.°00 ton. Na skladiščih bakre« nih rudnikov ležijo že ogromne zaloge ne« "rodane rude, ki odgovarjajo skoro nollet* ni normalni produkciji. Bakreni rudniki, ki so pri lanski visoki ceni beležili ogromna dobičke, so bili zadnje mesece že nrisilje* ni v velikem številu odpuščati delavstvo, ker je svetovna cena že manjša, kakor pa zmšajo produkcijski stroški. = •»v.ilnfna refnrmn n Jugoslaviji i zakonska stabilizacija dinara«. Pod gornjim naslovom je izšla v založništvu Ekonom- Ob neprijetnih jesensk'h dneh | / NIVEA-CRENF Natrite ž njo vsak dan svoje lice in roke, in to ne samo vsak večer, preden greste spat, temveč že podnevi, preden se podaste na oster zrak. NIVEA-CREME se ne da nadomestiti, ker temelji njeno posebno delovanje na Euce-ritu, ki ga vsebuje samo ta krema. NIVEA-CREME pronikne naglo in temeljito v kožo ter ne ostavlja nikakega bleska, in samo ta krema, ki je povsem prodrla v kožo, zamore s svojim blagodejnim delovanjem vplivati na kožno staničevje. Škatlice po 5. 10 ln 23 Dlo, tube po 9 in 14 Din. k'roixvajatelj » jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. ». o. J-, Maribor — Meljska cesta štev. 55. ske biblioteke, Zagreb, 6., aktualna monografija. ki vsebuje sestavke naslednjih piscev dr. SI. Šečerov, dr. Živko Topalovič, dr. Lazar Markovič, S. D. Aleksander, dr. Paja Stanišič, Jovan T. Markovič, dr. Drag. O. Blagojevič. inž. Konst. Culukovič, dr. Jos. Voršič, dr. Vlad. Gjogjevič, dr. Dušan Mišic, dr. Gj. Supilo, Ljubomir St. Kosier, Dragutin Hribar, dr. M. Kus - Nikolajev, dr. Jos. Vojnič - Hajduk. Milan Jelovac, dr. Mil. Popovič. inž. Aleks. Božič, dr. Stanko Prevedan. Ademaga Mešič, dr. Stanko De-želič, Apolon Eropkin itd. Monografija stane 150 Din in se dobi v vseh večjih knjigarnah. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. novembra ponudbe glede dobave 700 ko madov nalučnikov in 60 komadov gorilcev za petrolej; prometno - komercijalni oddelek pa do 7. novembra ponudbe glede do bave 2100 komadov brezovih metel in 1400 komadov signalnih zastavic. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejem* do 3. novembra ponudbe glede dobave steklenih cevi; do 10 novembra pa glede dobave ventilov, bolenderjev. jeklenih vijačnih ključev ter glede dobave 1 hidranta za zalivaini zasip. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 6. novembra ponudbe glede dobave 250 omotov krovne lepenke. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 10. novembra ponudbe glede dobave bakrene žice, 2000 m2 krovne lepenke in 1000 kg katrana. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) = Prodaja stare lesene barake na železniški postaji Boh. Bistrica se bo vršila potom ustmene licitacije 10. novembra pri in-ženierskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri istem oddelku.) BORZE 29. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik, zlasti v devizah New-york, Dunaj in London. Tečaji deviz so z malimi spremembami obdržali včerajšnjo višino. Na zagrebškem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev pri slabem prometu ostali v glavnem nespremenjeni. Zaključki so bili zabeleženi samo v Vojni škodi za februar (brez možnosti amortizacijskega dobička) po 424 in v 7% Blairovem posojilu po 82. Med bančnimi vrednotami je prišlo do prometa v Praštedioni po 924— 925, v jugobanki po 79—79.50 in v Poljo-delski po 56. Med industrijskimi papirji se je Trboveljska ponovno za malenkost okrepila ter se je trgovala po 479—481. Zaključki so bili še v Gutmannu po 139—140, v Slavoniji po 200, v Dravi po 23-5 in v Dubrovački po 398. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.74, Berlin 13.4525. — Bruselj 7.8697. — Budimpešta 9.885 — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9) — Dunai 794.40 — 797.40 (795.90). — London 273.85 — 274.65 ( 274.25). - Newyork 56.24 — 56.44 (56.34). — Pariz 220.40 — 222.40 (221.40). — Praga 167.46. — Trst 294.30 — 296.30 (295.30). Zagreb. Amsterdam 22.74. Dunaj 794.4 do 797.4, Berlin 13.4375 — 13.4075, Brusel: 786.97, Budimpešta 988.5, London 273.85 do 274.65. Milan 294.4236 - 206.4236, New-vork ček 56.24 - 56.44. Pariz 220.5—222.5. Praga 167.06 — I67.86. Curih 1094.4 do 1097.4. Curih. Zagreb 9.128. Pariz 20.2125, London 25.02625. Newyork 515.1, Bruselj 71.825. Milan 26.965. Madrid 56.75, Amsterdam 207.5, Berlin 122.77, Dunaj 72.01, Sofija 3.73, Praga 15.2775. Varšava 57.725. Budim peš ta 90.20, Bukarešta 3.06. Efekti Ljubljana. 8% Blair 93.5 bL, 7% Blair 82.5 bi.. Celjska 160 den. Ljtiblj kreditna 12i den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170-180. Vpvče 124 den.. Ruše 280-MHi Split cement 400 blago. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 429—431, za december 430—432, za februar (brez amortizacije) 424—426, in* vesticijsko 87.50 bi., agrarne 54 bi., 8 odst. Blair 92—92.50 7 odst. Blair 81.50—82, 7 odst. Drž. hip. banka 80.50—81.25, 6 odst. begluške 71.50—73; bančne vrednote: Pra* štediona 924—925, Jugo 79.50—80.75. Uni* on 191—192, Narodna 7950—8075, Ljublj. kreditna 122 den., Srpska 188—189, Zemalj« ska 129—130, Poljo 56—56.50; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Našička 1100 den.. Gutmann 138—140, Slaveks 60 bi.. Slavonija 200—202, Drava 232-237, Šečerana 297—300, Brod vagon 90 den.. Vevče 124 den., Isis 40—46 Dubrovačka 398—400. Oceanija 215—225 Trbovlje 3S0 -382, Split cement 300—400 Beograd: Vojna škoda 448—450 zahii. za december 455.25, zaklj., investicijsko 87—■ 88, 7 odst. Blair 85.50 zahlj 7 odst. Drž. hip .banka 81.75—84, Narodna 8000 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca za les nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon drv. Povpraševanje je za testone (v vsaki množini), za jesenove in bukove hlode, za beli gaber in javorjeve plohe. ŽITO + Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca za žito neenakomerna. Zaključena sta bila 2 vagona koruze. Eksekutivno je bilo prodano 240 vreč (2 vagona) pšenične moke >0«, znamke »Čurugc, v egal. vrečah a 85 kg, bruto za neto. fco vag. Čurug. dobava promptna, plač. neto v 30 dneh po 235 Din za 100 kg. Nudi se (fco slov. post., po mlev-ski tarifi in pri plačilu v 30 dneh): pšenica: baška, 80/81 kg po 215—217.50. 79/80 kg po 205—207.50, 78 79 kg po i90 —192.50: rž: baška, 72 kg po 157.50-160; jermen: baški, ozimni. 66 67 kg po 170— 172.50, koruza: baška stara po 162.50—165, okrogla za mletev po 185—187.50. aova umetno sušena po 150—152.50 pri navadni voznini po 155—157.50), nova času primerno suha po 127.50—130: moka: po 350 —355 + Novosadska blagovna borza (29. t. m.) Tendenca mirna Promet: 2 vagona pšenice, 2 vagona ovsa, 27 vagonov koruze, 4 vagone moke in 27 vag. otrobov. Pšenica: lwiška 79.80 kg 140—14C; baška. Tisa. il«p 79/80 ke 150—152 5; gornjebaška. 79 /80 kg 145 — 147.5; banaška. Tisa, šlep, 79/80 kg 145 - 147.5. gornjebanaška. 79 80 147 5 do 150; sremska. slavonska. 78 ks 132.5 - 135. Oves: baški in sremski 135—137.5. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 107.50—112. Koruza: baška in sremska 105—107.50; banaška 100—102.50: nova baška in sremska 70 —72.50: za december - januar 77.50—80; za marc • april - maj 95—97 50; banaška za december - januar 72.50—75: sremska umetno sušena 90— 92.50; ladja Dunav S7.50— 92.50 Moka: baška *0g« in >0gg« 260-270; »2« 230—240; 200—211); 261 160-170; »7< 110-115; >8« 77.50—82.50. Otrobi: baški in sremski 62.50—67.50 Fižol: baški in sremski 275—285. + Budimpeštanska terminska borza (29. L m.) Tendenca čvrsta, promet majhen. Pšenica: za marc 16 — 16.01 (obračunski tečaj (16), za maj 16.20 - 16.21 (16.20); rž: za marc 9.18 — 9.20 (920); koruza: za maj 12.59 — 12-60 (12.70). tranzitna za maj 10.55 - 10.60 (10.60). ŽIVINA + Dunajski živinski sejmi. Na goveji sejem v ponedeljek ie bilo prignanih 2631 komadov, od tega 112 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene nazadovale za 5—10 grošev. Za kg žive teže notira jo: voli izjemno 1.90—2.05, I. 1.55—1.85. TI. 1.25—1.50, III. 1.05—1.20. krave 0.95—1.40. — Na svinjski sejem v sredo je bilo pripeljanih 13.067 svinj, od tega 3243 iz Jugoslavije. Pri živahnemu prometu so se cene dvignile za 5—10 grošev. Pitane svinje I. 1.65—1.70, angleške križane 1.65—1.75, mesne 1.50— 1.80. so dospele. — Čas obnove je do 5. novembra. — Žrebanje se bo začelo 10. novembra in bo trajalo do 5. decembra. — Torej ne zamudite! Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Zahvala Za izraze globokega sočutja sorodnikov, prijateljev in znancev ob priliki prerane smrti našega nepozabnega soproga, oziroma očeta Leopolda čulka šolskega upravitelja se tem potom prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini in kanoniku dr. Cukali, ravnatelju kn. šk. bogoslovja, ki je vodil obrede, za njegove v srce segajoče poslovilne besede, zdravniku g. dr. Hrovatu, predsedniku g. Mauriču za govor, ki ga je izrekel v imenu učiteljskega društva, g. šolskemu nadzorniku Karbašu, g. šol. upravitelju Rozini, stanovskim tovarišem in pevcem za prekrasno žalostinko, g. županu Vrbnjaku, ki je zastopal občino, in šolski mladini, ki je od domače šole v Cezanjevcih kljub skrajno slabemu vremenu prihitela na grob svojega vzgojitelja in okrasila grob s cvetjem. Zaluioči: soproga in otro«?5 Iz življenja tn sveta Železniška nesreča v Clevelandu Kakor dve orjaški zveri sta se zagrizli lokomotivi brzovlakov druga v drugo. Pri trčenju vlakov je našlo smrt več ljudi, ki so jih razmesarjene potegnili izpod razbitin. Romunska Mata Hari Med aretiranimi člani rumunske špionažne družbe vzbuja posebno pozornost neka dr. Cilly Auslander, ki jo imenujejo splošno >rumunska Mata Hari<. Sama trdi, da je doktorica kemije, a to še ni ugotovljeno, kakor je še mnogo drugih stvari, ki jo delajo zagonetno. Niti njenega pravega imena ne vedo, niti njene narodnosti, samo to, da je bila med najvažnejšimi člani rdeče špionažne organizacije in da ji je njena uprav demonska lepota odprla dostop v naiodličnejše bukare-štanske kroge Častniki in intelektualci so bili voljno orodje v njenih rokah, vodje špionažne organizacije, kakor major Varzaro, policijski častnik Popescu, odvetnik Grosca in inženjer Solomon so bili smrtno zaljubljeni vanjo. Med seboj so se sovražili do dna, a njenim poveljem so se pokorili slepo. V Bukarešti si pripovedujejo v ostalem prav zanimivo zgodbo, kako je prišlo delo vohunske organizacije na dan. Neki detektiv, ki je že dalj časa opazoval inženjerja Solomona, je videl nekega dne, kako je ta stopil iz svojega avtomobila in ostavil v njem aktovko. Ko se je inženjer odstranil, je hotel detektiv vzeti aktovko, a v avtu je bil hud volčjak, ki se je preteče zagnal proti njemu. V tem hipu se je splazila mimo mačka, ki jo je detektiv hitro ulovil in jo vrgel v voz. Med tem ko je pes skočil na mačko, je detektiv pograbil aktovko. V njej so našli dokumente, ki so razkrili vso zadevo. Kdor se hoče veseliti ^Pi fine zimske sukne in priti poceni do nje, naj pride k nam! Drago Schwab, Ljubljana Mesto nesreče Smirna je znano kot mesto, ki ga vsak hip obišče kakšaa katastrofa, zdaj požar, zdaj potres Te dni so razsajali nad njim strašni nalivi, ki so povzročili ogromno opustošenje. Ceste so se spremenile v prave hudournike, ki so izpodjedli temelje neštevilnih poslopij. Oblasti so odredile izpraznitev celih predelov, mnogi prebivalci pa niso hoteli ostaviti svojih ogroženih bivališč. V eni sami noči se je zrušilo pet sto hiš. Števila smrtnih žrtev še niso mogli prešteti, ker jih še niso vse potegnili izpod razvalin. Računajo pa, da jih bo več sto Materialna škoda je ogromna in jo cenijo na najmanj 300 milijonov dinarjev. Telefonske in brzojavne, kakor tudi železniške zveze so pretrgane, ker se je porušilo večje število mostov. Mestu je zmanjkalo vrhu vsega pitne vode, ki je postala radi neurij čisto neužitna. Število slepcev Nemški profesor Erds je izračunal, da je na svetu 2,390.000 slepcev, to se pravi 136.3 teh nesrečnikov na vsakih 100.000 ljudi. Seveda se to povprečno število v posameznih deželah zelo spreminja in znaša n. pr. v Egiptu 1325 na 100.000 prebivalcev, na otoku Cipru 730, na Kitajskem 500, v evropski Rusiji 200 in v Indiji 142. Nasprotno pa pride na vsakih 100.000 Angležev le 73 slepcev, na Francoskem na isto število ljudi 71, v Zedinjenih državah 62 v Nemčiji 61, na Hoiandskem 46, v Kanadi 45 in v Belgiji 41. Higieni in očesni zdravilni vedi se je posrečilo znižati število slepcev v civiliziranih deželah v veliki meri, tako ne najdeš v deželah, ki imajo prisilno cepljenje, nobenih slepcev radi koz, ki so bili v prejšnjih časih silno pogosti. Tudi oslepitve radi očesne kapavice in nezgod postajajo čim dalje redkejše. Policisti s cerutmi Prometnih stražnikov, naj si bodo še tako koristni in potrebni, si ne predstavljamo baš kot angele, vendar bi nas zelo presenetilo, če bi jim zrasla krila Toda v Singapurju so takšni stražniki vsakdanja prikazen. Mestna uprava jih je opremila z novo uniformo, ki ima na hrbtu pritrjene peruti. S tem mestna uprava ni hotela naliko-vati njihove službe s službo angelov varuhov in tudi jim ni dala peruti, da bi leteli, temveč jim je samo hotela olajšati delo. Tiste gibe, ki so jih prej počenjali zavoljo urejevanja prometa z rokami, počenjajo sedaj s perutmi, ki jih gibljejo v vse smeri in v različno lege s pomočjo preprostega mehanizma. Ponoči so peruti tudi dobro vidne, ker so osvetljene z nočnimi električnimi žarnican;* ' ' nega omrežja, javne razsvetljave, hišnih prik!iučkqv ter instalacij v mestu Čabat . z dobavo vsega potrebnega mat-erijala. Po= nudbe je vposlati do 8 nov Natančnejši pogoji pri banski upravi v Ljubljani Ustanovni občni zbor Kreditne banke d. d v Murski Soboti se bo vršil 9 nov. ob 10 v lokalih Kreditne zadruge za trgo« vino in obrt v Murski Soboti, Lendavska cesta št. 1. Društvo »Treznost« v Dravogradu se je prostovoljno razšlo. Vpisane so naslednje spremembe v trgovinskem registru: Pri tvrdki »Viljem Abela dediči« " Hrastniku je podeljena pro-kura Stadlbauru Hermanu — Pri »Celjski dražbi z ko-onijalnim blagom »Union« d. z o. z., je izbrisan poslovodja Bračič Ivan. — Pri »Sani«, tvornici čokolade d. z o. z. v Hočah pri Mariboru je izbrisan poslovodja Reher Anton, vpisan pa Reit Ignac in je podeljena prokura Ogrizku Srečku. Družbena pogodba je deloma spremenjena. Finančna direkcija v Ljubljani razpisuje prvo javno ofertalno licitacijo na dan 2. decembra ob 11. za nabavo 30 stražarskih plaščev Iz Krškega kr— Murnikov večer, ki je bil prirejen od prosvetnega odbora Sokola v Krškem v soboto zvečer, je-lepo uspel Da ni. bila dvorana'docela zasedena je pripisati skraj* no slabemu vremenu. Vzornemu predava« nju br Vutkoviča so sledile recitacije iz fiLofaie-ne piese vec t Bujni lasje In dražestnj brki. Mnogi tisoči dam in gospodov vsake sta rostd imajo, zahvaliti bujno r » s t J a a zdravniško priporo' čenemu »Tilo«-l'Iuidu ia moč las «Tilv>« odpravi prhljaj in prepreči izpada nje ia.*. predčasno »sivenje. krhkost, lomljenje in -cepljenje as. oživlja in osvežuje lasišfce in povzroči naglo, obilno in bojno rast las, tako da dosežejo lasje že po kratkem časa dvojno dolžino. »Sloja frizura je postala že po Štirikratni uporabi vašega »Tilo«-fluida za moč la« trikrat tako bujnac. piše gospa T. L — Cena 16 Din. 3 steklenice 24 Din. 6 steklenic 55 Din. □r. Nic Kemčny, Košlce. poštni predal 1?/N 9, CSR. Kupimo iokomobilo 40-50 HP Ponudbe z navedbo znamke, nabavnega leta. atmosferskega tlaka, kraja, kje se sedaj lokomobila nahaja in v katerem času bi se lahko prevzela, je nasloviti z označbo cene franko vagon, pod značko »Premogovnik« na upravo tega lista. 14679 Murnikovih humorističnih zbirk, ki so jih izrazito podali br. Levstik, s. Vutkovičeva i^ br. Vanič. Sledila je enodejanka »Na--poleonov samovar«, ki je bila odlično po--dana. Soouoimafte se slenih! Zahvala Za vse dokaze sočutja in tolažbe ob bridki izgubi naše ljubljene matere izrekamo tem potom vsem našo najglobokejšo zahvalo. Posebej se čutimo dolžne, zahvaliti se čč. duhovščini pri sv. Jožefu, cenj. ravnateljstvu in uradništvu zavarovalnice »Du-nav«, rodbinam Strojanšek, Per-ko—Rostan za častno spremstvo in poklonjeno prelepo cvetje. V Ljubljani, 29. oktobra 1930. tndkli solidno delo in že izgotovljeni v zalogi več vrst, jako pripravni za trgovce, obrtnike, mesarje, peke itd. — Invalidni vozički novi modeli. — Cena nizka. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles in otrošk. vozičkov, Ljubljana. Karlovška c. 1 TRETORN Galoše in snežni čevlj? z znamko »TRETORN« so nenadkriljivi v pogledu trpežnosti in elegance. Kupujte samo vrhnje in snežne čevlje »TRETORN«, ker so ti kot je dosedaj dokazano, najboljši. n Budilke, stenske in žepne ure kupite najbolje in najceneje pri iS. ^nllEier LfuMfana 4< PREŠERNOVA ULICA S.TEV 4. — Lastna protokolirana tovarna v Švici. — Zahtevajte cenike sastonj in poštnine prosto. BUDILKE od Din 49.— naprej. BUDILKE lz lesa od Din 84.— naprej. — STENSKE URE, Ide 14 dni, z bitjem, od Din S80.— naprej. ■*>mm POLHOVE STROJENE KOŽE za plašče, boe itd. prodaja po nizki ceni in KUPUJE lepe nestrojene polhove, jazbečeve in vse druge kože divjačine. D. ZDRAVIČ. LJUBLJANA Sv. Florjana ulica štev. 9 14612 Dvoholesa. motorji, Šivalni stroih otroški to lgračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. — Velika izbira, najnižje cene. — Prodaja na obroke, ceniki franko. 6 TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta St. 4. Dovršeno in koristno Vsak tuj jezik se zamorete naučiti v 3 — 4 mesecih samo po »LINGAFON-metodi, ker je učenje lahko in zabavno in pristopno vsakemu brez razlike. Izum je angleški in sotrudniki so poznani svetovni umi. To metodo je sprejel ves svet in tudi mi s hvaležnostjo. Ministrstvo prosvete je za potrebo gimnazij že odkupilo gotovo število rečajev za francoski in nemški jezik (začetnih in literarnih). Uči se s pomočjo gramofonskih plošč, ki so za vsak gramofon, s katerega vam predat va profesor v materinem jeziku in vam ponavlja lekcijo kolikorkrat želite. Spored plošč ima: besednjak za 6 jezikov, knjigo tujega teksta (za vsak jezik posebej) in prevod teksta v našem jeziku En kompletni tečaj ima 30 lekcij, ki obsegajo vse praktične potrebe življenja Za vsak iezik so početni in literarni tečaji (izbrano štivo poznanih književnikov), ki stane po dva tisoč Din vsak. franko Beograd Oni, ki ne morejo naenkrat kupiti vsega tečaja morejo kupovati po redu po dve plošči (4 lekcije) knjigo tekstov (30 lekcij) in besednjak vse skupaj za 370 Din v Beogradu, a za provinco 470 Din (kateregakoli jezika začetnega tečaja). Zahte= vajte prospekt ali pošljite denar zastopniku za Jugoslavijo: The Linguaphone Instis tute, London. Srpska obrtna banka, d. d., Beograd. Čika Ljubina ul. 15, telef 37*87, p št ček br 51.125. 14318 O K J A V A. V zadevi prisilne poravnave tt. Brača Walder in Co. v Zagrebu je preložil Kr. sudbeni stol kot sodišče za poravnanje v Zagrebu s svojim odlokom od 24. oktobra 1930. br. 79820 za dan 3. novembra 1930 odrejeni rok poravnave na dan 18. novembra 1930 ob 8. uri dopoldne v uradni sobi sodnika za poravnavo, kar se vsem interesentom daje na znanje. Dr. Fran Bračič, odvetnik v Zagrebu, upravitelj poravnave. OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova ce« sta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. s6 K«jom?*o Urilve v Tiskovni zadrugi! Zahvala. Za mnogobrojne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob pre-ranl, tako nenadni smrti našega najstarejšega, nad vse ljubljenega sina šestošolca izrekamo vsem iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini sorodnikom darovalcem krasnega cvetja, vsem, ki so nas tolažili v teh, tako bridkih urah, sošolcem in prijateljem, ki so prihiteli od daleč in ga spremili v velikem številu na njegovi zadnji poti, pevcem iz Ljubljane, Kočevja in Ribnice za ganljive žalostinke ter prijatelju za iskreno slovo ob odprtem grobu. 14731 V Ribnici, dne 29. oktobra 1930. Rodbhn Klan — Bukovčan CENE MALIM OGLASOM: mmemmmm—mmmmmmmmmrnmmimam^—mm—mi Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Ce pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdcr hoče da M mu po«/;« po posti naslov aR Gateo drug o informacijo ticoco se malih oglasov naj priloii v mnam/eah a • neer no ho projol odgovora t « MJ11 >111 CENE MALIM OGLASOM: Ženitve tr dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. fla&tom matih ogta&oi* bi druge informacije tičoče te oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v Tlovem mestu 3e&enicaft ln na Ljubljanska cesta St. 12 pri kolodvoru št. 100 Male oglase tn inserate naročajte v naših podružnicah. ffiffflfg Mladega brivskega pomočnika ki zna tudi ondullratl sprejmem. Ponndbe na ogl. oddelek »Jatra« ood šifro »Spreten onduler«. 44044-1 Frizerka fc dobro ondulira. mani-rim in je ve-š&a vodne tin •fuiacije, dobi stale.« me-9*0. Pismene ponndbe na a»?'av: Stjepan lerzič. fri-x er nverzacajo tudi na sprehodih poučujem. Pismeno pod »Izprašana, s prakso« na oglasni oddelek Jutra. 43985-4 Stavbne polirje dobro Izurjene išče Slograd d. d. 44078-1 Knjigoveškega vajenca in delavke za. kartonažo sprejme »Karton« d. z o. z., Ljub !ja:.a, Gailusovo nabrežje št. IS. 44172-1 Trgovskega vajenca •i primerno šolsko izobraz bo sprejme v trgovino mešanega blaga J 03. Kodrič, Sv. "Križ pri Kostanjevici. 44153-1 Trgovski pomočnik z iežele. izvežban v mann-fakturi, galanteriji, železnici, špeceriji in usnju — dober prodajalec, vojaščine Eros t dobi mesto pri M. a Duh, Dobova. 44148-1 Zastopstvo mir. glavno zastopstvo za Jugoslavijo odda avstrijska tovarna mila in parfu-merij. Ponudbe pod šifro »Erstklassig 5631« na Kien-reich, Graz, Sackstrasse 4. 44152-1 Šiviljo ta fine pletenine, veščo na špecijalnem stroju, išče 13 takoj tovarna pletenin Weiaberger, Karlovac. 44153-1 Učenko « primerno izobrazbo, dobro računarico sprejmem v trgovino mešanega blaga. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44221-1 V operni balet »prejmemo štiri nadarjene učenke. Sola je brezplačna ui služi kot priprava za posnejši vstop v balet. — Prijave sprejema operno ravnateljstvo. 44230-1 Zanesljivega agenta iščem za prodajo dobro vpeljanih šivalnih strojev Ponndbe samo taklb oseb katere so v tej stroki ie delale, pod »Agent 7« na oglasni oddelek »Jntra« 44058 5 Iščemo potnike proti dobri proviziji, za prodajo gramofonov. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Sv t tovna znamka«. 42608 5 Zastopnik za mesto Maribor in ožjo okolico sprejme dobra zastopstva. Cenjene ponudbe pod »Upeljan za stopnik 5« na podružnico »Jatra« v Mariboru. 44134-5 Citre poučuje akademik. Naslov v oglas, oddelku »Jatra«. 44191-4 Šoferska šola L Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana Bledweisova cesta 52. 44226-4 V 3 mesecih vsakdo govori nemško alt francosko. Specialna moderna metoda. — Stari trg St. 3/11, desno. 44240-4 z »A g/' Izurjena pletilja sprejme delo na stroj štev. S/50 in 10/27. Ljubljana 7, kosova ulica 79. 44201-3 Iščem zastopstva Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celja pod značko »Merkur«. 44251-3 , Kam v sili? Agentje, ki so navihani in preudarni, dobe v roke dobre stvari. Torej zagrabite in ne izpustite. Napravite pot k nam, ki se izplač-a, pa Vam pokažemo predmet, ki bo razveselil Vaše srca. In najresničneje je — ni-kak riziko. Dopisnica zadostuje. Pod šifro »Loter Zores« na oglasni oddelek »Jutra«. 44193-3 Zastopstvo! Prepotujem z avtomobilom vsak mesec vso Slovenijo, ter prevzamem trgovska zastopstva cul dobrih firm — proti proviziji. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Vsakovrstno«. 44245-3 G. Th. Rotman: Sambo in Joko Vesela levja zgodba. 'Absolventinja trg. tečaja stara 18 let, hči trgovca na deželi išče kot začet mea primerno službo — najraje kot tipkane« v pl farni ali pr) odvetnika — Sta bi tudi kot blagajni čarkaj t katerem primera jamčijo zanjo starti. Je pridna tn dobro vzgojena Naslov pri podružnici Jntra Celja. 43958 2 Gospodična trgovsko Is vsestransko Izobražena, s perfektnim zna njem francoskega, nemške ga ln slovenskega jezika, nekoliko tndi angleščine, išče službo. Cenjene po. nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatična tn zanesljiva«. 43525-2 Službo delovodje poslovodje ali strojnega konstrukterja v večjem industrijskem podjetju išče absolvent strojnodelovodske šole, z devetletno vodilno prakso v večjih podjetjih. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Praktik«. 44171-2 Mesto hotel, sobarice ali gospodinje išče mlado dekle. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiva gospodinja«. 44179-2 Absolventinja trg. tečaja hči trgovca, išče kot začetnica primerno službo. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prva služba Puhasto perje čisto, čobano Kg po 48 Din. druge vrste po Din 38 kg. čisto Oeio gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po Din 250. Razpošiljam po pošt nem povzetja. L. Brozovlč. Zagreb. Ilica 82, kemična čistilnica perja. 262 Pisalno mizo 2 Izložbeni omarici, stoja lo za izložbo in stekla es izložbo, vse dobro ohr» njeno naprodaj. Vprašati v trgovini L Bonač. Selen burgova 5. 14116-6 3 velike izložbe s šipami poceni naprodaj v trgovini Pevalek. Zi-dovska 6. 44101-6 2 lini zlati uri poceni prodam Naslov oglasnem oddelku »Jutra« 44100-6 Stenice z zalego In ostalo golazen acifil »VULKAN« plin ta jamčeno I kg 31' Din za 20 sub. metrov prostora Navodilo priloženo Dobi se posod alf pri »Saniraš« Zagreb, Hatzova 12. 41753-6 F Stnplca, železnina Ljubljana. Gosposvetska 1 poceni proda: Dinamo generator 6 PB. rabljen; lokomobilo Wolff 1820*24 PH. prevozno; hidravlično črpalko (Pfunger Pumpe); bencinski motor & PH; Diesel motor 50 PU. znamke Man, Hane burg: tovorni in osebni av to; magacinski transportni voz »Trafero«; diro in ko njsko opremo; dve težki vozni dvigalici; stare vele in jermenice: pletilni stroj, kompresor; parne ventile; plinsko peč za kopalnico; krožne škarje; žagine štan ce; opalograf in kartoteč no omaro ter valjčni mlin blizu Ljubljane. 43444-6 Za jesensko saditev nudi v poljubni množini pritlična drevesa vseh vrst in nizke cepljene vrtnice Matko Maretič. fa. Sever & Co.. Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 43789-6 Samo 76 Din stane Nikoprost, ki Vas odvadi kajenja. Avinal, ki stane 220 Din, Vas odvadi pijančevanja. Povejte tudi znancem! Lindič, Ljubljana Komemskega 36. 125-6 Polenovko namočeno, suho, mlado, najboljše kvalitete vedno v zalogi, nadalje brusnični 44178-3 kompot, izborno koroško blago, na drobno in debelo po najnižji ceni nudi deli-katesa F. R. Kovačič, palača Pokojninskega zavoda Ljubljana, Miklošičeva o. št. 32. 360 93. Tomagajte, pomagajte! Oh, kakšna groza ga prevzame, ko vidi, da je objel leva namesto ljubljene Micike! Ves prestrašen vrže lepe cvetlice od sebe in kakor bi trenil, izgine z dvema velikima skokoma čez vrtni plot. Prvovrsten kino krasno urejen, z zvočno aparaturo, vedno razprodan radi družinskih razmer za daljšo dobo oddam. Potre ben kapital 300.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Krasna bodočnost«. 44046-6 Razne vozove novo dvovprežno polpokrito kočijo; dvovprežno, polpokrito. rabljeno kočijo; .zelo dobro ohranjeno dvovprežno polpokrito kočijo (lan-daver); dvovprežne polpokrito nove sani; rabljene dvovprežne sani; 2 rabljeni enovprežni sani prodamo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43950-6 Trgovsko opremo kompletno za špecerijo — t. j. pulte, omara, police itd. prodam, event. tud' posamezno. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 43949-6 Pozor! Kliči telelon št. 2708 Radi velike zaloge drv ln kolobarjev ee iste prodajo po konkurenčni eenl. Isto tam tndt prima trboveljski kakor tudi šlezijski prem e R Velepič. LJubljana VII. Sv Jerneja cesta štev 25. 8*2-6 Motorno kolo znamke B. S. A., A. J. 8. ali druge svetovne znamke 350—500 m', v brezhibnem stanju kupim. Cenjene po nudbe z navedbo cone na naslov: Friderik H n 11 a r. strojnik, Ribnica. 44212-10 Harley Davidson model 29, 750 ccm k„ dobro ohranjen in malo vo-žen naprodaj za 11.000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44144-10 Tri motocikle in dve prikolici 350 O. H. V. Hartlev, 500 O. H. V. Terot, z električno razsvetljavo in 500 »podaj V. Terot z električno razsvetljavo, vsi v najbolj šem stanju, proda A. Gole-bioivski, Ljubljana, Gosposvetska 10,'I — dvorišče. 44189-10 Vilo vanjsko, i velikim vrtom blizu Stadiona, dvostano 2 vsem komfortom in sta novanjem za hišnika, pro dam. — Pogoje m naslov pove g. dr. Janže Novak advokat v Ljubljani. Tav čarjeva ulica 3. 44093-20 Za mletje soli kupimo valjarje z osovina-mi. Ponudbe, z navedbo dimenzij in cene na Jugosla-vensko Trgovačko a. d., Zagreb, Mihanovičeva ulica br. 14. 44174-7 Otroški voziček fin, ponikljan, na vzmetih kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Brezhiben«. 44185-7 Ročni voziček (cizo) štiri- ali dvokolesno kupim, oziroma jo proti odškodnini vzamem napo-sodo za dobo 2 mesecev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Voziček 1«. 44233-7 Stavbno parcelo 600—700 m' veliko prodam v Staničevi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44227-20 Jjl »Javor« lesna Industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo čudi v Ljubljani, t novi palači Vzajemne zavaroval nicec. 80& 12 Spalnico iz trdega ali mehkega lesa kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj plačam«. 44167.12 Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16. — Telefon 33-13. Par nagrob. svetiljk lepih, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44Ž00-6 • Pisalno mizo brez nastavka, s 7 predali prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44239-6 F. N. motorno kolo 500 ccm ohv., tovarniško novo, zaradi zaključka se-zije pod ceno prodam. Na ogled pri H. Kenda, Ljubljana. 43553-10 Potniški avto popolnoma nov. dvosede žen, zaprt, telo pod ceno firoda R. Luckmann. Ahac-jeva eesta 10. 43478-10 Avto »Ford« novi sistem, v dobrem sta nju kupim takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44061-10 Pudel s steiklenim nastavkom, od 3—3.20 m kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pudel«. 44Si'4-7 Tihega družabnika t 100.000 Din sprejmem v dobro Idočo trgovino * Ljubljani Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Visoke obresti«. 44088-16 Družabnik Kdo financira že obstoječe večmilijonsko industrijsko podjetje v svrho razširjenja Potreben kapital 250.0000 Din, ki se s pogojenim; obrestm' vred sigurno za varuje. Obresti in čisti do biček se na željo izplačuje mesečno.. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod iifro »Nagla tn važna odločitev« 44050-16 Frak zelo dobro ohranjen, za gospoda večje postave ia skoraj novo zimsko suknjo (Marengo) prodam. Ogleda ti od 13. do 14. ure na Bleiweisovi cesti št. 15/11, levo. vrata 12. 44041-13 Uniforme vseh vrst Izdeluje tn Ima v talogi ;tndl na obroke) — iikor tudi vse potrebščine k uniformam K 11 m a n • k jelenburgova 6. 41945 13 r/ rt — « iflul Radio kupci! Dobit« strokovno utemeljen nasvet za nabavo. Priložite 4 Din. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Inženjer konstrukter«. 44151-9 Vsakovrstno zlato kupnje po najvišjih eenab Černe — juvellr Ljubljana, VVolfova aL 3. 38 Zobozdravniki zobotehniki! V prijaznem mestu Dolenjske, kjer se nujno potrebuje zobozdravniški atelje", nudim reflektantn s koncesijo za to obrt kapital in stanovanje, ozir. pripraven lep lokal s celokupno oskr bo. po dogovoru. Ponudbe prosim pod šifro »Uspeh siguren« na oglasni oddelek »Jutra«. 44155-19 Trgovino s špecerijo in železnino, na dobro idočem kraju, pripravno tudi za manufaktu-ro, oddam. Obstoji že nad 60 let. Najemnina majhna. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44147-19 Dijaka (injo) sprejmem z vso oskrbo v solnčno sobo sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44130 22 Jabolka mošančke v zabojih naj-inanje od 25 kg naprej po Din 4.50, vse vrste fižol, beli in rožnak krompir, vsako potrebno množino vagonov po najnižji ceni. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Deželni pridelki«. 44150-34 Hrastova suha drva ca. 80 vagonov za takoj šnjo dobavo proda Drago Hadl, Novo mesto. 44042-15 Solnčno stanovanje vsemi pritiklinami išče boljša mirna stranka treb oseb za februarski termin. Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifr» »Stanovanje s pritiklinami« 44040-21 2 stanovanji v Kamniku v vfli, prvo v pritličju, obstoječe iz 8 sob, pred <-obe, kuhinje, shrambe, verande, drvarnice itd. — drugo v I. nadstropju, obstoječe tz 3 sob, predsobe, kuhinje, shrambe, verande drvarnice itd. takoj od dam. Istotam naprodaj 4 raztegljive mize. Pojasnila daje Kmetec v Ljubljani, Resljerva cesta Stev. 13. 44029-21 3 stanovanja dvema, oziroma tremi sobami agodno oddam v novi vili v Sp. Šiški. — Elektrika, parket im vrt. Vprašati pri društvu posestnikov, Salendrova 6. 44142-31 Skromno stanovanje ali mesto hišnika išče mizarski pomočnik, poročen, brez otrok. Naslor v ogl. oddelku »Jutra«. 44175-21 Opremljerr sobo takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«. 44031-23 Sobo z 2 posteljama oddam s 1. novembrom. — Naslov v ogalsnem oddelku »Jutra«. 435S5-23 Sobo Entlanie poleg Nunske cerkve od | l m po l D;n zdeiovanja dam takoj solidnemu go- | damsk-sa :,Hrila ^trojne, in spodu Naslov pove oglas. ! ročni, vezenje jastonu po-oddelek »Jutra«. 44204 23 , steijnih preprog ^redr.iska. ----rija šivanje pletenn. Sostanovalca sprejmem v sobo s prostim ; "Janska 6. vbodom. Naslov v oglas, j__ oddelku »Jutra«. ent, *tr-jj ou £->nkurerifn;b cenah i! Sedovnik Flo-358 30 44238-23 Krasna soba s posebnim vhodom se odda v sredini Ljubljane samski osebi, ali za pisarno. Vprašata pri društvu posestnikov, Salendrova 6 44141-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom iščem s 1. novembrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Odsotna čez dar.«. 44034-23 Prostorno sobo s pečjo ia elektriko, najnujnejše opremljeni išče za takoj ali pozneje v okolišu Starega trga starejši samec. Ponudbe prosi na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Mali Drago« 44077-23 2 sostanovalki prejmem takoj po 110 Din i Selenburgova nesečno. Novi tre št 9jir — Preoblikovanje D:a. mesečno. Novi trg št. 2/11. 44241-23 Osleite si zalogo -iamglasn' oddelek Jutra pod »Industrijski kraj«. Dva dijaka sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44166-22 1 ali 2 dijaka vzamem na stanovanje v Idrijski ulici 12. 44225-22 ,Šestsob. stanovanje z vseon komfortom in centralno kurjavo, v najlepšem centru mesta oddam. Istotako oddam tudi štiri-sobno stanovanja. Na razpolago z decembrom. Podrobna pojasnila daje R. Sobo opremljeno ali prazno, s souporabo kopalnice, event. kuhinje oddam v bližini kolodvora. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44208-23 Opremljeno sobo išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Plača 100—200 Din«. 44197-23 2 prazni sobi solnčni in separirani, sredi mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44204-23 Sobo s posebnim vhodom oddam takoj ali s 1. novembrom. Poizve se v Peričevi ulici št. 34, 3 minute od artilje-rijs-ke vojašnice. 44195-23 ge, mizno kegljišče, zbirko znamk in papirnatega denarja prodam, pismeno na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Gramofon«. 44135-26 Kovčeg - gramofon boljši, naprodaj v antikva-rizatu Sevaj, Stari trg. 44192-36 Pianino primeren za gostilno, močan glas, metalna konstrukcija, proda Kvoe v Kolodvorska ulici št. 26/11. 44202-26 Klavir dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44219-26 Lovske čevlje garantirano nepremočljive iz rujavega angl. kroma, po 185 Din pošilja po pov zetju 8. Golik. ručna cipe-larija. Delnice, Savska banovina. 43951-30 be is potujuče osobe stane samo Din 350,—. Razpošiljam po poštne« oorn povzetju. tako IZGLEDA SL02EN CTVOBEN Lesena paUnl porfelf«. zložljiva. • tapeciramo* madracom. zelo praktična. »tan« »amo D 28». Lclalka aa •asčan!« (Liegestnbi) najnovije vr« •ti. (tan* samo Din 150, Madrad ponjeal a vol-som »tanejo same S 756. U BROZOVIC. ZAGREB ILICA 82. 262 Sobo z 2 posteljama „ , . ■ -,-. „ - . , '»po in solnčno, z vso Uolebiovvski, Gosposvetska oskrbo o d d a m b 1 nov resta 10/1, dvorišče. Od- Naslov v oglasnem oddelku rln«« n O 4 , l-l A*1 v dam pa tudi 2 svetli kleti »Jutra« a 16 m!. 44190-21 44199-23 ctnnnvanip Opremljeno sobico stanovanje v bli2ini giavne!jra k&i0(]v0. 2 sob m pritiklin, okrog ra išEe M tekoj držaTn; Tabora iin sv. Petra do šole uradnik. Ponudbe na ogi. v Mostah išče & 15. nov. oddelek »Jutra« pod šifro ali 1. decembrom tnclan- »Dobrivoje«. 44218-•'S ska družina. Ponudbe na * oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Suho stanovanje«. 44203-21 Elegantno sobo z 2 posteljama in priključenim salonom, event. tudi CtoiiAvoiilii samo spalnico iščem za »lanovdnie takoj. Ponudbe na oglasni 2 ah 3 sob, kopalnice tn oddelek »Jutra« pod šifro pntiklm išče boljša obitelj ,Rasche3t 1930«. 44232-23 dveh oseb za februar ali maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Celi dan odsoten«. 44206-21 Stanovanje oziroma celo hišico s 3 ali 5 lepimi sobami, parketom, elektriko in zelenjadnim vrtom takoj oddam pod Rožnikom. Naslov pove oglas, oduelek »Jutra«. 44210-21 Preprosta dijaška stanovanja event. z vso oskrbo, išče- Sostanovalko sprejmem v »obo s prostim vhodom v Flori janski ul. št. 17/L 44228-23 Sobo v Ilirski ulici 17/IH, desno oddam boljšemu gospodu. 44220-23 Mlaišega dijaka sprejmem v vso oskrbo mo. Porudbe na oglasni _____ sredi mesta. Naslov v ogl. oddelek »Jutra« pod šifro konec Jenkove. I. nadstr. 43843 oddelku »Jutra«. 44231-22 • »Nujno 99«. 44209-23 1 44236-23 Prazno sobo ali sobico v I. nadstropju, solnčno in zračno, z elektriko in parketi oddam s 1. novembrom, event. z oskrbo. Grablovičeva 20 — (D/ocJce tia bradi pri damatt in nadležne K o • i n e pod pazduho, na nadlehteh in mečih hitro odstrani »Cito-kura«. Zlasti n3 obrazu in na mečih, ki jih pokriva kot dih nežna svilena nogavica. se močno opažajo nadležne kocine m »o Vas mogoče že često spravile v zadrego. »Cito« odpravi vsako nezaželjeno rast kocin v par sekundah zajamčeno brez bolečin in nevarnosti, radikalno in za vselej. Gospa T. piše: »Čutim »e srečno odkar je »Cito« sovražnik kocin in dlačic ugonobil korenike netaželje-nih dlačic.« Tudi gospodje jo lahko uporabijo. Brije brez mila, brez noža in brez aparata Cena 12 Din, 3 steklenice 25 Din. Dr. Nle. Kemčny, Košice, D., poštni predal 12 M 9 ČSR. 341 Geodetska in stavbarska akademija »Profesor Andonovič" Beograd, Brankova 23, telefon 16—36 sprejme geodete, geometre (zemljemerce, davčne pripravnike, stavbenike-preduzima-fce) železni?" _ stavbenike (več nadzornikov prog, tehnične uradnike po specijelnem programu) njihove pomočnike in tehnične risarje. Pouk traja dve in eno šolsko leto za risarje. Šolnina 3300 Din prvi in 3000 Din drugi semester. Zimsko šolsko leto prične 15. oktobra in letno 15. maja. Izpiti se pri-čno 21. oktobra. Vpisovanje je že pričelo. Pripravljalni in dominilni tečaji odprti. Vsa pojasnila kakor brezplačno uredbo daje in pošilja Direkcija, Beograd. Brankova ul. 23. telef. 16—36. 14468 Urejuje Davorin RavUen. Izdaja za konzorcij »Jutra. Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni dr je odgovoren Aioiz« Novak. Vsi v LjubLam.