188. številka.
V Uutflml, v peta, IS. avsiuta 1907.
xi. leto.
izhaja vsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pofttt prejeman za avstro-egrsk« dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. ZaLJubliano s pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati« - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ln npravnlztvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari«
Jttesečna priloga: „Slovenski tehnik".
Uredništva telefon st. 34.
Posamezne številke po 10 b.
Upravnistva telefon št. 85.
Jiouenslii sokolski zlet u Domžalah
Velepomembon dan je bil včerajšnji za Domžale in zapisan ho v zgodovini tega krasnega razevitajo-eega se kraja z zlatimi črkami. Slovansko sokolstvo je poletelo včeraj V Domžale, ta od priseljenih Nemcev tako naskakovani kraj. katerega skuhajo ti popolnoma dohiti v svoje roke. Različna znamenja zadnjega časa glede domžalskih razmer niso bila nič kn j razveseljiva, in »Slovenska Sokolska zveza« je v polni meri izpolnila svojo dolžnost stati na braniku v obrambi za slovensko očetnjavo, ko je napravila včerajšnji zlet v Domžale.
Prekrasen dan je bil, na državnem kolodvora v Šiški se je pa trlo na stotine in stotine ljubljanskega in šišenskega občinstva. Sokolov je bilo okoli 250, največ seveda ljubljanskih, potem onih iz Šiške, Kranja (37), Ribnice (16), Javornika. Jesenic, Novega mesta. Maribora, Idrije, P« »lojne. Trsta itd. Sokoli so se odpeljali s posebnim vlakom ob tričetrt na S. Že v Šiški jih je občinstvo srčno pozdravljalo, istotako na Črnučah, ko so se pa pripeljali v Trzin, ki si je nadel praznično obleko in bil ves v slovenskih zastavah, mlajih in slavolokih, sprejelo jih je staro in mlado tako iskreno, tako ljubeznivo, kot sprejme le brat brata. V Trzinu so Sokoli izstopili. Na postaji jih je pričakal domžalski Sokol z domžalsko godbo, ki je igrala sokolsko koračnico. Ko so se Sokoli razvrstili, pozdravil jih je v imenu domžalskega So-kola njegov starosta brat Engel-man, star častitljiv mož, krepkega glasa in visoke junaške rasti. V navdušenih beseda h je poudarjal, kako >rčno vesel je domžalski Sokol, da je njegov kraj doletela čast. da ga obiščejo bratje Sokoli iz vseh sloveii-skib pokrajin in ga podkrepe v boju za obstanek slovenstva v Domžalah. Kaj bi bilo Sokolom bivanje v Domžalah prijetno in naj bi šli iz njih s prepričanjem in upanjem, da bo njih zlet v tem krasnem kraju obrodil najlepših uspehov v narodnem ozira.
Krepki »na zdar«-kliei so saorili med Sokoli.
Odgovoril je zvozili starosta brat dr. R a v n i h a r . zahvaljujoč se na prisrčnem pozdrava in pozdrave«'* krepko četo domžalskega Sokola, ki zbira v sebi najčvrstejse moči, da jih
j vzgoji v trdne narodnjake in navdu-; šene branitelje narodnih pravic.
Sokoli so nato odkorakali proti veliki (Dunajski) cesti. Ta je bil napravljen slavolok. Pri njeni so ae ustavile sokolske čete in jih je pozdravil v imenu občine trzinski župan g. C o l n a r , v imenu ognjegascev učitelj g. Blejc in v imena trzinskih deklet gdčna. X a r o b e t o v a. Zadnji pozdrav je bil krasen, posebno ko je govorila gdč. Narobetova o lepoti slovenske zemlje in krasoti svojega rojstnega kraja. Njen govor je bil tako navdušen in navdušiljoč, da so Sokolom, ki so jo slišali, stopile solze v oči. Čast takemu zavednemu slovenskemu dekletu!
Vsem trem pozdraviteljem se je zahvalil »Zvezin« starosta brat dr. Ravnihar in izražal veselje nad narodno zavednostjo Trzincev in Tr-zink.
Vrla trzinska dekleta so nato vsem Sokolom pripela krasne šopke na surke.
Med sviranjem mestne društvene godbe ljubljanske in domžalske, ki sta se vrstili, so Sokoli odkorakali skozi Depalo vas proti Stobn. Formirali so se v 4 zbore. Pri vhodu v Stob je bil napravljen slavolok, kjer je pozdravil Sokole v imenu občine g. C e r a r , v imenu ognjegascev gosp. M a j h r in v imenu obrtnikov gosp. J e z e r n i k. Vsem trem se je zahvalil brat dr. R a v n i h a r.
Korakali smo nato skozi Stol). Nismo še videli kake vasi tako krasno okrašene s slovenskimi zastavami. Vsaka najmanjša hiša je imela po več zastav. Ljudstva je bilo vse polno ob cesti in navdušeni »živio«-kliei so doneli od vseh strani, tnintam so pa nežne    roke   obsipale   Sokole s
Pri domžalski šoli je pozdravil Sokole z vsem občinskim svetom — nemških odbornikov seveda ni bilo domžalski žnpan g. J a n e ž i č . poudarjajoč pomen sokolskega zleta v Domžalah. Odgovoril mu je zopet brat dr. R a v n i h a r.
Čimbolj smo se bližali svojemu cilju, temveč ljudstva je bilo na obeh straneh širok*' ceste, temvečje navdušenje, tem gostejši dež šopkov in cvetlic in tem lepša okrasitev hiš. Prosto]-, kjer se je imela vršiti javna telovadba, je bil pa že tako lepo in bogato okrasen slovenskimi zasta vami in zastavicami, da je prirediteljem Čestitati na tej okrasitvi.
Prikorakali so Sokoli še le "b ...">. na tclovadišče.    Ponosna dom-
žalska dekleta v narodni noši so jih ohsula Z dišečimi šopki in cvetlicami.
Ob je bila javna telovadba.
Izvajalo jo okoli 100 telovadcev proste vaje, ki so na mnogobrojno ljudstvo napravile najlepši vtisk in občudovanje. Bila je nadalje telovadba na orodju, potem telovadba vzorne vrste mi orodju, na konci so se pa izvajale vzorne praške vaje. Prve in zadnje je spremljala društvena godba ljubljanska. Viharno ploskanje je sledilo vsem proizvajanjem.
Po telovadbi sta se vršili veselici pri Kovaču po domače »pri Kebru« in pri Kuharja po domače »pri Froneu.Na prvem je igrala ljub. godba, na drugem pa domžalska. Obsežna vrtova sta bila premajhna za tisoče ljudi, ki so morali kar stati, na sto in sto jih je pa odšlo v bližnje slovenske gostilne k J u v a n u , P o-t o č n i ku in na pošto. Povsod, zlasti pa v prvih dveh pri Kebru in Froncu, se je kmalu razvila ona neprisiljena prijetna zabava, ki je mogoča le med pravimi prijatelji in brati, ki se srčno ljubijo. Godbi sta morali vedno in vedno ponavljati lepe slovenske in slovanske komade, vmes je pa orila iz navdušenih grl mila naša domača pesem.
Le prehitro so potekle kratko odmerjene ure. Cas ločitve je prišel. Vrli Domžale i in okoličani ter prijazne Domžalke in okoličanke so nas spremili z domžalsko godbo na kolodvor. Navdušenje je bilo nepopisno! Mogočno so donele pesmi kakor »Lepa naša domovina«, »Naprej zastava slave« itd. in iz tisočev grl je orilo »Živio« in »Xa zdar!«
Odpeljan" smo se zopet v dveh dolgih vlakih, dolgo je pa še za nami hučalo mogočno navdušenje na postaji in v bližini zbranega ljudstva, ki prihaja k zavesti, da si je v svoji preveliki in neizmerni zaupljivosti zredilo na svojih prsih strupenega gada-Tirnica, ki ni prišel po drugo na Kranjsko, kakor kruh služit, zdaj pa hoče gospodovati tistim, ki so mu dali kruh in mu ga še dajo.
Upamo, da je včerajšnji sokolski zlet v Domžalah, katerega se je v Obilnem številu udeležilo naše narodno žeH8tvo in visokošolsko dijaštvo, podlaga vztrajnemu delovanju zavednih slovenskih Domžaleev, ki naj v najbližji bodočnosti sebi in svojcem Z vsemi dopustnimi sredstvi pribore popolea slovenski značaj Domžalam.
Domžale so hile slovenske, so in marajo biti vedno slovenske in nič drugačne«
Hrvaška po it ka
Z a g r e b , 15. avgusta. Ban R a-kodezav je že dobil z Dunaja dekrete, s katerimi se sprejme demisija bivših sekcijskih načelnikov dr. N i-kolica, dr. B r a d a j a in R o j -ea, toda dekretov ne izroči, ker še ni našel naslednikov. Ban čaka, da se mu posreči sestaviti novo unionisti-čno stranko — ako se mu sploh posreči — ter vzame iz nje nove sekei j-ske načelnike.
Veliki župan Georgi jević je odšel v Karlove vari ter s«* no vrne več na svoje mesto. Tudi veliki župan v Požegi pl. J u r k o v i ć je prosil za upokojitev; nasprotno pa je veliki župan sremski H i d e g h e t v na prigovarjanje bana umaknil svojo prošnjo za penzijoniranje.
»Gazzetta di Torino« priobčuje razgovor s trgovinskim ministrom Kossuthom o hrvaškem vprašanju. Kossuth je izjavil, da ogrska vlada ne misli izvršiti nasilstva na škodo Hrvatom na gospodarskem ali kulturnem polju, toda doseči hoče, da se suvereniteta ogrske države spoštuje tudi na Hrvaškem.
Minister pl. Josipov ic h je pokazal nekemu dunajskemu dopisniku pismo bana Rakodczavja, ki obžaluje, da so na ogrskem nestrpni glede rešitve hrvaške krize ter s tem ovirajo mirni razvoj. Na Ogrskem zahtevajo nasilna sredstva, pre-povednnje shodov, opozicija bi se le smejala v pest, ako bi ubogal take nasvete, zakaj s tem bi dal povod, da bi me napadali v parlamentu. Minister je pristavil, da ban sploh ne misli na kaka nasilstva, ne misli prepovedovati shodov, a tudi volilno gibanje ni utemeljeno, ker se sabor ne razpusti, temuč se jeseni zopet sestane kakor vsako leto. T)o septembra se ne stori ničesar za razvozlanje hrvaških razmer.
Nemadžarske narodnosti na Ogrskem.
B u dimpesta, 15. avgusta. Slovaški poslanec Milan Hodža je i/javil napram nekemu časnikarju, da se morajo narodnostne stranke preoanovati v veliko demokra-t i č n o s t i* a n k o , kar jo bil že davno predlagal, a j«' plenum poslanske zhoruiee njegov predlog spomladi zavrgel. Jeseni vloži še enkrat isti predlog, ker narodnostna stranka si-eer propade. Le z demokratično politiko se more ojačiti.
Tudi romunski poslanec V 1 a «1 je izjavil na svojem shodu solidarno
z Maninjem, da nomndžarski poslanci ne pripuste jeseni v poslanski zbornici nobene predloge rešiti, dokler se ne predloži načrt za splošno volil n o j> r a v i e o.
Nagodba z Ogrsko
Budi m p e š t a , 15. avgusta. V stanovanja bolnega trgovinskega ministra so imeli vsi ministri posvetovanje o tekočih zadevah. Pri tem so razpravljali tudi o nagodbi. Nagodbama pogajanja se ne pričao šele *J0., temuč že 10. septembra. Skoraj gotovo pride kmalu do končnega sporazumi jen ja mod obema vladama, tako da bode ta mogli obe vladi v oktobru že predložili parlamentoma gotov zakonski načrt.
Sestanki vladarjev.
B e r o 1 i n , 15. avgusta. Dasi je bilo rečeno, da se pri sestanku med nemškim cesarjem in angleškim kraljem v Wilhelmshohe ne bodo govorile napitnice, da se vzame sestanku politični značaj, vendar sta si napi-vala oba vladarja. Cesar V i 1 j v ta je rekel v svoji napitniei med drugim, da vidi v obisku izraz sorodniških in prijateljskih čuvstev. Kralj Edvard je izjavil v svoji napitniei, da je njegova glavna želja, naj bi med obema državama vladale najboljše in naprijetuejše razmere.
lil, 15. avgusta. Kralj Edvard se je pripeljal danes ob 11. uri pred-poldne v Gmunden, kamor mu je še] naj »roti cesar Franc Jožef z dvornim vlakom. Dočim sta si delala vladarja v Išlu obiska, sestala sta se ministra baron A e h r e n t h a 1 in H a r d i n-ge takoj k daljši konferenci. Popoldne sta imela še eno konferenco v stanovanju barona Aehrenthala. Razpravljala sta o vseh vprašanjih aktualne politike ter sta pri tem z veseljem konstatirala, da staro prijateljstvo med obema državama še traja nespremenjeno. Posebno glede reformne akcije v Maccdoniji vlada med obema vladama popolno sporazum-1 j en je. Le glede justične reforme v Macedoniji so nazori Avstrije in Anglije nekoliko različni. Avstrija hoče prizanašati sultanovi občutljivosti ter vsled tega uvajati justične reforme le polagoma, dočim je Anglija na stališču, da jo treba tudi to reforme pospešiti. Glede M a r o k a zastopa Anglija stališče, da naj deželo pomirite Francija in Španija brez vmešavanja kake tretje velesile. Ministra sta končno baje tudi razpravljala o bodočnosti Turčije v slučaju, tla sultan umre.
LISTEK.
t Nesmrtnost u umetnosti.
Zaradi antologije slovenskega pesništva, ki jo je uredil dr. Ilešič in jo je izdala »Matica Hrvatska <, se je v »Ljubljanskem Zvonu« začela med Zupančičem in Qesicem precej zasoljena polemika. Zupančič sodi - stališča pesnikov in ima prav; dr. Ilešič ><"li s stališča literarnih zgodovinarjev in ima tudi prav.
Ne mislim se vtikati v ta prepir, ki razen malega kroga literatov itak nikogar ne zanima, omenil sem ga samo, ker me je med branjem te polemike spreletelo spoznanje, kako aiinljiva je slava poetov in veljava njihovih del.
Ubogi poet je. V svoji dostikrat brezmejni nečimernosti, ki pa je zanje prepotrebna lastnost, ker jim daje pognan is veselje do dela, si domišljajo, da je vsakemu izmed njih zagotovljena nesmrtnost, da bodo njegova dela živela morda cele veke in da bodo še poznim rodovom oznanjala slavo njihovega očeta. V resnici Pa je vsa ta slava le na papirju in le redkokdaj realna, in nihče ne zapade
lako hitro pozabljcnju kakor pesnik in njegova dela, ne glede na to, <ln je pesništvo tisti del lepili umetnosti, za katero se ljudje itak najmanj zanimajo.
Kiparstvo in slikarstvo sta dve umetnosti, kateri stvarjati večnolepe proizvode. Nazori o kiparstva in o slikarstvu so se sčasoma znatno pre-raenili in marsikateri umetnik, ki je svoj č;js užival znamenito veljavo, je vsled tega danes docela pozabljen in neuvnževan, toda o resnično ({(»vršenih umotvorih velja kakor pred veki tudi dandanes le eno mnenje, in stoletja niso čisto nič preinenila na tem mnenju. Nesmrtni so samo proizvodi obrazilnih umetnosti, samo slikar in kipar stvarjata  večne vrednote.
V nekem smislu velja to pač tudi za glasbo, a samo v jako omejenem smislu. Načini izražanja menjavajo v glasbi jako hitro. Kako sta izražala svoje misli še Donizetti in Rossini in kako vse drugače Wagner ali Ri-kard Strauss. Toda kar je bistvo glasbe, namreč inspiracija, glasbene ideje, to je lahko večne veljave. Starogrška liturgiška glasba živi še dandanes — v ainbrozijanskih spevih. Mozart je pač v tehniškem oziru zastarel, ali če bi enakovreden ženij njegova dela takorekoč transkribiral v modernem srtiislu, samo glede načina izražanja, ne glede inspiracij in
glasbenih  misli, bil  bi  Mozart zopel
ves naš.
Iz lepe literature žive še najdlje epska in dramatiška dela. Sofokles in Kvripides hodita še dandanes po odri Ji, Shapespeare je še dandanes dramatiški vol i kan. Lope de Vega je vstal iz groba in uživa velike časti, a kdo se meni za Anakreona in za Sappho, za poete Shakespearove. Vegovo in Molierove dobe? Pozabljeni so in pokopani.
Vzrok temu je, da so v dramnti-ških in epskih delih glavna stvar dejanja in misli. V teh delih nastopajo ljudje iti se kaj zgodi, in če so ti ljudje tipi in dejanja večno zanimivega značaja, potem je tem delom zagotovljena nesmrtnost.
Poete, v najožjem smislu te besede, zlagatelje pesmi namreč, pa polaga svet kaj hitro v grobišče, nad katerim je zapisano »literarna zgodovina«. Danes dobi lovorov venec, jutri je že pozabljen. Vzrok temu pa je, da je v pesnitvah glavna stvar razpoloženje — štimunga — misli, če jih je sploh kaj, in dejanje, če ga je sploh kaj, pa so postranska stvar. Pesnitev in glasba imata eno in isto nalogo: vzbuditi gotovo štimiingo — razloček pa je, da doseza glasba svoj smoter direktno s toni, ki so lahko večni, pesem pa posredovanjem jezika, ki živi,   se hitro razvija in se
prominja tako, da je danes lahko lopo, kar je jutri že neukusno in h.-i-nalno.
Kakor je duh časa vedno drugačen, tako je tudi duh jezika vedno drugačen. Pesem pn vzbudi le tedaj št i mungo, če je zložena v duhu časa in v duhu jezika dotičnega časa, v katerem živimo. Valjavec, Cegnar in nekateri drugi so zložili v duhu in v jeziku svojega časa več pravih umotvorov, a danes jih čita jo samo še dijaki v Šketovih čitankah in se bavijo ž njimi samo naši (i biser j i — dru gim ljudem ni čitanje teh umotvorov nič več užitek, nego le muka. Blizu enake usode so deležni tudi že različni mlajši pesniki. Vzemimo samo Stritarja in Jurčiča. Kako malo je ljudi, ki bero še Stritarjeve pesmi — a koliko jih je še, ki bero Jurčiča z užitkom in veseljem. Lirik in epik!
Knako se godi poetom po vsem svetu in pri vseh narodih. Celo možje, kakor Goethe in Byron, niso utekli tej usodi, kaj šele drugi poet je. In to je naravno. Kajti čim se premeni fizijognomija jezika, nam je pesnik že tujec. Človek mora čutiti v tem jeziku, ki ga pesnik rabi, oziroma pesnik mora pisati jezik, v katerem čutijo ljudje; iz pesnikovih besed mora čitatelj slišati najnežnejše stvari, drugače je štimunga nemogoča in zato zastarajo pesmi tako hitro. Naj-
mlajšim ljudem je dandanes že Gregorčič^ v katerem vendar ni prav nič rafiniranoga, ki je kot pesnik preprost in umljiv, precej tuj in kar pojmiti ne morejo, da je ljubljenec tiste generacije, ki je bila mlada pred 20 leti.
Samo umotvori, ki so neodvisni od duha časa in od sredstev izražanja, so nesmrtni pa ostanejo to, tudi če se nazori bistveno premene. Stolno cerkev v »Kelmorajnu« ho svet občudoval kot umotvor dovršene lepote tudi še čez stoletja, kakor stolno cerkev v Milanu; Venera iz Mila bo imela vedno tisto veljavo, ki jo ima dandanes.
Vse to mi je šumelo po glavi, ko sem čital, kako pesnik Zupančič stresa svojo jezo nad literarnim zgodovinarjem Ilešičem. In ko sem potem pregledal Ilešičevo avtolo-gijo, sem se prepričal, kako hitro zastarajo pesniki. Ubogi poetje — celo armado jih je zbral Ilešič v svoji knjigi, a na prste ene roke jih našte-ješ, ki narede danes kaj vtiska na čitatelja. Pesem je res podobna dekletu. Ta je danes cvetoča v lepoti, jutri pa stara baba; pesem te danes pretrese, jutri pa leži v grobu in straši samo še po čitankah in antologijah.
Fr. Ž.
Preganjanje učiteljstva na Bolgarskem.
Sofija, 15. avgusta. Ker je vlada odpustila 71 srednješolskih profesorjev in ljudskošolskih učiteljev, ki so se izrekli v prilog discipliniranim vseueiliščnim profesorjem, je začelo med ueiteljstvom zelo opasno vreti. Tčitelji, ki so večinoma socialisti, prirede prihodnjo nedeljo velik protestni shod proti vladi. K shodu je povabljeno neiteljstvo iz cele kneževine. Bati se je velikih de monstracij.
Vstaši v Macedoniji
Solun, 15. avgusta. Na potu v Seres so bolgarski vstaši ubili grškega popa in dva kmeta.
Carigrad, 15. avgusta. Turški časopisi poročajo, da je tajnik grškega metropolita v Florini na javni cesti ubil bolgarskega ministra (?) Ilija, Morilca je policija ustrelila.
Položaj na Ruskem.
L o n d o n , 15. avgusta. Več mesecev trajajoča pogajanja za veliko rusko posojilo na mednarodni podlagi, se bližajo uresničenju. Po končanih sestankih vladarjev se razglasi a n g 1 e š k o - r u s k i dogo v (tr. Rusko posojilo DO znašalo 1200 milijonov kron ter se postavi v razmerje z načrti za gradnjo novega ruskega brodovja.
Pet r ograd, 15. avgusta. V vojaškem taboru v Krasno je Selu so zaprli nekega tehnika in dve učenki višje dekliške šole zaradi revolucionarne propagande med vojaštvom.
Francoski socijalisti.
Pariz. 15. avgusta. Kongres francoskih socialistov v Xancyju je zavrnil predlog' Herveja. naj bi se državljan i vseh dežel pozvali, naj odgovore na vsako napoved vojske z vojaškim štrajkom in z vstajo. Sklonilo pa se je, proti razoroževanju buržoazije in oboroževanju delavskih slojev pripraviti splošno ljudsko oboroževanje.
Punt v Maroku.
Pariz, 15. avgusta. Francoski poveljnik v mestu T a n g e r j u je prepovedal ropanje pod smrtno kaznijo.
Francoska oklopnica »Gloire« od časa do časa še vedno bombardira okolico C a s a b 1 a n c e , kjer se zbirajo punt a rji.
Posebno nevaren je za Evropejce položaj v M a z a g a n u. Puntarji imajo Evropejce takorekoč za ujetnike, da se maščujejo nad njimi, ako bi francosko vojaštvo naskočilo mesto. — Evropejci v Maroku so posebno vznemirjeni zato. ker je francoska vlada sklenila, da ne pošlje novega vojaštva. dasi general Dru de neobhodno potrebuje več vojakov, ker se tudi maroška posadka neprestano množi.
Vojna v Centralni Ameriki.
London, 15. avgusta. V mehi-kanskih vladnih krogih se govori, da bo v štirih dneh v Centralni Ameriki vojna. Začetek stori Guatemala z naskokom na Nikaragvo. Xa eni strani sta Guateinala in Salvador. na drugi strani   pa Honduras  in Nikaragva.
Občni zbor „Slovenske Sokolske Zveze".
Ob veliki udeležbi delegatov in drugih Sokolov se je vršil včeraj dopoldne v mali dvorani ^Narodnega doma" v Ljubljani letošnji občni zbor „Slovenske Sokolske zveze" mirno in dostojno — povsem sokolsko.
Zborovanje je otvoril nZvezinu starosta brat dr. Ravnih ar, ki je proglasil sklepčnost in poudarjal v nadaljnjem svojem nagovoru, da je „Slovenska Sokolska Zveza" imela preteklo leto prestati strogo preskuŠ-njo na vsesokolskem zletu v Pragi. Pokazati je imela, če ima dovolj živ-ljenske moči. Častno je prebila „Zve-za" to preskušnjo. Vsesokolski zlet v Pragi je v telovadnem oziru nadkrilil vse dosedanje telovadne priredbe na kontingentu. Pokazala se j« tukaj or-ganizatorična vztrajnost Čehov. Govornik izraža zbog tega iskrene čestitke narodu češkemu klicoč mu: nNa zdar!" Za sodelovanje pri zletu je Češka sokolska zveza poslala slovenski pismeno zahvalo. Ako bi slovenski Sokoli Še ne bili združeni v „Zve aiu, bi 8e ne bili mogli udeležiti mednarodne tekmovalne telovadbe, ko je mali slovenski narod tekmoval z največjimi telovadnimi zvezami, čestitati se mora naši tekmovalni vrsti v mednarodni telovadni tekmi, ker je pridobila slovenskemu narodu čast in slavo pri vseh velikih narodih Evrope. Isto tak o gredo čestitke vsem, ki so se udeležili v Pragi tekmovalne telovadbe.
V „Slovenski Sokolski Zvezi" je danes združenih 29 sokolskih društev — od lani jih je pristopilo 7 novih.
Nekatera društva so naravnost vzorna, da ima „Zveza" o njih najlepši pregled. Nekatera društva pa kažejo malomarnost in je vsekakor želeti, da se to odpravi.
Govornik pozdravi iskreno zastopnike, ki so prišli na slovenski vsesokolski parlament, predstavi oblastvenega zastopnika g. J a n č i g a j a , imenuje za zapisnikarja brata Kan-d are ta ter za overovatelja zapisnika brata Bukovnikain Kostnapfla. Naznani nadalje, da sta pravkar prijavili svoj pristop k „Zvezi" sokolski društvi v Škofji Loki in Žireh, ki jih občni zbor sprejme v „Žvezo".
O zveznem vaditeljskem zboru je poročal načelnik brat dr. Murni k. Ta zbor je imel 6 sej. Ustanovil se je v njem tehniški odsek. Vaditeljski zbor seje vztrajno pripravljal na vse-sokolska zleta v Zagrebu in Pragi ter podal navodila in pojasnila za nju. V Zagrebu je nastopilo 477 slovenskih Sokolov. 86 se jih je udeležilo tekmovalne telovadbe. Dosegli so prvenstvo med vsemi telovadci, s čimer moramo biti gotovo zadovoljni. Tudi s Prago moramo biti zadovoljni, ker je slovensko sokolstvo doseglo pri mednarodni tekmovalni telovadbi tako Časten uspeh. Slovenski Sokoli so se udeležili tudi tekmovalne telovadbe v višji vrsti in so med 145 vrstami bili na 7. mestu. Poročevalec je navajal, koliko točk so dosegli posamezniki. Izmed slovenskih Sokolov jih je dobilo dve tretjini odlikovanje, zato govornik Čestita telovadcem. Sprevoda v Pragi se je udeležilo nad 400 slovenskih Sokolov. Prostih vaj se slovensko sokolstvo ni udeležilo, pa tudi slovenske telovadke niso nastopile vsled slabega vremena, vendar je njih nastop napravil v Cehih najboljši vtisk. Govornik je nato poudarjal, da je za prihodnjost potrebno intenzivno sistematično vsakdanje notranje delo in kar je Sokol doslej dosegel, bodi le podlaga poznejšim uspehom. Redno vadbo, skrajno pazljivost in jekleno vztrajnost je torej zahtevati od vsakega telovadca, da izide v prihodnje slovensko sokolstvo še častnejše iz tekmovalne borbe. Govornik je pozival na prireditve javnih telovadb in skupnih izletov. Največja skrb sokol -stva mora biti vsakdanja stroga šola.
Poročilo se je odobrilo in se je poročevalcu brat starosta zahvalil zanj.
Tajniško poročilo je podal brat Kajzelj. Opisal je najprej sokolske dneve v Brežicah lani o Binkoštih ter prešel na vsesokolski zlet v Zagrebu 1. septembra 1906, ko je „Slovenska Sokolska Zveza" prvikrat nastopila kot taka. Slovenci so zmagali pri telovadbi v višjem in nižjem oddelku in bili obdarovani.
Govornik je nato zelo obširno poročal o vsesokolski slavnosti v Pragi, ko so bili slovenski Sokoli povsod najprisrcneje sprejeti. „Zveza" je član mednarodne zveze v Antverpnu in sedi v odboru te zveze tudi zastopnik „Slov. Sok. Zveze" ter se letna poročila tiskajo tudi v slovenskem jeziku.
Zvezno predsedstvo je imelo preteklo leto 19 sej, odbor pa 2. Sklepe, ki jih je storil odbor, je predsedstvo izvršilo.
Preteklo leto je „Zvezi" pristopilo 7 novih sokolskih društev, in sicer Sokolov Žalcu, Krškem, Javor-niku, Mariboru, Metliki, Ribniri in Gradcu. V Javorniku in Ribni i je predaval brat dr. Ravnihar, v Žalcu pa brat dr. Sernec. Vseh članov je 3152 in 676 telovadcev. Zastavi je preteklo leto razvil Sokol v Šiški in oni v Žalcu. Pravila Sokola za št. peterski okraj in Udmat je vlada že potrdila in se v kratkem vrši ustanovni občni zbor.
nZveza" je poslala na predsedstvo poslanske zbornice peticijo za slovensko vseučilišče.
Govornik se je zahvalil časopisju za priob če vanje „Zvezinih" notic ter „Merkurju" in ljubljanskemu Sokolu za prepustitev njih prostorov za seje.
Starosta brat dr. Ravnihar je omenil, daje „Zveza" priredila lani sokolsko razstavo v Ljubljani in Zagrebu, za kar slednje je dobila diplomo od Hrvatov. Za razstavo ima posebno zaslugo brat Vesel. Brat starosta se zahvali brata tajniku za vsestransko natančno in temeljito poročilo, ki se je odobrilo. O denarnem stanju je poročal brat Vesel. Denarni promet seje zelo povišal zlasti vsled zletov v Zagrebu in Pragi. Dohodki so znašali 7082 K 16 h (prebitek lani 111 K 39 h, članarine 2029 K, zlet v Zagrebu 674 K 80 h, zlet v Pragi 3055 K 20 h), izdatkov je bilo 6923 K 96 h (zlet in razstava v Zagrebu 1071 K 36 h, zlet v Pragi 3589 K 70 h), Preostanka je 203 K 20 h. Vsega denarnega prometa je bilo 14006 K 12 h.
To poročilo se je odobrilo z zahvalo.
Ker je v imenu pregledovalcev računov brat Novak izjavil, da so vse denarne knjige in računi bili najdeni v redu, se je podelila pred lagana odveza blagajniku in vsemu odboru.
Nato so se vršile volitve po listkih. Oddanih je bilo 81 glasovnic, med temi ena prazna. Izvoljeni so bili: za starosto brat dr. Ravnihar s 63 glasovi, za I podstarosto brat dr. Rybar s 67 glasovi, za II. podstarosto brat dr. Sernec s 63 glasovi, za načelnika brat dr. Mnrnik s 77 glasovi, za tajnika brat Kaj zeli s 63 glasovi, za blagajnika brat Vesel s 66 glasovi, za zapisnikarja brat Bukovnik z 61 glasovi. Namestniki so bratje Boltavzar, Kostnapfel in Rogel, pregledniki računov pa bratje Novak, Sax in Š a v n i k.
Pri določitvi letnega prispevka se je vnela živahna debata in se je splošno poudarjalo, naj se zniža prispevek letno 1 K, ker so člani Sokola v mnogih krajih revni delavci in kmetski sinovi, ki težko utrpe vsak kra car. Sklenjeno je bilo, da se za prihodnje leto 1908 pobira letni prispevek po 70 h, odboru se je pa dalo pooblastilo, da sme v slučaju potrebe še bolj znižati udnino. Sprejetje bil tudi predlog, naj bi „Zveza" zaprosila svoje dobavitelje, naj bi ji odstopili nekaj odstotkov čistega dobička od blaga, ki ga prodado po „Zvezini" inicijativi.
Pri slučajnostih je vprašal brat Kuke c, če se je delalo v smislu sklepa lanskega občnega zbora na to, da s^ sokolska društva odslej imenujejo Sokol v . . . Brat starosta je odvrnil, da se je vse potrebno ukrenilo v tem oziru.
Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se je brat starosta zahvalil za udeležbo in zaključil zborovanje.
Dnevne vesti,
V Ljubljani, 16 hvgusta.
— Včerajšnji sokolski zlet v Domžalah nekaterim ljudem ni bil nie kaj po volji. Med tiste nezadovoljnome spada žena tovarnarja O b e r v a 1 d e r j a , ki bi nosil gnoj v košu po Tirolah, da ni »neum-nib Kranjcev« — kakor on imenuje Slovence — ki so mu s svojo pridnostjo pripomogli, da šteje stotisočak^, doeim so njegovi delavci taki reveži, da jih visoki gospod še ne pogleda ne. Žena tega Tirolca je namreč zagrozila neki delavki, če se le ena tovarniških uslužbenk udeleži sokolske prireditve, da bodo vse odpuščene iz službe. Plemenita gospa so se prebito zmotili, če so mislili, da bodo njih grožnje kaj zalegle! Kak pritisk hočejo izvrševati Tirolci nad svojimi slovenskimi uslužbenci, dokazuje, da je neki mož, ki je v službi pri Tirol-eu, dejal svoji ženi: »Rajši te žabljem v tla, kakor pa da bi videl, da se udeležiš sprejema Sokolov, ker nečem, da bi mene spodili iz službe.« Zavedna slovenska žena je pa vkljuh temu storila svojo narodno dolžnost! tast taki zavednosti! Iz tega se vidi, kako kruto in barbarsko postopajo Tirolci s Slovenci! Tipičen je tudi slučaj, ki se je zgodil v restavraciji pri kolodvoru. Hiša, v kateri je ta restavracija, je last slikarja g. Fr. Ks. S 1 a r e t a iz Ljubljane, G. Stare je poslal že v sredo slovenske zastave v Domžale in naročil, da se morajo izobesiti na njegovi hiši. Kako se je pa včeraj popoldne g. Stare začudil, ko jr prišel v Domžale, pa ni imela njegova hiŠa noben i li zastav! Zvedel je kmalu, da jih je gostilničar oziroma gostilničarka prepovedala razobesiti, češ, da izgubi potem nemške goste. Ker je g. Stare dal izobesiti slovenske zastave, sta gostilničar in njegova žena zaprla gostilno in jo odkurila od doma. Slovenci so prihajali pit v to restavracijo, a dobil ni nobeden ničesar tudi zvečer ob 9. še nič. Sokolski zlet je pa ležal v želodcu tudi dobskemu kaplana M r h a r -j u. Na prižnici je svaril ljudi, naj se ga ne udeleže, da ne okužijo svojih katoliških duš ob Sokolih, ki so polni liberalnega duha. Dobljani so na to svarjenje odgovorili s tem, da se jih je še enknit vir udeležilo javne telovadbe in veselice, kakor bi se jih bilo sicer. Pravijo, da se niso nič okužili ob Sokolih, ki so »fejst fantje« in so jim bili silno všeč vsled njih živahnosti in lepe obleke. Kje vse aajde nadut kaplan nevarnost za čednost no življenje! Domžalski Tirolci so svojo jezo nad sokolskim zle-tom pokazali s tem, da so si zabili vsa okna in zatvorniee in potem v temi grizli ustnice, kadar je zabučala sokolska  koračnica ali »Hej Slovani«.
— K poročilu o sokolskem zletu v Domžalah je pripomniti še, da je vse došle Sokole čakal na telovadišču kamniški Sokol, ki je v polnem številu prišel na zlet.
— Eno edlBO 8redtt¥01 »Slovenec" je preteklo sredo posvetil svetovnemu miru dolg uvodni članek, v katerem pretaka debele solze, da se bo haaška mirovna konferenca razšla, ne da bi se ji posrečilo zagotoviti svetovni mir. Škofov list pravi, da se v Haagu zbranim diplomatom vkljub dolgotrajnim in vsestranskim posvetovanjem   ni   posrečilo, najti
uspešnega sredstva, ki bi imelo v sebi čudotvorno moč, zabraniti v bodoče vsako rušenje svetovnega mira. A kar se ni posrečilo diplomatom, o Čemer so si naj prebrisan ejši državniki vseh narodov zaman belili glave, to so rešili nSlovenčevi" red akter j i s samo edino potezo peresa! To so vam tiči, ti uredniki škofovega lista! Pa govore zlobni jeziki, da ti častivredni gospodje nimajo v glavi baš mnogo soli in da se jim včasih celo prav nevarno blede! Je pač res, da hudobni svet Često neče poznati svojih najboljših duhov: ne samo da jih je ne spoštuje, še smešiti jih hoče in omalovaževati! Navajamo tu kot značilen zgled gospode okrog „Slovenca". Takšne brihtne glave, ki de-nejo z lahkoto v žakeli vse diplomate vesoljnega sveta, a vendar se jim smeje vsa slovenska javnost in dela dovtipe in šale o njihovih vprav genialnih idejah! Poslušajte sedaj, kako so našli „Slovencevi" modrijani Kolumbovo jajce o svetovnem miru. Ko „Slovenec" konštatuje, da haaška konferenca ni mogla vkljub velikemu trudu in naporu najti sredstva, ki bi zagotovilo trajen svetovni mir, nadaljuje z največjo odvažnostjo in emfazo: „Mi bi pač vedeli eno sredstvo, ki bi moglo vojske Če ne odpraviti, pa vsaj omejiti, in to bi bila od vseh držav priznana duhovna avtoriteta." Ta imate, diplomatje, čarobno sredstvo, k) ste ga iskali doslej za man, tu imate razvozljan gordijski vozel, ki ste se dosedaj brezuspešno trudili ga razvozljati! Vse države se naj brezpogojno podvržejo njegovi svetosti rimskemu papežu, pa bo za vekov veke zagotovljen svetovni mir! O Čudovita modrost, o nepojmljiva bistroumnost, s katero so rešili „Siovenčevi" redakterji zamotano in zagonetno vprašanje o svetovnem miru! Ta občudovanja vredna duhovitost, kdo se more v tem oziru meriti z gospodo okoli „Slovenca" ?! Slava Kolumbovega jajca je otem nela, njegova zvezda je zatonila! Bodoči pozni rodovi bodo samo še govorili o čudovitem sredstvu, ki zagato vi j a svetovni mir. In pričakovati je, da se bo haaška konferenca tudi izkazala hvaležno „Slovenčevim" veleumom. Prejkotne bodemo že te dni slišali, da je predlagal ta in ta vele-ugledni diplomat na haaški konferenci, naj se v večen in trajen spomin postavi v pravkar početi zgradbi mi rovne palače veličasten spomenik, na čegar pročelju se bodo v zlatu bleščale posvetilne besede: „Clarissimis inventoribus pacificati mundi ex redac-tione „Slovenec"!
— Iz Črnega vrha nad Idrijo smo prejeli dolgo pismo, po pisavi sodeč, priprostoga moža posestnika, kjer nam navaja, s kako umazanimi sredstvi se bojuje par zagrizenih klerikalcev s tamošnjim g. naduČiteljem Silvestrom. Med drugim poudarja, da so uprizorili nehvaležni ljudje baš letos veliko gonjo, da se g naduči-telj prestavi. Klerikalni kimavci v obč. svetu in menda tudi krajni šolski svet je napravil nekak neumen sklep za prestavo. Pisma radi pomaujkanja prostora ne moremo priobčiti, rečemo samo kratko: „Mi vemo, kakšna de lavna moč je gosp. Silvester na Šolskem in izvenšolskem polju. In, kakor se je „Slovenec" potegnil za do-brepoljskega Jakliča pred par leti, poudarjamo tudi mi danes z vso odločnostjo, da se g. Silvestru ne sme skriviti niti las na glavi. Četudi pošteno politično deluje v korist črno-vrške občine in v prospeh napredne stranke. Narodno napredna stranka bode šla za delavne učitelje somišljenike v boj do skrajnosti.
— Naše slabe strani. Večkrat
se je že povdarjalo dejstvo, da se naš priprosti „človek" čudno hitro priuči kakemu tujemu jeziku! To je sicer priznano dejstvo, da baš Slovenci govore po več jezikov, primeri Čopa, „velikana učenosti". Ali grajati pa moramo ono slabo razvado, da sedaj tam gori po Gorenjskem, kjer mrgoli prav v tem času vse polno Italijanov, mladi ljudje pri vsaki priložnosti hočejo pokazati, da so se naučili nekoliko laških besedi med gradnjo bohinjske železnice. Na vsak korak, posebno pa na postajah slišiš, kako naši vozniki na vse grlo kriče : „prego, subito, avanti" itd. — je grda navada in naj bi se tudi kmalu opustila na korist splošnega našega položaja; kajti sicer bode oholi naš južni sosed res mislil, da se njega „irredenta patri a" v resnici že razprostira tja gori do bistre Save!
Vojaški veteranski kor v LJubljani V proslavo rojstnega dne cesarja Frana Josipa I. dne 18. avg. pridruži se vojaški veteranski kor c. in kr. posadki (vojaštvu), ki bo imelo na prostem v Zvezdi ob 7. uri zjutraj mašo. Zbirališče kornih članov je ob pol 6. uri zjutraj v komi pisarni. Obleka paradna. Po paradi bo zajtrkovalni koncert ljubljanske „Društvene godbe" od pol 9. do pol 11. ure dopoldne na vrtu restavracije „Novi svet". Vstop prost. V  slučaju  neugodnega  vremena se
prestavi parada, kakor tudi koncert na nedeljo, dne 25. avgusta. — Nastop kora se določa za ta dan ob 7. uri zjurraj.
Sekatura ali kaj? Vsled nevarnosti, da bi nalezli legar, ne smejo občevati vojaki reservisti z aktivnimi, eksercirati pa morajo skupaj ! Ne vemo, ali je res taka nevarnost, da se legar naleze, ali je pa ta odredba vojaške oblasti sama sekatura. Ako je res nevarnost, da kdo legar dobi, naj se prepreči ekserciranje in pošljejo vojaki domov, ako pa ne, pa jim ni treba prepovedovati prosto občevanje s komerkoli Zakaj pa smejo častniki ven in noter kadar hočejo in kolikor -krat hočejo? Ali za te ni nevarnosti? Nujna odpomoč v tem oziru je potrebna!
Umrl je v Stobu pri Domžalah g. Matija Rode, posestnik in gostilničar. — V Ljubljani je umrl 31etni sinček F r a n e k pred nedavnim umrlega naduČitelja g. Borštnika.
Nesreča pri vlatitvi. Na Brdu
pri Ljubljem na Gorenjskem je prijela mlatilnica za lase Katarino Brejc s tako silo, da ji je odtrgala kožo z glave. Dekle je zelo poškodovano.
Pri graditvi železnice Trebnje-
Št. Janz ne dobe oboleli delavci, kakor bi morali, predpisanih ^Bolniških listov- za zdravnika. Radi tega so delavci oškodovani in morajo dolgo pot do zdravnika zastonj napraviti in pridejo še ob zaslužek. Poživljamo kompetentne faktorje, da v tem oziru ukrenejo vse potrebno, da ne bodo ubogi delavci še nadalje trpeli škode.
Iz Toplic pri Novem mestu se nam piše: Letos so naše Toplice izredno dobro obiskane. Vsi topliški prostori v gradu, kakor tudi v novem zdravilskem poslopju so zasedeni. Nahaja se pa tudi po drugih hišah vse polno gostov. Z malimi izjemami so gostje Slovenci, in sicer pred vsem seveda Kranjci, potem pa tudi Primorci in Korošci. Postrežba v salonu zdravilskega poslopja je v vsakem oziru izborna. Jedi in pijače so izborne, postrežba točna, snaga vzorna. Vsa čast gospodu Maverju, zdravil-skemu oskrbniku in obenem zakupniku restavracije v salonu zdravilskega poslopja. Cene jedem in pijačam so vzlic fini kvaliteti in občni draginji živil pr'iv zmerne, niti za primerjan z onimi drugih zdravisc. Tudi za zabavo gostov je skrbljeno, in to s koncerti, kateri se dvakrat v tednu vrše, namreč ob torkih in četrtkih zvečer v salonu. Godci pridejo iz Novega mesta, ter rešujejo svojo nalogo pod vodstvom kapelnika meščanske garde vse hvale vredno. Vse hvale vredna je tudi snaga ter red v kopališču varnem. Vendar je pa tam gotovo to napačno, da ne razume kopališčni po-strežnik v takozvani kuežji kopeli, našega jezika. Mož je sicer jako po-strežljiv in vljuden, a slovenskega jezika ni čisto nič vešč. To pa pri skoro izključno slovenskih kopališ gostih vendar ne more biti prav. Se manj pa se more odobravati, da činski zastop še zdaj ni poskrbel za to, da bi bil vodovod, katerega se je že pred 15. leti zgradilo, vendar enkrat v porabljivem stanju. Vodo. pitno vodo, se mora dovažati iz nekega bližnjega studenca v zdravišČt?. oziroma iz Podturna, kjer se nahaja vodovodni studenec. — To je pač že neodpustljiva zanikrnost, to tembolj, ker voda bližnjega studenca ni niti čista, niti okusna. Kaj pa bo, ako .^e primeri Toplicam vsled te zanikr-nosti kaj Postojni podobnega? — Pričakovati je, da bode tudi v tem oziru kmalu boljše. V kratkem bo vodovod baje zopet funkcioniral, za koliko   časa,  je pa drugo vprašanje.
Prostovoljno gasilno društve V Kamniku priredi povodom svoje 25ietnice dne 18. avgusta t. 1. slav-nost s tem-le sporedom: Dopoldne: 1. Društvo se udeleži maše ob 9 v župni cerkvi. 2. Po maši odhod na Glavni trg pred mestno hišo, kjer pripne blagorodni gospod o. kr. okr. glavar zaslužne kolajue štirim Članom za 251etno neumorno delovanje. 3. De-filacija društev. Popoldne: a) Ob pol 4. točno zbirališče pred Gasilnim domom in pozdrav došlih gasilnih društev, potem odhod na veselični prostor; b) ob 4 koncert na vrtu hotela Fischer, pri katerem svira slavua mestna godba; o) iz posebne prijaznosti sodeluje tudi slavno I. sloveu-sko pevsko društvj „Lirau ; d) prosta zabava in šaljiva loterija, od katere je čisti preostanek namenjen za društveno bolniško blagajno. Vstopniua 50 vin.
Nesreča v planinah   V sredo
dne 14. t. m. se je ubila 32 let stara Marija Krtova, posestnikova hči iz Kosiš pri Kamniku pod veliko planino na takozvani „gorenjski potia. Padla je okoli 200 m globoko. Ranjena je bila samo na sencu, drugje nič. Šla je po meso od telice, ki b* je v ponedeljek njenemu učetu n* „Mali planiniu ubila. Hotela je nabrati še nekaj planik, pri tem pa se ponesrečila.
Is Planine na Notranjskem. Kadar se pojo lavr. litanije in ljud-
stvo odgovarja: nobjokani otroci Eve, v dolini solz zdihujemo" — mislil sem. si, da je bila ta pesem spočeta v naši tužni dolini Planinski! Jsič veselega se ne Čuje iz te po volji Božji tako pi okrasno ležeče okolice; zdi se, kakor bi ležala kaka mora nad tem sicer nadarjenim ljudstvom! Po dolgem Času je bil tiskan v cerkvenem listu neki dopis, pa še tisti poroča same tužne stvari, da je uamreč kakor lešniki debela toča pobila še ono malo pridelkov, ki se jih je bilo nadejati letos! — Legar je razpodil bogate tujce iz Postojne. Kaj bi bilo bolj naravno, kakor to, da bi se bili prizadeti krogi pobrigali za to, da bi došli tujci mesto v Postojno k nam v Planino in bi prinesli denar! A zgodilo se ni ničesar v tem oziru. Jako dobro je pisal rSi. Narodu pretekli mesec z Notranj -skega radi ustanovitve vrboreje in in pletarskega tečaja z državno podporo. Menda ga ni kraja na vsem Kranjskem, ki bi imel ugodnejšo lego za pridelovanje vrbovja, kakor ie naša, blizu 10 km dolga in po vodi Unci namakana dolina. Tudi za vsako drugo lesno rokodelstvo (suha roba) bi bil okraj radi vodnih sil jako pripraven! Pa kaj pomaga, ko naš ridičnia poslanec Grostinčar mesto da bi kaj storil v prid svojih volilnih krajev — pa ima rgovoranceu po južnostajerskih mestih! Naše muke in naše potrebe so mu — hekuba! Kdaj se bodo odprle oči našemu dobremu zapeljanemu ljudstvu in bode zaoril iz zavednih narodnih grl eno-crlasen klic: „Proc s takim državnim poslancem — glumačem, ki nima ne srca, ne zmožnosti za svoj volilni okraj!" —
Na TopOlCU pri Ilir. Bistrici je zadel velik tržaški avtomobil ob cestni kanal. Trije gospodje in ena dama so bili občutno ranjeni. Vendar so vsi krvavi nadaljevali svojo vožnjo v Trst. $0 pač trde te tržaške glave!
Ogenj V soboto zjutraj je pogorelo 9 poslopij na Velikem Brdu pri Ilirski Bistrici. Ker vode primanjkuje, je bila velika nevarnost za celo vas. Seveda so zapalili otroci! —
Ciril-Metodova podružnica v Št. Vida na dolenjskem priredi s sodelovanjem dijastva dne 25. avg. na Muljavi, na rojstnem domu Josipa Jurčiča veliko ljudsko veselico z igro : rDeseti brata v spomin 251etnice, kar se je vzidala plošča. Pričakovati je velike udeležbe.
Vipavska čitaln ca priredi v zvezi z gasilnim društvom na Mali Šmaren, 8. septembra veliko ljudsko veselico.
Nesreča. Te dni se je zadušil mali sinček g. Žvokeljna iz Braniče na posebno čuden način. Domači so odtrgovali fižol, otrok se je igral poleg in eno zrno mu je zletelo iz ust v — sapnik. Dasi so starši napeli vse moči, da preskrbe otroku zdravniško pomoč in je vipavski zdravnik gosp. dr. Kane nemudoma odšel nasproti ponesrečencu — dečka ni bilo vec mogoče rešiti. Deček Jft izdibnil Že med potjo pred prihodom zdravnika.
Knjižnica Št. Juri ob Juž žel.
je dobila v dar sledeče nevezane letnike „ Ljubljanskega Zvonau v posameznih številkah, ki so pa, žal, nepopolni: letnika 18S9 manjkajo zvezki 7. 8, 9, 10; letnika 1890 zvezka 10, 12: letnika 1891 zvezka 3, 11; letnika 1892 zvezek 12; letnika 1894 zvezka 1, 8; letnika 1895 zvezki 6, 7, 8, 10, 12; letnika 1896 zvezki 3, 11, 12. Knjižnica se je že obrnila do uredništva „Zvona", do knjigarn Schwent-ner, Kleinmaver, Bonaš, a manjkajočih številk dosedaj ni mogla dobiti. Obrača se naposled do zasebnih rodoljubov, in prosi vse tiste, ki bi tudi utegnili imeti nepopolne letnike rZvonau iz omenjenih let, da blagovolijo posamezne številke ali ves nepopoln letnik prodati „Knjižnici".
Odbor „Knjižnice".
Maščevalni Župnik- Iz Št. Lenarta na Štajerskem se nam piše: Ziobnost in maščevalnost župnika Gasla presega pač vse meje. Še sedaj ne more pozabiti zadnjih volitev, pri katerih je agi tir al za dr. Benkoviča s tako strastjo, da je na svojih agi ta -cijskih pohodih celo izgubil en del že itak precej skisanih možgan. Uasl hodi sedaj isto zlobno pot kot je takrat hodil in išče maščevanja. Toda enkrat mu je spodletelo. Odgrizti je hotel Matiji Pfeiferju radi tega, ker le-ta ni hotel voliti dohtorja Benkoviča, kakor je zahteval Časi, sadnji košček kruha in šel je prigovarjat posestnika Koritnika, kamor hodi Pfeifer na delo, naj le-ta ne da Pfeiferju več zaslužka. Koritnik ie pa mesto Pfeiferju pokazal vrata Časlu. In tak človek, ki je zmožen najpod-lejših dejanj, naj bode božji namestnik in poklican odvezati grehe ? Ubogi Šentlenartčani, ki imate tako vzornega dušnega pastirja.
Izginil le iz Eggenberga pri Gradcu 421etni delavec Pavel Ma-rešnek, pristojen v Ruše pri Mariboru.
Pobegnil je v Judenburgu od dela kaznenec Anton Sirec, ki je hnel zaradi tepeža enoletno ječo.
Vsled stroku prod orožnimi vajami jo zblaznil v Gradcu Fr.
Posteroin.
Utonil  je  v Muri pri Nemški
Bistrici 40ietni delavec Lovrenc Ž un-koviČ, doma od Št. Lovrenca pri Ptuju
Vlak jO povozil blizu Rogatca neznanega moža, ki je ležal na progi ter mu zmečkal obe nogi, da mu jih bodo morali odrezati.
Premiranja konj v Postojni no bo dne 26. t. m, in sioer zaradi legarja ne.
Novi poŠti se ustanovite v G rali o v e m (okraj Logatec) in v Š k o -cijanu v Junski dolini na Koroškem.
Osleparjena pivovarna- Pri
neki graš&i pivovarni sta dva depozi-terja poneverila 120 000 K ter pobegnila iz Gradoa.
Volitve v gornjeradgonski Okrajni zastop se bodo vršile 21. t. m. za veleposestvo in 22. za kmetske občine. V tem okraju gospodarijo doslej nemškutarji. Ako bodo slovenski voliloi složni in store svojo dolžnost, utegne odzvoniti nemšku-tarskemu gospodarstvu za vedno.
Nesreča pri kopanju. V Lovranu se je mislil kopati v morju neki učitelj. Skočil je s skale v morje na glavo, pri tem pa zadel z njo ob skrito pečino, da je  bil takoj mrtev.
Legar v Galiciji Piše se nam iz Galicije: Ker se je pojavil tam pri vas, kakor Čitam v slov. listih, na raznih krajih legar ali t fus, zanimalo bode morebiti vaše čitatelje, kake so razmere tukaj v tej deželi glede vročinske bolezni. Naša vojašnica stoji slabo četrt ure hoda od jako umazanega in higijeniČno zanemarjenega, po veČini židovskega mesta. Naša posadka šteje en bataljon pehote in v naj bližnji okolici sta dve stotniji (ogrskih) huzarjev; za vse te je postavljena vojaška bolnišnica pod poveljstvom vojaškega zdravnika. Vodo dobivajo vojaki iz dveh, med poslopji se nahajajočih vodnjakov. — Skoraj po vseh manjših selih ah vaseh se navadno po dvakrat na leto, V spomladi in jeseni, pojavi mad civilnim prebivalstvom legar ali tifus. Ne malo vsako izdano komo povelje ima na zadnji strani one kraje zaznamovane, kjer razsajajo kužne — nalezljive bolezni, kakor tifus, Škrlatica, osep-nice, difcerija itd. Po takih vaseh se ne smejo nastanjati vojaki ob glavnih vajah. Ako nastopi pomanjkanje vode ali pa kaka kužna bolezen v večem obsegu, odpovedo se velike vaje v koru. — V našo vojašnico je prinesel neki podčastnik iz Grodeka, kjer je pil vodo iz močvirskega jezera (stawa), tifus. Bil je v bolnici takoj izoliran in ie tudi po daljšem Času ozdravel, dočim je vojak, ki mu je stregel, umrl za legarjem! Poveljnik našega bataljona je odredil, da zdravo moštvo ne sme posečati v okolici se nahajajočih vasi, ne bolnišnice in sploh ne priti v dotiko s civilnimi osobami. — Voda iz vseh vodnjakov je bila preiskana na Dunaju in se je dognalo, da je popolnoma prosta škodljivih snovi. Dočim je po vseh selih pomrlo mnogo ljudi za „plamy-stim tifusom", sta bila med vojaki vsega skupaj dva slučaja — in le eden je bil letalen. Civiini ljudje so tukaj, kar se tiče čistosti, v življenju io stanovanju jako nemarni! Vodnjake imajo navadno odprte in pri lesenih oklepih vodnjakovih se cedi čisto blatna voda zopet v vodnjak nazaj ! Potem pač ni čudno, da se širijo kužne bolezni, ali bolje, da nikdar ne ugasnejo! Ljudstvo pa je apatično in po malem umira v boleznih in deloma lakote!
Dogodki v Ricmanjih V nedeljo 11. t. m. je bil zopet civilen pogreb v Ricmanjih. Umrl je 73 letni Anton Hrvatic. Pogreba se je udeležilo nebroj domačega ljudstva in domača godba. Pogrebne molitve je opravil, kakor navadno, župan Berdon. Pogrebu sta prisostvovala tudi dva Poljaka iz Rusije Aleksander Werner in Vladislav Raczviiski. — Te dni je bil Berdon pri namestniku princu H o h e h n 1 o h e j u, da intervenira v svrho končne rešitve riemanjskega vprašanja. Namestnik ga je sprejel prijazno in vljudno ter mu obljubil, da bo delal nato, da se riemanjsko vprašanje čimpreje reši v smislu veljavnega zakona. Kakor je znano, se je Ricmanjcem svojeČasno obljubljalo, da bo jim Rim dovolil prestop v unijo, ako ostanejo v katoliški cerkvi. Nato je podpisalo okolo 150 Ricmanjcev izjavo, da ne bodo prestopili v pravoslavje, ako jim Rim dovoli slovensko bogoslužje. Mero-dajni faktorji so jim z ozirom na to obljubovali, da bo ta zadeva v naj-krajšem času rešena. Toda te rešitve še dosedaj ni, dasi je že poteklo dokaj časa, odkar je vsa stvar v Rimu. To je odprlo oči tudi tistim Ricmanjcem, ki so podpisali dotično izjavo; sedaj izjavljajo vsi Riomanjoi brez izjeme, da nečejo z Rimom imeti nobenega opravka več in da prestopijo, čim bo vlada vzela na znanje njihove izjave glede izstopa iz katoliške cerkve, složno od prvega do zadnjega   v  pravoslavje. Župan
Berdon je 22 t. m. zopet povabljen k namestniku. Mogoče se ta dan vsaj v principu končno reši pereče riemanjsko vprašanje.
Za izseljence. Združene države v Ameriki so izdale glede vselje-vanja sledeči zakon, ki je v veljavi že od 1. julija 1907. Vsak vseljeneo plača 4 dolarje t. j. 20 K takse. Dopuščeno vseljevati se ni umobolnim, slaboumnim, blaznim in epileptičnim osebam, kakor tudi onim ne, katere so v zadnjih 5. letih enkrat ali sploh kedaj dvakrat ali večkrat zblaznele, nadalje tuberkuloznim, osebam, ki imajo ostudne in nalezljive bolezni, siromakom in navadnim beračem, kakor tudi onim, o katerih je pričakovati, da postanejo javna nadloga, kakor tudi onim, kateri imajo kako pozitivno telesno hibo in onim, o katerih se izreče zdravstvena komisija, da so nezmožni opravljati katerokoli delo. Nadalje onim, ki so bili kaznovani zaradi kakega hudodelstva ali ako so tega sploh pregrešili, osebam, ki žive v poligamiji (mnogo-ženstvu) in tudi onim, ki se zato sploh izrečejo; anarhistom in osebam, ki so za posilen prevrat vlade v Združenih — ali one kake druge države sploh kakor vsakega drugega zakonitega stanja, osebam, ki so umorile kakega javnega funkcionarja, kakor tudi onim, ki tak umor zagovarjajo. Nadalje ni dopuščeno vseljevati se prostitutkam in ženskam, ki bi se hotele sploh na kakršnikoli način pečati z nenravnostjo, kakor tudi osebam, ki bi dovajale tja ženske v svrho prostitucije ali v kako drugo nenravnost sploh. Delavcem, ki imajo za tja že kako ustmeno ali pismeno pogodbo za kakršnokoli delo, pa naj si bodo to že izučeni, ali navadni delavci, (obrtniki ali dninarji), kakor tudi takim delavcem, ki so bili v teku enega leta že zaradi enakih pogodb zavrnjeni, tudi ni dovoljeno se vseliti. Ravnotako ni dopuščeno se vseljevati onim osebam, za katere je plačal prevoz kdo drugi in če te tudi nimajo že preje navedenih zadržkov in naj posredno ali neposredno že za nje plača kaka korporacija, društvo, družba, občina ali država. Otrokom do 16 leta, kateri niso v spremstvu očeta ali matere, je vseljevanje načelno prepovedano in le v izjemnih slučajih more to dovoliti državni tajnik za trgovino in delo. Izučenim delavcem (obrtnikom) je vseliti se le takrat dovoljeno, kadar v deželi takih delavcev že ni brez dela. Ta zakon ne zadene pa, v kolikor se tiče pogodb gledaliških igralcev, umetnikov, predavateljev, pevcev, duhovnikov vseh ver, profesorjev za višje šole in seminarje, kakor tudi oseb, ki se hočejo sploh pečati s kako priznano znanstveno stroko in tudi osebe, ki bi imele nastopiti službo v zasebni hiši, se smejo vseliti, tudi če imajo že ustmeno ali pismeno pogodbo.
Nesreča na južnem kolodvoru
S kolodvora se nam poroča: Včeraj zvečer je nepoklicana roka premaknila med dvema tiroma stoječi prazni dvokolni voz za prtljago. Ko se je pripeljala mimo lokomotiva vlaka št. 77, je zadela ob ta voz in strla eno kolo. Pri tej priliki je bil v bližini stoječi uslnžbenec Adolf K o b 1 e r, ki je zaaisoval vozove, znatno poškodovan na levi nogi. Druga nesreča se ni prisodila.
Na policijskih oglasih je razstavljena slika 24letnega zasebnega uradnika Teodorja Proscha, ki je so-kriv poskušenega roparskega umora na trgovcu z avtomobili Henriku Krausu. Prosch je Dunajčan, kat , samski, je rjavkastega obraza, ima črne lase in črne brČice, temne oči, je imel pri pobegu črno obleko, Črn panama-klobuk in čevlje na zadrgo. Naziva se tudi Ignacij Losch, na koje ime je dobival v Dun. Novem mestu pisma, Teodor Peretz iz Bue-nos-Aires, najbrže pa tudi Henrik Juri Uhlritz, artist, od katerega si je prisvojil tudi izkazila. Kdor bi vedel kake podatke, ki bi vodili na beguncev sled, naj jih blagovoli nemudoma naznaniti mestni policiji. Njegov sokrivec je bil, kakor znano, že are-tovan.
Tatvine Hlapcema Jerneju Banu in Pavlu Petkovšku sta bile včeraj popoldne na Zaloški cesti ukradeni prvemu dve žepni uri z verižico, v skupni vrednosti 38 K, drugemu pa srebrna remontoir ura z verižico, vredno 21 K Osumljenec je znan. — Hlapcu Jakobu Albrechtu je bila ukradena črna, 46 K vredna obleka in 20 K vredna žepna ura z verižico. Tudi ta osumljenec je znan. — Dijaku Metodu Pegami je bila ukradena 10 K vredna tamburica. — Pristavu g. A. Š. je bila ukradena rumeno-rdečkasta tobačnica, katera je imela h rebrn okov, ki predstavlja na jelena streljajočega lovca, vredna 12 K. Tudi v teh slučajih so storilci znani.
POS 80 jO splazil Da se splaši konj ali zbezlja krava, to ni nič posebnega, da bi se pa splašil pes, tega pa najbrž Še ni videl vsakdo. Pa se je vendarle primerilo. Unionov ravnatelj Granigg ima velikega psa. Da bi ne uhajal so Žival privezali —
k stolu ca nogo. Kuža se je pa najbrž naveličal Unio na in je krenil . tisto pot, kakor že nebroj nekdanjih Unionovih gostov: ven iz Uniona, ven I Pes jo ubere — stol pa za njim. Pripodila sta se — pes in stol — v urnem diru ter v velikansko veselje vseh gledalcev po klancu mimo frančiškanske cerkve in naprej skozi Wolfove ulice. Stol pa ni miroval, ampak je na vso moč otepal psa zdaj od te zdaj od one strani in sicer se je vse godilo tako hitro, da se pravzaprav ni nič natančno razločilo, ali bolj teče pes ali stol. Vendar se je pa splašeni pes polagoma otre-sel; nadležnega stola, ker je pri-Šedši v Zvezdo imel privezano samo še eno stolovo nogo, vse drugo se je med potoma raztolklo. Kje zdaj od stola tepeni pes oblizuje udarce in kdo bo Uni onu plačal stol, to nas ne briga, ampak kdor koče, lahko iz te unionske tragikomedije povzame koristen nauk; psov, posebno velikih, ne privezujte k stolom.
Ukradeni sta bile dne 8. t. m. neki v Gradišču št. 8 stanujoči stranki dve posteljni preprogi, vredni 16 kron.
Delavsko gibanje- V sredo se je
z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 100 Hrvatov in 26 Slovencev, nazaj je prišlo pa 407 Hrvatov in Slovencev. — Včeraj je šlo v Ameriko 31 Slovencev in 17 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 10 Slovencev in 64 Hrvatov.
Izgubljene in najdene reči.
Delavka Ivana Podjedova je izgubila srebrno žensko uro z verižico, vredno 15 K. — Zasebnica g. Marija Kraljeva je izgubila zlato žensko uro. — Neki gospod je izgubil rumeno denarnico, v kateri je imei do 8 K denarja. — Dijak Anton Melik je izgubil prost bankovec za 10 K — Poslovodja g. Ivan Dežman je izgubil srebrno Častniško verižico. — Neka ženska je izgubila denarnico z 2 K in molitvenik.
„Društvena godba ljubljanska priredi jutri v hotelu „Južni k o 1 o d v o ru, (A. Seidel), Kolodvorske ulice koncert. Začetek ob polu osmih zvečer. Vstop prost.
* Drobne vesti — Profesor Joachim, sloveči virtuoz na gosli, je umrl v Berolinu, kjer je bil ravnatelj visoke šole za godbo.
— Tovarna za dinamit je zletela v zrak v Dornitzu na Labi. Dosedaj so našli eno osebo mrtvo, osem jih še pogrešajo. Ranjenih je 27 oseb, med njimi 7 smrtno.
— Samomor z elektriko. V Moravski Ostravi se je usmrtil z električnim tokom mestni uradnik Fr. Mikusch.
— Nezgoda navojaškivaji. Blizu Mitrovice je imel 11. dragonski polk vaje. Na čelu eskadrone je jezdil ritmojster Forner, ki je pri pre-skočitvi nekega jarka padel s konjem vred v jarek. Sledeči jezdeci so se spotaknili ob na tleh ležečega ritino j str a in njegovega konja ter popadali s sedel. Razen ritmojstra je ranjenih še 20 dragoncev.
— K 7501etnici romarske cerkve Marijino Celje je prišel nadvojvoda Leopold Salvator zastopat cesarja.
— Grški kralj Juri pride meseca oktobra na Dunaj ter se bo razgovarjal s cesarjem pa tudi z baronom Ahrenthalom.
— Most se je zrušil v gali-škem zdravilišču Szczavnica. Ranjenih je 40 oseb, med njimi starčki in otroci.
— Umor v Monte Karlu. Morilec Gold je priznal, da je Sve-dinjo Lewin zabodel v hipni razjar-jenosti in pijanosti, ko je prišla k njemu po posojilo.
* Tudi tako gre. Neki zameni ti francoski kirurg je potoval nedavno po Pirenejih. Prišel je v siromašno vas ter se začel razgovarjati z ljudmi; pri tem je izvedel, da v tem kraju ni nobenega zdravnika. „Kako to ?u je vprašal zdravnik začudeno, nobenega zdravnika? Kako pa morete izhajati?" — Bog, kakor pač moremo4*, mu je odgovoril star mož, umiramo sami . . .u
* Učitelj ljudskih šol vzgojitelj princa« Iz Monakovega poročajo, da je princ Rupert bavarski prepustil vzgojo svojega starejšega sina nekemu učitelju ljudskih šol. Mladi princ Luitpold je rojen 8. maja 1901 in bode vzgojevan na demokratični podlagi. Liberalni krogi na Bavarskem pozdravljajo ta prinčev ukrep z veseljem.
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave  pred deželnim sodiščem.
Lisica v spokorni obleki, tako bi se lahko rekli o Neži Gliebe, delavki iz Kočevja, katera je bila zaradi tatvine štirikrat in zaradi vla-č uganja trikrat kaznovana. Okoli Sv. Petra je prišla obdolženka h kajžari-ci Ani O r e h e k na Dobrovi ter ji jela praviti, da se je naveličala po
svetu hoditi in da bi rada pri njej ostala. Priletna zakonska sta Gliebe poznala in jo vzela pod streho, obdolženka jima je pa pri delu kolikor se ji je zl j ubilo pomagala; zato je imela hrano in stanovanje. Dostikrat je Gliebe pripomnila, da se ji siromašna zakonska smilita, in če bi imela denar, bi jima rada pomagala. Ko je nekoč po preteku štirih tednov bila obdolženka sama doma, odprla je hišne duri in izpod zglavja postelje izmaknila 20 K, edini denar, ki je bil pri hiši, in potem pobegnila, popu-stivŠi ondi svojo delavsko knjižico. Obsojena je bila na 8 mesecev težke ječe.
Bratu in sestri grozil. Gregor Podobnik, delavec na Oselici, je zelo na slabem glasu in se ga ljudje boje. Kar zasluži, zapije, potem pa nastane nasiljen. Tako je tudi dne 25. rožnika prišel k hramu svoje sestre Marjete v Za vodnem. Na njen opomin, naj gre delat in naj ji povrne 10 K, jel je z zobmi Škripati in preklinjati. Ko je pa tudi brat Jakob pripomnil, da naj gre delat, mu je zagrozil, da naj se čuje, ker ga bo ubil, če mu v roko pride. Sestri je pa zagrozil, da je drevi njen zadnji sv. križ, potem bo pa bajto razsul, da se bo našla v Zavodniški meji. Nekega dne istega meseca je srečal v družbi svojega tovariša Antona Ara-b rožiča, ki je šel ponoči domov skozi Rupo pri Lanišah. Ukazal mu je, naj moli, ker pa Ambrožič tega nj maral storiti, ga je udaril Podobnik najprvo s pestjo, potem pa z nožem po glavi, tako, da mu je kožo prebil. Obsojen je bil na eno leto težke ječe.
Z zažigom pretil. Neži Jerina, pocestnici v Spodnjem Logatcu, je sosedin j a povedala, da nočuje neki tujec v njenem skednju. Gospodinja se je bala, da bi tujec kaj ponoči ne učinil, zato ga je prepodila. Janez Stroj, delavec brez stalnega bivališča, je bil tisti, ki je hotel tam nočiti in se je nad Nežo Jerino tako razsrdil, da ji je s povzdigujem) roko za-pretil, rekoč: »Ti bom eno naredil, da me boš pomnila, morebiti še nocoj.« Žena se je te grožnje tako pre^ strašila, da si ni upala oči zatisniti. Obsojen je bil na osem mesecev težke ječe, potem se bo pa oddal v prisilno delavnico.
Telefonsko m Brzojavno
ooročilo
Dunaj, 16. avgusta. Mednarodni časnikarski kongres bo letos v Bor-deattxu na Francoskem in sicer 24. do 25. septembra. Xa dnevnem redu bodo med dragom razprave o ogledu časopisja in o znižanju poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin.
Sofija, 16. avgusta. Dvajsetletnica vladanja kneza Ferdinanda se je praznovala na tihem in zelo skromno. V katedrali je bila slovesna maša, ki se je je udeležil dvor in višji dostojanstveniki. Vse svečanosti povodom dvajsetletnice bo preložene na dan 28. t. m.
Solun, 10. avgusta. V makedonskih gorah so Turki zajeli večjo bolgarsko četo, ki ji je poveljeval neki bolgarski častnik. V boju so padli vsi Bolgari, med njimi o ugledni čet-li i ki.
Cambridghe, 16. avgusta. Kon-gres esperantistov je izredno številno posečen; navzočih je 240(1 delegatov, ki zastopajo 30 narodov. Kongres je sklenil uvesti veliko akcijo v prilog razširjenja esperanta.
Odesa, 16, avgusta. V astrahan-ski guberniji se je pojavila kolera. Umrlo je že vec oseb. V Moskvi so našli v vlaku mrliča, o katerem se je konstatovalo, da je umrl za kolero.
Czik-Szereda, 16. avgusta. Včeraj popoldne je skočil tu s tira vlak. prihajajoč iz Gviniesfnlve. Dva voza sta bila docela razbita. Kna oseba je bila ubita, več oseb pa deloma težko, deloma lahko ranjenih.
*
Ker je telefonska zveza z Dunajem pretrgana, so morale izostati najnovejše vesti.
Listnico uredništua.
L. D. Škofja Loka: V Brezah in daleč naokoli ni nobenega stalnega Slovenca več.
fosem, ki se čutilo"! I bedne in onemogle I
n ki so nervozni in brez eaeriije lip
em daje Sanatogen nove Živi j en- k|
fi ske moči in poguma. Sijajno fl
86 ga je ocenilo več nego 5000 B
K profesorjev in zdravnikov. I
M Naprodaj po lekarnah in dro- fi
H gerijah. BroSare razpošiljata m
m gratis in franko B a n e r & §|
■ Cie., Berlin SW 48 in gene- H
9 ralno zastopstvo C. Brady, H
■ Dunaj, I.    1895-5 B
Zahvala.
Prostovoljno gasilno društvo v Radečah pri Zidanem mostu izreka svojemu dolgoletnemu podporniku g. Valentinu Krisperju, bivšemu tovarnarju v Radečah tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo, za podarjenih 300 kron.
Radeče, dne 10. avgusta 1907.
Fran Grame Vinko Maser
t. č. načelnik. t. č. blagajnik.
Umrli so v Ljubljani.
V deželni bolnici:
Dne 6. avgusta: Avgust Knaus, železn. nadsprevodnik, 45 let. Legar. — Jakob Mi-helič, pleskarjev sin, 3« ., leta. Astev mvelitis. — Anton Kadunc, dninar, 64 let. Volvulus flexurae sign.
Dne 8. avgusta: Karolina Tušar, kuharica, 22 let. Jetika.
Dne 9. avgusta: Marija Lukec, kajžar-jeva hči, 17  mes. Combustio.
Dne 10. avgusta: Elizabeta Kapelj, mli-narjeva žena, 63 let. Mvocarditis Pvaemia.
V vojaški bolnici:
Dne 8. avgusta: Andrej Repar, bram-bovec, 23 let. Črevesni, legar. — Anton Rogelj, trobentar, 23 let. Črevesni legar.
3*rzna poročila
Ljubljanska
„Kreditna bank« v LJubljani1'
f Mtlolbaai paptfjT
4*1*/, majska renta. . . ■
W/e srebrna renta   . . .
avstr. kronska renta . . ^    „   zlata .
4*k ogrska kronska renta . fy#    „    zlata „
V*/4 posojilo dež. Kranjske 41///« posojilo mesta Spljet
-      - Zadar 4*/,,/# bos.-herc. železniško
posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. o. 4*/ b      m    i. o.
4»/X zast. pisma gat dež.
hipotečne banke  . . 4*/,% pešt. kom.   k.  o. z 10° o pr.   .   .   .   . .
%•/, zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. cemv dež. hranilnice . . 4lU*U     P«, ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.    .  . . 4Nt 10 obl. češke ind. banke 4"fe prior. lok. želez. Trst-
Poreč.....
fl. prior, dolenjskih žel. . mj9 prior. juž. žel. kup. V t Vi 4Vt6avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Irečke od 1. 1860V, . . . ,    od L 1864 .  .  . .
m tizske......
.    zem. kred. I. emisije II
9 ogrske hip. banke . 9    srbske a frs. 100*—
turške......
srečke .   . .
»V/o
Sasilika
Kreditne • ...
hiomoške , ...
Krakovske , • . .
Ljubljanske        9 .  * •
Avstr. rdeč. križa . ...
OgT.        0 m      m       •    • '
Rudolfove p    .  . •
Salcburške ,     .   • .
Dunajske kom.   ,     .  . •
Delnic*.
Južne železnice.....
Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske     „ .       . .
Živnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan . . Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe
Valata.
C. kr. cekin ..... 30 franki ......
90 marke......
iovereigng......
Marke........
Laiki bankovci.....
jublji........
Dolarji ........
Žitne oenc v Budimpešti
Dne 14 avgusta 1007 Ternafj-u Pšenica  za oktober   <      za  bC kg Rž .  . ...    60 ,
Koruza    , ivgust       .   .   fl    6° ■
M . 60 .
avgust*	1907.
	Blag
95 60	»5 80
97 -	97 20
96 60	95 80
I 114 20	114 40
91 25	91.45
1 10880	i 109 —
99 90	U9 90
1 104-50	i 102 —
9985	100 86
97 25	98 25
96-26	9676
95 25	95-76
99 25	100-25
102-40	103-40
98 -	99 —
98-	99-
9925	100*25
98 50	99 5C
99 76	100-75
99 90	
98*7*	99-7r
295 70	297-70
i 100 —	101-—
146 75	148 75
246 —	249 —
138 -	140 —
■ 258 —	264 —
i 265--	271 —
231 60	236 50
98 -	104*
180 —	181 —
20 —	22*—
421 -	427---
84 -	88--
90 -	94 —
6625	6025
43 25	45-25
26--	28 -
62	68 —
85 5	89-5U
440 -	446 —
149'50	150-50
613- -	644-—
790--	1793 -
632 76	63375
730 —	731-
U\ -	i*2 —
720 —	726 —
583-50	684 BO
«579 -	2689 -
633 -	634 —
260 -	262 50
466 -	469 -
139 —	442 —
11 36	1139
1S-15	19-17
2348	23x2
13 96	24 03
117 40	117*60
9565	95-t9
1-53	2-4
484	6-
Oves
avgust . . . maj 1908 . . . oktober    .   • 9
6 h višje.
11-48 9 24 68< 6-83 8'26
neteorolodlčno porotno.
laina nad morja« 106.   Bradnji eracnl tla* 78« 0f mm,
*d &	Ca« opazovanja	H tanje barometra ▼ mm	Temperatura v C°.	Vetrovi	Nebo
14	9. rtv.	737 7	22 2	si. jvzb.	jasno
15. a	7. aj. 2. pop.	36 9 33 1	16-2 29 6	al. jazh. ar.Jng	jasno jasno
	9. sv.	320	22-0	si. Jng	jasno
16. •	7. H. 8. pop.	292 310	17 0 17U	al. evzh. sr. h z ah.	jasno dež
	Srednja predvčerajšnja in včerajšnja tempe-				
Matija Rode, urednik „Sloven-skega Naroda", naznanja v svojem, brata Petra in sestre Frančiške imenu pretužno vest, da je umrl njih iskreno ljubljeni oče gospod
JVtatija Rode
posestnik in gostilničar v Stobu pri Domžalah
po dolgi in mučni bolezni včeraj zjutraj ob 114, v starosti 58 let.
Pogreb predragega rajnika bo jutri dopoldne ob 1,9. iz hiše žalosti na pokopališče na Goričici v Domžalah. 2731
V Ljubljani, 16. avgusta 1907.
Globoko potrtim srcem javljam v svojem in vseh soiodnikov imenu pretužno vest, da je moj nadvseljuhljeni edini sinček
Zahvala.
Za iskazano srčno sočutje povode m bolezni in smrti nase prelmbe nepozabne matere oziroma tašče in stare matere gospe
Doroteje Jerouec
kakor tudi za spremstvo k zadnjemu počitku  ter  za darovane lepe vence izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem u znancem svojo najprisrčnejšo zahvalo.
T Ljubljani, dne 14. avg 190'.
2784 Žalujoči o tali.
Ura
z verižico
za samo K 2-—.
Zaradi nakupa velike množine ur razpošilja šle-lijaka razpošiljalnica: prekrasno pozlačeno 36-urno preeizijeko uro ankerico z lepo verižico za samo 14. • •— kakor tudi 31er.no garancijo. — Po povzetja razpošuja Prusko-sleiljska razposlljevalnica
P. WI1TDISCH v Erakovu U/38.
NH. Za neugajajoče denar nasaj. 2733
Prav lepo
stanovanje
s 3 sobami se tako} odda. Nizka najemnina I
Izve se v trgovini Ivan Miklauc, v Ljubljani. 2735—1
oprano in osnaženo 7ak$ od 35 kr. napre]
bi 7 21 prodaja
C. I. Hamann
v tjubljant.
^ W W
3Franek
v nežni starosti treh let, po kratki, zelo mnčni bolezni, tako zgodaj za »▼ojim  dobrim  očetom   bil   poklican k
Bogu.
Trupelce nepozabljenega nam ljubljenčka bode prepeljan-> iz hiše žalosti, Kongresni trg st. 5, jutri 17. avgusta ob ti uri zvečer ter polož no v rodbinski grob pri Sv. Križu.
Ljubljana, 16. avgusta 1907.
Viki Borštnik roj. Gestrin
nadučiteljeva vdova. Brez drugega obvestila. 2732
Dobro izvetbanega
knjigovodja
hkratu tudi iztirjenega korespondenta
za slovenščino in nemščino sprejme
rastlinska destilacija JELEN'
v Idi-iji.        27*0—2
Ces. kr. avstrijske državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne Odhod iz Ljubljane j ni. ieL:
4-68 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž (Samo ob nedeljah in praznikih od 2. junija do 8.septembra.)
7-00 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, Trst d. ž., Trbiž, Beljak, Celovec.
7-07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Ru-dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
90D predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, Celovec, Praga. (Samo od 1. junija.)
11*40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., beljak, Celovec, Trbiž.
i'05 popoldne.  Osebni vlak v smeri: Ru-
dolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. S.40 popoldne.   Osebni  vlak v smeri:
Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel.,
Beljak, Celovec, Praga, Trbiž. 7-IO zvečer Osebni vlak v smeri: Rudolfovo,
Kočevje.
7 35 zvečer, Osebni vlak v smeri; Jesenice, Beljak, Celovec, Praga, Trbiž.
io-40 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, Trbiž,
Dohod v Ljubljano j nI. ieL:
8.37 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic,
Rudolf o vega, Kočevja. 8*40 zvečer. Osebni vlak iz Trbiža, Prage,
Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta
drž. žel.
1. maja 1907. leta. H 50 ponoći. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel.,|iTrsta drž. žel.
o-as zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža, Gorice drž. žel. Trsta drž. žel.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja,^Ru-dolfovega.
ll-iO predpoldne. Osebni vlak iz Trbiža Prage, Celovca, Beljaka, Gorice.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, Kočevja.
4*36 popoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice drž. žel., Trsta drž. žel.
600 popoldne. Oseb. vlak iz Jesenic, Prage, Celovca, Beljaka. (Samo od 1. junija.)
Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor:
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 lO zveoer. Mešani vlak v Kamnik. 10*90 ponoći. Mešani vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih.)
Dohod v Ljubljano dri. kolodvor:
6-46 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 09 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 610 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu.
Oblastveno dovoljena	razprodaja!
Nikar ne zamudite ugodne To ted	prilike za nakup! len
se x dovoljenjem obrtne oblasti radi popolne
opustitve trgovine
moške srajce ovratniki manšefe
kravate kolikor
pri
ratara: 221° in 22 6°; norm.: 19*0° in padavina v 24 arah 0 0 nun in 0 0 mm.
v zalogi.
Dvorski
ped (porodne
kavarno,
2006-18
Proda se skoraj nova
uniforma
za železniškega uradnika.
Pogleda He lahko pri Goldmanu.
krojaču v Židovskih ulicah fit g v Ljubljani. mu-t
•n«l«-j
zanesljiv
hlapec
za vsako delo z daljšimi spričevali, Če mogoče vojaščine prost, se sprejme takoj- Plača 15 gld. mesečno ter vsega prost. 2106—3 Ponndbe na npravniStvo „Sloven, Naroda"  pod    hlapec 223'*
.sedaj v službi pri Deki tukajšnji prvovrstni zavarovalnici bi rad s 1. septembrom t. L premenil službo« Kot asistent, korespondent ali kontorist bi stopil v kako zavarovalnico, hranilnico ali banko. Vešč je stenografije, nemškega in slovenskega jezika popolnoma v govorn in pisavi.
Ponudbe se prosijo pod „Merkur 1907", poste restante, Ljubljana.
Jutri, u soboto 17. augusta t. L velik
Začetek ob poluosmih.   Vstop prost
A. Seidel.
2741 hotelir.
Vsako soboto in nedeljo sveže „bavarsko pivo".
£k Iti      Iti Jg^^fc^t   - A^^^fafe^^
1646- K
Š10-40 vicarija.
Od 1. mola nadalje tudi
gorkakuhinja
Vsak dan ob 3. in ob 7. popoldne
KONCERT
Ljub)], seksteta na lok
Ob nedeljah in praznikih ob 7. uri zjutraj, 10. dopoldne in ob 3. in 7. popoldne.
Ustop vselej prost.
^i^^^mt%^ *p v P *** 5«i
|v^osePrtpo^|
trgovina
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
M trs štev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3M2      Cene zmerno. 93
19
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
12- 93
Podružnica v CELOVCU.
fond K
Podruinioa v SPUSTU. Stritarjevo nlioe M. ž.
UelnlAka   glava^M  Mši  1,000.000. 1
obrestuje vlogo na knjižico In tokočl raSun po 41/8°/0 od dno vlogo do dno vzdlga. — Sprojoma zglasila za subskrip-cijo deležev snuječe se „Hotelske družbo z omejeno zavezo Triglav" po E 500'—, 1000—, 5000 — in 10.000.
Rentnl davek plača banka sama. Bentni davek plača banka
Izdajatelj in odgovorni urednik: Baito Pustoi lemiek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne14.
79
355^57