Političen list za slovenski narod. v« ptM preJeMU Ttlja: Za oelo leto predplačan 15 fld., la pol leta $ fld., la rld., za četrt leta I fM., za en mesec 1 rld* ^ Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. -O kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Mkitinin« prejema »praTniitTO (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. II., 28. Kaznanlla (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsU: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr je se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večletnem tiskanji se eeaa primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 3, I., 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne. 7 Ljubljani, v soboto 7. junija 1890. Letiiilc XrVTlT. Rojaki, na delo! v kratkih tedoih treba bode iti ua volišče našim sorojakom na Štajerskem in Koro.škem. Doba je torej le še kratka in treba je že sedaj na delo. Posebne važnosti so volitve volilnih mož v kmetskih občinah; kakor namreč te izpadejo, taka je tudi volitev poslanca. Tudi to je važno, ali je poslanec izvoljen z večjo ali manjšo večino glasov. Dalje piše o tem „Slov. Gospodar": „Vse drugače je, ako čuti, da zastopa v resnici skoro vse vol.lce, kar jih biva v njegovem volilnem okraji. Tu se labko s tem ponaša, pa tudi drugi, kar še potegne višje, cenijo njegovo besedo veliko višje. Zato mora biti skrb naših mož v vseh okrajih, da pridejo k prvim volitvam, to je, k volitvam volilnih m6ž, vsi, brez izjeme vsi, ki imajo pravico voliti. Ako se to zgodi in ako volijo pri tem le zanesljive može, potem bodo naši prihodnji poslanci lahko ponosni na svoje volilce, iu zato tudi delali z velikim veseljem za njih koristi. Se ve, da morajo to storiti le v toliki meri, ki je mogoča. Z glavo v zid bojda ne tekne nikomur dobro, torej tudi našim poslancem ne kaže sila, in žal, ali resnica je to, da se ne dii popraviti dolgo, kar se je izkazilo, morebiti v kratkem času, v samo jedni seji. Vsled tega ne smemo biti pretrdi v sodbi niti čez sedanjo vlado, in še tem manj čez naše dosedanje poslance. Kar se tiče vlade, je mi veliko ne zagovarjamo, toda toliko smemo reči, da ima voljo, dati pravico vsem, torej tudi slovenskim kmetom. Ali od vlade same ne smemo pričakovati vzboljšanja, to seže čez njeno moč. Mi, slovenski kmetje, moramo delati na to, da ona izv^ naše želje; ali toliko moramo pa tndi prepustiti njej, da razsodi, ali se dajo že sedaj tudi izpolniti. Pravi se, da Rima niso v jednem dnevu sezidali, tedaj pa bode tudi prav, če še mi s sedanjo vlado nekoliko časa potrpimo in prepustimo našim prihodnjim poslancem, ah jo še podpirajo naprej, kakor so storili to doslej, ali pa jej nekega dne reko, da ne store več tega. Ako bodo poslanci v resnici naši, store to gotovo in o svojem času brez vprašanja. Sicer pa v deželnem zboru ni mesta za višjo politiko, tam hodi le bolj za gospodarske stvari, ako je liberalna gospoda ne krene v politiko. V tem torej lahko pustimo našim prihodnjim poslancem prosto put. Pri nas smo doslej v vseh kmetskih skupinah veselo zmagovali proti nemškutariji in nje repu, liberalizmu. Mi tudi ne dvojimo, da zmagamo tudi letos po vseh okrajih. Nam gre terej le za to, da lepše, sijajnejše zmagamo pri teh volitvah. In prav zato prosimo vse rodoljube, da ne prezrejo nobene občine, kadar se vrši v njih volitev volilnih mož. Možje, ki imajo pravico voliti, naj se zmenijo pred volitvijo, katere može da kaže voliti, in potem naj se drže pri glasovanji teh, brez ozira na to, da je v občini še več takih, ki so vredni njih zaupanja. Vsi pač ne morejo biti volilni možje, naj pa bodo torej ti, za katere so se zmenili. Da so le zanesljivi, pa zvesti sinovi sv. cerkve, in trdni Slovenci, li vse drugo ni pri tej reči vprašanje. In takih mož nam, hvala Bogu, nikjer ne manjka. Ako je v kaki občini nevarno, da se izvolijo kje nemškutarji, tam pa je že rodoljubov prav važno opravilo. Tam je treba gledati na to, da pridejo poštenjaki vsi, brez razločka, k volitvi, ter si izvolijo prave slovenske poštenjake, ne gled^ na to, je li kdo zavoljo tega nanje hud, ali pa jih pregovarja, naj potegnejo na njegovo stran. Večja ko nevarnost zgube, večje je potem veselje nad zmago, in slovenska domovina bode jim hvaležna. Tedaj Bog in narod! Slovanski shod v Pra^i? v tej dobi, ko si korak za korakom pridobivajo slovanski narodi pravice svoje za obstanek v Avstriji, pomišljajo resno na Ruskem, da se priredi v kakem zapadno-slovanskem mestu zopet slovanski shod. Bil bi torej tretji tak shod. Kot mesto zborovanja predlaga se Praga, slučajno tudi Vil na; tedaj bodisi češko ali poljsko mesto. ^Kaj neki je temu vzrok" — vpraša praški „Oech" v napominanem uvodnem članku — „da so se nas naenkrat spomnili ,bratje' Rusi, prej vedno gluhi in slepi za naše pereče potrebe? Bodisi da nas nujno potrebujejo ali pa nas hote izkoriščati, toda izvolili so si v to neugodno d6bo. Pred 12 leti bila bi vest o slovanskem shodu v Pragi koga elektrizovala, toda danes se vsa žurnalistika vede, kakor bi hotela reči: Kaj pa leze to na nas! Zlasti mi Oehi imamo s temi slovanskimi shodi žalostne skušnje. Baš o Binkoštih I. 1848. vršil se je v Pragi prvi shod. Na programu je bil slavnostni protest zoper frankobrodski parlament, toda ruski zastopniki, zlasti znani Bakunin, niso tedaj razumeli naših bolestij, in program je moral biti hitro preustrojen. Kmalu na to razlegali so se po ulicah praških streh iz pušek in zavladalo je revo-lucijsko gibanje, ki nam ni prineslo nič dobrega. Devetnajst let na to vršil se je drugi shod v Moskvi, kojemu je prisustvoval voditelj češkega naroda Palackjr z dr. Riegrom. Glavno besedo je imel ondi Ivan Aksakov, razpravljajoč etnografske odnošaje avstrijskih narodov, rekši: da se slovanstvo in katolištvo popolnoma izločujeta. Ta drzna trditev izzivljala je med katoliškimi zastopniki veliko razburjenje. Katkov in Rajevskj sta se marno prizadevala, da bi pretrgano brisačo zopet zašila med zapadnimi in iztočnimi Slovani. A vse je bilo brez vspeha. Cehi, Slovenci in Hrvatje spoznali so iz Aksakovega izpovedanja, kako velik razloček je med panslavizmom zapadnih Slovanov in med vse-slavizmom Rusov. Mi zapadni Slovani smatramo v vseslovanski ideji — duševno združenje vseh slovanskih narodov brez porušenja narodnostno individualnosti in vere, ko Rusi s panslavizmom zopet uvidevajo: porušenje in popravoslavljenje. Na to pa mi odgovarjamo: Apage satanas! Toda tudi od druzega shoda nismo imeli Cehi nobenega gmotnega užitka, razven to neprijetnost, da smo bih na dvoru kompromitovani in sumničeni za protidinastične. LISTEK. Kritiška pisma. XXVL Kdor opazuje z bistrim in nepristranskim očesom naše javne razmere, pripoznati mora, da na Slovenskem ni pravega podnebja za vzvišen naroden radikalizem, ki hoče postaviti vse na glavo, kar se ne klanja njegovim nezmotljivim trditvam; a našim ,mladim" češkim bratom vendar ne moremo kratiti zaslug, da so prvi uveli v naš narodnostni boj radikalni »metier", tudi se jim ne more oporekati, da ne tekmujejo že v kratki dobi svojega političnega stoloravnateljstva z najbolj radikalnimi Nemci, da primerno počasti dr. Riegra s politično višnjevo polo za njegovo polstoletno rodoljubno delovanje. Boj za ,staro pravdo" in radikalno politiko zabava baš sedaj naše češke brate in mi, ki zremo od daleč ta začasni politični igrokaz, poprašujemo se bojazljivo, ali ne bode zadnji prizor sedanje „ne-strpne igre" tragičen za nas Slovane sploh, in ali nam ne odne86 naši Plenerji ves političen repertoir iz zlate Prage v dunajske državne arhive, kjer spi smrtno spanje že mnogo prejšnjih naših radikalnih in ponižnih narodnih programov. Tudi v nas Slovencih se že praskamo in su-jemo s podkovano kvedrino od programa do programa naših javnih teženj, da zaradi samih programov ne dospemo nikjer do narodnih političnih koncertov. In tej naši vsporedni raznoterosti se je pridružilo v poslednji dobi še pereče in nujno gledahško vprašanje, zakaj ljubljanski Nemci in Slovenci imamo že tako ogromno število otožne in vesele tvarine iz naših otožnih in veselih dnij; skrajni čas je, da jo spravimo na javen gledališki oder, da se ne zgubč v pesku naše narodne arene. Ker vedno bolj spoznavamo, da zidanje našega „Narodnega Doma" več tako vspešno ne vleče, kakor smo pričakovali, in ker je to naše podjetje že precej zastarelo, je naravno, da se navdušujejo nekateri za nemško in včasih ob nedeljah tudi slo-vensko gledahšče. Zadnja precej ^navdušena" seja mestnega zastopa je pridobila nam zmernim politikom trnjeve lavorike. Moj koleg«, namreč g. ,s" — naj mi odpusti, da ga imenujem kolego pod črto — trdil je v „Slov. Narodu", da so „klerikalci s svojo taktiko toliko dosegh, da se po dve uri trajajočem sklepanju ničesar sklenilo ni". Gospod kolega, dovolite mi ponižno opomnjo: Vi ste malo gluhi in slepi. Kakor mi namreč zatrjujejo, sedi na Vašem prejšnjem sedeži Vaš sous šef, ki noče biti klerikalec, in ta je odločno dvakrat glasoval s »klerikalci". In še trije drugi gospodje, ki doslej še niso pristaši „teme in nazadnjaštva" niso glasovali za nemško-slovensko gledališče, dasi jih nihče ni vlekel za škrijce. Torej, gospod, govorite resnico, sicer pridete na pečat, ker vehki pečati so sedaj na dnevnem redu pri oaih, ki si hočejo zavarovati svojo nežaljeno čast. Čuje se tudi še danes, da se baš konservativci ne zabavajo radi v nemškem gledališči, in sicer radi tega ne, ker so radovedni, kdo bode obiskaval v bodoče nemško-slovenske predstave in kdo krasne prostore »Narodnega Doma", ako se ne sporazu-memo prej, kateri teh dveh nam je bolj potreben in kdo nam naj zida »Narodni Dom" in kdo gledahšče. Nekdo naših .slavnih" je tožil pri neki prihki. da izginjajo Nemci samo radi tega iz Ljubljane, ker narodnjaki ne storimo ničesa več za duševno zabavo, poslednje je istina. Dr. Riegru dolgo niso ,gori' mogli odpustiti ojegove Tdeležbe pri shodu ia kedsrkoli začne hvaliti v parlamentu istinito udanost češkega naroda do dinastije, vselej mu kak brglez očita, da je nekoč potoval v Moskvo! Seveda sami pozabljajo, da je često potovanje avstrijskih Nemcev v Beroiin, kjer imajo pereče govore zoper samostalnost države in vladarsko našo rodbino, — slabše, nego jedno potovanje v Moskvo! Danes so tvoritelji ruskega vseslovanstva davno mrtvi. Pogodin, Aksakov, Katkov in Čerkavski počivajo sicer v grobu, toda provzročili so tako gibanje po Ruskem, da ondi domnevajo tudi nas pridobiti za svoje namere. Samo iz tega sebičnega nagiba naj bi se vršil v Pragi, Vilni ali celo v — Lvovu tretji slovanski shod. Spored shodu bode jednotna slovanska pisava, toda tu štrli črtovo kopito. Jednotna ta pisava morala bi biti cirilica! Z drugimi besedami rečeno, mi zapadni Slovani moramo v prvi vrsti opustiti spojila, koja nas spajajo z zapadno evropsko omiko in vežejo z vero naših očetov in s posredovanjem cirilice približati se pravoslavnemu duhu. Toda na tem bi ne bilo še dosti. Na to bi se zahtevalo od nas, naj vsprejmemo namesto materščine svoje ruščino ž njenimi pismeni. V tretji vrsti pa bi nas hoteli ,bratje' Rusi oblažiti s svojim pravo-slavjem, menda tako, kakor unitarce na Ruskem. Že samo vsprejetje ruske pisave pomenilo bi smrt naše narodne individualnosti! Toda ne samo iz tega razloga se nam ni moči ogrevati za shod slovanski v Pragi; še mnogo je druzih vzrokov. Tekom časa postali smo v Avstriji konečno sposoben činitelj radi lojalnosti in dostojnosti svoje za vladanje državnega vesla s so-trudništvom druzih narodov. Z nameravanim shodom razbili bi zopet reputacijo svojo na dolgo dubo. Dalje bi uničili simpatije in zvezo s Poljaki, s tem važnim faktorjem v Avstriji. Poljaci so vsled svojih grenkih skušenj dobro spoznali ruski panslavizem. Zemlja poljska je vsa napojena s krvjo vsled vsiljevanja ruskega vseslovanstva, koji jim odjemlje materni jezik in drzo steza svoje roke po najsvetejši dedščini pradedov: po katoliški veri! Poljaki bi sodili, da vsled navzočnosti na shodu stopamo v vrste glavnih njih sovražnikov! Kdor je bil sam na Ruskem, kakor pisatelj tega članka, mogel bi dokazati na podstavi nebrojnih srce pretresujočih dfer, da so Rusi v istini največji nasprotniki poljskega naroda in katoličan-Btva. Prej privoščijo nemškim luteranom, prej Madjarom, Čudom in Tatarom privoščijo v državi svoji večjih pravic, nego lastnim bratom svojim, katoliškim Poljakom! Tako Rusi umevajo vseslovanstvo in poleg tega njih prvaki — kakor Krivcov — pišejo grofu Ignatjevu gluposti, da tlačenju Cehov, Poljakov, Slovencev in Hrvatov ne bode prej konec, dokler ne bode pri njih uvedena cirilska pismena. Kaka laž! Malorusi in unitarci beloruski poslužujejo se cirilice, a vendar so kruto zatirani! Vi ruski panslavisti, prej nego hočete govoriti o našem zatiranju, pometajte raje pred svojimi durmi! Osvobodite prej lastni svoj narod iz jarma uradnikov nemško-tatarske vlade in povsem iz po-družja nemških, protestantovskih mogotcev in pa- storjev, potem — vedeli bomo še-le, kaj nam je storiti brez vas! Hot^ li Basi delovati v prospeh ideje slovanske, olajSajo naj položaj bratom Poljakom, spravijo naj se s prvotno materno cerkvijo, s katoliško vero, zatr6 naj hidro germanskega protestantizma in nastalo bode slavnostno pobratimstvo vzhoda z zapadom, kar je želja sv. Očeta! Hotč pa li Rusi vzlic temu tudi pri nas delovati v prospeh pravega vseslovanstva, pošljejo naj nam po vzgledu Nemcev v .rajhu" — nekoliko milijonov rubljev za .Šolsko matico". Novcev imajo dovolj na Ruskem. Toda vsled osvedočene umaza-nosti ruske smo uverjeni, da Rusi radi našega živo-bitja ne bodo posegli v žep! Mi pa pravimo: S takimi šimaromi, kakor je vsprejetje ruske pisave, dajte nam mir in ostanite rajši doma i Danes se je narod naš vzdramil toli iz ruske-vseslovanske vročnice, vladajoče pri nas za neblsge dobe 1. 1876., da si svoje karijere ne dd skaziti radi skledice cirilske leče! Dandanašnji ni in tudi ne bode nikoli več pri nas ugodne dobe za rusko-slovanske burke. Osnovatelji se bodo še o pravem času uverili o tem in preklicali praški shod, ako nečejo doživeti sramote. Čehi so se naslužili Rusom zadosti in kaj so prejeli za to V Samo sramoto. Krožni rubelj na potovanju strašil je samo židovsko-liberalne glave, narod naš ni videl ni kopejke. Osnovatelji mogo biti uverjeni, da bi bil shod preložen tudi v kako drugo mesto kje na Ruskem, da se ga ne bode vdeležil ni jeden Ceh in Poljak, kajti ne v znamenji pravoslavja in ruščine, temveč jedino v katoličanstvu in narodni individualnosti bomo zmagali!" Slavnost razvitja zastave akad. društva „Triglav". F. K. Slovensko akad. društvo .Triglav" priredilo je zadnjo nedeljo, to je, 1. junija t. 1., v Središču slavnost razvitja društvene zastave, — slavnost, ki se je vkljub najneugodnejšemu vremenu, vkljub temu, da so različni nemško-liberalni listi, kakor .Deutsche ■VVacht", mogli trditi, da je politična oblast prepovedala to slavnost, vsekako izborno vršila. Da pa je bilo to omogočeno, zahvaljevati moramo na prvem mestu požrtvovalnost rodoljubnih Središčanov. Predno pa natančneje opišemo vspored slavnosti, menimo, da ne bi bilo odveč, ako se vprašamo, kdo je sprožil misel, da si .Triglav" pripravi društveno zastavo. Lansko leto priredili so .Trigla-vani" v skupini z brati Hrvati izlet v prijazni Ormož. Vsakemu .Triglavanu" bode gotovo v najlepšem spominu ostal trenotek, ko izreče neka rodoljubna gospica iz Ormoža željo, kako lepo bi vendar bilo, ko bi imeli .Triglavani" društveno zastavo, okoli katere bi se zbirali, kadar pridejo obiskat domača tla. Ta želja ni ostala brezvspešna, ampak še tisti dan položile so narodne gospice z lepim doneskom temelj tej ideji. Hitro so priskočili še drugi rodoljubi, osobito na južnem Stajerji, z lepimi darili, in — ni še leto minulo — .Triglav" se more ponašat' s krasno zastavo, darilom slovenskega naroda. Upam, da ugodim častitim bralcem, ako malo natančneje opišem vspored cele slavnosti. V nedeljo, to je, 1. juuija t. I., ob 6. uri zjutraj, odpeljali so se .Triglavani", bratje Hrvatje s .Tamburico", nekaj Srbov i Slovakov it Gradca. Pri odhodu zaigrala je .Tamburica' na graškem kolodvoru .Naprej zastave slave". Na mariborskem kolodvoru pričakovalo nas je več narodnih gospodov in gospic, ki so se nam deloma pridružili. Tudi tu igrala je .Tamburica" več slovenskih in hrvatskih komadov, tako, da se je tamkaj v kratkem času zbrala precejšnja množica radovednih poslušalcev. Ob 9. uri (dopoldne) bila je malica na Pragerskem. Na ptujski, še bolj pa na ormoški postaji, pridružilo se nam je jako lepo število vdeležencev naše slavnosti. Sprejem oa kolodvora v Središči bil je, — slava rodoljubnim Središčanom, — vkljub najhujšemu deževanju v resnici slovesen. Pričakovali so nas: župan središki, slavnostni odbor, ljubljanski .Sokol" z zastavo, hrvatsko pjevačko društvo „Vje-nac" z zastavo, središka požarna hramba z godbo, razven tega lepo število belo oblečenih deklic, ki so med došle delile šopke. Navadnega občinstva mnogo. — Župan središki, gosp. Kočevar, pozdravi v imenu trga akad. društvo .Triglav" na domačih slovenskih tleh. Gosp. Robič pozdravlja došle v imenu slavnostnega odbora v Središči. Predsednik .Triglava", gospod Kotnik, zahvali se dostojno na tem tako lepem sprejemu. S kolodvora podala so se omenjena društva in občinstvo v bližnjo podružnico (Marija sedem žalosti), kjer se je brala ob tri četrt na 12. uro tiha sveta maša. Iz cerkvice odšli smo med grmenjem topičev in sviranjem dveh godb v zato okrašeno poslopje. Ob 1. uri popoldne pričelo se je razvitje zastave. O tej priliki priporočal je g. dr. Jurtela v jako lepem govoru .Triglavanom", naj si prizadevajo, da bode njih ljubezen do naroda tako čista, kot znači bela, njih vedenje tako značajno, kot kaže modra, in njih navdušenost za vse lepo in dobro tako plamteča, kakor rudeča barva slovenske trobojnice. Za tem govorom zabila je kumica nove zastave, gospa Marija Gršak, prvi žebelj v zastavo, izrekši željo, naj bi ta navdušenost za napredek premilega naroda, kojega goj^ .Triglavani", zbira je se okoli nove zastave, ostala vsem članom .Triglava" tudi v bodočnosti. Zatem zabilo je še šestindvajset zastopnikov in zastopnic raznih skupin žeblje v novo zastavo: gospa dr. Spešič v imenu Središčank; gospo-dičine: Robič, Sajnkovič, Olga Gršakova, Freiensfeld, Legros, Kandvič, Josipina Cačekova, kot družice zastave ; gg.: Kočevar v imenu trga središkega; Hribar, starosta ljubljanskega .Sokola"; Krefel, vodja pevskega društva .Vjenac"; Porekar, kot zastopnik slovenskega pevskega društva; Robič, kot predsednik društva .Edinosti" v Središču; Miki, kot zastopnik društva „Sloga"; Sajnkovič, vodja požarne hrambe; dr. Jurtela, kot zastopnik ptujske čitalnice; dr. Omu-lec, kot zastopnik ormoške čitalnice; Sever Hinko, kot zastopnik mariborske čitalnice; Rakež, kot predsednik podružnice sv. Cirila in Metoda v Gradcu; Jelača, kot predsednik akad. društva .Hrvatska" v Gradcu; Boskovič, kot zastopnik akad. društva (Dalje Y prilogi.) Istina je tudi, da Slovenci večkrat izdehamo same praznote v čitalničnem gledališču; mi, ki bodimo k slovenskim predstavam, navdušujemo se za .Narodni Dom", oni pa, ki tarokirajo v čitalnici tako dolgo, dokler traja predstava, hrepeni po nemškem gledališča, ker vsaj Nemcem privoščijo nekaj duševne hrane. Naši radikalni prijatelji se bode zopet jezili in trdili: .Ne clerici rebus publicis incumbant", a mi vendar trdimo, da se bodemo le tedaj ogreli za nemško-slovensko gledališče v Ljubljani, ko bode že stal .Narodni Dom" v Ljubljani in se bodemo prepričali, da ne najdejo ali nočejo najti naši radikalci v njem prostora. Psevdonim. Adam Mcldewicz. Bratski narod poljski pripravlja se na veličajno slavnost, na proslavljenje spomina največjega svojega pesnika, Adama Mickievvicza, s prenešenjem telesnih njegovih ostankov na starodavni kraljevi grad Wawel v Krakovem. Tri žarne zvezde zablestele so v devetnajstem veku v nedosežnem lesku na pesniškem obzorji: Bvron, Puškin in Mickievicz. Lord Bjron je pro- minol kot bojevnik za helensko svobodo. Puškin je pal v nesrečnem dvoboji in Mickiewicz je umrl v pregnanstvu, oddaljen od Poljske, kojo je tako iskreno, nepopisno ljubil. Mickiewicz se je porodil leta 1798. Radi zarote so ga priprli in iztirali 1. 1824. na Rusko. V Petrogradu postal je zvest prijatelj Puškinu in pozneje na smrt obsojenemu iu ustreljenemu ruskemu pesniku Rylejevemu. Pozneje je prejel dovoljenje za potovanje po tujem s tem pogojem, da ne ostane v domovini. V Rimu zvč 1. 1830. novico o vstaji v Varšavi. Od te dobe ostal je prognanec. Leta 1840. prejel je v Parizu stolico slovanskih jezikov in knji-ževnostij na francoskem kolegiju. Leta 1855. je odpotoval s tajnim poslanstvom cesarja Napoleona III. v Carjigrad, kjer je umrl 27. novembra za kolero. Truplo njegovo prepeljali so potem iz Carjigrada v Pariz in dne 14. januvarija 1. 1856. je bilu pokopano na tihem na grobišči v Montmorency poleg slavnih svojih rojakov Niemcewicza in Knia-zievvicza. Po 34. letih torej bodo ta mesec ostanki Mickievvieczevi iz Montmorency-ja prepeljani na Wawel. Ves narod poljski pripravlja se k vdeležbi pri tej slavnosti, kojo priredi kot zastopnik dežele ga- liški deželni odbor. V slavnostnem odboru, sklicanem od deželnega odbora, so: Skof Dunajevski, grof Tarnovski, knez Adam Sapieha, knez Sanguško, knez Lubomirski, grof W. Dzieduszycki, grof Ba-deni, vrednik Asnyk, slikar Matejko, rektorji visokih šol, zastopniki dijaštva, akademije in odličnih dra-štev. Vrhu tega je v odboru zastopan ves deželni odbor na čelu z deželnim maršalom. Vsi spisi v tem oziru in izdaje pohajajo od deželnega odbora. Sinu Mickiewiczevemu, Vladimiru, poslal je gališki deželni odbor list, v kojem pravi: Davno že skleneni namen, da se truplo Vašega nepozabnega očeta prenese v rodno zemljo in vloži ondi, kjer je narod poljski navajen hraniti drage ostanke kraljev in junakov svojih, bliža se svojemu uresničenju. Želje onih, koji so se prvi lotili te ideje, spolnile se bodo skoro. Spolnujoč glas prebivalstva tega dela Poljske, kjer izjave narodnega življenja niso še zatirane, postavil se je deželni odbor na čelo in pričel to slavnostno podjetje, trudeč se, da se dostojno vsprejmejo ostanki velicega pesnika, časti spomin njegov in v dejanjskem odmevu izroče poznemu pokolenstvu." Jednako je poslal deželni odbor namestn'štvu dopis, v kojem prosi obilo podpore za to podjetje. Priloga 12S. štev. ^Slovenca** dn6 7. iimija 1890. .StrtiHoTo* T Gradca; Podlesnik, kot zastopnik »kad. društva .Slovenije* na Donaji; Krno, kot zastopnik Slovakov; dr. Jnrteia, kot deielni poslanec in načelnik okrajnega zastopa v Ptoji; Kotnik, kot predsednik akad. društva .TrielaV. Zatem je knmiea, gospa Gršakova, izročila zastavo varstvu akad. društva .Triglav*. Zdaj poljubi najmlajša sestrica starejše svoje drniice, namreč zastavo ljubljanskega .Sokola", zastavo pevskega društva .Vjenaca" in zastavo akad. droštva ^Hrvatske". S tem je bilo razvitje zastave dovršeso. Koj po razvitju zastave podali so se .Trigla-vani" na pokopališče središko, kjer so na grob Frana Sajnkoviča, nekdanjega podpredsednika društva .Triglava", položili lep venec z napisom: .Društvo .Triglav" — svojemu članu". Gosp. Bakež se zatem spominja v ginljivem govoru rajnkega .Triglavana", a pevski zbor .Triglava* zapoje znano žalostinko .Nad zvezdami". (Dalje sledi.) Politični pregled. v Li n b 1.1 a D i, 7. junija. Notranfe de*«l«. Čeiho-nemška sprava. Dočim je govoril glavni mladočeški govornik, poslanec dr. Herold, h koncu razprave le o tragični krivdi čeških konferenčnih soudov, ki je posledica idejalne navdušenosti za narodni mir, pišejo zopet .Narodni Listy", kako slepijo voditelji ljudstvo. Temu nasproti oglasil se je brnski .Hlas", glasilo konservativne stranke, tako-le: .Ime Rieger je porok vsacemu zvestemu Čehu za to, da se ne kratijo pravice češkega naroda. Kar govori Rieger, kar Rieger podpiše, je trdno poroštvo vsem onim, ki poznajo Riegra Rieger ni nikedar lagal, njegova resnost raste z res-nobo časa in dr. Rieger je tudi največji radikalec tam, kjer vidi svoj narod v nevarnosti. Njega kot radikalca v obrambi pravic češkega naroda ne bo doseglo tisoč mladočeških radikalcev. Postavodajno delo obtežiti — to vsekako ni umetalnost." Volitve na Moravskem. Dunajski nemško-liberalni listi i. nekakim veseljem poročajo, da bodo pri prihodnjih deželnozborskih volitvah na Moravskem Nemci pridobili sedem mandatov, katere so doslej imeli češki zastopniki. Ker so 1. 1884. zgubili 12 okrajev, upajo sedaj to zgubo popraviti, češ, da so Nemci povsod edini. Cehi pa razcepljeni v več strank. Nemci so celo tako predrzni, da svetujejo vladi, naj bo nepristranska pri volitvah, to se pravi po naše, naj vodi volitve Nemcem na korist. Cehi, osobito pa voditelji takozvane kmečke stranke naj bi uvaževali te nemške glasove, ker ves prepir v narodnem taboru more koristiti le Nemcem. Češki deielni zbor. Kakor poroča .Hlas Naroda", utegne se češki deželni zbor zopet sniti po delegacijah, koncem junija ali početkom julija. .Mor. Orlice", glasilo češkega kluba na Moravskem piše, naj bi vlada med tem časom ugladila pot spravi. Glavni vzrok uporu proti spravi je v prvi vrsti naredba pravosodnega ministra, ki v razpisu za predsedništvo deželnega nadsodišča ni priznal naravnost enakopravnosti češkega in nemškegajezika. Vlada mora to storiti, kar zahteva češki narod na podlagi svoje stoletne pravice in ustave, katero so izdelali nemški liberalci brez čeških zastopnikov. S tem se Nemcem ne stori nobena krivica. Sicer bodo vse spravne obravnave brez vspeha. Slavnost se bode vršila dne 1. julija. Vdeležba bode, kakor kažejo priprave, splošna. .Matica poljska" v Lvovu je sklenila povodom te slavnosti razdeliti 1000 izvodov Mickifcwiczevega .Gospoda Tadeja". Mesarska zadruga krakovska sklicuje vsa mesarska društva v Krakov, kjer se bode vršilo v predvečer ' slavnosti občno zborovanje cehov, da pozdravijo došle goste .po starodavnem običaji". Društvo narodne prosvete v Krakovem sklicuje na 14. dan junija občni zbor, da se posvetuje, kako bi najdostojneje proslavilo pesnikov spomin. Meščanski odbor v Lvovu pod predsedništvom dež. odbornika Romanovicza ukrenil je dn6 3. t. m. prirediti sijajno ndrodno slavnost povodom prepeljanja Adama Mickiew cza v Krakov. Odbor bode poskrbel, da bode dne 28. in 30. junija imela gališka šolska mladina prosto. Po vseh občinah Galicije vršile se bodo božje službe in po vseh železnicah priredili se bodo posebni vlaki za znižano ceno, da prepeljejo društva in deputacije v Krakov. Troški te sijajne, velikanske slavnosti pokrili se bodo z javnimi zbirkami. Vsled dosedanjih priglasil je pričakovati iz Pruske mnogo vde-ležnikov, samo ruska vlada je — prepovedala poljskim svojim podanikom vdeležiti se te slavnosti. A. S. Tmai^e driST«. Črna gora. Kakor piše .World", prišel je črnogorski knez v nemilost pri ruskem carju, kateri ga je preteklo leto imenoval .edinega pravega prijatelja Rusiji". Carjevič ne bo baje poročil se s prin-cesinjo Heleno. Knez Nikita je užaljen, ker ni podpisala Rusija njegovega načrta, da bi postal kralj srbski. Na ruskem dvoru se baje čujejo vprašanja, kje je denar (skoro pol milijona rubHev), ki se je nabiral v Peterburgu za stradajoče Črnogorce. Ti niso dobili baje ne denarja ne nakupljenega živeža. Knez črnogorski se je rešil kruha prosečih glasov s tem, da je poslal stradajoče Črnogorce preko meje v Srbijo. — Temu poročilu ni preveč verojeti; koliko je na tem resnice, pokazalo se bode še-le v prihodnje. Rim. Kakor se poroča listom iz Rima, izbran je papežev gardist markiz Cavalotti, da bode izročil kardinalski klobuk krakovskemu knezu in škofu, vitezu Dunaievskemu. Srbija. Dne 5. t. m. se ooroča iz Belgrada listom: .Povodom svečanosti v Šabaci odlikoval je kralj Aleksander v navzočnosti kralja Milana predsednika skupščini, Pašiča, z veliKim križem Takova-reda. Kralj Aleksander je omenil, da ga navdaja veselje, ko ga odlikuje na dan te kraljeve slavnosti. Politiški krogi trdijo, da je s tem odlikovanjem ovrženo somničenje, da obstoje nasprotja med kraljem Milanom in radikalno stranko." Rusija. Kakor se poroča iz Peterburga listom, ne bo se še vršil slovanski kongres, o katerem je bilo mno^o govorjeuja in pisanja, letošnje leto. Kongres ovira pred vsem premajhno zanimanje zapadnih Slovanov, posebno Poljakov, ki so se oglasili celo proti nameravanemu kongresu. — Kakor lepa je ta ideja ua videz, tako se bode tudi težko uresničila. Gotovo ne bi Poljaki, Cehi, Slovenci in Hrvatje prav lahko opustili dosedanje pisave, kateri so vseskozi več ali manj privajeni. Dalje pa je treba uvaževati, da imajo sklicatelji tega shoda tudi politične in verske namene, vsled katerih se mi z našega stališča ne moremo in ne smemo navduševati za ta kongres. Francija. Francoski minister vnanjih zadev je izdal okrožnico na zastopnike francoske repubhke v Angliji, Nemčiji, Avstriji, Švici, Belgiji, Rusiji, Italiji, Holandiji, Švediji, Norvegiji, na Danskem in v Zdiuženih državah. Minister želi sostavo zakonov, postavnih predlogov in splošno odobravanih preosnov z ozirom na položaj delavskih krogov. Glavne točke okrožnice so: Splošni značaj delavskega vprašanja v vsakej deželi; število delavcev v primeri z brojem delodajalcev; število tovarn in delavnic; položaj delavcev s politiškega, socijalnega in gospodarstvenega stališča; plačila; pravila z ozirom na nevarne in nezdrave delavnice; zavarovanje otrok, deklic in žen; delavna doba za odrasle; nedeljsko delo; odgovornost delodajalcev za nezgode; razpori med delavci in delodajalci, navadni vzroki prepirov, sredstva, s katerimi se zabranjajo izgredi; šole; podporne blagajnice ; stanovanja delavcev. Na ta vprašanja morajo zastopniki francoske repubhke po posameznih imenovanih državah odgovoriti vsaj do 1. septembra. Vsa poročila se bodo izdala v rumeni knjigi ter razdelila meseca oktobra članom zbornice. Belgija. Ožje volitve v provincijalne svete so se vršile pretekli ponedeljek. Zmaga je na strani katolikov. Zmagali so z isto večino, kakor prej v Namurji, Antverpnu in Limburgu. V Luksenburgu in zapadni Flandriji se je pomnožila njih večina še za štiri sedeže. V Litihu je razmera glasov skoro neizpremenjena. V Brabantu so pridobili jeden sedež (v Perveci). Najveselejši vspehi katolikov so pa v Hainaotu (Hennegavijaj, kjer so dobili dva sedeža v Celesu in Lesiuesu ter jednega v Soigniesu. Anglija. Pri slavnostni pojedini, prirejeni na čast Stanley-ju, govoril je slavljenec odločno proti angleškim kupčevalcem, kateri so opustili trgovino v Afriki. Zadnji čas povprašalo gaje baje mnogo mladih ljudij, ki so hote i takoj odpotovati v Afriko. Govornik je predlagal, da naj se pošlje deputacija k markisu Salisburyju, katera naj tirja, da se ohranijo pravice angleškega naroda v angleških pokrajinah v Afriki. — Na Angleškem upajo, da pride knez Bismarck še ta mesec v London. Bržkone se hoče umakniti nekaterim nepriličnostim, katere so na nemškem dvoru vzbudili njegovi pogovori z ruskimi in francoskimi časnikarji. lz\irni dopisi. Iz Celovca, 6. junija. (Prepir v Črni.) Ker so se homatije v Orni in prepir med g. župnikom C. in med rodoljubom W. začele razpihovati celo v .Slov. Narodu", in ker se je od strani začela šči-pati tudi moja malenkost, ki sem hotel mir narediti, ne bo odveč, ako v .Slovencu" povem svojo misel o tej kočljivi stvari. Da so se stvari za Črno tako slabo zasukale, tega 80 v prvi vrsti krivi tamošnji slovenski kmetje sami. Čemu so pa svoje kmetije grofu prodali? Res, da je dandanes hudo kmetovati, pa to je tudi drugodi, ne samo v Črni. Zakaj pa drugodi ne dajo tako hitro tvoje zemlje iz rok? V tem se vidi neka lahkomiiljenost Crnjanov; po toii zvoniti j« prepozno. Ko bi grof Tharn r Črni ne imel nobene zemlje, bi tndi grofovih gozdarjev ne bilo treba. Kdo pa je tedaj te gozdarje poklical, ako ne tisti kmetje, ki so svoje grante prodali ? Zdaj ima pa grof menda že 38 kmetij, polovico vse črnske zemlje; njegovi najemniki, kočarji in drugi reveii so od grofa in njegovih gozdarjev odvisni. Pri volitvah slovenska stranka v Črni nič več ne opravi. Kdo je tega kriv? Ali mar g. župnik Centrih? Ali je on kmete silil, posestva prodati? Žalostna skušnja Crnjanov še ni spametovala. Bavno zvem, da so še le pred kratkim štirje kmetje svoje grante grofu Thurnn ponudili. Žnpnik vidi, da nič ni opraviti pri taki lahkomišlje-nosti, z glavo ne more skozi zid, in skuša grofa in njegove služabnike pomiriti in če mogoče s slovenskimi težnjami sprijazniti. To je za Črno edina prava politika. Ko bi mi grofa vsaj tako daleč pripravili, da bi postal nevtralen, s tem bi bilo več pridobljeno, kakor z vsem zabavljanjem po časnikih. Saj je tudi kranjski grof Thurn v Radovljici nazadnje nasproti Slovencem popolnoma pravičen postal. Tisti trije glasi iz Črne nas Slovencev ne bodo ubili. Nemškutarsko je Črna že prej volila, prej ko je g. župnik Centrih tje prišel. Zakaj hočejo zdaj vso odgovornost na njega zvaliti? Crnjani naj za zdaj volitve pri miru pustijo; naj gledajo, da dobijo slovensko šolo, da se zarod ne potujči; naj utrdijo svojo posojilnico, da bo tista nakupovanje posestev zabranila. Tako utrjeni naj počakajo, kaj čas prinese. Črnske vaščane naj gledajo na svojo stran dobiti, tako bodo vsaj občino v svoje roke dobili. S tem pa, da zabavljajo na župnika, na grofa in njegove gospodarje, ljudi le razdražijo, ne da bi kaj koristili narodni stvari. Kaj bi koristilo narodni stvari, ko bi tudi župnik v sovraštva živel z grofom in njegovimi služabniki? Opravi itak nič, le zdražba je hujša; da njegov glas do zmage ne pomaga, pokazale so prejšnje volitve, ko njega še ni bilo v Črni. Vsi ti pomisleki bo me napotili, da g. Centriha ne sodim tako ostro, kakor pristaši gospoda Wal-terja. Preoster rez se prehitro skrha; tudi moje pismo na g. W. se je krivo tolmačilo. Želim pa, naj bi bilo teh prepirov enkrat konec. Po tem potu, kakor se zdaj vozi na obeh straneh, ne pridemo nikamor. p. h. Dnevne novice. (.Matica Slovenska.") Prejeli smo od odbora naslednje vrstice s prošnjo, da jih priobčimo: Več matičarjev priporoča sodruštvenikom o priliki letošnjih dopolnilnih volitev na rednem velikem zboru, dn^ 25. junija, naj se soglasno zjedinijo v tem, da se volijo v odbor ti-le gospodje: 1. dr. Dolenec Hinko, C. kr. dež. sodišča tajnik; dr. Lampe Fr., ravnatelj sirotišča .Collegium Marianum"; 3. Marn Josip, C. kr. gimn. profesor; 4. dr. Poklukar J., deželni glavar; 5. dr. Tavčar Ivan, odvetnik, in 6. Tomšič Ivan, c. kr. vadni učitelj, — vsi v Ljubljani; 7. Kersnik Janko. c. kr. notar na Brdu, in 8. dr. Šust Ivan, stolni prošt v Trstu. 9. Mesto prof. Kermavnerja Valentina, ki bi vnovič izvolitve ne sprejel, voli naj se g. Koblar Anton, kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, in 10. mesto pokojnega prof. Žolgarja Mihaela pa g. dr. Sernee Josip, odvetnik v Celji. Volilni listki naj se pošiljajo ua odbor .Matice Slovenske" vsaj do 24. jun. t. 1. (Ovacija Nabergoju.) Gospoda Lahoni so v predzadnji seji mestnega sveta prepir sejali in so v zadnji sobotni seji vihar i4\i. Seja ta bila je tako viharna, kakor že morda leta sem nobena. V poročilu o predzadnji seji smo povedali, kako surovo so napali nasprotni svetovalci g. Nabergoja in kako se je pridružila tej divji gonbi tolpa na galeriji. Prišlo je, kar smo nedavno prerokovali kot neizogibno : reakcija proti neznosnemu terorizmu. Surovo žaljenje, naperjeno proti g. Nabergoju, zadelo je prav občutno tudi našo narodnost; a žaljene se neso čutili samo rojaki naše slovenske narodnosti, ampak vsi mirno misleči elementi. In zato se je zbralo pri sobotni seji na galeriji obilo v mestni dvorani nenavadnega občinstva, hoteč dati žaljenemu gospodu svetovalca Nabergoja zadoščenja. Uprav ko so čitali zapisnik zadnje seje in so prišli do onega mesta, katero je govorilo o napadu na rečenega slovenskega poslanca, vstopil je gospod Nabergoj v dvo- raoo ia na galeriji tbrano občinstvo priredilo ma je tako burno, več minut traj^očo ovteijo, da so geepAda v dveraiii kar okameiieli. 6« le polagoma •a je občinstfo pomirilo. Toda vihar je zopet nMt«!, ko je stavil svetnik Baseoviob interpelacijo radi t plinovi tovarni pred malo dnevi odpuičenib delavcev, ker 80 zahtevali, da se jim njih stanje iboljia. Ele-iani delalei so bili v obilem številu navzoči na galeriji. Ko je Baaeovieb omenil, da so mej odpuščenimi delalei tudi taki, ki služijo že do dvajset let v rečeni tovarni, čul se je vzklic: infamijal Predsednik — M. Luzzatto — je takoj odgovoril na to interpelacijo, ali njega odgovora ni bilo moči razumeti vsled silnega brnpa. Baecovieb je tudi zahteval, naj se odstranijo razsajalci na galeriji. V tem trenutka pa opozori g. Nabergoj predsednika, da so mestni uradniki glavni razsajalci na galeriji. Po teh besedah Nabergojevih nastal je zopet silen vibar v dvorani in na galeriji. Predsednilc protestuje, da žali mestne uradnike. Bopot postiga vedno silnejši, na kar zaukaže predsednik, da mestni redarji izpraznijo galerijo. Nastal je presledek na 10 minut. V tem času se mestni svetovalci burno raz-govarjajo mej sabo. Ko so izpraznili galerijo, začela se je zopet seja. Predsednik kliče Nabergoja na red; Nabergoj hoče odgovoriti, a predsednik mu to brani. Pred mestno hišo nabralo se je polno občinstva, katero se je pridružilo od seje došlemu Nabergoju, spremljevanemu po svetovalcih Nadlišku in Marte-lancu ter ga spremilo v ,Hotel Europa". Razburjenje mej našimi ljudmi je bilo silno in se je kazalo celo pri občnem zboru ^Sokola", tako da zanimanje pri tem zboru ni bilo toliko, kakor bi sicer gotovo bilo. Vsekako je bila to dobra lekcija oblastni gospodi! (Edinost) (Porotne obravnave) pri deželnem sodišču ljubljanskem se bodo pričele prihodnji ponedeljek dne 9. t. m. Pred sodišče pridejo dne 9. t. m.: Marija Seškar zaradi detomora; Janez Škerjanec zaradi uboja, Tomaž Jelenec zaradi izneverjenja. Dne lOega junija: Miba Grilec zaradi posilstva, France Bavčar istotako, Janez Olip zaradi težke telesne poškodbe. Dne 11. junija: Jakob Puntar, Luka Udovič in Janez Godeša zaradi tatvine. Dne 12. junija: Franca Sparovec, Marijana Šparovec iu Anton Pogačnik zaradi ponarejanja denarja, oziroma sovdeležbe. (Ljubljanski Sokol) priredi jutri, dnš 8. t. m., društveni izlet s slov. bicikliškim klubom na Vrhniko iu Bistro, člani se zbirajo jutri zjutraj točno ob 5. uri v čitalnici Ob 10. uri se izletniki vdeleže sv. maše v župni cerkvi. Ob '/j 12. uri je dirka biciklistov. Ob Vs O" skupen obed. Ob 3. uri odhod v Bistro, kjer je ljudska veselica. (Iz Vipavske doline) se nam poroča: Poročali ste že o bogoskrunski tatvini na Gočah. Da bi domačini to storili, ne moremo si misliti, a prav od daleč tudi niso bili zločinci. Kako bi mogli tako dobro vedeti, kedaj je srebrna monstranca v cerkvi in ob kateri uri se najlažje pride do nje? Zginih so tudi precej naglo, dokaz, da so jim skrivna pota znana. Tatje so se obrnili na Kras s svojim plenom. Uro daleč so počivali in razbili monstranco, ker našli so nekaj malih koscev pri nekem grmu blizu Stijaka. Monstranca je bila vredna kakih 130 gld. Kaj so lopovi storili z Najsvetejšim, ni tnano. Doslej tudi ke niso dobili zločincev, ki so okradli cerkev v Podragi, ne onih, ki so vlomili v davkarijo v Vipavi. (Umrl) je v Ptuji po dolgi mučni bolezni čast. gosp. o. Viktorin Slekovec, minorit, v 31. letu svoje dobe. Pokojnik je bil tib, blag značaj, pa marljiv v svoji duhovniški službi. Za minorite je njegova smrt tem večja izguba, ker jim nedostaje slovenskih duhovnikov. Naj v miru počival (Hišna preiskava.) Deželno sodišče v Trstu je proti vrednikn lista ^Indipendente" dr. Izidoru Beggiu pričelo subjektivno postopanje zaradi izziv-Ijajočega članka o zaporu nekega pobeglega mornarja. Vsled tega so redarji na povelje sodišča preiskali vredništvo in tiskarno lista. (Mizarski mojstri in tapetarji) izjavljajo danes v tukajšnjem uradnem listu, da tistih štrajkujočih mizarskih pomočnikov, ki ne bi v ponedeljek dnč 9. t. m. pričeli zopet delati pod znanimi pogoji, ne bodo več sprejeli v delo. Zajedno jim pret^ — kar je pa zelo jalovo — da bodo postopali zoper tiste sodniško, ki med štrajkom prosjačijo ali pa na svojo pest izvršujejo mizarski obrt. (Nesreča u marji.) Predsinočnjim zvečer kmaln po deveti uri se je t reškem pristanišča pripetila nesreča. Parnik ,8ibylle" se je vračal iz Bakra s 150 izletniki. Ko je pri svetilniku obrnil v prista-i^išČe, trčji je z vso močjo ob parnik .Ika", ki se je vračal t Iko. Sprednji del parnika .Sibjlle" je šel v kosce, vsi potniki so popadali na tla vsled sunka. Strah je bil nepopisen, vse je bilo zbegano, več dam je omedlelo, nekateri so skašali poskakati v morje. Parnik .Ika* je tudi zelo poškodovan. Na pomoč 80 prihiteli ša o pravem času parnik »Pola' in več čolnov, ki so rešili ljudi na suho. (Cesarski namestnik v Dalmaciji) fml. Karol pl Blažekovičje prišel v kopališče Eggenberg na Štajerskem. (Službena prememba.) Pristav okr. sodišča vit. Jettmar v Radgoni in Alojzij Neumaier v St. Pavlu sta zamenjala službeni mesti. (Vspored petjn in godbi) veselice, katero priredi slov. del. pevsko društvo ^Slavec" na Kosler-jevem vrtu v nedeljo dn^ 8. t. m.: 1. Koračnica, svira vojaška godba. 2. Donizetti: „Souvenir de Bel-lini", ouvertura, svira vojaška godba. 8. Vogel: „Glas domovinski", moški zbor. 4. Strauss: ,Miirchen aus der Heimat", valček, svira vojaška godba. 5. F. S. Vilhar: „Nočna pjesma", moški zbor s tenor-samo-spevom, (društvu „Slavec" posvetil skladatelj), samospev poje g. Iv. Meden. 6. Gounod: ^Fantazija" iz opere »Borneo und Julie", svira vojaška godba. 7. Kilcken: „Mladi godci", moški zbor s čvetero-spevom, pojo gospodje Pavšek, Kavčič, Bajec, Malič. 8. Ipavic: „Domovina", pesem, svira vojaška godba. 9. Ipavic: „Oblačku", čveterospev, pojo gg. Meden, Pavšek, Bajec in Malič. 10. Petrella: „ Arija" iz opere „Marco Visconti" svira vojaška godba. 11. N^id-ved: »Lahko noč", moški zbor z bariton-samo-spevom; poje g. Bajec. IŽ. Scberenzel: »Melodičen venček slovanskih pesmi", svira vojaška godba. 13. Forster: »Pjevajmo", moški zbor. 14. Novaček: »Hjgiea", polka fraD(,'aise, svira vojaška godba. 15. Harmstom: „La Grotte d' Azur", valček, svira vojaška godba. 16. Strauss: »Stiirmisch in Lieb und Tanz", polka hitra, svira vojaška godba. — Kegljanje na dobitke, tehtanje in otroška zabava. Dobitki: 1. dobitek: 2 cekina; 2. dobitek: 5 gld.; 3. dobitek: 4 gld.; 4. dobitek: 3 gld.; 5 dobitek: 2 gld.; 6. dobitek za največ serij: 3 gld.; 7. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. — Začetek ob Vj4. uri popoldne; vstopnina 20 kr., udje so vstopnine prosti. (Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja) je te dni razposlala svoje poročilo o letnem zaključku od 1. maja 1889 do 30. aprila 1890 Vseh dohodkov je bilo 5220 gl. 16 kr., med temi 549 gl. letnih doneskov podpornih članov, 610 gl. 27 kr. so znesla darila, 1177 gl. 89 kr. skupilo za marke, 2386 gl. 95 kr. naročila, 440 gl. 60 kr. večerje itd. Izdalo pa se je za meso 1248 gl. 60 kr., za kruh 642 gl. 84 kr., za druga živila 2576 gl. 11 kr., za drva in premog 214 gl. 45 kr., plača poslov 272 gl. itd. Premoženja ima v papirjih in gotovini 2244 gld. 18 kr. Razdelilo se je 12.659 kosile po 10 kr., 23.049 po 6 kr. in 38.600 po 3 kr. Preč. gospod kanonik msg. Jeran je društvu plačal za 1164 dijakov 1636 gl. 61 kr. Dalje je društvo brezplačno dalo 190 pridnim pa revnim dijakom 5276 kosile po 11 kr., 33 dijakom pa 873 kosile po 6 kr. Društvo ima 4 častne člane, 21 delavnih častnih dam in 196 podpornih članov. V upravnem odboru so: Drelse Avgust, Dolenec Oroslav, Hubschmann Vincencij, Kavčič Jakob, Lah Evgen, Majer Alfonz, dr. Star^, Velkavrh Ivan, vitez Zitterer, Ahn Karolina, Hfibschmann Terezija. Mayer Trma. Murnik Marija, pl. Radics, Recher Jenny. Načelnik je Val. Hubschmann, namestnik Aug. Drelse, blagajnik Alfonz Mayer, zapisnikar dr. Stare, gospodar Oroslav Dolenec, računski pregledovalci A. Valenta, Ferd. Bradaška in Fr. Schitnik. (Akad. drnštvn „Tri/;lav") v Gradcu so za društvene namene darovali častite gospe in gospodje: Marija Gršak, kumica društvene zastave, iz Ormoža 100 gld.; dr. Fr. Lampe prof. bogoslovja v Ljubljani, 3 gld.; gospa dr. Tavčarjeva 10 gld.; neimenovan 1 gld.; Bradaška v Gradcu 2 gld.; Ferlila v Gorici 2 gld.; Georg koncipijent v Celji 1 gld.; društvo »Slovenija" na Dunaju 15 gld.; juristi v Novem Mestu 22 gld. Odbor društva »Triglava" vsem izreka najiskrenejšo zahvalo. (Oj^enJ.) Dne 1. junija ponoči je nastal ogenj T biši Katarine S ter le v Koežaku na Notranjskem. V kratkem času je zgorela tudi hiša z vsemi gospodarskimi poslopji Janeza Novaka in koča Matije Koša. Škode je do 1500 gld. (Postne nakaznice nad 500 gld.) je trgovinsko ministerstvo s odlokom z dne 21. maja odpravilo. Torej se pričenši s 1. jtilijem t. I. nad 500 gld. reč ne bode moglo odposlati po poštni nakaznici. (Novci bana Jelačiča) so idaj že jako velika numismatična dragocenost. Vlivali in kovali so se, kakor piie »Karlovaško Svietlo", leta 1848 v Zagreba v hiši sedanjega prirodopisnega muzeja pod nadzorstvom tedanjega hrvatskega »ministra financ", Ambroža Vranycianyja. Kovanje teh denarjev trajalo je šest mesecev, dokler Jelačič ni dospel zmago-nosno na Dunaj; ti denarji so bili deloma medeni krajcarji, deloma srebrne dvajsetice. Neki Bernard Schulz obranil ja izmed mnogih samo jedno tako dvajsetieo, koja ima na jedni strani grb Ilirije (zveido z mesecem) in okoli napis: »Uspomena narodjenja jugoslavjanske slobode"; na drugi strani pa lepo poprsje pokojnega bana in okoli napis: »Pod banom Josipom Jelačicem Bužinskim". — »Agramer Zeitung" pa piše o teh novcih, da napominane srebrne »dvajsetice" niso bili denarji, temveč spomeniški novci, kojih sa je v oslavo bana Jelačiča mnogo kovalo (i v zlatu). Narodni muzej hrvataki ima baje celo zbirko raznovrstnih spomenskih Jela-čicevih novcev. Napominane .dvajsetice" tudi niso tako dragocene in stanejo v antikvarni 1—2 marki. Pravi denarji so bili povsem medeni krajcarji Jela-čicevi z napisom: »Jedan križar". Ti so dandanes velika numismatiška vrednost, kajti zagrebški muzej ima samo jeden »križar". Ti krajcarji pa niso bili liti, temveč kovani, in sicer v dunajski penezo-kovarni. Raznoterosti. — Visoka starost. V Boskovici je umrl mož imajoč 121 let. Zapustil je 981etno vdovo in dosti otrok. Po stanu je bil poljedelec in se je pisal Ivan Nečas. — Kobilice. Ta strašna armada se vedno bolj množi v južni Bolgariji. Oblastva so izdala povelja na ljudstvo, naj pobija strašne požeruhe. — Edisonov fonograf je ločil dva slabo razumeča se zakonska. Žena je baje nekoč dobro oštevala svojega 8oprog:a, ta je pa vjel vse njeno zmerjanje, klepetanje in žlobudranje v Edisonov fonograf. Da se je ločitev laže izvršila, prinesel je imenovani aparat pred sodišče ter odprl njegova mrtva usta. Vspeh je bil izreden. Sodnik in nekaj drugih gospodov je bežalo iz sobe, pisar je padel v omedlevico in sodnijski sluga, ki se je mishl v kratkem oženiti, odložil je to misel za vselej. — Koliko tujcev je zdaj v Parizu in okolici. V tem svetovnem mestu in njega okolici je zdaj do 214.360 tujcev, in sicer: 12.804 Angležev, 6414 Američanov, 30.229 Nemcev, 5206 Avstrijanov, 45.649 Italijanov, 23.781 Švicarjev, 7662 Rusov in 3832 Španjolov. — Najstarejši ljudje v Ameriki. Tu živi 136 let stara žena, po imenu Elizabeta Poter in je še toliko pri moči, da lahko hodi ter dobro sliši in vidi. Ona je mati, stara mati, prababica in praprababica 4439 osebam. Otrok svojih je imela 27 in poročena je bila trikrat. Zadnji nje otrok je umrl dne 9. junija 1889. 1., nič manj kot 94 let star. Njen najstarejši sin Rasmus Villiam je imel 106 let, ko je sklenil svoje življenje. Umrl je pred dvema letoma v Tarbovu. Za 1861etno ženico je najstarejši 1171etni mož. Ta se peča že nad 701et z ribarstvom in je na daleč okoli znan po imenu »Old Fish Herm". Kakor pripoveduje sam, porodil se je 1. 1773. na Nemškem in sicer blizu Ljubka (Lfl-beck), sicer se pa o vsem drugem skoro nič več ne ve spominjati. Za tem Metuzalom pride na vrsto 105 let imajoča ženica Mary Tomlinson, tudi murinka. Narodno gospodarstvo. PoHlano. C. kr. pplv. zavarovalno dmitvo „Eiuiiione Adriatica di SicurU" (Jadransko zavarovalno druStvo v Trstu). Poročilu vodstva za 1. 1889, katero se je predložilo v občnem zboru 28. maja t. 1., povzamemo sledeče zanimivejše stvari: I. Zavarovanje za življenje. V letu, o katerem se poroča, prevzeta zavarovanja iznašajo 10,245.595 gl. kapitala in 23.755 gl. rente, tako da se računi prirastek 3,895.533 gl. kapitala in 10.317 gl. rente. Stanje zavarovanj iznaša koncem decembra 1889 okroglo 54'/^ milijona goldinaijcv zavarovanega kapitala in 140.067 gld. rente. Za zavarovanje za slučaj smrti in za čas življenja izplačalo se je I. 1889 nad 1'/* milijona goldinarjev. Rezerva premij narasla ie za 963.051 gld. in iznaša sedaj okroglo 10*/« uU^oM foldin^^T. Dobitek iz oddelka za zavarovanje na življenje iznaša 150.739 gld. 78 kr. II. Elementarno zararorsnje. {1'roti ognju, prevaianju in toči.) Zavarovanje proti toči kazalo je pretečeno leto zopet izgubo, a vsled tega se specijelna rezerva za zavarovanje proti toči, katera iznaša 200.000 fld. ni doUknila, nego je ostala nespremenjena. Dohodek premij pri elementarnem zavarovanji iznaša 8,336.922 gld., od katere svote se je porabilo 3,379.462 gld. za protizavarovanja. Plačila za škode iznašajo 6,285.211 gld., od katerih spada 2,554.107 gld. na protizavarovalee; razven tega pa se je prihranila še svota 261.605 gld. za škode, katere ie niso konečno določene. Rezerva Pi-emij povišala se je za 73.474 gld. in iznaša sedaj 1,559.224 gld. Portfelj premij za čas iznaša okroglo 19'/, milijona goldinarjev. Brez ozira na to, da so vsled višjega kurza efekti več vredni, določil se je znesek 60.388 gld. 53 kr. rezervi za menjavo kurzov in ko so se pokrile izgube pri zavarovanji proti toči iz druzih preostankov, sklene se bilanca z dobičkom 274.196 gld. 56 kr., iz katere svote se po raznih v pravilih določenih razdelitvah sklene izplačati na vsako akcijo (delnico) dividende 52 gld. Rezerve so se povišale leta 1889 skupno za 1,091.316 gld.; iznašajo sedaj 13,197.356 gld. in sicer: 9,780.914 gld. čista (netto) rezervna premija za zavarovanje na življenje; 1,537.256 gld. čista rezerva premij za zavarovanje proti ognju; 21.968 gld. čista rezerva premij za zavarovanje za prevažanje raznovrstnega blaga; 200.000 gld. specijelna rezerva za zavarovanje proti toči; 300.685 gld. rezerva za menjavo kurzov; 250.000 gld. specijelna dobitna rezerva oddelka za zavarovanje na življenje; 1,106.533 gld. občni dobitni rezervni zaklad. Koncem poročila naznanja se ustanovitev m e j-narodne delniške družbe proti n ezgo dam na Dunaji, katera se je, kakor znano, ustanovila pod pokroviteljstvom „Ritmione Adriatica di Si-curta", in ker se je vsa kot popolnem dovršena priznana organizacija Riunione ponudila zazavaroval-nici proti nezgodam v prosto porabo, opravičeno se sme pričakovati, da bode tudi ta nova družba izvrstno vspevala. Glavni zastopnik „Riunione Adriatica di Sicurta" za Kranjsko je g. Cesarja Jožefa trg v Ljubljani._(1) Tejl«s:raini. Dunaj, 6. junija. „Presse" poroča, da namerava vlada predmestja združiti z dunajsko občino. Dunaj, 7. junija. Uradni list je objavil postavo ob opro.ščenji pristojbin pri pogozdovanju Krasa no Kranjskem in v Istri. Budimpešta. 7. junija. Predsednika obeh delegacij ste izražala radovoljnost za dovolitev onih tro.škov, ki so neobhodno potrebni, da se vzdrži veljava brambene sposobnosti države. Knez Czartoryski je naglašal občno žoljo trajnega miru, Tisza potrebo največjo opreznost in odločnost skupne vlade nasproti znamenjem, ki so se minolo leto pokazala v mednarodnem življenju posameznih držav. Navzlic prijateljskim razmeram z vsemi državami mora Avstrija v prvi vrsti iskati in najti zagotovila v svoji moči. Oba govornika z navdu.šenimi besedami priznavata vladarske vrline plodonosnega delovanja cesarjevega, ki enako ljubi vse narode, ter prosita Zii-nj od Boga dolgega življenja do skrajnih mej člove.škega bitja. Budimpešta, 7. junija. Cesar je odgovoril na nagovora predsednikov obeh delegaoij. Z odkritosrčnim zadovoljstvom sprejmem zagotovilo zveste udanosti. Zato Vam izrekam svojo cesarsko zahvalo. Glede na politični položaj in razmere sosednih balkanskih dežel 80 se izvršile bistvene premembe v zadnjem letu. Prijazne razmere z vsemi državami množe upanje, da nam tudi v prihodnje ostane mir zagotovljen. V skupnem postopanji z na.šimi zavezniki in zaupnem sodelovanju za mirovne namene smatram tudi za prihodnjost zagotovilo svojih teženj za blagor in pros{»eh narodov. Razvoj naše armade mora biti kolikor mogoče v razmerju z veljavo avstro-ogerske države nasproti zaveznikom in Evropi. Pri potrebah za armado in mornarico se jo moja vlada vestno ozirala na finančne razmere države, akoravno bode treba ozirati se na vojaške oprezne naredbe in na- predek tehnike z ozirom na strelstvo in utrdbe, j Gospodarski raavoj Bosue ia Hercegovine j omogoči tudi letos pokriti troške uprave iz lastnih dohodkov teh dežel. Priporočam Vasi ttari rodoljubni previdnosti vladne predloge, upam, da bodete zaupno podpirali mojo vlado ter Vas srčno pozdravim. 1 Umrli NO: 1 1. junija, Neža Jeras, gostija, 82 let, Rimska cesta 3, narasmus. — Avgust Hlavin, nartlovcev sin, 3 leta. Poljanska eesta 49, ecclampsie. 2. junija. Ivan Vertelj, delavčev sin, 14 mesecev, Stari-narska steza 1, jetika. 3. junya. Angela Mihelio, krtačarjeva hči, 8 let, Florijanske ulice 40, jetika. — Klementina pl. Iloffern, učiteljska j pripravnica, 19 let, sv. Petra cesta 20, jetika. | 4. junija. Terezija Tomec, hišna posestnica, .58 let, v mestnem logu pri OnmoTem jarkn vsled kapa na možganih. V bolnišnici: | 1. junija. Ivan Zdražba, gostač, 74 let, erj-sipellas. — Anton Nosan, delavec, 50 let, pleuritični exudat. 4. junija. Neža Luskovnik, delavka, 35 let, epilepsi.i. 5. junija. Anton Kovač, dninar, 45 let, jezika. — Matevž Snoj, dninar, 22 let, srčna hiba. i TremenNko »poročilo. Tržne cene v Ijubljani^, dne 4. junija. ..... Pi«aie*, hktl. ... 7 15 dpeh poTojra, kgr. . Rei, „ ... 5 20 Surovo maslo, „ Jeimen, „ ... 6 4 Jajce, jadno , Ove«, „ ... 3 41 Mleko, liter. . . . Ajda. „ ... 5 4 Goveje neso, kgr. . i Pro9o..........4 87 Teleui« , , . I Koruia, „ ... 4 71 Svinjsko , , .. Krompir, „ ... 3 66 Koitrunovo „ „ . Leča, , ... 11 — Pišanee..... Grah.....13 - Golob ..... Fiiol.....10 - Seno, 100 kgr. . . Maslo. kur. . — 91 Slama, „ „ . . ! Mast, „ . — 70 Drva trda. □ mtr. Špeh svež. . • _ 60 „ mehki, . , I Cas Stanje S^^ —_--- Veter Vreme š opazovanja I trr I I p g 17. u. zjut.| 73T2 19-4 8l. svzh. jasno 2 70 6 8. n. pop. 735 8 26 o si. jzad del. jasn. . . 9. ». zveo. 736-2 16 6 si vzh. dež Srednja temperatura 20-5'' za 2'6'' pod normalom. I>nua)8ka borza. (Telegratično poročilo.) 7. junija. Papirna renU 5^4 po 100 gl. (s 18* davka) 89 gld. 10 kr. SreVna „ „ 100 „ „ 16* „ ,«9 „ 90 „ 5* avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ 50 „ Papirna renta, davka prosU......101 „ 40 „ Akcije avstr.-ogerske banke......96( „ — „ Kreditne akcije ......... 306 n » London ■ ■ "..........116 „ 80 „ Srebro .........................." « Francoski napoleond......... ^ r '^'i*- Cesarski cekini.........." s.^ " oou " Nemške marke .........." r ,,„ Zahvala. Za skazano sočutje ob nagli, nepričakovani smrti dobre sestre, oziroma svakinje in tete Terezije Tomec, za darovane krasne vence in za mnogoštevilno spremstvo drage ranje k večnemu počitku izražam v svojem in svojih sorodnikov imenu najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 7. junija 1890. Jakob Tomeo, magistratni komisar. Zadruga brivcevinviasuljarjev ljubljanskih natuaui^i slavnemu občinstvu, da bodo pričenši 8 1. junijem brivnice in vlasuljarnice ob nedeljah in praKiiikili od nre popoldne zaprte. (12-6) a .2 If 2 I S. ? - Q ■3 .2 2 J Q J? C I .a a ' iti l| i g C - š "S 1 J n .-2 ^ •= iS > js Kali vala. .j - a I cž .2 S « is .s« . « I = a' ^ G cj g I .a .2. « af B |ii O »a 35 C I « •n s a, CL, t« J< ja ® T3 K I .a « »» - I I lit ^ O S) s: « M _ .. pg C t —' cu ° e ® o C "o ° ca a. Dne 24. maja t. 1. udarila je strela v moje gospodarsko poslopje, katero je pogorelo. Zavarovan sem {»ri „AZI£NDrS sedaj ces. kr. privil. ,,Avstrijski Phdnix" na Dnnaji (g*lavni zastop za Kranjsko v IJubljani, Šelenbnrgove ulice štev. 3). Ta družba je škodo hitro cenila, da sem čez tri dni ves denar dobil, in da se mi niti krajcar od zavarovalne svote ni odtrgal. Ravno zdaj. ko so nekateri agentje to solidno družbo grditi hoteli, čutim s popolnim prepričanjem in veliko hvaležnostjo tako pravično in vljudno postopanje te družbe objaviti in jo vsakemu najtopleje priporočati. Podrečje, okraj Kranj, dne 1. junija 1890. Mat. Setmik m. p., J^. JS. Er. Jenko m. p., župan. Srenja Mavčiče. i)osestnik. Vozni red cesarjevih Rudolfove železnice. Iz Ljubljane v Beljak. Iz Beljaka v IJ ubija no. O H o l> n i 1 (i k 1 . št. 918 »t. 1714 j št. nili št. 1-li ». 1718 1724 •I® ponoči ^utnij dopoldne zvečer ponoči zvečer Ljubljana j. k. . 6-45 11 40 4-25 12 06 6 10 Ljubljana R. k. . 6 49 n-4.T 4-30 12 09 614 Vižmarje ... 7 - llo5 441 1219 624 Medvode . . . 7 12 12- 7 4-53 12-31 636 Loka ... 7-26 12 21 5 07 1245 6-49 Kranj .... 742 12-38 524 101 7-06 Sv. Jošt (ostaj.) . 7-47* 12 43* 5-29* 106 7 11 Podnart . . . 802 1258 544 1 21 7 25 Otoče (ostaj.) . . 8 09 1- 4 5-50 1 26 7-31 Radovljica (ostaj.) 8-22 1 18 6 03 1-40 7 44 Lesce .... 8 30 1-28 6 12 147 749 Žerovnica (ostaj.) 841 1-39 6 23 1-68 Javornik . . . 850 1-48 632 2 07 • Jesenice ... 9.- 1-59 642 216 • Dovje .... 9-20 2 18 7 01 2 34 • Kranjska gora . 9 46 2 45 7 26 3 01 • Rateče-Bela Peč. 10-- 3-— 7 40 3-16 - Trbiž .... 10.16 3 16 7-55 333 - it. 908 št. 91(i it. 1201 št. 952 it. 95« Trbiž .... 3 54 11 7 3 34 815 724 602 Thiirl-Maglern . 4 07 • 3 48 ; 7 39 615 Podklošter . . . 4 20 1127 4 02 - j 7 59 6 29 Furnitz .... 4 36 • 4 17 817 6 47 Toplice Ueljak (0.) 4 44 • 4 25 • 8-28 6-67 Bejak drž. ž. (o.) 4 50 • 4 .33 • 8-34 7 04 Beljak j. k. . . 4 54 1150 4 37 8 52 8 38 7 08 ijatnij 4»poldn« popoldne iTečer zjntraj trrict O HO t> II i vi ali i _ ^ . št. 91.S št. 907 št. »57 št. »17 št. 955 št. '.tOl P O R t fi 1 P J dopoldne popoldne popoldne irecer dopol. dopol. I Beliak j. k. . . 11-51 4 38 4 46 10-56 7 36 i Beljak drž. ž. (o.; 11 56 4 51 1109 9 10 • Toplice Beljak (o.) 12- 2 • 4-57 11.16 9-1« • Furnitz .... 1210 • 5 07 11-32 9 26 - Podklošter . . . 12 27 5 02 5-2.") 11-59 9 45 • Thorl-Maglern . 1242 • 538 1220 9 58 • Trbiž .... 12 56 5 20 S .oO 12-40 10-10 8-14 št. 1717 št. 1713 št. 1715 8. 172S I. 1721 Trbiž .... 2-30 603 1 15 . 8-26 Rateče-Bela Peč . 2 47 6 20 1 33 8 41 Kranjska gora . 3 02 6 35 1 47 8 55 Dovje .... 3-26 702 2 17 9-21 Jesenice . . . 3 46 7 24 239 9 40 .lavornik . . . 3-52 731 2-46 9 46 Žerovnica (ostaj.) 4 01 7 40 2 55 9 55 iLcsre .... 4 14 758 3 10 8351006 Radovljica . . . 4 20 8 05 3 17 8-41 10-12 Otoče (ostaj.) . . 4 32 8 18 3-30 8 5810 23 Podnart ... 440 827 3 39 859 1030 Sv. Jošt (ostaj.) . 4 52* 8-39» 3 51* 9 10 10 41 Kranj .... 459 847 358 9 16 10-47 Loka .... 5 14 9 04 4 14 9-31 II02 Medvode . . . 5 27 9 18 4 27 9 44 11 15 ViŽmarje . . . 5 39 9 30 4 40 9 56 11-27 Ljubljana R. k. . 5 48 9 41 4 49 10 05 11-.% Ljublj,ina j. k. . 5 52 9 45 4 52 10-08 11-39 ^otr^ trener popoldne dopol. dopol. ♦ Vlak ostane na teh postajah le, ako je potreba. Vlak it. 1721 vozi le od 16. junija do 15. septembra ob sreilah, sobotah in nedeljah, tudi ob praznikih. — Vlak it. 1733 vozi le od 15. junija do 15. septembra. Andrej Kezele, urar v Ribnici na lioleujHkem, priporoJ«n iTojo zalogo po najnovejši, najtrajniži, za Tee let ganntorani konstrukciji narejenih elegantnih steoslsili dektricBib ur i Dakken, podobnih dunajskim, katerih ni treba nikdar navijati in katerih tek je najranesljiveje natančen. (3—2) Cenike poiUjam brezplačno in franko. kamnosek. T LJabljanI, Parne ulice flljala tik mesarskega mestu. se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega cerkvenega umetnega kamnoseškega dela, slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo uajrazno-vrstneJSih po najnovejših načrtih prav lično in iz različnih vrst marmorja izdelanih nagrobnih MponienIkoT. Vse na tukajšnjem pokopališči stoječe in pri njem izgotorljetu: spomenike, kateri se vsled nedovoljenega zidanega temelja nagibajo, popravlja brezplačno dvakrat na leto in sicer pomladi in pred Vsemi svetimi. Še posel>ej opozarja na krasen, od kajnahtai-sker«, kararskega in črnega marmorja izgotovljen SV p o m e II i , 'Vc katerega prodi po primerno jako nizkej ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se priporoča v vsakovrstna stavbinska dela, __ katera fino, trpežno in ceno izvrči. (12—127 Vai« blagorodje ! Čast mi je, priporočati moj ogerski liptavski deseHni sir (pravi karpatski ovčji «»>) v žganih posodah »t» najboljšim pakovanjem s stauijolom, v orig. škatuljah po 5 kilogramov, obsegajočih 72 kosov, za 4 gld. ' proti poštnemu povzetju, franco, za celo j I Ogersko t« Nemčijo. ^osim, naj se moj liptavski kar, 80 kr. Avstro-\ ^ostm, naj se moj Hptavski karpatski str ne za-1 menja s sličnim dunajskim, monakovskim ali majnškim\ pivnim sirom, ki se napravlja izkravjega mleka ali sira. I (i) Velespoštovanjem Gustav Pttrovickif v Miskolczu, Ogersko (Kazinczgutcza br. 18.) Originalni liptavski sir najboljše kvalitete prodaje v posodah po 5 in 15 kilogramov JEžT kilo xa 60 kr. Gtmtav 1'etrovickv, v Miskolczu, Ogersko Kazinczy-utcza 18 (4) m ^^asHsssEsasast Uradne in trgovske KOMI s lirmo priporoča !KAT. flSKARRAi v Ljubljani. Razprodaja hišne oprave. v torek, dne 10. t. m. od 9. do 12. ure dopoludnč in od 3. do 6. ure popoludnč ppodajAlo se bode potom dražbe v ^ipodnji ^iiški št. 90 — tik Koslerjeve pivarne — več hiMne oprave, ia sicer: postelj, omar, miz, stolov, divanov, jedna garnitura in še več drugih stvarij._^ Vozni red c. kr. priv. južne železnice. 3B ■■ ■■ j^« -^mr T'■-.-«*«_ Postaj e Ii r z o v I a k Poštni vlak Mešani vlak Dunaj . . . Miirzzusehlag . Gradec . . . Maribor . . Celje . . . . Laški Trg . . Rimske toplice Zidani Most Hrastnik . . Trbovlje . . Zagorje . . . Sava .... Litija . . . Kresnice . . Laze . . . . Zalog . . . Ljubljana Borovnica . . Logatec . . . Rakek . . . Postojna . . St. Peter . . Divara . . . Nabrežina . . Trst .... . Odhod jj 815 zvečer^ j 7-30 zjutraj i I SO popold. 8 45 zveč-er — „ po noči , 10-55 dopol. 5-41 ^ 1-50 ponoči 5-55 zjutraj ii I 110 popold. 9-25 zvečer 5-50 zjutraj 10 50 dopold. 2 r>6 „ 2-2C ^ 11-40 po noči 8 09 dopold. 2-36 popold. „ : 4-24 zjutraj 3 44 „ 1-54 „ 1018 „ 5-58 „ " ; - 457 „ 211 „ 10-34 „ 6-21 zvečer i - 4-06 „ 2-23 „ 10-45 „ 638 , 4 56 „ 4-23 „ 2 47 „ 1127 „ 709 „ • .. - - 3 01 „ 11-40 „ 7-28 „ — 440 „ 31U „ 11-49 „ 741 „ — 4-46 „ 3-19 „ 1157 „ 7-53 „ — - 3 34 „ 1211 popold. 8-14 „ — O-04 3-47 , 12-22 „ 8'30 „ — — 4-— zjutraj 12 34 „ 8 48 „ — - 4-15 , 1248 „ 913 „ • . - - 4 27 , 12-59 „ 9-30 „ / Prihod 6-04 „ 5-40 „ 4 40 1 11 „ 9 48 , » Odhod 6-09 „ 5-45 „ 4 55 „ 119 „ 10 20 po noči — 6-12 zvečer 5-31 ., 153 „ 11.21 „ j 1-- „ 6-42 „ 6-13 2-34 „ 13-30 „ n I - 7 02 „ 6-43 „ 3-03 „ 122 „ • . ! 7-33 „ I 7-19 „ 7 05 3 24 „ 158 " '' 55 „ " 41 „ 8-05 dopold. 3-55 „ 2 48 8-20 dopol. 8-15 „ 8-46 , 433 „ 3-59 ■ n i 9-03 „ 9-04 „ 9-52 „ 5 41 „ 5 40 zjutraj . Prihod 1 9-28 „ 9 30 „ 10 28 „ 617 zvečer 6 30 „ Osobui vlak 6 — zjutraj 6-20 „ 634 „ 653 „ 709 „ 7-20 „ 730 „ 747 „ 8 03 dopol. 8-18 „ 8-36 „ S-50 „ 905 „ Postaje Trst .... Nabrežina . . Divača . . . Št. Peter . . Postojna . . Rakek . . . Logatec . . . Borovnica . . Ljubljana Zalog . . . Laze .... Kresnice . . Litija . . . Sava . . . . Zagorje . . . Trbovlje . . Hrastnik . . Zidani Most . Rimsk« toplice Lažki Trg . . Celje . . . Maribor . . . Gradec . . . Miirzzuschlag . Dunaj . . . Odhod Prihod Odhod Prihod It r z o v 1 a k Poštni vlak Mešani vlak Osebni vlak 8-— zvečer ; 710 zjutraj 9-55 dopold. 6'20 zvečer 8-10 zvečer — 8-43 „ I 7-42 „ 10-51 „ 711 „ 9 35 „ 9-38 „ 8-35 dopold. 1156 „ 8-23 „ 11-31 po noči -10-16 po noči 9-12 „ 12 56 popold. 9-15 „ 12-58 „ — 10 35 „ 9 33 „ 1-21 „ 9 42 „ 1-39 ii — 9 48 „ 1-39 „ 10 03 po noči 211 „ -1107 „ 10-07 , 2 02 „ 10-27 „ 2-53 „ - — 10 80 2 30 , 11 01 „ 3 43 „ -11'50 „ 10 55 „ 3 03 „ 11-32 . 4 37 zjutraj -1155 , 11-- „ 3 11 „ 12 30 „ 5-_ „ 6-- popold. — - 3-24 , 12 43 5-18 „ 616 zvečer — — 3 35 „ 12 55 „ 5 37 6-30 „ — - I 3 49 , 1-10 „ 5-57 „ 6-48 „ 1135 „ 4-01 „ 124 „ 6 14 „ 7-04 „ — - 4-12 , 135 „ 6-30 „ 7-18 „ — 11-54 „ 4 26 ^ 1-50 „ 6-50 „ 7-35 „ — 12-01 popold. 4-34 „ 1 59 , 702 „ 745 , — - 4-42 2 08 „ 716 „ 7 56 „ 108 „ 12-41 ., 5-03 „ 2-30 „ 745 „ 8-16 „ — 12 52 , 5-15 2 43 „ 8 03 dopold. 8-31 „ — 102 „ 5-26 „ 2-55 „ 8-20 „ 8-45 138 „ 117 „ 5 46 „ 3-18 „ 8-49 „ 9 04 zv. Prih. 314 „ 2 35 „ 8-02 zvečer 5 45 zjutraj 12-27 popold. — 4 34 zjutraj 3-58 , 10 2(1 po noči 811 dopold. 4 40 — «■59 „ 6-14 zvečer 212 „ 11-57 „ 9-40 zv. Prih. - 9 50 dopol. 9 30 „ 6 40 zjutraj 4'— popold. — — Spominjajte se ljubljanske dijaške in ljuilske kuhinje pri igri in stavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih. J. & S. KESSLER v BRNU. 7 Ferdinandove ulice 7. Največja, najcenejša zaloga pomladanskega in letnega blaga. Poletensko 06ll ki se da prati in je jako elegantno in trdno za gospode, dvajsetih boj, 20 cm. širo* kosti za celo obleko 6-5 metra le 3 gld. Kdor le jedenkrat kupi, prepriča se, kako izvrstno se da prati in kako trdno je. se razpošiljajo po čudovito nizki ceni in sicer: po gl. 3-75 m. za celo obleko. po gl. 5.50 3'10 m. za boljšo obleko, po gl. 8-50 3-10 ra. za lino obleko, po gl. 6-— 210 m. za ogrtač, franc. piquet-gilet za gl. 1-50, Blago za talarje za prečast. duhovščino (tudi za poletne suknje) 1-20 ra. široko, meter . . . . gl. 1-50 Črni peruviennes in doskins za salonske obleke po 3 25 m. od gl. 10-— naprej. .blodno blag:o za ^-ospe. Karirano in črtasto blago 60 cm. šir. za ponočne suknje in otroška oblačila, 10 m. . . gl. 2-50. Joupon in trofično blago v vseh modnih barvah 10 ra. prve vrste gl. 3-50, druge vrste ... gl. 2 80. Kupi se o priliki! Zeflr-blago, pristno in krasne barve, 75 cm. široko 10 ra. le . . . . . . gl. 3 50 rokat- in Jacquard-blago, 60 cm. široko, vs- h mogočih barv, 10 m. gl3-60 D oris, najnovejie karirano modno blago, čista volna, 10 m. prpj gld. 10, se-daj le . . . . gl. 6-50. B K Nervy, 9u cm. šir. nežno črtano modno blago v najnovejših barvah 10 m. . . . . . gl. 4-50. aimir,dvojna širjava, črno in barvano. 10 m 4 gl. olneni aHas, dvojna širjava, volneno blago, črne in drugačne modne barve 10 m. . • ■ ^ gl 8-50. ModTotTikan kreton, 10 metrov . . gl 250 in . . . gl. 3-20. Elegantno In bogato omliljeni uzorci se poiiljajo gospodom krojačem brezplačno. Ceniki o perilu za gospode in gospč. o galanterijah, uzorel tukna in rezanega blaga brezplačno in franko. Poillja te 8 poštnim povzetjem. (16—6) Za bolne in zdrave, ki jih boli glava, prsi, plača, želodec. Jetra, obisti, ki trpe na protinu in živcih, za kailja-JoČe in hripave otroke, dojendke, rekonvales-cente, za žene pred in po otročji postelji, za slabe, malokrvne in blede ljudi itd. je naj-boljie hranilno sredstvo, silno potrebno za zdravje, priznano od zdravnikov kot »izvrstno« in od mnogih bolnikov s spričali najtopleje priporočena Trnk6czy-jeva nm z dobrim okusom In lepo dišavo. Zavitek s ' < kg. velja 30 kr. Jako ceno pridejo zavitki 4 kg. Dobiva se po poštni adresi pri Ubaldu pl. Tmk6ozy-Jn, lekarnar v Ljubljani; na Dunaji imajo zalogo lekarji: Viktor pl. Tmk6czy, V. okraj, Hundsthurmerstrasse 11.S; dr. Oto pl. Tmk6ozy, III. okraj, Radetzkyplatz 17, Julij pL Tmkdczy, VIII. okraj, Josefstadterstrasse ;-}0; v Gradci (Štajarsko) Vendelin pl. Trnk6czy, lekarnar; nadalje v vseh lekarnah, prodajalnicah diiav, kupcih itd., prava le z zgorno, oblastveno zavarovano znamko. 1'rekupci imajo obilen rabat. (2) MATIJA HORVAT, čevljarski mojster V IJubljani, sv. Petra cesta it. 32 priporoča se v obila naroCanja raznovrstnega I I u goipi in otroke, katera izvršuje cenb, poSteno, iz zanesljivo trpež- t lega blaga in po zahtevi od najfinejše do najpro- ' itejSe oblike. (11—6) I r Prenagliti duIioTšeiui in Hlarnemu občinstvu priporoeam svojo t>0|>^at0 asnloifo klobukov in slamnikov najnovejšega Itroja in iz zanesljivo trpežnega blaga. Dalje imam v veliti izberi vsakovrstne d«plo« po najrazličnejših cenah. Imam tudi v zalogi nove haže (eidce »a požarne hrambe. Sprejemam in izvršujem vsakovrstna ter shranjujem koitibovlno fez poletje. Spoštovanjem Anton Krejči, klobučar in krznar, Koniirresni trg St. 8, v Ljubljani. Gg. dijakom dovoljujem prednostne cene. "lli (15—15j C. kr. priv. zavarovalnica .ASSICURAZIONI GENERALI' 40,758.238-42 227.371.631-43 116,904.848-39 23,544.05322 (Obeno zavarovalno društvo v Trstu.) {Ustanovljeno 1. 1831.) Jamstveni zaklad družbe . . . gld. Izza ust. je plafiala družba škod za . Zavarovalno stanje v oddelku zavarovanj življenja 31. dec. 1888 . Premijski listi in premije, ki se bodo v poznejših letih pobrale v odd. zavarovanja zoper požar . » Družba zavaruje: 1. na človeško življenje v vseh mogočih sostavah. 2. Zoper škode po požaru na cerkvena, graščinska in kmetska posestva, stanovanja in gospodarska poslopja in njiliovo vsebino, raznovrstno blago, žetve, les in oglje na prostem, kakor tudi zoper škode vsled podiranja in spravljanja, vsled strele, plino-vega razpoka in onega pri parnih kotlih. Občinam, cerkvam, samislanom, pobožnim ustanovam in graščinam dovolj ie Assicurazioni Generali 20",, odpust normalne', remije. 3. Zoper škode vsled prevažanja na blago, pridelke, laihje in druga prevaževalna sredstva mej prevažanjem na morji, rekah, prekopih, jezerih iri po suhem s poštnimi vrednostnimi pošiljatvami vred. 4. Zoper škode vsled razbitja zrcalnih oken in ogledal, o. Zoper telesne nezgode na račun prve sploSnje zavarovalne družbe zoper nezgode na Dunaji. 6. Zoper škodo po toči na poljske pridelke na račun »Oger.ske zavarovalne družbe po toči in protizavaro-valne delniške družbe v Budapešti». P" zavarovalni stroki na življenje jamčijo zavarov.ilni pogoji zavarovancu razven drugih j prednostij: veljavnost polic v slučaji samoumora. dvoboja itd. po petletnem obstanku; nezastavljene police ne morejo ugasnili po triletnem obstanku; pravica do obnovljenja (tekom 3 mesecev) polic, ki so ugasnile zaradi neplačevanja zavarovalnin, popolnoma neodvisno od zdravja Se živečega zavarovanca; omejitev ničnostih razlogov za slučaj nameravane in dokazane goljufije; brezplačno razširjenje zavarovalne veljavno.sti do zneska 15.000 gld. za slučaj, ko bi bil zavarovanec poklican k Črni vojski, in sicer po enoletnem ob.'='tanku; fll zavarovanje ne preneha mej vojskinim službovanjem za zavarovance, ki so člani stalne vojne ali domo-branstva, ter se v tem slučaji priračunavajo najnižje dopolnilne premije. Nevojniki na suhem (uradniki vojaške pošle in brzojava, vojaški zdravniki, vojaški živinozdravniki, vojaški lekarnarji, vojaški duhovniki, računski in inten-dančni uradniki) ali vojniki na suhem od feldveblja navzdol ne plačajo dopolnilnih premij, za vojskino zavarovanje do zneska 3.5(30 gld., ako je polica že tri leta veljavna. Zavarovalni oddelek na življenje je popolnoma samostojen. Ima lastno premoženje in je od drugih strok lako ločen in neodvisen, da tudi slučajna zguba pri zavarovanju zoper požar ali škode pri prevažanju [j ne more vplivali na lo stroko. i| Družba jamči za olajšave, ki se strinjajo z zdravim U trgovinskim poslovanjem, tako pri odmerjanji zavarovalnin, kakor tudi pri likvidaciji škod, katere vedno točno izplačuje. (13) Glavni zastop t Ljubljani: C. Tagliapietra, Gradišče šl. 4. e^aitiie solniSnike navadne vrste nejše iz zanes-blaga v najveei po čudovito dobro poznata in najelegant-Ijivo dobrega izberi priporoča nizk ej ceni tvrdka JVfestiii ti-g v Ljubljani Mestni trg ^a^•očlla na kostamiie solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo so najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila vsprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. >OKXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>0 okove za okna in vrata, štorje za štokadoranje, samokolnice, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši kamniški Portland- in lloman-ce-ment, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kaUr tudi lepo in močno narejena, Štedilna ognjišča Vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in ma hnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji Ktojali, kakor tudi la lesene cevi mesiugaste trombe in ventile in železna okova. vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne In lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tudi se dobiva zmirom sveži dovski mavec (Lenaenfelder Gt/psJ za ffno/en/e polja. OLJNATB BARVB V k€ipltariiiklh iiui^lcali po pol in Jedcu kilo pi'ipoi*o6a iiajoeiieje (19) tovarna oljnatih barv, laka in firncža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. št 9578. Razpis- (3-2) Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraziijoiii ste dve službi uradnega sluge 2 letno plačo 350 gld., naturalno obleko ter s pravico do dveh v pokojnino vštetih petletnic po 30 gld. Prošnje za ti služl.i vložiti jo do »O. junija t. 1. pri mestnem magistratu in jim priložiti dokazila o starosti, stanu, usposobljenosti, znanji jezikov, zdravji iii o dosedanjem službovanji. >Jes^tiii iiia};»ij-4ti*at IJiibljaii^lti, :U. dan maja 1890. nn 1 Mar lijiibljaiiii Tržaška cesta štev. 29 pripoiofa preJast. duhovščini in ji s!.\vnemu občinstvu :i lepo, iuuj^uo iu solidno izdaji Uoe salou:ske iii uavadnu ioii-i' četie, belo. rujavo. zeleno in sloaokošeetio osteklene, oguju protivue v uajrdznorrstnejžih oblikah, kakor tudi vse v to stroko spadajoče izdelke po naj-I nižjih cenah. jI Ceiiiriitf.e jto.illiaiii nn šeljo j franko. Zastopništvo pri (40-11) Vidic & Comp. Slonove ulioe. Izdelovatelj cerkvene posode in orodja LEOPOLD TRATNIK, 27 sv. Petra cesta 27 V LJUBLJANL Prečastite) duhovščin i ccvhvcnini livcdstojništvom ! Priporočam uljudno in opozarjam preč. duhovMino na svojo im Kranjskem največjo in najstarejšo delalnico cerkvene posode iti orodja, katero sem povečal zdatno ter uvel pred nekaj časom delovanje s Jp^p*paroni"^^!^ (Dampfbetrieh)., katero mi omogočuje izvrševati naročila is najtrše, močne kovine, ter morem vsako delo najhitreje ter ceneje izgotoviti, nego katera si hodi tu- ali inozemska tvrdka. Povabim preč. duhovščino in gg. cerkvcne predstojnike, da si ogledajo mojo veliko izborno zalogo vsakovrstnega cerkvetieffa orodja iti posode v najraznovrstnejših zlogih, vse fino, natančno izdelano; prav posebej so šc ogleda vredni najrazličnejši lestenci, .svertiiki, ttiotisfratiee, kelilii in razno drugo orodje v mijrazličnejši izberi. Prav rad vsakemu pokažem način izdelovanja, kako se pošteno in nepošteno dela, in kako se snažijo brez škode cerkvene jm-sode In orodja. Vsaktero naročilo izvršim po poslanem vzorcu (obrisu ali skizzi) ali pa po lastnih obrazcih, katere na željo pošljem na ogled. Tudi vie izgotovljene reči pošljem brezplačno na ogled. Staro blago prenovim, pozlatim in posrebrim po nizki ceni in zanesljivo, česar so moji prečast. naročniki uže prepričani. '' delavnice ne treba tekom rnreiOLOde aesetih let dati prezlatiti. g^" Plačilni pogoji so ugodni. (6) Prečantite gg. naročnike opozarjam, da nhnam v .»fiiihi nikakega potoratnrga agenta, ter pronim, naj se csakateranaročila trše uepo-Hrerlno onehno ali pismeno. Izvršeno bia;;o pošlje dobro spravljeno JHlfdnica in zahnja cerkvenega orodja in posode (8) IVANA KREGARJA v Ljnbljani premeščena je na l^oljjinslio OOStO iSst. (Vhod in izloga Cesarja Joiefa trg.) Prečastito dubovidino in cerkvena predatojnlitva opozarja zgoraj označeni na premeičenje ter se uljudno priporoča v mnogobrojna narodlla zagotavljajoč najpoitenejio in najcenejšo izvršitev po poslanih vzorcih ali po lastnem načrtu. IdojaštraRO©^ oiTsprije^ tab©3:n.s.lR©X3ne^ svedra-ifa:©, l©st©x3.c© izdeluje iz jl^^imjti-K«' in im.iz«iioisl.jiv«''.j(i<'! Itoviiio lično in oend, česar so se nekateri preč. gg. naročniki že uvenli. Sprejemlje staro orodje v popravo In prenovljenje, posrebruje in pozlatuje v ognji tudi strelovodne osti po najnižji ceni. In poštnine prosto. Premija oa svetovni razstavi v Londona 1862, Parizu 1867, Danajil873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo | »alonski krilnsti klavir, piaiiiiie .5M0) iz tovarne svetovno znane Ivrdke (Gollfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji jza 880 gld„ 4()0 gld., 450 gUl., f)(X) pld, 550 gld., 60() gld., 650 gld.. planine za 3.50 gld. do fi(K) gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na deželo pod naj-agodnejiimi pogoji. Prodajalnica in posojilnica klavirjev A.Thierfelder, Dunaj, VII., Burggasse?). ^»roda, s© iz prpst© r p Ie © lepo posestvo pod prav ugodiiiiiii pogoji plačevinija na obroke tekom več let. — Posestvo šteje 78 oralov zemlje, obseza njive, travnike, vrte, gozde in novo zidano m- jednonadstropno poslopje -m ter vsa gospodarska poslopja tik okrajne ceste, pol ure od železnične postaje Borovnica. — Natančneje izve se pri lastniku Jan. Borštniku v Kurji Vasi h. št. 4 v Ljubljani. (3-2) Deželi lam ece Mestni trg 11, občinstvu in preča-^titi nastopno le nekaj svoiih tovim vspehom r&bl,euib m sicer. V Iijnbljani, priporoča se slavnemu duhovščini, tt-r navaia izkušenih iu že z eo-zdravil in sprcijal tet, Želodčne kapljice Marije Pomagaj T« kapljice ozdranjo raznovrstne bolezni iielodca, da celo najtrdovratnejse. zlasti pomanjkanje slasti do jedi;, liščanje v žc-lodci, krč v želodci, motenje prebavljanja, l;oliko, zatjnetenje vr.aniee in jeter, žoltieo in zlato žilo in sploh vse bolezni, ki izvirajo iz slabega želodca ali pa slabega prebavljanja. — Cena steklenici 30 kr. Ustna voda dr. Duflosa in Heiderjev zobni prašek ohranjujeta zobe m dlesno čisto, zdravo in ozdravita vfakovretne zobne bolečine. — Cena večjeiou lla- konu 60 kr., škatljica zobnega praska 30 kr. ..... Univerzalni jedilni praiak je izvrstno sredstvo proti zlatej ii i, sh.beimi želodcu. zgagi, pomanjkanju 8l..sti do jedij in zabasanju - Cena ekatljici z navodom za rabo 3.5 kr. i • Cvet za luskine je najracijonalr.ejse sredstvo za odstranjenje sitnih iuskiu na glavi, ki so tolikrat vzrok plešam. — Cena steklenici z nahodom rabe 80 kr. Homeopatična zdravilna kava, izvrstno sredstvo proti boleznim srca m živcev. - 1 zavitek (',4 kilo) 2.5 kr. Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih skatljicah. Tresku-sena pasta za polituro in ohranjenje zob. — Skat jica 60 kr. Zobne kapljice po dr. Hagerji, ukrote nakrat tudi najhujšo zib.o bolečino. — steklenica velja 30 kr. Zobne kapljice, odontin imenovane. — Steklenica velja 10 kr. Zobne kapljice Litonove proti revmatičnim zobnim bolečinam. — Steklenica /. navodom rabe velja 20 kr. Kazven navedenih zdravilnih sredstev dobijo se v deželni lekarni pn ,.Ma-riji Pomaga" raznovrstna medicinična mila, lepo diieče pomade, lasna olja, razni pristni ang eski in fran< oski parfumi. Pariški praiek za dame (bel in rudeč), poudre de riz. kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd., dr. Bochardovo aro-matiiko zdiiično milo in jako tino glicerinsko milo in glicerinsko vijolično milo (1 komad ii kr.) (9) Sposto-anjem Lndv. (jJrecel, lekarnar.