-----   266   -----
Golobje so polju dobrotniki.
Tudi golobje imajo svoje prijatle, pa svoje sovražnike. V nekterih nemških deželah je nekdaj postava prepovedovala, da zlasti manjši kmetovavci niso smeli imeti golobov, ker se je reklo, da delajo veliko škodo. Vse drugače je pa v Belgii, in Belgijanci so vendar pervi kmetovavci na svetu; oni špogajo golobe v posebnih golobnjakih na polji, kterim pravijo „Taubenthurme"; prepričani so namreč, da s tem, ker poberajo semena plevelne po polji, mu veliko več koristijo kakor pa škodujejo.
Cas, v kterem golobje utegnejo škodovati, seže malo čez en mesec, namreč ob pomladanski in jesenski setvi; takrat poberajo žitno in sočivno seme, ako se ne podorje hitro. Kakor hitro pa je setev podorana, pozobljejo le tisto seme, ki je na verhu obležalo; to pa tako sp-gnjije, tedaj ni škoda za-nj, ako ga golobje pozobljejo. Ce povžijejo tudi tisto, ki je pri žetvi iz klasja padlo, ni tudi nobena škoda, marveč pride na dobiček mladičem, ki se s tem upitajo. Tudi to, kar ogeršice in sočivja pozobljejo, ne znaša veliko.
Celo leto in dan pa se živijo golobje le od semen, ki jih pikajo iz tistih rastlin, ktere štejemo med plevel, kteri je ali polju škodljiv ali pa je celo strupen. Mlečka (Wolfsmilch) se razun golobov ne loti nobena druga žival; golobom pa nič ne škoduje.