Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju“. Uredništvo in’ upravništvo se nahaja na Ljubljanski cesti hotel ,Pri kroni4. Naročnina za nečlane letno 30 Din, člani gostilničarske ,Zveze4 dobivajo list brezplačno.
S. štev.
V Celju, dne 20. maja 1925.
Leto III.
„fikcija za počenjanje".
V zadnjem času so nekateri posebno vneti srezki poglavarji vzeli zopet v roke prosluli zakon o pobijanju draginje življenskiih potrebščin in brezvestne špekulacije in izdali energične ukaze obrtnim zadrugam, trgovskim gremijem, občinskim uradom, žendarmerijskim postajam, policijskim oddelkom itd. s pozivom k znižanju cen. Večinoma se ti fermani tičejo mesnib cen. Vse druge pa nad-kriljuje brez dvoma razglas srezkega poglavarja ptujskega z dne 27. aprila 1925 št. 4634/3, izdan pod napisom
5	akcija za pocenjen je« vsem obrtnim zadrugam in trgovskim gremijem. Bilo bi škoda, če bi za ta dokument brige obrtnih oblasti za prospeh obrtništva vedel samo ptujski srez, in zaradi tega. objavljamo urbi et orbi razglas s celim besedilom, kakor sledi:
•'Vkljub znatnemu zboljšanju valute ter precejšnemu padanju cen poljskih pridelkov ter raznih surovin večina obrtnikov, zlasti rokodelcev, še ni primerno znižala cene svojih izdel-kcv ter zahteva za svoje obrtno delo še večina isto plačo kakor poprej pri slabi valuti in razmeroma mnogo večji draginji živeža in raznih surovin.
Vsled tega se obrtne zadruge in trgovski gremiji po. nalogu velikega župana mariborske oblasti z dne 10. aprila 1925 IT. br. 761/3 z ozirom na mnoge pritožbe zlasti nižjih slojev pozivajo, da svoje člane takoj opozorijo, da cene svojih izdelkov in plačo za svoje obrtno delo sedanjim razmeram primerno znižajo, sicej se bode proti obrtnikom, ki zahtevajo pretirane cene in plače, sodno-kazensko postopalo v smislu zakona o pobijanju draginje Hvljemkih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. 12. 1921 tTr. 1. štev. 5/0. pri čemur se posebno opozarja. da je za pretirano ceno obrtnega dela predvidena kazen do treh mescev zapora in v denarju do 10.000 'dinarjev. Razen tega se v ponovnem slučaju prestopka zamore odvzeti obrtni list.
Z ozirom na cenike, katere so določile nekatere zadruge za svoje čla.ne-rokodelce za njih izdelke ozir. rokodelsko delo, se opozarja, da je glasom čl. 9. citiranega zakona vsako dogovarjanje med producenti ali posredovalci. da bi se c,ene blagu zvišale, prepovedano ter kažnjivo z zaporom do
6	mesecev in v denarju do 50.000 Din. Take cenike imajo torej vsi obrtniki takoj iz svojih obrtnih lokalov odstraniti, sicer se bode proti funkcijonarjem zadruge, ki je take cenike povzročila, ter proti obrtnikom, ki se jih poslužujejo, postopalo v smislu citiranih določil. .
• Če pa kaka obrtna zadruga sklene v smislu § 51 o. r. maksimalne cene. ki jih smejo obrtniki od občinstva zahtevati, pa morajo biti taki ceniki preden so np.pram občinstvu veljavni, predhodno potrjeni od političnega deželnega oblastva, t. j. velikega župana, kakor je to predvideno v § 51. o. r.
Z ozirom na to naročam, da mi gg. načelniki zadrug ozir. gremijev tekom osmih dni ev. sklenjene cenike ter zapisnike dopošljejo na vpogled s primerno utemeljitvi j o.«
Ko smo ta razglas prečitali. smo se prijeli za glavo. Ali je mogoče, da kaj takega izda državni uradnik, to-Jaj član tistega stanu, ki: vendar, ka-
kor pišejo in čisto pravilno zatrjujejo, sam s težavo prenaša trajno neugodne draginjske razmere, da je okrožnico izdal šef oblasti, ki mora bolj kakor mi obrtniki poznati vzroke draginje in križeve pot, katero hodi obrtništvo po 4bi leta vojne brezposelnosti že sedmo leto baš zaradi te draginje? Poznamo velikega župana mariborske oblasti bot moža, ki ima mnogo smisla za gospodarski napredek naroda, in si ne moremo misliti, da bi bil naročil tako nastopanje policijskih oblasti proti obrtništvu. Ne dvomimo prav nič, da je citirana okrožnica ravno tako plod prevelike gorečnosti in pomanjkljivega prevdarka poedinega srezkega šefa, kakor poziv tistega njegovega sovrstnika, ki je pustil pri cerkvah razbobnati poziv na prebivalstvo, naj ovadi državnemu pravdništvu vsakega mesarja, ki bi za meso zahteval višje cene, nego jih je določila srezka oblast.
Valuta se je zboljšala! Imate prav, gospod srezki poglavar. Se je že večkrat zboljšala. Kje pa imamo danes že garancijo, da se ne bo zopet poslabšala? Upamo vsekakor, da se bo držala in se z ozirom na sedajne precej zboljšane politične in gospodarske prilike Še polagoma dvigala. Toda obrtnik in trgovec se vendar ne more ravnati po valuti, marveč po cenah, ki jih plačuje poljedelcem, domačim industrijam in inozemskim tvrdkam za nabavljene surovine in izdelke. Dokažite, da se je v tem oziru spremenilo na bolje.
Precejšno padanje cen poljskih pridelkov ter raznih surovin« je zapisano na papir za tiste ljudi, ki današnjih tržnih cen ne poznajo. Mj. jih poznamo, ker jih moramo plačevati. Poglejmo samo tržna poročila iz Slovenije, predvsem iz mariborskega trga: živina do 11 Din. kokoš do 50 Din. slanina do 26 Din. svinjetina do 30 dinarjev, kozliček do 100 Din, mleko do 4 Bin, jajce 1.50 Din. krompir 2 Din, sladkor 18 Din, seno do 65 i Din itd. Pa žito, moka, vino, kovina. Nikjer ne najdemo znižanih cen za domače produkte. Če cene za poljedelske produkte kdaj padejo, je to čisto gotovo samo trenuten dogodek, kateremu pa takoj sledi reakcija. In inozemstvo? Najbolj je obrtništvo vezano na Avstrijo in znano je, da so baš v Avstriji cene za blago, ki ga naše obrtništvo rabi, v drugi polovici lanskega in začetkom tekočega leta porasle do neznosnosti.
Pa niso merodajne samo cene poljskih pridelkov in surovin. Obrtniki imajo tudi druge režije. Delavske mezde se niso še nikjer znižale in moramo biti zadovoljni, da se vsaj v zadnjem času znatno niso zviševale več.. Prispevki za delavsko zavarovanje so se v jeseni zvišali za zborniško doklado in vse kaže. da se bodo s 1. julijem t. 1. že zopet občutno zvišali z uvedbo delavskega starostnega zavarovanja. Takse so se dvignile koncem leta 1923. na neznosno stopnjo. S 1. junijem se zelo dvignejo poštne pristojbine in to baš za take pošiljke, da bodo prizadeti najbolj obrtniki in trgovci. Nad vse drugo pa davki. Proračun državnih potrebščin se stalno zvišuje in ni prav nobenega upanja, da bi v bližnji bodočnosti to bilo drugače. Povprečna mesečna proračunska kvota je znašala:
leta 1920.: Din 291,778.992.35 ali na osebo Din 22.—;
leta 1921.: Din 390,758.878.57 ali na osebo Din 30.—;
leta 1922.: Din 457,485.646.22 ali na osebo Din 35.—;
leta 1923.: Din 701,584.208.63 ali na osebo Din 54.—;
leta 1924.: Din 886,576.494.75 ali na osebo Din 68.—;
leta 1925.: Din 1.260,225.862.20 ali na osebo Din 97.—.
Ogromno večino državnega proračuna. krije trgovstvo in obrtništvo, kateremu so kakor pri nobenem drugem sloju eni in isti dohodki večkratno obdavčeni (n. pr. z dobodarino, pridobnino. poslovnhn in invalidskim davkom) brez ozira na avtonomne doklade, katere tudi zadenejo poljedelca le z malim odstotkom.
Med tem pa, ko država od mesca do mesca svoje zahtevke napram nam zvišuje, obrtništvo zaradi tega ni šlo s cenami kvišku. Pa mar res mislite, da je pravično, če državna uprava hoče med tem, ko nam nalaga vedno večja bremena in naravnost izziva večjo draginjo, nas na podlagi draginjskega zakona prisiliti, da znižamo cene svojim izdelkom samo zaradi tega, ker sladkor trenutno ni po Din 25.—, am-po Din 18.—?
Obrtništvo ni sledilo in tudi danes ne reagira na momentano zvišanje tržnih cen, kakršno nastopa od časa do časa čisto nepričakovano in brez povoda posebno v poljedelskih pridelkih. Ni sledilo že zaradi tega, ker mn manjka tista gibčnost in kalkulacijska zmožnost, kot jo ima n. pr. trgovec, ki se mnogo hitreje in lažje prilagodi nenadnim izpremembam. Vsled tega je ravno obrtništvo trpelo največjo škodo in ga ni stanu, po katerem bi bile perturbacije na svetovnem trgu tako težko udarjale kakor po obrtništvu. Tega le tisti ni videl, ki je slep za vse, kar se nahaja izven prostorov srezke pisarne. Drugače ne bi bilo mogoče, da se pri današnjih razmerah spravi ugledno oblastvo ravno in predvsem na obrtništv.o in grozi z zapornimi in denarnimi kaznimi onemu stanu, med katerim je največ siromaštva, največ trpljenja, največ konkurepce, pa nobenih verižnikov in nobenih miljonar-jev. Baš od tega obrtništva v prvi vrsti se sedaj, ko so se tu in tam prikazale zares za malenkost znižane cene — ali' , za trenutek ali trajno, bodemo videli že v par mescih — zahteva, da sledi takoj vsaki spremembi. Lahko rečeno, a ob znani konzervativnosti, ki je vsi-drana v obrtništvu, vrlo težko storjeno.	■
Pa grožnja z zakonom o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije! Nikdar ga merodajni činitelji niso razumeli. Nikjer ni v zadnjih letih draginja tako narasla kakor tam, kjer edino se je ta zakon uporabljal, to je . v Sloveniji. Kako pa tudi ne. Saj so trdote zakona najmanj v 90% vseh kaznovanih slučajev zadele le tiste, katerim zakon ni bil namenjen, in za pregreške, ki po splošnih pojmih niso pregreški. Takrat, ko je po Sloveniji mrgolelo domačih in tujih verižnikov, so državna pravdništva tirala v zapore in v plačila solidne domače obrtnike in trgovce zaradi tega, če na kakem izloženem predmetu ni bila označena prodajna cena. Treba je samo pogledati v Uradni list iz let 1922. in 1923. Da bi bile kaznovane osebe, ki so res povzročale draginjo, tega nismo čitali. Namesto brezvestnih špekulantov, ka-
terih zakon ni dosegel, je moralo mnogo policijsko in sodno neomadeževa-nih obrtnikov v zapore. Danes pa, ko verižništva ni — ne po zaslugi zakona, ampak zbog splošnega pomanjkanja denarja — in ko se cene potom konkurence sameobsebi lepo regulirajo. prihajate zopet z zakonom o pobijanju draginje. Vkljub popolnemu fijasku, ki ga je dočakal ta zakon kakor nobeden drugi. Ako bi s tem zakonom še danes in na tak način operiral tujerodni element v namenu oškodovati ali ubiti naše narodno gospodarstvo, bi to bilo razumljivo; ker pa to delajo domačini, ^ si moramo misliti nekaj druzega. Ce bodo taki razglasi imeli kak uspeh, bo ta uspeh obstojal zopet v solidarnem zvišanju cen. En uspeH pa čisto gotovo dosežejo s tem. da v občinstvu vzbujajo nezaupanje proti onim stanovom, kojih delavnost je največjega pomena za gospodarski napredek naše pokrajine in kojih dober razvoj otvarja najbogatejše vire državnih dohodkov.
Nekatere obrtne zadruge so izdelale članom cenike svojih izdelkov. Ti ceniki m menda neposredni povod za objavo ptujske »akcije za. pocenjenje«. Cenike so obrtne zadruge izdajale, odkar obstojajo strokovne organizacije, pa se zaradi njih ni nobena oblast razburjala. Za nekatere stroke, kakor
n.	pr. za gostilničarsko in krčmarske, so ceniki celo v obrtnem redu izrecno zapovedani. Enotni ceniki so za obrtništvo potrebni, ker si povprečni, ne-izšolani obrtnik pravilnih cen sploh’ ne more sam sestavljati, potrebni pa tudi zaradi tega, da se prepreči prevelika anarhija v posameznih strokah, katera bi bila glede cen neizogibna, ako ne bi posamezni pripadniki stroke dobivali enotnih navodil od skupne organizacije.
Zadruge izvršujejo s tem, da dostavljajo članom na podlagi od najboljših strokovnjakov in večinoma tudi s sodelovanjem apravizacijskih odborov in drugih oblastveniK organov sestavljene kalkulacije izdane cenike, zelo hvalevredno delo z namenom, da1 na eni strani obvarujejo obrtnike pred oškodovanjem, na drugi strani pa za-branjujejo pretiravanje v cenah. Saj ravno ciraginjski zakon tudi zahteva, da morajo biti označene cene posameznih predmetov sumarno ali podrobno. Ti ceniki služijo seveda samo strankam. ki iz njih razvidijo najvišje cene. Konkurenca pa sama ob sebi povzroča, da poedini obrtniki oddajajo posamezne predmete tudi za nižje kakor v ceniku razvidne cene, kar sicer ni kolegijalno in ne honetno, pa se tudi ne more preprečiti ker po zakonu ni prepovedano. Pa pride državna oblast, katera v cenikih vidi »dogovarjanje,^ da bi se cene blagu zvišale«. Še več! Ista oblast hoče postopati po čl. 9 dra-gmjskcga zakona ne le »proti obrtnikom, ki se cenikov poslužujejo, marveč tudi proti funkcijonarjem zadruge, ki je take cenike povzročila.« Z drugimi besedami: Kdor se,bo posluževal cenikov, ki so predpisani v § 52
o.	r. in čl. 6 draginjskega zakona, ta naj bo kaznovan po čl. 9 zakona o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, tisti pa, ki imajo izredno čast biti načelniki, ali odborniki obrtnih zadrug, katere sklenejo enotne cene na svojih zadružnih zborih, naj za to dobijo tudi 6 mescev zapora in pa 50.000’ dinarjev denarne kazni!
Ali je vse to resno mišljeno tako, kakor je zapisano? Težko je na to vprašanje odgovoriti pritrdilno in smo mnenja, da gre velik del razglasa na račun pomanjkljive obrtniške izobrazbe. Če je pa temu tako, moramo tako postopanje prav odločno zavrniti.
Če (iščete dogovore med producenti, potem jih ne iščite v nedolžnih' obrtniških cenikih, ampak tam, kjer je krivda tako očitna kakor v pivovar-narskem sporazumu. Saj ne more biti oblastim neznano, o čemur se je že pred mesci mnogo pisalo, da so neslovenske pivovarne v Sloveniji sklenile dogovor, po katerem so si teritorij ra-jonirale in zaradi nemožnosti uvoza češkega ali beograjskega piva na ta način gostilničarjem predpisale, katero in kako pivo smejo točiti, obenem pa ceno pivu znatno zvišale. Pregre-šek po čl. 9. draginjskega zakona je na dlani. Katera oblast pa je do danes nastopila proti pivovarnam? Ali proti kapitalistom manjka energije, kakršna se zadnje mesce v tako veliki meri kaže proti malemu obrtniku?
Na posledicah vojne ni trpel in ne trpi noben stan toliko kakor obrtniški. Z malimi izjemami si je moral na novo postaviti delavnice in si na novo poiskati krog odjemalcev, boriti se proti uvozu inozemskih izdelkov in proti domačemu' šušmarstvu, • plačevati ogromne nabavne cene osobito za poljedelske pridelke, pri tem pa nositi večino davčnih bremen in gledati, kako se od države podpira le kmetijstvo vkljub temu, da slednje poljubno, nekaznovano navija cene svojim izdelkom. Vendar obrtništvo ni klonilo z občudovanja vredno potrpežljivostjo prenaša vse težkoče življenja in pri raznih prilikah' manifestira svoj pa-trijotizem in ljubezen do jugoslovanstva kakor redkokdaj drugi stanovi. Za poštenost obrtništva je gotovo značilno, da so obrtniki, katerim se je izplačalo 6%-no posojilo Narodne banke v malenkostnem znesku po 5.000 dinarjev, z ozirom na ugodno obrestno mero takoj začeli popuščati v cenah svojih izdelkov. Ta stan ni zaslužil, da se ga zasleduje z draginjskim zakonom in se mu grozi z najhujšimi kaznimi, če ne bo skakal s svojimi cenami gor in dol tako, kakor se slučajno zljubi kakemu poljedelcu.
Svaka sila do vremena! Prenehajte sramotiti obrtništvo med občinstvom in narod navajati k zasledovanju rokodelcev. Zagotavljamo, da bodo take »akcije za počenjanje« rodile dober sad, toda za nas, ker nas bodo prisilile k složnosti v naših organizacijah in k samoobrambi, ko vidimo, da v obrtniih oblastvih niiimamo zaščite..
K podraženju piva.
(Poroča tovariš h dežele')
Mesca februarja 'je bilo objavljeno, da so pivovarne v Sloveniji sklenile »kartel«. Obenem so pivovarne zvišale s 23. februarjem cene pivu za SO Din pri 1 hi.
Dragi tovariši, kaj porečete k temu, ker se morate v svojih lokalih zagovarjati pred konzumenti v korist pivovarniškega kartela? Gostilničarski stan že itak danes stoji v propadanju vsled neopravičeno visokih točilnih taks. davkov itd., poleg tega pa naj bi imel še nalogo, konzumente v tem primeru miriti, zlasti ubogo delavstvo, ki se trudi od zore do mraka po rudnikih. šumab, steklarnah, po solncu in po dežju in bi si po trudapolnem delu rado privoščilo čašo piva. Tega seveda »kartel« ne upošteva, ampak gledajo gospodje samo na svoje žepe, delavcem plače znižujejo, cene pivu pa povišujejo, tako da si delavec v resnici ne more privoščiti čaše piva. »Kartel« opravičuje povišanje s tem, da je moral delavcem povišati dnevnice, kar pa je, kakor že gori omenjeno, neresnica.
Tako povišanje se je po Vojni že večkrat izvršilo, pa se nismo protivili, ker je kmet prodajal svoje pridelke vedno dražje, zlasti pa Hmelj in ječmen, in je povišanje torej bilo utemeljeno. Danes pa je stvar drugačna. Po zaslugi KmeljskiH Židov in inozemskih
delničarjev naših pivovaren trpi zlasti v tem primeru producent hmelja občutno škodo, ker ne more svojih brnel,j-skih pridelkov prodati niti po tisti ceni. kakor jih je prodajal pred po-draženjem piva.
Spominjam se časov, ko je Koss-lerjeva pivovarna v Ljubljani še bojkotirala slovenske konzumente in gostilničarje, kar nas sicer takrat ni prav nič bolelo. Ta pivovarna je podpirala nemško vojaštvo, zlasti ob času smrti slovenskih mučenikov Adamiča in Lundra, ko je napajala bivši vojaški pešpolk štev. 27 v Ljubljani in vojaštvo naposled pridobila v svojo oblast tako, da so v korist pivovarne streljali na imenovana nedolžna, a zavedna Slovenca o priliki snemanja reklamnih tablic tvrdke Kossler, koje naslednica je sadajna' ljubljanska pivovarna »Union«.
V Sloveniji smo imeli dobro uspevajoče domače pivovarne, mengeško. vrhniško in laško-žalsko. Vsled pritiska pivovarne »Union« ste prvi dve uničeni, a pridobila je tudi laško, tako da ima končno v rokah vse, tudi »kartel«, svoj nemoteni rajon, gostilničarje in možnost poljubnega določanja cen. Na ta način misli vse gostilničarje spraviti v eno malho. Pri tem je celo vlada šla »kartelu« na pomoč h) pripomogla k povišanju cen, ki ga gostilničarji odločno odklanjamo ir^ upamo vkljub nenaklonjenosti merodajnih oblasti svoj namen doseči z vztrajnim in solidarnim delom.
"Vemo iz zanesljivega vira, da bi nam zamogle beograjske pivovarne dobavljati vsako množino piva v Sloveniji in to boljšega in cenejšega kakor ga nam dajejo kartelirane pivovarne; »kartel« nam je sicer za enkrat to akcijo otežkočil na ta način, da si je pridobil vse podzaloge in ledenice, pa tudi te težkoče se bodo dale odstraniti.
Vem pa še za drugo pot, po kateri se lahko rešimo takih »kartelov«. V Sloveniji imamo nad 10.000 gostilničarjev, točilcev in faksiranih trgovcdV. Treba je le nekoliko čuta solidarnosti, pa zložimo v kratkem 5000 delnic po 1000 Din, kar bi znašalo 5,000.000 dinarjev ne glede na povečano kredita-zmožnost, ki bi si jo pridobili „s tako združitvijo. S temi sredstvi si ustanovimo lastno, pa pristno domačo pivovarno, katera bi delovala po naši zahtevi in po željah konzumentov. Taka organizacija bi bila nujno potrebna, da se prepreči nadaijno izkoriščanje, in sem u ver jen, da bo vsak tovariš tako delo pozdravljal in se po možnosti organizacije poslužil v zaščito lastnih interesov, ako noče še nadalje hlapčevati tujim »kartelom«. Po zaslugi pi-vovarnarskega »kartela« smo gostilničarji danes prišli pod nekako kurate-lo, katere se moramo rešiti v najkrajšem času.
O tem vprašanju bodem še pisal; želim pa. da se oglasijo tudi drugi.
Zadružna poročila.
V smislu sklepa izTvanredne seje Zveze gostil, zadrug v Celju z dne 26. marca t. 1. poživljamo vse zadruge, katerim so se svoječasno poslale tozadevne tiskovine »Izjava«, da iste po svojih članih izpolnijo in čimprej semkaj predložijo. Načelstva zadrug naj predočijo svojim članom posebno važnost započetoga koraka in sicer, da bodo vsi brez izjeme solidarno nastopili v boj za svoje gostilničarske pravice, ker le tedaj nam bo započeta akcija prinesla gotovega uspeha.
Načelstvo Zveze.
Zadruga gostilničarjev v Slov. Bistrici poživlja vse svoje cenj. člane, da vsled sklepa občnega zbora zadruge z dne 16. marca 1925 čimprej poravnajo letno članarino v znesku 25 dinarjev pri zadružnem načelstvu. V nasprotnem slučaju bi bila zadruga primorana zadružne prispevke iztirjati upravnim potom po srezkem poglavarstvu.	Načelstvo.
Kupujte srečke za
Razlagov spomenik!
Razno.
ŽIGOSANJE STEKLENIC. Po naredbi ministra za trgovino in industrijo od 19. V. 1924 (Ur. list št. 54 od 18. VI. 1924) se morajo vse steklenice in posode, v katerih se toči v gostilnah, pivnicah, kavarnah in drugih javnih lokalih vino, pivo ali druga alkoholna pijača, opremiti z znakom prostornine. Cii. 17 citirane naredbe pravi, da se steklenice in posode, ki so izdelane po predpisih bivših oblasti na ozemlju kraljevine, sprejemajo v pregled in žigosanje še leto dni potem, ko stopi naredba v veljavo. Naredba se je razglasila v Službenih Novinah dne 3. junija 1924 in je s tem dnem stopila tudi v veljavo. Vsled tega poteče rok za prijavo ni žigosanje vinske in pivske steklene posode dne 3. junija 1925. na kar izrecno opozarjamo.
ODPRAVA NAPITNINE. V Zagrebu se je med gostilničarji in ka-varnarji na eni ter natakarji na drugi strani dosegel sporazum, po katerem se je 10 t. m. odpravila napitnina. Gostu se k računu pribije 12 odstotkov, katere si potem natakarji delijo. Natakarji dobivajo po 1000 Din mesečne plače in 2% kosmatih dohodkov. Pravijo, da so tako gostilničarji kakor tudi natakarji prav zadovoljni s to novo uredbo. To prav radi verjamemo; če bodo tudi gostje zadovoljni s tako visokim pribitkom.
PRISTOJBINA ZA AVSTRIJSKA VIZA. Od 5. maja naprej znaša pristojbina za vizum na potni list jugoslovanskega državljana v Avstrijo: za enkratno potovanje 72 Din, za večkratno potovanje 143 Din. Pristojbina za drž. uradnike, častnike in dijake znaša 32 Din. Za potovanje preko Avstrije se plača 15 Din.
VESTI IZ POŠTE. Ministrstvo za pošto in brzojav je izdelalo novo poštno tarifo, ki stopi v veljavo dne 1. junija t. L S to tarifo se zviša v tuzemskem prometu poštnina za tiskovine in vzorce od 20 na 25 par za 50 gramov, pripordčnina, taksa za povratnico in ekspresna pristojbina za pisma od 2 na 3 Din, za pakete od 5 na 6 Din. V mednarodnem prometu se zviša poštnina za tiskovine in vzorce od 40 na 50 par, za priporočena pisma od 2 na 3 Din in za. ekspresna pisma od 4 na 6 Din. — Minister pošte in brzojava je izdal naredbo, po kateri mora poštni uslužbenec, ki sprejme od stranke paket, na sprejemnem potrdilu (rece-pisu) natančno zabeležiti, koliko je na poštnih pristojbinah izterjala pošta od pošiljatelja za odpravo paketa. Pošta ne sme vzeti v razpravo nobene reklamacije, če ni na sprejemnem potrdilu označen znesek, ki ga je plačal pošiljatelj za paket. Pošiljatelj naj torej v lastnem interesu vselej pogleda, ali je sprejemni uslužbenec vpisal.v zadnji stolpec sprejemnega listka znesek, ki ga je pošiljatelj plačal za paket. Vsaka pošta mora imeti v prostoru za stranke nabit pristojbenik za pakete. — Leta 1924. so znašali v Jugoslaviji: poštni dohodki 241,811.805 dinarjev, . dohodki od brzojava 61,115.447.33 Din, dohodki od telefona 99,540.071 Din, skupaj 402,467.323 dinarjev 33 par. — Skoz beograjsko pošto gre mesečno 414 milijona pisem, med temi 100.000 priporočenih in 5.000 ekspresnih. Odpošlje se 1 miljen časnikov. Denarja se nakaže s pošto za 16 milijonov, izplača pa za 18 milijonov dinarjev. To službo opravlja 265 nameščencev.*
INDEKS CEN. Zadnja leta se opetovano objavljajo poročila o gibanju cen v trgovini in čitamo v teh poročilih o indeksnih številkah. Indeksna številka nam kaže razmerje med današnjo in predvojno ceno blaga, če ima blago, ki je stalo pred vojno 100 kron ali dinarjev, indeksno številko 2000, pomeni to toliko, da se mora danes plačati za isto blago 2000 dinarjev ali 20-krat toliko kakor pred vojno. indeksne številke so od leta 1918. naprej rapidno naraščale in so dosegle leta 1923. v celoti višino 2100. Od časa pa. ko se je dvignil in kolikor-toliko stabiliziral naš dinar, pada indeksna številka sicer silno počasi, toda vendar z neko sigurnostjo. Koncem preteklega mesca je znašala povpreč-
člSTILA ZA VINA! Eponit, ta-ninova kislina, soda bikarbona, kreda, natrijev bisulfit, oglje, Julian, vi-nomeri po Bernandotu, vage za mošt,-vage za žganje in alkohol, toplomeri itd. se dobe pri Sanitas, Celje.
na indeksna številka še 2005. V posameznih skupinah trgovskega blaga se je od januarja 1923 naprej indeks znižal v sledečih skupinah: poljedelski pridelki za 559 enot, živina in produkti za 20 enot, kolonijalno blago (z najnižjo indeksno številko) za 416 enot, industrijski izdelki za 801 enoto; zvišal pa: sadju in zelenjavi (semkaj spada tudi vino in žganje) za 1070 enot, stavbnemu gradivu za 198 enot. Zanimivo je, da so se cene vinu in žganju \ veletrgovini od marca na april t. 1. zvišale za 6 K %.
POŠTNE POŠILJKE ZA OGRSKO. Radi odmere ogrskega 3 %-nega poslovn o-prometnega davka od vrednosti uvoženega blaga zahteva ogrska poštna uprava, da mora pri uvozu blaga v poštnih pošiljkah biti priložen račun, ki je vidiran oziroma s štampiljko opremljen od tvrdke, katera proizvaja blago.
AMERIŠKE TERJATVE. Amerika ima terjati od drugih držav 9.500 miljonov dolarjev. Največ dolguje Kanada in sicer 2.750 miljonov.
Od evropskih držav so dolžne Ameriki: Francija 162, Nemčija 115, Holandska 46, _ Norveška 32. Belgija, Švedska in Švica po 30, Finska 12,-Ogrska 9. Avstrija in Jugoslavija po 3, Češkoslovaška 1.5 milijona dolarjev.
NAŠ EKSPORT. Lansko leto smo izvozili iz Jugoslavije v druge države 3,915.700 ton (1 tona = 1000 kg) blaga za 9.538,774.432 Din. Največje odjemalke so bile: Italija (29%), Avstrija (24%), Češkoslovaška (10%), Ogrska (8%), Grška (7%). Izvoz v Avstrijo je v zadnjili štirih letih padel za 11%, v ostale naštete države pa je narasel za okroglo 20%. V razmerju z letom 1923. se je naš izvoz v pretečenem letu dvignil v tonah za 29.41%, v dinarjih pa za 18.5%. — Izvozili smo med drugim: stavbnega lesa in drv za 1.787. žita in koruze za 1.390, klavne živine, konj in živih prešičev za 1.248, jajee za 618.5, mesa za 330, moke za 343 in surovega bakra za 346 miljonov dinarjev. Znan je tudi že efekt T. četrtletja 1925. V tem času je naša država eksportirala: poljskih pridelkov za 886.6, lesa in lesnih izdelkov za 400.4, živali in živalskih produktov za 393.1, vina in špirita za 5.1, in drugih predmetov kakor cementa, rud, sadja, žganja, masti itd. za 588.3, skupaj za 2,273.5 miljonov dinarjev., t. j. za 212.1 miljonov dinarjev več kakor v istem razdobju prošlega leta, kar kaže na 33%-ni prirastek. — To trajno naraščanje izvoza je zelo razveseljivo. ker vsako večanje aktivnosti naše trgovske bilance ima za posledico večanje našega kredita v inozemstvu.
VELIKI SEJEM IN IZLOŽBA V VRŠCL se bo vršila od 11. oktobra do 22. oktobra 1925. — Na razstavi bodo predvsem kmetijski pridelki, pa ! tudi industrijski in obrtniški. Na razstavi bo tudi specijalna razstava za vina, ki bo združena s kongresom vinogradnikov iz cele države. Prireditev bo večjega obsega. Oni, ki nameravajo razstaviti, se opozarjajo, da se čimprej priglasijo Vršačkemu zboru — Vršac.	i
GOSTILNIČARJI! NATAKARICE, NATAKARJI! Dober zaslužek se vam nudi pri lahki razprodaji srečk. 300 dobitkov v vrednosti 15.550 Din,
Ne zamudite in naročite takoj srečke ; loterije na Narodno kulturno društvo Mala Nedelja.
Lažnjivec je vsakdo, kdor trdi, da tvrdka
L Vitel, Maribor, Glasni trg S
ni znižala za 20% cene vse kuhinjske posode kakor: emajlirane, pločevinaste, težke znamke »HERKULES« ter lažje vrste, češkega proizvoda, lite, železne, postekiene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste, kamenite in steklene robe itd. Torej si lahko danes vsaka, tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o cenan,
POZOR!
GOSTILNIČARJI!
£3
POZORl

IVAN NARAKS
najstarejše podjetja
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča cen], gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
Izdaja »Zveza gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmuije in Mež. dolino.« Odgovorni urednik: Slavko Zorko. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
Se,°
S platno
trpežno ,Trst‘ m Din 12—, močno ,Sava‘ Din 13--, Slovensko platno zelomočnoDin 16'-, fine .Beograd1 tkanine Din 17'-, zelo fine
tkanine ,Gorica1 za srajce Din 191-, posebno fini naturel sifon 92 cm Din 22'-razpošilja veletrgovina
R. Siermecki, Celje.
Ilustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez 500 Din poštnine prosto. Trgovci eiigros cene.
JUHAM
je najboljši pridatek
k hrani.
Pobi se v vseh špecerijskih f8*£§G¥imafi*
TATVINA VAŠIH STEKLENIC je onemogočena! JEDKOVICA s katero si lahko vsak gostilničar svoje steklenice sam zaznamuje, se dobi pri Sanitas, Celje.
Najboljša zdrava in naravna
dalmatinska vina
kupite edino le pri tvrdki
Bnzič & drugi Celje
Kralja Petra cesta.
Na debelo!	Na drobno!
Gostilničarji pozor!
Proda se večja množina steklenic vseh vrst za gostilničarsko obrt kakor tudi krož” nikov in več drugih v to stroko spadajočih predmetov. Poizve se v tajništvu Zveze gostilničarskih zadrug v Celju, hotel »Pri kroni«.
„DRAVA" D. D.
MARIBOR
MELJSKA CESTA 91.
TELEFON INTER. 256.-TELEGR.: DRAVA MARIBOR.
izdeluje tu dobavila:
Hladilne omare, hladilnice, prosto-stoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice, stroji in konservatorji za sladoled, stroji za izdelavo ledu v gospodinjstvu. Preši je za pivo.
Prednosti fabrikatov:
Intenzivni hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih ceiic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški.
1
Zahtevajte cenike
Načrti, proračuni in strokovnjaški nasveti na razpolago.
naročnino I
AV1
V%
%
'U
PRI PRIHODU V CELJE
oglejte si nanovo otvorjeno
TRGOVINO
vsakovrstne kuhinjske posode iz
aluminija, emajla, porcelana, železa i. t. d. najboljše kakovosti po najnižjih cenah. Tovarniška zaloga! Postrežba točna in solidna!
Viktor Koracin, Celje, Slomškov trg.

ssaissi

0

*
posojilnice 4* j* d.d.v Celju.
Uleti s Celje
narodni dum«
Priporoča svoja izvrstna buteljčna in namizna vina priznano dobre kvalitete.
-VA	v-.:.
r
Pa.x>3n.£L 'ireležganja:i?n.&
3
1^ DOLGO jPOLJE
najfinejša žganja iz sadja: slivovka, tropinovec, brinjevec in medicinalni konjak.
Zajamčeno pristni destilati I	——	Zajamčeno pristni destilati !
Pivovarna »UNION* v Ljubljani^
priporoča svoje izborne izdelke, kakor;
dvojno marčno pivo
v sodčkih in steklenicah
črno Herkules-pivo
v sodčkih in steklenicah
Blagne zaloge: Celje, Poljčane in Varaždin.
%
najboljše in cenejše dalmatiirclm
VINO
kupite pi*i tvrdki
I. P. MatML
Celje, Slomškov trg I
(nasproti farne cerkve),
katera pošlje na zahtevo vzorec brezplačno! Cene zelo primerne«	Postrežba točna,

T. S. Bukas, Cetje
Disfifferie et TaBrigue de Bipueurs
Ileparsfva in vntiovcdne instalacija
Franjo Dolžan
Celje
Kralja Petra cesta
se priporoča za vsa v zgoraj navedeno stroko spadajoča dela kakor tudi popravila. Proračuni vedno na razpolago. Postrežba točna.	Cene solidne.
Cenjenim gg. gostilničarjem
se priporočata
M. in 9. Baldasin
izdelovanje sodavice in pokalice
Gaberje pri Celju«
Mp pNoVama la^o
priporoča
svoje priznano najboljše izdelke:
Marčno, Dvojno marčno, Eksportni ležak in Porter.

Pozor!	Pozor!
Manufakturno blago
najboljše kakovosti kupite samo v veletrgovini
pri
SOLNCU
CELJU
Za obilen obisk se priporoča
Alojz Drofenik
CENE KONKURENČNE!
Hiša z gostilno
v kateri se nahaja trgovina s trafiko, v bližini Celja, se proda.
Pojasnila v tajništvu »Zveze gostilničarskih zadrug v Celju«, hotel »Pri kroni«.
Vsakovrstne slike, karte i. t. d. izdeluje v najmodernejši obliki-
I Sli, Ciilje
fotograf
Cankarjeva 9, nasproti pošte.
Prevzame tudi vsakovrstna povečanja po zelo ugodnih cenah.
Slike za legitimacije v najkrajšem času.
Priporoča se vsem gg. gostilničarjem dobro znano podjetje za izdelovanje sodavice in pokalic
Lovro Rogelj
sodavičar
Celje, Kralja Petra c.
imam vedno v zalogi pristni malinov sok!
Pivovarna Tomaž Gotz v Mariboru
priporoča svoje kot izborno priznano
marčno pivo ------------ Bock - pivo
v sodčkih in steklenicah