PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 60 (13.291) Trst, nedelja, 12. marca 1989 Ustanovni dokument so podpisali predstavniki 24 držav Ustanovili agencijo za boj Chenev, konservativec z brezhibno kariero proti onesnaževanju zraku Izvirni tekst ustanovnega dokumenta, ki so ga predstavili Nizozemska, Francija in Norveška, so med sestankom precej spremenili HAAG — Mednarodna agencija, ki se bo borila proti hudemu onesnaževanju zraku je, vsaj kar se tiče formalne plati, ustanovljena. Predstavniki štiriindvajsetih držav, ki so se udeležili »zelenega« vrha v Haagu, so namreč včeraj v krasni palači miru, kjer ima svoj sedež Mednarodno sodišče pravice, podpisali dokument, v katerem se obvezujejo, da bodo oblikovali enotno mednarodno naravovarstveno strategijo proti tako imenovanemu efektu tople grede in luknji v ozonskem sloju. Tekst dokumenta so v Haagu predlagale Francija, Norveška in Nizozemska. Udeleženci baškega sestanka so sicer toed petkovimi diplomatskimi pogajanji kar precej spremenili bistvo izvirnega teksta. Iz dokumenta je namreč izginil princip sankcij proti državi podpisnici, ki ne bo izvajala protionesnaževalnih sklepov nove mednarodne agencije. Obvezne sankcije so zamenjali s splošnejšo formulacijo »pobud, ki bi prispevale k izvajanju in spoštovanju določil ANSA še stavka Sindikalni spor v največji italijanski tiskovni agenciji še traja. Direktor Lepri še vedno ne podpisuje poročil in torej vesti še vedno ni. Naš časopis je tako močno prikrajšan, saj nimamo dopisnikov, razen v Rimu in Ljubljani. Tudi danes bodo naše vesti najbrž dokaj okrnjene in bralcem se moramo spet opravičiti in jih prositi za razumevanje. nove agencije, katero bo nadzorovalo Mednarodno sodišče pravice«. Spremenili so tudi zamisel o ustvarjanju mehanizma, ki bi predvideval nekakšno povračilo za države, pri katerih bi zaradi sklepov mednarodne agencije za boj proti onesnaževanju zraka nastala finančna škoda. Nov tekst se glede povračila škode glasi takole: države, pri katerih se bo sklep za zaščito zraku poznal na nenavaden ali poseben način, upoštevajoč tudi njihov gospodarski razvoj in odgovornost pri onesnaževanju zraku, bodo dobile pravično pomoč in to kot odškodnino. V sprejetem dokumentu je posredno tudi odgovor na polemike iz prejšnjih tednov glede resnične učinkovitosti nove mednarodne agencije in o tem, kam naj bi spadala ali v okvir ali pa izven Organizacije združenih narodov. V dokumentu so zato zapisali, da bodo pobude nastajale v okviru svetovne organizacije, v sodelovanju in koordinaciji z obstoječimi inštitucijami, ki so jih ustanovili pod pokroviteljstvom OZN. Italijo je na pomembnem baškem sestanku zastopal minister za okolje Giorgio Ruffolo, Francijo predsednik Mit-terrand, Zahodno Nemčijo kancler Kohl, Kanado in Španijo ministrska predsednika Mulroney in Gonzales, Egipt pa predsednik Hosni Mubarak. Ob zaključku sestanka je Ruffolo izrazil veliko zadovoljstvo nad doseženim sporazumov, čeprav ni pozabil na veliko dela, ki je še pred njimi. Dejal je, da je to le prvi, majhen korak, le prva etapa procesa, ki se ne bi moral zaključiti v Haagu. »Važno pa je,« je dejal minister za okolje, »da k pobudi pristopijo še druge drža- WASHINGTON — Novoimenovani obrambni minister Dick Cheney in upokgjeni John Tower sta kot dan in noč. Če sodimo po podatkih, ki jih posredujejo tiskovne agencije, je politična kariera republikanca iz Wyominga res brezhibna. Politika je njegovo življenje, vodil je skupino najožjih sodelavcev predsednika Forda, bil je namestnik šefa republikanske skupine v kongresu, njegovo zasebno življenje je Minister Prandini ne bo preklical ukrepov proti pristaniščnikom iz Genove in Livorna neoporečno, vojaška industrija mu ni nikoli ponudila sklepanja tajnih kupčij, bil je član stalne parlamentarne komisije za tajne službe. Njegov življenjepis je tako kristalno čist, da je toliko bolj odjeknil podatek o njegovem šibkem zdravju. Komaj 48-letni Cheney je že prebolel tri infarkte, od lanskega leta pa mu pomaga bypass na koronarkah. Mimo tega, da je srčni bolnik, pa je Dick Cheney presenetljivo dobro zapisan v senatu. Predsednik Bush je imel torej tokrat srečno roko pri izbiri politika, to je človeka, ki bi lahko s svojo trdno mo- Komisarska uprava v Livornu je posledica nepravilnega posbvanja pristaniške družbe LIVORNO Pristaniščniki še ne nameravajo kloniti in so že napovedali 48-urno vsedržavno stavko, ki se bo začela danes. Stavka bo hkrati odgovor ministru Prandiniju in njegovim ukrepom in zahteva po korektnejših odnosih s sindikatom. Ukrepe ministra za trgovinsko mornarico pa so včeraj negativno ocenili tudi nekateri vidni predstavniki vladne večine. Minister sam pa se nekako brani in poudarja, da so bili ukrepi potrebni in da jih ne namerava preklicati. Vsekakor pa je potrdil, da bo v torek sprejel predstavnike vseh treh sindikalnih organizacij in skušal zaključiti vsaj prvi, tehnični del pogajanj. Prandini pa je, kot kaže, vzel v pretres predvsem izjave generalnega tajnika CGIL Bruna Trentina, ki je med drugim dejal, da pristaniške organizacije potrebujejo temeljito reformo in spremembo, saj so nekatere notranje inštitucije močno zastarele. Pristaniščnike in sindikat ter občinsko upravo iz Genove je presenetilo zlasti ministrsko pooblastilo, da zasebne družbe delajo v konkurenci s pristaniško družbo in skrbijo za raztovar- janje in natovarjanje blaga. Občinska uprava je na De Mito, Spadolinija in Jottijevo naslovila protestno pismo, v katerem med drugim izraža zaskrbljenost zaradi posledic, ki jih bo ta ukrep povzročil. Ozračje je namreč že nevarno napeto in to ne samo v pristanišču temveč v vsem mestu. Po mnenju li-vornskega župana pa ministrski ukrepi samo ovirajo že itak težavna pogajanja za pot do sprave. Tudi sumi o nepravilnem poslovanju pristaniške družbe v Livornu se sedaj opirajo na trdnejšo podlago. Admiral Antonio Alati je namreč povedal, da je že inšpekcija, ki se je zaključila januarja, pokazala, da se nekateri izračuni ne ujemajo, nadzorni kolegij pristaniške družbe pa ni znal pojasniti, od kod te nepravilnosti. Januarska inšpekcija je zabeležila predvsem zamude v izplačevanju obveznih zneskov v osrednji sklad, iz katerega črpajo denar za dopolnilno blagajno in pokojnine. Alati je govoril tudi o privilegiranih tarifah za nekatere ladjarje, vendar naj bi do teh razlik prihajalo v preteklosti. ralo zbrisal spomin na spodrsljaj To-werjeve kandidature. Demokratski senator Sam Nunn, ki je osebno vodil kampanjo proti lahkoživemu kolegu, je navdušen podprl Cheneya, čeprav je previdno izjavil, da bo vsekakor merodajno glasovenje senata. Cheney ima dve univerzitetni diplomi, saj je doštudiral na univerzah Vale in Wyoming. Na začetku šestdesetih let se je pričel aktivno ukvarjati s politiko in v kratkem postal asistent guvernerja v svojem rojstnem kraju. Leta 1969 je prvič stopil v washingtonsko politično srenjo, ko ga je povabil poslanec Rumsfeld. Ko so tega imenovali za obrambnega ministra, mu je nasledil prav Cheney. V tistih letih je Cheney navezal tudi vrsto pomembnih prijateljstev. V odličnih odnosih je s svetovalcem za državno varstvo Brentom Scowcroftom, tesno prijateljstvo pa ga veže tudi s sedanjim državnim tajnikom Jamesom Bakerjem. Dick Cheney je vsekakor znan zaradi svojega neomajnega konservativnega prepričanja. Boril se je za pomoč kontrasom v Nikaragvi, do danes pa se ni nikoli ukvarjal z vprašanji, ki so bila tesno povezana z obrambo. Na sliki (Telefoto AP): George Bush med predstavitvijo Dicka Che-neya, novega kandidata za mesto obrambnega ministra. Milanske ženske podprle zakon 194 je v^1LAN Kakih 5 tisoč žensk vseh starosti in poklicev hostieraj manifestiralo po milanskih ulicah v znak solidar-z zdravniki, ki dosledno izvajajo zakon 194 o prekinit- so Sečnosti. Sprevod so priredile vse politične stranke, ki Pred 1 , 1 1 '— ‘TrT PRI, PSl^^Pfed desetimi leti opredelile za zakon o splavu (KPI, Žen's,^RI, PLI, PSDI in DP), pridružili pa so se jim tudi ttiijJ:1 odbori CGIL in UIL ter članice upravnih svetov ■jskih družinskih posvetovalnic. v416 ® Politične stranke in skupine so pred kratkim imeno-° SP1 °V oc*bor, ki se zavzema za dosledno izvajanje zakona Potjg^U' Ob včerajšnji priložnosti pa so ženske še enkrat 0 n6? ,e nekatere zahteve, ki jih je porodila nedavna afera ?4Ri 7 °nitih prekinitvah nosečnosti v bolnišnici Mangia-%, .Zahtevale so predvsem primerno spolno vzgojo v šo-se tj^rezno delovanje družinskih posvetovalnic, zlasti kar informacije o kontracepcijskih sredstvih ter soraz-2drav Porazdelitev oporečniškega in neoporečniškega , (vjpivenega osebja in zdravnikov v bolnišnicah. W ,tem pa se nadaljuje afera o osebnih podatkih, ki naj g konito prišli iz arhivov bolnišnice Mangiagalli. Izkaze u tudi' Je predsednik upravnega odbora bolniš-~Prava9al, ko je izjavil, da ni nikoli imenoval žensk, ki so Sredr) terapevtski splav. Eno od teh so namreč prejšnjo žaslišail sodniki. Schneiderjeva nezadržna Švicarska smučarka Vreni Schneider je na najboljši način končala letošnje nastope v svetovnem pokalu, saj je osvojila tudi zadnji slalom sezone. (Foto AP) Danes v italijanski nogometni A ligi Veliko pričakovanje za derbija Roma - Inter in Milan - Juventus D □ □ V košarkarskem prvenstvu B-2 lige Danes v San Donaju jadranovci pred dokaj težko nalogo D □ D Sinoči v odbojkarski C-l ligi 01ympia in Bor Elpro uspešna po tie-breaku NA ŠPORTNIH STRANEH Zavračanje dela je trenutno lahko kaznivo dejanje Rudarji v kosovskih rudnikih kljub grožnjam zavračajo delo LJUBLJANA — Predsedstvo SFR Jugoslavije je na Kosovu med »posebnimi ukrepi« uvedlo doslej v državi še neuporabljeno »delovno obveznost« (mobilizacija delovne sile), ki je zajela 27000 ljudi. Odslej so pod neposredno pristojnostjo zveznega sekretariata za ljudsko obrambo (zveznega obrambnega ministrstva, na čelu katerega je general Kadijevič). Zavračanje dela je zanje poslej kaznivo dejanje, ki jih lahko spravi tudi v zapor. Kljub temu pa rudarji v kosovskih rudnikih še vedno ne delajo. Trepčinih rudarjev na Starem trgu še vedno ne pustijo v jamo, v kateri so stavkali ves teden. Po napovedih naj bi začeli s prisilnim delom jutri. Komisije, ki so pregledale 1.400 starotrških rudarjev, so zaenkrat dovolile vrnitev pod zemljo 910 rudarjem. V rudniku Goleš rudarji" kljub mobilizaciji že tretji dan stavkajo. Politični aktivisti jih opozarjajo na zakonske kazni, ki jim grozijo. Med svojimi prepričevanji jih obiskujejo tudi na domovih. Danes se bo sestala občinska skupščina Titove Mitroviče, na območju katere je stavkovni val najmočnejši, in uvedla »začasne ukrepe družbene zaščite sa- moupravnih pravic in družbene lastnine«. Preprosto povedano: kdor bo stavkal, bo šel v arest. Rudarji so že napovedali, da se iz jame ne bodo vrnili, če bodo prisiljeni oditi pod zemljo. Tako se lahko ta teden ponovno začne stavka več sto metrov pod zemljo. Predvčerajšnjim so vojaške enote začele posebne borbene vaje na področju Goleša in občine Lipljan, kjer so stavkajoči rudarji. Sodelujejo tudi letalske in helikopterske enote. Včeraj se je sestalo vodstvo pokrajinskih sindikatov in ostro obsodilo vse stavkajoče rudarje in delavce. Na sestanku, na katerem sta sodelovala tudi predsednik srbskih sindikatov in predstavnica zveznega vodstva, so ugotovili, da je bila februarska splošna stavka »kontrarevolucionarna«. Jugoslovanska uradna tiskovna agencija Tanjug pa je sporočila, da je predsednik predsedstva SFR Jugoslavije Raif Dizdarevič odložil predvidene obiske v Braziliji, Urugvaju in Senegalu zaradi svojih obveznosti v sedanjih razmerah v državi. »Najvišji predstavniki omenjenih držav so odložitev obiska sprejeli z razumevanjem,« je sporočil Tanjug. DEJAN VERČIČ Tudi Pakistan proti Rushdieju TEHERAN — Pakistanski zunanji minister Jokub Kan, ki se mudi na uradnem obisku v iranskem glavnem mestu, je prosil organizacijo za islamsko konferenco, da čimprej izrazi »ostro obsodbo romana Satanski stihi«. Pakistanski minister se je še priporočil, naj primerno strogo ukrepajo tudi z avtorjem bogoskrunskega teksta. Jakub Kan je v Teheranu razpravljal s kolegom Velajatijem o perečem vprašanju afganskih upornikov, saj Pakistan in Iran podpirata mudžahedine, ki so med seboj sprti. Tudi v mladinski organizaciji se kažejo prva razhajanja LJUBLJANA — V Beogradu je bila seja predsedstva Zveze socialistične mladine Jugoslavije, na kateri je predsednik te organizacije Branko Grega-novič poudaril, da potekajo spopadi v Jugoslaviji na napačnih bojiščih, saj je bistveni problem, ki bi ga morali rešiti, uvedba političnega pluralizma. Že prvi razpravljalen je napadel partijski monopol v političnem sistemu in se vprašal, kakšen je sploh politični sistem v Jugoslaviji, ko pa lahko srbski partijski šef Slobodan Miloševič množici obljublja aretacije in obljubo že naslednji dan izpolni. Predsednik slovenske mladinske organizacije je ponovno razlagal pomen priponke z Davidovo zvezdo in napi- sov. »Kosovo - Moja dežela«. Opozoril je, da gre za nasprotovanje politiki, ki živi od iskanja sovražnikov. Za ene so ti Albanci, za druge Slovenci, za tretje pa Srbi. Zborovanje v Cankarjevem domu pa je bilo po besedah slovenskih mladincev odgovor na provokacije in grožnje z mitingi in zbori proti reševanju političnih problemov z uvajanjem izrednih razmer. Predstavniki srbske mladinske organizacije so branili politiko »svojega« partijskega vodstva. Tako so se tudi v vodstvu jugoslovanske mladinske organizacije pokazale iste razpoke, ki so v jugoslovanskem političnem prostoru, a so se jim mladinci doslej upirali. Novi toni, v razpravi pa tudi novi problemi o človekovih pravicah Na zasedanju komisije za človekove pravice pri Organizaciji Združenih narodov, ki teče v Ženevi, so pristopili k izdelavi sklepnih dokumentov. Tako dosedanja razprava, kakor tudi prvi osnutek sklepne listine, kažeta na nekatere novosti. Bistveni pa sta dve: da kršenje človekovih pravic v glavnem ne popušča, da pa se je z druge strani le začela krepiti težnja, da bi kršitve začeli odpravljati. Tudi na tem zasedanju je opazna politika detanta med velesilama. Novi odnosi med dvema velesilama bodo seveda lahko pozitivno vplivali tudi na izvirne namene, ki si jih zastavlja politika varovanja človekovih pravic. Zlasti v zadnjih dneh je značilno, da predstavniki velesil, tako kot dosedaj, brez pridržkov obelodanjajo primere kršenja teh pravic, v obtožbah pa so zaznavni manj ostri in celo konstruktivni toni. plačan oglas V Ameriki so jo razgrabili Krema ki preganja čas Na prodaj je tudi v 1500 italijanskih lekarnah Krema, ki preprečuje staranje kože, je naprodaj tudi v italijanskih lekarnah. Posebno sestavino, za katero je značilna izredna učinkovitost v boju proti gubam, že dalj časa uporablja multinacio-nalna družba Kort v svojih posebnih kozmetičnih izdelkih, ki so naprodaj v lekarnah. Gre za vrsto retinoida oziroma bolj natančno za retinol, ki je skupno s tokaferolom in s fosfatidi prisoten v eni od krem za obraz. Z retinolom ostaja koža dalj časa mlada, pa tudi število in globina gub se zmanjšata. Učinkovitost izdelka se je še povečala s posebnim sistemom, ki 24 ur po uporabi postopoma ureja delovanje sestavin v kremi. Krema se imenuje Anti - Age Retard in je na razpolago za starostna obdobja od 25 do 35 let, od 35 do 45 in od 45 let naprej. Predstavniki večine članic komisije trdijo, da je kršitev človekovih pravic značilna domala za ves svet in da to velja tako za "stare", kot za novo nastale države. Podpirajo pa seveda novo ozračje, iz katerega veje potreba po reševanju tega problema, ne pa samo po opozarjanju in obtožbah. Bržčas človekove pravice kršijo kar v 120 državah, ukrepe proti temu pojavu pa so samo v zadnjih treh letih nemara storili že kar v petini njih. Blokovskega odnosa je opazno manj. Predstavnik Sovjetske zveze na 45. zasedanju komisije je sicer spet posvaril pred problemom črncev v Združenih državah (to je že domala kronična obtožba pri delegatih Sovjetske zveze), vendar je dodal, da so v nekaterih ameriških državah le pričeli uveljavljati "pravičnejše" ukrepe. V Ženevi se spet širijo glasovi, da bo Sovjetska zveza pred koncem zasedanja menda vnovič predlagala veliko "zborovanje" o človekovih pravicah v Moskvi. V nekaterih političnih okoljih se kar uveljavlja mnenje, da so takšni "svetovni shodi" še kako potrebni, da bi nekatere probleme premaknili z mrtve točke. Med take shode je spadal tudi zadnji svetovni zbor za razorožitev, ki je bil pred koncem lanskega leta v Parizu. Ameriški predstavnik Walters pa je v približno istem duhu načel problematiko človekovih pravic na Vzhodu. Rekel je sicer, da so še zmeraj teptane, da pa kažejo naravnost na "prelom" novi tokovi na Madžarskem, pa tudi navsezadnje v Sovjetski zvezi. Grajal je stanje v Romuniji, kritične stavke pa je spregovoril tudi na račun Češkoslovaške, češ, da so s tem, ko so pred dnevi zaprli pisca Vaclava Havla pokazali, da "ne nameravajo ubrati novih smeri". Proti Romuniji je bil, v vsakem primeru, izredno oster. Opozoril je tudi (prav tako tudi številni drugi člani komisije), da se je Romunija celo umaknila iz pogovorov o človekovih pravicah, ki so jih imeli pri Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi. Kakor ponavadi, tako so tudi tokrat predstavniki Zahoda grajali Albanijo, novi pa so glasovi, da bo bržčas kmalu na tapeti tudi položaj na Kosovu. Trdijo, da bo pobudo za razpravo o Kosovu menda prevzel kak skandinavski delegat. Razmišljanja o razpravi o položaju na Kosovu so se bržčas porodila tako zavoljo tega problema v Jugoslaviji, kot tudi, kot posledica vsebolj številnih demonstracij, ki jih jugoslovanski Albanci uprizarjajo po svetu. Že pred to morebitno razpravo pogosto kroži pri delegatih mnenje, da je politika Jugoslavije do tega problema nemara z besedo eno, v praksi pa drugo. Sliši se prav tako, da to kajpak ni ugledno za deželo, ki je konec koncev izmed prvih na svetu podpisala domala vse listine, ki naglašajo varstvo človekovih pravic. V dosedanjih razpravah na zasedanju komisije pa izstopata, kot temeljni, zlasti dve spoznanji: da pojem o "rasnih razlikah" žal še ni izkoreninjen in da je to pravzaprav svetovna rakova rana problematike o človekovih pravicah, ter da so človekove pravice pogosto teptane v primeru, ko gre za priznanje manjšinske enakopravnosti. Pričakujejo, da bodo Združenim narodom pred koncem zasedanja naložili, naj pohitijo s pripravo celovite analize o problemu človekovih pravic, ki bržčas še ne obstaja. MIRO KOCJAN Jugoslavija na razpotju LJUBLJANA — Jugoslovanski spopad se zaostruje na različnih frontah. Na Kosovu se stvari umirjajo samo na videz, prevladala je sila, Albanci pa vedno bolj trmasto molčijo. Predvsem pa je prišlo do konfrontacije med SR Slovenijo in SR Hrvaško na eni strani in novim srbskim vodstvom z vsemi njegovimi zavezniki in podložniki vred na drugi. Odkrito se že govori in piše, da se je pričela "protibirokratska revolucija", katero je treba izvesti do kraja in združiti vso državo v močno Jugoslavijo, kjer bo imela pprtija ponovno vodilno besedo, izginile bodo razne drugotne sile, vključno s socialistično zvezo in se bo končalo s federalizmom. Spopad se je zaostril na zadnjem zasedanju predsedstva ZKJ, ki je bilo pretekli ponedeljek in torek v Beogradu. Seja se ni končala, ker je prišlo do izredno ostrih in nasprotujočih si stališč in ker sta se slovensko in hrvaško vodstvo želeli prej posvetovati doma. Tako bo v Ljubljani v ponedeljek zasedalo predsedstvo slovenskega centralnega komiteja, v torek pa se bo v Beogradu ponovno sestalo zvezno predsedstvo. Kot že običajno, je celotni napad pričel in zaostril novi "jurišni" predsednik vojvodinske partije, ki služi Miloševiču in srbskemu vodstvu za nekako predstražo, za jurišni oddelek. Hrvaška in Slovenija sta krivi za mnoge grehe, podpirata kontrarevolucijo na Kosovu, objektivno rušita državno celovitost, predvsem pa podpirata kontrarevolucijo, ko dopuščata ustanavljanje strank in prepuščata oblast socialistični zvezi. O vsem tem poroča včerajšnja Politika s seje mestnega komiteja beograjske partije. Med vrsticami so tudi odkrito in brutalno naštete vse te obtožbe, sedaj že govorijo tudi o "izdaji domovine", o tem da so "napadi na JLA oblike specialne vojne proti Jugoslaviji" in seveda, "da birokratske sile ne morejo nikamor zbežati, povsod jih bodo klicali na odgovornost". Predsednik hrvaške partije je bil neposredno izzvan in je zahteval napisan govor, ker drugače zelo težko razpravlja. Vsa zadeva pa je bila podrobno pripravljena že v naprej in pismeni govor je takoj dobil. Vendar, prave razprave o teh strahotnih obtožbah ni bilo in se bo torej nadaljevala v torek. To so zelo hude stvari in resnični scenarij, ki pomeni nadaljevanje kosovske poti tudi drugod. Zaostriti ho-čejg mednacionalne odnose, ustvariti občutek ogroženosti in z njo tudi nujnost posebnih ukrepov, obtožb kontrarevolucije in dokončne rešitve kadrovskih problemov po tipično stalinističnem vzorcu. Ni daleč primer Vllasija, ki je bil pred mesecem dni še ugleden in spoštovan član CK ZKJ, sedaj pa je v zaporu, obdolžen na temelju izredno splošne obtožbe kontrarevolucije. Primer je izredno zgovoren in prozoren. Obdolžila ga je ploskajoča beograjska množica, obsodil pa predsednik CK ene izmed jugoslovanskih partij. Kdo bo naslednji? Drugo sporno vprašanje se nanaša na predsedovanje Stipeta Šuvarja. Že na zadnji seji CK so obravnavali zahtevo vojvodinske partije, da je treba Šuvarja takoj odstraniti s tega mesta. Takrat so od vojvodinskega vodstva zahtevali pismeno obrazložitev in utemeljitev. To so naredili, napisali so dolgo obtožbo, dokazov pa je bolj malo, oziroma jih sploh ni. Ustvaril se je precej trden in številčno prevladujoč nasprotni blok, ki gre od Hrvaške, preko Slovenije, Bosne-Hercegovine vse do Makedonije. JLA je menda bila zelo odločna na "tej" strani in je menda njen predstavnik ogorčeno dejal, da to "ni Titovski način". Tudi to vprašanje je bilo torej odloženo in bo v torek ponovno na dnevnem redu. Tudi v tem primeru ne gre samo za glavo Stipeta Šuvarja, ni tako bistveno njegovo mesto v vrhu jugoslovanske partijske organi- Craxi o vladi in o odnosu s KPI RIM De Mitova vlada in odnosi s KPI sta bila glavna argumenta včerajšnje seje vodstva socialistične stranke. Na sestanku je tajnik PSI Craxi odgovoril na izjavo ministrskega predsednika De Mite, da je njegova vlada podedovala visok javni primanjkljaj od prejšnjih vlad. Po mnenju socialističnega tajnika ni bil De Mita v tej svoji izjavi točen, saj ni dejal, da so se prejšnje vlade učinkoviteje borile proti širjenju državnega primanjkljaja. V nadaljevanju je Craxi ugotovil, da se De Mitova vlada nahaja v »hudi negotovosti, kar bi lahko povzročilo veliko škodo«. Po njegovem mnenju socialisti nimajo za to stanje nobenih odgovornosti, kot sicer ni po njihovi krivdi padla prva vlada te zakonodajne dobe. »Ministrska posadka pa je paralizirana in to ne zaradi nas,« je dejal Craxi. Tajnik PSI je tudi ocenil, da se je politična nestabilnost iz zadnjih dveh let negativna odražala na italijansko stvarnost, v isti sapi pa je ponudil vso podporo socialistične stranke, da se z učinkovito akcijo odpravi hudo breme, ki ga predstavlja javni primanjkljaj. Bettino Craxi je med včerajšnjo sejo strankinega vodstva tudi dejal, da so bili socialisti do De Mitove vlade vselej lojalni, njihov doprinos je bil resen in konstruktiven, s sogovorniki pa razpravljajo na osnovi sprejetega programa. Kar se tiče odnosov s komunistično partijo je socialistični tajnik obnovil dejstva, ki so privedla do odpovedi bruseljskega sestanka. Povedal je, da so se socialisti umaknili, da bi ščitili svoje dostojanstvo. Craxi je ocenil, da je bila reakcija komunistov na njihov sklep nepreračunana in prenagljena in da polemike, ki so temu sledile lahko »samo z veliko previdnostjo in zmernostjo ocenjujemo kot neprimerne«. Tajnik socialistične stranke je nato spomnil komuniste, da ne morejo imeti do evropskih socialistov privilegiranega odnosa, v tem okviru pa je podčrtal »izključno italijansko posebnost komunistične partije«. Kljub polemikam pa je Craxi dejal, da njegova stranka ne nasprotuje razvoju odnosov med italijanskimi komunisti in socialistično internacionalo, vendar le, je podčrtal tajnik PSI, če se bo ta proces odvijal na jasnih osnovah, saj bi v nasprotnem primeru lahko doprinesel le škodo. zacije. Bistven je način in argumentacija, ki sta do kraja nedemokratična, argumentov pa, razen zmerjanja in abstraktnih obtožb, ni. Najresnejši in najostrejši spor pa je okrog zahteve, da se skliče izredni kongres Zveze komunistov Jugoslo-vije. Zahtevo je že formalno sprejel in formuliral izredni kongres vojvodinske partije (vedno se ponavlja Vojvodina), nato so o njej govorili na zadnji seji CK. Sedaj je ponovno v ospredju. Beograjska "Politika" posveča izrednemu kongresu izredno pozornost. V sobotni številki "Politike" lahko preberemo, da bodo na izrednem kongresu 'lahko obračunali s tistimi, ki so proti enotni Jugoslaviji". "Delegati ne smejo biti obremenjeni z ozkimi republiškimi in pokrajinskimi pogledi". Odpor proti srbski politiki se povezuje z jugoslovanskimi stališči, češ "kar je proti Srbiji, je proti Jugoslaviji". Zaradi tega je treba sklicati izredni kongres takoj, po hitrem postopku in torej že nekje junija-julija in seveda v Beogradu. Pritisk ulice, množični miting, ni in ni mogel motiti zasedanja jugoslovanskega parlamenta, so rekli beograjski komunisti, ker je osnovni problem v odporu birokratskih sil proti novi politiki. V primeru kongresa pa je po njihovem mnenju tako ali drugače edini resnični cilj zlomiti birokratske sile, protirevolucijo in vzpostaviti oblast partije. Izredni kongres se sklicuje na hitro, brez prave razprave med partijskim članstvom in partijskimi organizacijami. Tudi delegate se po tem hitrem postopku lahko izbira s sklepi vodstev. Izkazalo se je namreč, da pri demokratičnih volitvah, ko je več kandidatov in glasovanje tajno, zelo slabo uspejo Miloševičevi "jurišniki" oziroma po večini ne pridejo "skozi" niti v njemu najbolj zvestih okoljih. Bistveno je razmerje sil. SR Srbija po novem, ko vključuje tudi Vojvodino in Kosovo že sama doseže skoraj polovico vseh članov ZKJ. Zelo verjetno lahko računa še na Črno goro, Makedonija pa predstavlja svojevrsten primer. V teh podatkih ni navedena partijska organizacija JLA, ki sodeluje kot polnopraven član in prav tako voli svoje delegate. V JLA je približno 70 tisoč članov Zveze komunistov. Scenarij "protibirokratske revolucije" torej predvideva nadaljnji naskok na šibke točke v Bosni in Hercegovini, pritisk na bosansko vodstvo in napad na SR Hrvaško, predvsem pa odkrit napad na SR Slovenijo. Pri vseh teh spornih problemih in pri celotni žolčni polemiki gre namreč za bistveno vprašanje, kakšna bo Jugoslavija: Bo to centralizirana država, z oblastjo ene, po boljševiškem vzorca navdihovane partije, ki odloča o vsem. Zelo preprosto povedano bo to Romunija št. 2 z vsemi atributi: trdnim planskim gospodarstvom, ko so ljudje nagi in bosi, dobesedno stradajo, zvečer ob 10. uri ugasnejo luči, kjer pa vlada red in mir. Narodnostnih manjšin uradno ni, ker pa ja treba to geslo uskladiti s stvarnostjo, se eventualne madžarske, srbske id vasi drugih narodnosti preorje z buldožerji, prebivalce pa preseli. V državi vladata z neokrnjeno močjo Ce-ausescu in njegova soproga, ki ima v rokah predvsem znanost, kulturo in tisk. Vse to s pomočjo partije, p°' licije in če je treba še hujših sredstev. Romunija je plačala vse dolga' ve, zato pa hermetično zaprla meje- Seveda pa je na dlani Hudi drugo pot. Pot bogatega socializma, resnic' nega pluralizma idej, programov, odločitev, tiska, stvarne demokraciji' pa naj bo večstrankarska, ali ne. je zapletena in težavna pot razpreN ljanja, dogovarjanja, polemike in te žavnih odločitev. Toda tudi pot d žnega gospodarskega sistema, fede rativnih odnosov, ko vsak narod °a. govarja za svojo usodo, ko so narod' nostne manjšine dosledno zaščiteni Partija seveda ni na oblasti, pog°sL je porinjena ob stran, lahko prevlad samo z močjo idej, prepričevanjui ^ močjo resničnega zaupanja. V sistemu je malo prostora za polic,if ' vojsko ali katerekoli druge repreStj . ne ukrepe. To ni idiličen svet, /e,E. svet modernega boja za naprede To pa pomeni tudi stopiti na povsa novo in neodkrito pot. j. Slovenska partija se v teh, P£e z slovenskih komunistov. Bo to izpeljala? Bo jugoslovanska druz našla v sebi dovolj moči, da Pf^gjo ga popolno brezumje, ki je z avlah ^ vsem zanjo tako kritičnih dneh^e vsem entuziazmom loteva razpr o tej demokratični poti, izdelala programski okvir preosnove 0 v številnih delih Jugoslavije, da konča nacionalistično-boljševiškj P hod, pohod, ki ima oblike najbojlj gične kitajske kulturne revolu Odgovor bo dala prihodnost. . BOGO SAMSA L Informativni dnevi na slovenskih šolah KOPER Kam po končani osnovni in srednji šoli? K odločitvi naj bi pripomogla tudi uveljavljena informativna dneva za učence zaključnih razredov obeh stopenj. Petkov je bil namenjen kandidatom za redno šolanje, včerajšnji pa zlasti tistim, lči se bodo izobraževali ob delu oziroma iz dela. Obe priložnosti omogočata, da znanja željni učenci zvedo vse podrobnosti o vpisu, o zahtevnosti programov, kasnejši zaposlitvi, o možnostih bivanja v dijaških in študentskih domovih; izbrana šola, zlasti specializirane učilnice, pa so ob informativnem dnevu zainteresiranim na ogled. V šestih južnoprimorskih občinah končuje osmi razred osnovne šole 1824 učencev, več kot polovico vseh je fantov. Vsi, razen enega, so izrazili željo po nadaljevanju šolanja v srednjih, to je štiri- in petletnih programih, kar potrjuje, da so poklicne aspiracije mladih vse višje. To velja zlasti pri učencih z obalnega območja, delno tudi v Sežani. Zaskrbljujoč pa je podatek, da se kar 37 odstotkov učencev v Ilirski Bistrici še ni odločilo, kam po osnovni šoli. Dejstvo je morebiti razumljivo, saj v občini nimajo nobene srednje šole in morajo učenci izbirati v sosednjih krajih. Učenci s slabšim učnim uspehom bodo v jeseni lahko nadaljevali šolanje v skrajšanih programih lesarstva in kovinarstva, prav tako pa lahko izberejo tudi program usposabljanja v gostinstvu, ki je steklo že v tekočem šolskem letu in na novo v kovinarstvu. Kakšne so poklicne želje letošnjih osmošolcev v treh obalnih občinah, v Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici? Največ, vendar pa manj kot v preteklih letih, to je 16 odstotkov, jih želi v kovinarstvo; za odstotek manj jih je izbralo programe v poslovno finančni in trgovinski dejavnosti, sledi gostinska usmeritev, naravoslovno matematična, zatem programi elektronike, družboslovja in zdravstveno, pedagoška in administrativna dejavnost. Nekoliko večje je letos zanimanje za pomorske programe navtike in ladijskega strojništva. Pri uniformiranih poklicih je znova večje zanimanje za vpis v šolo za miličnike kadete, še nadalje pa upadajo želje za vojaške poklice. Sicer pa so med 1023 učenci v Kopru, Izoli in Piranu dekleta izbrala 30 različnih srednješolskih smeri, fantje pa 40. Glede na povečan priliv otrok v strokovni službi Skupnosti za zaposlovanje Koper ocenjujejo, da so predlogi za povečan obseg vpisa v nekaterih programih, energetiki, zdravstvu in družboslovno jezikovni, utemeljeni. Spomnimo tudi na letošnjo novost - nov splošni program naravoslovno matematične dejavnosti, ki, obogaten z družboslovnimi predmeti, omogoča izredno široke možnosti nadaljnjega višje in visokošolskega študija. Program je podoben gimnaziji, ki jo je uvedba usmerjenega izobraževanja pred osmimi leti ukinila. Za novost vlada v republiki in tudi v južnoprimorski regiji veliko zanimanje. Informativne dneve so pripravile tudi vse visokošolske organizacije v Sloveniji. Kandidati se lahko podrobheje seznanijo z vpisnimi pogoji, možnostmi in pogoji izobraževanja, s poklici oziroma delom, možnostmi zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja ter z drugimi informacijami, pomembnimi za odločanje. MIRJAM MUŽENIČ vesti iz koroške - vesti iz koroške - vesti iz koroške A-J: zahteva po brezjedrskem prostoru BELJAK — »Če hočemo ljudem zagotoviti mir in zdravo okolje, so potrebna tudi dejanja, ne le obljube,« je med drugim dejal deželni svetovalec Zelene liste Wehrenfen-nig na tiskovni konferenci v Beljaku, ki jo je pred dnevi priredila volilna lista Drugačna Koroška — An-deres Karnten pred današnjim volilnim posvetovanjem za obnovitev koroškega deželnega zbora. Svetovalec VVehrenfennig je tudi podčrtal, da je zelo pomembna tudi zahteva po doslednem uresničevanju pravic manjšin v prostoru Alpe-Jadran. Sicer pa je bilo beljaško srečanje (s tiskovno konferenco) med predstavniki Drugačne Koroške, člani beljaškega mirovnega komiteja ter alternativnih in mirovnih iniciativ iz Furlanije-Julijske krajine in Slovenije nova priložnost za razpravo o vprašanju, ki je bilo v zadnjih letih predmet številnih sestankov in pogovorov: kako bi lahko dosegli, da bi v Furlaniji-Julijski krajini ne bilo nameščeno atomsko orožje (kaže, da NATO načrtuje v F-JK namestiti celo nove rakete z novimi glavami in daljšim dometom, ki bi segel še globlje v jugoslovansko in avstrijsko ozemlje in v še večji meri ogrožal mir na področju Alpe-Jadrana). Med drugim so zborovalci tudi zahtevali, da bi v deželah članicah delovne skupnosti Alpe-Jadran ustavili delovanje in gradnje jedrskih elektrarn. i : Po skupnem pozivu petih organizacij Nabirka za bolnico Franjo že na začetku dobro stekla Najbolj aktivne sekcije VZPI-ANPI - Še premalo pobud drugih manjšinskih organizacij TRST — Skupen poziv za zbiranje denarnih prispevkov z° obnovo po zemeljskem usadu porušene partizanske bol-hice Franje, ki so ga izdale organizacije Združenje invalidov NOB, Vsedržavna zveza partizanov VZPI-ANPI, Združenje aktivistov NOG, Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij, je že na samem začetku natelel na lep odziv. Do 12. ure v četrtek, 9. t. m., je skupni znesek pologov ha tekoče račune pri slovenskih denarnih zavodih dosegel 6.192.000 lir, od tega: pri TKB-Trst 3.862.000 lir, pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah 1.790.000. lir, pri Hranilnici in posojilnici v Nabrežini 100.000 lir, pri Kniečki banki v Gorici 500.000 lir in pri Hranilnici in Posojilnici v Doberdobu 120.000 lir. Tako stanje na dan 9. t. m. (do 12. ure) pa še ne daje Prave slike akcije same, ki je v polnem teku predvsem po nPših vaseh, pa tudi v mestu, zlasti na Tržaškem. Posebno Pktivne so krajevne sekcije Vsedržavnega združenja VZPI-'j^Pl, od katerih so nekatere že nakazale na tekoče račune oslej zbrane zneske, čeprav z akcijo še nadaljujejo v kvira svojih praznikov včlanjevanja in mimo njih. Tako 0 na primer v sekciji VZPI-ANPI za Opčine, Bane in Ferlu-“e na svojem prazniku včlanjevanja skupno s prispevkom kot take zbrali in nakazali milijon lir, člani sekcije Z.PI-ANPI v Trebčah so že objavili prvi seznam nabirke v 462.000 lir, sekcija VZPI-ANPI Boljunec je položila : 0.000 lir, del zbranih prispevkov je tudi že izročila sekcija vZPl-ANPI za Prosek-Kontovel. Obveščeni smo, da iz-£)n}ri0 dobro poteka nabiralna akcija v okviru VZPI-ANPI v ku *n.*' Prav tak° v Križu, kjer so z akcijo začeli na prazni-„e včlanjevanja in jo zdaj nadaljujejo, a do 9. t. m. nabra-grFa. zpeska še niso položii. Podobno je tudi marsikje fi ,»'e, tako da je dejansko nabrana vsota precej višja od e’ ki je bila nakazana na tekoče račune do omenjenega e' Lepa vsota se je nabrala tudi pri Zvezi vojnih invali- dov, ki tudi še ni všteta v gornje globalne številke. Kolektivno so se tudi že odzvali uslužbenci TKB. Med spontanimi pobudami drugih organizacij naj omenimo znesek 677.000 lir, ki ga je nakazala Zveza slovenskih kulturnih društev od izkupička Prešernove proslave v Kulturnem domu. Prispevek posameznih darovalcev za bolnico Franjo, če so nanj oziroma na ZTT dostavljeni, objavlja Primorski dnevnik sproti v svoji dnevni rubriki "Prispevki" in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je odziv velik, saj, je ZTT nakazalo na tek. rač. doslej že dva obroka, prvega v višini 565.000 lir in drugega v višini 1.070.000 lir. Ker vsi individualni prispevki, nakazani neposredno na tekoče račune pri denarnih zavodih še niso bili objavljeni, jih bomo v PD še objavili. Z zadoščenjem lahko torej ugotavljamo, da je akcija za bolnico Franjo dobro stekla, kar priča o veliki navezanosti naših ljudi na tradicijo in zgodovinska obeležja narodnoosvobodilnega boja, med katerimi ima prav bolnica Franja že zaradi svojega človečanskega poročila in svoje edinstvenosti v Evropi, še posebno mesto. Potrebne pa so še dodatne spontane in organizirane pobude v okviru raznih organizacij in ustanov, da bo lahko končni rezultat v korist obnove bolnice Franje kar največji. Vedeti je namreč treba, kot so povedali na sestanku osrednjega inciativnega odbora za bolnico Franjo te dni v Ljubljani, da bodo doslej predvideni stroški za obnovitev tega zgodovinskega objekta znašali med 5 in 6 milijardami novih-dinarjev ali kar milijardo lir, prispevek našega zamejstva pa naj ne bo samo moralnega temveč tudi čim večjega dejanskega učinka. Podpisniki skupnega poziva se toplo zahvaljujejo vsem dosedanjim darovalcem in organizacijam za prispevke in pozivajo k intenziviranju tako lepo začete nabiralne akcije. V tisku bomo javnost tedensko seznanjali s skupnim saldom pologov pri denarnih zavodih, kakor tudi s samim potekom akcije, (j k) Hvalnice Adolfu Hitlerju in opravičevanje nacizma Jorh Haider, vodja svobodnjaške stranke CELOVEC — Evropski odbor za obrambo beguncev in tujih delavcev (CEDRI) s sedežem v Švici je po dunajskem advokatu dr. Gabrielu Lanskem proti odgovornim za izdajo "Kar-tner Grenzland-Jahrbuch 1989" vložil ovadbo zaradi suma obnovljenega nacističnega delovanja na podlagi 3. člena avstrijskega zakona zoper nacizem. Izdajatelj tega koroškega mejaškega letopisa je deželno vodstvo FPOE, Haiderjeve svobodnjaške stranke. Prebiranje tega letopisa prinese kar nekaj dovolj neprikritih ali kar nedvoumnih hvalnic Hitlerju, nacizmu, Hitlerjevemu "anšlusu Avstrije marca 1938" in ne nazadnje pogrevanja razvpite hit-lerjevsko-goebbelsovske teorije o svetovni "plutokratsko-boljševiški zaroti". Tako je Berti Petrei "priljubljeni koroški ljudski umetnik", kot ga opisuje glasilo FPOE Kartner Nachrichten, objavil spis Veliki časi, mladi ljudje. Prvi odstavek se glasi: »To je bila pomlad, o kateri so ljudje z Leitina mislili, da take še nikoli niso videli. Takšno cvetenje in toliko sonca in dišav, kakor da želi narava sama sodelovati pri neskončnem veselju ljudi. Tem se je namreč dogodilo nekaj nenavadnega, čez noč se je zgodilo: kjer sta bila včeraj lakota in brezposelnost sta bila danes delo in kruh; namesto včerajšnjega brezupa, tope vdanosti v usodo sta bila danes up in volja: kjer sta bila včeaj sovraštvo in razdor, sta bila danes skupnost, občestvo; namesto včerajšnjega poraza in majhnosti sta bila danes veličina in zmaga. Zastave, uniforme, deklamacije, kolone na pohodu: pomenili so konec prepirov, cestnih spopadov, državljanske vojne; pomenili so slogo, navdušenje, slavje mir... Kako to, da se je vse tako spremenilo, od kod to - odgovor na to je bil en sam: Adolf Hitler, firer!« Povsod same klike Drugi avtorji so v letopisu manj neposredni, a vseeno precej ali docela nedvoumni. Tako voditeljica svobodnjaških poslancev Kriemhild Trattni-gova navdušeno recenzira knjigo Američana Garyja Allena Insiderji -graditelji; nove svetovne ureditve, kajti knjiga - tako meni Trattnigova -razkriva "tajno zaroto" (podčrtala av- torica prikaza) med zahodnim vele-bančništvom in komunisti. Trattnigova odobravajoče kima in ploska citatom, da je bila »Sovjetska zveza ustvarjena v ZDA«, kar da je zgrešila »taista klika, ki je v Versaillesu razkosala Evropo in s tem dala povod za drugo svetovno vojno«. V to kliko pa mnenju Trattnigove ne sodijo samo bankirji in mednarodni kartelisti, marveč tudi "oblastiželjni" znanstveniki. Jasno, da se potem ni čuditi, če ta klika napada »samostojno misleče in delujoče državljane, predvsem z očitki o fašizmu, nacizmu in desničarskem radikalizmu«. No ja, take očitke je Kriemhild Trattnigova že večkrat slišala - tudi v koroškem deželnem parlamentu. Skoraj toliko kot Allenova knjiga jo je navdušilo neko drugo knjižno delo, obračun Rudolfa Klinasta z ustanovitelji sociološke "frankfurtske šole". Tret-tnigova ne pozabi poudariti, da je bil prvi direktor frankfurtskega sociološkega inštituta Griinberg, "sin židovskih staršev iz Romunije, znan marksist". In inštitut je kajpak, financiral Felix Von Weil, "sin edinca... židovskega veletrgovca z žitom". In po emigraciji "frankfurtske šole" v ZDA po zmagi Hitlerja sta seveda inštitut podpirala predvsem Ameriškožidovski odbor in Zidovski delavski odbor. In grajajoče ugotavlja recenzentka Trattnigova: »Horkheimer, Adrorno, Marcuse, Polock, Fromm in Lowenthal so bistveno prispevali k ponovni uvedbi marksizma kakor tudi k prevzgoji v povojni Nemčiji«. Ponos na zgodovino Neutrudna publicistka Trattnigova pa je spregovorila tudi o "premagovanju" (nacistične) preteklosti: »Kakor so bile že strahote in žrtve vojne hude za vse prizadete, so si morale zmagovite velesile izmisliti še celo vrsto grozovitosti, da bi Nemce v vseh treh delnih državah prikazali kot edine povzročitelje in vojne zločince.« Toda če se bomo mi starši potrudili, tolaži avtorica, bodo »naši potomci uvideli, da smo sicer napravili marsikatero napako, da pa se nam ni treba sramovati lastne zgodovine in preteklosti nič bolj, kot bi se je morale zmagovite države.« In Josef Aichhorn je v "mejaškem letopisu" v spominih na anšlus zapisal: »Samo tisti, ki so zgubili oblast, so žalovali za Avstrijo, nihče drug,« pa tudi: »Po vojni so prišli mnogi nacionalno usmerjeni idealisti za mnogo let na žrtvenih in tudi rabelj je moral spet priti. Največkrat samo zato, ker so kot funkcionarji skrbeli za red, pošteno gospodarili, tako da je vsakdo dobil brez črnoborzijanskih metod svoj delež in ni prejel velikanskih plač, pa tudi, ker so bili med poraženimi.« Da bi bil ja na pravi strani, je v "letopisu" glavni urednik svobodnjaškega glasila Andreas Molzer o letu 1938 zapisal: »Ko je v mračnih dneh leta 1938 anšlus postal zgodovinska stvarnost, je bil videti kot uresničenje življenjskega sna generacij najboljših iz vseh političnih taborov Avstrije.« Anšlus je bil deležen »kar najširšega odobravanja vseh delov prebivalstva«. Da bi bilo sporočilo vsestransko me-jaško zaokroženo, slavi Haider novi šolski zakon kot zmago svobodnjakov in "pravice staršev", vodja Heimatdi-ensta Feldner pa objavlja eno od svojih neštetih filipik zoper dvojezične šole in pouk slovenščine. JOŽE ŠIRCELJ KPI za vzpostavitev tesnejših odnosov s furlansko Cerkvijo VIDEM — Deželno vodstvo Komunistične partije Italije je nalovilo na vse katoličane v Furla-*ji odprto pismo, ki je izzvenelo ot poziv k vzpostavitvi vzajem-?“ odnosov na čisto novi podla-j *' Komunisti vabijo katoličane k kanju skupnih imenovalcev, to ® Pravi soglasja, čeprav v isti “Pi ne zanikujejo nesoglasij. Furlanski Cerkvi priznavajo lena nenehna in vztrajna priza-u Va.®ia na področju družbene Pravičnosti in obrambe človekovega dostojanstva ter za uveljavi-ev pravic, ki izvirajo iz etnične jUentitete. Katoličani in komunis-’. je nadalje rečeno v odprtem Pismu — so sprožili široka gibajo za mir, razorožitev in medna-dno sožitje. Toda reakcija na i/et' o katerem se govori, da je Or,62 du^e in brez vsake vrednote, po zatrdilu komunistične partije laiD.3o ^.00 JS.3o 1?.Oo '90 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie Aktualno: Agenzia matri-moniale Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 Webster Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. 11 Ig n Prezzo e giusto! u Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianello), 19.45 Tra moglie e marito 2o (v°di marco Columbro) 2q 3n Aktualno: Radio Londra Film: College (kom., It. 1984, r. Castellano in Pipo-i. Federica Moro, Chris-22.3q lian Vadim) 23 Nanizanka: Top Secret Variete: Maurizio Co-0.50 ®lanzo Show i.Og Rubrika: Premiere Nanizanke: Baretta, 1.55 "lannix, 2.50 Masguerade RETE 4__________________ 7.35 Nanizanki: Lou Grant, 8.35 Switch 9.35 Film: La tana del lupo (dram., ČSSR 1958, r. Jiri VVeiss, i. Jana Breichova, Jirina Sejbalova) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre damore 18.00 Nanizanki: New York, 19.00 Sulle strade della California 20.00 Vesti: Dentro la notizia 20.30 Film: Aguile nelVinfinito (pust., ZDA 1955, r. Antho-ny Mann, i. June Allyson, James Stewart) 22.25 Filmska rubrika: Ciak 23.15 Film: Obiettivo mortale (dram., ZDA 1982, r. Richard Brooks, i. Sean Conn-rey, Katherine Ross) 1.40 Nanizanka: Vegas ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.15 Nanizanke: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Film: Bianca (dram., It. 1983, r-i. Nanni Moretti, i. Laura Morante) 22.25 Kviz: Per la strada 22.55 Variete: Dibattito 23.15 Rock opolnoči: Heavy Metal Kings 0.30 Rubrika: Premičre 0.40 Nanizanke: Troppo forte, 1.10 Giudice di notte, 1.40 Kung-fu ODEON_________________ 8.00 Nad.: Agua viva 9.00 Nan.: Good Times 9.30 Nad.: Marcia nuziale 10.00 Rubrika: Fiori darancio 10.30 Kviz: La spesa in vacanza, vmes The Bill Cosby Show 13.00 Otroški variete: Sugar 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del), vmes risanke in nan. Heidi 19.00 Nad.: Fiori darancio 19.30 Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine 20.30 Film: Hellraiser (srh., ZDA 1987, r. Clive Barker, i. Sean Chapman, Andrew Robinson) 22.30 Film: Il camper pili pazzo del mondo (kom., ZDA 1976, r. Sam Grossman, i. Danny De Vito) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC____________________ 11.00 Nan.: Daniel Boone 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glasbena oddaja: Clip Clip 15.00 Nanizanka: I viaggiatori del tempo 16.00 Film: Il canto del deserto (kom., ZDA 1953, r. Bruce Humberstone, i. Gordon Mac Rae) 18.00 Aktualno: TV donna 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Aktualno: Turizem 22.45 Vesti: TMC Nocoj TELEFRIULI_____________ 12.00 Nan.: Barriere 12.30 Kronike o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: Nella časa di Flambards 14.30 Risanke 15.00 Musič box 16.50 Nadaljevanki: George Sand, 18.00 Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.30 Košarka: A2 liga, Fantoni-Sangiorgina 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Glasbeni listi, 12.00 Ne prezrimo: O doktorskih razpravah, (12.40) Tekmovanje v Spittalu; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 17. del); 15.15 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi; 19.00 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Nova pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Elling-tonov orkester; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glasbene revije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Popoldne; 16.00 Mi-xage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Šport; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Glasba. Evropska poslanca Rossetti in Mizzau predavala dijakom Evropa 92 in pričakovanja mladih Evropska poslanca iz naše dežele Giorgio Rossetti in Alfeo Mizzau sta včeraj v avditoriju govorila goriškim dijakom o evropskem združevanju. Srečanje je priredil zavod Fermi v sodelovanju s Šolskim skrbništvom. Po uvodu šolskih predstavnikov je Rossetti predstavil novosti, ki jih bo prineslo poenotenje tržišč v letu 1993. Možnosti so velike, je dejal, saj ocenjujejo, da bo odprava carinskih pregrad prinesla evropskemu gospodarstvu kar 300 tisoč milijard dobička. Lahko bi pridobili pet milijonov novih delovnih mest, cene bi se utegnile znižati za 4-5 odstotkov. Toda za dosego teh ciljev bo potrebna ustrezna socialna zakonodaja, zato da bi se z združevanjem okoristili vsi in ne samo veliki kapital. Z ustreznimi predpisi je treba tudi zavarovati šibkejša območja in družbene subjekte, da ne bi združena Evropa še povečala krivic. Predvsem, je zaključil Rossetti, je poleg združevanja tržišč treba uresničiti tudi višjo stopnjo politične enotnosti in dati večjo težo parlamentu ter drugim organom Evropske skupnosti. Mizzau se je osredotočil na kulturne aspekte združevanja, na vlogo šole v pripravi novih evropskih državljanov in na odpravljanje pregrad pri zaposlovanju. Začeti je treba razmišljati kot evropski državljani, je dejal, združeva- Včerajšnja razprava o evropskem združevanju v deželnem avditoriju (foto Marinčič) ti nacionalno z evropsko kulturo, predvsem pa se naučiti nekaj tujih jezikov. Gorica je v tem pogledu privilegirana, saj sta tu poleg italijanskega že prisotna furlanski in slovenski jezik, prav tako pa bo večjezična bodoča Evropa, je dejal Mizzau in zaključil svoj poseg s poudarkom na kulturi miru, ki je danes v Evropi že utrjena stvarnost in obenem pomembna novost v vsej tisočletni zgodovini naše celine. Na srečanju je govoril tudi predsednik Zveze evropskih občin v Italiji dr. Pierino Donada, poročilom pa je sledila razprava. Prispevki za obnovo pročelij starih hiš Lastniki starih hiš v Gorici bodo končno lahko zaprosili za podporo pri obnavljanju pročelij poslopij. Poseg je bil predviden že pred meseci in sodi v širši okvir pobud, ki jih občinska uprava izvaja za obnovo starega mestnega jedra. Pred časom je Dežela na osnovi načrta za urbanistično obnovo, ki ga je predstavila goriška občinska uprava, že dodelila Občini nekaj več kot milijardo lir za javne posege v Ul. Ascoli. Vedno v izvajanju načrta za mestno obnovo je nato Občina prejela še pol milijarde lir za nakup in obnovo javnih stavb. Sedaj je Dežela dodelila še 150 milijonov lir, ki jih bodo lahko koristili zasebniki, ki nameravajo obnoviti pročelja svojih hiš. Deželni zakon št. 34/87 predvideva, da lahko lastniki zaprosijo za prispevek do 10 tisoč lir za kvadratni meter pročelja, ki ga nameravajo obnoviti. Prispevek lahko dobijo samo lastniki hiš, ki so vključene v načrte za obnovo mestnih jeder in pod pogojem, da niso prejeli drugih prispevkov za obnovo istih hiš. Goriška občina je že pred časom določila dodatne kriterije za oblikovanje lestvice, po kateri bodo prosilcem delili prispevke. Postopek je nato bil nekaj časa ustavljen v pričakovanju deželnega finansiranja, sedaj, ko je bil denar dodeljen, bodo skušali čimprej izvesti vse potrebne obveznosti, da bodo lastniki hiš lahko prejeli prispevke. Poleg tega, da prispevek ni združljiv z drugimi javnimi podporami za obnovo hiš, veljajo še nekatera splošna pravila. Interesenti lahko prosijo za prispevek za obnovo pročelij kot tudi drugih zunanjih sten. Dovolj je, da sami podpišejo izjavo z opisom del in predvidenim stroškom. Občina bo nato izdelala prednostno lestvico upoštevajoč kriterije, ki jih je v ta namen odobrila uprava, in pisno obvestila prejemnike prispevkov ter pri tem določila rok za začetek in konec del. Prispevek bodo izplačali, ko bo obnova zaključena in bodo občinski organi ugotovili, da je bila izvedena v skladu z vsemi predpisi. Interesenti dobijo v protokolnem uradu na županstvu obrazce za prošnje, ki jih bodo morali oddati do 15. aprila. Podrobnejše informacije dajejo v občinskem uradu za urbanistiko v Ul. Mazzini 17 (2. nadstropje) ob delavnikih od 11. do 13.30. V Štandrežu spet zaskrbljeni zaradi načrta o novi livarni Spet je govor o odprtju livarne Danieli pri Štandrežu. Podjetje iz Buttria je že pred približno enim letom zaprosilo Konzorcij za goriško industrijsko cono, da bi odprlo pri Štandrežu livarno za lahke kovine. Konzorcij je sprva odobril prošnjo, ker pa je prišlo do ostrih protestov krajevnega prebivalstva, organizacij in naravovarstvenih združenj, so sklenili, da bo o umestnosti odprtja livarne v neposredni bližini hiš odločala Krajevna zdravstvena enota upoštevajoč možno onesnaževanje, ki bi ga povzročala livarna. Po lanskih polemikah je zadeva skoraj tonila v pozabo, pred kratkim pa je družba Nordal, za katero stoji Danieli, spet posegla pri Konzorciju in napovedala, da je pripravljena začeti z deli za odprtje tovarne. Te dni se je predsednik Konzorcija sestal na županstvu z županom Scara-nom in koordinatorjem KZE Gregori-gem. Kot je bilo mogoče izvedeti, je KZE na tem da zaključi študijo o morebitnem onesnaževanju. Zdi se, da po mnenju tehnikov zdravstvene enote nova tovarna ne bo povzročala onesnaževanja zraku, pač pa jemljejo v po- štev kot glavni problem ti. zvočno onesnaževanje, torej hrup, ki bi ga delovanje livarne povzročalo blizu hiš. Dokončni odgovor KZE napovedujejo že v prihodnjem tednu, nato pa ga bodo nato posredovali družbi Danieli. Včeraj je predsednik rajonskega sveta v Štandrežu VValter Ressi bil pri županu, da bi ga ponovno opozoril na zaskrbljenost in nasprotovanje štan-dreškega prebivalstva, ki noče nove tovarne blizu hiš. Scarano je povedal, da sedaj jemljejo v poštev možnost nove lokacije, nekoliko nižje od prvotne, tako da bi livarna bila par sto metrov bolj oddaljena od vasi. Vendar tudi ta rešitev ne bo zadovoljila prebivalstva, ki je že ogorčeno zaradi onesnaževanja iz upepeljevalnika, je ugotovil Ressi in opozoril, da bi tudi v tem primeru obrat ne bil dovolj oddaljen od hiš, poleg tega pa bi stal v neposredni bližini jestvinskih podjetij. Pričakovati je, da se bo polemika o načrtovani livarni po daljšem premirju ponovno zaostrila. Rajonski svet bo najbrž v kratkem sklical v Štandrežu javno skupščino, na kateri bodo razpravljali o teh vprašanjih. V enoteki v Gradišču deželna razstava medu Odprtje razstave medu v enoteki "La Serenissima" (foto Marinčič) V enoteki "La Serenissima" se danes zaključi deželna razstava medu, ki jo prirejata Goriško združenje čebelarjev in Letoviščarska ustanova za Gradišče-Redipuglio. Ob odprtju tekmovalne razstave so predsinoči nagradili čebelarje, ki so predstavili najboljše sorte medu. Na slovesnosti so spregovorili ravnatelj enoteke Alberton, župan v Gradišču Travan, predsednik Pokrajine Crisci in sen. Micolini. Danes ob 10.30 bo na županstvu v Gradišču dr. Maria Teresa Lanzinger predavala o medu in čebelarstvu. Razstava je na ogled od 10. do 12. in od 16. do 23. ure. Prireditev v Sovodnjah ob dnevu žena Drevi ob 18.30 bo v Kulturnem domu v Sovodnjah prireditev ob dnevu žena, ki jo prireja domače Kulturno društvo. Na večeru bodo najprej nastopili člani Dramske skupine zbora Rupa-Peč z uprizoritvijo krajše igre V posredovalnici. Sledil bo nastop ansambla Miram ar. Primer aidsa Jugoslovanski zapornik, 31-letni Svetlan Pijanič se zdravi v tržaški bol-ničnici pri Magdaleni zaradi aidsa. Pi-janiču, ki so ga v preteklih dneh prepeljali iz zapora v Lodiju v goriški zapor, so ob vstopnem zdravniškem pregledu ugotovili simptome že težkega obolenja. Jutri brez vlakov Pokrajinska tajništva zveznih sindikatov CGIL, CISL in UIL ter avtonomni sindikat Fisafs so namreč oklicali 24-urno stavko železničarjev na goriški postaji, ki se bo pričela jutri ob 21. uri in se bo zaključila v torek ob isti uri. Sindikalni predstavniki goriških železničarjev se pritožujejo zaradi pomanjkanja osebja, prevelikega števila delovnih nadur, nezagotovlj enega obveznega počitka. Zahteva, naj župan skliče goriški občinski svet Vseh šest občinskih svetovalcev KPI je včeraj podpisalo formalno zahtevo županu Scaranu, naj nemudoma skliče občinski svet. Poleg potrebe, da se kriza reši v izvoljenem telesu, navajajo tudi vrsto problemov (upepelj e valnik, bolnišnica, preustroj občinskih služb, industrija), ki že nekaj časa čakajo na potrebno razpravo in konkretno reševanje. Jutri bi se morali ponovno sestati predstavniki večinskih strank. Če ne bo prišlo do sporazuma, lahko najbrž pričakujemo sklic občinskega sveta (morda s pisno zahtevo tretjine občinskih svetovalcev), ki ga poleg opozicije zahtevajo tudi socialisti. Ogenj, ki je uničil Baobab najbrž ni bil podtaknjen Požar v baru Baobab, zaradi katerega sta umrli dve osebi, tri pa so bile ranjene, po vsej verjetnosti ni bil podtaknjen. Gasilci so v tehnični preiskavi ugotovili, da ni nobene sledi o namernem požigu. Ogenj naj bi se vnel morda zaradi kratkega stika, tlel nekaj časa ter se nato razširil na lesne obloge in drugo vnetljivo opremo lokala. Zaradi vročine naj bi nato počile šipe (odtod pričevanja o "eksploziji"), dotok kisika pa je prispeval k izredno hitremu širjenju ognja. Tudi izsledki policijske preiskave potrjujejo to domnevo. Vsekakor izključujejo, da bi ogenj zanetili zločinci, ki izsiljujejo lastnike nočnih lokalov. Zdi pa se, da so tudi domneve o morebitnih drugih vzrokih za požig neutemeljene. Nagelj in šopek mimoz priletnim Doberdobkam Predstavnice Kulturnega društva Jezero so, kot je to že tradicija, tudi letos ob 8. marcu - prazniku žena obiskale in obdarile z nageljnom in mimozo vse ženske, ki so na Do-berdobškem prekoračile zavidljivo starost 80 let. V doberdobski občini živi kar enainštirideset žensk, ki so dosegle ali presegle ta visok jubilej. Naj starejša občanka je Ana Marušičeva Jeleneva, ki se je rodila leta 1895. Sledi ji Julija Lozej, ki se je rodila leto kasneje, na tretjem mestu pa je 90-letna Roža Devetak s Poljan, ki jo vidimo na gornjem posnetku. ITAS V nedeljo, 12. marca, ob 18. uri na Mirenskem gradu Istituto Trentino-Alto Adi ge per Assicurazioni Zavarovalnica za Tridentinsko-Južno Tirolsko VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT izbiramo sodelavce ki bi bili zaposleni kot zavarovalni posredniki Organist Dimitrij Rejc in kantata za solo, zbor in orkester iščemo nudimo JEFTEJEVA PRISEGA mlade obeh spolov, poklicno usposabljanje ki imajo več kot 20 let s primernim nadomestilom, in imajo odslužen vojaški rok; zanimive zaslužke zahteva se višja srednja v obliki provizij, ali tej enakovredna izobrazba ki jih izplačujemo tudi vnaprej Izvajajo združeni zbori "L. Bratuž", "M. Filej" iz Gorice ter "Hrast" iz Doberdoba. Baritonist Martin Srebrnič. Orkester RTV Ljubljana. Vodi Hilarij Lavrenčič. Stavka dijakov Včeraj so v Gorici in v Tržiču dija-kistavkali proti nedavnemu povišku avtobusnih vozovnic na progah Pokrajinskega prevoznega podjetja. Tudi na slovenskih višjih srednjih šolah so nekateri dijaki ali predstavniki razredov stavkali. Največ praznih klopi pa je bilo v Tržiču, kjer je od pouka izostalo okrog 1500 dijakov. Povorke po tržiš-kem mestnem središču pa se je udeležilo le malo stavkajočih. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 5. 3. do 11. 3. 1989 RODILI SO SE: Anna De Zan, Gianlu-ca Pači, Martina Malic, Stefano Martel-lani, Matteo Montorio, Monia Massacce-si. UMRLI SO: 85-letna upokojenka An-namaria Bearzi, 92-letna upokojenka Ca-terina Candotto vd. Roppa, 63-letni upokojenec Carlo Sirotich, 93-letni upokojenec Gioacchino Stolker, 65-letni invalid Antonio Ambrosi, 79-letna upokojenka Elisabetta Gregori, 79-letni upokojenec Carlo Perco, 75-letni avtoličar Floriano Skarabot, 68-letni upokojenec Angelo Motta, 85-letna gospodinja Rosa Perissin, 91-letna upokojenka Maria Estella Tof-ful. OKLICI: uslužbenec Riccardo Franzon in prodajalka Alessandra Fuccaro, uslužbenec Massimo Fuchs in prodajalka Nives Corsi, skladiščnik Adriano Pippa in prodajalka Valentina Gisella Spolverino, trgovec Giorgio Pietro Romano Tomasi in uslužbenka Oriana Paulin, upravitelj bara Maurizio Munarin in uslužbenka Antonella Lascala, finančni stražnik Giuseppe Roselli in delavka Daniela Bear-zot, prodajalec Roberto Todisco in prodajalka Sabrina Mrak. POROČILA STA SE: delavec Massimo Gratton in gospodinja Raffaela Granito. Revija Pastirček vabi na predstavitev knjige Marize Perat ZAJČEK UHAČEK SE NE BOJI, ki bo v sredo, 15. marca, ob 17. uri v Katoliški knjigarni v Gorici. Knjigo je ilustrirala Danila Kom-janc, predstavila pa jo bo Kazimira Sorč. kino Gorica CORSO 15.15-22.00 »Gorilla nella neb-bia«. VERDI 15.30-22.00 »Un pešce di nome Wanda«. VITTORIA 16.30-22.00 »Moana la scan-dalosa«. Prep. ml. pod 18. letom. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Salaam Bom-bay«. ENCELSIOR 14.30-22.00 »Caruso Pascos-ki di padre polacco«. Nova Gorica SOČA 16.00-20.00 »Legenda o zlatem bi-seru«. ŠEMPETER 18.00 »Glembajevi«, 20.00 »Jack in Jill«. DESKLE 17.00-19.30 »Sence sanj«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Rita Bassi - Ul. don Bosco 175 - tel' 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Rismondo - Ul. Toti 52 - tel. 410701. pogrebi Jutri v Gorici ob 11. uri Ricordino E tori iz splošne bolnišnice v cerkev Rojcah in na glavno pokopališče. ZAHVALA Žalujoči svojci preminulega Borisa Martellanija resnično ganjeni ob tolikih izrazih s° čutja in spoštovanja do našega draff^ ga in nepozabnega pokojnika se h valj ujemo vsem, ki so z nami so tvovali ob boleči izgubi. Posebej ^ zahvaljujemo vsem predstavnikom vilne in vojaške oblasti, kolegom P mejni policiji v Gorici in jugoslov ski mejni policiji. Družina Martellani Gorica, 12. marca 1989 Kraški krti v breznu pri Komarjih odkrili primerek človeške ribice (Foto Juren) Zbora Paglavec in Podgora nastopata v skupni sestavi Podgorski pevci so dokazali da je kakovost v združevanju Človeška ribica v breznu pri Komarjih Januar in februar sta bila letos popolnoma brez padavin, tako da je pomanjkanje dežja izsušilo vse reke, ki so v nekaterih primerih bile bolj podobne pravim hudournikom. Prav to sušno obdobje je bilo za jamarje nasprotno kot za kmete pravi raj. Ko se jamar napoti v zemeljske globine, mora biti pri tem zelo oprezen, da ga ne zaloti nenadna poplava. Ko ni padavin, se nevarnost zalitja podzemnih rovov odločno zmanjša. V nekaterih primerih se celo zgodi, da se marsikateri sifoni posušijo in na ta način razkrijejo še neraziskane in nepoznane dele jame. Tako odkritje je za vsakega jamarja seveda enkratni življenjski dogodek. Člani jamarskega kluba Kraški krti, ki aktivno delujejo že več let na goriš-kem Krasu - odkrili so že več prej nepoznanih kraških jam, prav pred kratkim pa so pričeli odpirati dve novi jami - so se v preteklih dveh mesecih lotili sistematičnih obiskov kraških Jam, v katerih je bila v normalnih vremenskih razmerah vedno prisotna ^ečja količina vode. Največ takih jam dobimo v okolici Jamelj, "krti" pa so tokrat obiskali in pregledali številne Jame na celotnem goriškem kraškem Področju do Ronk, Redipuglie, Zagraja m proti Vrhu. Ime, ki so si ga izbrali Kraški krti, ni daključno. Prav zato nas ne sme čudi-d' če so se-naši jamarji vneto podajali v zemeljske globine kar sredi noči. Po večerji, ko se drugi ljudje podajo "na lepše" ali se zasidrajo pred televizijski ekran, se raziskovalci stalagmitov in stalaktitov začenjajo spuščati v kako jamo, ki jih premočno vabi. Prav med enim takim nočnim spustom je Štefan Koršič, član Kraških krtov, med obiskom brezna pri Komarjih odkril, da v jami ni bil sam. Grenko razočaranje, da se voda v tej jami s sušnim obdobjem ni znižala do zaželene mere, je posladkalo srečanje z živa- lico, ki jo znanstveniki imenujejo Proteus anguinus laurenti, po slovensko človeška ribica, ki ji po domače pravijo tudi močerila. To je bilo vsekakor prvovrstno odkritje, saj je to prvo odkritje človeške ribice v zaledju dober-dobskega Krasa. V naslednjih dneh je postalo brezno pri Komarjih, v katerega se človek lahko spusti po šest metrov visoki navpični jami, prava jamarska božja pot, saj so si živalico hoteli ogledati vsi člani Kraških krtov. Igor Juren je poskrbel tudi za ovekovečenje živalice, ki jo je s svojim fotoaparatom posnel na diapozitiv. Člani Kraških krtov so nato vest o odkritju proteusa na tem območju posredovali dr. Valeriju Sbordoniju, univerzitetnemu profesorju zoologije in istočasno podrektorju rimske univerze Torvergata. Profesor je z velikim zanimanjem zabeležil to odkritje, ki mu bo, kot je sam dejal, v veliko pomoč pri študiju življenja ter razmnoževanja človeške ribice v naravnem okolju. Razmeroma lahka dostopnost brezna pri Komarjih bo gotovo pripomogla, da si bo ta primerek človeške ribice ogledal še marsikateri izvedenec. V isti jami so jamarji zabeležili tudi množično prisotnost jamarskega lupinarja skupine Niphargus, s katerim se preživljajo človeške ribice. Zborovska dejavnost je tudi na Goriškem v zadnjih letih beležila določeno kakovostno rast, ki se kaže v pomladitvi pevskih skupin, v njihovi okrepljeni številčnosti, kakor tudi v izbiri repertoarja, ki je postal »bolj mednaroden« in temu primerno zahtevnejši. V ta okvir sodi tudi več slovenskih pevskih skupin, ki so se znale primerno prilagoditi zahtevam časa in so se enakovredno vključile v goriško zborovsko stvarnost. Vzporedno s to tendenco pa ne moremo mimo povsem nasprotne ugotovitve o stanju, ki je prav v zadnjih letih pokazalo vso svojo težavnost. Pri tem mislimo v prvi vrsti na manjše zborovske skupine, ki jim tudi zaradi okolja, v katerem delujejo, ni uspelo doseči zadostne kakovostne rasti, zaradi česar so naletele na vrsto težav pri uresničitvi programov, kakor tudi v nastopanju »zunaj meja« domačega kraja. S tem v zvezi je dobrodošla vsaka pobuda, ki teži k premagovanju nastalega položaja in je usmerjeni: v prizadevanje, da bi slovensko zborovsko petje kakovostno in številčno ras-tlo. Ob raznih primerih združevanja nas je povsem razveselila vest, da so v Podgori našli skupni jezik, kar za- deva sodelovanje. V slovenskem goriškem predmestju sta doslej delovali dve slovenski pevski skupini, moški zbor Kulturnega društva Andrej Paglavec in ženski cerkveni zbor Kulturnega društva Podgora. Ob novi sezoni so se predstavniki obeh zborov dogovorili, da bi kazalo obe skupini združiti. Rečeno, storjeno. Po krajšem času vaj so se pevke in pevci mešanega zbora KD A. Paglavec in PD Podgora predstavili v Katoliškem domu na zborovski reviji Cecilijanka. Pred kratkim so v tem sestavu nastopili tudi na Prešernovi proslavi v Štever-janu; pred domačim občinstvom pa so se pod vodstvom Marjana Cigliča predstavili prejšnjo soboto, ko so na sedežu društva Paglavec pripravili proslavo ob dnevu slovenske kulture. Odlično izvedene pesmi, pa čeprav so imeli le malo skupnih vaj, so bile v potrdilo, da je pot, ki so jo ubrali predstavniki obeh društev, povsem pravilna in da kaže na njej tudi nadaljevati. Sami so v to prepričani, saj bodo že 9. aprila imeli priložnost novega skupnega nastopa, ko bodo v Kobjeglavi zapeli na koncertu ob letošnji 20. izvedbi Primorska poje. Na sliki mešani zbor KD A. Paglavec in PD Podgora na domači Prešernovi proslavi (foto Pavšič) Taborniki so se zbrali na tihem ognju v Sovodnjah Člani taborniške skupine Žuborečih rek so ob sodelovanju članov drugih taborniških družin, ki delujejo v sklopu Rodu modrega vala, pripravili v Sovodnjah tihi ogenj. Za tiste, ki niso najbolj seznanjeni z življenjem pod šotori, naj povemo, da je tihi ogenj pravzaprav družabnost ob pesmi, recitacijah, posredovanju skečev; taborniški večer, ki se namesto ob tabornem ognju odvija v dvorani. V Sovodnjah so taborniki in sicer bolj redki občani, ki so se prireditve udeležili, pa čeprav je bila odprta vsem, predvajali diapozitive, posnete na lanskih akcijah, na zimovanju, na zletu tabornikov pred štirimi leti v Sovodnjah. V Kulturnem domu so taborniki pripravili tudi priložnostno razstavo priročnikov, pesmaric, raznih biltenov, ki dokazujejo, da je taborništvo zanimiva in večplastna dejavnost. Družina Žuborečih rek v Sovodnjah bo imela v sredo, 15. marca, ob 18. uri v sovodenjskem Kulturnem domu sestanek, na katerega so poleg članov vabljeni tudi vsi drugi, ki bi želeli pristopiti k tabornikom ali pobliže spoznati njihovo delovanje. eetca Danica norica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka norica - Kmečka banica Gorica - Kmečka banka norica - Kmečka banks pečica banka Gorica « Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka € banka Gorica. - Kmečka banka Gorica » Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Sc i-ka banka Gorica - Kmečka banka Gorica « Kmečka banka Gorica - Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Sorica » Kmečka banka Goi K* banka Gorica » Kmečka banica Gorica « Kmečka banka G r1 bark „jr|€.| „ Kuni - Kmetica banka Goric Kmečka banica Gorice orica » Kmečka banka » Kmečka banka € Kmečka banka Sc Kmečka banica Goi mečka banka Gori mečica banica Goric Inečka banica Gorice |ca « Kmečka banke (mečka banica Gorica - Kmečka banica € Kmetica bani kmetica banica Gorica » Kmečka banka Goi a Gorica » Kmečka banka Gor Lmečka banica Sorica Ica * Kmečka banka Gor ti mečka banka Gorica banka anlca Gorica - Kmečka banica € tzrrmfmtr« imetka nanka Gorica - Kmečka banka Sc (mečka banka Gorica - Kmečka banica Gorica « mečica banica Gorica - Kmečka banka Gorita ~ Kmečka banka Gor mečka ifrtWW5oHa - Kmečka ba lot - K M imet ica a Gorica banica Gorita -jj*4, banka Gorica 7^\bar$ka Gorica ■ u' »banka Gorita artka Gorica - lanlca Gorica lmečka banica Gorica - n ica Gorica - Kmetica Ca Gorica » Kmečka banica orica » Kmečka banka Ge Gorica - Kmečka banka Goi metna Danka Gorita - Kmečka banka Gor Kmečka banka Gortt ica - Kmetica banka Gorica « Kmečlca banka Gorica ^ $ v-. ______ _____ _________ ____________ .Kmečka banka Sorica - Kmečka banka Sorica » Kmečka banka f banka Gorita “ Kmečka banka Gorita - Kmetica banka Gorica » Kmečka banica Gorica ~ Kmečlca banka Gorica - Kmečka banka € 0a|il banka Gorica » Kmečka banka Gorita » Kmečka banka Gorica b. ** b kaJSorica « Kmečka banka Gorica • Kmečka banka Gorica « Kmečka banica Gorica - Kmečka b ni a Goric » Kmečka b ? P ka Gori ca * K mečka ban a ^ Gori ta » Krn ec Ica n Ica Gor ica * Kmet a Go rita m et ba n eč a —> _____________________________________ . ______________________________________________________________________________ Zadeva »Petovlje« še vedno pred sodniki Prizivni proces v Benetkah pred zaključkom - Na vidiku še en proces - General Jucci in admiral Martini pred preiskovalnima sodnikoma Marko Waltritsch BENETKE — Atentat v Petov-ljah na Goriškem, kjer so fašisti organizacije Ordine nuovo 31. maja 1972 na zvijačni način zvabili v past in ubili tri karabinjerje, še vedno buri duhove italijanskih sodnikov in javnosti. V teh dneh se v Benetkah odvija prizivni proces proti pred letom in pol dni obsojenima zločincema, ki sta pripravila in izvedla atentat, kot tudi proti takrat obsojenim državnim funkcionarjem, ki so takoj po atentatu speljali preiskavo na napačno sled. Istočasno je v teku, prav tako v Benetkah, še ena, dodatna preiskava proti nekaterim državnim funkcionarjem. Sedanji generalni poveljnik karabinjerjev general Roberto Jucci in sedanji vodja italijanske tajne službe SISMI admiral Fulvio Martini se morata zagovarjati pred preiskovalnimi sodniki. Pojdimo po vrsti. Na pomlad leta 1987 je bil v Benetkah proces proti dvema fašistoma, Vincenzu Vinciguerri in Carlu Cicuttiniju. Obtožena sta bila, da sta materialno izvršila atentat. Poleg njiju je na zatožni klopi bilo še nekaj fašističnih pajdašev iz Furlanije-Julijske krajine ter Veneta. Obtoženi so bili, da so z dvema prej imenovanima vodili protidržavno dejavnost s ciljem obnovitve prepovedane fašistične stranke. Poleg te skupine pa se je na zatožni klopi zbralo precej državnih funckionarjev, visokih karabinjerskih častnikov in nekaterih podčastnikov ter sodnikov. Ti so bili obtoženi, da so v mesecih in letih po atentatu vodili preiskavo na zgrešen način. Zaradi tega pravih atentatorjev sploh niso našli, pa čeprav so v rokah imeli nekatere elemente. Zaradi tega so že kaj kmalu spravili pred sodnike skupino šestih Goričanov, ki pa so bili leta 1974 na dolgem procesu pred porotnim sodiščem v Trstu popolnoma oproščeni. Po tistem prvem procesu so akti romali v Benetke. Tamkajšnji sodniki so stvar ponovno vzeli v roke. Prišlo je do več sodnih obravnav, ki pa so bile obrobnega značaja. Pravi proces je bil na pomlad leta 1987. Beneški preiskovalni sodnik Felice Casson je pred porotnike poslal ne le Cicuttinija in Vinciguerro ter njihove fašistične prijatelje iz Vidma, Benetk ter Padove, marveč tudi generala Dina Mingarellija, ki je bil sredi sedemdesetih let poveljnik karabinjerske legije v Vidmu in kot tak osebno vodil preiskavo o pe-toveljskem atentatu, nekatere njegove takratne sodelavce, takratnega goriškega državnega pravdnika Bruna Pascolija, ki so ga obtoževali, da ni vodil preiskave tako, kot bi bilo treba, in da se je podrejal Mingarellijevim zahtevam in stališčem, nekatere druge visoke karabinjerske častnike, ki so v začetku sedemdese- tih let bili oficirji tajnih služb, in še koga drugega. Proces je takrat trajal več mesecev. Po dolgih razpravah so 25. julija 1987 sodniki končno izrekli sodbo. Obtožence so spoznali za krive. Vincenzo Vinciguerra in Carlo Cicuttini sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Pravdo proti goriškemu sodniku Brunu Pasco-liju so umaknili,ker je mož medtem umrl. Karabinjerske častnike (nekateri teh so takrat že bili upokojeni) in druge obtožence pa so beneški sodniki obsodili na dolge zaporne kazni. Razsodba je takrat vzbudila pozitivne komentarje v italijanski javnosti, saj je bilo prvič, da so bili fašistični atentatorji sedemdesetih let odkriti in obsojeni. Prav v teh dneh beremo, da so Sedanji poveljnik karabinjerjev general Roberto Jucci zločinci, ki so v tistem času povzročili podobne atentate drugod po Italiji, še vedno nekaznovani in da sodišča oproščajo obtožence, proti katerim so preiskovalci zbrali vse polno dokazov. Obtoženi na procesu v Benetkah leta 1987 so vložili priziv. Tega pa ni naredil Vincenzo Vinciguerra, ki je predhodniki priznal lastno krivdo. Še mlad mož je po svoje zadovoljen, da bo v zaporu presedel vse svoje dni do konca življenja. Nihče uradno ne ve, kje se v Španiji ali kje drugje skriva njegov sokrivec Carlo Cicuttini, ki ga obtožujejo tudi priprave in sodelovanja pri ugrabitvi letala na letališču v Ronkah jeseni leta 1972. Takrat je bil v spopadu s policijo ubit fašist Ivano Boccaccio. Cicuttini pa je vložil priziv in tudi o njem teče beseda na sedanji prizivni razpravi v Benetkah. Priziv pa so seveda vložili vsi takrat obtoženi. To velja še zlasti za tiste, ki bodo morali tudi drugače odgovarjati, saj je šesterica mladih Goričanov, ki so več kot leto dni presedeli v zaporu v letih 1973 in 1974, zahtevala pri- Razbitine avtomobila pri Petovljah, v katerem je bil peklenski stroj, ki je ubil tri karabinjerje merno odškodnino. Sodniki so tej zahtevi goriške šesterice ugodili in zasegli nepremičninsko posest nekaterih obsojenih. Na procesu leta 1987 pa so se nekatere priče zarekle. Bili so to policijski in karabinjerski častniki in podčastniki ter sodniki in še kdo drug. Takratni javni tožilec Gabriele Ferrari je bil mnenja, da so med njimi bili tudi taki, ki so med preiskavo v letih 1972 in 1973 imeli v rokah take elemente, ki bi bili lahko privedli do hitrega odkritja fašističnih storilcev atentata, da pa niso tega naredili, ker da so pač imeli drugačne ukaze. Zaradi tega so ti primeri prišli v novo mapo beneškega preiskovalnega sodnika. Felice Casson je uvedel nov postopek in v tem letu in pol vodil novo preiskavo. V prvih dneh tega leta je beneški preiskovalni sodnik prijavil vrsto državnih funkcionarjev, takih, ki so na prejšnjem procesu bili le priče ter še nekaj drugih. Med temi tudi enega sodnika iz Benetk, ki je bil obtožen, da ni svoj čas pravilno ocenil delovanja nekega strokovnjaka, ki je bil v službi beneškega sodišča. Ta je imel opravka z ocenami orožja in streliva. Taisti sodnik pa je bil imenovan za javnega tožilca na prizivnem procesu o Petovljah, ki se je pričel nekaj dni kasneje. V sodni dvorani je v začetku januarja stvar močno odjeknila, tako da je že po nekaj dneh bil javni tožilec odstranjen, imenovan pa je bil nov. To je bil sam državni pravdnik v Benetkah Remo Smitti. Prizivni proces se je tako lahko nadaljeval. V četrtek je javni tožilec Smitti na koncu obtežilnega govora od sodnikov zahteval, da potrdijo 5. julija 1987 izrečene kazni ter da dodatno obsodijo na 4 leta zapora karabinjerskega polkovnika Angela Pignatellija, ki je bil leta 1987 oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Tožilec Smitti je torej zahteval potrditev dosmrtne ječe Carlu Cicuttiniju, potrditev obsodb na 5 let zapora Giancarlu Flaugnaccu, 4 let Benitu Turcu, 6 let Gaetanu Vinciguerri, 3 leta in 9 mesecev Enu Pascoliju, 11 mesecev Liliani De Giovanni. Pred letom in pol dni so bili obsojeni še: general Dino Mingarelli na 10 let in 6 mesecev zapora, polkovnik Anto-nino Chirico na 3 leta in 4 mesece zapora, na 4 leta polkovnik Michele Santoro in na 3 leta in 4 mesece marešalo Giuseppe Napo-li. Javni tožilec Smitti je za vse te zahteval potrditev 25.julija 1987 izrečene kazni. Kako bodo torej odločali sodniki v Benetkah, bomo še videli. Do razsodbe naj bi prišlo še pred veliko nočjo. Sedanji prizivni proces se je začel z ostrimi prepiri med odveniki. Nekateri so se medsebojno obtožili. Neki odvetnik, branilec sedanjih obsojenih, je sodišču prijavil celo beneškega preiskovalnega sodnika, češ da je hotel vplivati na sodnike člane prizivnega sodišča s tem, da je tik pred pričetkom sedanjega procesa objavil seznam ljudi, ki jim bodo zaradi podobnih zadev sodili v kratkem pred drugim sodnim zborom v Benetkah. Kdaj se bo ta proces pričel, ni še znano. Najbrž pa bo kmalu, čim se bo sedanji prizivni proces zaključil. Preiskovalni sodnik Casson je vse akte predsedniku sodišča oddal v prvih dneh letošnjega januarja. Preiskava o Petovljah pa se očitno še ni zaključila. Casson je namreč predsedniku sodišča v Benetkah povedal, da je, takrat ko je zahteval dokumente od karabinjerskega poveljstva ali tajnih služb, našel zaprta vrata. Zaradi tega so beneški sodniki sprožili še en preiskovalni postopek. Pred tednom dni je v svet prišla vest, da je bil že sprožen sodni postopek proti sedanjemu Dino Mingarelli, takrat polkovnik, kot priča na sodišču v Trstu leta 1974 generalnemu poveljniku karabinjerjev generalu Robertu Jucciju in šefu vojaške varnostne službe SISMI admiralu Fulviu Martiniju. Beneška preiskovalna sodnika Gabriele Ferrari in Rita Ugolini menita, da sta visoka oficirja kriva, da so iz karabinjerskega poveljstva ter varnostnih služb nekateri zahtevani dokumenti bili sodnikom dostavljeni z veliko zamudo, oziroma da sploh niso bili dostavljeni. To je v zvezi s preiskavo o tistem procesu, o katerem smo prej pisali, da se bo v kratkem pričel v Benetkah. V petek je na zaslišanje v Benetke prišel general Jucci. Na letališče pri Mestrah je prispel s posebnim letalom, zatem se je z karabinjerskim motornim čolnom odpeljal v Benetke, najprej na karabinjersko poveljstvo, zatem na sodišče pri Rialtu. Tam sta ga čakala preiskovalna sodnika. General Jucci, ki je bil v spremstvu svojega odvetnika, je bil s sodnikoma dobre tri ure. Radovedni beneški novinarji, ki vedo povedati, da je bil Jucci civilno oblečen, niso izvedeli ničesar, saj je general šel v stavbo sodišča skozi stranska vrata. Močna karabi- njerska straža je onemogočila, da bi se mu novinarji približali bodisi ob prihodu kot ob odhodu. V Benetkah menijo da pride prihodnji teden na vrsto poveljnik vojaške varnostne službe admiral Fulvio Martini. Ta je od sodnikov zahteval, da ga zaslišita v Rimu. Sodnika pa sta to odklonila in Martini bo moral priti na zaslišanje v Benetke. Krivci atentata v Petovljah so že bili obsojeni. Vincenzo Vinciguerra sedi v zaporu, Carlo Cicuttini se skriva v Španiji. Že nekaj dni oziroma tednov po atentatu 31. maja 1972 je bilo jasno, da so bili fašisti krivci tega atentata. Nekaterim visokim funkcionarjem državne uprave pa očitno ni bilo do tega, da bi preiskovalci odkrili resnične krivce; Zaradi tega so naredili vse, da bi speljali preiskavo na napačno smer in obtožili atentata nedolžne goriške mladeniče. Nekateri visoki func-kionarji so danes že umrli, dokumentov o njihovi krivdi pa ni, oziroma ne pridejo na svetlo. Za nekatere je to državna tajnost, drugi pa bi najbrž hoteli zakriti škodo, ki so jo nekateri služabniki države naredili demokratični javnosti. Z NAJMODERNEJŠO TEHNOLOGIJO IZ LAMELIRANEGA LESA IZREDNA OKNA HOBLES 'v —, ^:rr^ jv : 1 \ \ -"X _J ^Arhitektura danes odkriva lesene konstrukcije al' bolje rečeno konstrukcije iz lameliranega lesa. Te konstrukcije so lahke, z možnostjo velikih svetlobnih površin in izredno odporne proti vremenskim učinkom ter atmosferskim dejavnikom. In prav s pomočjo najsodobnejše tehnologije nastajajo okna iz lameliranega lesa, ki jih Hobles, vodilno podjetje v tem sektorju, danes ponuja na evropskem trgu z nepremičninami. Hobles zagotavlja izredno kakovost tako pri velikih . arhitektonskih konstrukcijah kot pri oknih na tvoji h' © Debelina okvirja iz lameliranega lesa zagotovila popolno nespreme-njenost oblike, okvir se pri lakiranju potopi, s tremi zaščitnimi plastmi ie zagotoviiena odpornost barve tudi v dališem obdobju, bogata izbira ® Posebno zavarjena kotna tesnila. ki ob močnejšem vetru še povečajo tesnenje (D Dvojno odprtje: stransko m vertikalno. zakiopm elementi so v celoti vgrajeni v okvir okenskega krila @ Izsušen in zapečaten bre« faV. prostor med šipama, ki sta o0-iiem na elastične nosilce. °° on je zagotovljeno izredna m toplotna izolacija Poseben žleb s profilir^^nO5* igotavija vodote* popoln odtok vode ) Okna in okenska vrata la^°0w 3 podlagi načrta inikoli obliki ali dimenziji Želim tehnično dokumentaciio o c *ii hobles 33049 Špeter Siovenov (Videm) Italija - industrijska con° Tel 0432/727286 - Teleta* 0432/727321 Andrej Jelačin Kako je naša mama v praznovala dai i zena V naši družini živi pet ljudi. Očka, mamica, bratca Robi in Saško in jaz. Očka in mama delata. Podjetje, kjer dela mama, ima skoraj vsako leto finančno gripo - tako pravi naš očka. Podjetje, v katerem dela očka, je dobro stoječe in pri njih praznujejo vse praznike. Lansko leto so šli sindikalno celo na Sv. Višarje. Očka vsako leto obljublja mami, da bosta letos prav zares skupaj praznovala dan žena. Mama je za ta praznik skoraj pol leta hranila denar, da si bo kupila novo obleko, toda naš očka pravi, da so obleke neumnost. Ko je mama prihranila denar še za prevleke za očkov avto, je očka le privolil, da gresta 5. marca v Trst. V Trstu sta se skregala in očka je prišel sam z avtom domov. Dva dni za njim je prišla domov tudi mama. Oba sta bila tako zdelana, kot da bi se vrnila iz pete ofenzive. 6. marca je imela mama veliko žehto na roke, ker imamo pokvarjen pralni stroj. Hotela je, da bi čisti in praznični dočakali »njen dan«. 7. marec je bil dan likanja in šivanja. Očka ni bilo domov iz službe, s prijatelji je zavil v gostilno. Vse ženske njegovega podjetja so šle ta dan na tridnevni izlet v inozemstvo. Moški, ki so ostali doma, so dobili dnevnice, sicer za izlet ne bi glasovali. Tik preden smo sedli k večerji, je nekdo pozvonil pri vratih. Dobili smo obisk iz Ljubljane. Prišli so stric Štefan, teta Polonca, ki ima 90 kg, in moji trije bratranci. Če bi vedeli, da so oni, bi zbežali skozi zadnja vrata, toda za to ni bilo več časa. Stric Štefan je prinesel mami 10 de-kagramsko čokolado, zavito v 12 papirjev, da bi bila videti večja. Mamica je nenadoma dobila tak izraz na obrazu, kot takrat, ko je naš očka imel mums s 45 stopinjami Celzija. »Tako sem si želela, da bi skupaj praznovali dan žena,« je rekla teta Polonca, stric Štefan pa je za uvod v praznovanje izpraznil skoraj pol steklenice vinjaka. Mama nas je s košarami napodila v trgovino, da smo jo skoraj izpraznili. Ker je bila v trgovini gneča, nas ni bilo dolgo domov. Teta Polonca je bila tako lačna, da ni mogla pričakati večerje, zato je medtem pojedla čokolado, ki jo je prinesel stric Štefan mami. Večerjali smo. Očka še vedno ni bilo domov. Pri večerji je stric Štefan izpraznil še liter malvazije, moji bratranci pa 9 sokov. Odpravili smo se spat. Za goste imamo velik kavč, s katerega nas mama prežene na plavalne blazine, brž ko kdo pride na obisk. Na kavču je pernica. Teta Polonca se je uprla in ni hotela spati na kavču, češ da ima astmo in da ji perje škodi. Mama jima je odstopila zakonsko posteljo, sama pa se je preselila na ležalnik v kuhinji. Bila je polnoč. Očka še vedno ni bilo domov. Teta in stric sta najprej smrčala solo, potem pa sta združila smr-galne melodije v nepozaben duet. Stric Štefan je medtem tudi večkrat dežural v stranišču. Ob eni uri ponoči smo zasipali strašen trušč. Prihajal je naš očka. Čeprav je bil pijan, ni hodil po vseh štirih, ampak samo po treh, ker je v eni roki nosil steklenico. Ko si je očka ob svoji postelji slačil hlače, je zgubil ravnotežje in padel na strica Štefana. Stric Štefan je začel preklinjati. Očka je mislil, da ga kdo nadomešča v postelji in mu je primazal tak šus, da se je nos strica Štefana v trenutku spremenil v polkilsko kumaro. Vnel se je pretep. Teta Polonca je kljub temu sladko spala, misleč, da se tepejo zaradi nje, tako kot pred 25 leti. Ob dveh zjutraj sta vojskujoča dosegla premirje in izpraznila še steklenico terana. Očka je v čevljih, brez hlač in s kravato, pristal na kavču. Mama je ponovno vstala, ga sezula, slekla in pokrila. Stric Štefan m teta Polonca sta spet uskladila svoj smrčalni duet, ki nam je šel do živega. Ob peti uri zjutraj je zavladal relativni mir. Po cesti pred hišo in po tisti za hišo so začeli voziti avtomobili. Mamica je vstala. 8. marec, njen praznik. Hitela je pospravljati, nato mesiti testo in pripravljati dobrote, da ne bi teta Polonca česa pogrešala, ker bi sicer vsej žlahti raztrobila, daje bila pri nas lačna. Ob sesti uri zjutraj sem že stal pred gostilno s petimi steklenicami. Očka me je napodil, naj grem po radensko. Ker odprejo trgovine kasneje kot gostilne, smo jo kupili v gostilni po 5000 din liter. Na dan žena smo imeli v hiši dva bolnika. Očka je stokal bolj kot sosedova Greta, ko je doma rodila dvojčka. Stric Štefan pa nas je preklinjal, češ kakšno slabo vino smo mu dali. Medtem ko sta oba bolnika zajtrk preležala v postelji z obkladki na glavi, je teta Polonca z bratranci pojedla 12 hrenovk in izpraznila dve košari peciva, češ da ga stric Štefan ne sme videti, ker ima sladkorno. Čeprav naš očka trdi, da ima sladkorno teta Polonca in ne stric Štefan. Kosilo je bilo bogato, kakor se za tak praznik spodobi. Tudi bolnika sta že vstala. Toliko sta si že opomogla, da nista pila več radenske, ampak vino. Da ni tega dne naša mamica praznovala v suhem, so poskrbeli moji trije bratranci in naš Robi, ki so našo kopalno kad spremenili v koprsko luko. Ko jih je mamica klicala h kosilu, so pozabili zapreti vodo in nastala je poplava. Pod noč smo pospremili naše drage goste na postajo. Pred tem je mama pobrala na vrtičku še zadnje liste radiča in z njim napolnila že pripravljeno torbo tete Polonce. Stric Štefan in očka sta ga na postaji treščila še 3 x po 2 deci in se tako dolgo objemala, kakor da bi stric odhajal v Honolulu. Ko smo se vrnili z avtobusne postaje domov, smo zagledali pod našo hišo avto s tržaško registracijo. Takrat je mama omedlela. Odnesli smo jo v posteljo. Teta Marčela in stric Toni iz Trsta bi tudi rada pri nas praznovala dan žena. Tega dne se je očka zaklel, da bosta prihodnje leto z mamo prav zares praznovala DAN ŽENA. HOWSkOp od nedelje , 12. marca, do sobote, 18. marca 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA _ OVEN (21.3.-19.4.) (j) — VI IN DELO: I Pred vami je prijeten in sproščen delovni teden. Zvezde vam bodo v pomoč, zato je to primeren čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Rojenim od 1. do 3.4. sta Saturn in Neptun precej sovražna. Možnost slabšega počutja in drugih težav. Sreda in četrtek bosta bolj muhasta. VI IN DRUGI: Nekdo vas bo prosil za pomoč: ne odklonite je! Ugodna dneva bosta petek in sobota. DVOJČKA (21.5.-20.6.) - VI IN DELO: Zvezde vam tokrat niso kaj preveč naklonjene. Precejšnja je verjetnost kakšnih neprijetnih zapletov ali nejasnosti. Bodite v dejanjih premišljeni, ker se vam naglica lahko kaj hitro maščuje. Druga polovica tedna vam bo za spoznanje bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Vaše razpoloženje lahko vpliva na odnose z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta petek in sobota. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Zvezde so vam tokrat še kar naklonjene. Pričakujete lahko uspešen potek dela in načrtov. Zadovoljni boste, ker se vam bodo nekatera pričakovanja izpolnila. Zaupajte v lastne sposobnosti in pozabite na skrbi, ki vas mučijo. Marsikaj se bo obrnilo v zaželeno smer. VI IN DRUGI: Čas je že, da izpolnite to, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta petek in sobota. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Napoved je za vas še kar ugodna. Pričakujete lahko uspešen potek dela in dobre rezultate. Odprle se vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših zamisli. Rojenim od 4. do 6.10. bosta Saturn in Neptun sovražna. Možnost neprijetnih dogodkov in slabega počutja. VI IN DRUGI: O problemih, ki vas težijo, spregovorite z zaupno osebo. Ugodna bosta petek in sobota. _ STRELEC (22.11,-21.12.) — VI IN DELO: V začetku tedna obstaja možnost nepričakovanih zapletov in sitnosti. Merkur in Venera vam nista na- klonjena, zato bodite pri delu previdni, da ne bo prišlo do neljubih dogodkov. Izkoristite ugoden vpliv zvezd ob koncu tedna. Ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Ne zapletajte se v nepotrebne prepire. Ugodna dneva bosta petek in sobota. A A* VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN AV DELO: Obeta se vam prijeten teden. Pri delu se vam bo marsikaj obrnilo v pozitivno smer. Znašli se boste sredi ugodnih okoliščin, ki bodo precej pripomogle k temu, da boste naredili več, kot ste pričakovali. V četrtek ali petek možnost slabšega razpoloženja in počutja. VI IN DRUGI: Nekdo pričakuje od vas več razumevanja. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Zvezde so vam precej naklonjene. Pričakujete lahko izjemno uspešen in prijeten delovnik. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd za najdrznejše načrte. Neka želja se vam bo izpolnila. Prišlo bo do pozitivnih sprememb, ki jih boste veseli. Petek in sobota bosta manj ugodna. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Teden vam bo precej naklonjen in delovno kar zanimiv. Merkur in Venera sta vam prijazna. Spremljala vas bosta sreča in dokaj dobro počutje. Možnost ugodnih sprememb na finančnem področju. To je primeren čas za nove iniciative. Čakajo vas novosti. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo pripravil veselo presenečenje. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. DEVICA (23.8,-22.9.) — VI IN DELO: Zvezde vam niso preveč naklonjene, zato se prav lahko zgodi, da vam bo šlo kaj malega narobe. Precejšnja je možnost kakšnih sitnosti in zapletljajev. Ponedeljek in torek možnost slabšega počutja in razpoloženja. Poskusite se raje izogniti nekaterim dolžnostim. VI IN DRUGI: Ljudje vas bodo utrudili in zaželeli si boste le miru. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne. Izkoristite vam naklonjeni Merkur in Venero za najpomembnejše načrte. To je primeren čas za nove iniciative. Sreda vam prinese novosti. Nasmehnila se vam bo sreča v poslovnih zadevah. Petek in sobota vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam pripravlja presenečenje. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. KOZOROG (22.12,-19.1.) — VI IN DELO: Zvezde bodo pozitivno vplivale na potek dogodkov in počutje. Srečne okoliščine bodo botrovale k hitri uresničitvi nekaterih načrtov. Precejšnja je možnost pozitivnih sprememb in novosti. Sreda in četrtek vam bosta z neprijazno Luno manj naklonjena. VI IN DRUGI: Nikar ne pozabite na to, kar ste obljubili. Ugodna dneva bosta petek in sobota. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: To je prav gotovo vaš te-J den. Zvezde so vam precej prijazne. Pričakujete lahko uspešen potek dela in nekaj novih priložnosti, ki vam jih bo teden ponudil. Precejšnja je možnost kakršnihkoli prijetnih presenečenj. Ponedeljek in torek vam bosta manj naklonjena. VI IN DRUGI: Posvetite več pozornosti družabnemu življenju. Ugodna dneva bosta sreda in četrtek. Pisava odkriva našo notranjost Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK L "Vvt 'Wyju.o1?jLi Lvvcl. /vdboj O ŠRra: RADOVEDNICA £ mi je, a za odgovore morate malo po-ok v Seveda velja to za vse. Pri tebi stiki z tianv?11 seveda tudi z drugim spolom niso jjJ~°ljši. Težko je reči, kaj je temu vzrok: str rc\a neustrezna vzgoja, posebno z očetove dru^' Prehrupno in premočno svarjenje pred bi T,n spolom, in še marsikaj. Vendar pro-Zg]”1 ni posebno kritičen glede na to, da si še mlada. Z razvojem bo odpadla bržčas tudi °korna ovira v tem pogledu. Tvoj odnos do Pa Ja,Se ta trenutek spreminja, čez nekaj let H6 č. ho že ustalil. Vsekakor starost 15 let še Videv16 n°hene gotovosti za karkšnokoli pred-fant: anje in seveda tudi ne za pustolovščine s Tg,}j '1 bi orgrozile tvoje nadaljne šolanje. činiv s.arna kaj napravi za svojo sprostitev in tebp ec beri ter ne stori vsega, kar zahteva od stara navada. uujaL, «u:ur (Jdvn uucm (mcvuM, '^CCcrCjOj rennn ce, jfrtorYw£»?a> ,XA,- o±nčfvw\ 7. /rarvnevmv.. rliu uaAvmvvv. ,rl~ Šifra: MIŠKO Veseli me, da ti gre vse kot po olju. Menim, da je bilo tudi spričevalo zelo dobro, mar ne? Pri petnajstih letih seveda še nismo popolnoma zgrajene osebnosti. Tako je bilo z menoj, tako tudi s tvojo mamo in očetom. Zato se bo tvoja pisava še precej spreminjala, da bo končno dobila neko bolj stalno obliko ali stil približno pri 25 letih. Seveda se pisava tudi še kasneje večkrat dopolnjuje in spreminja. Zdi se, da imaš dovolj energije, ki jo boš v srednji šoli zelo potrebovala, če je seveda ne boš trošila kje drugje... Rada si »ta glavna«, zato so tudi razumljive pripombe tvojih kolegic in kolegov, da si »zajebantski« tip, kot sama pišeš. Gre za to, da hočeš biti prva. Da bi to dosegla, se »uveljavljaš« in skušaš izstopiti z besednimi igrami. V bistvu izdajajo take igrice občutek negotovosti, strah, da bi nas fizično ne opazili. Zato tako in toliko uporabljamo glas. Opozarjati želimo: tukaj sem, poslušaj! Seveda to ni nič hudega, dokler nas okolje sprejema in prenaša. Če pa v tem pretiravamo, se nam lahko zgodi, da ne bomo preveč zaželeni. V tvojih letih to ni nič čudnega, nič takega, kar se ne bi dogajalo pri slahernem od nas v različnih oblikah. KUPON za grafološko analizo ali pojasnila Simona Boruta Pogačnika sigla: .......................... Primorski dnevnik, 12. marca 1989 KRIŽANKA VODORAVNO: 1. drobiž v Indiji in Pakistanu ali italijanska cestna služba, 5. Oka je desni... Volge, 11. Kitajska, 12. izstrelek na reaktivni pogon, 13. jugoslovanski teniški igralec (Marko), 15. najmanjši delec snovi, 16. konci polotokov, 17. ime pevca Pestnerja, 19. Citroenov avto, 20. naša pritrdilnica, 21. naš družbenopolitični delavec (Drago), 23. avt. oznaka Ancone, 24. krilo rimske legije, 25. kraljevi prestol, 27. ameriški pisatelj Edgar Allan, 28. italijanski smukač (Michael), 29. Turčija, 30. odličen ameriški atlet (Ed- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 ■ 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 win), 32. avt. oznaka Trsta, 34. beograjsko nogometno moštvo, 36. moško osebno ime, 37. naprava, kjer popravljajo in čistijo ladje, 38. italijansko žensko ime, 40. antična Ljubljana, 42. velikan, 43. ime sovjetskega vratarja Dasajeva. NAVPIČNO: 1. sozvok, dogovor, pogodba, 2. nogometni vratar Piše, 3. stari Slovani, 4. brazilsko mesto... Paulo, 5. mesto v Toskani, 6. avt. oznaka Ravenne, 7. kraj pri Opatiji, 8. ljubka sorodnica, 9. Turek, Osman, 10. odprto ognjišče, 14. značilna primorska jed, 18. osmerec, 21. čelada, 22. grško košarkarsko društvo, 24. avt. oznaka Aoste, 26. oranje, 27. sloviti madridski muzej, 28. italijanska fašistična stranka, 29. ozek kos blaga, 31. je lahko divji in ozimni, 32. tisoč kilogramov, 33. vrsta velikih morskih rib roparic, 35. kos, 37. reka Kozakov, 39. avt. oznaka Ložnice, 41. avt. oznaka Milana. REŠITEV ')Buiy 'soi 051 "Zfr 'Euouig -0fr 'aiapv 8£ 'M°P ££ 'PIA '9£ 'PBH te 'Sl Z£ 'sasojAj 0£ HI 6Z 'Jibjai '8Z 'aod ‘£Z 'uop 5Z 'PP? pz ‘NV £Z 'bho;s IZ 'Bp 0Z 'ture 61 '°10 L\ 'IH "91 'moje -gi 'nf o;so £1 'BI3HBJ 'Zl 'BUIH II 'HOitid s 'SVNV I ONAVHOdOA OFMVS Se dokaj mlad ljubljanski pevec si odpira pot v slovite evropske operne hiše Basist Ivan Urbas gost tržaškega Verdija Jože Koren V Rossinijevi komični operi "Seviljski brivec", katere ponovitve v gledališču Verdi so se pravkar iztekle, je v vlogi Don Basilia gostoval mladi slovenski, pretežno na Dunaju delujoči, sicer pa tudi drugod po Evropi nastopajoči basist, Ivan Urbas. Rojen v Ljubljani pred 27. leti, je v rodnem mestu obiskoval nižjo in srednjo glasbeno šolo, je pa tudi absolvent fakultete za veterinarstvo na ljubljanski univerzi. Ta stroka pa ga, kljub ljubezni do živali, očitno ni pritegovala v tolikšni meri, da bi se odpovedal študiju solopetja, ki je postalo njegov življenjski poklic in mu kljub mladosti tudi že prineslo lepa zadoščenja in priznanja. Operno petje študira Urbas od leta 1979 pri znani slovenski operni pevski in pedagoginji, naši tržaški rojakinji, dolgoletni sopranistki ljubljanske Opere, sicer pred leti tudi evropsko uveljavljeni pevki Kseniji Vidali, posamezne vloge pa pripravlja na Dunaju z asistenti slavnega dirigenta von Karajana. Na Dunaju, kamor ga je gnala umetnosti cesta, je dodatno študiral in diplomiral na Akademiji za glasbo v koncertnem petju in se pri tem prednostno posvečal nemški pesmi. Na opernih deskah je debutiral leta 1985, se pravi pri komaj 24 letih, v ljubljanski Operi z vlogo Gremina v Evgeniju Onjeginu pod taktirko dirigenta Vladimira Koblerja. Prav ta ljubljanski debut mu je kaj hitro omogočil vstop v širši svet operne umetnosti, saj je neposredno po ljubljanskem prvencu že nastopil v Mozartovi Čarobni piščali v Baslu, v dunajskem Konzerthausu pa se je občinstvu prvič predstavil z zadnjim Mozartovim delom, Greimaurer kantati za bas solo in orkester. Naslednje leto 1987 je že minevalo v znamenju polne dejavnosti. Januarja je pel v dunajski Volksoperi ponovno v Čarobni piščali, marca ga je pot vodila v operno gledališče Te-atro Liceu v Barceloni, kjer je debutiral v Bergovi operi Lulu, slab mesec nato je že pel v dvorani dunajskega Konzerthausa v koncertni izvedbi Massenettove opere Le Gide ob velikih svetovno uglednih pevcih kot so Placido Domingo, Mara Zampieri in Giusep- pe Tadei. Maja je v koncertni izvedbi Gluckove opere Telemaco interpretiral vlogo Orakla skupaj s slovitima pevkama Grace Brum-bry in Monsserrat-Cabale. V istem letu so si sledili še nastopi v Čarobni piščali v Dunajski državni operi, na festivalu v Gradcu z vlogo Plutona v Monteverdijevem Orfeju, z vlogo Sarastra v Čarobni piščali na festivalu v Barceloni in debut v dunajskem Koncertnem društvu Musikverein v Bruckner-jevem Te Deumu, vrsto odzivnih koncertnih nastopov je imel še po Nemčiji (Frankfurt in Munchen) v Španiji (Barcelona), v Švici (Bern), v Italiji (Rim) pa seveda v Avstriji (Dunaj, G raz, Salzburg) in še kje. Italijanski operni debut je Ivan Urbas imel oktobra lani (1988) z vlogo Fiesca v Verdijevi operi Simon Boccanegra v Teatro Comu-nale v Firencah z orkestrom "Maggio musicale fiorentino", v kateri sta pela tudi priznana italijanska umetnika Maria Chiara in Giorgio Zancanaro. Uspešno pre-stana preizkušnja mu je omogočila dogovarjanje še za samostojni koncertni recital v Firencah s sporedom Monteverdij evih, Respighi-jevih, Zandonaijevih, Schubertovih in Straussovih solospevov, pa z deli ruskih in tudi slovenskih skladateljev Lipovška, Pavčiča in Simonitija. Za to sezono ima že dogovorjen nastop v Simonu Boc-canegri v Amsterdamu in prvič ga bo pot vodila v Južno Ameriko v Čile, kjer bo v Santiagu nastopil v Mozartovem Dongiovanniju in v Čajkovskega Evgeniju Onjeginu. In v rodni Ljubljani, kjer po krstnem Evgeniju Onjeginu ni več pel v Operi, je pa leta 1986 imel dva koncertna nastopa v Cankarjevem domu. Resnici na ljubo je dobil za to sezono povabilo za nastop v Verdijevem Rigolettu, pa ga je moral, čeprav s težkim srcem, odkloniti zaradi že prej prevzetih obveznosti v Firencah. Sicer pa se kolo časa hitro obrača in tudi Ljubljana bo gotovo prišla spet na vrsto, saj rodna domovina ne more prezreti svojih sinov, ki si delajo ime v tujini. Ivan Urbas se ni odločil za stalen angažma v kateri od avstrijskih ali drugih opernih hiš. Izbral si je poklic svobodnega umetnika, vezanega na agente v raznih središčih. Tako razmerje, za kakršno se odloča pretežna večina opernih pevcev, je težje, po drugi pa odpira širše možnosti gostovanj v različnih središčih in srečavanja z različnimi izkušnjami in opernimi umetniki, seveda ob predpostavki, da razpolaga pevec z vsemi atributi, ki so potrebni za prodor v težak, a vendarle _ magični svet operne umetnosti. Številna gostovanja in nastopi na mnogih pomembnih evropskih odrih pri šele sedemindvajsetih letih, in komaj dopolnjeni triletni pevski karieri, pričajo o tem, da Ivan Urbas ima vse te pogoje in da že spada v ne ravno širok krog iskanih pevcev, pa čeprav predstavlja skoraj vsak njegov nastop tudi debut v novi vlogi. Njegov bas je izrazito italijanski, verdijanski "basso cantabi-le" z možnostjo globokih profon-dov in zanesljivih višin, kar mu dovoljuje obvladovanje tudi takih vlog, ki mu sicer niso pisane "na kožo", in kar ga uvršča tudi med prefinjene koncertne pevce. In tako sva med najinim pogovorom v gostoljubnem zgornjem prostoru umetnostne galerije Tr- žaške knjigarne, prišla nazadnje do njegovega sedanjega gostovanja v tržaškem Verdiju v vlogi Don Basilia v Seviljskem brivcu, ki je zanj predstavljalo ne le debut v Trstu pač pa tudi prvo srečanje z Don Basilijem in Rossinijem sploh. Tržaški Seviljski brivec se ni rojeval in niti rodil pod srečno zvezdo. O tem smo v dnevniku že pisali. Sredi vaj je moral oditi dirigent Toffolo in vskočil je šef -dirigent Verdijevega orkestra, Spiros Argiris. Tako je prišel "Brivec" na oder z minimalnim številom vaj, praktično le z dvema, in zato tudi muzikalno in režisersko nedodelan. V taki nevšečni situaciji se je ob drugih solistih znašel tudi Ivan Urbas kot debutant v zanj ne najbolj ustrezni vlogi in povrhu še kot naj mlajši med izkušenejšimi pevci v svojih vlogah. A vse to bi pevec Urbasovega formata obvladal, če ne bi bila po sredi še bolezen in ob razpoloženjski še fizična in glasovna indisponiranost. 'Od dneva, ko sem prišel v Trst pa skoraj do zdaj - pravi - so se moje tržaške relacije odvijale od postelje s taksijem do gledališča in na- zaj z vnetjem mišične prepone, jemanjem zdravil in injekcij pred nastopi. Obupno je bilo delati v takih pogojih, bilo mi je, da bi odnehal, toda kot profesionalec sem moral vztrajati do konca in dati od sebe, kar se je v takih okoliščinah dalo. Vem, kritika je predstavo kot celoto slabo ocenila in tudi tržaško občinstvo, očitno vajeno boljših predstav, je ni sprejemalo dobro." Občinstvo, če ga umetniško vodstvo o takih okoliščinah prej ne obvesti, kot se normalno dela, a tokrat ni bilo tako, seveda ne more vedeti, kako je pevcu pri srcu ko ve, da ni v potrebni kondiciji in zaradi spleta okoliščin ne more pokazati vse svoje vrednosti. Ivan Urbas je bil, za vlogo Don Basilia izbran na predhodni avdiciji med šestimi basisti, kar je bilo nesporno jamstvo za uspešnost njegovega debuta in zato nam je lahko le žal, da je padel v tako nesrečnega "Brivca". Ivan Urbas je bil tokrat prvič v življenju v Trstu, kar se za pristnega Ljubljančana sicer čudno sliši. Mesta si žal zaradi bolezni in angažiranosti v teatru ni utegnil ogledati, toda kar ga je videl, je napravil nanj lep vtis mesta s še prisotnim srednjeevropskim pato-som terezijanskega okolja. Rad bi se boljše informiral o našem slovenskem kulturnem in zlasti še glasbenem življenju, pa ni bilo časa. V teh dneh bogato založena Tržaška knjigarna je s svojim slovenskim vzdušjem in prijaznostjo osebja napravila nanj prijeten vtis domačnosti. Sicer pa izkoristi vsak prosti čas za skok v Ljubljano k svojim. Rodno mesto je pač rodno mesto z neusahljivim čarom, pa čeprav je Dunaj evropsko velemesto, eno od pomembnih središč z bogato glasbeno tradicijo, v kateri smo v preteklosti in imamo še danes Slovenci vidno vlogo. Na Dunaju so namreč že pred desetletji delovali in še danes delujejo velike osebnosti opernega sveta. Spomnimo naj le na basista Rusa, na tenorista Josipa Gostična in na vrhunskega tenorista, mojstra samospevov, zdaj že krepko osivelega Antona Dermoto, pa na Ano Pusar in na novo blestečo zvezdo Marjano Lipovšek in še na druge. Ivan Urbas, simpatičen mladenič veselih oči, basovske pojave in pravšnje mere samozavesti, spada seveda v naj-mlajšo slovensko dunajsko operno generacijo, toda pot v ozvezdje velikih mu je že odprta. Upajmo, da ga bomo na njej kmalu imeli priložnost še videti in slišati tudi v Trstu in po možnosti v eni od njegovih velikih vlog za "basso cantabile". Ivan Urbas s svojo pedagoginjo, tržaško rojakinjo Ksenijo Vidali Sloviti slovenski, na Dunaju živeči tenorist Anton Dermota, z ženo Hildo čestita Ivanu Urbasu po njegovem dobrodelnem koncertu slovenskih pesmi v palači Pallfi Don Basilio v tržaškem Seviljskem brivcu Po uradni slovesnosti uprizorili Volčji čas ljubezni Rudija Šeliga Na Srečanju gledališč Alpe-Jadran poudarek na kakovosti odrskih del Jutri v Ljubljani odprtje razstave Soška fronta 1915-1917 Kulturni utrip Slovencev na Goriškem in Tržaškem Vse kaže, da bo letošnje Srečanje gledališč Alpe-Jadran v Novi Gorici in Gorici teklo v znamenju nekaterih novosti, ki zadevajo v prvi vrsti njegovo vsebino: šlo bo predvsem za kakovost odrskih inscenacij, v tej kakovosti pa se bo iskrila novatorska in iskateljska žila, tako da bo letošnji festival spominjal na izhodišče, to je na prireditev malih in eksperimentalnih odrov, ki je imela pred leti prav tu veliko odmevnost. Videli bomo, če bo res tako, a že pregled izbora kaže, da bo. In tudi prve predstave nas o tem prepričujejo. Včeraj smo namreč gledali izzivalnega in radikalnega Strička Vanjo v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in monodramo gledališča Piccionaia iz Vicenze, na otvoritveni slovesnosti v petek pa je Drama SNG iz Ljubljane osvetljevala, uničevala, razglabljala in obravnavala sporočila" oktobrske revolucije, seveda preko avtorja Rudija Šeliga in njegove drame Volčji čas ljubezni. Volčji čas ljubezni, zadnje delo pisatelja Šeliga, z neverjetnim odporom obravnava marksistično in komunistično misel, kot se avtorju kaže iz preučevanja predrevolucijskega časa (okoli leta 1908) in v prvih letih "teroristične diktature partijskega aparata" (v letih 1921 ali 1922). Vsi so indoktri-nirani, vrstijo se sumničenja in zalezo- V okviru Srečanja gledališč Alpe-Jadran bo jutri ob 11. uri na Zavarovalni skupnosti Triglav v Novi Gorici okrogla miza-pogovor z dramaturgi na Srečanju. vanja, kar je bilo veljavno do včeraj, danes ni več, kdor je bil včeraj revolucionar, je danes človek preteklosti. Vse se menjuje z izredno naglico, vsak humanizem je izbrisan, vse je v ključu človeka proti človeku in tudi ljubezen ni ljubezen, je samo poigravanje s telesnostjo, brez pravih čustvenih vzmeti, ljubezen podvržena partijskemu diktatu, ljudje kot volkovi, razčlovečeni. In svoboda, pravica do ljubezni? Tega za revolucionarje in komunistične aktiviste ni, kajti če se človek predaja čustvom in humanizmu, ga mora aparat izločiti, sočlovek prijaviti strukturi, ki bo potem z njim pometla, s temi malomeščanskimi "vrednotami". In tako je ta Šeligova drama, pravzaprav diptih dramskih slik, kruta izpoved in obenem protest proti razčlovečenju, ki se izpoveduje v študijski, esejistični tematizaciji v prvem delu, s teoretiziranjem in demontažo določene ideologije, v drugem dejanju pa poseže na raven volčjih človeških odnosov. Režiserka Meta Hočevarjeva je dogajanje postavila na odprto prizorišče, odeto v belo in potem rdečo bravo. Na odru velik križ in potem vse več križcev, grobov, realistični obrisi in poezija teksta, ki sama nosi "fabulo", saj zunanjega odrskega dogajanja skoraj ni. Kljub vsemu pa se je zdelo, da je uprizoritev v prvem delu težka, kot da se ne more razviti iz ese- j istično-teoretičnega okvira, v nadaljer vanju pa zadiha s polno močjo in dramsko učinkovito v igri Majde Potokar, Silve Čušin, Iva Bana, Igorja Sa-mobora, Matjaža Tribušona in Veronike Drolc. In sedaj še malo sprotne kronike. Na prvem mestu moramo opozoriti na govor Borisa Cavazze, ki je odprl Srečanje. Bil je to prizadet izliv o gledališču v našem času in času nasploh. Celo vera v umetnost in odrsko izpovednost se danes maje, a upati je, da bo to srečanje vlilo med gledalce kanček upanja, da bo šlo na bolje. Upanje, samo upanje ostaja, je rekel Cavazza, katerega govor bomo objavili v prihodnjih dneh. Danes pa bo ob 20.30 v veliki dvorani novogoriškega Kulturnega doma predstava gledališča Bratri Mrštiku iz Brna, in sicer Gogoljev Revizor. Jutri pa nas čakata dve uprizoritvi. Najprej bo v mali dvorani novogoriškega KD nastop gledališke skupine iz Miinchna (ob 17.30), nato pa v goriškem Verdiju (ob 20.30) Svinčena leta Margarethe von Trotta v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna. Opozoriti moramo pa še na dejstvo, da je tudi letošnje srečanje tekmovalno, strokovno žirijo pa sestavljajo Andrej Inkret, Renzo Tian (Rim) in Ulf Birbaumer (Dunaj). In še nekaj, vsi srbski gostje oziroma teatrologi so odpovedali svoj prihod v Novo Gorico... MARIJ ČUK Skupina Piccionaia iz Vicenze je včeraj predstavila Poslednjo kopel MODRINA IN PROD KULTURNI UTRIP SLOVENCEV NA GORIŠKEM IN TRŽAŠKEM LJUBLJANA 13. - 18. marec 1989 I, v 9 f • >r: / . J - ^ ***** „*V' gpF= * Wš:mm ga, ** ^ f Z odprtjem razstave Soška fronta 1915-1917 v Muzeju ljudske revolucije in recitalom poezije iz prve svetovne vojne, ki ga bo izvajala Gledališka skupina Gorica, se bodo jutri v Ljubljani začeli Kulturni dnevi Slovencev na Goriškem in Tržaškem. Kulturne dneve s skupnim naslovom Modrina in prod bodo predstavili jutri na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu, s polno paro pa bodo stekli v četrtek, 16. marca, s slovesnim začetkom dnevom na katerem bo zaigral kvartet gojencev Glasbene matice in uprizoritvijo Cankarjeve Lepe Vide v izvedbi Slovenskega stalnega gledališča. V 42. letu starosti je preminil za aidsom Umrl je Robert Mapplethorpe fotograf človeškega telesa R°bert Mapplethorpe, avtoportret st ^ ^os,onu ;e v petek v 42. letu zn ros^ umrl za aidsom svetovno D,anj. fotograf Robert Mapplethor-Vj.; je eden najbolj vznemirlji-Sv .Jn »škandaloznih« umetnikov sv toga ustvarjalnega področja. S rručrnobelimi fotografijami v ,s“e9Q telesa, mišičastih fantov, oj™™ črncev, je v začetku u “^desetih let presunil ameriške ie efn,ške kroge. Za tistimi akti se le MVa^a homoseksualnost, ki pa ^a^opplethorpe sploh ni skrival, Qv. ie razvidno tudi iz številnih fotog°rftretov in drugih njegovih te^aPPfethorpe je študiral arhi-OiafUr°' °k tem Pa se le začel zani-Bil j Za slikarstvo in fotografijo. hode dober prijatelj Andyja War-ki k °bfskoval je njegov umetniš-SerJ°9' SQd teh srečanj pa je bila ta „ vzpemirljivih fotografij oče-6 noriškega pop arta. V tem Urne -f6 le čustveno navezal na riško pesnico in pop pevko Patti Smith. Z njo je preživel dve leti, v katerih je s svojim objektivom razkril do potankosti skrivnosti njenega telesa. Po ločitvi se je predal homoseksualnosti. Robert Mapplethorpe je zaslovel z nekaterimi razstavami v Združenih državah Amerike. Prva je bila razstava fotografij prijateljice in modela Lise Lyon. Mapplethorpe je slikal njeno žensko-moško telo iz vseh zornih kotov, z njenimi fotografijami pa je opremil tudi knjigo, ki je postala takoj prava poslastica za fotografske izvedence. Nihče ni pred njim tako pronicljivo pogledal na človeško telo in njegovo goloto. Mnogokrat je bil zaradi tega obtožen pornografije, kar pa je fotograf odločno odklanjal. Večkrat je obrazložil, da so njegove fotografije le strani dnevnika, s katerimi hoče vizuelno ohraniti, kar je lepega doživel. Fotografiral je številne filmske zvezde in druge znane osebnosti: lord Snowdon, can-terburski nadškof, črnska pevka Grace Jones so le nekatera od številnih imen, ki so se postavila pred njegov fotografski aparat. Književnik Roland Barthes ga je imel za »svojega fotografa«. Mapplethorpe pa ni slikal le človeških teles. Njegove cvetice in tiha žitja so prav tako fotografske umetnine, iz katerih veje predvsem blaga lepota. V Italiji so pripravili pred leti razstavi njegovih fotografij v Neaplju in v Benetkah, lani pa so bile njegove slike razstavljene tudi v galeriji kavarne Dante v Umagu. Predvsem beneška razstava je zaradi vsebine slik — golote in nedvoumnih poz mladih Map-plethorpovih modelov — dvignila precej moralističnega prahu v Italiji. V ZDA je bila njegova umetniška slava na vrhuncu: lansko poletje je razstavljal v newyorškem Whitney Museumu, prav v času, ko se je Robert Mapplethorpe nemočno boril proti zahrbtni bolezni, pa je bila v Chicagu na ogled njegova razstava z naslovom »The perfect moment«. Ljubljanska komorna skupina v sredo v baziliki sv. Silvestra v Trstu Kvartet flavt na koncertu Mladi mladim Razen stalne koncertne sezone, ki jo nudi Glasbena matica svojim abonentom, prireja naša glasbena ustanova vsako leto tudi ciklus koncertov, ki so posvečeni mladim poslušalcem, gojencem in študentom glasbe. Na teh koncertih so izvajalci vedno mladi umetniki, od tod tudi ime sezone Mladi mladim. Letošnja sezona je posvečena komorni glasbi, pri organizaciji pa je sodelovala Helvetsko-valdeška skupnost v Trstu. Koncerti bodo v baziliki sv. Silvestra. Zaradi vedno večjih problemov, ki jih povzroča mestni hrup, je bil urnik koncertov nekoliko spremenjen: začeli se bodo ob 20.30. Na prvem koncertu bomo lahko poslušali Kvartet flavt Akademije za glasbo iz Ljubljane. Kvartet je ena najboljših mladih komornih skupin v Jugoslaviji, deluje pa že tretje leto pod mentorstvom prof. Fedje Rupla. Sestavljajo ga Maša Bertok, Alenka Goršič, Katarina Mali in Nataša Pak-lar. Vse štiri so študentke tretjega letnika Akademije za glasbo. Dekleta so osvojila prvo nagrado na republiškem in nato še na zveznem tekmovanju študentov glasbe v Dubrovniku 1. 1987 z najvišjim številom točk med komornimi skupinami. Z uspehom so koncertirale v Dubrovniku, Sarajevu, Titogradu in v drugih mestih Jugoslavi- je. Istega leta so za svoje umetniške dosežke v kvartetu prejele študentsko Prešernovo nagrado. Na tržaškem koncertu bodo izvajale dela Boismortiera, Dittersdorfa, Krone-keja, Bozze, Tomasija in Kumarja. Razen prvih dveh avtorjev, ki spadata v prvo oziroma drugo polovico 18. stoletja, so vsi ostali avtorji iz 20. stoletja. Poudarek izvajalk je torej na sodobni ustvarjalnosti - sem spada jasno tudi mladi slovenski skladatelj Aldo Kumar. Obeta se nam torej prijeten glasbeni dohodek, katerega vsem ljubiteljem glasbe lepo priporočamo. Koncert bo v sredo, 15. marca ob 20.30 v baziliki sv. Silvestra. (S. I.) Z nedavnega srečanja-debate na univerzi La Sapienza v Rimu Cerkev je zelo pozorna do manjšin država pa jih še naprej zanemarja Odnos Cerkve in države do jezikovnih manjšin - o tem je bilo veliko povedanega na nedavnem srečanju, ki je bilo pred nekaj dnevi v Rimu. Skoda le, da je bilo o njem tako malo odmevnosti v italijanski javnosti. Mimo splošnih ugotovitev, da je Cerkev tako v načelih kot v praksi zelo naklonjena narodnim in jezikovnim manjšinam, kar potrjuje zlasti novoletna papeževa poslanica, in da je nasprotno italijanska država še vedno gluha za zahteve teh manjšin, kar dokazujejo stalna zavlačevanja zaščitnih zakonskih postopkov, je bilo na srečanju tudi precej govora o posameznih manjšinah in lahko bi rekli, da je imela levji delež prav slovenska manjšina. Medtem ko sta odnos Cerkve in države do manjšin analizirala tako z zgodovinskega vidika kot s stališča današnjih družbenih razmer prof. Tullio De Mauro, docent za filozofijo jezikov na rimski univerzi La Sapienza, in msgr. Rossano, rektor papeške lateranske univerze, sta specifično o problemih slovenske manjšine v Italiji govorila senator Stojan Spetič in deželni svetovalec Bojan Brezigar. Še pred njima pa je na trnovo pot Slovencev pod Italijo opozoril predsednik Združenja Confemili prof. Pietro Ardizzone, ki je bil z De Mau-rom soorganizator srečanja. Svoje uvodno poročilo je namreč začel z odlomkom iz Tomizzove knjige »Mladoporočenca iz Ulice Rossetti«, ki govori o umoru Lojzeta Bratuža. S tem je hotel poudariti, kakšen je bil odnos do manjšin pod fašizmom, hkrati pa opozoriti na še vedno neizpolnjene obveze državnih oblasti, ki jim jih nalaga šesti člen demokratične, iz odporniškega gibanja proti fašizmu vznikle ustave. Sen. Spetič se je navezal prav na Ardizzonejev uvod in poudaril, da je bilo takšnih primerov, kot jih navaja Tomizza, zelo veliko. Pri tem je naglasil protislovje Cerkve v odnosu do Slovencev: medtem ko je del duhovščine delal in čutil z ljudstvom, so cerkvene oblasti vzpostavile tesno sožitje in sozvočje s fašizmom. Ostanki te preteklosti se žal kažejo še danes na Tržaškem, kjer se marsikdo škandalizira, če se škof Bellomi obrača na slovenske vernike v njihovem jeziku. Sicer pa se je Cerkev po Spetičevem mnenju nekako pokesala svojih grehov iz preteklosti, država pa se jih ni. Papeževa poslanica to dokazuje. Lepo bi bilo, je polemično zaključil na. račun KD, če bi tudi italijansko državo upravljali katoličani. Brezigar pa je opozoril na celo vrsto krivic in diskriminacij, ki jih mora še danes ob popolni brezbrižnosti italijanskih oblasti trpeti slovenska manjšina. Za predavalno mizo od leve prof. Ardizzone, prof. De Mauro in msgr. Rossano Prof. Tullio De Mauro Srečanje o odnosu Cerkve in države v Italiji do jezikovnih manjšin, ki je bilo prejšnjo sredo v prostorih rimske univerze La Sapienza, je razgalilo problematiko, za katero v Italiji še vedno ni pravega posluha. Medtem ko se Cerkev v praksi ravna po načelu, da se je treba ljudstvu približati v tistem jeziku, ki ga to ljudstvo govori, je bila težnja italijanskih posvetnih oblasti ravno nasprotna: poenotiti govorico. Ostanki te težnje se kažejo še danes, ko se Italija pripravlja na zgodovinski izziv združene Evrope 92 in ko se vsepovsod uveljavlja težnja po kulturnem in jezikovnem pluralizmu. V tem pogledu je Italija nedvomno še v zamudi. Srečanje, ki so se ga udeležili znani jezikoslovci, teologi in manjšinski parlamentarci, je to jasno potrdilo. Kje so razlogi za takšno neobčutljivost širše italijanske javnosti in predvsem političnih in upravnih krogov do problemov manjšinskih jezikov in kultur v Italiji? Da bi si o tem ustvarili nekoliko jasnejšo sliko, smo zaprosili za pogovor enega najbolj pomembnih in znanih jezikoslovcev v Italiji prof. Tullia De Maura, ki je docent za filozofijo govorice na univerzi La Sapienza v Rimu in ki je vodil srečanje-semi-nar o odnosih Cerkve in države v Italiji do jezikovnih manjšin. Prof. De Mauro, na srečanju smo žal videli ene in iste obraze. To je dokaz, da ni pravega zanimanja za manjšinsko problematiko. Kje so po vašem vzroki te neobčutljivosti? »Vzroke, ki so zelo globoki in zapleteni, je treba iskati v zgodovinskih dejstvih. Pri tem ne bi hotel biti polemičen, vendar imam občutek, da je pomanjkanje pozornosti za manjšine vezano na šibkost nacionalnega čuta v Italiji. Čim bolj je kultura nekega naroda trdna, samozavestna, umirjena, tem bolj se lahko izogne razboritim nacionalizmom ter nenaklonjenosti do drugih kultur, drugih narodnosti. Toliko bolj bo tudi pripravljena na odpr-tejše odnose, na sožitje. To očitno ni primer Italije, vendar je novejša zgodovina polna zgovornih primerov. Prav tiste državne tvorbe, ki so danes v svetu najbolj močne in jih označujemo za imperialne države, so najbolj odprte in občutljive do etničnih, jezikovnih in nacionalnih problemov. Nekateri prerokujejo poangleženje sveta, vendar je zanimivo, da so prav države, kot so ZDA, Kanada in predvsem Avstralija velike zagovornice mnogoje-zičnosti tako v teoriji kot v praksi. Nekatere države, kot na primer Švedska, ki ima po mojem mnenju najbolj razvit in napreden zakonodajni sistem, pa so šle v tej odprtosti do drugačnih jezikov in kultur tako daleč, da skušajo ovrednotiti tudi jezike in kulture tako imenovanega novega nastanka, kar je v današnjih časih posebno kočljiva zadeva. Mišljeni so novi priseljenci iz tretjega sveta? »Da, poleg manjšin, ki živijo od nekdaj na italijanskem teritoriju, se sedaj soočamo z novim pojavom skoraj bibličnega preseljevanja narodov in nastajanja novih manjšin ter s tem tudi novih občutnih problemov. Države (in kulture), ki so gluhe za probleme manj razširjenih jezikov in kultur, in to je primer Italije, bodo nevarno razorožene spričo novih pojavov, pri čemer smatramo za orožje omiko in kulturo.« Pri tem verjetno odigrava pomembno vlogo tradicija, ki je Italija nima? »Za Italijo velja v resnici paradoksna situacija. Bila je tipična dežela Juga in morda je to še danes. V 60. letih so se izoblikovale čudne razmere: Italija hkrati izvaža (kot je v vsej svoji preteklosti) in uvaža delovno silo. Mislim, da ni veliko takšnih primerov držav z dvojnim režimom. V tem protislovju pa prihaja spet na dan načelo, da bo neka država z večjo lahkoto in na pozitiven način sprejela nove prišleke ter jim zagotovila jezikovno in kulturno avtonomijo, če bo sama kulturno dovolj trdna, osveščena in sproščena. Kot dokazujejo razne analize zgodovinarjev in kot trdijo nekateri genialni politiki, kot je bil Gramsci, gre neobčutljivost oziroma slabo nacionalno občutljivost v Italiji pripisati nekakšnemu begu v kozmo-politizem, ki ignorira različne korenine krajevnih etničnih, kulturnih in jezikovnih značilnost in ignorira same italijanske nacionalne korenine. Bojim se, da je skromna pozornost do zaščite manjšinskih pravic vezana prav na to zgodovinsko šibkost. Ni slučaj, da tudi pred kratkim izdana knjiga Silvia La-nara, ki analizira problematiko nacionalnih zavesti v Italiji, ni imela posebne odmevnosti oziroma je bila celo negativno sprejeta. Mislim, da je nedavno srečanje osvetlilo prav te aspekte.« Kaj je po vašem mnenju zanimivega in pomembnega srečanje še prineslo? »Zdi se mi, da je posebno izstopal še en podatek, ki je bolj tehničnega značaja in zanima morda bolj raziskovalce kot širšo javnost. Mislim na vpliv, ki ga je imel fašizem na Cerkev. Iz številnih pričevanj, ki smo jih v sredo slišali, je bilo jasno razvidno, kako je prišlo v letih 33-34 do silovitega pre-okreta, kako so krajevne cerkvene oblasti v nekaj mesecih korenito spremenile svoj odnos, do manjšin. Medtem ko so dotlej kazale veliko pozornost za krajevne jezike in kulture, so se nenadoma, kot bi šlo za točno direktivo, postrojile s politiko fašizma. To problematiko bi bilo treba sedaj poglobiti z brskanjem po vatikanskih arhivih. Kar zadeva odnos Cerkve do manjšin (če odštejemo seveda razdobje fašizma), se mi je zdela zanimiva teza ravnatelja papeške univerze msgr. Rossana, po kateri naj bi cerkev v Italiji podpirala druge jezike in govorice na račun italijanščine prav zaradi težav, ki jih je imela s posvetnimi oblastmi v razdobju zedinjenja Italije. Kaj menite o tem? »Mislim, da je to nekoliko tvegana trditev. Dejstvo je, da je cerkev v splošnem vedno iskala stike z ljudmi v njihovem krajevnem jeziku. Pri tem je treba poudariti, da je bila italijanščina v prejšnjih stoletjih, če odštejemo tos-kanščino, neznaten in zelo malo razširjen jezik. Res pa je tudi, da je na primer Rim kot nekakšen otok v morju italijanskih narečij govoril italijanščino. Rimska duhovščina je govorila v italijanščini, kar je bilo in je še vedno razlog uspešnosti italijanskega jezika v svetu (saj so bili do Wojtyle vsi papeži zadnjih stoletij italijanske narodnosti). Po vsem tem torej ne moremo obravnavati odnosov Cerkve do italijanskega jezika ali do njegovih narečij in drugih jezikov na tako preprost način. Med zedinjenjem Italije je osrednji organizem Cerkve govoril italijansko, kar pa denimo ni oviralo sicilskega ali piemonteškega škofa, da je izbiral v prid krajevnega narečja. Te izbire je treba videti znotraj zgodovinske tradicije.« Svoje uvodno poročilo na srečanju ste zaključili s trditvijo, da je povsem odveč strah, da bi se italijanska država razdrla, če bi priznala drugačne jezike. Od kod še vedno ta strah "z obtežilno okoliščino dobre vere nekaterih politikov", kot je trdil don Milani? »Prej kot jezikoslovec bi moral na to vprašanje odgovoriti psihoanalitik. Pri tem je treba namreč gledati na odnos med človeškimi bitji in jezikom. Jezik je neke vrste mati in ideja, da so lahko še drugi jeziki (in torej druge matere), vznemirja ljudi, kadar nimajo nekega velikega kulturnega ali nacionalnega poroštva. Na žalost se v Italiji na potrebo po večji kulturni gotovosti odgovori večkrat na zelo naivne načine in pri tem me preseneča prav "dobra vera" nekaterih politikov, od katerih bi človek pričakoval večjo kulturno širino.« Verjetno so vzroki tudi v zastarelem vzgojno-izobraževalnem sistemu. Senator iz Doline Aoste Dujany je na srečanju poudaril, da se mora ideja o jezikovnem pluralizmu najprej uveljaviti v šolah, ki pa imajo v Italiji še vedno zelo nacionalistične učne programe. »Moram reči, da smo se na srečanju premalo dotaknili tega aspekta, ki je vreden globljega razmisleka. Ne strinjam se povsem s trditvijo, da so učni programi v Italiji še vedno nacionalistični in anahronistični. Medtem ko je splošna slika odnosov do manjših jezikov in kultur zelo negativna, se prav na šolskem področju odpira marsikaj pozitivnega. Če vzamemo na primer reformo nižje srednje šole iz leta 1979, vidimo, da je prišlo do prelomnice v dotlej nacionalističnem nastavku učnih programov. Reforma je na stežaj odprla pot priznavanju manjšinskih pravic. Učiteljem je bilo dejansko rečeno: Pazite, to je stvarno jezikovno okolje vaših učencev ali vsaj dela vaših učencev, in to okolje morate upoštevati. Drugačen odnos je mogoče zaznati tudi v programih za osnovne šole iz leta 1986. Kar zadeva reformo višje srednje šole, pa je žal obtičala na pol poti. Že dvakrat je bila odobrena samo od ene veje parlamenta, pa je vse skupaj padlo v vodo zaradi prekinitve parlamentarne zakonodajne dobe. V tem zakonskem osnutku je vsekakor predvideno, da se mora višja srednja šola pri jezikovnem poučevanju odpreti tudi okolju, kulturi in tradicijam manj poznanih jezikov. Šola je torej naredila nekaj korakov naprej. V izobraženih plasteh prebivalstva počasi le dozoreva neka nova zavest, in to smo morda na srečanju premalo poudarili. Kaj pa sredstva javnega obveščanja? Njihov odnos do drugačnih jezikov in kultur v Italiji je skrajno pomanjkljiv. »Od časa do časa smo imeli priložnost, da smo prebrali kakšno zanimivo reportažo ali gledali dobro oddajo o jezikovnih manjšinah po televiziji. Zlasti krajevne televizijske mreže so nam posredovale nekaj res čudovitih oddaj, vendar je vse to dejansko premalo. V Italiji o tem vprašanju ni nekega konstantnega obveščanja, ni neke načrtnosti. Sredstva javnega obveščanja bi morala posvetiti več pozornosti tej drugačni Italiji odrezanih jezikov. In vendar bi bilo pričakovati, da bo prav iz tistih bolj osveščenih plasti italijanskega javnega življenja, kot jih imenujete, vzniknila večja zavzetost za to zanemarjeno problematiko. »Kar zadeva moj sektor, to je jezikoslovje, moram reči, da je Italijansko jezikoslovno društvo že od nekdaj zelo občutljivo za probleme manj znanih jezikov. Na vseh kongresih je bil del razprave posvečen analizam manjšinskih skupnosti in njihovih jezikov. Na vseh kongresih smo tudi volili pozive in resolucije z zahtevo po uresničevanju' jezikovnih pravic. Žal pa nadaljnje odločitve pripadajo politikom, ki so očitno veliko manj občutljivi za ta vprašanja.« Na srečanju ste omenili Permanentni center za zbiranje podatkov o etničnih skupnostih in jezikih. Za kaj pravzaprav gre? »Na univerzi La Sapienza smo prejeli skromno finančno podporo za ustanovitev Kulturno jezikovne opazovalnice. Ena od njenih petih sekcij bo namenjena zbiranju in urejevanju gradiva o manj razširjenih jezikih v Italiji. V zadnjih mesecih smo že pripravili prvi katalog materialov in podatkov po elektronskem sistemu. O tem bomo v prihodnjih dneh obvestili italijanski tisk in tudi vaš časopis. Naš namen je, da bi postavili neko stalno mrežo obveščanja in pretakanja vesti o vprašanjih jezikovnih skupnosti. Moji kolegi so z velikim zanimanjem in navdušenjem odgovorili na to pobudo. Če bi se ne bal, da bi bil preveč korporacijski, bi rekel, da so italijanski jezikoslovci bolj občutljivi do manjšin kot druge plasti izobražencev.« Kar zadeva slovensko manjšino v Italiji, moramo žal še vedno ugotavljati, da nekateri ločujejo Slovence po pokrajinah in da Slovencem videmske pokrajine celo zanikajo slovenske jezikovne korenine. Kaj mislite o tem kot jezikoslovec? »V splošnem bi moralo veljati tisto načelo, ki nam ga je narekoval Gian-battista Pellegrini, jezikoslovec, ki morda ni bil zelo priljubljen, a je bil zelo resen in pošten znanstvenik. Jas-no je, da so v Benečiji drugačna narečja, vendar bi bilo povsem zgrešen0 reči: eni lahko imajo šole v slovenščini, drugi pa ne, še zlasti če si ljudje želijo slovenščino kot svoj glavni jezik. V tem je Pellegrinijev koncept’ Če lahko naredim bežno primerjav0' bi bilo, kot če bi prepovedali poučevanje italijanščine v Neaplju, ker Je pač neapeljščina drugačna od toskam ščine. Če bi se v Neaplju ne h°te 1 učiti italijanščine, potem bi o tem lab ko diskutirali, v nasprotnem primer pa je to popoln nesmisel.« Kako pa gledate na problematik jezikov v luči sprememb, ki jih Pr*. naša doba informatike? Ali g°v°ra kompjuterizacija v prid jezikovne!! pluralizma? »Mislim, da govori v prid. Strini9^ se z ameriškim znanstvenikom 3° < nom Naisbitom, ki je v svoji knp9_ Megatrends zarisal scenarij jezikovi ga razvoja v dobi novih tehnologij K municiranja. Naisbit zatrjuje, da b manj razširjeni jeziki doživeli z n°te-mi tehnologijami razcvet, moč in V stiž. Že v sedanji fazi lahko opaža da doživljajo jeziki, za katere se Je .g pred nedavnim govorilo, da jij11 usojen propad, neko novo živij skost. Mislim, da bo tako tudi v Pripravil DUŠAN KAtC Nekega dne so se na kosovskih ulicah »zgodile« dolge kolone tankov in oklepnih vozil in transporterjev Globoke korenine nezaupljivosti Albancev Dvojno merilo: za koga veljajo posebni ukrepi Ko so Albanci slišali, da je predsedstvo države na Kosovu uvedlo izredno stanje z imenom »posebni ukrepi«, jih niti ni toliko zanimalo, kateri so ti »posebni ukrepi«, kot pa, ali veljajo »za vse«. Ta »za vse« je pomenil: »Za nas, Albance, in enako za kosovske Srbe?« Pravni sistem je v pokrajini namreč nerazumljiv. Ker že od lanskega novembra velja prepoved zbiranja na javnih mestih, so Albanci protestirali v tovarniških in športnih dvoranah, v rudnikih. Istočasno pa so se tamkajšnji Srbi zbrali v enem od prištinskih predmestij (Kosovo Polje) in javno demonstrirali. Miličniki so sicer prišli, niso pa naredili ničesar, da bi uveljavili zakon. In Albanci so takoj sklepali: »Aha, ta zakon velja samo za nas, za njih pa ne.« Zato so Albanci skrajno nezaupljivi do vsakih novih »ukrepov«. Že vnaprej so prepričani, da bodo ti veljali le zanje, za nasprotno stran pa ne. Ta Strah je postal toliko bolj realen po torkovem gromozanskem zborovanju v Beogradu,-na katerem so srbski demonstranti nekaznovano zahtevali orožje in zapor za Azema Vllasija, dolgoletnega visokega jugoslovanskega politika albanske narodnosti. Srbski partijski šef je množici aretacijo med Albanci na Kosovu obljubil - in res: čez dan so Azema Vllasija priprli. Služba državne varnosti je priprla še dva ugledna albanska gospodarstvenika, srbski časopisi pa so začeli objavljati cele spiske, koga bi še bilo potrebno zapreti. Obisk našega sodelavca na Kosovu Med stavkajočimi rudarji na Starem trgu Odločna solidarnost s stavkajočimi rudarji na Starem trgu Razprava o etiki v zasedeni športni dvorani 25, maj Trepčin rudnik na Starem trgu pri Titovi Mitroviči sem med zadnjim bivanjem na Kosovu obiskal štirikrat. Prvič v noči na soboto, peti dan podzemeljskega upora. Drugič v nedeljo, šesti dan. Tretjič v noči na torek, ko so rudarji zapustili jamo. In četrtič v sredo, ko tam ni več bilo rudarjev, le še bolniki in oboroženi miličniki. Dokler je trajala politična stavka, veličasten gandhijevski upor približno 1300 rudarjev, ki so globoko pod zemljo zastavili svoja življenja proti trem partijskim funkcionarjem, so zaposleni povsem sami skrbeli za red in upravo za ograjo. Sami so določali, kdo jih lahko obišče in kdo ne, kateremu novinarju zaupajo in kateremu ne. Pred ograjo so se zbirali upokojeni rudaji, ki so se na vsak način hoteli pridružiti nekdanjim kolegom v jamah, pa otroci in ženske. A mimo vratarja so šli le tisti, ki so jih rudarji sami pustili. Ob tej ograji, ki ločuje rudnik od ostalega sveta, se niso dogajale nič manj tragične stvari kot v jami. Izza te ograje ni hotel oditi jamski kopač Bajram Kurti, kateremu je med stavko umrla žena. Zaobljubil se je, da rudnika ne bo zapustil, dokler partijska trojka ne odide s položajev. Ni šel na Pogreb. Tistim, ki so ga prepričevali, naj gre, je rekel: »Če je nisem mogel videti žive, je tudi mrtve ne bom.« Doma pa so ostali otroci sami. Do te ograje je z druge strani prišel kmet Musa Berani. S seboj je na vrvi Privedel svojo edino kravo. Hotel jo je Pokloniti rudarjem, da bi imeli kaj lesti. Kopači so mu rekli, da nočejo hrane, ampak pravico. Musa Berani je Pastil kravo tam in rekel, naj jo po-tem prodajo in kupijo zdravila za bol-ne- In šel. Zdravje pa je zapuščalo bolj ali ‘nanj vse, ki sem jih v rudniku srečal. eprespane noči so puščale svoje sle-dove. Fizični kolapsi so se vrstili. Neprenehoma so povsem onemogle ‘Odarje prinašali iz jame v naglo pripravljene bolniške sobe. Tam so na esenih obešalnikih za plašče visele r‘Qstenke z raztopljeno glukozo, ki so V3 ‘dravniki pacientom puščali narav-pst v kri. Rudarji so si malo opomog-' Vstajali in se vračali v jamo. Bil je °upen prizor. Ljudje, ki so se borili Proti lastnim telesom, in čeprav po-em onemogli, silili nazaj v jamo. Spustil sem se na osmi horizont več n? metrov pod zemljo. Grozljivi, vlaž-rovi in pred menoj dvesto rudarjev, so se na nizkih klopeh borili s jPPrtaem. Poraščeni, umazani, z vneti-°čmi, in razočarani nad vsem. funLVec*al‘ so' da so trije partijski ^“monarji, ki jim jih je vsilil srbski ‘ob ‘iSk* Miloševič, kapljica čez te Polnega kozarca. Ne vzdržijo več a - da jim država onemogoča kakr- Tekst: DEJAN VERČIČ Pot°: TONE STOJKO Stfan uredil: IVAN FISCHER Študentje v dvorani 25. maj dvigajo prste v znamenje zmage, Morina pa je le ostal na svojem mestu šnekoli stike z matico naroda v Albaniji, da jim ukinjajo šole v Makedoniji, predvsem pa propagandnega pritiska srbskih časopisov, ki Albanke imenujejo »stroji za rojevanje otrok«, Albance pa vse kar poprek »posiljevalci«, »požigalci«, »barbari«... Zdaj jim bodo še ustavno odvzeli avtonomijo oziroma tisto, kar je še ostalo od nje. Sedem dni so rudarji vztrajali v jami, grozili, da bodo uporabili eksploziv, ki so ga imeli pri sebi, in se zasuli v skupinski grob. Osmo noč so dobili, kar so zahtevali: pismeno potrditev, da so trije partijski funkcionarji odstopili. Iz jame so prišli z veliko Titovo sliko in niso vedeli, da so jih prevarali, da je šlo za lažne odstope in da jih bodo isti funkcionarji, katerih odstope so zahtevali, obsodili za nacionalizem, separatizem, iredentizem, kontrarevolucijo. Kljub vsemu pa mi je bilo najtežje, ko sem prišel v rudnik in je ta bil že pod nadzorom do zob oboroženih miličnikov. Mnoge zdravnike, medicinske sestre in bolne rudarje sem takrat že poznal. Skoraj nevidno so me pozdravljali in eden mi je prišepnil: »Oprosti, zdaj moramo paziti, kaj delamo in s kom ter kaj govorimo.« Bilo jih je strah, Z njimi sem lahko le še šepetal po kotih in vogalih ali pa med sprehodom na prostem, brez prič. Dokler je bil rudnik njihov in so gledali smrti v oči, so bili mirni in močni. Ko pa so bili vsi že na površini in so se v jame spustile posebne policijske enote in odnašale eksploziv, so bili le še drobni posamezniki v »posebni obravnavi« državnega aparata. Podnevi se je v univerzitetni športni dvorani »25. maj« gnetlo več kot sedem tisoč študentk in študentov. Vstop je bil mogoč le s študentsko ali novinarsko izkaznico. Pred vhodi so se zbirali grozdi ljudi, ki jih redarji niso pustili noter. Med temi je bilo daleč največ srednješolcev, ki bi se radi pridružili starejšim kolegom. Ponoči so tisti študenti, ki so v Prištini doma, šli spat v svoje postelje, da so ostali imeli vsaj toliko prostora, da so lahko legli na tla in dremali. Zrak v dvorani je bil vroč in dušljiv. Že prvi dan so se pojavile vrtoglavice, nekaj deklet so prepeljali v bolnišnico. Šele tretji dan so študenti medicine na klopeh v slačilnici dvorane, pod tuši, uredili priložnostno ambulanto. In še kasneje je prišel na pomoč prvi zdravnik. Hrano so delili dvakrat na dan. Predvsem razne vrste kruha, ki so ga ženske pekle po vaseh in pošiljale študentom. Običajna pijača je bila voda. Večina albanskih profesorjev je redno obiskovala študente v dvorani. Os- tajali so med njimi dolge ure in na neki način so se med pogovori predavanja nadaljevala. Tiste dni je bila športna dvorana »tretja prištinska univerza«. (Tretja zato, ker je univerza v Prištini povsem razdeljena na albanski in srbski del, tako da se za enim imenom skrivata dve vzporedni univerzi.) Zanimivo, da je bil na tej »tretji« univerzi osrednji predmet etika. Razglabljanja o tem, kako je mogoče, da trije ljudje nočejo zapustiti svojih funkcionarskih stolčkov niti za ceno življenj tisoč in več rudarjev. Ali pa: je mogoče, da bi predsedstvo države posredovalo z vojsko? Kako bi to upravičilo? Ko sem jih prosil, naj mi prevedejo, o čem govorijo, in so to storili, sem najprej mislil, da proučujejo makiaveli-zem. Ampak oni so povsem resno ob zgornjih vprašanjih govorili o pravici in krivici, poštenju, časti. Tako so tekli dnevi. Do sobote je bilo še kar veselo. Vsakih nekaj ur je bila množica na nogah in vzklikalo: »Trepča! Trepča!« Študentski pozdrav je bil rudarski »srečno!« z obveznima iztegnjenima kazalcem in sredincem v zrak - v znak zmage (viktory!). Nekajkrat na dan smo po zvočnikih poslušali radijska poročila. Napetost se je še posebej dvigovala v noči na nedeljo, ko naj bi se sestalo pokrajinsko partijsko predsedstvo in sprejelo težko pričakovane odstope. Ko so v nedeljo študenti izvedeli, da napovedane seje ni, so bruhnili v jok. Vanje se je zajedel črv dvoma in odtlej niso verjeli več nikomur. Tudi veselega vzklikanja ni bilo več. In ko so v noči na torek prišli rudarji študentom povedat, da je konec stavke, ti niso mogli verjeti, da je res. Del jih je šel domov, kakšna polovica pa je še vedno vztrajala v dvorani. Začela so se dolga, mučna prepričevanja, ki so trajala tri, štiri ure. Zjutraj je bila dvorana že zaklenjena. Na prištinskih ulicah je mirno... Ne vem, kaj naj si danes mislim ob poročilih s Kosova, da se po uvedbi izrednih ukrepov življenje na prištinskih ulicah umirja. Kot da se je na njih kaj posebnega dogajalo. Pa se ni nič. Vsaj do uvedbe izrednih ukrepov ne. Med splošno stavko je bilo v pokrajinski prestolnici več kot mirno, skoraj mrtvo. Celo na osrednjem sprehajališču skozi mesto skorajda ni bilo mogoče srečati človeka. Edini, ki tam nikoli ni manjkal, je bil uniformirani varnostnik pred zgradbo pokrajinskega partijskega komiteja. Na Kosovu namreč še od lanskega novembra velja prepoved zbiranja na javnih mestih. In Albanci jo strogo spoštujejo. Prav zato so se politični protesti preselili v rudniške jame, za tovarniške ograje. Prav zato so se študenti zbrali v za vso množico premajhni univerzitetni športni dvorani, ki se je v študentskem naselju, in ne v veliko večji »Boro i Ramiz«. Da bi prišli do slednje, bi morali prehoditi mestno središče. Tako bi kot zbrana skupina kršili zakon. Tega pa niso hoteli in so se raje stiskali kot sardine v konzervi. Nemir sta v mesto prinesli prvi lastovki, ki sta napovedali prihod izrednega stanja: vojaška reaktivca, ki sta zelo nizko, na približno 500 m nad glavami ljudi, prebila zvočni zid. Ponoči pa so sen jemali tanki, ki so krožili okrog Prištine. Jutro so popestrile še jate vojaških helikopterjev. Način vojaškega nastopa na začetku tega tedna je bil na Kosovu nedvoumen: odkrita demonstracija — grožnja s silo. V samo prestolnico vojaki niso vkorakali; le ena tankovska kolona je deiilirala skozi predmestje. So pa preleti vojaških letal in helikopterjev in brnenje tankovskih motorjev v spečih nočeh dovolj jasno govorili, kaj se dogaja sicer zunaj, a prav tukaj, blizu. Samo mesto so čez noč preplavili miličniki s čeladami na glavah in z avtomatskimi puškami v rokah. Naenkrat so bile vse ceste, ki so vodile proti Prištini, prepolne vojaških kolon. Prvih osem tankov sem res srečal že prejšnji petek, peti dan stavke starotr-ških rudarjev. To pa je bilo do ponedeljka tudi vse. Takrat pa so začele prihajati kolone z vseh strani. Ljudje, ki sem jih srečeval pred prihodom okrepljenih vojaških enot, so bili mirni, vdani v usodo, kakršnakoli naj bi že bila. Edini strah, ki so ga čutili, je bil povezan z življenji rudarjev v jami: »Kaj se bo zgodilo? Ali bodo osovraženi trije- partijski funkcionarji odstopili ali pa bo res najprej moral kdo umreti?« Šele prihod vojske je med ljudi prinesel nemir. Bilo je slišati le eno upanje, že skoraj molitev: »Bog daj, da ne bi nikomur popustili živci, da le prvi metek ne bi bil izstreljeni« Danes v Veroni začetek 91. kmetijskega sejma Minister za kmetijstvo Mannino bo v spremstvu avstrijskega in poljskega kolege Rieglerja in Olesiaka danes odprl 91. mednarodni kmetijski sejem v Veroni, ki se bo končal 19. marca in ki velja za najpopolnejšo tovrstno prireditev v mednarodnem merilu. Na površini 300.000 kv. metrov bo 2.156 razstavljavcev (76 več kot lani), od tega 369 tujih (13 več) iz 28 držav. Lani si je sejem ogledalo več kot 460.000 ljudi. Na ogled bodo najsodobnejši stroji in oprema oziroma pridelovalni postopki, ki so sad najnovejših izsledkov znanstvenega raziskovanja na tem področju. Seveda bomo videli vsakovrstno goved (poleg italijanske še avstrijsko, belgijsko, francosko, švicarsko, zahodnonemško, dansko in madžarsko) pa še konje, drobnico, prašiče in bivole vseh mogočih pasem. Prvič bodo uradno prisotni razstavljavci iz Kanade in Izraela, torej iz dveh čisto drugačnih kmetijskih svetov, drugič bodo navzoči Kitajci, pomenljiva pa bo tudi uradna udeležba Britancev. Novost bodo »latinskoameriški dnevi«, ki so tokrat prvič na sporedu in nam bodo omogočili seznanitev s kmetiskimi značilnostmi v Mehiki, na Kubi, v Venezueli, Kolumbiji, Boliviji, Braziliji, Paragvaju, Urugvaju ter Argentini. Veronski sejem bo sovpadel z upravičenimi tožbami italijanskih kmetovalcev zaradi rastočih križev in težav, ki niso le sad lanske slabe letine, temveč tudi kmetijske politike EGS in nezadovoljivega posluha rimske vlade za primarni sektor. V ta sklop se uokvirja seveda tudi žgoča problematika kmetijstva na Tržaškem in povsod tam v naši deželi, kjer prebivajo Slovenci, saj je zaradi te prisotnosti še toliko bolj zapostavljeno. OECD ugodno ocenil zakon o tujih vlaganjih v SFRJ Organizem za gospodarsko sodelovanje in razvoj ugodno ocenjuje jugoslovanski zakon o tujih vlaganjih. To je prišlo do izraza na dvodnevnem pariškem zasedanju Odbora za gibanje kapitala, v katerem so najuglednejši finančni izvedenci iz vseh 24 držav članic OECD. Ti so označili spremembe v jugoslovanski zakonodaji kot »radikalne in dolgoročne« in dodali, da bodo nova določila odprla jugoslovanskemu gospodarstvu vrata na tuje, kar mu bo omogočilo pospešen razvoj. OECD bo v lastni režiji izdal brošuro, ki bo ponazarjala možnosti tujih investicij v Jugoslaviji, o čemer naj bi svet OECD posebej razpravljal na enem prihodnjih sestankov. Stališče glede zakona o tujih vlaganjih je omenjeni odbor sprejel na podlagi pojasnil, ki sta mu jih dala generalni direktor Narodne banke Jugoslavije Drago-manovič in šef stalne delegacije SFRJ pri OECD Jankovič. Odbor za gibanje kapitala se jima je priporočil, naj z značilnostmi gospodarske liberalizacije v Jugoslaviji neposredno seznanita še Odbor za multinacionalne družbe, ki deluje ravno tako v sklopu OECD. Na zasedanju v Parizu so se zlasti zanimali za ustanavljanje mešanih podjetij glede na samoupravna pravila, češ, ali ne bi lahko delavski sveti zavirali sprejemanja sklepov tujih vlagateljev. Jugoslovanska predstavnika sta jim dejala, da ne bo težav, da »izvoz« profitov od poslov v mešanih podjetjih ne bo podvržen omejitvam in da se bo tudi devizni trg temu ustrezno razvil. V resnici je zvezni izvršni svet predvčerajšnjim sprejel osnutek novega deviznega zakona, s čimer je v bistvu končal svoje delo pri urejanju gospodarskih odnosov s tujino. Trgovinski deficit nevarno narašča Trgovinska bilanca se slabša. Po podatkih ISTAT je bil primanjkljaj januarja letos skoraj še enkrat večji kot v lanskem januarju, saj je dosegel 4.289 milijard lir (1.651 na energetskem področju in 2.638 pri drugih blagovnih postavkah) proti 2.333 lani. Vrednost uvoženega blaga je znašala 16.740, vrednost izvoženega blaga pa 12.451 milijard lir, kar pomeni, da se je uvoz povečal za 39,3%, a izvoz le za 28,6%. To pa je dokaz, da se nadaljuje negativni trend iz zadnjih štirih mesecev 1988, ki ga gre pripisati predvsem neugodnemu razvoju trgovine z železnimi in barvastimi kovinami, kemikalijami ter agroživilskimi proizvodi. Terciarni sektor v znaku inovacij V sredo, 15. marca, bo v Rimu prva skupščina novoustanovljene federacije podjetij, ki delujejo na področju inovativnih terciarnih dejavnosti - FONTI (Fe-derazione del Terziario Innovativo). Vanjo se je včlanilo 9 združenj oz. 60 teritorialnih zvez, ki so včlanjene v vsedržavni zvezi veleindustrijcev (Confindus-tria) in združujejo 3.000 podjetij (55.000 uslužbencev). Člani federacije se bavijo med drugim z informatiko, telematiko, outplacementom, audiovizualnimi sredstvi, konzulenco o vodenju podjetij in krajinsko zaščito. Skupščino, ki ji bo prisostvoval podpredsednik Confindustrie Gismondi, bo odprl načelnik ustanovnega odbora FONTI Ennio Lucarelli. Aprila v Bologni salon TECNOBANCA V Bologni bo od 1. do 5. aprila II. salon tehnologije in storitev za bančne, zavarovalske in finančne dejavnosti TECNOBANCA sovpadel s Salonom informatike in telematike SIOA. V njegovem sklopu bodo v posebnem prostoru - Futura Bank - uredili bančno filialo, tj. razporedili najnovejšo tehnologijo, ki jo potrebuje sodobna banka; stroji in aparati bodo simulirali organizacijo in delo, kakršna naj bi bila v prihodnosti. Futura Bank torej ne bo le pregled nad vsem, kar ponuja moderna tehnologija, temveč tudi živ prikaz zadnjih sprememb v vsakem posameznem operativnem predelu banke oziroma štirih različnih možnosti za ureditev filiale v bodočnosti. gospodar ski I* ■ vi™*-;!* Slovenije Svarilni manever Ponudba in povpraševanje sta se v državi precej izenačila. Opaziti je sicer, da je še vedno veliko povpraševanja po nekaterih izdelkih, ki jih je vedno primanjkovalo, hkrati pa trgovci sporočajo, da je pri marsikateri skupini izdelkov ponudba že precej večja od povpraševanja. Na udaru sta dve vrsti izdelkov: težko je prodati manj kakovostno robo, ki je navadno tudi cenejša; posebno dobro pa ne gre v prodajo niti zelo drago, a kakovostno blago. Gledano v celoti, pa je zdaj povpraševanje bistveno manjše kot v prvih letih gospodarske krize. Ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem je povzročilo, da je proizvodna rast zdaj močno odvisna od povpraševanja. V zagati so se znašla podjetja in trgovci. Ker je kupna moč majhna, iščejo najrazličnejše možnosti za prodajo. Razprodaje se vrste druga za drugo, blago prodajajo za najrazličnejša posojila, ponujajo popuste tistim kupcem, ki imajo gotovino, odobravajo najrazličnejše druge ugodnosti. Hočejo privabiti kupca, in to jim še kar uspeva, saj finančni podatki govore, da se je realni obseg finančnih sredstev pri občanih zmanjšal, da je torej šel za nakupe. Tekma za kupca je nekoliko že podobna tekmi, ki jo poznajo zahodna tržna gospodarstva. Ni pa še taka, ker je pravih motivov premalo. Te tekme še ne določa boj za dobiček, ampak predvsem boj za večjo proizvodnjo. Prevladuje torej še klasičen realsocialističen model: narediti več izdelkov, več ton ali litrov... Ker je tako, so tudi sredstva za dosego cilja precej drugačna kot v tržnih gospodarstvih. Zelo veliko je monopolnega izsiljevanja, proti kateremu je bila doslej država nemočna. Kako tudi ne, ko pa je bil temelj v gospodarstvu - dogovor in sporazum. Dogovor je omogočal kartelno povezovanje, sporazum pa je navadno odpravil konkurenco, ker je določil cene izdelkom. Nova zakonodaja bo take sporazume in dogovore odpravila. Prejšnje dokazilo ideološke čistosti je zdaj označeno kot monopolno dejanje. Veliko je vezane trgovine, nelojalne konkurence, trgovanja pod mizo in podobnih trgovskih prijemov! V zadnjem času pa smo se srečali z novim pojavom - z bojkotiranjem določenih izdelkov. Novo je to, da je bojkot povzročila politika. Strahovite obtožbe, ki jih na račun slovenske politike na vse konce in kraje in z vsemi možnimi sredstvi razpošilja srbska politika, so povzročile, da srbski kupci nočejo kupovati izdelkov slovenskih tovarn. Vsaj na zunaj se zdi, da gre za nekakšno spontanost, ki jo skušajo srbski politiki unovčiti v političnih igrah. Hkrati pa je videti, da gre za kar dobro zrežirano politično igro: severne republike je treba s svarilnim manevrom opozoriti, kaj bi pomenilo za njihovo gospodarstvo (in vsako drugo v kakšnem drugem koncu države), če se ne bi podredili političnim stališčem srbskega vodstva. Taki manevri so za posamezna srbska podjetja velikansko darilo. Prav zdaj je namreč nastalo v trgovanju izrazito zatišje. Obresti od hranilnih vlog so porabljene, učinek realnega povečanja plač iz oktobra in novembra je izničen. Zaloge potroš-nega blaga so se začele povečevati. Premalo restriktivna denarna politika sicer še omogoča financiranje zalog, vendar so zaloge le postale velik strošek, zato se jih hoče znebiti vsak. Proizvodnja je zdaj že zelo odvisna od povpraševanja. Kdor torej uspe prodati čim več svojega blaga, ta lahko računa na dvig proizvodnje. Rast proizvodnje pa je v tem času izjemno pomembno politično vprašanje: pomeni na primer izpolnjevanje obljube, dane na mitingih, da bo vodstvo skrbelo za izboljšanje socialnega položaja ljudi. Takšni zahtevi po gospodarski rasti se je moral ukloniti celo novi mandatar zvezne vlade, čeprav ekonomisti razlagajo, da istočasno ne bo mogel zmanjšati inflacije in zagotoviti rasti. To najbrž ve tudi sam, a mora govoriti drugače, ker so pritiski tolikšni. Ne gre torej za naključni bojkot: gre za politično in gospodarsko nujo, ki so se je morali okleniti določeni politični krogi v državi. JOŽE PETROVČIČ i! is,..-.-dr-. #'4 B I 'I 'SiE ■ - --= I - X 1 7.3. 10.3. URADNE KOTACIJE Generali . 41250 41000 Lloyd 17100 17050 Lloyd risp 9200 9150 RAS 40700 40600 RAS risp . 16700 16000 Sai 19700 19600 Sai risp 8100 8100 Montedison 2005 1980 Montedison risp 1146 1139 Pirelli 3060 3090 Pirelli risp 3065 3090 Pirelli risp. nc 1735 1730 Snia 2570 2535 Snia risp 2570 2530 Snia risp. nc 1325 1320 Rinascente 4700 4730 Rinascente priv 2950 2970 Rinascente risp 3100 3000 Premuda 1790 1790 Premuda risp 1430 1450 SIP 2650 2655 SIP risp 2380 2360 Bastogi 349 360 Comau 2900 2820 lili! TRŽAŠKA BORZA r,,. lili. Goric iijiiii umiti _______ NAJBOLJŠI POSREDNIK ZA VAŠE FINANČNE INVESTICIJE j v 10.3. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar 8900 Buitoni — — Eridania 5650 + 0,84 Perugina — ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO Alleanza Ass . . . 36800 —0,14 Alleanza Ass. risp. por. . . . 36290 —0,30 Assitalia . . . 15255 + 0,03 Ausonia 2170 —0,50 Latina Ass. ord ... 17350 + 0,26 Generali Ass . . . 41000 + 0,35 Italia Ass ... 11250 — Abeille . . . 105000 —0,28 La Fondiaria spa . . . 73550 + 0,75 La Previdente . . . 23600 + 0,26 Lloyd Adriatico . . . 17050 + 0,83 RAS fraz . . . 40650 + 1,50 RAS risp. port . . . 15975 —1,99 Toro ord . . . 19880 + 0,15 Unipol priv . . . 16250 + 0,43 Banca Comm. Italiana . 3876 + 0,57 Banco dl Roma 9650 + 0,31 Credito Italiano 1884 —0,16 Interbanca ord — — Mediobanca . . . 20220 —0,37 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT Cart. Burgo ord............ 13200 +0,96 VEspresso.................. 23800 —0,87 Mondadori ................. 21220 —0.19 Mondadori priv............. 13070 +0.85 Poligraf. Editoriale........ 4260 +3,15 Cementir ................... 3494 —0,17 Italcementi............... 113000 —0,59 10.3. Fidis....................... 6800 6500 Gerolimich.................... 92 91 Gerolimich risp............... 90 90 SME ........................ 3800 3780 Stel........................ 3380 3320 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — — Štet risp................... 2900 2890 Tripcovich ................. 7120 7200 Tripcovich risp. nc......... 3100 3150 Att. Immobiliari ........... 4110 4050 FIAT........................ 9237 9190 FIAT priv................... 5785 5730 FIAT risp................... 5875 5820 Gilardini.................. 12700 12800 Gilardini risp............. 10000 10250 Dalmine ..................... 336 327 Marzotto.................... 7100 6870 Marzotto risp............... 7160 6950 Marzotto risp. nc........... 5250 5230 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U................... 715 710 SO. PRO. ZOO.................. 850 850 Carnica Ass................ 10600 9900 MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 10.3 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP april 1989 12% 10.3. spr. % Unicem................ 22200 —3,39 Unicem risp........... 10940 +0,46 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 3040 + 0,73 Fidenza Vetrar 1000 7665 + 0,52 Italgas 2145 + 0,94 Mira Lanza 41650 + 0,36 Montedison 1000 1975 — Montefibre 1441 + 0,07 Pirelli 3090 + 1,95 Pirelli risp 3090 + 1,95 Recordati ord 10010 + 0,91 Saffa 8950 + 1,76 Siossigeno 34370 + 2,90 Snia BPD 2531 + 0,04 Snia Fibre 1364 + 0,52 Snia Tecnopolimeri 6150 — TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 4650 + 0,35 Silos Genova — — Standa 27510 + 0,70 Standa risp. port 9000 + 0,01 Alitalia cat. A 2146 — Alitalia priv 1269 + 0,71 Italcable 10950 —0,05 SIP 2660 + 0,30 SIP risp. port 2404 + 0,38 Sirti 9010 + 0,28 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 5180 —0,37 Tecnomasio 2240 + 1,13 Bastogi 360 —0,41 BTP junij 1990 9,15% 97,00 —0,10 BTP maj 1990 10,5% 99,15 —0,15 BTP marec 1989 12,5% . . . — — BTP januar 1990 — — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . 102,45 —0,15 CCT ECU 1982/89 14% .., — — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 103,10 + 0,19 CCT ECU 1984/91 11,25% . 103,95 —0,05 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 105,15 —0,14 CCT ECU 1985/93 9% 100,10 —0,79 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 102,65 —0,53 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 99,05 —0,20 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 102,80 —0,58 CCT april 1992 10% 94,00 —0,27 CCT julij 1992 IND 96,75 —0,15 CCT januar 1991 IND 99,00 —0,15 CCT julij 1993 IND 94,95 + 0,80 VODILNE DELNICE 10.3. spr. % Bonifiche Siele 40100 —0,25 Bonifiche Siele risp 12320 + 0,16 CIR - Comp. Ind. Riunite . . 5351 + 0,77 CIR risp 5440 —0,09 Cofide 5818. + 0,43 Comau Finanziaria 2820 —1,09 Editoriale SpA 2560 -1,73 Euromobiliare 6125 + 0,08 Ferruzzi Agric 2247 + 1,08 Fidis 6395 + 0,08 Fimpar 1799 + 2,80 Finarte 4265 —0,47 Fiscambi Holding 7130 — Fiscambi risp 1965 + 1,29 Fornara 2546 + 0,04 Gale 30880 —0,06 Gemina 1689 —0,35 Gemina risp 1643 — Gerolimich 91,00 + 0,55 Gerolimich risp. port 89,75 — IFI priv 17720 —0,73 IFIL fraz 4162 + 0,10 IFIL risp. port. fraz 2340 + 0,04 Iniziativa Meta — — Iniziativa Meta risp . — Italmobiliare 141000 Pirelli & C 7495 + 4,02 Riva Finanziaria 9850 —0,40 Sabaudia Finanziaria .... — — Sabaudia risp. nc — . Saes 1910 —0,05 SME 3787 + 1,50 SMI Metali! 1422 + 0,28 SMI MotalIi risp 1275 + 0,39 SOGEFI 4500 —1,32 Štet 3321 + 0,79 Štet risp. port 2862 + 0,07 10.3. spr. % CCT december 1990 IND . 99,15 — CCT februar 1991 IND ... 99,10 —0,30 CCT februar 1997 — — CCT junij 1993 CV IND . . . 94,45 + 0,11 CCT marec 1991 IND ... . 99,40 —0,10 CCT nov. 1993 CV IND . . . 96,30 —0,41 CCT sept. 1993 CV IND . . 94,10 + 0,11 CCT avgust 1992 97,60 + 0,21 CCT avgust 1993 94,80 — CCT 1983/93 TR 2,5% . . . 90,00 — CCT avgust 1988/93 IND . — — CCT avgust 1990 IND 99,10 —0,20 CCT avgust 1991 IND .... 99,50 —0,10 CCT avgust 1995 IND 93,15 + 0,16 CCT avgust 1996 92,35 ■ CCT april 1991 IND 99,65 —0,05 CCT april 1992 97,30 —0,10 CCT april 1995 IND 90,55 —0,88 CCT april 1996 92,50 —0,16 CCT december 1990 IND . 100,90 + 0,20 CCT december 1991 IND . 98,85 + 0,05 CCT december 1995 IND . 92,75 —0,05 V 10.3. spr. % Tripcovich 7200 + 0,14 Tripcovich risp. nc 3150 + 0,96 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4040 —1,34 Calcestruzzi 15130 + 2,37 Cogefar 5100 + 0,99 Del Favero 4855 —0,31 Grassetto SpA 12750 — IMM Metanopoli 1261 —1,10 Risanamento Napol! .... 29075 — Vianini 3409 + 2.68 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 2951 + 0,37 Danieli & C 8100 + 1,25 Data Consyst 10825 + 0,05 Fiar SpA 19555 —0,23 Fiat 9175 + 0,11 Fiat priv 5720 + 0,18 Fiat risp 5849 + 0,67 Franco Toši 22200 —0,22 Gilardini 12800 + 0,59 Magneti Marelli 2700 + 0,75 Merloni 3480 + 0,72 Necchi ord 2920 — Olivetti ord 8983 —0,19 Olivetti priv 5200 — Pininfarina 9370 + 1,85 Rodriguez SpA 9425 —0,26 Safilo 6900 + 2,97 Safilo risp 6380 —0,31 Saipem 2659 + 1,10 Saipem risp 2545 —0,20 Teknecomp 1272 + 0.87 CCT december 1996 IND CCT ECU febr. 1994 ____ CCT ECU maj 1994 ______ CCT EFIM avg. 1988 IND CCT ENI avg. 1988 IND CCT februar 1991 IND . CCT februar 1992 IND . CCT februar 1992 9,8% CCT februar 1995 IND . CCT februar 1996 ..... CCT februar 1997 IND . CCT jan. 1990 BA 12,5% CCT jan. 1990 BB 12,5% CCT jan. 90 USL 12,5% CCT januar 1991 IND . . CCT januar 1992 IND . . CCT januar 1992 11% . CCT januar 1993 IND . . CCT januar 1996 CV IND CCT januar 1997 IND . . CCT januar 1995 IND . . . CCT januar 1996 IND . . . CCT INAM jan. 89 12,5% CCT jul. 88 EM 83 IND CCT julij 1990 IND CCT julij 1991 IND CCT julij 1995 IND CCT julij 1996 ... CCT maj 1991 IND CCT maj 1992 .... CCT maj 1995 IND CCT maj 1996 ... CCT maj 1997 IND CCT marec 1991 IND CCT marec 1995 IND CCT marec 1996 . . . CCT marec 1997 IND CCT nov. 1990 IND . . CCT nov. 90 EM 83 IND CCT nov. 1991 IND .. . CCT nov. 1992 IND . . . CCT nov. 1995 IND . . . CCT nov. 1996 IND .. . CCT oktober 1993 IND CCT okt. 88 EM 83 IND CCT oktober 1990 IND . CCT oktober 1991 IND . CCT oktober 1995 IND . CCT oktober 1996 IND . CCT sep. 88 EM 83 IND CCT sep. 1990 IND . . CCT sep. 1991 IND . . CCT sep. 1995 IND . . CCT sep. 1996 IND . . CTT marec 1994 IND CTT april 1994 IND . ED SCOL 1975/90 9% ED SCOL 1976/91 9% ED SCOL 1977/92 10% REDIMIBILE 1980 12% RENDITA — 35 5% . . 10.3. spr. % 92,20 —0,11 91,75 — 100,60 —0,05 97,40 —0,05 102,00 — 95.50 —0,73 93.00 —0,59 101,30 — 101,30 — 101,50 -+1,30 100,80 —0,05 98,20 —0,41 97.50 +1,14 96,45 — 97,50 — • 92,25 +0,05 92.00 —0,76 99,05 99,70 92,80 92,65 99,75 95,60 90,95 92,40 98.95 99,55 92,60 92,40 71.95 72.00 99.70 100,00 100,00 102,75 74.00 —0,25 —0,05 —0,54 + 0,11 —0,05 —0,73 —0,33 + 0,11 99.85 " 90.85 —0,71 90,90 —1.84 99,10 " 100,50 —0,25 99.45 —0.°5 96,30 —0.21 92.45 " 98,60 —0.25 99.30 -0.1° 92.30 —O'38 —0,25 —0,05 —0.11 —0,11 —0,62 + 0.28 - 0.15 Nad 5.000 prireditev ob 200-letnici francoske revolucije Francozi pričakujejo veliko tujih turistov Francozi bodo skozi vse leto 1989 praznovali dvestoletnico njihove revolucije. Praznovanja so se pravzaprav že pričela 1. januarja, ko so iz parka Tuileries v Parizu ter iz glavnih mest vseh skoro sto departmajev vzleteli zračni baloni podobni tistim, ki so v letih francoske revolucije odigrali pomembno vlogo. Najbrž ga ne bo kraja v Franciji, kjer ne bo v letošnjem letu svečane proslave. V nekaterih predelih severozahoda Francije, kjer so se kraljevi pristaši dolgo upirali republikancem, bodo najbrž na sporedu le uradne svečanosti. V veliki večini krajev pa bodo proslave zadobile ljudski značaj, saj so pridobitve francoske revolucije zelo pri srcu prebivalcem te dežele. 14. julij, dan, ki spominja na zavzetje Bastilje, je že dvesto let državni praznik. Francozi ga praznujejo na svečan način. V še tako zakotni vasici imajo tega dne svečanosti sredi vasi pred spomenikom padlih. Povsod imajo veselice. V Parizu in večjih mestih plešejo na ulicah vso noč. Bolj svečano bo seveda letos. Ne le 14. julija, marveč skozi vse leto, ne le v Parizu, marveč v vsej Franciji. Tudi zaradi tega si Francozi nadejajo, da bo letos v Francijo prišlo veliko tujih turistov. Tudi zaradi tega so lani in letos posvetili veliko pozornosti turistični reklami v tujini. Na vseh turističnih sejmih so naredili veliko reklame. Tako tudi na mednarodni turistični borzi BIT v Milanu. Francozi so ponujali turistične usluge departmajev vse države, tudi prekomorskih pokrajin. Nad sto tisoč obiskovalcev milanskega sejma so obdarili s stotisoči prospektov in drugih tiskovin. Na tiskovni konferenci v Milanu so vidni zastopniki francoskega turističnega urada in ustanove — .rt Trg Bastilje v Parizu Maison Francaise, ki skrbi za ugled Francije v svetu ter za organizacijo svečanosti dvestoletnice, orisali najpomembnejše svečanosti. Računajo, da jih bo v letošnjem letu v Franciji nad pet tisoč. Katere bodo najpomembnejše? 4. maja bodo v Versaillesu proslavili 200-letnico prvega zasedanja Generalnih stanov, takratnega parlamenta, ki ga je sklical tedanji francoski kralj v upanju, da zavre revolucionarno gibanje. 17. junija bodo v Parizu počastili stoletnico Eifflovega stolpa. Stolp so zgradili pred sto leti, ko so praznovali stoletnico revolucije. Tega dne bodo najbolj znani francoski igralci in pevci nastopa- li v raznih krajih Pariza. 8. julija bo v Parizu koncert znanega ameriškega mladinskega orkestra American Waterways Wind Or-chestra, ki bo s tem nastopom pričel triletno turnejo v Evropi, Sovjetski zvezi in Afriki. Pred pristaniščem Rouen v Normandiji se bodo od 9. do 16. julija zbrale naj večje jadrnice sveta. Prišle bodo jadrnice iz ZDA, Uru-guaya, Velike Britanije, Ecuador-ja, Kolumbije, Norveške, Portugalske, Nemčije. Poljske, Italije, Argentine, Sovjetske zveze in seveda Francije. V glavnem gre za vojne ladje, ki dandanes služijo vadbi mornariških častnikov. V teh dneh bodo v Rouenu imeli tudi raznovrstne prireditve. Do- dajmo, da bo zatem precej teh jadrnic odplulo v Hamburg, kjer bodo podobne prireditve ob 800-letnici mesta. Tradicija je že, da vsakega 13. julija, na predvečer zavzetja Bastilje, so vsi Parižani na ulicah. Trgi in ulice se spremenijo v zabavišča in plesišča. Tega dne bodo na Trgu Bastilje odprli novo operno hišo (v njej je 2.700 sedežev). Ponoči pa bo v vsem Parizu "največji ples na svetu". Naslednjega dne bo seveda velika že tradicionalna vojaška parada. Istega dne bo 7.000 godbenikov zaigralo francosko himno - marsejezo. Zanimiva bo tudi prireditev, ki bo od 26. julija do 6. avgusta v Gouinu v departmaju Moselle. Napovedujejo, da bo tam v teh dneh kar 789 zračnih balonov iz vsega sveta. Pariz bo spet na vrsti 25. avgusta, ko se bodo v prestolnici zbrali pusti iz vsega sveta. Za to priložnost pridejo v Pariz zastopstva naj večjih pustnih prireditev na svetu. 26. avgusta bodo stotine godbenikov in pevcev nastopile pod novim slavolokom v rajonu La Defense. To bo ogromna palača, ki stoji na podaljšku Elizejskih poljan, nekaj kilometrov od znamenitega Are de Trimphe na Etoi-lu. Prireditve in razstave bodo v vseh krajih Francije. Te bodo za vse okuse. Če pogledamo na zemljevid Francije vidimo vse polno za te priložnosti označenih krajev. Nemogoče je o vsem tem pisati v enem samem članku (kdor želi podrobne podatke lahko piše na Ente nazionale francese p er il tu-rismo, Via S. Andrea 5, Milano; rade volje mu bodo poslali podrobne programe). Zaradi tega mora vsakdo, ki želi letos v Francijo, upoštevati, da bodo hotelske zmogljivosti v Parizu in nekaterih večjih mestih letos poleti polno zasedene. Zasedaj je najbrž mogoče še kaj rezervirati. Prenočišče pa je mogoče dobiti skozi vse leto v hotelih in gostiščih blizu mest. Tudi v neposredni bližini Pariza. Cenejši so kot v mestu, nevšečno je le to, da moraš zjutraj z avtom v mesto. Za potovanje v Francijo najraje uporabljamo svoj avtomobil. Z lastnim vozilom greš tja, kamor si želiš, ustaviš se tudi v neposredni bližini mest. Kdor želi v Francijo z letalom pa naj že sedaj ve, da je francoska letalska družba Air France že napovedala, da bo v poletnih mesecih imela na razpolago več letal, tako da bo lahko v to deželo prišlo še več turistov. MARKO WALTRITSCH Občina Palazzolo bo uredila naravni park Ob ustju reke Stella bodo obnovili pred stoletji uničen gozd Brussa ^ teh dneh beremo o prizadevanjih ekolo-°v, ki se upirajo naklepom, da bi v Amazoniji bi S?^ali tropske gozdove na tako veliki površi-g bokršna je Francija. Ohranitev pragozda v j^bziiiji je nujno potrebna za ekološke ravnotež-sklh Qs»ejših laguno, v časih bil obširen gozd. Posekali so ga v Oj/;, stoletjih. Sedaj ga hočejo obnoviti. , cinski svet v Palazzolo dello Stella je o čitiski Zprav^ial P/ed nekaj meseci, zatem so ob-certt. fPrnvitelji načrt objasnili vsem prebival-zemm^kajšnja občina je lastnica 90 hektarjev &ruSsa Domačini to zemljo poznajo kot Bosco 9a raz$ -.ie že dandanes gozd, nameravajo pa 1,1 ti. Ves ta prostor nameravajo pogozditi s tam tipičnim drevjem. Gre za ambiciozen načrt, za katerega naj bi v nekaj desetletjih porabili pet milijard lir, upoštevajoč sedanje cene. Zato da bodo prebivalci spet dobili tak gozd kakršnega so imeli njih predniki, pa bo potrebnih več desetletij. S tem pogozdovanjem se bodo povezali s prizadevanjem za ohranitev in valorizacije muranske lagune, ki je že zakonsko zaščitena kot naravni park, ter tudi z deželnim naravnim parkom ob reki Stella. Ta park zajema zemljišča več občin (Palazzolo, Precenicco, Codroipo, Var-mo, Talmassons, Rivignano, Teor, Pocenia). S pomočjo Deželne uprave so ga pričeli urejati. V Palazzolu imajo nekako postajo za izlete v maransko laguno. Zaradi tega nameravajo v prihodnjih letih poskrbeti za izlete s čolni tudi po reki Stella. Na podoben način naj bi uredili parke tudi ob drugih rekah v naši deželi. Že nekaj let se občinske uprave ob Soči, od Gorice do njenega izliva v morje, zavzemajo za to, da bi uredili skupni Soški park. Doslej so že izdelali nekaj načrtov. Finančno pomoč bi dala Deželna uprava. Sicer pa vsi prebivalci niso za stroške v ta namen. Spor je v občini Škocijan ob Soči povzročil celo odstop župana in nekaterih odbornikov. Podobna zanimanja kažejo občinski upravitelji tudi v drugih krajih naše dežele. Letos popestrena ponudba na Reki in v Opatiji Ribiške ladje za turiste nova ponudba v Kvarnem Na Reki so si omislili novo obliko turistične ponudbe. Vrsto ribiških ladij, tako imenovanih kočaric, bodo v poletnih mesecih ponujali turistom, tako da bodo ti šli s temi plovili na ribiške izlete. Kmetijsko-ribiško podjetje Riba-Brodokomerc, ki ima precej takih kočaric, je namreč ugotovilo, da bi od take uporabe kočaric v poletnih mesecih imelo več zaslužka, kakor če bi te ladje tudi v tem času služile za ribolov. Ribiči se bodo spremenili v turistične vodiče, ki bodo popeljali turiste na odprto morje. Ribarili bodo le v toliko, kolikor bodo potrebovali rib za turiste na krovu. Nadejajo si, da bodo na tak način zadostili zahtevam turistov, ki si žele vedno nekaj novega. Marsikaj takega je doslej manjkalo v jugoslovanskih turističnih krajih, dočim je nekaj podobnega že ustaljena praksa v številnih drugih deželah, v katere prihajajo turisti. Nova obvoznica na Reki Na Reki so pred kratkim dokončali gradnjo prvega odseka sodobne krožne ceste, po kateri se lahko pelje vsakdo, ki želi iz istrske strani v smer Dalmacije ali Zagreba, ne da bi mu bilo treba v notranjost mesta. S petnajstimi kilometri nove ceste, ki je speljana tudi po nekaterih viaduktih in skozi tunele, je Reka veliko pridobila. Zadovoljni so domačini, ki so se, še zlasti v poletnih mesecih, znašli v pravem prometnem kaosu. Prav tako bodo zadovoljni turisti, ki se bodo peljali skozi Reko v Dalmacijo. Vožnja skozi to mesto je njihovo potovanje na jug podaljševala za najmanj eno uro. Še boljše bo za vse, ko bo obvoznica dograjena. V Bariju vabijo mlade "Stop over Bari ’89" je naslov akcije, ki jo vodi občinska uprava v Bariju, da bi v tem letu privabila mlade turiste. Mladi potovalci se bodo lahko zastonj vozili v mestnih avtobusih, prenočevali bodo pod šotori v borovem gozdiču blizu mesta, zastonj bodo na posodo dobili kolesa, popuste bodo imeli za vstopnice v gledališča in za druge prireditvene prostore, dobili bodo bone za ceneno prehrano. V Bariju želijo na tak način privabiti mlade, ki z avtostopom potujejo na italijanski Jug. Več kot 4 milijoni romarjev lani pri sv. Antonu v Padovi Turizmu pomagajo tudi "čudeži". Tako menijo v Padovi, kjer so ugotovili, da je baziliko sv. Antona lani obiskalo 4.000.000 ljudi. Tja so prišli iz 47 držav sveta. Poleg kristjanov so med obiskovalci bili tudi pripadniki drugih veroizpovedi. V Evropi in najbrž tudi v svetu je s svojimi štirimi milijoni obiskovalcev Padova na drugem mestu za Lurdom, kjer je bi lani pet milijonov romarjev. Na tretjem mestu v Evropi pa je romarska pot v Fatimi na Portugalskem. V zadnjem času narašča zanimanje tudi za nekatere romarske poti v Vzhodni Evropi, še zlasti za tiste na Poljskem. V Italiji vlada veliko zanimanje tudi za Medjugor-je. Za to romarsko pot v Hercegovini narašča zanimanje tudi med romarji iz ZDA. Poznavalci razmer trdijo, da je v Evropi vsako leto nad 50 milijonov romarjev. V Padovi, kjer izdajajo tudi list, namenjen častilcem sv. Antona, ki dosega naklado enega milijona in pol izvodov, so seveda s tolikšnimi številkami zelo zadovoljni. List tiskajo v več jezikih. S tem so seveda zadovoljni gostinci ter prodajalci spominkov, saj s tolikšno maso ljudi, ki prihaja v Padovo, imajo veliko posla in zaslužka. Mnogi med njimi si tudi drugače ogledajo Padovo, tako da imajo tudi drugi predeli mesta dobiček od njihovega obiska. V mestu je veliko prenočišč za romarje, mnoga so v samostanih. V letošnjem maju bodo v Padovi priredili posvet o romarstvu v ta kraj. Pojav bodo osvetlili iz vseh zornih kotov. Istočasno pa se že pripravljajo na leto 1995, ko bodo počastili osemstoletnico rojstva sv. Antona Padovanskega. Na letošnji turistični borzi BIT v Milanu je bilo precej prostora, posvečenega romarskemu turizmu, in tam so imeli tudi posvet posvečen temu vprašanju, ki seveda zavzema velike razsežnosti. S tem donosnim poslom se v Italija ukvarja precej turističnih delavcev. Na zadnjem slalomu sezone za svetovni pokal Schneiderjeva potrdila premoč Danes ob 18. uri v košarkarskem prvenstvu B-2 lige Jadran v San Donaju pred nelahko nalogo SHINGKOGEN — Tudi poslednji ženski slalom, ki je bil obenem tudi zadnja tekma sploh svetovnega pokala, je pripadel Švicarki Vreni Schneiderjevi, ki je pač sezono končala tako, da je bolje ne bi mogla. Z včerajšnjim uspehom je tudi postavila nov rekord zmag v eni sezoni, saj jih je dosegla kar štirinajst (Stenmark jih je leta 1979 nanizal trinajst). Schneiderjeva je poleg svetovnega pokala osvojila tudi kristalna globusa v veleslalomu in slalomu. SVETOVNI POKAL SKUPNO: 1. Schnei-der (Švi.) 376; 2. Walliser (Švi.) 261; 3. Figini (Švi.) 248; 6. Svet (Jug.) 154. SMUK: 1. Figini (Švi.); 2. VValliser (Švi.); 3. Gerg (ZRN). SUPERVELESLALOM: 1. Merle (Fr.); 2. VVolf (ZRN); 3. Wachter (Av.). VELESLALOM: 1. Schneider (Švi.); 2. Svet (Jug.); 3. Walliser (Švi.). SLALOM: 1. Schneider (Švi.) 175; 2. Maier-hofer (Av.) 85; 3. McKinney (ZDA) 77; 4. Šarec 61; 8. Svet 40; 10. Pušnik (vse Jug.) 39. Lep uspeh pa je včeraj dosegla Jugoslovanka Veronika Šarec, ki je zasedla tretje mesto, na drugem pa je pristala Avstrijka Monika Maier-hofer. Mateja Svet je bila po prvi vožnji četrta, v drugi pa je bila prisiljena k odstopu. Vrstni red slaloma: 1. Schneider (Švi.) 1'25"67; 2. Maierhofer (Av.) po 1"04; 3. Šarec (Jug.) 1" 13; 4. McKinney (ZDA) T'54; 5. VVachter (Av.) 2"09; 6. Mogore-Tlalka (Fr.) 2"16; 7. Kindle (Liecht.) 2"19; 8. Nilsson (Šve.) 2"32; 9. S trobi (Av.) 2”56; 10. Percy (Kan.) 2"64; 14. Pušnik (Jug.) 4"31. Odbojkarski pokal prvakov v SZ ATENE — Paniniju iz Modene ni uspel niti tretji naskok na pokal prvakov. V sklepnem srečanju pokala prvakov je namreč znova izgubil s še-sterko CSKA iz Moskve, tokrat s 3:1 (10:15, 15:12, 15:5, 15:5). Trikratni italijanski prvaki so pričeli izredno in vse je kazalo, da bodo pripravili presenečenje. Izredno izkušeni Sovjeti so v končnici 2. niza zaigrali kot prerojeni ter izid izenačili in v zadnjih 2 nizih povsem nadirali Italijane. Jadranovi košarkarji gostujejo danes v San Donaju, kjer jih čaka nelahka naloga, saj se današnji Jadranovi gostitelji na vse kriplje borijo pred izpadom. Naši košarkarji se bodo hoteli oddolžiti za poraz, ki so ga doživeli v Trstu. Bil je to res neverjetni spodr-sljal proti moštvu, ki je bilo tedaj skoraj že odpisano in je kot za stavo izgubljalo doma in v gosteh. Nepričakovana zmaga v Oderzu je gotovo vlila igralcem San Donaja dodatnega »kisika«. Tudi jadranovci si želijo obeh točk. Če bodo zaigrali tako kot v drugem polčasu nedeljskega srečanja proti De Angelisu iz Ravene, potem lahko z optimizmom pričakamo dre višnjo tekmo. Današnje srečanje v San Donaju se bo pričelo ob 18. uri. Na sliki (foto Magajna): trenutek z nedeljske domače tekme Jadran - De Angelis. Jugoslovanska košarkarska liga Tesen poraz Ljubljančanov SMELT OLIMPIJA - JUGOPLASTIKA 79:83 (37:48) _ SMELT OLIMPIJA LJUBLJANA: Šiško, Petrovič 8, Zdovc 24, Tovornik 2, Hauptman 6, Petranovič 8, Vilvan 14, Čurčič 14, Kotnik 3, Djurišič. LJUBLJANA - Pred 5.000 gledalci je sinoči v 18. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige ljubljanska Smelt Olimpija zasluženo izgubila proti splitski Jugoplastiki. Spličani so bili 39. minut zanesljivo v vodstvu, ko so domačini zmanjšali zaostanek na sami dve točki (79:81), tedaj pa so nerodno zapravili priložnost s Čurčičem in zmaga je šla po zlu. V domačih vrstah je bil daleč najboljši Zdovc, pri gostih pa so se izkazali Ivanovič (23 točk), Radja (19) in Kukoč (16). OSTALI IZIDI: Prvi partizan - Zadar 79:104; IMT - Borac 141:102; C. zvezda - Partizan 99:98; Gibona - Bosna 87:85; Šibenka - Vojvodina 87:80. LESTVICA: Jugoplastika 28, Partizan, C. zvezda in Zadar 24, Gibona 22, Smelt Olimpija 20, IMT 16, Vojvodina 14, Šibenka 10, Borac 6, Prvi partizan 4. Italijansko košarkarsko prvenstvo A-2 lige • V l i v Goričani na težkem gostovanju Veselje v naših taborih V moški odbojkarski C-2 ligi V*1 V italijanski moški košarkaški A-l in A-2 ligi se igra danes 24. kolo. Vodilni Scavolini iz Pesara bo gostoval pri skromnem Ipifimu v Turinu. Izredno »vroče« bo verjetno v Benetkah med domačo peterko Hitachi in Knorrom iz Bologne. Benečani morajo zmagati za vsako ceno, ker samo tako se bodo rešili pred naj hujšim. V sinočnjem anticipiranem srečanju je zadnjeuvrščeni Alno v Fabri-anu s 94:92 premagal moštvo Benettona iz Trevisa. DANAŠNJI SPORED: Allibert - Vismara, Arimo - Philips, Hitachi -Knorr, Ipifim - Scavolini, Paini - Phonola, Riunite - Enichen. V A-2 ligi čaka goriški San Benedetto izredno težko gostovanje v Desiu. Košarkarji Irgeja so trenutno na odličnem drugem mestu skupaj z Neutrorobrtsom iz Firenc in izredno težko se bodo Goričani vrnili s tega gostovanja s točkama. Videmski Fanton pa se bo pred domačimi gledalci spoprijel s Sangiorgese in ima lepo priložnost, da pospravi deveti par točk. DANAŠNJI SPORED: Caripe - Jol-lycolombani, Fantoni - Sangiorgese, Irge - S. Benedetto, Kleenex - Filodora, Marr - Neutroroberst, Sharp - Annabella, Stan-da - Braga, Teorema - Glaxo. Stefanel favorit Po visoki in povsem zasluženi zmagi Stefanelana na težkerm gostovanju v Trapaniju prihaja v goste Tanjevičevim varovancem precej slabši Full iz Mester. Točki bi morali ostati v Trstu in s tem bi se Stefanel še bolj utrdil na vrhu lestvice, ker oba neposredna zasledovalca -Conad Siena in Ranger Varese - igrata v gosteh, in sicer v Modeni in Imoli. VVilson v vodstvu Na 3. etapi kolesarske dirke od Tiren-skega do Jadranskega morja se je uveljavil Avstralec Michael VVilson, ki je prehitel Fondriesta in Canzonierija ter skupinico drugih kolesarjev, ki se je odtrgala od glavnine. Bela majica, Švicar Urs Freuler, je na cilj prišel z zamudo, tako da se je zaradi odbitkov na vrh skupne lestviceprebil prav zmagovalec včerajšnje etape VVilson. Danes bo na sporedu 4. etapa s prihodom v Acri. Moška odbojkarska C-l liga Ženska odbojkarska C-l liga LIBERTAS TURJAK - MEBLO IMSA 1:3 (10:15, 15:5, 10:15, 6:15) MEBLO IMSA: Lavrenčič, Vogrič, Seri, Lutman, Prinčič, Tomšič, Zavadlav in Petejan. Druga zaporedna zmaga v gosteh Mebla Imsa je dokaz, da združena goriška ekipa ne pokaže vseh svojih sposobnosti pred domačimi gledalci. Naši srečanja v Turjaku sicer niso pričeli najbolje, saj so domačini povedli s 6:0. S preudarno igro so zatem najprej izenačili (8:8) in do konca niza so nasprotniku prepustili še 2 točki. Dobra igra varovancev trenerja Brožiča pa ni dolgo trajala in visoko prednost v 2. nizu so gostitelji obdržali vse do konca. V preostalih dveh pa je prišla do izraza občutno boljša igra Mebla Imsa, ki je s solidnim blokom ter raznolikim in učinkovitim napadom povsem nadigral tekmeca, ki je bil povsem brez moči. (A. C.) FONTANFREDDA - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 1:3 (6:15, 15:9, 9:15, 4:15) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Budin, Stančič, P. in R. Pernarčič, Starc, Stranj. Tržačani so na gostovanju v Fontanafreddi pospravili povsem pričakovani točki. Domači Virtus res ni mogel prekrižati račune Stančiču in tovarišem, ki so dokaj spodbudno pričeli in zlahka osvojili prvi niz. Ko je že kazalo, da bodo domačimi povsem popustili, so se v drugem nizu vrgli v boj s podvojeno močjo in zagrizenostjo. Z uspešnimi napadi iz cone 4 so v Borove vrste vnesli nekaj zmede. Izbojevali so niz, kar pa je bilo v tem srečanju tudi vse. V preostalih dveh setih so bili borovci občutno boljši in tako osvojili trinajsti par točk. (M. Marega) Ženska C-2 liga: važen uspeh slogašic 01ympia na dobri poti OLVMPIA - S. GIUSTINA 3:2 (15:5, 15:13, 7:15, 8:15, 15:13) OLVMPIA: Sfiligoj, M. in I. Špacapan, D., S. in A. Terpin, Petejan, Marassi, Dornik, Š. in I. Cotič, Bello. GLEDALCEV: 300. POTEK SETOV: 1) 5:0, 8:0, 10:0, 13:5; 2) 5:1, 7:7, 8:11, 11:11, 14:11; 3) 1:4, 7:6, 7:12; 4) 0:4, 3:6, 7:9, 7:11; 5) 8:6, 10:7, 11:9, 11:11, 13:11. V srečanju, ki je veljalo polovico prvenstva, je 01ympia zmagala in s tem opravila skoraj odločilen korak na poti obstanka v ligi. Kot se za pravi dvoboj spodobi, pa je bilo potrebnih vseh pet setov, preden smo izvedeli, kdo bo zmagovalec izredno napete in živčne tekme. •Goričani, ki niso polnomočno razpolagali s svojim glavnim podajačem Andrejem Terpinom (občasno je na njegovem mestu igral Štefan Cotič), so začeli odlično, v nadaljevanju pa so prišle na dan stare napake. Popuščanje zbranosti je Glympia drago plačala, saj je prepustila izredno bojevitim gostom dva seta, potem ko je že vse kazalo, da bo brez večjih težav zmagala s 3:0. Glede 1. seta je treba povedati, da je S. Giustina bila povsem nebogljena, saj so domači le v nekaj minutah prišli do petnajstice. Tudi 2. niz se je končal v korist 01ympie, čeprav je sredi tekme nasprotnik bil v prednosti (8:11). Dobra igra v polju, dober blok in natančni napadi pa so gostom preprečili, da bi kaj več dosegli. To jim je uspelo v 3. in 4. setu, ko je 01ympia zaigrala precej zmedeno, napake v polju so se vrstile kljub številnim menjavam trenerja Jakopiča. Igralcev in občinstva sta se polastili trema in strah pred morebitnim porazom. Na srečo pa so naši v tie-breaku imeli dovolj moči, bili so enakovredni S. Giustini, v končnici pa so si priigrali rahlo prednost, ki je pomenila zlata vredni točki. (Rudi Pavšič) Borovke bližje obstanku Še en tie-break, deseti v zadnjih dvanajstih nastopih, a tudi tretja zaporedna zmaga za dekleta Bora Elpro, ki so sinoči napravile nov, pomemben korak na poti k obstanku v C-l ligi. Proti neposrednemu tekmecu Fincantieriju so imele naše igralke tekmo povsem v svojih rokah, saj bi lahko zmagale z gladkim 3:0, a jim je tudi tokrat "uspelo" zaplesti enostaven položaj in le malo je manjkalo, da bi celo izgubile. Fincantieri je pokazal zelo šibek sprejem servisa, kar so borovke na začetku skrbno izkoristile, z druge strani pa so same v prvih dveh nizih zgrešile vsega skupaj en sam sprejem servisov. V tretjem nizu so vodile s 14:12 in imele na voljo nekaj zaključnih udarcev, a kljub temu niso zmagale. Nenadejan delni uspeh je dal Tržičankam veliko samozavesti, borovk v četrtem nizu pa enostavno ni bilo prepoznati, tako da je pred tie-breakom vladala zaskrbljenost. K sreči pa so se v petem nizu naše igralke spet znašle in so po ostrem boju vendarle zmagale, čeprav šele na razliko s 17:16, in to po vodstvih 9:4, 12:8 in 14:11. Maxicono še vedno premočno v vodstvu Izidi 21. kola v 1. italijanski moški odbojkarski ligi: Pet-rarca - Odeon 3:1, Eurostyle - Conad 3:0, Maxicono - Pozzil-lo 3:1, Opel - Burro Virgilio 0:3, Sisley - Olio Venturi 3:0, Camst - Panini neod. Lestvica: Maxicono 40, Sisley 32, Pani-ni 30, Eurostyle 26, Odeon 22, Petrarca in Conad 20, Camst 18, Pozzillo in Olio Venturi 16, Burro Virgilio 8, Opel 2. Sinoči v Repnu v košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem Kontovelcem po pričakovanju derbi z Brežani KONTOVEL ES - BREG ADRIATHERM 93:85 (41:37) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban 4, Grilanc 14 (2:3), Sosič 6 (1:2), Sterni 10, Štoka 10 (4:4), Emili 5 (2:2), Starc 14 (4:6), Civardi 12 (4:9), Čuk 17 (3:7). BREG ADRIATHERM: Kovačič 5, Canciani 17 (1:2), Pisani 2 (0:1), B. Žerjal 13 (3:5), Corva, Slavec 16 (2:6), Bandi 2, Furlan 18 (4:7), R. Žerjal 12 (1:3). SODNIKA: Vigini in Gorgi. PM: Kotnovel 23:33, Breg 11:14. ON: Konto-vel 21, Breg 28. PON: Pisani (28), Štoka (35), B. Žerjal (38). TRI TOČKE: Emili 1, Sosič 1; Kovačič 1, R. Žerjal 1. Kontovelci so po pričakovanju osvojili sinočnji slovenski derbi proti Brežanom, ki so za nameček nastopili v okrnjeni postavi (brez Barinija, Cor-battija in Maverja). V srečanju s precej napakami obeh ekip so Kontovelci uveljavili svojo premoč predvsem pod košema, medtem ko so se skušali Brežani predvsem zoperstaviti z zvrhano mero požrtvovalnosti. Večkrat so se tudi Kontovelcem nevarno približali, nikoli pa nismo imeli vtisa, da bi domačinom lahko tudi ogrozili zmago. V zadnjih dveh minutah so Brežani zmanjšali zaostanek na 7 točk (80:87), nato pa so napravili nekaj naivnih napak in od velike želje po prepotrebni zmagi ni bilo ničesar. Pri Kontovelcih ni nihče posebno izstopal, pri Brežanih pa sta bila boljša od ostalih Canciani in Boris Žerjal, (bi) STARANZANO - DOM GOMETAL SIMEK 78:77 (49:40) DOM GOMETAL SIMEK: Košuta 15, Kocjančič 6, Batello, Semolič 2, Nanut 34, Ambrosi, Podberšič 10, Dornik 8. PON: Dornik (39), Podberšič (40). ON: Staranzano 26; Dom 27; TRI TOČKE: Nanut 1. Domovci so izgubili na težkem gostovanju proti močni ekipi Staranzana, ki zaseda peto mesto na skupni lestvici. Dornikovi varovanci so pričeli srečanje v velikem slogu, saj so v 9. minuti vodili že s 13 točkami prednosti (10:23). V nadaljevanju so domačini z odločnejšo igro nadoknadili zamujeno in krepko prešli v vodstvo. Vse je že kazalo, da bodo tudi tokrat domovci odpovedali na vsej črti - v 32. minuti so zaostajali že za 26 točk, nakar so zaigrali, kot res znajo in tako ublažili poraz. Škoda, da ni domovcem uspelo obdržati ritma prvih in zadnjih minut, saj bi v tem primeru gotovo zmagali. Še vedno je, žal, opaziti pomanjkanje zbranosti skozi vse srečanje. (A. Š.) AGOREST - SPILIMBERGHESE 3:0 (15:0, 15:9, 15:6) AGOREST: Lovisutti, Scozieri, Černič, Vižintin, Zavadlal, Roner, Primožič, Marassi, Pelerin, Klemše. Pepelka prvenstva je bila za združeno ekipo Agoresta preslab tekmec, da bi se tekma lahko vnela. Srečanje se je odvijalo na servisih, a nasprotnice so pešale v sprejemu, kar tudi dokazuje rezultat prvega seta. Trener je imel možnost preizkusiti različne kombinacije, tako da so se izkazale tudi tiste igralke, ki ponavadi nimajo veliko možnosti. (R. I.) CELINIA - SLOGA KOIMPEK 1:3 (6:15, 10:15, 15:11, 11:15) SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Drnovšček, Fabrizi, Grgič, Lupine, Marucelli, Milkovič, Miot, Sosič, Škerk, Ukmar. Slogašice so si včeraj zopet priigrale izredno dragoceni točki. Na igrišče so stopile precej napete, saj so na zadnjih dveh gostovanjih morale položiti orožje, tokrat pa jim je bilo jasno, da si ponovnega spodrsljaja ne smejo privoščiti. Tekma sama tehnično ni bila posebno lepa, slogašice pa so domačinke presenetile takoj na začetku, ko so brez večjih težav osvojile prva dva niza. V nadaljevanju so popustile, domačinke so že visoko povedle s 15:6 in Slogi Koimpex kljub zagrizeni igri ni uspelo nadoknaditi zamujenega. Vendar so naša dekleta v zadnjem setu zopet zaigrale kot znajo in zmaga jim ni mogla uiti. Točki so seveda sila pomembni, še zlasti pred izredno važno tekmo na Opčinah, kamor bo v prihodnjem kolu prišel videmski Kennedy. (Inka) Moška D liga: po dobrem začetku poraz sočanov SAN SERGIO - SOČA SOBEMA 3:1 (10:15, 15:6, 15:4, 15:13) SOČA SOBEMA: Trpin, I. in M. Cotič, Batistič, Dorni, Bagon, Muscau, Tomšič in Černič Čeprav so sočani dobro pričeli in prvi set tudi osvojili, so po skoraj dvournem boju morali prepustiti dragoceni točki gostiteljem. Igra je bila vseskozi precej izenačena, tako da izid v drugem in tretjem setu ne realno odraža stanja na igrišču. V četrtem nizu, ki je trajal kar 35 minut, so gostje povedli celo z 9:°-Izdatne prednosti niso znali izkoristiti, tako da je nasprotnik najprej izenačil m potem tudi prvi izbojeval petnajsto točko ter s tem tudi končni izkupiček. I1, Cotič). Ženska D liga: Sokol Indules nezadržen BREG AGRAR - CUS VIDEM 1:3 (15:9, 2:15, 1:15, 7:15I BREG AGRAR: N. Debenjak, Slavec, Kocjančič, Žerjal, Tavčar, Komar, Cah' ziani, Pertot, T. in E. Žerjal. » j O tekmi je res kaj malo povedati. Brežanke so namreč odlično začele, a * jim je od rok šlo samo v 1. setu, ko so se odlikovale pri sprejemu, pri servisu, » ni manjkalo natančnosti in požrtvovalnosti. Že v drugem jim je koncentrat Jg padla in vse je šlo po zlu, sprejem je začel zelo šepati, napake pri servisih so vrstile kot na tekočem traku in poraz je bil neizbežen. (J. T.) SOKOL INDULES - GAMMALENGO CECCHINI 3:0 (15:7, 15:9, l^1 SOKOL INDULES: Ušaj, T. in L. Masten, Žbogar, Pertot, Kralj, Škerk, m mat, Radetič, Vižentin, Stopper. 0, Sokol Indules je na domačih tleh izbojeval svojo 12. prvenstveno zma9 a Nabrežinke so nastopile v nekoliko spremenjeni postavi, kar se je poznalo ,fl začetku prvih dveh setov. Kljub temu so takoj vzele vajeti igre v svoje roke srečno zaključile seta. V 3. nizu pa ni bilo tako lahko. Stalno so morale zaSl dPo vati nasprotnice, ki so celo povedle s 14:9. Tedaj pa so naša dekleta, ^ uverjena v zmago, strnila svoje vrste in z ostrimi servisi ter dobrim napa° tekmo zaključila v svojo korist. (Tanja Masten) Italijanska A liga Milan - Juve Roma - Inter Alessandro Altobelli Današnje 21. kolo v italijanski nogometni A ligi označujeta tekmi v Rimu in v Milanu. Za Romo novega trenerja Spinosija je tekma z Inter jem zadnja priložnost, da se oddolžijo svojim navijačem za celo vrsto razočaranj, ki so jim jih letos pripravili na olimpijskem stadionu. Na ugoden razplet za Romo računa tudi Napoli, ki bo gostil Cese-no, medtem ko bo Sampdoria (tretji kandidat za naslov) igrala v Ascoliju. Milan in Juventus sta zdaj v dokaj dobri formi, na lestvici pa jih ločuje le točka, da bo ta derbi spet polno zaživel po nekaj sezonah manjše odmevnosti. DANAŠNJI SPORED: Ascoli -Sampdoria; Bologna - Atalanta; Como - Lazio; Milan - Juventus; Napoli - Ce-sena; Piša - Lecce; Roma - Inter; Torino - Fiorentina; Verona - Pescara. Udinese s Cremonesejem S tem, da se jima je Avellino po prejšnjem kolu približal na eno samo točko zaostanka, se Udinese in Cre-monese, ki se bosta spopadla danes na stadionu Friuli v Vidmu, ne moreta mirno sprijazniti z delitvjo točk. Vi-demčani nastopajo v popolni postavi in bodo verjetno skušali osvojiti obe točki. DANAŠNJI SPORED: Ancona -Messina; Bari - Catanzaro; Brescia -Monza; Cosenza - Avellino; Empoli -Padova; Genoa - Taranto; Parma -Sambenedettese; Piacenza - Licata; Reggina - Barletta; Udinese - Cremo-nese. Triestina gosti vodilno Spezio Obeta se poslastica Za ljubitelje nogometa se na Gre-zarju danes popoldne obeta prava poslastica. Triestina bo namreč gostila vodilno Spezio. Ligursko moštvo ima tri točke prednosti pred Tržačani in razpolaga z najboljšim napadom (29 zadetkov) in najboljšo obrambo (10 zadetkov). Zelo učinkovito je tudi v gosteh. V 11 tekmah je osvojilo 12 točk. Napadalec Tacchi je z 11 zadetki najboljši strelec v ligi. V prvem spopadu so Tržačani gladko izgubili z 2:0. Podatki dovolj zgovorno pričajo o moči Spezie, ki je sicer začela sezono z edinim namenom, da si zagotovi obstanek v ligi. Varovanci trenerja Car-panesija danes odkrito računajo na osvojitev točke in bodo nemara igrali dokaj obrambno, da bi na skupnem vrstnem redu ohranili prednost pred Tržačani. Veliko vprašanje je, kako bo svoje može na igrišču razporedil trener Tri-estine Lombardo. Jasno je, da bodo skušali Tržačani zmagati, vendar pa vliva Tacchi (pokrival ga bo menda Cerone) precej strahu in v taboru Tri-estine menijo, da bi bile posledice morebitnega poraza hujše od učinkov zmage. Pričakovati je torej »strateški« boj, v katerem bi lahko do preobratov prišlo predvsem po zaslugi trenutke navdih-njenosti posameznikov ali zaradi kake grobe napake. Verjetno pa tokrat Triestina vendarle ne bo igrala s tremi napadalci. Sicer pa ima Lombardo na voljo vse igralce (Danelutti je prestal kazen med četrtkovo pokalno tekmo v Ferrari, kjer je okrnjena Triestina s 3:2 klonila pred Spalom) in med temi jih je več, ki so v precej boljši formi kot v Spezii. Iz ligurskega mesta je v Trst dopotovalo kakih 500 navijačev Spezie in pričakovati je, da bo Grezar danes poln kot že dolgo ne. Vsestransko bogato delovanje Planinskega društva iz Trsta 4. zimski balinarski turnir ZSŠDI V Briščikih 12 četverk Danes se bo na baliniščih v Briščikih odvijal tradicionalni zimski turnir, ki ga že četrto leto zapored organizira balinarska komisija pri ZSŠDI. Tekmovanje je eno izmed treh, ki jih balinarska komisija prireja v teku sezone. Lansko jesen je bilo namreč prvič na vrsti tudi zamejsko prvenstvo za dvojice, ki je zelo dobro uspelo. Za zamejsko balinarsko prvenstvo pa je iz leta v leto zanimanje vse večje. Danes bo na štirih stezah merilo moči kar 12 četverk z obeh strani meje in sicer lanski zmagovalec Portuale, Meblo iz Nove Gorice, Idrija, Zarja, Gaja, Polet, Kraški dom, Kras, Sokol, Nabrežina, Danica in Mak, ki bodo razdeljeni v štiri skupine. Zmagovalec vsake bo napredoval v popoldanski polfinale. Igralo se bo na čas in sicer izločilna srečanja poldrugo uro, polfinalni in finalni pa dve uri. Zbor tekmovalcev bo ob 7.30 v koči pod Rupo, od koder se bodo nastopajoči podali v tekmovalno areno. Kosilo bodo letos prvič postregli marljivi športni delavci in delavke balinarske sekcije Kraškega doma v njihovi komaj dozidani koči. Zmagovalec bo iz rok igralcev Portualeja do prihodnje izvedbe prejel še prehodno trofejo ZSŠDI. V ožji krog favoritov za končno zmago spadajo danes predvsem četverka Mebla, Idrije, Sokola in Krasa, s tem pa ni rečeno, da lahko pride tudi do kakšnega presenečenja. (Z. S.) Naši rokometaši danes v Q. dAltinu Kras Trimac za zmago V drugem povratnem kolu rokometnega prvenstva C lige bo danes Kras Trimac gostoval v Ouartu d Altinu, ki ima na lestvici le dve točki več. Krašovci so ekipo iz Quar-ta d Altina že premagali doma v prvem delu prvenstva (17:13), in tudi tokrat bi moralo fantom uspeti pobrati kar obe točki. Krasovi rokometaši so namreč na zadnjih tekmah pokazali velik napredek v formi, istočasno pa se je med igralci povečala samozavest. Današnji nasprotniki pa, ki so še pred začetkom prvenstva veljali za favorite za napredovanje, so letos nemalo razočarali in dosedaj igrali le povprečno. Lestvica po 10. kolu: CUS UD 18, Pastajolly TV 17; S. Dona 15, Cividin 12, Libertas 10, Monselice 9, Q. d Altino 8, Kras Trimac 6, Cellini PD 5, Aurora TV 0. (Pjotr) Med dvema ognjema: Finžgar naprej V Borovem športnem centru je včeraj v zadnjem polfinalnem srečanju v igri med dvema ognjema, ki jo prireja v okviru osnovnošolske olimpiade Športna šola Trst, šola Finžgar premagala ekipo Ribičiča z 2:0. Barkovljani so zmagali zasluženo, čeprav so jim Šentjakobčani nudili dober odpor. Finžgar se bo tako v velikem finalu pomeril z združeno ekipo Grbec/Kette, Ribičič pa se bo potegoval za 3. mesto v malem finalu proti šoli Gregorič-Stepančič. (-boj-) V nabito polni Gregorčičevi dvorani je bil v petek zvečer 35. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki je bil obenem tudi jubilejni, saj slavi SPDT prav letos 85. obletnico obstoja. Dobršen del občnega zbora, ki mu je predsedoval Karlo Mezgec, je bil posvečen poročilom o delovanju društva v pretekli sezoni. Po uvodnem, dokaj vsebinskem poročilu Lojzeta Abrama, ki je pred enim letom prevzel krmilo društva, so sledila še poročila tajnika Gombača, blagajnika Vecchieta, odgovorne za predavanja Marinke Pertot ter načelnikov raznih odeskov: smučarskega, alpinističnega, jamarskega in mladinskega. Čeprav je predsednik uvodoma nekoliko okaral članstvo, da premalo sodeluje pri pobudah društva, pa je bilo iz vseh poročil razvidno, kako je dejavnost SPDT kar se da pestra in intenzivna ter se ne omejuje te na prirejanje izletov in predavanj, ampak izpolnjuje tudi zelo pomembno kulturno m narodnoobrambno funkcijo. Sledili so pozdravi gostov, ki jih je bilo letos veliko, posebno predstavnikov planinskih društev iz Slovenije in Hrvaške, po kratki razpravi pa je bil izvoljen nov, nekoliko razširjen odbor. O občnem zboru bomo podrobneje poročali pozneje. Na sliki (foto Magajna) del udeležencev občnega zbora SPDT. Smučarsko prvenstvo slovenskih šol Turnir v miniodbojki ŠZ Soče Sočani dobiti vse tekme Letošnje tradicionalno šolsko smučarsko prvenstvo slovenskih osnovnih ter nižjih in višjih srednjih šol bo letos 30. marca v Ravasclettu, na Zoncolanu. Organizatorji - licej Prešeren iz Trsta -so se znašli letos zaradi pomanjkanja snega v velikih težavah, zdaj, ko je zapadel, pa je zaradi številnih tekem, ki so na sporedu v teh dneh, težko na Progah dobiti primeren termin. Posamezne šole bodo morale (tudi zaradi vmesnih velikonočnih praznikov) poslati svoje prijave že do ponedeljka, 20. t. m. (-boj-) D. Mučič uspešen v Dolu David Mučič, ki je pred dnevi dobil Namiznoteniški turnir v priredbi rek-tnacijskega odseka KD Oton Župančič, je uspeh ponovil tudi v Dolu. Tu 1® turnir v namiznem tenisu pripravilo kD Kras iz Dola in s Poljan. - Pobude se je udeležilo zadovoljivo levilo domačinov in igralcev iz oko-llških vasi. IZIDI: B. Nanut - Vižintin 2:0, Naci-p1 ' Vižintin 0:2, B. Nanut - Načini 2:0, ahor - Radetti 2:1, Croselli - Pahor 'k Croselli - Radetti 2:0, Mučič - Pa-JNt 2:0, Mučič - W. Nanut 2:0, Peric -oneta 2:0, Boneta - Ferfolja 2:0, Peric x, erfolja 2:0, B. Nanut - Boneta 2:0, W. 2nnut ' CroseHi 2:0, Mučič - Vižintin o".' Peric - Pahor 2:0, B. Nanut - Peric 3 J Nanut - Mučič 0:2. FINALE ZA • MESTO: Peric - W. Nanut 2:0 (21:12, L19). FINALE ZA 1. MESTO: Mučič -' Nanut 2:0 (21: 17, 21:19). PLAVALNI TEČAJ V LIPICI ZSŠDI obvešča, da v torek, 14. t. m., odpade plavalni tečaj v Lipici. ZSŠDI obvešča, da bo v torek, 14. t. m., ob 20. uri na stadionu 1. maj v Trstu seja odbojkarske komisije. SK DEVIN organizira v nedeljo, 19. t. m„ ob priliki zimskih športnih iger smučarski izlet na Zoncolan. Za informacije in vpisovanje telefonirati na št. 200236 - Bruno Škerk. SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi vse člane na izlet in tekmo, ki bo v nedeljo, 19. marca, na Zoncolanu (22. zimske športne igre). Vse informacije na sedežu kluba ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure. V sovodenjski telovadnici je Športno združenje Soča pripravilo turnir v miniodbojki, na katerem so sodelovale pretežno slovenske ekipe. Z izjemo postave Soče Devetak, ki so jo sestavljala dekleta, so nastopile le moške ekipe. Končno zmago so si zagotovili predstavniki Soče Čerimpex, ki so premagali vse nasprotnike. IZIDI: Mossa - Soča Devetak 2:0, Kras - Mossa 1:1, Soča Sobema -01ympia 0:2, Soča Čerimpex - Val 2:0, 01ympia - Soča Čerimpex 0:2, Mossa -Soča Sobema 2:0, Soča Devetak - Soča Sobema 2:0, Soča Čerimpex - Mossa 2:0, Olvmpia - Val 2:0, Mossa - Val 2:0, Soča Cerimpex - Soča Devetak 2:0, Kras - Soča Sobema 2:0, Soča Devetak - Kras 2:0, Soča Čerimpex - Kras 2:0, Soča Devetak - Val 2:0, 01ympia -Mossa 1:1, Soča Devetak - 01ympia 2:0, Kras - Val 2:0, Soča Čerimpex - Soča Sobema 2:0, Val - Soča Sobema 2:0, 01ympia - Kras 1:1. Vrstni red: 1. Soča Čerimpex 12 točk, 2. Soča Devetak in Mossa 8, 4. Kras in Glympia, 6. Val 2, 7. Soča Sobema 0. SOČA ČERIMPEK: Matej, S. in M. Černič, Pellegrin.; SOČA DEVETAK: Florenin, Čaudek, Devetak, Mozetti. KRAS: Devetak, Plesničar, Bonan, Far-ra. OLVMPIA: Pintar, M. Pintar, Černič, Mikluš. VAL: M. in A. Plesničar, Mučič, Lutman. SOČA SOBEMA: M. Černič, Florenin, Marko Černič, Per-con. (Erika Černič) V 2. ženski diviziji Bor Friulexport vodi v skupini B BOR FRIULEXPORT - A DLF 3:1 (15:6, 13:15, 15:6, 15:8) BOR FRIULEXPORT: Del Pieor, Bandelj, Gregori, Milanič, Pernarčič, Callegaris, Pisani, Bandi, Gulič. S to zmago v zaostali tekmi so se borovke povzpele na sam vrh lestvice skupine B. Če bodo zmagale še danes proti La Marmotti pa bodo štiri kola pred koncem res na dobri poti za uvrstitev v končnico za napredovanje. Proti DLF, ki je četrta sila skupine, so borovke igrale zelo dobro, predvsem učinkovit je bil servis. Pohvalo za prikazano igro si še posebej zaslužita Gregorijeva in podajačica Del Pi-ero. (M. Marega) POMLADNE NOVOSTI izrednih cenah vm/iotia TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741 INDUSTRIJA KAVE NUDI PRAVIM LJUBITELJEM KAVE C bogato izbiro najboljše kave 2. kakovostno kavo po najugodnejši ceni 3- dnevno sveže praženo in surovo kavo Pražena kava, ki jo hranite v zmrzovalniku ostane sveža kot na dan praženja SKODELICA KAVE PO NAJNIŽJI CENI Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah Dru Goldoni štev. MURKI di KOZOROG LUIGIA gradbeni materiali DOBAVA IN POLAGANJE CEMENTNIH SAMOLEPLJIVIH PLOŠČ VSEH VRST IN BARV BREZPLAČNI PREDRAČUNI Devinščina 2/A (Prosek) - ZGONIK Tel. (040) 225783 DANES NEDELJA, 12. MARCA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 18.00 v San Donaju, Trg Unitš: San Dona - Jadran MOŠKA D LIGA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Bor Radenska - POM PROMOCIJSKA LIGA 9.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Cicibona MLADINCI 11.00 v Nabrežini: Sokol - Saba; 14.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Alabarda - Cicibona DEŽELNI KADETI 9.00 v Nabrežini: Sokol - Ricreatori; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Saba DEČKI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Kontovel Electronic Shop; 15.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana - Polet Furlani NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Gradežu: Gradese - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Pocenia; 15.00 v Križu: Vesna - Staranzano; 15.00 v Villa-novi: Villanova - Juventina 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Sesljanu: Hermada - Breg; 13.00 na Opčinah: SanfAndrea - Mladost; 15.00 v Nabrežini: Junior Aurisina - Gaja; 15.00 v Bazovici: Zarja - Romana; 15.00 v So-vodnjah: Sovodnje - Azzurra NARAŠČAJNIKI 9.30 na Proseku, Ervatti: Portuale -Breg NAJMLAJŠI 10.00 v Trstu, pri Sv. Sergiju: San Ser-gio - Breg; 10.30 v Bazovici: Zarja Adria-impex - Primorje ZAČETNIKI 10.30 v Špetru ob Soči: S. Piero - Mladost; 12.00 v Miljah: Muggesana - Zarja Adriaimpex; 16.15 v Domju: Soncini B -Primorje ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 na Opčinah: Sloga Sagor - O MA Mobil! S. Giusto 2. ŽENSKA DIVIZJA 9.30 v Trstu, licej Petrarca: La Marmot-ta - Bor Friulexport A; 11.00 v Dolini: Breg - Blitz Vivai Busa; 11.30 na Proseku: Konotvel Electronic Shop - SanfAndrea UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - DLF; 11.00 v Sovodnjah: Soča Čerimpex - Volley Bali Maniago ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Ouartu d Altinu: Ouarto dAltino - Kras Trimac Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25.000 - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000.- din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in tiska W ...... ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 12. marca 1989 Izjava avstrijskega kanclerja Vranitzkyja Avstrija se zavzema za vstop SFRJ v EFTA DUNAJ — V Oslu na Norveškem bo prihodnji teden sestanek predsednikov vlad članic EFTA, na katerem bodo razpravljali tudi o možnostih, da bi Jugoslavijo sprejeli v svojo sredo. Avstrijski zvezni kancler dr. Franz Vranitzky je v zadnji izjavi za »Dnevnik« iz Ljubljane poudaril, da se bo Avstrija na sestanku zavzela za ugodno rešitev tega problema. »Avstrija je med prvimi članicami EFTA, ki so se zavzele za Jugoslavijo, za njeno približevanje EFTA,« je dejal Vranitzky. Jagues Delors je pred nedavnim dejal, naj se posamezne države ne poskušajo pridružiti ES, ampak naj se ji približa EFTA kot celota, nekatere dr- žave ES pa niso posebno naklonjene Jugoslaviji. »Ne, to EFTA ne bo škodilo. Sicer pa gre z našega stališča za naslednje — s svojo sosedo Jugoslavijo imamo zelo dobre, prijateljske, sosedske odnose, in ni nam vseeno, ali se bori s težavami ali ne. Zato se ne bomo samo bilateralno, med Avstrijo in Jugoslavijo, ampak tudi bilateralno in internacionalno, povsod, kjer bomo le mogli, zavzemali zanjo ter podpisali preureditev in ureditev jugoslovanskega gospodarstva. V tej zvezi ne razmišljamo o nadaljnjih razgovorih med ES in EFTA. Ampak gre le za to, ali bo Jugoslavija dobila boljše možnosti za razvoj ali ne,« je med drugim poudaril v pogovoru za »Dnevnik« avstrijski kancler dr. Franz Vranitzky. Strah pred novimi atentati VVASHINGTON — Po delnem propadu bombnega atentata na ženo kapitana ameriške križarke Vincennes, ki je 3. julija lani zrušila iransko potniško letalo v Zalivskih vodah, se v ZDA bojijo, da bi se lahko teroristični napadi ponovili. Gospa Sharon Rogers si je namreč rešila življenje, čeprav je bomba v dobršni meri uničila njeno osebno vozilo, protiteroristične službe pa so sprožile vrsto preventivnih pobud. Preiskovalci so trdno prepričani, da gre za atantat, ki ga je naročilo iransko vodstrvo, saj je Iran že lani napovedal, da bo maščeval svoje nedolžne žrtve. Bomba, ki je eksplodirala v San Diegu, kjer stanujeta zakonca Rogers, je lahko le prvi znak konkretnega izvajanja nasilja, o katerem Iranci govorijo že dalj časa, še posebno po izbruhu afere Rushdie. Na sliki (telefoto AP): razbitine kombija, s katerim se je vozila gospa Sharon Rogers V državi New York bodo verjetno spet uvedli smrtno kazen NEW YORK — V ameriški zvezni državi New York bodo verjetno ponovno uvedli smrtno kazen. Smrtne obsodbe so ukinili pred šestimi leti, za njeno ukinitev pa se je najbolj potegoval guverner Mario Cuomo. Državna skupščina, ki jo sestavlja demokratska večina, je predlog za ponovno uvedbo smrtne kazni glasovala prav te dni. Predlog je podprla skoraj tretjina članov z 99 pozitivnimi glasovi. Ponovno uvedbo smrtne kazni v državi New York podpira tudi demokrat Edward Abramson, ki se je pred leti skupaj s Cuomom potegoval za njeno ukinitev. »Svoja načela sem spremenil po sili razmer,« meni Abramson, »saj ne morem več gledati, kako ostajajo najhujši kriminalci nekaznovani.« Zamenjana fantiča spet s pravo mamo LOS ANGELES — Ko je Rosetta Kirks prinesla domov iz porodnišnice svojega prvorojenca, se je morala zgroziti. Fantek je imel na zapestju drugačno ime od tistega, ki sta mu ga določila starša. Mladi mamici ni preostalo drugega, kot da zbere vse moči in kar največ poguma in se odpravi spet v porodnišnico po pojasnila. Naslednji dan pa sta v isto porodnišnico prišla prav tako obupana zakonca Mallet. Novorojenček, ki sta ga odnesla domov namreč ni bil njun. Fantič je bil tudi manjši od tistega, ki ga je mama Amad rodila. Za starše se je tako začelo težavno čakanje na vse mogoče analize in preiskave, čeprav sedaj zlasti mamici trdita, da sta natanko čutili, kateri od zamenjanih otrok jima v resnici pripada. Vsak sum pa je odpravil šele pregled DNA. Dober mesec po neljubem dogodku sta štruci spet doma, tokrat vsaka pri svoji pravi mamici. Bitka za Džalalabad prvi člen v ofenzivi proti kabulski vladi KABUL — Mesec dni po odhodu sovjetske vojske iz Afganistana so mudžahedini pričeli že dolgo najavljeno ofenzivo. Cilj njihovega napada je, kot je bilo pričakovati, tretje naj večje afganistansko mesto Džalala-bad, okrog katerega se v zadnjih dneh bijejo posebno srditi boji. Sklep upornikov, da za prvi veliki obračun z vladnimi silami izberejo prav to mesto ima svojo jasno strateško logiko. Džalalabad se namreč nahaja v bližini pakistanske meje, kjer imajo muslimanski borci svoja oporišča, skladišča orožja, kjer imajo svoje bolnice in kjer so jim vseskozi nudili vso potrebno gmotno in politično pomoč. V bližnjem pakistanskem mestu Pešavar je bila v vseh desetih letih sovjetske zasedbe Afganistana koncentracija afganistanskih beguncev največ) a, okrog Džalalabada so zato lahko uporniki najlažje zbrali vse svoje sile. Poznavalci vojaških vprašanj menijo, da je okrog mesta kar 20 tisoč borcev. Po drugi strani pa morajo uporniki računati na dejstvo, da ima Džalalabad iz čisto strateškega zornega kota za napadalce zelo neprimeren položaj. Mesto se namreč nahaja sredi velike kotline, pokrajina vseokrog pa je pusta. Nedvomno bo osvojitev mesta za gverilce, ki so navajeni, da se pomikajo in borijo po planinah izredno težka naloga, frontalni napad pa je po oceni vojaških strokovnjakov neizvedljiv, ker je ozemlje okrog mesta zelo verjetno minirano. K temu gre dodati še dejstvo, da je mesto zelo dobro utrjeno. Okrog njega je postavljeno topništvo redne vojske, samo v mestu pa je približno 12.000 oboroženih članov Narodne demokratske partije Afganistana, ki so pripravljeni, da se uprejo gverilcem tudi brez pomoči redne vojske. Kljub temu pa so v zadnjih urah iz Kabula poslali močno vojaško okrepitev obleganemu mestu. Vendar je zelo težko, mogoče celo nemogoče, oceniti kakšen je položaj na fronti okrog Džalalabada. Mudžahedini trdijo, da so že zasedli letališče, ki je od središča oddaljeno le 4 km. Po teh vesteh naj bi bil v rokah upornikov tudi stari del mesta, pričeli pa naj bi prodirati tudi v novi del Džalalabada. Vladna postaja Radio Kabul sicer vztrajno poroča, da so vse napade skrajnežev odbili in da so jim vladne sile povzročile težke izgube. Zaenkrat je gotovo le to, da se okrog mesta bijejo težki boji, da je ranjenih več sto, mrtvih pa na desetine. Ravno tako je nemogoče predvideti izid spopada. Analitiki, ki že leta sledijo afganistanski drami, menijo, da bo zmagovalec te bitke dobil izredno veliko, poražena stranka pa bo doživela težak, morda celo usoden udarec. V primeru da bi mudžahedini zares osvojili mesto, bi bila to nedvomno izredno pomembna zmaga. Padec Džalalabada bi imel velik reklamni pomen, saj bi uporniki tako dokazali, da niso bile napovedi o hitrem padcu Kabula takoj po odhodu sovjetskih čet le prazne besede. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bodo Džalalabad v primeru zmage uporniki proglasili za sedež svoje začasne vlade in da bodo pozvale prijateljske države, naj priznajo njihovo vlado. Z osvojitvijo Džalalabada bi muslimanski borci tudi dokazali, da lahko premagajo globoke notranje politične razlike in da lahko organizirano napadajo tudi večje objekte. Iz Džalalabada pa pelje pot za Kabul, s padcem mesta pa bi postali primeri dezerterstva v vladnih silah verjetno še bolj množični pojav. V primeru če bo branilcem mesta uspelo, da odbijejo vse napade, pa bi mudžahedini vse to izgubili in bi bili najverjetneje obsojeni, da nadaljujejo z dosedanjo taktiko hitrih napadov na manjše vojaške garnizone ali na vojaške konvoje. V tem primeru bi kabulski režim dobil nov, dragocen čas za utrjevanje svojih vrst. To bi bilo tudi določeno priznanje predsedniku Nadžibulahu, ki je vselej trdil, da je njegova vlada stabilna in da je sposobna, da se tudi brez tuje pomoči upira uprni-kom. To bi vsekakor tudi dvignilo moralo zaenkrat precej demoraliziranih afganistanskih vojakov in bi krepko zaustavilo pojav dezerterstva iz vladnih vrst, na kar uporniki še posebno računajo. Bitka za Džalalabad ima tudi nevarne mednarodne implikacije. V Kabulu so že obtožili Pakistan, da njegovi vojni helikopterji kršijo zračni prostor in da mudžahedinom prevažajo orožje in sveže vojake. V Pakistanu so seveda obtožbo odločno odbili. Jasno je, da od bitke za Džalalabad v veliki meri odvi-si razvoj položaja v Afganistanu. Gre tudi povedati, da je Džalalabad lažje braniti kot osvojiti. Usoda mesta pa za sedaj ostaja največja neznanka. Potniško letalo padlo v Kanadi turistično pa v predmestju Lime in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 OTTAVVA, LIMA — V dveh letalskih nesrečah, do katerih je prišlo v Kanadi in v Peruju, je izgubilo življenje 33 oseb, na desetine pa jih je bilo ranjenih. Prvo letalo je strmoglavilo v bližini mesta Dryden. Bilo je potniško letalo fokker F-28 letalske družbe Air Ontario, ki krije deželne polete. Letalo je eksplodiralo malo po vzletu, nato pa je v plamenih padlo na neki gozdič le kilometer proč od letališke steze. Na krovu fokker j a F-28 je bilo poleg posadke 69 potnikov, nesrečo pa je preživelo 46 oseb. Gasilci so v nočnih urah iskali preživele, ki so jih takoj prepeljali v bližnje bolnišnice, že v jutranjih urah pa je obračun nesreče beležil 23 žrtev in osem težko ranjenih oseb. Manj natančne so vesti, ki prihajo iz Lime, kjer je prav tako strmoglavilo letalo. Tokrat je sicer bilo manjše turistično letalo družbe Air C.ondor, posledice nesreče pa so le po srečnem naključju omejene. Deset oseb je namreč izgubilo življenje, trije so preživeli nesrečo, letalo pa se je zrušilo prav nad limskim mestnim okrajem San Miguel in pri tem popolnoma porušil stavbo, ki pa je bila prazna. Na slikah (telefoto AP): Fokkerje F-28 družbe Air Ontario običajno uporabljajo na notranjih kanadskih progah (zgoraj); gasilec pregleduje ostanke potniškega letala, ki je padel takoj po vzletu iz letališča v Drydenu