Posebna izdaja. Leto V.f šfev. 15. V Celju, lorefe &ne 6,1ebruarf a 1923. Poštnina plsčona v gotouSni. ^H ^H r\^ Ljubljana ^^^^^Ä ^^^^^W ' ^lfll^^r ^^HI^^V ^^^^^^BB Stane letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. ©glasi za mm viSine stolpca'50 p.' Reklame med tekstom 70 p. Posamezna $tevilkLa stane 1 Din. ____________ .. ¦ ¦ ¦ ,t Izliaja vsaSi torek, četvteK In sobolo. illredr.Ištvo: Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadst, Teles. 53. Uprarvnlšt vo: Strossmajerjeva u. St. I, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poštnega tekovnega urada St. 10.066. Si/eto-S^slla proslava o t (Konec.) j _, ' ^o ju sadii sa Rini>o.j;i živeo u ¦•to Priijatcljskim odnoshna i potpoitna- *"« nriniorske katolike. iipa'k jc imao teske iuukc, dok jc uspeo, ;!a državnu i u^.veri11 vhist .JovLxio u rierazdvojnu -^tJiiti i 'Li)1)]c ULin\h üa izvan' granica •».'ejjovc države, üemoze imati viast i; «Miutrasniosti n-je.j otumaim o prost;. Pored tojr-i nv« tiom Prot.vu Srbvjc. Viikawov rad pro- tivu Stcvaiin pDtpDinaKahii i Vwl i papa Prvi. da bL jc porcJ Dal'raci.'o i Hrv:-it- ske prisvoiil /.d^dno sa Bosiiom, a Jrji- p, da bi SVC S'-bj i susede ini prevco'u KatohCku veru. Scni toga, drujji krsta- skt poh(wl, oriiani/ovan m Mletackoj Re* voMCj' PrClaS" Srbi"' f)d miJCZde (:vc Sveti Sava :o, kao što r^koh, wn- »Wonio i toi,;,ši bracu svoim, J™ ¦em prikupio jos vise ^,. ,i "*«t k slavi i nawetku """"^ Sr"s"j Zavacljena braca wtism,te k.!V >u:skl1" stuni«:,, DozvaSc 4vi r ^Mrt Suva je inafe u Sv^ Ä„L ni'in o'konii pnuio sve ovo, pa jc lfa laj I poziv brace mu, odmah pohiiao, ütaz- djinu da: spuso, ponevsr sobom i tclo svo^a oca. U Pcčii brača su ¦najsvecaiiijc j dočokala Savu i zaj-edü«) preiieli očeve i küsti' u manastir Studciiicu Ka kostrina occvini Savii jc iziuirio bračii i '.ui.stoja- vao, da sc narodna vcra, iitirodno ose- I čaaije jedimstva i narodiio prosvccvva.n.ic i ' u 'polpimostii osiohoüi svakov Litu-a.ia i povede pU'tein najiixvKšonfjHi kioaia bes- j mrtr.'O.sf im oca. j Da bi njetfov utica.i bio što iači, ka- j ko na bracu, iako i na uarod;, Sava je ostao u Studcnici k-:o aihiinatidrh topra j maiuvsttra. Oocnfjc Is a da ,sc raspade Vizruilin- i sko Carstvo v u Cari^n-idu ;:.asnova La- I tmsko1 Carstvo, kcjo jc isirilo svoj uiicaj na osto'k, Srbija jc bila opkoljena opas- nosčir, taiko reči sa sviju stran.'i, da so sve sruši', što su Nemania i njctfovi j?o- tomci uraidilf n:« naci'onamom i vcrskom poljii. U ovoin dobu liajvcčc.^ su uticaja na celoJaipnu državnu poUtikti i život iia- i'oda idnall vcrski1 faktori... Pa jc sc n torn (Pravcu i upucivala jiotovo i sva drzavTiii. politlka. I ako jc srpoki närod ovogii -d«ba bio prrmio liriščanstvo još PTC 300 goidima, ipalk sc u ovom dobu još nino^o o^ecao pravi, reii'siozni rme- sans. S tocja jc Sava bi'o svesan ovoffa. Pn jšcu. Na ravin.), da je ovo oscčanje svetihic u svojoj narwdinosti i uci.nik), tc jc Srbin i kroz vckove i slave i patnje ostao nacbnalino svetao i ncpokoleb- ljiv. Kada jc u ovonic k(xl naroda uspeo sa bra torn jc podijea-o mnoKc manastiirc kao luče svetiljc u prosvecivanju narod- nornc i večitc čuvare narodno vcrc-. Potom jc prciduzeo mere, da srpsftu crkvu emaJicipuje i uzvLsi na stepen sa- mostamihsti; I usp-co je, idenjem u Nikeju, sde je d'obb dozvolu za sajTiostatoost Srpske Crkvc i postao je prvi Arhiep-- skop Srpske! Crkve. Došavsi v Srbiju.i?- vršk) jc celokupiiu orKanizaciju Srpske Crkvc, a zatim jc opet poma.gao bratu na urcdjciiju i učvršoivanui državc. Najvcči akt ti torn pravcu. pored pi- sanih zci'ko'iia, Sava jc uCinio. tc jc slvo- renu državu uzdi'gnuo na stepen moeTic kraljevime, kruni.sarijcm Stevanovirn za kralja, a sin n:u za naslednrka. prcstoTa. Oviiii jc pi'vi1 Arliicpiskop SrpsKi krunisao kraljovskom kruuom prvos srpskog kralja i time u mcdju.tiarodTiOTTi I Puložaju dao državi »načaj jodaic satno- stalruj drzaA'c. a ti ctičnom sriiislu, stvo- rio siKurnu osnovicu za zidanjc y^raclc jiarodtioga jedinstva. Tako oryanizovana država. srpska pod Stevaiioni Prvovencauim, uz sarati- nju Savhiii i; prosirana je rui jujcu osvije- iijem Kosova. A dovedoni; ujeni» kaludicri iz Svcte Oore sa svoii'm Tiaiucenijiiti Srbinom ondašnjeg doba, narodniin airlii^aistirom \< prv.iin prosvctiteljüm, ras- vili .su'.najvecu encrgiju u prosvecivanju narodnomi i državnom uredjcnju. piSuči potrebno knji.icc ii prvc pisanc zakonc. l^o smrti Stcvana Prvovcncanog, Sava je i daJjc produžio svo.i bla^atvcrüi Tad s nasledii-iko-rn Vladislavorn. Zatim jc pod slarost otišao ti 'I nio- vo svo'tnc prijatel-ju Arsenu II. caiu J3ugaTskoin — tfde jc uinr:) 14. janwara 1236. iodine. Tclo iitu ^c prcneserw) u Sr- biju 1237. tfod. i sahranieno u manastirii Mileševu, jide jc stajalo sve do 159-1. iodine. Odatlc jc turski- Šinan paša po- l.unio .svcte kosti 3avine i 21. aprila varvarAi i'h spaiio na Vracaru kot Bco- jcradct, jer one behu Srbima siniboT Hristovc vere i rodoljubima. Tako je zvršio najzaslužniji sin srp- skoKa naroda. koji je od rane mladosti zrtvo'vao sve na zrtvenik narodnoj? Prosvečivania, vcre, napretka i jedin- stva, preziruci carsku kriinu i porfiru. ^li ffa je zato narod njexov kroz čitavin ^edain vekova i damas i n budnce v.veu- čao oreolom svetitelja. Ni petvekovni pkimcn Sunain paši- nHi azi'jata nijc bio u staiiju isbrisati Is j sr-bimovog Jjubav i1 zahvalnost svctitelju Sa>vK Ovaj jc plamen još vise čeničio du- šu u STca narodna, pa jc u ideji oca i sma odnegova'O pokolenja, koja su stvarana i ostvarina jedhistvo svih Jiigoslovena. Danas, kada proslavljamo lušpomc- nii na Svetoga Savu u našoj mocnoj, slo- bodnoj i ujcditijcnoj državr, israzenoi u najširern smisiu oceve mu i njegovc za- misli i rada, pobotio se preko tih sve- tiieljp. pomolio Boku, da održi naš ujc- tihijeiii, narod u največoj slogi i brat- skifym zajcrljaju, radi naše sopstvene srečc i naprodka sa »uskliknimo s lju- bavlju svetitelju Savi«. Ra2ššrja]te »,Novo Dobo"! Sporazum z Nemci. »Jutranje novosti« prinašajo pod gorenjim naslovom dr. Lenardovo mo- drovanje o staližču našega naroda do onih Nemcev in renegatov, ki so se ob prevratu velikodnšno žrtvovali in odločiu, da ne gredo v svojo rcdno nacijonalno državo Avstrijo, pač pa da ostanejo pri nas, kjer jim je dobro biti in lahko živeti. Pustimo g. dr. Lenardu mirne duše plačano »bečko žniclo«, nas pa ni sram ne slovenskih žganj- cev ne slovenske ka5e, ki si jo s po- Stenjem služimo. G. dr. Lenard pravi, da treba pri vsakem sporazumu nekaj žrtvovati, tako tudi pri sporaziumu z našimi Nemci. Prav dobro serazumemo! Toda nas se je na severu žrtvovalo Nemcem že toliko, da je desetkrat po- dana kompenzacija za one razškrop- ljene nemške drobce, ki so ostali v našem narodnem teiesu na ozemlju Slovenije. Renegati, nemškutarji, oni plod stoletne germanizacije na našem slovenskem ozemlju, kri na5e krvi, zastrupljena in prodana, pa niso bili in ne bodo tudi v svobodni naši du- movini za nas nikdar nacijonalna enota, s kojo naj sklepamo sporazume, s kojo naj delamo kupčije in koji naj žrtvujemo !e trohico naših nacijonalnih pridobitev iz dnij prevrata. To je pod našo nacijonalno častjo, tega na§ narod ne pozna, in nihče nima pravice za naSo narodno cast in ime delati kup- čije z onimi elementi, za koje smo še pred kratkim bili dosledno »serbische Schweine und serbische Hunde und serbische Hammeldiebe«. To bi morala znati tudi strar.ka onega dela našega naroda, v koji službi se v sramoto srbskega imena danes vrše te nečastne kupčije, od kojih se naš narod z gnju- som in studom obrača. Nam, ki smo bili kot jugosiovanski nacijonalisti ne morda od včeraj ali danes propagatorji jugoslovanske ideje in narodne skup- nosti in edinstvenosti, je le 2al, da se vedno znova ponavljajo dogodki, ki morajo odvračati naše ljudi od točasnih predstavnikov srbskega imena med nami — v največje zadoščenje onim, ki delajo za na5e razdvcjenje, ki si- »©«tsches Haus vTmju. veiJkrCis,J'CdUVn0 tCS:;1 prk>MBi *>" ««ax.. ki fcb i, ra,7c wvilu kirpno po- I91» mil ,ir - skfc"li;rl;> Jw 3. iunija C*" ko p ;S" Asches Hi„s v »•Asch Fril. , J1'Iccni ter Frid. .lako- JcHen^^'J'^-.VWem Janner, I™ ¦s'-rcscr. Adolf VU~,l," ,^f«"• "ustav kot Upci ya ,n^.i «',Vülem Rassen 'atcWc naši«, u^.!*-000 krön. b0 a- N zRodovino na ta^aTe'"";1"?"1 "C- ki^il Line ; s?.t«bu5cala ploäca, ki *^< St:nJ;üll0VJ'mi1u (iiibo «- mamen odstavek ustanovnc li- stine, iki sc jc z običajn-rni cercnionijami slavnostno pročitala in vzidala. Slove takole: »Im Jahre des Heils 1905, 2018 nach No'reki, am 26. Juli vormittags ? Uhr wurde der Grundstein v.w diisem deutschen Hause in der deutschen Siid- mark - Orcnzstajdt Cillj gelegt. Den An- stoss zur Erbauung desselben gab der Sieg, ikn der völkische Gegner in der Frage der Cillier Lateinschule im Ab- geordnielenhause über uns Deutsche er- rang. Mit diesem Siege hoffte der Slo- vene im unserer Stadt festen Fuss zu fassen, allein er entflammte zugleich den .(atukrartigen deutschen Widerstand Aus dem Gelöbnisse, dem andrängenden Gegner jeden Fussb-rei* der vaterländi- schen Scholle streitig zu machen, stieg der Gedanke der Erbauung dieses Hau- ses empor, hi dem das Deutschtum die- ser Stadit einen Sammelpunkt zur höcn- sten Kraftentfaltung finden soH. Die ersten Schritte hinzu wurden von dem verstorbenen Landtagsabgeordmeten Dr. Wokaum eingeleitet, der in alle deu- tschen Lande einen flammenden Aufruf hinausgehen liess. Die Opfer, welche dte Bürgeschaft Cülis und mit ihr in Liebe und Treue verbundene Volksgenossen aus ganz Alldcn-tschland brachten,, ha- ben es ermöglicht, dass an den Bau des Deutschen Hauses geschritten werden konnte«. Zbiralo se ie po cclciu ncniškcm sv-lIu, pisatelj Wastian jc prevzel agi'ta- cijo v Nemčiji, ko sc je začelo z zgradtoo, je bilo darov žc 180.000 K. Mariibor s široikim svojim ponenič. zaledjom jc bil že dovoli trden za i;em- ško napadalno i:n osvo.ieval.uo smer, Ce- lie je tvorüo drugo važrio točko. center Slovenske Štajcrskc, tti sein so bile o- brnjene vsenemške misli, ki sa tczilc na- prej po cesti, ki je vo-dila preko Maribo- ra, Celja in Kranjskc iz Ilamburga v Trst. Pred nemško silo in nemškim fca- pi'taloni sc je rušil slovenski odpor, so padali slovenskii zinaoaji; se je zastrup- Ijala naša kri. Neimška h\ki je bila na zunaij vclvka in glasna in javna bojna na- povcd slovenskejnu življcnju na Stajcr- skem, biür smo na tem, da se iz pol mi- Ijoria nasili ljudi'j s kiiHuro nemskega na- sHja. vstvari1 roil jXMjtotbon oneinu na Ko- roškern, da ni še pravocasno ob 12. uri prišlo tudt z.ai nas življenje im o&voboje- nje iz krvi in zmage naših srbskih bia- tov. Kdor ima oči; mora videti. in kdor ni brez duše mora to čutiti danes in vedno, dokl'er bo na tej naši zemlji živela naš;i beseda in odmevala nasa slovenska pe- sem, dokler bo naše pol je oiral slovenski Jvmetovalec na zemlji, ki je šc ni nik- dar v znoju obrazovala nernška roka. Vse kar je na. tej zemiji1, ki je naša, tuje- ga po rodn im krvi je prisiljeno alt nasil- no vstvarjeno v stoietjih neinSke ekspam- zivne germauizaeijc, to mora znati s!e- hern slovenski Clovek in potem usmcrlti svoje žirvljenje napram tujeem po krvi a!i mišjjeuju, ki jini ni dovoli, da uživajo ni'Lid nami mir in vse dobrote državnega. reda. To mora ziiiaiti tudi eel naš južni- slovanski svet, ki sc je sicer v duevjfr plebiscite na Koroškcm zgražal nadi robskimi dušanii, tu med na-mi pa skusa r.aslanjaiti svojo parttjsko moč na oi:c elcmentc, ki so naše braie na Koroškem zarobili in nas do mo.zLa otrovali. Danes pa nas skušajo ucitr vsega, kar sami ni- so nikdar poznali. NajprimitivnejSa do- stojnost bi jrm narekovak molk in hva- ¦ležnost, da jwn ne vračaimo, ka'koir so nam posojevali! Stran 2. »NOVA DOBA« ŠW_15. gurno ni boij v interesu državne misii in državne ideje nacijonalne skupnosti, kot je sramotno kupčevanie in Ijubim- kanje z renegatskimi, narodno pro- padlimi elementi preko naših glav. To naše in srbsko nacijonalno ponižanje, ki se računsko s propadlim cinizrnom pred našimi očmi doigrava, je madež, kakor ga nacijonalna politična zgodo- vina ne pozna. Verujemo, da pride skoro dan, ko bomo ta omadeževan list iz knjige sedanjosti iztrgali, mi in vsi jugoslovanski nacijonalisti! Tedaj pa tudi ne bo več v Ljubljana listih »Jutranjih novosti«, ki za »bečko šniclo« pišejo v slovenskern jeziku to, kar sestavlja v Celju redakcija »Cillier Zeitung«, ko pise o tistem »Jaga- ballu«, ki ga je posetüa prav tako soproga znanega nam Wastiana kakor predstavniki lugoslovanske armade v Celju. Nemara je to delo za konsoli- dacijo države. Gospoda radikali rojeni in nanovo nastali v Beogradu in Ljub- Ijani, mi nismo makedonski Turki, mi smo narod, ki je tisočletja brani! svojo granico proti germanizaciji, ki je utrpel v tern nejednakem boju težke izgube raroda in ozemlja, ki pa je v boju pre- izkušen, ki ima svoj nacijonalni ponos in se bo ubranil tudi one korupcije iz Beograda. ki nas boli in koje se Nemci \n renegati radujejo. ker jim nudi za- slombo za njihove nečedne narnene. Politicne vesti. Iz Radičeve republike. (Izvirno) Ne bi verjeli, kakor tudi jaz nisem verjel, dokler so nisem prcpričal na lastne oči in ušesa, koliko vclja predsednik HSRS Stjepan Radio pri svoiih ovčicah. Obo- žujejo ga kot nekdanji brczverci lese- ne hogove in pripovedujejo, da ga del naroda celo moli ka>kor svetnika. Za nedeijo 25. jan. je sklical v Zagrebu ve- lik politiičen shod. Iz vsch krajev Za- gretbške okolke so prihajali vcrniki, de- loma. z zclez.ii.ico, ti'eloma na vozeli, na korrji'h alt peš. Spremljala jih je god bit in 1 razna pevska društva. Za. klobuki so i- meli listkc, kakor rekruti pozivnicc in veste kakšne listke — verujtc mi — Radičevo sliko. Že preje sein emenil, da ga neuko ljiudstvo obožuje in zato nosi njegovo sliko pri sebi, kakor pobozni kristjani1 svete podobe. Obširno dvo- rršče kr. sveučilištne knjižare je brio go- tovo premalo. Poleg njegovih pristašev S€ ic natoralo se vcčje Stevilo radoved- ne iinteligence, ki je prišla zgolj radi zz.- bave in kratkega časa- Splošno je znano, da je na Radičevih shod ill velik — špas —, z:\to pojdimQ, da vildimo hi slišimo. Ko se je polegel prvi vi'har navdušenja ob petiu hrvatskih pesmi in ko je utih- nil zadnji godec seliačke godhe, sc je prikazal na tribxmi tako željaio in nestrp- no pričakovani čudotvorac. »Hvaljen Isus, živela rcpublika«, je bil pozdrav. Občinstvo je napek) svoje oči, odprk; usta in ušesa, nekatori so se križali, dru- %\ smejali in tretji kričali na vso moe: Žrvijo. živijo ... Ko se ie tudi ta vihar polegel, je počel Radie go-voriti. Mora- mo priznati, da ima velik govorniški talent, pri'jetcn sirnnpatieen glas, toda kljub temu je težko povodati kaj je prav- zaprav hotel, ker raziwncl ea ni nihče. Obdeloval je vse državnike od Pašiča p:i do zaidtijega poslanca, za vsakega po- sebej je iniel dovolj gradiva. Spoinhijal se je ruskega carja, kcitcr: jo vlauai prcd približno 100 letL in kateri ie baje rckel: razinnom absolutističko carstvo, razu- mem req>iubliko, ne morem Da razunieti listavne monarhije. »Tako Teeemo tudi mi«, nadaljuje Radič, »ne ra.zinnemo in tud'r ne maramo ustavno rnonarhijo, ker to ni monarhija ampak cnostavna go- Ijufija. (Medklic: razumel je sanio v av- strijskih časih.) Cela Evropa je dancs repii'bükanska, Rusija se :>o kmalu otre- sla boljšeiviškega jarrna in postala bo itiočna slavenska republika, katera nam jnora biti dober vzgled.« Kinotje in dc- lavci: Zivela sovjetska Rusija. Radie: Ne sovjetska ampak slavenska. Lojaino so ,p>opravHi in krieali: 2ivc!a slavenska republika. To jc najboiji dokaz, da ga ijudstvo ni razinnelo, ampak mu samo o- dobravalo. Udrihal je nato r>o duhoviii- kili, ker se vtikaio v poli'ti-ko, katcro no j ruzumejo in ker iiuajo prevce posesiva, ne da bi ga obddovali, zato ne rabimo n:- papeža ne dirhoviiike, V novi repub- li'ki bo lepo tudi za gospodc. iineli bodo k-pc službe, plaeani bodo gospodsko, toda delalr in služiii bodo kmeto-m. Za Slovence je imel očividiio dosti materila- !a, pa vslcd razbiiirjenja ni mogel govo- riti. Omciirl ie samo: ->O Slovencih .se sploh ne splača gov.oriti, ker to niso Slo- venci', a.'mpak kranjski inag:ircr«. Nam je jasjH), da ta jeza izvira od dr. Nova- čana, kateri ni dovolii, da bede ivadič uosilec liste v slovenski reimbiikadiski stranki in vslcd tega jc padla cela Slo- ven ija v nemilost. Končal je z iisti'mi, be- seda'mj, s katerinii je začei: »Hvaljen Isus, ziveia republika.« OoA'orHi so še d;rn;;'i' in zborovakr so kondio v po- vorki po mestu manifestirali za obLjub- ljana repirbliiko hi njenega očeta Stjepana Radiča. Naert o uratlntskih dokladah. Fi- luvnoni niLnislcr je predložil vladi precl- log o Jzenačcnju draginjskih doklad. Iz- cia.tki bodo znašali 18,350.000 Din nic- scčiio ali 93,000.000 Din od 1. marca do 31. ju'lrjii, stro'ski se bodo pokriii s ca- rinskim; dohodki od koruzc, otrobov, prnšičev im mesniJi izdelkov. Kraji s!u?.- bovanja sc razdele na iri dracinjske raz- rede: I. razred: IJeograd. Zemun in Su- šak; 2. razred: mesta; 3 razred: trgi in vasi. V Slovenrji dobe nradmki, kj slu^- bujejV) v Ljubijani, Mariboru in Logarcu nadivn 2 Din, v ostalili kraiilnpa po 4 Din vecie osehne druginjske dokladc kakor «dosedcu. Provizorni nci'telii im podurad- niki i'zvcn Ljubljana In Maribora dobe na dan 1 Dim osebne draffinjske dokladv več. Driižimske dokladc teh uslužben- cev pa ne simejo skupno z osebno do- klaicb presegati v 1. ra/r. 1300, v 2. razr. 1100 in v 3. razr. 1000 Din. Za sluge je določena meja maksitnirania, da tie smei skupiia svota doklad presegati v 1. razr. 1200, v 2. 1000 in v 3. 900 Din. Vsi oltcirii1 dobe euaive draginjske clo- klade kakor civiliri uradniki. Uradniki vpokojenci ki vpokojenkc dobe po vi- šini p'okornine draKinjske dokladc brez o-ziira ali dobe iziplačano v dinarjih ali kronah in sicer z letno pokojnino 2999 Di'n ali kroa po 13, \2 i-n 11, preko 3000 Diai all kron pa po 14, 13, 12 Din v 1., 2. odnosno 3. razredu bivailišča. Upokojeni poduradniki in singe dobrjo brez o/.i-ra na visLno pokojnine doklado l>o 11, 10. 9 Dim. Vpokojencem z man] kot 25 služ- bentrni leti sc dovoli postranskr zaslažck do 2000 Dim. Stanarina za uradinike in oficirje znaša v 2. razr. do letne place 2999 Din 4 Din, v 3. razr. 2 Diji. od 3000 do 4999 v 2.razr. 5 Din v 3. razr. 2 Din. od 5000 do 7499 v 2. r. 9, v 3. r. 5 ter od 7500 Din letne place naprej v 2. r. 13 li v 3. r. 9 Diin. Staiianna za vpokojence je didocena do 2999 letne mirovnhie v 2. razr. 7. v 3. 5 tcr od 3000 Di'n dalje v 2. razr. 6 in v 3. pa 4 Din na dan. Sporazum med radtkalci hi Nemci. Radikaler in Nemci so se sporaztiirneli. Nemci so izdelali zelo dalokoiscžne kon- k.retne prcdloge, na pod'kigt katerHi nai se podipiiše formadni volilni akt. Rok po- tečc 15. tm. Olcde Slovenije je v/praša- njc radilkalskHi kandidatur šo nerešeno. Te dmi pride minister Županič, da se sporaziiiine z nemškim glavnimi odborom in ministrom Ninčičem glede kandidaturc v maoborskem okrožjn. Kakor trdijo ra- dikalsfki krogi. se sknša tudi dr. Koro- šec pogajati z Nemci. Nadlaljevanie pogajanj z Italijo. V zunaiijem ministrstvu se uadaljujejo raz- prave o tevršitvi Tapailske1 pogodbe in na njeni podlagi skleujenih konvencij- MussaLini je dal izjavo, da bodo santner- gheritske konccncijc v parlamentu ratf- ficiranc. 2al da je prcpustfta naša vlada, da smatrajo Italijani luko Haros in Delto za Siporno in Italijani1 teh dveh točk ne bodo takoka »Tages- post« prav zadovoljno ter izreka polno zasluženo pohvalo vladnim organom, o kojih pravi. da se je videlo, da jim gre resno za jednakopravnost. Oi zlati čas pač pride sedaj zasužnjcnim lirva- torn v Avstriji, naÄim vladnim gospo- dom pa pohvala in še odlikovanjal Au3 auf Stimmenfang:! Nemški list se trudi nam razložiti pomen gor- njih besedij. Ni potreb.i. Mi razumerno tako dobro »Aus auf Stimmenfang« kakor »Auf zum Stimmenfang« in svo- ječasno umestno parolo celjskih Nem- cev »Taschen zu«. Vse to in še mar- sikaj razumemo brez nemSkega ko- mentarja, razumeti le ne moremo, da se ne upre časti in ponosu pravega Nemca izpostavljati se in staviti se vedno še v ono vrsto z renegati, ki so bili 5e vedno naprodaj. Ako bi v tem kaosu odločali o nemSki usodi in smernicah zares nemški ljudje, bi ne bilo ne »Aus auf Stimmenfang« ne »Auf zum Stimmenfang«, in še marsikaj druzega ne. Narodno kavarno v Celju je za- Čudeno gledalo okoližko prebivalstvo in ni moglo prav razumeti, kako to, da so šipe in lepodoneč napis »Narodna kavarna« postale žrtev demonstracije. Ker obsojamo dentonstraeije in na že- Iimo, da se ponavljajo, prosimo oblast, da ne ciovoli §e naprej, da izziva last- nik kavarne, član nemške politične organizaeije, z vabljivo narodno firmo mestnega prebivalslva. Tako se znajo iz naših narodnih čustev norčevati pač le tisti, ki niso ne Nemci ne Slo- venci, to je paČ samo pri nas dopustno, kjer se tako izzivanje naroda Sčiti z bajoneti. Naše okoliSko prebivalstvo tudi ni moglo razumeti, kako da do- pušča vlada, da so se iz vseh vetrov pritepli skupaj v Celje razni nekdanji razgrajači, vsa znana nemškutarija, da izziva Slovence in da jim vlada daje k temu še potuho in orožništvo. Lažne senzacfje. O poflkodbi po- sestnika Viktorja Luhn v Liscah pri Celju se Sirijo s pomočjo »Cillier Zeitung« take bajne laži, da jih v in- teresu resnice moramo z ogorcenjem zavrniti. lnformirali smo so na pristoj- nih mestih o gornjem slučaju ter mo- remo podati sledeče autentično poro- Čilo: Za življenje g. Luhna sploh ne obstoja nikaka nevarnost, poškodovani ni izgubil ne roke, ne očesa, gre za rano vreznino mehkih de!ov na levi strani lobanje. Napadeni Viktor Luhn je sarn ponovno jednako izpovedal, da ni videl v mestnem vrtu, ko se je vračal zjutraj domov, prav nikogar. Kar nenadoma pa je skočil od vzadaj izza kostanja nanj nek neznan človek, ki ga je od vzadaj udaril po glavi ter mu prizadejal le omenjeno rano. Gre torej v danem slučaju za roparski napad, kakor so danes žalibog tako pogosto na dnevnem redu. Satansko zlobne izmišljotine »Cillier Zeitung« izzivajo odgovon ki ne spada na naš papir. Društvo učitcljstva nicščanskih šol je inielo due 3. februarja v Celju svoj redni letni občni zbo/r. Iz poročila delav- negu in požrtvovalnega predsednika rav- natelja g. Dragotina Humeka je posneti, da sc društvo klju'b zaprekam iepo raz- vija in da je po smütrenem prizadeva- nju doseglo že precejšnjc uspeiie za boljši razvoj niešeanske?,i snlstva. U- druženje vsega meščanskosDlskega u- čiteljstva v »Savezu« gradj. nčitelja kralicvine SHS si je stavilo nalogo pri- boriiti mečanski šoli vse pogoje, da ji bo inogoče doseči cilj, ki se zahteva od te kategorije šol. Ta eilj ,pa je, kakor zna- lio — ustvarjanj-e inteligentnega sred- ! njega stanu vseh produktivnih slojev, | kjfkor so si gu umeli vzgojiti Cehi in ! Nemci potom svojih izvrstnih mescaw- skiJi šol. Udruženje nnšega meščansko- šolskega učitelistva se eaka prav nmo- go dela im napora. Pozdravljamo priza- devanje tega društva in želhno, da bi njegovo delovanje našio pravo uinev;;- nje tako pri pokrajiaiski upravi kafcor tudi pri udriiženiu o-snovnošolskega n- erieljstvii ter si)lusno v naši javnosii. Meščanska sola se med nami razvtja. . pos'tati pa mora tisti važen knlturnr d- nitelj za celokupni ?iaš narod, kakor je to /x davno pri Cehih in Nemcili. Lajiki sodniki pri tukajšnjeai ©- krožnem sodišču. Minister pravde jc sporazLvniiK) z ministrom za trgovino hi industrijo ir.ienoval za sodnike kijike pri tukajšnjem okrožnem sodiSču slečeCc Zč. trgovce: Kmiradia Elsbacherja, Kadti GorJČarja, Franja Strupija in ravnateijy Mirka Orudna. Dvorn! svetnik dr. Fran Vousek f. V soboto je po težki bolezni umrl v Celju dvorni svetnik v p. dr. Fran Voušek. Rojen je bil v Braslovčah. Po končanih pravniških študijah se je posvetil sodnijskemu poklicu. Služboval je v Gorniemgradu in Brežicah, po- zneje je bil premežčen v Maribor, kjer je postal I. 1903 viSji sodni svetnik. Ko je bil 1. 1913 vpokojen, se je na- stanil v Gvadcu, ob prevratu pa se je preselil v Celje. Pokojnik je bil neu- straSen narodnjak, ki se je vedno boril za slovenske pravice. Ni čuda, da ga je nemška avstrijska sodnijska uprava povsod prezirala. A kot prvega strokovnjaka ga niso mogli potisniti v ozadje. Ko se je šlo za predsedniško mesto mariborskega okrožnega so- dišča, je bil določen za predsednika mlajši sodnik nemSkega mišljenja. Leta 1907 je bil izvoljen za poslanca v državni zbor. Za narodno delo si je pokojnik pridobil mnogo zas'ug. Za- pušča vdovo iz ugledne Paurove rod- bine iz Braslovč in dva sina, katerili eden je okrajni komisar v Ptuju, drugi medicinec. Zemeljske ostanke pokoj- nega prepeljejo v Braslovče, kier se je vrši! danes v pondeljek dopoldne pogreb. Ohranimo zaslužnemu možu trajen spomin, čislani žalujoči rodbini pa izrekarno globoko sožalje. Državna realna gimnazija v Celju šteje ob koncu I. tečaja 279 rednih učencev in 4 privatiste. Naimočnejša sta III. in IV. razred z 46 učenci. V viSjih razredih jih je povsod po 20. UČni uspehi so v nižjih razredih slabi, v višjih boljši. S povoljnim uspehom je zaključilo tečaj 152 učencev, z enim nezadostnim redom 65, z dvema ali več 59—]-l, neredovanih jih je ostalo 3-f-3. Vzroki slabega napredka so: splošna socijalna beda, pomanjkanje dobrih stiinovanj in primernesja nadzorstva, vsled česar se skoraj tretjina dijakov vozi domov in zgublja na dragocenem času, omalovaževanje sole in učiteijstva, ki ga zakrivi v ninogih slučajih dorn, končno pa tudi velika beda učiteljstva, ki si išČe eksistenčne pogoje v po- stranskem zaslužku. Učni uspeh na državni trgovski šoli v Celju. Na deSk-m oddelku ^e dobilo v pripravljalnem letniku I. red z odliko 1, 1. red 22, II. red 10, III. red 3 učenci; v I. letniku sta dobüa 1. red z odliko 2, I. red 21, II. red 13, HI. red 3 učenci; neklasificiran je ostal eden učeriec; v 11. letniku so dobili I. red z odliko 3, I. red 17, II. red 15 učencev; skupno je bilo na deškem oddelku v pripravljalnem letniku 36, v I. letniku 40 in v II. letniku 35 uČencev. Uspeh v odstotkih je bil v pripr. letniku 36"lc/o. v I. letniku 42"5°/o in v 11. letniku 42"9%. Na de- kliSkem oddelku jih je prejelo v I. letniku I. red z odliko 3, I. red 21, II. red 14 učenk, v II. letniku je do- bilo I. red z odliko 1, I. red 24, II. red 10 učenk, toraj je bilo v I. letniku 38 v II. letniku 35 učenk. V odstotkih izraženo je bil uspeh v I. letniku 36 8% in v II. letniku 28"6%. I. red z odliko je preielo vseh gojencev skupaj 10, I. red 105, II. red 62, III. red 6- Vseh gojencev je bilo 184 in njih skupni učni uspeh v odstotkih znaSa 36-9°/o. Savinjska podružnlca SPD je imela v soboto 3. februarja v Celju ^ Narodnem domu svoj redni letni obČn' zboij, ki pa je bil prav slabo obiskati' Podrobnejše poročilo prinesemo Pr'' hodnjič. Opozarjamo na današnji natečajn' oglas radi vsakodnevne enkratne enp" vprežne paketske dostavljalne voLnje' Stev. 15 »NOVA DQBA« Stran 3. IV. obrtnlški pies v Celju. V Čttrtek zvečer se je zbralo mnogo- Stevilno obrtnifitvo in trgovci, kakor tudi Stevilno slovensko občinstvo v Marodnem domu, da se uekoliko cio- mače In nepresiljeno zaKavajo. Pies je otvoril g. Ivan Rebek z gospo Ro- bekovo. Ravno ta večer, ko so Nemci imeli svoj Jagaball. zaščiteni od jugo- slovenskih bajonetov, smo čutili, da nam je še vedno središče kuliurnega in društvenega življenja naš Narodni dom. Vzljubili smo v novič kulturno središče našega Celja. Mariborska vo- jaSka godba je svirala lepo in ob njenih zvokih so zarajale innožice ob lahkih plesih. Postrežba je bila izbor- na, razpoloženje je bilo nekako sve- čano in veselo. Umrla je na Dečkovem trgu St. 6 gospa Jalijana OreSnik, posestnica in gostilnicarka v starosli 49. let. Zahvala. UmetniSka lazstava v celjsketn Narodnem domu, katero je j priredil ruski grof, g. Balmain. je dala na prostovoljni vstopnini 267"S0 Din, kateri znesek je g. grof velikodušno poklonil tuk. društvu za zaščito dece in mladine. Biagemu dobrotniku izreka najprisrčnejžo zahvalo društveni odbor. Trgovsko bolniško in podporuo dru- štvo v LjubUaiii, poslovalnici Culje. Da se olajša poslovanje je trgovsko boltiiško in podpomo društvo v Ljubljana: usta- liovilo posJovalnico za Celjc in sicer pri (ireniiju irgovccv Celjc, (Javna skla- di&ča im prevozna d. d., Savinjsko na- brežie)/kjcx se dobe tudi nakazila za zdravrdkc. Mestni kiuj v Celju. Kakor znano ima mcsliui občina celjska svojo latino kinofcoiicesijo tor k> fonela v las toil režiji tticd vojsko tudi svoj kiiKiobrat v niest- neni glechrli&eu, ki sc pa \v oibncsel v tch- iii&icin jK^ledu, tinančno pa je običajno ; obrenienjeval, niesto da bi donasal do- üod'ke. Mestna občina se ze delj časa ba- vi s kmoprojektom, ker pa jo huejit'djtca kniokoncü.sijc za niesto Celjc. je itnicv- aio, da se je iloslcj se pri vsuki vlogi za novo fcmokoncesijo v Cclju izrekla proti lokalui 'potrcbi. To in nic dmzega se tudi ni izreklo glede vloge sr. frica Skobernc s prav isto utcnicljitvijj kakor v vscn drugili slučajih, in obč. svct je refcrentov ptedlog, da ni lolcahie potrebc za novo koncesijo dane, so&las-ao sprejel. »CHlicr Zeitung« je iznašlu k team, boi'zna v ka- ki zvezii In iz kakih bolečin svojo ljubez- njivo ipr'i/poinbo, da itna mestna občina svojo kinokoncesijo, in kkno na podstrcs- ju! Vsak po svuju in kakor ira veseli! Mojl utlsl u slikarske razstave v Narodnem domu. Toplo popoldan- sko solnce me je izvabilo v torek due 30. januarja 1923 iz zimske ječe, iz lnvalidnice, hiše vzdihljajev in — živ- Ijenskega kontrasta. Na nekem oglu zapazim rumen lepak, vabilo na raz- stavo slik grofa Baljunona, ki se vrši v Narodnem domu od 27. —31. Jan. Sreča se mi smeje, si mishm in počasi zavijem proti Dečkovem trgu. S prija- teljem, ki ga najdem nekje na cesti, vstopiva v malo dvorano, kjer posluje sicer knjižnica. Cela vrsta slik mi za- mrgoli pred očmi. Pri vstopu plačam nekaj male^a za uboge mesU Celja gospodični Balmainovi. Blaga duša mora biti ta ruski artist, ker daruje vse do- hodke razstave človekoljubju na oltar Gospodična blagajničarkami da seznam vseh razpostavljenih slik. Slik jo bilo vsega skupaj okoli 70, malih in veli- kih. Nekatere so bile v okvirjih, lepo izdelanih iz lesa. Naravnost očaral naju je »Monte Carlo« s &vojo krasno po- güjeno lego in sencami cipres. Dolgo sva ogledovala s prijateljem krasne shke in se čudila slikarskemu talentu mskega grofa, se boij pa njegovim potovanlem, na katerih je nabiral te svo,e umotvore. Tu sva obCudova!a •epe pokrajine iz Provence in Itaiije, ^L SVVz°Pet zagledala meni znane suKe u Dalmatinske obali : Ne smem K,nPn° i U; sUkovitlh «krajinskih po- P ' 111 HteP ter ^osoCnega Dnjepra. Pr pogledu na »Ukrajinsko noč« mi uidejo nehote misli k Sienkievizcu in njegovemu romanu: -Z ognjem in me- čem«. Tudi dalnjega polotoka Krima i nl pozabil pokazati ruski umetnik Za- hotelo se mi je biti miijpnar, da bi mogel imeti vso to lepoto v svoji po- sesti (namreč slike). Ljudje pa danes tako malo cenijo take zaklade, seveda 'z naj.-azličnejših nagibov. K bklepu omenjam Se željo, da bi nas grof Balmain Se kdaj očaral s kakSnimi novimi umotvori svojega talenta. F. Brezovar. o p i s i. Vitanjo. Tukaj-suja Naradua Cital- nioa k jmcla dne 21. !. 1923 svo; ictini obcui zbor. Iz pre-dsednrkovega poročilu je ra'/ivadi«), da je iniela ČPtalnica kon- cLiii 1. 1922 41 članov, kar Je za naSc raziiicrc gotovo lopo stevüo. Sklenilo sc je, wed drugim tudi. da si Citalnica iistanovi' za claiue hi ncčlane že davno potrebno kujiziilcj. V novi odbor so bill i'/voljciii: Josip Vester, kot prodsednik, Rudolf Koscr nadučit. v p. kot namest- uiiit, Fran üolez, nadu-öit kot tajiiük, Ro'za Oolež-eva kot blac;ajntčarka tcr j gg. Starovasnik. Frank, Pkh in Kotnik kot oKübonibki. V novo poslovno leto stapinvo z nado, da bo naša Ctalnica po- siala kulturno ognjišče vseh vitanjskiih Sloveaicev, ter bo delovala za napredek in procvit našega narotda. Turistika in sport. Sinučarski koiigrcs 1^23, Kakor že objavijeno vršil sc; bo VII. inednamdni sniucarski kongres letos od 4. do 18. II. na Ceškeni. Kong res organizira »Svaz Lyzaru Rejmbliky Českoslovcnskč« od 4. do 7. tin. vrše se konferonce v Pragi, niim slede 3 tekme v Krkonošiii za pr- venstvo češkoslovaške reptubiikc i. s.: 1. McdJiarod'na tekina na d:.rljav^ ."0. km, 2. kombinirana teknut v skoku iui tcku na daljavo 17 km, 3. tclcma v sko- ku in 4. tckma v -Šuniav-i združcna z \-o- jaJko tekino na daljavo, skoku in stre- Ijanju na sniučeh. MeJ pü'.s:i'ineziji?n2i teknianii in po njili se bo:do vrsili nidi razl:i5ni •simi&ki izlcti l>o Krkonosih. Tatri in Šurnavi. Kongrcsa sc udek'ze \/. Jugos'lavije i. s. kot dulegata Jugosloven- skega zhnskosiportskega saveza g. miiiv. prof. dr. Fran Jcsciiko in R. Badjura, n,a- čelnik siuuškotcluii^nega odseka .IZSS, kot tekmovalci pa: Zdenko in Fed or SvUelj, Ljubljana, (Ljub. sportnl khib) Dušan Zinaja, Zagreb (Hask) in I. Seljuk, L.'ubljana, (lliriju). Slednji odpotuje v Praßo duo 5. tan. z opoldanskim brzo- \Uikoni. O ziuuneniii ziiiiskosnortni pri- rcditvi bo-nio podali svoj cas obšlrncje poročilo. Dnevna kronika. Samomor all nesreča? Iz Vojnika se nam poroča, da se je tamkaj služ- bujoči orožnik Dobrö v nedeljo zjutraj v orožniški postaji smrtnonevarno ob- strelil. Prepeljali so ga v vojaSko bol- nico v Celje, kjer je unirl. Bil je med tukajgnjim prebivalstvom splošno pri- ljubijen. N. p. v m.l Unir! je v Vojniku stari gospod Uratarič, nekdaj trgovec in posestnik, v visoki starosti. Bil je vedno trden iiarodnjak. Blag mu sporninl Nove zvnove dobi vojniška farna cerkev v soboto 10. febiuarja. Kar je vzela avstrijska vojska, je zopet na- domestila požrtvovalnost naroda. Odllkovania v Olasbcni Matici Ijub- Ijauski. Povodoni >:adnjcga nastapa glsbenega pevskega zbora v Bcog>^u in drugi'li mestili našc države so bili cd- Hkovani: pevski zbor ülasbcne Matice z redom sv. Save III. stopnje, ki je bil izročen predsedniku zbüra g. Prunkn. PredscdiiiiJc 01. Matice dr. KaviiHiar in ravnatelj Matcj Hubad z Belim orloni V. stopnje ki tajtiik Karcl .Mahkota z redom sv. Save V. stopnje. Hirnen. Porocül se je g. Rafael Mars, urar v Ljutomeru z gdč. Aiigelo Slavic, hoerko vcleposestnika Marko Slavic-a v Križevciih pri Ljutomeru. Velika tatvhia. V Raihcjibur^ii so pokradli neznani zlLkovci 100 parov ru- javih in črnih nogavic, 50 platnenih, vol- neniJi rn flanclastih naglavnih robeev, 30 streue bombaža za plctenje, ninogo žep- nili rabeev, platneno streho za stojnico v skupni vrod'nosti 30.000 krön. Reduta gled. igralcev v Mariboru. Vsaikemu je še dobro v spominu lanska rediiita gled. igralcev. ki je bila ena naj- lepsiJli in najzabavncjšili .prireditev Ma- ribora. Lctos se priredi istix zopet na pustni torck dne 13. II. v vsch prostorih Narodn&ga doma. Za to reduto vladxi po Mariboru veliiko zanimanje. Da ne bo prevelükega navala, se bo izdalo samo oniejeiK) štcvilo vsto-pnic;, tako da bo pri- reditev čim dostojnejša in da pridejo plesalci na svoj račiin. Kostimirane nias- ke in različiie lioše dobrodošlc. Sezite po vstopnicah ki so v predprodaji: Höffer, Zlata BriSnUt in v dnevni bla- gajni narod. giedalisuu. Vse podrubno- sti o vsporedn priobčimo pozneje. Velika defravdacija ua maribor- sketn kolodvoru. Ob priliki revizije glavne blagajne na mariboiskem ko- lodvoru se je ugotovil primanjkljaj v zncsku 400.000 krön. Denar je pone- veril uradnik Drago Jenko, ki je po- nareja! pobotnice in denar üvigal za predujme uslužbencem in za druge izdatke. Konj rčSen, vojak ponesrečil. Blizu železniške postaje Velika Plana je gnal neki vojak čredo konj napajat. Eden konj mu je odtekel na železniško progo in vojak ga je šel zavračat. V tern trenutku pa je pridrvel vlak, ka- teremu se vojak ni mogel več ogniti. Konj je ušel smrti, vojaka pa je vlak \ razmesaril. Goljuf z osmiinl nevestami. V Prokuplju je bil te dni na zahtevo no- vosadske polieije aretiran neki Gvoz- den Sretenovič, ki je imel v Vojvodini osern nevest, katere je ogoljufal za večje ali manjSe zneske. Nekatere so bile še celo tako nespametne, da so dale prepisati svoja posestva na nje- govo ime. Posestva je prodal, potem pa pobegnil. Dljalc ponesrečll. SluŠatelj tehnike Ranko Jaksimovič v Beogradu je delal poskuse z. nekim aparatom, pri tem pa \rt tvariua eksplodirala in mu razbila glavo. Samomor. Slušatelj prava Radovan Kuzmačcvič je bil zaposlen pri Med- narodni transportni družbi kot blagaj- nik, kateri je poneveril 44.000 dinarjev. Ker ga je zasledovala poücija, se je vstr.ül v glavo. Bomba v pisniu. V Marsbfieldu v Ameriki je prejel Chapman, predsednik okrajne^a komisarskegaoddelka pismo, v katerem je bila zavita bomba. Ko je pismo odprl, ga je bomba na mestu ubüa< dve osebi pa ranila. Črncl napadli policiste. V Sapulpa (Amerika) so štirje Črnci z napačnim klicem izvabili pet policistov v razupito terr.no beznico. Komaj so vstopili, že so začeli streljati nanje, eden policistov je bi! ustreljen, ostali pa ranjeni. Dve sto mož zasleduje črnce. Brantingovprihodv Berlin, Šved- ski ministrski predsednik Branting je priipel 26. januarja v Berlin, kjer hoče ostati nekai časa, nakar odpotuje v Pariz, kjer bo podal svetu Zveze na- rodov predlog, da prevzame inieijativo za posredovalno akeijo med Francosko in Nemčijo. Vojvodinski Nemci v Beogradu. Pred par dnevi so dospeli predstavniki vojvodinskih Nsmcev dr. Kraft in dr. Perz v Beograd, da intervenirajo pri merodajnih krogih, da se jim da po- polna svoboda organiziranja vseh go- spodarsko organiziranih Nemcev. V to svrho so posetili Pašiča, Vujičiča in Ninči.ča. Pašič jim je obljubil, da jih bo podpiral. Zakaj vse troši ijudstvo denar? Mitrovaška »Srbija« prinaila, da se je preteklo leto izpilo v Mitrovici 537.976 I hl alkohola, kar znaša 3,379.584 Din., ali za vsakega prebivalca 322 dinarjev na leto. Koliko je še tukih Mitrovic v Jugoslaviji in kje bi bila že naša pro- sveta in naSe zdravje, če bi se en del teh popitih milijonov porabil za sole in zdravstvo. Stroški amerlšklh okupacijskih Čet ob Drenu. Državni tajnik Zedi- njenih držav je predložil senatu poro- Čilo, v katerem podaja višino stroškov za ameriške okupacijske čete ob Renu, ki znaSajo do 10. januarja tl. 255 mi- lijonov dolarjev. Dva poikuSena samomora. Pred nekaj dnevi sta se poskusili 2 ženski v Zagrebu umoriti. Ena si je prerezala žile na roki, druga pa je zsvžila strup. Prva je to storila, ker je büa živčno bolna, druga, ker je bila v težkem gmotuem položaju. Obe ženski so pre- peljali v bolnišnico, kjer jih bodo, ka- kor je upanje, ohranili pri življenju. Banka Glück v Zagrebu poHdjsko zapečatena. Z?.grebška polieija je za- pefatila prostore banke Julija Glück, ker je pouovno nedovoljeno trgovala z devizami. Bankar je bil že ponovno kaznovan z velikimi denarnimi globami radi nedovoljenih Spekulacij z valuto. Japonci znižall državne Izdatke, Japonski ministrski predsednik Kato je v proračunu prihranil japonski državi 65 milijonov dolarjev letno. Pri vseh stvareh so se izdatki v veliki meri znižali, le za Solstvo in prosveto so določeni večjt zneski kakor druga leta. Kato je mntnja, da je izobrazba japon- skemu narodu bolj potrebna, kakor vse drugo. Mlad požlgalec. V Petersburgu v Ameriki so aretiraü Jiekega Sestletnega Chariesa Davis, ki je osumljen požigov, katere je povzročil na veČ krajih. Uboji. V Laznici pri Lhnbušu je \xm- \u!o v .poindeljek zvečer več fan to v f/. P/Strice in Li&nbuša. Okrog 9. ure so se pa bistriški fantje sprli in zapustili go- stilno. Zimaj so se zaceli pretepnti. pri ccnicr je dobil Anton Kokol s kolom u- darec na glavo. Tovariši so ga spreuirUi dotnov, a drugi dan je imirl. Praktikant! (vajenci) za dr>. vinar- sko in sad.iarsko šolo v Mariboru se sprejeiniak) v najkrajšcm času. Posoji: starost najmanj 16 let. dovrSena na?- manj ljudska sola /. do/brim usoehom, telesna sposobnost. Prednost iimajo kmetski sinovi, ki ostanejo pozneje do- ma. Praktiikanti obiskujcjo račuuski in jeziikovni' pouk, drugače delajo prak- tieno v vseh panogah šolskega gosjio- darstva pod strokovnüm vodstvom. 7n to dobivajo stanovanje in hrano brer- plačno ter ünajo prednost !>ri sprcjeinu za priliodnje šolsko leto 1923/24 kot reemi ucenci; v slučajti ubožriosti ima jo potem tudi prednost pri podelitvi brec- plačnih niest v Zavodu. Kot absolvent! k' dvoletjie šole vživajo utrodiiost po členu 8. zakona o ustroislvu vojske, t. j. skrajšano vojaško slnžbovaiiic (drjaš,ki rok) pod pogojeni, da cistaiiejo pozneje na lastnein doniu. Lastnorocno na coto polo pisaiie prošnje z:i sprejLMn prakti- kaiitov ic poslati ravnateljstvu dr/.. vi- narske in sadjarske Sole v Mariboru uaj- kasjieje do 25. februarja 1923 s slede- čhni priloigami: krstni list, domovnica, zadnje šolsko spričevalo in spritevaio o -nraviiosti. Sprejem ali odklonitev sc na'/nani pismen-o. Delogacija niinistrstva finane ob- iavija uradno: Po raxpisu Generalitteiga i'iiSpoktorata inmistrtstva fimajic v Beo- gradu I. br. 20S0 z due 22. januarja 1923 se oibjavlja, da so knjržice »Pra- \'ik\M .o rcgulisanju proine-ta za devi- zama i vahttama od 23. septeanibra 1921. is'odmc« na prodaj .pri Kospoidairskeni uradu delegaci'je mkiLstrstvra financ v Ljubljana. Knjižica st ane 5 dinarjev. Isto- taim so na prodaj pooblaščcnim denarnbni zavo-doni tudi knjiige potrdil (overenj) >o zavarovanju valute obrazec C. 1 A in Č. 1 B, komad po 100 dinarjev. Poobla- sčcni denarni zavodi \' Sloveniji naj se obračajo uaravnost nn ismeno na Qeneralni rzseljeniski konii- sartjat v Zagrebu, Kameiiiita 15. Navede uaj se točni naislov. odnosno redne v*o- jaske številkc (Serial number) ter šte- vilka zavarovalne police. Interesenti pa se tudi lahko obrnejo neposredno na U. S. Veteran's Bureau, Wachtngton H. C. s pisinotn naslednjc vsebine: »Please send me informatioin about reinstate- ment of my insurance. Serial number: (štcvilka); police of ins: (števrlka): adress: (točni iiaslov). Prosini poslji'te mi navodila gledc obnove mojega zava- rovanja. Vojašika številka. števflka zava- rovalne police, naslov. Opozarjaino oWiiistvo »ui spreme- njeni vozni red autoinobMnega proincta na progi Cdje - Vransko. AutomobÜ vfxxi od 11. tin. dneviio samo enkrat. Več glej v inseratucm delu. Izgubila sc Je dne 1. 11. zlata zapest- nica. Posten najiditelj .se prosi; da jo od- d i proti nagradi pri AI. Plankar, Zvezna tiskarna. Davek na debelost. Neki zdravnft jo 'Predlagal v angleškem strokovneni listu talk davek. Obdačenje si predstavlja tako, da bi se cxl vsakega funta Žive tcže preko nonnalnih 135 funtov pobi- rahi za to odmerjena tarifa. Ta predlog Stran 4. »NOVA DOB A« Štev. 15. Šaljivca bi bil krivičen za liudi, ki jic tnarejo trditi, da živc v blagostanju. Konj ga Je ubil. Piskrovcz Iranc Ccrar je prenočeval navadno po hleviii. Te dni si je izbral svoje stanovanje v lile- \ru na Selu, postlal si ie lako ncrodnn, da ga jc v spnniu kc-nj ubi!. Utoniio 20 osüb. V barcelonskem liiristaaiiscu je carinski parnik s tako silo priiletel v neki polirski parnik, da p;a je prekucinl. Pri tei priliki ie lüorvlo 20 pot- ulkov. Našli so na progi dcset mault e- HCJiiu ne umevati, ne raz'.skovati, nc v-v- deti, ustvarjenemu za skrivnosine okol!- Šči-nc in ki se odteosiije prosti in j:isni rc?.- nivnostj. »Da gospod, opustošili so domi^ij-jo, ko so o-ukri'li vsc ncvkhio. Naša zeml.Ui se mi zdi diincs ko zaj)-uščen svet. pust in gol. izg:?iile so vraže, ki so jo deluie poeti'ctK). Ce grem po noci ven, kako rad bi vstrepetal one bojiizni, ki cm', da se sta- re žensiic pokrižajo ko greJo miino p;.i- kopaii^ča in si ohranil zadnjo vraže o skriviiostriiJi piirnh m-očvlrja in fantazije o bezec'iii Inil:ah. Kako rad bi verje! na I ouo nezuano in s/tra5no stvar, o koji s; 'domišljujejo, da jo čntijo it! minno v sen- ci. Kako je tenia morala biij inri:a, strLišjia, nekoč, ko je biln ])olna bajnili biiiij, neznanili potcpuho\', lu:dobnežc\-, kojili oblik ni bilo niogoce doznali, kojili ¦pojav je oie-denel sirce, kojili skrivnostna moč je presegala rneje naSeo razmnr., in kojiin je bilo neino-go2e sc izognitiV Z nadjiaravnim je ivd\ pravi strah izgliiH z zemlje, kajti vesno se bojiuio 5amo tcga, Cesar ne razuinenio. \'iu-nc iicvarniosti nas z:uniorj.io KenHi, vzne- nviri/ti1, «preplasiiti! Kaj ie to v prinieri z grozo, ki sc rodi v duši pri misli, da bo- t\cic isrceali pošast, da vas bo mrtvec objel, da boclctc vJdcli pritcči erio tistili straihovilih zveri, ki ji'h ie ustvarila elo- vcška groza? Tenia se irji zdi jasna, od- kar ni več oživljcna. Dokaz tega je, da bi. če bi sc nalia- ja!a lriipoma sama v tern k'oz-du, naju i-.r- sledovale si ike teli dveh čndniii bitij, ki sta se sami prLkazali v žarn offiija vc- liko bolj, ko nil'scl na kakeršnokoli r-jc;- nično nevarnost.« Pcvnovil je: »I^es se bojimo sanio te- ga, čcsar nc unienio.« In hipoma sem se nečcsa sponmll, sixunnil ncke zgodbe, !:i na;n jo je ncko •nodclio pripovedoval Tursenjev pri On- stavu Flaubertu. Ali jo je kjc napisal. ne vein. Niliče ni znal bolje ko velikl rusKj rcni-a-nopisec vzbujati v duši ta tropct ptcd zasaOen-iim nepo/.natim, in, v poiu- mntkii tuje nain pripovedke, predstav- liati- eel svet vznornirjajočih stvnrK nesi- gumill, gro'/eci'li. Z njiün jo pač obcutimo. sHno l>o- jazcii Nevulnega', strah pre.-i neznanim. ki sloji za steno, za vratini. za se-clanjim življcikjeini. Z njL'iii prekoračiiiU) liitro dvomliive luci, ki ra2SVcitljujeio sanin v tol'ia), da s toonjujej-o našo grozo. Z
  • 'Iloji'nio se zaies sanio tega. eesar ni- kakor ne mneino. x Sedel jc, a 1-i boi.ic le/al v vcükcm na.slonjii'c-u, z visüeiiii,» rokairiü, noge v- dotono fetegrurcne, glavo vso bclo, kakor zakopam v svojo veHko brado in srebrnc 1-ase, kl so ga storüc cnakcfa liekemn večnemu očetu all kaki OvisJovi reki. (iovovil je nočasi, z iieko gotovo nialoinamostjo, ki jc oživliala stavke »n z neko fvocasno-stjo jezika, ki je pod- crtavala bujno ločtjost besed V iijego- veni svetlom očcsu širomi odortem, so odiscvalc, ko iz oocsa otrok;i vse v^lii- ČJtio-Siti iijC-ga duha. Prii]>{)vedova! nam je siedele: (Dalje prihodnjič.) Univ. prof. dr. Metod Dolenc : ZnSUtn spolnc morale y iiiitiiu (Po »Prerodu«.) (Konec.) 4. Kdor dekle, staro preko 15. let, zavede k spolni združiivi, obetajoč ii zakoji, se kaznuje z zaporom ne ispod 6 niesectv, n največ 5 let. Prost kazni pa postane, Ce obljubo i'/polni in se z diL-kletoin poroči. Ta zločin s? zasle- dnje Ie na ?asebno obtožbo o:x5kodo- vane osebe. 5. Kdor izkorišča bedno stanje kakšne žcnske -v svrho, da se ž njo spoliio zdriiZi a!i jo drugače spolno oskrun1', zapade kazni strogega zapora do 5 let. ZasleJovanje nastopi !e na pri vat no tožho oSkodcvanke ; prost pes^n? storilec, tt jo porcči v zakon. Akc v vseli teb sluCajih (1—5) nastopi kot daljna posledica smrt Ženske osebe, kazen ne snie iti izpod 5 let. Če nastopi s&nio tezka-'telesna okvara ali ofikodba — tu-Ji zanositev in porod treba štcti mod take okvare — kazen navzdol ni ograničena, pač pa se sme v vsakem primeru odme- i riti navzgor do 10 let rcbije. (Ureditev povračila Škode za okvaro, porod, otroka ild., je' stvar zakonita za civilne zadevc, s tern se kazenski Aükon ne more |.»cčaM.) ('). Kdor f.pravi zensko v javno hi§o sraniole (horde!) rii jo »^roči v siceršni enaki položaj (/.vodništvo ali rufiianstvo) iz navade ali iz koristo- liubia, se ksznuje v lažjili primerih s strogim zaporom do 2 let, v težjih ¦¦-,. kjer ^sc za rasiiiirKiio rnfijanstvo. —- z robijo do 5 let. Sutinerstvo (I. j. parasitarno jemanje koristi za svojo osebo iz nečiste obrti ženske osebe) se kaznuje s strogim zaporom do 5 let, a poleg tt'ga še '/. denarno kaznijo. Če pa se zvede ženska oscba izpud 18 let, ali pa ki je slorilčeva žena, hči, sestra, vnuka ali storilcu zaupana kakor nadziratelja ali skrbniku, ali pa Ce storilec sam osebno prcpoda žensko osebo javni sramoti in jo v javni hiši pusti ali pa odda driigi osebi, se kazimie z robijo do 10 let ; ako pa se izvrši tak delikl v inozemstvu, gre kazen do 15 let rohije. 7. Špolna združitev niüd krvnimi sorodniki navzgornje in nav/dolnjo Črte se kaznuje / robijo do 10 let, v stranski črti (do sestre ali tete) z robijo do 5 let, nied najbližjimi svaki ali med botrom in ksžčenko ali Ie tega roditelji — z zapororn do 1 let?.. (Tu se vidi zopet dobii vpliv srbskih sicer patriarbalnih, ampak vender etično visoko stoj-.:čib inzorov.) 8. Spolno občevanje zoper naravo med o?ebami istega spola (sodoniia ratione sexus) če se izvrši z riasilslvoni i\\\ grožnjami aJi pa v stanju neuračun- Ijivosti ali z mladostnilcom ijpod 15 let, kaznuje se z robijo do 10 let. Isto občevanie, ako se vrši z nasprotnini privoljenjem, se kaznuje s stro:;in; zapororn do 5 let. 9. Spolna zloraba živali (sodomia ratione generis) se kaznuje s strogim zaporom do 1 leta. 10. Vsako, kakrSnokoli udejstvo- vanje spolnes-'.y nagona v javnosti, ki se znaci za spolno zablodo (n. pr. ckshibicionizem), zapade kazni zapora do 5 let ali denarni kazni do 30.000 dinarjev. 11. Kdor ima javna predavanja nerriorcUne vseblne, s katerimi se vzpoclbada k spolnim zablodnim de janiem, ali pa kdor liskovine ali si ike, ki tfžko žalijo javuo moralo, proizvaja, piodaja ali sploh razširja, kaznuje se lahko z /apororn do 5 kt ali pa z denarno ka^nijo (ncomejeno). 12. Kdor je spoSno okužen (bolan) pa dejansko okuži s spolnim okiüe- njem dni^i spol aii ga ir^postavi ne- varnosti okužbe, se kaznuje z zaporom k do 5 let in pa z denarjem do 10000 dinarjev. Da princ-jse tiov kazenski zakon k ludi 5e podrobna določila giede zaSčite zakona (braka) in rodbine, je jasno. Tu jih nočenio navajati, da ru1 posta- netno pr<_ob5irni; saj imajo tiidi diu^o svr'no in so Ie posredny sredstva za za^Čito morale. Ob sklepu Ie dvoje ugotovitev, ki sltde iz görej5njih navedb. Novi pred- pisi hočojo povišati garancijo za spolno nedotaknjenost ženskih o.^eb do 15 let starosti; oni se obračajo posebno os'ro zoper naignusnejže izrodke človeške raziizdanosti, ki išč«1 grnotnih koristi ".a sd1 iz dejstva, cia postane ženska oseba nesre^na žrtev človc.ške pohot- nosti. Pa tudi sicer ustvarjajo dobro garancijo za omejitcv hudod^lstev in pogreSUov zop^r spolno moralo na najmanjšo mero. Kazni so kruie, pa potrebne, če hočorno nivo morale dvigniti, v kolikor je v zvezi s spolnim nagonom. Narodno gospodarstvo. Propaganda našlh vin. V zadnji sc j i vinarskeg'a hi sad/jarske^a oüseka Kufe?, ilružbe za Slovcniio v Mariboru (13. jan. lc^3), kot one instttiicijo v Sloven'ji. t.i se najveC- bri'ga ;t icinelj inicnovanemu propagandneinu fon-du iz svoje imovijie znesck 20.000 Diu i(er se pa s tern ziK'S- koni nika-lvor nc bo dalo doseči posiav- ttcnega ciJja, .se oJsck obrača tcm poloüi na vsc p. 11. korpomcije in druslva, ka- kor tudi na posamiezne gg. vinogiv.dnilu' hi druge lionosti, ki ji:n je prospch in procvit našega virioffradništva na sreu, s prošijjo, da.prispevajo PO svojih moceli y.-d ustamovljciii' propagandni fond. Nü'o- ga propagandnega odscka bo nadalie, da skrbi' tudi drugače za reklamo za naSa vi'iia, potoni reklainnili člankov po tu- in inozciriskih easoinsili, potoin lepakov ild., sploih, 4'a pQdvzame vsc korake, Ki bi zamogli- sluzi'ti v svrho boljšega spo- znavanja naših vin in nam dunesti jio- vMi kuipccv za nase vinske pridclkc. Ciiü vcčjl bo i)ro-pagaii'dni fond tem vcč sc bo lal'iko s(ori!'O na ton polju. Vinarsi-i in sacljarsiki odsek Alaribor. Davčno zavarovanje l>ri iivozii in izvozu blaga. (Opoz.orii.ev trgovske m obrlnisk'c1 zoom ice za Sloveuiio v Ljnb- Ijaiii.) Carkiarniicc pobirajo ob izvozu rn iivozu blaga poleg rednHi izvozniii in ?.- vozn'ii cariii še i>o 2% o'J vrediiosti uvo- žejiegii ali i/.voženoga blaga, kot davci1" zavarovf'Jtije od vseh onih, ki rw jiredlo- že dokazo-v, da so svoje izvozne ozironia u\'qz>iic obrte prijaviili za odmero dav- kov ter .davek pktčali za ustrezni Cu>,. Uvoizni'k, oz. izvoz-niik, ki se hočc agiiiti , placrlü tega zavurovanja, mora povo- doin zacari-njonoga blaga prcdlo/.ili ca- riiiar.nici .patrdilo priäto3ncua davcneßa iu-a.da, da ).< od obrti ali apravila, v ka- iero spada uvožoiio .'>zironia izvoženo bla-go, plaatl davok, za i>rcjSnju leta irn za vsa ipreteccna četriletja •tekoČcga leta. Potrdüla, ki jüh i^dajo ilnvCnl wratti r - rc-ono v ta iianien, so koleka prosta. l*o- brane zneske odposljejo carinarnico vo navodilii ge-nerakie direkcije cariti takoj oneniii 'davciicmii 11 railu, v Cigar o-kolisn i'tna uvoznik ali izvozniik svoie bivalisče. Lc zneske, katerc pUičajo inozenici, oi> PosilJL'jo carinarnice maravnost glavn! državni blagajni v Bugrad. Davčni 11 raet zara^tHi! varščlne, katere položijo tu- zcnici, za račuii njirn predpisani'h dav- kov tudi, ako so vse zapadle davke že poravnali, V torn zadnjem -prwneni in;a picionik pravieo prosMi za povračilo pla- uine varscL'nc y golovi'iii. Vend a r ic pa taka prošnja umestna Ie takrat, kaCar jc z varŠčiuio kiit ves se ostali davčui predpis za dotičiio leto in preostuja ^n-- ton znesek še za račun prihodnjega L'l;1.. Prositje, ki so koleka proste, je vlagatl i:-ri prlstoijnemu davcn^iiai uradu. Var5c;- ne izvozir.kov in nvoznikov, kateri nisc zavezani davkn, odiusno kateri svojega podjetja ali opra-viia še nisD prijaviii z:i obdaccn.'c, zaračuni da vein urad kot iz- red'iii dohodek na račun splosrie blagaj- ni^ke upj-aV'C, to jc v prkl državc, in r,-: v pri'd phicni'ko-iii. V pri i plaen;ikoin .sc torej varšči-nc zar:ičunijo Ic- v priinci-ir. il;i je uvoznik alt izvozmk svoji podjecj'1 p.ii opravilo pravMno prijavil za odmei ' dav-ka. V tell priirierlh pa .ic v intcrcsM pla'ciii'kov varščiu, da -pazi.jo, t!.a se ji.u ,]>lačani zncski res tudi zaraCunijo na ra- cu-ij davkov pri davenem nradu. Can- liarnice zaradi ve-čkrut poinanjkljivih pa- shtvov plačnJkov nc n.orcjo odpreniit' pbcc'.iui.li zneskov na pravi davčni wad;* i'ii je p-c^oslo treba po.sebne o.po?oritvC« ¦' da nc gre plačaaii znesck davkoplačcval' en v iizgivbo. Pri'iU'CrrH- so se slučaji, da Jc zilozenn varsci'na šh prcko Naro-cfn^ Ivan.ko iui -drugiih za snrejem iicpristojn'11 blagajnlc md leto ;'ni, predno je dospc*'1 na rekl-irnacljo plačnika na pristojui dav č!ii urtfd. Ker gre večkrat za izdain*'" r ziieske, jc na strani i-ntcresc-titov gotov() na niestu iP?.Äljivost, da se plačane lirc'J' . n'i'jii'-j v:\vzcinc pravilno zaračunijo. Zct^rčb»Čki Zbor. Ove godine »z' dr,ti če propr.gandistiški odio ZZ sa^0 tri broia svojega »Službenog Vijesnik»'1 Psvi broj razaslati če se koncetn vß' liače, drugi 20. marta, tn.čiv15. apr«1?; Švaki broj gtampa se u 20,000 vf mjeräka i razasilje besplatno razs>Jrn Žtov. 15. »nova dor? \« Straii 5. industrijskim poduzecima, večim trgov- cima i obrtnicima u cijeloj Jugoslavs ?a osobitim obzirom na jugoistočne krajeve države. Oglasi za »Službem Vjjesnik« primaju se ">amo za sva tri j broiai šalju izravno na propagandistički cdio Zagrebačkog Zbora, telefon 22-10, \Y\ ih primaju oviašteni Činovnici pro- vidjeni sa izkaznicom ZZ. Službeni odio Vijesnika sadržavati če pored ČJanka o opčem pregledu domače in- dustrije, trgovine i obrta još razne upute za sa;maro, te veliki broj ilu- stracija I. velesajma. Oglasni dio biti ce zbog iakäep; pregleda u glavnome uredjen po vrstama raznih poduzcča, te so u tu svrhu izradjene posebne naslovtir vignete. Razne vesti. Vnutc m babica — zakonskf par. V kanaciskem mestu Calaisu je prišel ;e dni pred mestnega pastorja mla- denič, star 18 let in ženica, stara 48 let — pozneje se ie ugotovilo, da se u? zlagaia za celih 28 let. — Predsta- vila sta se kot ženin in nevesta. Pastor je njima ugodil in poročna ceremonija fe bila kmalu gotova. V času, ko sta j novoporočena zakonska sprejemala obi- čajne častitke, se je vrnil iz župnišča pastor in hitel dopovedati, da je prav- kar sklenjeni zakon neveljaven. On je namreč po izvršeni poročni ceremoniji dobil obvestilo, da je nevesta ženinu — babica. Mladenič je bil sin njene hčerke, ki ie bivala v nekem odda- Jjenem mestu. Še kot detetu mu ie umrla mati in otrok je bil izročen babici v vzgojo. Ko je dorask.-!, ni vede), da ie njen vnuk, ncgo si je bil v svesti-» da je ona popolnoma tuja žensKa napram njemu. ln iz hvalež- nosti, da ga je tako lepo vzgajala, jo je poročil. Sedaj pa iz tega zakona ne bo seveda nič. Moderne Egipčanke. Muslimanske iepotice v Egiptu se med vseiii Alah- ovimi hčerkami najhitreje in najuspeš- nejše otresajo trdih koranovih pred- pisov. - - Niso več kakor dosrnrtne jetnice zaklenjene v harem, temveč so v toliko emancipirane, da po lastni volji pohajajo na sprehode, v trgovine, se vozijo v odkritih avtomobilih in kočijah ter se pri kramljanju v mofikih družbah ne počutijo nič manj ugodno kakor koketne Evropejke. Vse to se jim nič več" ne Steje v zlo. Ene kora- nove naredbe pa se Egipčanke vendar strogo držijo: nosijo Se vedno zastrta lica. Ampak pri lepoticah opravlja to nalogo prozorna tančica, ki le povečava čar temnih oči in privlačnost lepega Mca. One pa, katerim mati narava ni dahnila lepote v obraz, so seveda kon- servativnejše ter se pokrivajo z go- stejšo svilo ali pa kitajskim krepom. !sto velja za vse egipčanske dame, ki so prekoračile petindvajseto leto, ker se to smatra v Egiptu za mejnik med mlado in starejšo žensko generacijo. Glede oblačenja muslimanskih žen irna koran sicer stroge predpise, ničesar pa ne omenia o kvaliteti toalet. V osta- lem pa je v Egiptu gotova stvar, da etegantne Egipčanke tozadevno pola- gajo že večjo važnost na predpise modnih novotarij, kakor pa na sam Castitljivi koran. V toaleti in kostumih namreč nikakor ne zaostajajo za evrop- skimi vrstnicami, posebno ne, kar se Tiče kratkih kril, prozornih nogavic in eJegantnih čeveljč' ov. Ptičji let in opazovanje neba. Po- • ('vT7j klici ptKkv iz ozračja so astroiro- »!». katercga je poklic prisilil, bivati vcčji d€l noči pod milim ncbom, prav poRosti cJnžtvliaiii. Navadiw se čuje cvrčanje jwaijft ptic; a tudi gosi, race, čaplje. ]ju- ™?1 temnc noči, v katerih sc pogosto o- :\ \ (Jotovo pa je mani ziiano, c?a nWn «?t opa2i v daJJnoKledu polct puta mrmo mescca. Nckai podotoncK >t im Je pripetHo 16. oktobra 1921. Mrk jc bil šc majhen in laliko sem razločil, i ^ako leti vsakih par mhiut majhna ptrca mkno meseca, in sicer ixysamix:, nikdar v skupimah. Sincr: od sevcrovzhoda. pro- ii ju'goz.ahodu. Zivnhno frfotanjc jc rar- <:-doval-o majhne ptice. a .. .-------- Kitajski brivci. Neki francoski list irrinasa opis khajske brivnicc. Po njem sodeč iinajo kitajski brivci precej dru- jftičmo strokov. usposobljenost kakor na- si. Tain brivcc namažc svoio stranko z iiir/.lo vodo, in ko mu dodobra zamaže lice — ker kitajslki brivci nimajo baš sncžnobelili rok — začnc »polbiraiti« 7. i ostrhn nožem. Poscl mu kri1e naglo oa l rok; od časa do časa naTtiaže lice z vc- likim čopfčcm, kakršnc pri nas uporab- ljajo pleskarji in zidarji. Kitaiski brlvci ! pa. znaiü o'britl tudi celo glavo, kar ie na KHajskom itak doniača šega, pa da nri tem ne jx»rabijo ltrti kapliicc vode. Brftje hi ez vode je seveda cenejše kakor brltje ! z vodo, toda Franco/ we pripovcduje, ¦kaki občutki se polaščujejo onrh sirorn»- kov, k!x>tni tojnostr, gaTantira pa, da sc sredstvo mora o-bncsti, ker so so že prvi povzikusi popohioma obnesH: tri suh!ja?e dame, katerim jc vbrir.^al svok1 novo sredstvo, so preko noči pokazale naprc- dek odebelosti. Ta operacija baje ne | povzroča nobeiuh boleoin. — razen v žepu, ker po našt valuti stane okrog 200 j tisoč kron. A navztic terrm so bogate airgleškc suhljače bi!e vse blaže-ne. ko so čitale to odresil-nr) novico. Presajanje živalsklh glav. V dimai- skem biologrčnem institutu se že dalje časa pečajo z zainimivrmr. iDoiz-kusr tako- jirnenovarie transplantacijc ali presajanja in dr. Fiink poroča o tem nekatere po- drobnosti. Lastnosti, ki so jvh uöenjaKi poznali dosedaj saimo pri rnistlmah, so v poznejšem času preucsli tudi na ži- vaH. Tako je mogoče omamlieuejnu hro- šču odrezati glavo in nasaditi jo drijge- mu. ki nw jc bila seveda tiwli odrezana glava. V gotovcni času jstov:!1 popotno- ma priraste, začne delovati in lirošč se počirtr kot bi se mu nc bib ničesar zgo- dito. Tu niso potrebni nikaki šivi a-li ktej, ¦niarvcč glava se prrme sania. T>u ^0L Metoda izmcnjavanhi slave je omo^ocila ustnnovTti pomen slave zo. spolno življe- njc. Ko se je hrošč spomlad zaljubi'I in &i je iskal družico, mu jc dr. Fmker oc»- rczal gbvo in jo zamciija! z jrlnvo sa- mice. Nastopila je čudovita izprernemha. Samicc s samčevo glavo so se obnašale kot sa-mei im skušale so ooloditi svoje sestrice. Z druge straiii pa so posiopali normalni samci ž njhni tako, kot s sami- caml Samci z glavo samice pa so ostali pashnni kot normalne samice in tudi dnt- Z'i samci ji'h niso nadlegoval. Iz tega dr. Fink er sklcpa, da je za aktivno s pol no življeiije merodajna giavn, za pasivno pa telo. Tudi pri barvi lirošccvega telesn is;ni glavii odločilna vlogo. Istim potom je dioKnauo, da se je n. pr. rujava barva hrošča, :ki so mu nasadili glavo crnega hrošča, kma'lu izprcmenila v črno. 323 potnlkov rešenih z ncmSkega parnika. Po došlih poročilili je obtičal nem.ski tramsatlantski naniik Holsatia, W voal1 med Hamburgom in Havamic, na peščenih nasidDih v I'lorida kanaiu, ne- daleč od Oraysporta. 323 potnikov je W- lo TeSenüh na francoski parnik Dc La Sa He in par potnikov tudi na aroerikan- ski iparnjk Ksperan/.a. Obodvn parnifta sta prusla v Havanno. Številne žrtve avtoiaobüov. V Jetu 1922je izgubilo v Chrca^i 73f? oseb živ- 1 ljenjo pri avtoniobüvskih nczgoual!. C^ temu stevi'lu prištejemo se 20(j žrte\, Id so zgirbile življcnje vsied uinorov ii> sü- nioiTiiorov, znaša skupno šievilo žnev 942, ali skero tri žrtve vsc-iki dan. Most se je podrl. V Kelso, Wash- se je podrl v sred-o most naid reko Cowirtz. i N::d sto oseb h padlo v voclo. Ki:kili trr- deset oseb je bilo ranieivJi. a 'približno enako stevi'lo jib še pogrešajo. Na niostu je nastala velika grieca radi nekega av- tonwbila, ki je zaustavM ves proinet. Vsled velike teže se je invdr] sredmji cler. Ker je bilo pozno zvcčer. je bilo reše- vamje precej težavno. V blizhn gradljo irov most, ki je že skoro dogotovljen. 17. žrtev alkohola. I-Vaz-novanjc za- dr.ji'li prazni'kov v Chica^i je kakor po navadi zalitevalo svoj davek. Sedem- naist oseb je nnirlo raidr zastrupljcnjn s skibim žgaiijem. V trch dneh jih jc ,,- mrio vsled mtmsanja toliko, kot jih pov- prečno lmire v enem mesecu. Dinar v Curihu 5. tm. 5.25. (zdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard §lmn!c. I Kino Gaberje. »Njegovo veličanstvo na Madagaskarju«, senzaciiska, roman- tično - pustolovska drama v 10. dejanjih in 2 epohah se predstavlja druga epoha v torek 6., sreclo 7., četrteik 8. in pet eft 9. fobruarja. Predstave ob delavniklh ob 8. iffi, ob nedeljah m praznUtih ob 5., 7. in 9. iiTi zvcčer. Proda se konj mlad, 165 cm visok, vporaben za ia- hanje in vožnjo. Naslov v upravi lista. Štev. 496. i$azglas. I Pravica uporabe grobov na mest- nem pokopališču, ki je bila kupljena pred 20 leti je glasom pokopališkega reda mestne občine celjske ugasnila. Stranke, ki imajo r.a imenovanern po- kopališču grobove in hočejo iste še cbdržati, morajo plačati tozadevne pri- stojbine pri mestni blagajni. Rok za vplačanje te pristojbine se določi do 1. marca 1923. Po poteku tega roka bo rnestna občina prosto razpolagala z grobovi in na njih sto- iečimi nagrobnimi kameni, ograjami i. t. d. Pristojbina za obnovitev za na- daljnih 20 let znaša: Za rodbinski prostor . . Din 33750 za grobove odraslih ...» 60' — za grobove otrok. . , . » 30" MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 26. prosinca 1923. Za župana: šubic s. r. TrgoYski sluga se sprejme pri tvrdki Karol Florjančič. Celje, Cankarjeva c. 2. 2—1 Išče se prva hotelska sobarica 7. dobrim spričevalom. Posredovalnica Sager, Aleksandrova ul. 9, Celje. 187 Sprejmem takoj prodajalko izvežbano mešane stroke. Plača po dogovoru. J. Krašovic, Žalec. 2—1 „AuiomohiKrca prometna d. d, w Ljubljani*' naznanja cenj. občinstvu. da bode vozil na progi Celje—Vransko počenši z dnem 11. febr. t. 1. automobil samo e^kfat dnev^o in sicer: Odhod Vransko ob T— uri Prihod Celje ob 815 uri Odhod Celje (pošta) ob 14. uri Prihod Vransko ob 1515 uri. Na navedeni progi ostanejo vsa postajališča kakor do sedaj. Vpeljejo pa se še postaiališča pri poštnih uradih Celje, Petrovče, Žalec in St. Peter. — Dalje se ceni. občinstvu naznanja, da se je voznina radi splošnega podraženja poviSala za 25 °/0 dosedanje cene. Jamski, smrekoy in jelkov les od 12 cm in 1 m naprej kupi lesna industrija Pajman, Slov. Bistrica. 185 ( Ponudbe PctjmaiB, Celje. 4__ Stano jeuic, ffl il jkoüic & Romp. u Zagrebu, Boškovičeva ul, br. 31, Poštni pretinac 254 Sstn Hßfherr Schrantz, Cicyto;, Shbttiewortli. Stalno skladište gospodarskih strojeva Parne vršače garniture za loženje ugljenom i drvima ili slamare samovozne parne vršače garniture, prevozne vršače garniture sa moto- rom na benzin, vršače garniture sa špricaljkama za peronospore, motori na drveni ugljen (Sauggasmotori) stabilni ili prevozni vitlovi, vjetrenjače za žito, trieure plugovi, sijalice, ko^Ilice za travu ili za žito, zubalja, sječkarice, runilazakukuruz, žrvnjeve, mlinovi, preše za sijeno i za slamu. katere [bi imele veselje izvežbati se v izdelovanju Cravat in dve ucenki se t^koj »jo^ejmejo pri: Stran 6. »NOVA DOB A« Štev. 15^, Cess K 64,000.000- Ikrodni dom (na oglu u pritličju) Ceas K 64,000.000*- Sprejei^isi liranilne vloge ma taranllrre knjižlce in teficočl racum. ter jili oltaresfaije odL Jan. 1923 napre] po $% Iweas odpovedi^ §Va% do 6% se oclpo- vedljo, v^ denanifh zavcdov po dogovoru. ©Ssavtfas. vs€ demame, kreditne in posojilne framsaukcije najltul&iitnefe. Sf avber.o podjetje R. Rožman zidarski mojster, Laško. Naznanjam cenj. občinstvu, da sprejemam vsa stav- bena dela ter izvršujem ista solidno in točno po dnevnih cenah. 2—1 Natečajni oglas. Štev. 2777/lla-23. Najkasneje z 19. marcem tl. prev- zeti bi bilo v Celju vsakodnevno (raz- ven nedelj), enkratne enovprežne pa- ketske dostavljalne vožnje, ki se vršijo v dopoldanskem času, po razporedu, katerega določi in predpisuje pošta v Celju. Mti*±iM<' Z najpovoljnejšim ponudnikom sklenila bi se po odobrenju zneska od strani ministrstva pošte in telegrafa, pogodba, ki bi še določila enomesečni odpovedni rok s strani podjetnika, a trimesečni rok s strani direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Natančnejše besedilo pogodbe je ponudnikom na razpolago pri pošti v Celju. Stridinarskim kolekom opremljene ponudbe naj se vpošljejo najkasneje do 20. februarja 1923Lmestnemu ma- gistratu v Celju. V Ljubljani, dne 27. jan. 1923. Oblastni direktor: dr. Debelak. Meblirano sobo išče za takoj soliden gospod. Plača dobro. Ponudbe na poštni predal 3, 190 Celje. 2—1 Sfanovanje v vili blizu kolodvora, V2 ure °d Celja, se zamenja za sobo in kuhinjo v Celju. Ponudbe pod »lepa prilika za penzijo- 191 niste«, na upravo lista. 2—1 Trgovshi pomocnik iŠče siužbe v trgovini z mešanim blagom nadeželi. Ponudbe pod »trgovski pomočnik« 177 na upravo lista. 3—1 Pr*oda se šivalni siroj in noif steHEkitik. Razlagova ul. 8., Celje, pritličje. 2-1 KONJ lep, izvrsten za jahanje in za vožnjo, črne barve, 175 cm visok »e takoj pro da po zelo ugodni ceni. Kje pove Adolf Urbančič, mesar, Gaberje. 2-1 Knjižar resen, vesten,veščv hrvatskem, slovenskem in nemškem dopiscvanju, ki je v papirni stroki izvežbnn, dobi takoj staino name- ščenje. Ponudbe na knjigarno L. Weissa nasl. Filip Lipšič i drug, Bjelovar. 187 Pisarniška moč moški, vcšč sloveuske^a, nemškega in srbo- hrvatskega jezika išče siužbe. Dopise na Janko Märn, Kralja Petra c, Celje. 2—1 SA I A1F prve vrste Ir&ova roba povsem zrelä se clobiva I. hry. tvornica salam, suhcga mesa in mastl sinoui, ii. d. PeirisfiSa. ¦w—Wffi» iwfi —w.-i-t -i."!fif fTli'Y1 ^ !" f *M"Y *TT "' Hajvečje, domsiče ete: .trctehnično podjetje i ELIH družiifi za elektpotehniino industpijo d. z 0. z. HTHSwtt EbmSIvS igradi elektridne centrale in onnrežja) Pllfiffl profav&ia in cüobavlja w»o el*k$rične stroje in KitalBIB eiektpotehn^čne aparate in isde88ce-g ITfintra projektipa bs*ezp