f% poiti prejeman: za jelo leto naprej 26 K — h pol leta ietrt , mesec 13.-. 6„60, 2,20. V upravnlštvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta ietrt , mesec i«,-, 5 » ~ « 1 n 70 . Zajp o $ i 1 j a n j e na dom 20 h na mesec. SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Štev. 112 V Ljubljani, v soboto 17. maja 1902. Letnik XXX. ; Naročnino in Inserate sprejema upravništvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice SL 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Urednlitvo je v Seme-niskih ulicah 8t. 2,1., 17. Ii hija vsak dan,izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. y/>■/->> .v. mmm mmm šk | - "/• VY < V V < <'\* vl , /• .v>v.t>v A>y.».\>.v: 4T/A-—/. '.V. .V> X .v. .V? rnmmm ✓.y.>.v..v>> .v. > .v. V^iJf.v • i <■?$$<•> t- Vis mmiim .V>Y-i> 7--.\> .V. /-'• x mmm prnom v-.\ V—v. ■•■/>> .V. /'-iS mmtm vf/- v.v ,<>w. </.K pozitivno delo. Prvo, kar daje človeku vrednost, je njegovo delo. Delo je izvor dostojanstva in zasluženja. Zato pa vse sodimo po delih, zlasti pa narode in stranke. V naši novejši zgodovini razločujemo tri dobe. Bila je prva doba narodne navdušenosti, lepa mladeniška doba, ki je bila velika v pesmih in zdravicah. Imela je svoje mladostne hibe. Del tako-zvane „svetne inteligence" se je udal liberalizmu in je udaril na struno »Los von Rom«. Zdravejši del naroda je ostal pri idealih svojih očakov in se ni dal premotiti. »Mladi«, »liberalci«, »naprednjaki«, »omi-kanci«, in kakor so se zvali, so šli v odpadu vedno dalje svojo pot, dokler niso prišli do popolne negacije krščanstva. Zdaj je bilo treba odločnega koraka. Nastopil je dr. M a h n i č z »Rimskim Katolikom", nastala je cela vrsta izbornih časopisov, ki so krepko in urno branili vero očetov in krščansko omiko proti materia lizmu, ki se je jel bahato razraščati v slovstvu in življenju. Nastal je boj, ljuta borba za ideje in ideale. Mejnik tega gibanja je bil p r v i katoliški shod, ki ga je sklical rajni knezoškof Missia. Ves gnev, vse sovraštvo, vsa ljutost v srce zadetega protikr-ščanstva, je padlo nanj. Se zadnji čas zopet mečejo blato na njegovo svežo gomilo, A s to zavestjo je lahko legel v grob Missia, da je izkazal slovenskemu narodu več dobrot^ nego vsi njegovi nasprotniki. Živahno delo se je začelo po prvem slov. katol. shodu. Padla je v mase s o -cialna misel, in je vzplapolala v živem plamenu. Začelo se je delavsko gibanje, snovala so se kmečka društva, posojilnice, hranilnice, zbirali so se obrtniki, shod za shodom, poizkus za poizkusom, ustanove fi-nancielnega in dobrodelnega značaja so rastle. Tu se je katoliška ideja izkazala kot neizčrpen vir življenja, navdušenja in delovanja. In ob strani je stal liberalizem. Ljudstvo je šlo vse v katoliški tabor, in oholi magnati liberalci so samevaji v družbi nemških baronov. Liberalizem, odpadel od vere, je šel v svoji brezznačajnosti tako daleč, da je odpadel od narodnosti in se z Nemci z v e -z a 1 proti slovenski katoliškonarodni stranki, Tako je zapravil vse. Zdaj ga drži pokonci milost nemške vlade in nemškega veleposestva. Slovensko katoliško gibanje, veselo začeto in vneto nadaljevano, je bilo pa treba poglobiti in urediti. To je veliko delo drugega slovenskega katoliškega shoda. Kdor hoče spoznati vse-obsežnost slovenskega kulturnega gibanja v zadnjem času, naj nikari ne pozabi proučiti resolucije tega shoda! Tu je začrtan program tako jasen in določen, da služi ne le v navodilo politiku, ampak tudi v orožje apologetu in v kompendij socio- logu. Ogromna množica naroda je sankcionirala ta svoj politični kodeks. Nastopila je zrela doba dela in premisleka. V dvojnem oziru se kaže zdaj to delovanje : V moralno - verskem in socialno gospodarskem. Najprej treba dvigniti umsko in moralno moč ljudstva. V to nam služijo o e r -k v e n a društva, ki zbirajo mladeniče, dekleta, žene, može k verskim vajam in čuvajo nad moralno vzgojo. Njim se pridružujejo bralna in izobraževalna društva, v katerih dobiva zlasti mladina časopisje, knjige, komična predavanja, v katerih se vadi v govorništvu, v pisanju, kjer nahaja poštene zabave v gle-diških predstavah, v izletih itd. Nepregledno je polje, katero se tu odpira delavnemu ljudskemu prijatelju. Pridejo narodno- gospodarska društva. Mi smo ležali daleč spodaj. Oderuštvo je cvetelo pred prvim katol. shodom na Slovenskem po vseh krajih. Najprimitivnejše oblike denarnega prometa so bile ljudstvu neznane. Spekulantje, surovi in neotesani, so živeli med preprosto maso kakor volkovi sredi ovčje črede. Padla je pa v narod ideja gospodarske osvoboditve, ideja zadružništva, hrepenenje po napredku, po razvoju ekonomičnih sil. In glejte : kot novi misijonarji nove dobe so se šli duhovniki najprej učit sami, so se sami izobrazili, in potem so ustanavljali ljudstvu posojilnice in zadruge. Junak je bil duhovnik v turških časih, ki jezmečemv roki branil domovino. Isto junaštvo so pokazali oni, ki so preganjani od vlade, denuncirani, obrekovani, teptani in zasramo-v a n i, dvigali prapor gospodarskega osvobojenja ljudskega. To je največje kulturno delo, katero se je kdaj izvršilo na zemlji slovenski. In tako gremo naprej. Niti nasilje ob-lastev, niti zloba zavistnikov nas ne bota omajali. Organizacija se izvršuje, vedno trdneje se sklepa. In ko bo organiziran ves slovenski narod od se verne meje do adriatskega morja, in ko bo ta organizacija vezala z duševno vezjo na materno telo tudi ločene sinove v Ameriki in v Egiptu — tedaj bomo šele imeli garancijo, da naš narod ostane na površju med kulturnimi narodi, kot majhen rod po številu, a velik po svojem razumu. Goriške razmere. Iz Oorice, 16. maja. . Odkar sta gg. dr. Tuma in Gabršček dvignila na Goriškem prapor »boja proti klerikalizmu«, odkar se sramoti in pobija v »Soči« vse, kar ima katoliško ime, gre pri nas razvoj dosledno dalje. Liberalno časopisje bo utonilo v svoji umazanosti, ker kar je presurovo, to se pač ne more stalno obdržati, zlasti tam ne, kjer Btori katoliška stranka svojo popolno dolžnost v narodnem in socialnem oziru. Uspehi vsega napora, kar sta ga žrtvo vala oba voditelja med huronskim krikom raznih elementov, ki pobijajo vse, kar je krščanskega, sadovi vsega večletnega boja proti katoliškonarodni stranki pač niso veliki. Tudi pri narodno-gospodar-s k i h načrtih in nakanah nima »napredna« stranka nikakih uspehov, ker se je postavila na nemogoče stališče skrajnega in transigentnega liberalizma. Kar prime v roke, vse je strankarsko, vse okuženo s sovraštvom. Tudi nimajo nasprotniki za seboj pravegi rodoljubnega in požrtvovalnega občinstva. Pri nas duhovnik žrtvuje večinoma vse, kar premore: Dela v potu svojega obraza zastonj vse, govori, poučuje, in nazadnje še plačuje za javne potrebe. Pri liberalcu je druga. Pristaši te stranke so večinoma sebični ljudje, katerim je njihov žep več kot vse drugo. Liberalna stranka je osnovala zdaj »Narodni sklad«. Ta je namenjen zato, da si povrnejo liberalci stroške in dolgove, ki so jih naredili ob zadnjih volitvah. Liberalno »Pevsko in bralno društvo«. To je zdaj zelo na slabem. Pri zadnjem izletu na Ajdovšioo so se godile stvari, ki so spravile kapel-nika Steleta v zapor . . . Pustimo to ža lostno poglavje! Jako prav je storil g. Be-nišek, da ni prišel v to družbo. »Trgovsko in obrtno društvo« umira zaradi tega, ker se je v njem več govorilo o boju proti »klerikalcem«, kakor pa o »prekomorski tr govini«, katero ima v svojem programu. A. Kristan, glavni steber, je šel — no ve se kam. Drugi voditelj za njim je bil gospod Vernik. Ta je tudi izginil — zapustivši svoje tirjatve »Narodnemu skladu«. Katoliško-narodna stranka, katera drži še krepko po koncu katoliški prapor, dvignjen od dr. Mahniča, je osredotočila svoje delovanje zdaj na utrditev denarnega zavoda »Centralne posojilnice«. Vsakdo si lahko misli, kako težko je bilo v prepiru osnovati tak zavod. Liberalna stranka je uprizorila proti njej velikansko borbo. Z vsemi sredstvi so jo hoteli diskreditirati. Napovedovali so jej bankerot, obrekovali domoljubne može, ki so jo snovali. Hoteli so razbiti začetek prepotrebne ljudske organizacije. A pri vsem tem se je zavod polagoma razvijal — jeza »naprednjakov« pa je rasla. Hranilne vlc ge so v kratkem času narasle na pol milijona kron, in od 1. maja dela »Centralna posojilnica« s svojim denarjem brez vsake pomoči od drugih zavodov, pri katerih ima sicer najboljši kredit. Prišel bo čas, ko bo imela katoliško-narodna stranka vse v resnici zdravo narodno in socialno delo na svojih ramah. Vedno očita »Soča« naši stranki, da ni narodna. A v isti sapi, ko nam je to očitala, je sama milo prosila Italijane, naj se združijo s slovenskimi liberalci proti kat narodni stranki! Liberalna stranka je napovedala boj naSemu političnemu društvu »Sloga«, in za »Šolski dom« bo kmalu tudi edini požrtvovalni dobrotnik toliko zasramovani — »brezdomovinec«. Trsf. Iz Trsta 16. maja. Z ozirom na obisk slovanskih časnikarjev, namenjen našemu trgovinskemu empo-riju ob Adriji, pač ne bo odveč nekaj podatkov o kulturnem in političnem položaju Slovanstva v Trstu. Med tržaškimi slovenskimi listi je prva »Edinost«, političen dnevnik, zasnovan leta 1876. Izprva je izhajala vsakih 14 dni ter se je polagoma razvila v dnevnik. Tendenca lista je: gojenje slovanske vzajemnosti in vzbujanje slovenske narodne zavednosti. »Edinost« neče biti niti katoliško-narodna niti liberalna. Od leta 1898 Bem ima »Edinost« lastno tiskarno, katero je takorekoč iz ničesar ustvaril in zagotovil prvo-boritelj tržaških Slovencev, odvetnik in deželni poslanec dr. Gustav Gregorin. V tiskarni »Edinosti« izhajajo še »a 1 o v e n k a«, ki goji feminizem, ter izhaja od I. 1897, »Svetilnik«, ki izhaja 2. leto po dvakrat na mesec s podobami in radikalno narodno tendenco. »Vinarski in vrtnarski list«, glasilo kmetijske družbe za Trst in okolico, ki izhaja po enkrat na mesec, hu-moristični list »Brivec«, s politično, radikalno narodno tendenco, izhajajoč trikrat na mesec. Izven tiskarne »Edinost« izhaja: »Novi 1 isfc«, narodni tednik, s prilogo »Mali No-vičar«. Najsijajnejše se je pokazala narodna zavednost o zadnjih državnozborskih volitvah (januvarja 1901) v peti kuriji. O tej priliki je prišlo po vročem boju med italijanskim nacijonalnim kandidatom Atilijem Hortisom, kandidatom slovenske narodne stranke adv. dr. Otokarjem Rybafem, in kandidatom mednarodnih soc. demokratov, te dni umrlim Karolom Ucekarjem, do ožje volitve med prvima dvema ter je dobil o tej priliki slov. kandidat 8414 glasov, italijanski pa 10699. Izid te volitve, ki je provzročil senzacijo po vsej Avstriji, je dokazal, da je v Trstu in okolici slovensko prebivalstvo skoro enako močno, kakor italijansko, dočim izkazuje uradna statistika le okolo 20% Slovencev 1 Nadaljni dokaz narodne zavednosti tržaških Slovencev je okolnost, da imajo isti v mestu in okolici kakih 40 samo gospodarskih društev, katerih najvažnejše je »T r-ž a š k a posojilnicainhranilnica«, ki se je tekom llletnega obstanka razvila v krepek denarni zavod, ki izkazuje sedaj že okolo 8—9 milijonov kron letnega prometa. Ta zavod posega zlasti od lanskega leta globoko v naše gospodarsko in društveno življenje. Tekom enega leta je namreč »Tržaška posojilnica in hranilnica« omogočila nakup petih hiš, ki imajo služiti slov. na- LISTEK. Ferdo Livadič 1798—1879.*) Iz Zagreba, 14. maja. Binkoštni ponedeljek bodo hrvaški do moljubi odkrili v Samoboru pokojnemu skladatelju Ferdu Livadiču spominsko ploščo na hiši, v kateri je umrl 1. 1879. Priprave za to svečanost so velike, a ni dvoma, da bode krasno uspela, samo če bode lepo vreme. Prijazni in domoljubni trg S a m o b o r privablja že sam po sebi na praznike veliko Bveta iz bližnjega Zagreba, posebno odkar ima železnico. K tej svečanosti pa ne bodo prihiteli goBtje samo iz Zagreba nego tudi iz drugih krajev Hrvaške in bližnje Slovenije, da izkažejo čast zaslužnemu skladatelju hrvatske budnice »J oš Hrvatska ni j' p r o p a 1 a«. Vredno je pri tej priložnosti, da podamo nekoliko podatkov iz življenja F. Livadiča, ki je v družbi z Gajem budil s svojimi pesmami hrvaški narod. Ferdo Livadič (Wiesner) se je rodil 30. maja 1798. v C e 1 j u v Slo- ») Po M. Grloviču : ^Znameniti Hrvati XIX. vijeka*. venskem Štajeru. Oče mu je bil sodnijski pristav. Po teti je podedoval malo posestvo v Samoboru, kamor se je preselil s svojimi roditelji 1. 1809. Tukaj je dokončal prve šole, a gimnazijo je izdelal v Zagrebu. Že od prve mladosti je imel posebno veselje za glasbo, pa ga je dal zato njegov oče podučevati v Zagrebu pri nekem B o h m u v petju in glasovirju, kjer je tako hitro napredoval, da je postal celemu mestu ljubimec, ker je večkrat javno igral. L 1815. ga pošlje oče v Gradec, da se uči pravoslovja in da Be izpopolni v glasbi. Vodil ga je skladatelj H ti 11 e n -b r e n n e r , velik privrženec in častivec Beethovenov. Livadič je ostal v Gradcu celih šest let Dokončal je pravo ter hotel stopiti v državno službo, ko ga je bolni oče poklical domov, da prevzame gospodarstvo. Da si olajša posel, se oženi v Gradcu 1. 1823. s Katarino Presinger, hčerjo odličnega posestnika, ki je bila jako muzikalna. Na Hrvaškem jej je bilo jako všeč in hitro se je sprijateljila s hrvaškim narodom, njegovimi navadami in posebno še z njegovimi napevi. Ravno ona je nagovorila svojega moža, da je zbral in popisal mnogoštevilne ljudske popevke. Samobor je bil od nekdaj magnet, ki je vabil Zagrebčane, nekaj radi svoje pri-rodne krasote, nekaj pa radi gostoljubivosti in rodoljubja. Pogosto je zahajal v Samobor tudi Gaj, ki je zbiral okoli sebe mlade ljudi ter se ž njimi pripravljal na bodoče delo. Kmalu je izprevidel, da je Livadič človek, kakršnega treba, ker je njegova bistra glava in navdušeno srce znalo, da je pesem najjača buditeljica vsakega pokreta. Zato je obsipal Livadica s pesmami, da jim zlaga napeve. Na početku 1. 1833. se je vozil nekega dne v Samobor ter po poti razmišljal, da sostavi hrvaško davorijo, podobno poljskej »Jescze Polska nie zginiela« in da jo upotrebi kot narodno budnico. Kar hitre zloži v glavi prvo kitico, a od daleč začuje narodno glasbo, katere ritem se je za čudo ujemal z ritmom njegovih stihov. Komaj je prispel k Livadiču, je napisal hitro tekst, a Livadič je po njegovem pope-vanju zložil melodijo in napisal note. Tako je nastala krepka hrvaška budnica »J o š Hrvatska n i j' p r o p a 1 a«, ki se je jela iz Samobora širiti po celej zemlji. Zagrebški glasbenik Wiesner v. Morgen-s t e r n , ki pa ni bil v rodu z Livadicem, je priredil napev za zbor, in tako se je 7. januvarja 1835. prvikrat ta davorija javno pela v zagrebškem gledališču z nepopisnim oduševljenjem vsega občinstva. Od tedaj pa vse do svoje visoke starosti se je bavil F. Livadič z zlaganjem popevk in s komponiranjem raznih napevov, od katerih bi za nas bile največe vrednosti glasba za Kukuljevičevo dramo »J u r a n i Sofija«, ki se je izvajala pri prvi predstavi 10. junija 1840. v gledališču, ali se je na žalost izgubila z glasbo, katero je kasneje napisal za Bogovicevega »Franko-p a n a«. Livadičeva hiša v samoboru je bila isto, kar Gajeva v Zagrebu: zbirališče vseh narodnih prvakov in uglednih tujcev. Tudi nesrečni L i -s i n s k i je našel pri njem mnogo spodbude, a ravno tako je tudi Stanko Vraz tamkaj zložil svoje najlepše »Djulabije«. Cim bolj se je širilo narodno življenje, tem večja je bila tudi delavnost Livadičeva, ki je dosegla 1. 1848. in 1849, svoj vrhunec. Popularnost njegovih popevk je rasla od leta do leta; a ni bilo niti koncerta niti društva, kjer se niso popevale. — Njihovo popularnost je najbolje razširil prvi hrvatBki urednik »Dubrovnika« g. Ant F a b r i b iz Dubrovnika. Tudi slovensko časopisje bo dobro zastopano. K shodu ie priglašenih 44 slovenskih Časnikarjev. Kolikor nttm je znano, bodo na shodu zastopani Mi: »Slovenec", »Edinost", „Dom in svet", „Katol. Obzornik", »Domoljub«, „S!ovenski List", »Voditelj«, »Primorski List", »Domovina". »Slov. Učitelj«, »Dolenjske Novice", „Slov. Zadruga", »Slov. Narod", »Zg. Danica". »Zvon", »Vrtec", »svetilnik", „Go rica", „Učit. Tovariš", »Izveatja muzejskega društva", »Soča«, »Planinski Vestnik", „Du hnvni Pastir". »Cerkveni Glasbenik", »Zora". Udeleži se shoda tudi nekaj slovanskih državnih in dež. poslancev. Pojasnilo glede časovne razdelitve pri prireditvah povodom IV. shoda slovanskih časnikarjev meseca maja v Ljubljani. V soboto, dne 17. maja: ob pol 8. uri zvečer koncert pevskega društva »Smetana« iz Plzna v veliki dvorani „Narodnega doma"; po koncertu k o m e r z v »Sokolovi« dvorani »Narod, doma«. V nedeljo, dne 18. maja: o b 6. uri zjutraj sestanek v »Z v e -z d i" na Kongresnem trgu. Točno ob pol 7. odhod na Gorenji Rožnik, kjer bode ob 7. maša. Po maši zajutrek v Peršinovej gostilnici. Ob pol 9. odhod v Ljubljano črez Češki vrh in mimo razgleda v gozdu pod-turenBke graščine. Ob 9. dopoldne zborovanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Po zborovanju odidejo gg. časnikarji v treh oddelkih k o b e d u v go-stilnico pri »Zvezdi«, v hotel Lloyd in na južni kolodvor. Ob 3. popoldne sestanek v »Mestnem domu«, odkoder gredo gg. časnikarji v več oddelkih ogledovat Ljubljano in — če preostane kaj ča6a — tudi bližnjo okolico. Ob 7. zvečer banket v veliki dvorani »Narod. doma. V ponedeljek, dne 19. maja: ob 6. uri zjutraj sestanek v kavarni »Evropa« in od tod točno ob pol 7. odhod na južni kolodvor k vlaku, ki odide ob 7'05 na Gorenjsko. O b 914 dopoldne prihod na Javornik, odkoder gre vsa družba peš do dobravskega Šuma in odtod skozi Vintgar do Žumrove gostilnice, kjer bo prirejen zajutrek. Opoldne se vsi izletniki odpeljejo z vozovi, ki bodo zanje pripravljeni, na Bled. Ondi slovesen sprejem, vožnja po jezeru in poset otoka. Točno ob 3. popoldne skupni obed v jezerskem salonu »hotela Toplice«. Ob 6. popoldne odhod z Bleda na kolodvor v Lescah peš ali z vozovi, kakor bo komu ugajalo. O b 7 18 odhod v Ljubljano, kamor dospč vlak ob 8 51 zvečer. Potem sestanek v »Narodnem domu«. V torek, dne 20. maja: o b 5 58 zjutraj odhod z južnega kolodvor« v Postojno, kamor prispe vlak ob 7-27. Po slavnostnem vsprejemu zajutrek v hotelu pri »Ogrski kroni.« Ob 9. dopoldne ogledovanje svetovnoznane jame. O b pol 1. popoldne obed v hotelu pri »Ogrski kroni.« Ob pol 3. popoldne odhod na kolodvor, odkoder se poštni vlak odpelje ob 3 01 in dospe v Trst ob 5 35 popoldne. Izpred sodišča. 1lederrary in Potočnjak. 28. apr. 1899 1. je drž. pravdništvo konfisciralo rav nokar v „Narodni tiskarni" tiskano brošuro: „Aus dem Lande der Rechtlosigkeit und Demoralisation", v kateri se bavi posebno .ljubeznivo" z banom Khuen Hedervanjem. Vsklicu g. Fr. Potočnjaka je včeraj deželno sodišče v Ljubljani ugodilo in konfiskacijo razveljavilo. Drž. pravd, se bode pritožil. Dr. Hudnik bode moral radi nepravilnosti pri odvetniškem poslovanju plačati globo 600 K. Tako se je odločilo predvčerajšnjim. Branil ga je dr. T a v č a r , ki nič ne stori, da bi Plantan stopil pred svoje volivce. Kaj ne, g. Plantan e tutti quanti : »Zopet eden!« Tedenski koledar. Nedelja, 18. maja: BinkoSti. Ve-* nancij m.; evan.: Jezus govori o sv. Duhu. Jan. 15. — Ponedeljek, 19. maja: Binkoštni. Celestin p. — T o r e k , 20. maja: Bernardin Senen. — Sreda, 21., maja: Feliks Kantal. Kvatre. — Četrtek, 22. maja: Julija d. m. — Petek, 23. maja: Paskal Baj. sp. — Sobota, 24. maja: Marija pomoč kristijanov. — S o 1 n c e izide 20. maja ob 4. uri 28 min., zaido pa ob 7. uri 26 min. — Lunin spremin: ■očip 22. maja ob 11. uri 44 min. dopoldne. J— Musica sacrav nedeljo, 18. maja: IV stolni cerkvi ponti likalna maša ob pol 10. uri: »Ecce sacerdos magnus« ip instrumentalno slavnostno mašo v C dur zložil Vnton Foerster, »alleluja« dr. Franc \Vitt, sekvenco »Veni sancte Spiritus« P. H. Thie-len, po olertoriju »Veni sancte Spiritus« zl. Morio Brosig. V pondeljek 19. maja pontilikaln.* maša ob 10. uri: Tretjo inštru mentalno mašo v A moli zložil Bernard Ilahn, »alleluja« in sekvenca kakor včeraj, po ofertoriiu »Veni Creator Spiritus« zl. dr. Franc Witt — V mestni cerkvi sv. Ja koba v nedeljo velika maša ob 9. uri: Mašo v C-dur zl Fr. Gerbie, graduale Alleluja. Emite Spiritum s sekvenco Ant. Foerster, ofertorij Confirma J. Mitterer. — V ponedeljek velika masa ob 9. uri: Mašo v F-moll in F-dur zl. M. Brosig, graduale Lo-quebantur s sekvenco ter ofertorij Intonuit J. B. Tresch. Dnevne novice. V Ljubljani, 17. maja. Osrednja zveza slov. novinarjev je od ministerstva potrjena. Ustanovni shod se vrši jutri ob pol 3. uri popoludne v »Mestnem domu«. Slovanski časnikarski shod. Po mestu ponosno plapolajo trobojnice. S stolpa na Gradu se vije slovenska zastava gostom v pozdrav. Časnikarskega shoda se udeleži 150 časnikarjev. Danes dopoludne je došel del čeških in poljskih ude-ležnikov. Na kolodvoru jih je pozdravil pripravljalni odbor. Med časnikarje tukajšnji odbor razdeljuje „Vseučiliški zbornik", „Vo-ditelj po Ljubljani", opis Bleda in Gorenjske, razgled na Ljubljano in slike Gorenjke v narodni noši. Predsedoval bo shodu Slovak g. Matuš D u 1 a , podpredsedniki bodo : izmed Hrvatov Gjalski, izmed Cehov H r u b y. Poljaki podpredsednika še določijo. Tajniki bodo Ceh Hovorka, Srb. Fab-r i s in Slovenca dr. Žitnik in Fr. G o -v e k a r. Za dame, ki se nameravajo udeležiti shoda, bode pripravljen prostor n a galeriji. Pri današnjem komerzu, kate rega prirede slov. časnikarji na čast svojim slovanskim tovarišem, bode Aškerčevo pozdravno pesem deklamoval gospod dr. O r a ž e m. — Kdor bi izmej časnikarjev še želel legitimacija na shod, naj se oglasi pri g. Stefetu, ki daje tudi vsa pojasnila. Pozdrav celjskih Slovencev slovanskim časnikarjem. Celjska »Domovina« piše v pozd/av slovanskim časnikarjem: »Pozdravljamo Vas cel|ski Slovenci, kateri se Vam imamo za premnogo podpor, premnogo uslug, za velike idealne podpore najiskreneje zahvaliti. — Naša gimnazija je Vaša zasluga! Pozdravljeni najsrčneje od nas, spodnje štajerskih Slovencev ! Na Vas smo gledali, od Vas smo se učili bojevati, pri Vas smo iskali in našli tolažbe, ko so nas najhuje pritiskali na sprotniki! Vi ste nas razumeli v vsem! Bodi blagoslovljeno Vaše delo, naj pošlje Vsemogočni Svojega Duha nad Vas v prid in blagor Slovanstva in Slovenstva! Naprej zastava olave!« Slovanski časnikarji na Rožniku. Kakor že naznanjeno, udeležili se bodo jutri ob 7. uri zjutraj slovanski časnikarji svete maše na Rožniku. Sv mašo bo daroval kanonik vrhbosanskega kapitelja in urednik „Vrhbosne" č. g. dr. Ivan Šarič iz Sarajeva Sprejem slovanskih časnikarjev v Kranju. I z K r a n j a se poroča: Ta teden so se vrSila posvetovanja radi pozdrava slovanskih časnikarjev, ki se bodo pehali binkoštni pondeljek mimo Kranja. Sklenilo se je, da se pozdravijo kar najsi-jajneje. Na kolodvoru se bodo zbrala vsa društva tukajSna z godbo na čelu. Zastopana bo čitalnica, Sokol, bralno društvo, moško pevsko društvo »Kranj« in požarna bramba. Ob prihodu in odhodu vlaka bo svirala godba. Kakor čujemo, bo drage slovanske goste pozdravil blag. gosp. župan, svetnik K. Š a v n i k. Sprejem slovanskih časnikarjev po Gorenjskem bo prav prisrčen Iz Kranja in tudi od drugod se nam po roča, da bodo časnikarje pozdravili zastopniki občin in društev. Iz G o r i j pri Bledu se nam brzojavlja: »Naša občina pozdravi slovanske časnikarje na Dobravi nad Vint-garjem in potem pri restavraciji. Fantje in dekleta pridejo pozdravit v narodni noši; bralno društvo pride z zastavo. Dekleta pa bodo delila šopke iz gorskih cvetlic. Naša občina in hranilnica priredi brezplačno po-gostovanje v restavraciji za časnikarje. Ljudstvo se dohoda slovanskih gostov srčno veseli. Že naprej kličemo: Dobro nam došli v slovanski Švici. — Na Javorniku, odkoder pojdejo slovanski časnikarji v Vintgar, se pripravlja slovesen sprejem. Narod navdušeno čaka, da pridejo medenj slovanski bratje. Sprejem češkega pevskega dru štva „Smetana". Kakor je bilo naznanjeno, se je včeraj z brzovlakom o polu šesti uri zvečer pripeljalo v Ljubljano pevsko društvo »Smetana". Že zgoda| pred določenim čaBom Be je pred kolodvorom južne železnice in v kolodvorskih prostorih samih zbrala mnogo-brojna množica občinstva. Olicielno so se vdeležili sprejema: v imenu meutnega ljubljanskega zastopa g. dr. Bleivvsis vitez Trsteniški, odbor »Glasbene Matice« s pred sednikom g nadsvetnikom Svetkom in načelnikom pevskega zbora g. prof. Štritofom, deputaeije »Sokola', »Slavca" in »Ljubljane" z zastavami, »slov. planinsko društvo« in pa »ljublj. češki klub«. Veselilo nas je, da si je bilo občinstvo v svesti, kako odlične goste sprejema, posebno pa, da so se naše odlične slovenske dame tako mnogobrojno vdeležde sprejema. Ko se je vlak približal, sprejelo je občinstvo mile nam goste z burnimi »Nazdar« in „Živio" klici, g. dr. Bleiweis vitez Trsteniški pa jih je v imenu alav. ljublj. mestnega zastopa pozdravil in povdarjai, da si štejemo v čast sprejeti v našo sredino tako odlične goste, ki s) toliko slave želi v dal|ni Francoski in pa v Bruselju, ter da želi in upa, da kratke ure, ki jih med nami prežive, napravijo ugoden vtis in da jim ostanejo v prijetnem spominu. Nato je skoro v istem smislu pozdravil goste g. nadsvetnik Svetek v imenu »Glasbene Matice« in ostalih navzočih društev, na kar se je predsednik društva »Smetana" g. Ling s toplimi besedami zahvalil za tako iskren in krasen vsprejem in povdarjai vzajemnost in ljubezen češkega naroda k bratom Slovencem. Pri odhodu je mnogobrojno občinstvo spremljalo mile goste v njih stanovanja. — Zvečer je bil komers v „Narodnem Domu«. Imenom zbora pevskega društva »Glasbene Mitice« jih je pozdravil gospod profesor Stritof, v imenu tukajšnjih Čshov g. inženir B 1 o u d e k , zahvalil se je g. Lan g. Valentinu Vodniku -- slovenski časnikarji. Danes so slovenski časnikarji položili na spomenik Valentina Vodnika kra sen venec s trobojnimi trakovi in napisom : „Prvemu slovenskemu časnikarju — slovenski časnikarji." Sliko udeležnikov časnikarskega sestanka izvrši tukajšnji lotogral gospod Davorin R o vš e k. Na Dunajski cesti je v pozdrav časnikarjem postavljen krasen slavo-1 o k okrašen z grbi slovanskih dežela. Napisi so v vseh slovanskih jezikih. Na postojnskem kolodvoru pozdravijo v torek zjutraj slovanske časnikarje slovenska društva in postojnski obč. zastop. H komersu, katerega prirede danes zvečer v »Narodnem domu" slovenski časnikarji, ima vsakdo pristop. Žaleti je, da se občinstvo komersa, ki se prične po koncertu društva »bmetane", udeleži v obilnem številu. Osebne vesti Č. g. Štefan Terškan, kaplan v Šempetru, je bil nevarno obolel za škrlatinko, a sa mu je že obrnilo na bolje. Vendar bo pa še nekaj časa v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji. Tam se je naselil zaradi bolezni začasno vpokojeni kaplan Šmarješki g. Fr. Koželj. Na njegovo mesto pride iz Škocjana g. Jakob B e n e -d i č i č. Ljubljanski občinski svet je imel včeraj sejo. '»Narod" ima za poročevalca iz obč. sveta voditelja ljubljanskih soc. demokratov. Tako hoče menda „Narod" ironizirati obč. svet. Včeraj se »Narodov" poročevalec ni več upal v obč. svet. Pobrisal jo je na galeriio. Menda je slutil, da ga utegnejo vreči ven. Tako so sedaj na galeriji trije poročevalci. Pričetkom seje je bil sprejet županov predlog, naj se d& za » D i J a š k i dom« v Celju 500 kron. Župan je prebral poročilo župnega urada stolne cerkve, da namerava zvg raditi novo pokopališče v Štepanji vasi. — Podžupanom je bil soglasno izvoljen gosp. dr. K. vitez B I e i w e i s Trste niški. — Vojaško prekladišče namerava vojaška oblast graditi ob Dolenjski cesti in je komo poveljstvo prosilo, da bi mu mesto prodalo neko svojo senožet ob Dolenjski cesti. Podžupan se je upiral. Prav dobro je branil koristi šentjakobskega okraja g. Vidmar Sklenilo se je, da se svet proda. — Izvršile so se volitve v razne odseke. — O zgradbi tržnice oziroma o zgradbi poslopja za II. držav, gimnazijo se je sklenilo, da se odobri transakcija, ki meri na to, da se na prostoru sedanjega licealnega poslopja zgradi tržnica, za novo gimnazijo se pa kupi Del-cotovo ali Dežmanovo posestvo, kakor odloči — vlada. — Ob Miklošičevi cest i se pri frančiškanski cerkvi napravi samo en hodnik in se bo temeljni zid pri cerkvi — odkopal, potem pa zavaroval z betonskim blokom. Strokovnjaki so rekli, da cerkev pri tem ne bo nič trpela. Obč- svetnik Šubic je dejal, da so se strokovnjaki že večkrat zmotili, tako pri novem jubilejskem mostu, kjer so mislili, da je temelj skalnat, pa je bila ilovica. Njegov protipredlog je bil odklonjen. — Streha na stolpu na Gradu Be bo popravila in izdela proračun magistrat. G. Trnkoczy je predlagal, naj sa na stolpu napravijo informacijska znamenja o razgledu, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. — G. Kozak je prosil župana, naj posreduje, da se ogled živine na kolodvoru boljše uredi. Belokranjska železnica — ugodno poročilo. Pooblaščen in naprušen od železniškega ministra pl. \V i 11 e k a nam javlja gospod državni poslanec vodja Povše: železniški minister je naklonjen zgradbi belokranjske železnice, katero je predlagal poslanec Viljem Pleifer, in je hotel to omeniti v svojem govoru, pa je po pomoti izostalo, potem pa mu ni bilo moči še enkrat govoriti v proračunski razpravi. Minister je zahteval od konsorcija, da se mu predloži vse za revizijo trase — S tem je stopilo vse vprašanje v novo fazo in upati je, da se ta velevažna zadeva kmalu ugodno reši. »Gospodarska zveza", središče na šega narodnega gospodarstva, je ustanovila zopet dve novi posojilnici na V o j s k e m in na Gorah. Sadaj je v gospodarski zvezi" že 164 posojilnic in 52 zadrug. Tako delajo na Slovenskem za narod »klerikalci« v Pač lahko vprašamo one, ki sramote dr. Šusteršiča, kateri izmed njih ima za sabo tako narodno delo V V Mariboru bo danes mimo se vozeče slovanske časnikarje prisrčno pozdravili. Čujemo, da je tudi v Celju bil pozdrav. Sveče v korist družbi sv. Cirila in Metoda, o katerih se je že mnogo govorilo med rodoljubi in prijatelji prekoristne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, bodo sedaj vendar le prišle v promet. Ako se pomisli, kako velikega pomena je naša šolska družba, in koliko podpore daje slovenski mladini, je pričakovati, da se bode slavno p. n. občinstvo zavedalo svoje dolžnosti in povsodi zahtevalo le sveče družbe sv. Cirila in Metoda. — Ker je kakovost teh sveč najboljša, cena pa enaka drugim sovrstnim izdelkom, je dolžnost vsakega narodnega trgovca, da si omisli te sveče. — V kratkem izidejo ceniki, ki so bodo na zahteva-nje dopošiljali poštnine prosto. — Za raz-pečavanje Ciril Metodovih stearin - sveč je družbino vodstvo poverilo trgovca gospoda Mateja Žigona v Škofji Loki kot glavnega zalagatelj a. Vsa naročila ali sploh kaka pojasnila naj bodo naslovljena na omenjenega gospoda trgovca, ki bo drage volje vedno na razpolago. Goriška podružnica »Slomškove Zveze« je imela 1. majnika društven shod s predavanjem v »Šolskem domu« v Gorici. Obravnavalo se je zlasti, kako izboljšati šolski obisk. — »Slomškova Zveza« slovenskih učiteljev in vzgojiteljev se lepo razvija. Osrednje društvo B sedežem v Ljubljani šteje zdaj 170 vsta-novnih in rednih članov; podružnica v Gorici ima nad 60, podružnica v Idriji 35 članov. V bližnji bodočnosti, se bode osnovala pjdružnica za Spodnji Štajer. — »Zve-zino« glasilo je izborno urejevani »S 1 o -v e n s k i u č i t e 1 j«, ki že tretje leto izhaja 1. in 15. vsakega meseca in se tiska letos v 1150 izvodih in stane celoletno le 5 K. Razširjen je po vsem Slovenskem, pa tudi med brate Hrvate in Cehe že zahaja v nekaterih izvodih. Ravnokar izišla 10 številka letošnjega letnika ima naslednjo vsebino : Jezuitska šola v Ljubljani (1597 do 1773). Piše Viktor Steska. — Umetnost v življenju otrokovem. — Dopisi. — Slovstvo. — Šolske vesti. — Drobtine. »Dijaški dom v Celju". Za ustanovitev tega prepotrebnega slov. dijaškega zavoda se marljivo in hvalevredno stekajo darovi, za katere prispevajo velikodušno poleg Slovencev tudi bratje Hrvatje in Cehi. Ravnokar smo prejeli III. izkaz darov, ki smo ga, žal, morali odložiti radi pomanjkanja prostora. Pripomnimo le, da se je žo dosedaj, vštevši ta zadnji izkaz, nabrala lepa svota 12.072 K 92 h. Slovenski „Učiteljski dom" v Celovcu Darovi za ustanovitev tega prepotrebnega zavoda so že začeli dohajati. Doneske sprejema blagajnik društva, gospod profesor J. S c h e i n i gg v Cslovcu, Vetrinjsko predmestje štev. 26. Zadnji izkaz izkazuje : Neimenovan iz Kutne Ilore na Češkem 50 kron ; Neimenovan iz Beljaka 10 K ; gospod Lovro Serajnik, nadučitelj v Prihovi pri Konjicah na Štajerskem 5 K; g. J. Peterman 40 vin.; g. J. Klemenčič 5 K; g. A. Plenaf 20 K; J. Lubej 20 K; slavna posojilnica na Bistrici 40 K; g. J. Božič 10 K ; g. S. Incko 100 K; g Matej Trtnik, župnik v Pernicah 2 K. Hvala 1 Živeli nasledniki 1 Ljubljanski Nemci proslavljajo te dni 200letnico filharmoničnega društva. Iz raznih mest se je pripeljalo precej nemških deputacij. Mi jim slavnosti ne bomo motili. Včeraj zvečer, je bil po koncertu komers v kazini. Slovenske zastave po ulicah pričajo, da je Ljubljana slovenska. »Tagespošti« so Nemci brzojavili, da je mesto v zastavah radi nemške slavnosti 1 „ Jurčičeve razglednice je izdala »Ženska podružnica bv. Cirila in Metoda". Dobivajo se pri g. Jos.' Petriču v Ljubljani in po drugih prodajalnicah. Na njih je podoba Jurčičeva in njegove rojstne hiše. Miroslava Vilharja spomenik Iz Postojne se nam poroča: Akademični kipar Alojzij Repič na Dunaju je poslal odboru za postavljanje spomenika Miroslava Vilharja v Postojni v bronu vlit doprsni kip tega pesnika. Kip dela vso čast mojstru Repiču in bode spomenik, ki bode v našem trgu stal, v krasoto Postojni. To mojstersko delo do- mafiega umetnika si vsak obiskovalec naše sloveče jame binkoštni pondeljek ogleda. V to svrho bodo ta dan kip izpostavljen. Simon Gregorčičevih poesijje izšel, kakor smo že vderaj omenili, tretji snopič. Oceno priobčimo v kratkem. Ljublj društvena godba bo v slu čaju lepega vremena jutri koncertirala Svicariji. Prvi koncert bo ob 7. uri proti vstopnini za nečlane 20 h (člani in otroci prosti), drugi pa popoldne od 2. do 6. ure, vstopnina za nečlane 40 v. — Pojutranjim ob 4. uri pop. bo koncert pri Weiserju na Tržaški cesti proti vstopnini za odrasle ne člane 40 h. »Junaško" delo liberalnega župana. S Pliakavice se poroča o blagoslov-ljenju kipa Matere Božje: Starešinstvo je o slavnosti imelo sejo. Sklenili so, proti volji velike večine občinarjev, da se na občinski zemlji ne sme delati slavolokov. Občinarji, vneti za čast Matere Božje, so vendar le naredili slavolok. A kaj naredi župan? V soboto pred slovesnostjo gre župan ves srdit v Komen po orožnika. Orožnik pride in ukaže na županovo besedo ljudstvu, da naj slavolok razdere. Ljudstvo je kakor en mož odgovorilo: „Mi smo slavolok postavili v čast Matere Božje. Ko bi se moral slavolok razdreti, bi nam bilo vsem jako žal! Orožnik ni dobil niti enega, da bi slavolok razdrl. Župan je Btal z dolgim nosom pri orožniku. Zvečer, ko ni bilo ljudstva tam, pridejo trije neotesani »naprednjaki« in razderejo slavolok, da je bilo žalostno gledati. Ko smo drugi dan nesli nebeško Kraljico po istem prostoru, smo žalostno zrli na razvaline slavoloka. Tako neotesano postopanje našega župana je ojstre obsodbe vredno! Ljudstvo je zbog tega zelo razdraženo. Ni čuda. da se od takih liberalcev l|udstvo srdito obrača! Skrivna moč — in volitve v trg in obrtni zbornici. V četrtek 15. t. m vršila se je ustanovna seja trgovinske in obrtne zbornice za Kranjsko. Značilna za naše razmere je bila opazka svetnika župana Hribarja pri debati, koliko odsekov naj se osnuje. Rekel je : »Neka skrivna moč pritiska in hoče, da se tisti kandidati volijo, katere je ta skrivna moč še poprej določila in dala natisniti na listke«. Ali z drugimi besedami: Skrivna moč je diktirala kandidate, dala natisniti listke, razdelila med svetnike in svetniki so morali pri volitvi predsednika itd. oddati izročene listke. Torej skrivna moč — svobodno glasovanje. Po javni seji je grajal tudi g. Hribar, da se je zahrbtno zborovalo, zahrbtno določilo kan didate, in vzkliknil, da je žalostno za belo Ljubljano, da ni predsednik trgovinske in obrtne zbornice iz Ljubljane, marveč izven nje. Prizadeti gg. svetniki temu očitanju niso ugovarjali, marveč se izgovarjali na — »skrivno moč«. G. Hribar je povedal tudi zborničnim svetnikom, da je v zbornici 20 Slovencev a samo 4 Nemci. »Skrivna moč« — zaveznica Nemcev, pa je skrbela, da se je Nemcem postlalo v predsedstvu in v vseh odsekih, dočim je »skrivna moč« pozabila na enega Slovenca radi tega, ker je — klerikalec. Delo poljskega pisatelja — na korist slovanstvu na jugu Izšel je v hrvaškem prevodu prekrasni roman glasovitega poljskega romanopisca g. I. J. KraszeAvskega „Morituri". Dobi se v knjižari Dioničke ti-skare v Zagrebu. Cena 3 K. po poŠti 20 v. več. Od čistega dobička je 20 odstotkov namenjenih „D r u ž b i sv. Cirila i Metoda zalstro, a 20 odstotkov za odkupnino Kninske trdnjave. Pri obč. volitvah v Beljaku so zmagali Wolfovi pristaši. Nova posojilnica se je ustanovila v Gotovljab pri Žalcu. Avstrijski Lloyd. Upravni svet avstrijskega Lloyda priobčuje izjavo, da so vse govorice, ki se širijo o defravdacijah, popolnoma izmišljene in da so brez vsake podlage. Mi seveda ne moremo kontrolirati onih vesti glede na njih resničnost. Na mesto ba rona Rinaldinija, ki je m or al odložiti svoje mesto kakor člen upravnega sveta avstrijskega Lloyda, je minister za trgovino imenoval členom rečenega sveta ravnatelja javnih skladišč, vladnega svetnika Jurija M i n as a. D' Annunzio v Istri Ko Bi je dal Gabriele d' Annunzio že dovolj pokaditi v Trstu, je šel dalje v Istro. V Piranu so nagnali Italijani skup polno ljudi, da so šli gledat ta laški čudež, ki je bil tako milosten, da jih je nagovoril. Italijanskemu Židu, ki piše v ^Piccolo", so vse besede d' Annun ziove „inspirate,u. V Poreču je tudi prišlo vse polno ljudi gledat italijanskega pesnika, kateri jim je govoril „magnifiche frnsi". Ko je izpil nekoliko šampanjca, je nazval Poreč „zlati cvet Istre italijanske*, in to je navdu šilo Lahe do skrajnosti. Cez Rovinj se je peljal v Pulj. Pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu praznuje dne 15., 16. in 17. avgusta svojo štiridesetletnico. Povabljena so k slavnosti vsa slovenska pevska društva. Državna podpora Poljedelsko mini sterstvo je dovolilo za vzdrževanje drevesnice v Sp. Logatcu 400 K. Novi bankovci po 50 K pridejo v promet 26. t. m. pri glavnih zavodih in fili-jalkah avstro-ogrske banke. Nova hrvaika drama »Muž i žena«, katero je spisal dosedanji dramaturg hrva škega gledališča v Zagrebu g. F. Ž. Miler, je bila predstavljana. * * # Najnovejše od raznih strani. Zrušeno šolsko poslopje. V Leridu na Španskem se je zrušilo šolsko poslopje. Ruševine so zasule mnogo učencev. Iz ruševin so izvlekli mrtva trupla ravnatelja in 5 otrok. — Naravni pojav. VHo-tenicah se je pojavil čuden naravni pojav. Voda je postala rudeča. Reservoir se je moral izprazniti. Sličen dogodek se je pred 150 leti pojavil pred potresom v Lizaboni. — Stavka poljskih delavcev v Putignanu postaja vedno resnejša. Vojaštvo je prišlo »posredovat«. — Potopil se je angleški parnik »Athenas« na rtiču Honu. V dveh čolnih se je moštvo rešilo, a skoro se je potopil en čoln z 20 možmi, drug čoln bo 12 dni valovi metali po morju in bo mornarji, ki so bili v tem čolnu, skoro zblazneli od lakote. — Vulkani. V Meksiki bluje vulkan C o 1 i n a. Prebivalstvo je iz njegove bližine zbežalo. Podmorski vulkan pred zalivom Ajaccio napravlja prebivalcem mesta veliko strahu. V pmeriški zvezini državi bluje ognjenik Geyser, o katerem so mislili, da je že davno ugasel. Mont Pelee bode svoje blu-vanje skoro gotovo nadaljeval. Pokazala se je na njem nova odprtina. Večje katastrofe po Kr. rojBtvu. Leta 79. Herkulanum in Pompeji, razdejana, 1667. Šemaha, trimesečen potres, 80.000 mrtvih; 1692. Port Royal na Jamaiki. razdejan, 3000 mrtvih; 1693 v Siciliji porušenih 54 mest, 300 vaBi, Catania popolno izginila, 100.000 mrtvih; 1703. Yeddo na Japonskem. 200.000 mrtvih; 1731. pri Pe-kinu 100000 mrtvih; 1746. Lima in Callao porušena, 18.000 mrtvih; 1751. Port au Prince na San Domingu razdejan; 1755. Quitto in Lizbona, v osmih minutah večina hiš porušenih, 50.000 mrtvih ; 1767. na Mar tinicjuu potres; 1788. St. Lucia, 800 mrtvih; 1767. cela dežela od Santa Fe do Panama 40.000 mrtvih; 1812. Caracas, 12.000 mrtvih; 1839 Martinicjue, v Port Royalu 700 mrtvih; 1842. Cap Haytien na San Domingu, 4000 mrtvih; 1843. Pointe a Pitre na Guadeloupu porušen; 1859. Quitto, 5000 mrtvih; 1868 Arequipa, Iquique, Tacna in druga mesta v Peru, 20.000 oseb, 1200 milj. mark škode; 1883. Java, izbruh nad 30 ognjenikov, kamenje 75 km. daleč, 35 000 mrtvih; 1895. Kamaiši na Japonskem, razrušil potres, 1000 ubitih, 20.000 oseb odplavilo mor|e; lebruv. 1902. Šemaha, 2000 hiš. 4000 mrtvih; april 1902. razna mesta v Guatemali porušena, več sto mrtvih. O katastrofi na Martiniguu. Iz Ne\v Jorka se poroča: Pred katastrofo na Martinicjuu, ko je bilo ljudstvo vsled potresov Se vse zbegano, je guverner Muttet poslal oddelek vojakov v St. Pierre, da bi zabranili splošni beg, ter se je tudi sam s svojo soprogo podal tje mirit prebivalce. Tako je katastrofa ulovila njega in vse prebivalce. Na Martinicjuu so postale žrtve katastrofe vse sestre franc. samostana svetega Jožefa de Cluny, 20 očetov in IGO učencev in 37 sester ter 200 učenk zavoda sester sv. Jožtfsi. Rešeni škof na Martiniquu. Škof C o m b o n iz St. Pierre na Martinicjuu n i med žrtvami katastrofe. N|e-gova škofija je namreč podrejena nadškofi|i v Bordeaux u na Francoskem in je bival škof za časa katastrofe ravno pri svojem metropolitu na Francoskem. Ko je škof izvedel žalostno vest, je hotel takoj odpotovati, a na prigovarjanje je ostal še nekaj dni in organizira sedaj na Francoskem pomočno akcijo. Sejmi po Slovenskem od 20. do 24. maja. Na Kranjskem: 20 v Mozeltu, Zagoriu na Notr., Radovljici, Škcfji-loki, Metliki, Bušeši va*i in Radohovi vasi; 22. v Št. Lambertu; 23. v Senožečah, Cir-niku, Hinjah in na I^u. — Na Slove n. Štajerskem: 22. v Ljutomeru, Središču. pri Sveti Emi, v Radgoni, Lučah, Marenbergu in v Laškem24. pri Sv. Filipu v Veračah — Na, Koroškem: 20 v Celovcu (14 dni , Š nihelu pri Pliberku in Podgorjah. — Na Primorskem: 22. v Kastvu. 50 OOO K je glavni dobitek loterije gledaliških igralcev. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno 19. junija t. 1. in da se vsi dobitki po odtegnjenih 10% izplačajo v gotovini. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 17. maja. Prihodnja seja poslanske zbornice je v torek popoldne ob 3. uri. Koncem včerajšnje seje so govorili posl. dr. Žitnik, Potoczek, Udržal, Grossl, Schachinger, Szeptycki, Hofmann in Sohreiner. Pozneje se je pokazalo, da je bila zbornica nesklepčna. Konec seje ob pol 9. uri zvečer. Dunaj, 17. maja. Včeraj je v razpravi o proračunu poljedelskega ministerstvu poslanec Žitnik v svojem govoru opozarjal vlado na nujno potrebo osuševanja ljubljanskega barja, uravnave voda v planinski, pivški, cerkniški in loški dolini ter v Vipavi, konečno priporoča vladi v posebni resoluciji razne želje idrijskih rudniških in gozdarskih delavcev. Dunaj, 17. maja. Danes je izdal poslanec Schalk brošuro, v kateri je nakupičil obdolžitev proti Wolfu. Schalk je brošuro poslal vsem Wolfovim volivcem. Dunaj, 17. maja. Za tirolskega deželnega glavarja bo bržkone imenovan grof Brandis. Dunaj, 17. maja. „N. Fr. Presse" poroča, da bo trajalo zasedanje clo 18. junija. Vlada obravnava s strankami o davku na vozne listke. Če ne bo upanja, da se predloga dovoli, bo vlada odgo-dila zasedanje. Dunaj, 17. maja. Zaradi izredno dolgega zasedanja je preliminar za državno zbornico že prekoračen za 800 tisoč kron. Dunaj, 17. maja. *„Information" poroča iz Budimpešte, da je v ogrski vladi vkljub vsem dementijem 1 a t e n t n a kriza. V kuloarjih drž. zbornice se govori le o eventualnem nasledniku Szel-lovem. Imenuje se Lukacs. Praga, 17. maja. Včeraj so imeli shod češki agrarci, h kateremu so došli skoro vsi agrarski poslanci. Posl. Hruby je govoril, da Čehi z vsemi silami zahtevajo svoje državno pravo, in napovedoval najostrejšo opozicijo, če se jim ne ugodi. Očital je vladi, da z nogami tepta pravice češkega naroda. Lvov, 17. maja. 20. maja se začne pred lvovskim okrožnim sodiščem razprava proti ključavničarju Waleckemu in njegovemu očmu. Tožena sta v o -h u n s t v a, češ da sta ruski vojaški oblasti dajala načrte avstrijskih trdnjav. Speier, 17. maja. Velika nesreča se je pripetila pri bližnjem železniškem prehodu osmerim svatom. Vlak je zadel ob voz. Štiri osebe na vozu je vlak takoj ubil, ena je ponoči umrla. Rešila sta se ženin in nevesta. Ženin je ranjen na nogi, nevesta pa bo baie zblaznela. Budimpešta, 17. maja. Vojni odsek ogrske delegacije je sprejel resolucijo, da se pomnoži v armadi število katoliških vojaških kuratov. Budimpešta. 17. maja. Včeraj so udrli poslanci neodvisne stranke v sejo delegacijskega vojnega odseka in so se usedli k mizi. Predsednik jim je ukazal oditi. Ti niso hoteli oditi in seja je bila sklenjena. Na isti način so onemogočili tudi ,sejo dislokacijskega pododseka vojnega odseka. Z ozirom nato sproži grof Andrassy kot predsednik ogrske delegacije v plenumu vprašanje, ali more odsek zborovati, če so nečlani navzoči. Videm, (Udine) 17. maja. Shod, katerega se je udeležilo mnogo županov, je sklenil poganjati se zato, da se železniška proga Videm-Cividale podaljša na avstrijska tla do Jesenic. Benetke, 17. maja. Iz Milana se poroča, da je grofica L o n y a y nevarno zbolela. Belgrad, 17. maja. Včerajšnja seja skupščine je bila nesklepčna. Posojilo pride danes na dnevni red. MonakoVO, 17. maja. Zbornica se v kratkem peča s preosnovo deželno-zborskega volivnega reda. Uvedo se direktne volitve. Bilbao, 17. maja. Republ. avtono-mistiška večina je prepovedala županu zastopati mesto pri slavnostih progla-šenja polnoletnosti Alfonza XIII. Tepliee, 17. maja. Topli vrelci so postali r ni e n i. To spravljajo v zvezo z vulkanskimi izbruhi. Tudi ob lizbon-skem potresu so tepliški vrelci izpre-menili barvo. Madrid, 17. maja. Trdi se, da bo kralj Alfonz potrdil Sagastov kabinet. Kakor se vse dobro ponareja, tako izku.ša v novejšem času nesolidna konkurenca okoristiti se tudi s slovesom staroznanih ro-(last $taw«i,» t>'ašk'h mineralnih voda TrfbaS\t fkeond at)atiZ;\,r'°jC VrC'SkC p,'°dukte- roeaške kislin* . da se morejo za pristne ^Stvria vrelec" le »tempeljski vrclec« in ki JolegVelsicegahl"^ na "aŠ0 Ctike,t0' štajerski deželni grb(pa^Th. nv •Sre-dnjcm P°lj,U voda"0 Zna"1CnJC: '__653 2—1 Zgubil seje pes. '-,tara 1.0vska PsiSa bele in rujave barve z nagobčnikom je utekla. Čiye na ime: „Hetta". ps? vidi ali ulov'i naprosi se o tem ob- buCe'u"^Vnika I>aUlm-a V LjUblja^Šei1ln[ Umrli »o: v bolnišnici l.1- .H?leDa Skuber> kajžarjeva žena 38 let, endo- vftmm cordTs?3 ^ " N°Vak> dni"ar' 54 12. maja. Barbara Mestečnik, delavčeva žena 48 1 carcinoma vaginae et uteri l3- maJ'a' Fran Jančar, dninar, 64 i, naduha. Zahvala. 694 ... V bridkih, tuge polnih urah, nenadomestljive moje iskreno ljubljene pokojne soproge, gospe Marije pefrič blagodejno mi je tožilo prisrčni izraz so- ula bllz0 ln daleč> in vežc me globoko občustvena dolžnost, vso velespoštovano gospodo in častite svoje sodružnike, za tako častno, mnogobrojno spremstvo predrage pokojnice na zadnji poti in za vse čine prijateljstva in požrtvovalnosti, oso-I bito gasilnemu društvu, prečastiti duhov-1 ščini, gospem, ki so svetile poščenje predrage pokojnice ob krsti, preč. g. Ivana 1'odboja, župnika v Planini, za prijateljsko mili dokaz nesebične ljubezni, splošno vsem gosp. uradnikom, slavnemu občinstvu trga, sploh vsem, vsem, prisrčna, tisočera zahvala. Bog z nami. M. Petrlč soprog. umefnl zavod I. vrste, t pritličju meščanske lilS«*. Vhod s Pogačarjevega trga. Ljubljanska umetna razstava I. vrste. Fotoplastiška potovanja po celem svetu v ~ popolni istini. Velezanimiva serija. Obisk v Oberammerpu-u in pasijonske igre (trpljenje Kristusovo). ** ostane razstavljeno do nedelje 18. maja. Od ponedeljka do vStevši sobote 24. maja: Potovanje skozi lepi Trst in zanimivi grad Miramare. Odprto vsa dni, tudi ob nedeljah in praznikih, od 9. zjutraj do 9. zvečer. 626 1—1 Žrebanje nepreklicno 19. junija 1902 plediSčnih igralcev loterija 1 glavni dobitek .-' 1 » 1 * 2 * • 5 dobitkov . . { 10 „ ... 20 60 100 300 3500 a 50000 kron 5 6000 „ h :tooo „ a ; 2000 „ a IOOO „ »OO „ SS00 jj 100 „ 50 „ 20 „ a 10 Srečke po 1 kroni priporoča 136 7 J. C. Mayer, v Ljubljani. Vsi dobitki se po odtegnjenih 10»i izplačajo _v gotovini. 3 Priloga 112. štev. ».Slovenca" dn6 17. maja 1902. rodno-gospodarskim namenom, in Bicer je kupila v sredini mesta na Bvoj račun za kupnino 320 tisoč kron hišo, ki se podere in na prostoru katere se prične že prih. avgusta graditi palača »Narodni dom«. Težko bi bilo najti primernejšega Btavbišča. b pročeljem na veliki trg (piazza Caserma), in v dveh ulicah, v bližini južnega kolodvora, glavne pošte in pristanišča, se zgradi dom, ki sprejme najvažnejša mestnih narodnih društev pod svojo streho ter bode nadomestoval tudi gledališče. Stavba, katere glavni načrti so že izdelani, bo stala okolo 1 milijon kron. V pritličju se bo nahajala velika dvorana z odrom za večje koncerte in gledališke predstave, razven tega manjša dvorana »Tržaškega Sokola« in pa restavracija in kavarna. Ostala nadstropja namenjena so za društva in zasebna stanovanja. ,Posojilnica' finansira to stvar za društvo „N ar o dni dom", kateremu izreči vso stavbo, ako se nabere v društveue svrhe dovolj denarja. Opozarjamo, da so deleži društva „Narodni dom", po 200 K — obrestovani ter izražamo nado, da bodo slovanski časnikarji opozarjali svoje občinstvo na veliki pomen „Narodnega doma" v Trstu ter propagirali idejo, da se tu ne gre za strogo lokalno društvo, marveč za zavod, ki je velikega pomena za Trst kot važno slovansko postojanko. Istotako je »Posojilnica" kupila v mestnem okraju Sv. Jakoba, v katerem prebivajo izvečine slovenski delavc', tamošnjemu delavskemu konsum. društvu društveno hišo za 50 000 K. Nadalje je omogočila konsumnemu društvu pri S v. A n i, v 2. okraju okolice, nakup društvene hiše za 40000 K, konsumnemu društvu pri Sv. Ivanu pa za 24.000 K in kupila v R o c o 1 u zavodu sv. Nikolaja hišo za 50.000 K. Zlasti ta poslednja pridobitev je za tržaške blovence velike važnosti, ker je ž njo zagotovljen obstanek zavetišča slovenskih služkinj, katerih je v Trstu na tisoče, mogoče je pa tudi ustanoviti v kupljeni hiši slov. ljudsko šolo, katere Rocol živo potrebuje. Poleg gospodarskih društev, ki nosijo to ime, in konsumnih društev, katerih je v vsakem okraju okolice, treba še pred vsem pohvalno omeniti „z a varovalnice za govejo živino" in naše „Kmetijske družbe". Velikega pomena za vzbujanje narodne zavesti in ohranitev narodne individualnosti pa so poleg tega društva družabnega značaja, pred vsem »Slovanska čitalnica« (ulica S Francesco 2), zbirališče slovanske mestne inteligence. Kar je to društvo za inteligentne kroge, to, če ne več, sta delavski društvi: »Delavsko podporno društvo« in »Bralno in podporno društvo«, prvo v ulici Molino piccolo št. 1, drugo v ulici Stadion 19, za nižje sloje. Obe društvi imata nalogo, izobraževati svoje ude s pomočjo časnikov in knjižnic, nudita jim pa tudi pomoč v slučaju bolezni in rodbinam o smrti članov. pevec Albert Štriga, ki je v agitaciji za narodno stvar imel samo enega tekmeca: Gaja. Livadfc je bil od 1. 1859. častni član narodnega deželnega Glasbenega zavod a , a od 1. 1866. častni član hrv. pevskega društva »K o 1 o«. Bil je nenavadno skromen in mil človek, ter se je še 1. 1873. protivil, da se napiše in izda njegov življenjepis. Najbolje ga karakterizira njegov lastni izrek, ki ga je napisal svojemu živ-ljenjepiscu F. Ks. K u h a č u : »Ne hvalite nikdar nobenega Hrvata pred smrtjo, torej tudi ne mene 1« Njegovi glasbeni nazori so zbrani v pismu, ki ga je pisal F. Ks. Ku-haču 23. sept 1874. Pomnjivo ga naj pre-čitajo posebno oni, ki dvojijo o bodočnosti hrvaške in slovenske glasbe splob. Dne 20. febr. 1870. je izgubil Livadic svojo dobro soprogo, a sam je umrl 8. jan. 1879. v Samoboru ter bil pokopan v rodbinski grobnici na tamošnjem pokopališču. Pet let za njim je umrl tudi njegov najstarejši sin K a m i 1 o v 59. letu. Bil je na glasu kot basist, ki je 1. 1846 s Š t r i g o , S t a z i c e m in grofinjo S i d o n i j o V obeh društvih je zbrano okolo 3000 članov. Velike važnosti je »Tržaški Sokol«, ki ima Bvojo telovadnico, z rednimi vajami, v ulici Coroneo, in ki se je baš ne davno proslavil z dovršeno telovadbo v bar-kovljanskem »Narodnem domu«. Ob strani temu društvu stojita »Slovansko pevsko društvo« in pevsko društvo »Kolo«, prvo s sedežem v »Slovanski čitalnici«, drugo v »Delavskem podpornem društvu«. Vpliv petja na mase naroda je dovolj znan, da ni treba še posebej naglašati važnosti takih društev za narodno življerje. Tudi v okolici imamo skoro povsod poleg gospodarskih društev i zabavna, pevska in bralna društva. Tako v Rojanu poleg konsumnega društva, ki ima svojo gostilno, pevsko društvo »Zirja«, v Barkovljah pevsko društvo »Adrijo«, v Skednju »Velesilo« itd. Ne dovoljuje nam prostor, da bi jih natančno navajali. Omenjamo samo, da imamo pri Sv. Jakobu poleg čitalnice še pevski zbor cerkvene bratovščine sv. Cirila in Metoda in zbor gosiarjev. Na kulturnem polju store tržaški blo-venci tudi kar jim je mogoče. Vrla družba „Sv. Cirila in Metoda" nam izkuša nadomestiti vsaj deloma, kar bi nam morala dati država — slovenske ljudske š o 1 e — ter nam vzdržuje, poleg več otroških vrtcev v okolici, deško in dekliško ljudsko šolo pri S v. Jako b u. Naglašati treba, da prispevajo tržaški Slovenci skoro sami za vzdrževanje tržaških slovenskih učnih zavodov s prispevki po nabiranju, s koncerti, gledališkimi predstavami itd. Vso akcijo vodita moška in ženska podružnica „Sv. Cirila in Metoda", katerima se delo znatno olajša, ko bodo Tržačani imeli svoj »Narodni dom", kjer bodo mogoče večje dobrodelne prireditve. Omenjamo še, da žive v Trstu bratski drug poleg drugega Slovenci, Hrvati, Srbi, Cehi in Poljaki, ki so vsi radi shajajo v naši »borzi" — v kavarni »Commercio", in da tu ni med Slovani nobenega nasprotstva ne v narodnem, ne v političnem ali verskem oziru. Pač pa je v Trstu še širno polje za krščansko in slovansko, zlasti socialno or-ganizatorično delo. Rabili bi več slovenske duhovščine, požrtvovalne svetne inteligence. Mase ljudstva so pač slovanske, a italijanski vpliv je silno močan. Toliko v kratko informacijo slovanskim gostom, katerim bi svetovali, naj si v mestu ogledajo med drugim krasno pravoslavno cerkev ob kanalu, potem pa se popeljejo v Skedenj, k Sv. Ivanu, v Barkovlje, kjer se lahko okrepčajo v dotičnih društvenih gostilnah, in ako jim dovoli čas, tudi gornjo okolico: Bazovico, Padrič, Trebče, Opčine, Prosek, Kontovel, Križ. Povsod najdejo društev in društvenih domov, povsodi srca, vneta za Slovanstvo. Tudi na morje naj ne zamudijo se popeljati, kake četrt ure daleč, s čolnom, da zamorejo uživati krasni razgled po mestu. — Na svidenje v Trstu 1 E r d o d y sodeloval pri prvi predstavi Li-sinskega opere »Ljubav i zloba«. Število Livadioevih skladb je jako veliko. K u h a č je popisal 123 izvirnih hrvaških posvetnih pesmi, od katerih se nahajajo mnoge varijante. Najbolj znane so: „Još Hrvatska" (1833), »Mio ti je kraj (1835), »Dieva crnooka«, (1835), »Preobraženje« (1835), »Hočeš dieva stan moj imeti" (1835), „Okička vrana" (največja, 1835), »Oj košutko«, »Oj talasa« (1841), »Kamena dieva" (1844), »L epa Anka« (1845), »Moja ladjo«, »Pre-divo je prela« (1845), »Oj vi zvieede sjajne«, »Molitva hrv. rodoljuba«, »Bože živi« itd. Razen tega imamo zapisanih 8 slovenskih posvetnih pesmi, 26 cerkvenih hrvaških in latinskih kompozicij, do 40 popotnic, čez 20 raznih plesov in do 20 drugih kompozicij. Večji del njih se čuva v hrv. pevskem društvu „ K o 1 o ", pri njegovi rodbini, pri Fr. K u h a č u in drugih prijateljih. Mnogo se jih je izgubilo s poso-jevanjem. Bilo bi zares dostojno za njega in za narod, da Be zbero njegove glavne Bkladbe ter izdado tiskane, ker samo na ta način se bodo zopet razširile in narod oduševljale. Poljaki o Slovencih. Med Poljaki je oživela slovanska misel; zanimanje za druge Slovane vedno bolj raste. Na časnikarski shod bo Poljaki prišli v obilnem številu. »Slovanski klub«, ki se je lansko jesen ustanovil v Krakovu, z lepimi uspehi deluje med Poljaki in jih seznanja z drugimi alovani. Pred časnikarskim shodom je ta klub priredil zanimivo predavanje o Slovencih, da bi poljski časnikarji bolje spoznali razmere, v katerih živi naš narod. Zanimanje za to predavanje je bilo med poljskim občinstvom veliko. K predavanju so prihiteli najodličnejši Poljaki, vseučiliški profesorji, pisatelji in časnikarji, ki so se potem tudi udeleževali debate. Shod ((Slovanskega kluba« se je vršil 11. t. m. v drezdenskem hotelu pod pred-sedništvom prof Zdziechowskega. Prof. Za-■vvilinski je imel kratko, pa jedrnato predavanje o Slovencih. Z živimi barvami je naslikal življenje, etnegrafične, politične in kulturne razmere našega naroda, ki — tako piše »Nova Reforma« — dobiva vedno večji pomen in vedno bolj vpliva na politične boje avstrijskih Slovanov. Podrobneje je Za-\vilinski opisoval boje, ki jih imajo blovenci za svoj narodni obstanek z Nemci in Italijani. Največji sovražnik Slovencev je pa njih notranji razpor v dve sovražni stranki: katoliško (Zawilinski jo imenuje klerikalno) in napredno. Ta boj absorbira vse življenske sile slovenskega naroda in slabi njegovo moč. G. profesor je označil obe stranki; povedal je nekoliko o »Slovencu«, »Edinosti« in »Slovenskem Narodu«. Opisal je strastri medsebojni boj in nazadnje prešel na karakteristiko kardinala Missia. Kakor poroča »GLs Narodu«, je prestrogo sodil delovanje slovenske duhovščine in še posebno kardinala Missia, o katerem je rekel, da je branil le katoliško vero, narodnega gibanja pa ni podpiral. — O tem delu predavanja bomo govorili lažje, ko bomo imeli pred seboj celotno predavanje, ki ga bo krakovski »bzas« prinesel v podlistku. Predavanje prof. Za\vilinskega je bilo sprejeto z živahnim ploskanjem; o slovenskih kulturnih političnih razmerah se je pa vnela zanimiva debata. Dr. Beauprč, urednik »Gtosa Narodu", je poudarjal, da je Za\vilinski prestrogo sodil slovensko duhovščino in kardinala Missia. Slovenska duhovščina ima velikanske zasluge za probuditev narodne zavesti in za obrambo narodnosti. V debato so posegli še profesorji Sokc lovski, Tretiak, Morawski in dr. Koneczny. Ob koncu debate je klubov predsednik prefes. Zdziechowski izpopolnil predavanje Zawilinskega. Dokazoval je velik pomen katoliške ideje za Slovanstvo in zanimivo govoril o katoliškem gibanju med Slovenci. Trdna podlaga narodnega razvoja je tradicija preteklosti. Te pa Slovenci niso imeli. Zato so po zgledu Cehov in Slovakov iskali opore v panslavističnih sanjarijah. Toda te nedoločne sanjarije ne morejo dati prave podlage narodni individualnosti in slabe narodno čuvstvo. Katoliška ideja je pa podlaga moralnega narodnega razvoja, podpira narodovo individualnost in vodi k pravemu razmerju do drugih slov. narodov. Zato so možje katoliškega duha iskali narodni ideji trdnejše, zanesljivejše in plemenitejše podlage kakor so panslaviBtične sanjarije — in to podlago so našli v verski ideji katoliški. Že ob začetku preteklega stoletja je Btal na katoliškem Btališču učeni slavist Kopitar. V istem duhu je delal škof Slomšek, čigar spomin Slovenci visoko spoštujejo. V naših dneh je v slov. deželah organiziral katoliško akcijo nedavno umrli kardinal Missia. Iz Krakova je težko soditi o načinu njegovega delovanja, ker ne poznamo podrobno slovenskih razmer; težko je Bpoznati, v koliko je opravičena sodba njegovih nasprotnikov, ki so mu očitali skrajno intoleranco. Naj ei bo že tako ali tako, gotovo je, da je utrdil versko zavest in ustvaril vrste razumnih, izobraženih in gorečih braniveev vere in cerkve. Katoliško slovensko časopisje je lahko vzor Poljakom in drugim narodom. V Slovanstvu je največjega pomena rusko-poljsko vprašanje, ki se more le s katoliškega stališča pravično presoditi. To nam najlepše dokazuje izborni »Katol. Obzornik«, ki najtemeljitejše zastopa katoliško in narodno misel med Slovenci. — Potem je sa posebej govoril o „ Katol. Obzorniku*; njegovo sodbo o tej naši reviji prinašamo na drugem mestu. Podali smo čisto objektivno poročilo, posneto po poročilih uglednih poljskih listov (»Czas«, »Nova Reforma« in »Gtos Narodu«), da bo imelo slovensko občinstvo jaBno in zanesljivo sliko o tem, kako Poljaki mislijo o nas. Poljskim časnikarjem, ki se zanimajo za nas, pa kličemo: Dobro došli v beli Ljubljani, kjer bodete še bliže spoznali naše življenje in naše boje! Mažarske zahteve v nagodbenem vprašanju. Kriza, ki jo je pro vzrojilo pogajanje glede obnovitve avstro-ogrske nagodbe, še nikakor ni odstranjena. Sedaj vlada le neko premirje, ker se do sklepa delegacijskega zasedanja bržkone ne vrše nikaka pogajanja. Težkoče, ki bodo bržkone vrgle en kabinet, so naslednje: 1. Koerber zahteva, da se zaračunava restitucija užitninskega davka na način, ki je bil uveljavljen pred sedanjo kvoto. 2. Nagodba naj se ne sklene le do leta 1907, marveč za daljšo dobo, da se monarhiji ne bo treba vsakih deset let pečati z nagodbo. To zahteva Siell. — 3. Szell nikakor noče ugoditi avstrijski zahtevi po primerni določitvi carinskih postavk, ti-čočih se avstrijske industrije. 4. Obstoji še velika razlika mej zahtevami obeh vlad v zadevi preosnove valute. — V teh točkah se ne uda nobena vlada, vendar menijo v Budimpešti, da se bo konečno moral udati Szell ali pa njegov naslednik. Nova Szellova blamaža. Kakor znano, se je ogrski miniBterBki predsednik Szell zelo mnogo trudd, da bi izposloval pomnožitev prestolonasledniko -vega spremstva pri potovanju v London še za enega izmej ogrskih, kajpada liberalnih ali, kakor pravijo, neprononsiranih kavalirjev. Opravil ni kajpada ničesar, kakor tudi ne ob Bvojedobnem potovanju v Petrograd, in nadvojvoda ostane le pri Festetitsu. Pobil je Szella z znanim odgovorom v delegaciji sam zunanji minister gref Goluhovski, kar pač ne more biti ljubo možu, ki je že mislil, da bo ustrahoval celo Avstrijo. Prav primerne so bile v tem oziru besede delegata Rakov-szkega, ki je rekel med drugim : Szell je nekaj dni sem Bilno slabe volje. Nevspehi zadnjega časa morajo biti zanj usodni. Kdor reče a, mora reči tudi b, in tako se morda vendarle zgodi, da bo izvajal iz tega posledice in se — žrtvoval. Aneksi j a Bosne in Hercegovine. Neki dalmatinski list ve poročati, da ni več daleč čas, ko se združita Bosna in Hercegovina z deželami avstrijske krone. Ob enem se jima pa priklopi kot ena skupina Dalmacija in vse tri bi tvorile eno veliko avstrijsko kronovino. Vse tri dežele bi imele en skupen deželni zbor, ki bi po vzgledu hrvaškega sabora pošiljal zastopnike v dunajski osrednji parlament. — Ta vest je dokaj neverjetna, ker bi prvič Mažari zelo neradi dopustili, da bi prišli okupirani deželi izključno v avstrijsko posest in ker Mažari ravno po Dalmaciji najbolj iztegajo roke. — Vkljub temu pripominja k tej vesti dotični dalmatinski list, da ravno v Budimpešti najbolje vedo, da so odstranjene vse večje zapreke. (;ias o Tolstega častnem članstvu. Še vedno niso potihnili glasovi nejevolje v najrazličnejših radikalnih vrstah nad dejstvom, da je prestolonaslednik črtal iz imenika novoimenovanih častnih članov češke akademije ruskega pisatelja grota Leva Tolstega. Večina teh pa ne pomisli, da so morali prestolonaslednika pri tem voditi višji oziri, namreč oziri na prijateljsko Rusijo. S črtanjem nadvojvoda Fran Ferdinand ni nikakor izrekel sodbe nad pisateljsko ali moralno vrednostjo Tolstega del, marveč upošteval je edino le to, da so pisatelja obsodila i cerkvena i svetna oblastva v domovini in da bi bilo imenovanje nekaka demonstracija proti ruski državi, ki bi nasprotovala vsem običajem in predpisom mejna-rolne dvorljivosti. List, ki izreka to mne- nje, pripominja, da ae je v letu 1865 isto pripetilo z Virchovom in da tudi tedaj ni nihče obsodil Vircbova kot učenjaka in opo zioionalca. To ao tudi uvideli vsi zmerneji češki krogi ter preprečili v parlamentarnem klubu, da bi se radi tega iz njegove srede vložila interpelacija. Italijan, parlamentarne razmere. Akoravno niti v Avstriji niti na Ogr. ne more biti vlada ponobna na sedanji parlament in njegovo vnemo za resno delo, vendar met da v celi Evropi ni parlamenta, ki bi tako malo deloval v prid države in volivcev, kakor je italijanski. V Rimu se povprečno udeležuje sej le 20 do 30 po-slanoev, katerih večina pa je v zbornici samo za število, vsi drugi so raje doma na deželi, ali pa posedajo po raznih rimskih zabaviščih. Kralju kajpada taka »delavnost« prav nič ni všeč in ko sta mu deputaciji obeh zbornic izročili sklenjeni adresi na pre-stolni govor, ju je odpravil enostavno s »hvalo«, potem pa govoril o vsem drugem, le o parlamentu ne. Kraljice niti ni bilo pri vsprejemu. Sploh je kralj že večkrat izrazil svojo veliko nejevoljo nad tako brezbrižnostjo poslancev. A tudi z ministri je skrajno nezadovoljen. Povodom zadnje svoje bolezni ni hotel nikogar sprejeti, čeravno je bilo to vedno v navadi. Vedno slabeje gre v »Italii uniti«. Ameriške grozovitosti na Filipinih. Sodna razprava proti znanemu generalu Smithu spravlja v javnost vedno lepše reči. Filipinska posest vzbuja vedno več zanimanja in obsojanja doma v Ameriki. Škandal za škandalom je na dnevnem redu na otokih. Protestanti katoličanom kaj pogosto očitajo, da je katoliška cerkev zakrivila grozovitosti inkvizicije. In danes se morajo protestantskim Američanom lasje ježiti od strahovitosti, ki jih prizadeva ameriška krvoločna soldateska na daljnih otokih. Saj že vsakdo ve, da je dal general Smith ukaz podrejenim častnikom pomoriti ves možki spol več kot 10 let star na samarskem otoku. Vojno sodišče je pa sedaj celo oprostilo majorja \Vallerja, ki je dobesedno ubogal ukaz svojega predstojnika. To je do sedaj najostudnejša stran ameriške zgodovine. Celo angleški krvolok Kitchener je dal ustreliti v južni Afriki častnika, ki je brez sodbe streljal burske ujetnike. Ameriški vojaki so pa kar slepo morili vse moške več kot 10 let stare, samo zato, ker so bili nevarni. Za to grozovitost navedemo tu en sam vzgled. Častnik Glenn si posebno rad privošči poseben način grozovitosti. Mučenje 401etnega župana v Igbaras u zaradi domnevane izdaje se je vršilo v igbarskem samostanu. Glenn je ukazal župana sleči, ga na hrbet vreči in ga zaliti z vodo. Usta so držali odprta z zagozdo. Toliko časa so ga trpinčili, da so postale oči krvave in je bil napolnjen ter blizu smrti; potem so ga drgnili vojaki s pestmi, da bi zopet izbruhal požrto vodo. Dvakrat so to ponovili. Ubogi župan je pretresljivo stokal od bolečin. Toda to vodeno medicino so rabili vojaki neštetokrat. Ravno ta junak Glenn je tudi dal zažgati mesto Igbaras, ki je štelo 10 tisoč ljudij. Samo 14 hiš ni zgorelo, možje, žene in otroci so bili vsi izgnani. Potem pač lahko verjamemo, da je zgubilo življenje v pokrajini Batanzas sto tisoč ljudij od začetka vojske. Pravica zahteva tu maščevanje. General Smith in podložni častniki zaslužijo smrt s krogljami. A tudi višji do vojnega ministra ne smejo uiti pravici. Te grozovitosti pa nikakor niso vse, kar so jih zakrivili Amerikanci na Filipinih. Zanimivo je, kar piše o tem neki amerikanski list: »Pred prihodom naših vojakov v Manilo so bile tam samo tri gostilne, sedaj pa je ondot enajststo salunov. Z našimi vojaki je prišlo v Manilo 800 prostitutk, in v ma-nilskih bolnicah je bilo zdravljenih celih 10 tisoč vojakov. Civilizacija in sifilizacija stopata jednakih korakov z našimi prosvetlje-nimi generali in majorji, če je vse res, kar se sedaj pripoveduje o naših vojakih na otokih. Da bode naša civilizacija še krep-kejše napredovala, treba bo seve izgnati filipinske menihe, ki so kajpak edina ovira naše prosvetljenosti. K temu bodo zlasti še pripomogle ameriške brezbožne šole in ame- riške ,brumne' učiteljice. V to silijo posebno protestantski pridigarji. Najprej, tako mislijo te zvite lisice, treba napraviti brezbožneže iz Filipincev, potem bodo lahko postali vsaj deloma protestanti.« Iz brzojavk. Gibanje na lvovski politehniki. Več sto slušateljev tukajšnjega politehnika je sklenilo na zborovanju, da tako dolgo ne bodo obiskovali predavanj na tehnični visoki šoli, dokler jim ne bo dovoljeno zopet obdržavati zborovanja v poslopju visoke šole. — b h o d čeških kmetov se je vršil včeraj v Pragi. Predsedoval je poslanec K u b r. Posl. II r u b y je govoril za najostrejšo opozicijo proti vladi in je dejal, da češki kmetje ne bodo prej mirovali, dokler ne dobe samostojne češke države. — Veliki nemiri so bili, kakor se poroča iz Plovdiva, v Alepi radi po-draženja kruha. Več pekovskih prodajalnic je množica oropala. — Vbudjejevi-ško trgovsko in obrtno zbornico je bilo izvoljenih 88 nemških in 10 čeških zastopnikov. Književnost in umetnost. ,,Koncert Smetana" se vrši danes zvečer točno ob Vj8. uri, ker bo potem komers slov. časnikarjev. Priti je treba torej točno, da se s poznim prihajanjem koncert ne moti in nepotrebno ne zateguje, tembolj, ker bo pri blagajni zavoljo došlih gostov gotovo velik naval. Pri včerajšnjem komersu pevskega društva „Smetana" zvečer v „Narodnem domu" je govornik, kateri se je zahvaljeval v imenu tega društva za krasni sprejem, mej drugim rekel tudi to: „Po odlikovanju, katero je prejelo naše društvo na Francoskem in v Belgiji, smo sklenili, da priredimo svoje prvo umetniško potovanje na slovenski jug, in na tem potovanju prišli smo sedaj najprej k bratom Slovencem, kateri so bili vedno in so še našemu narodu posebno simpatični in katere iskreno ljubimo." Nadejamo se, da zna naše občinstvo ceniti tako izjavo in da bo to v današnjem koncertu tudi sijajno posvedočilo. ,.Idea k&tolicka w spoteczenstwie polskiem". Izdala redakcija „Gijsa Narodu". Kra-kow. 1902. Str. 25. To toplo pisano brošuro je napisal znani poljski domoljub in zaslužen delavec za slovansko vzajemnost. (Nahaja se med udelež niki časnikarskega shoda j Brošura ocenja sociologične spise Leona Zbyszfcwskega, ki spaja mistični poljski narodni idealizem z narodnopolitičnim realizmom. Ob kratkem lepo označi težki položaj poljskega naroda, ki je eden najbolj nesrečnih in najbolj preganjanih narodov. Toda ta narodna nesreča ni zamorila poljskega duha, ampak ga še okrepila; Poljaki so spoznali, da se morejo zanesti le na svojo moralno silo in na svo jega duha. To je dalo visok polet poljskemu duhu. Poljski narod je že vsled političnih razmer postal idealni zastopnik ideje pravičnosti v politiki. Vedno je iskal višje opore v idealih. Po navdušenih mesianskih idejah je nastopila doba kriticizma in narodnega realizma, ki se je opiral deloma na pozitivizem, deloma pa na katolicizem. V zadnjih letih so pa zopet začutili potrebo bolj idealnega navdušenja; narodno-politični realizem izkušajo združiti z idealizmom. — Katoliška ideja je vedno prevevala veliko večino poljskega občinstva; zanjo so goreli največji pesniki, zanjo so se navduševali največji poljski domoljubi — katoliške ideje se tudi v najnovejšem času oklepajo skoraj vsi najodličnejši zastopniki poljskega patriotizma in poljske narodne misli. Katoliška verska misel je tudi Zby8ze\\ ikemu, čigar dela oce nja ta brošura, vdihnila brezmejno ljubezen do domovine in ji dala krila žareče mistike. Sodba odličnega Poljaka o »Katoliškem Obzorniku". Kakor poročata časopisa »GJ m Nar.« in „Czas", se je na shodu „Slov. kluba" 11. t. m. vKrakovem omenjal tudi »Kat.Obz.« Profesor Maryan Zdziechowski, ki je govoril o katoliški ideji med Slovenci, je obširno razpravljal o „Kat. Obzorn.", o njega pomenu in važnosti za katoliško, pa tudi slovansko stvar. — Zdziechovvski pravi, da je »Obzornik« dovršeno urejevan list in je lahko vzor katoliškim poljskim listom; študije urednika dr. A. U š e n i č n i k a in dr. Kreka bi bile lahko ponos vsake evropske revije. — Zlasti je učeni g. profesor povdarjal zanimivo razpravo v II. zvezku „Kat. Obzor." o „Svobodi vesti na Ruskem", ki kaže, da se da le s stališča one ideje, ki jo zastopa „K. O.", pravično presoditi slovansko, zlasti pa rusko-poljsko vprašanje. Študija Fr. Ks. G., pravi Zdziechovviki, je obdelana vsestransko, razumno in v soglasju z nazori in težnjami Solovjeva in] najple menitejših zastopnikov ruske misli — in s tega stališča osvetljuje tudi razmerje med Rusi in Poljaki. Pisatelj ima široko obzorje, Črpal je naravnost iz ruskih virov, znane so mu temeljito ruske razmere. Rizprava o »Svobodi vesti na Ruskem" je unikum, ne samo v slovenski, ampak v vsi slovanski literaturi. Več takih razprav in več poznanja Rusije in razmerje slovanskih narodov do Rusije bo prišlo v pravi tir. — Sodba Zlzie-chovvskega, ki je rojen v Ruski-Poljski in je študiral na ruskih univerzah, je v tem vprašanju brezdvomno zanesljiva Sploh je povdarjal visoko stališče „Kat Obzornika" in njega sotrudnikov. »Slovanski Pfehled« Ko se je po slavnosti Palackega in M:ckiewicza začela še odločneje poudarjati potreba slovanske in še posebej češko-poljske vzajemnosti, je nastopil „Slovansky Pfehled", da bi to vzajemnost gojil, utrjeval in pospeševal. Zdaj izhaja že IV. leto; Adolf Cemy ga urejuje z veliko požrtvovalnostjo in spretnostjo. „Slov. Pf hldd" ima namen, svoje čita-telje seznanjati z vsemi slovanskimi narodi, njih kulturnim, literarnim, političnim in družabnim življenjem. Drži se prepričanja, da je pravično in resnično medsebojno spozna vanje najzanesljivejša podlaga slovanske vzajemnosti. Pri tem hoče imeti uredništvo za vodilo »enako ljubezen in enako pravičnost do vseh." »Slov. Prahled« res dobro izvršuje to nalogo, vendar ima pri tem jako težavno stališče in večkrat pride v nasprotje z domačimi slovanskimi krogi, posebno z »Narodnimi L;sly«. Zato tudi nima toliko naročnikov, kakor bi jih bilo treba, da bi list mngel napredovati; čuli smo, da nima nad 1000 naročnikov, kar je gotovo premalo za tako važen list. L i veliki požrtvovalnosti urednikov se imamo zahvaliti, da list ni še prenehal. To bi bila velika škoda, ker je res izborno urejevan. Urednik sam dobro pozna slovanske razmere in je posebno velik prijatelj in poznavavec Lužiških Srbov ; zraven tega ima pa tudi izvirna poročila o vseh slovanskih narodih. R»di priznamo, da hoče list biti nepristranski do vseh slovanskih narodov, kar se mu pa ne posreči vselej; to je pač odvisno tudi od poročevavcev. — Ravno poročila o Slovencih somnogokrat preveč pristranska, dasi hoče Doročevavec (Dermota) stati nad strankami. Uredništvu bi svetovali, naj bi se bolje poučilo o naših razmerah, in potem ne bi tako neprijazno pisalo o katoliško-narodni stranki, ki ima gotovo več zaslug z* slovenski narod, kakor misli »SI. Prahled«, ki rad dokazuje, da je katoliška stranka premalo narodna; tega pa menda ne pomisli, da ravno ona edina še brani slovenske narodne koriBti, ker je napredna slov. stranka zvezana z Nemci v veliko škodo slovenskemu narodu. Čudno se nam tudi zdi, da »Slov. Pishleda" ne najdemo v uredništvih slovenskih katoliških listov, dasi se mu nekateri slovenski listi pošiljajo v zameno. To omenjamo le zato, ker cenimo velik pomen »Slovanskega Pfchleda" in želimo, da bi bil kolikor mogoče še popolnejši. »Slov. Pfjhled« posebno goji češko-poljsko vzajemnost in brani pravice poljskega naroda; zdi sa nam pa, da premalo ceni katoliško idejo med Poljaki, ki jim je skoraj edina opora v težkem boju proti mnogim krivicam. — O Rus h ima mnogo zanimivih poročil; vlado ruske birokracije ostro obsoja. — V maloruskem vprašanju zastopa Btališče, di so Malorusi samostojen narod. Poleg tega prinaša »Slov. Pfdhled« temeljita poročila o vsi'h slovanskih literaturah in lepe prevode najboljših slovanskih pesnikov. Sploh ta izbnrno urejevani list lepo dokazuje, da so Čehi najbolj vztrajni in najbolj naudušeni delavci za slovansko vzajemnost; gotovo ni brez pomena Miokieui-czeva misel, ki pravi, da imajo Čehi poslanstvo pomiriteljev za spravo in edinost med slovanskimi narodi. Zato želimo, da bi se „Slovansky Plehled" še bolj razširil med Slovani. Uredništvu s spoštovanjem priznavamo veliko požrtovalncst, želimo le, da bi imelo še jasneji pogled v slovanske razmere in da bi bolj pravično cenilo pomen katoliške ideje med zapadnimi Slovani, ker je ravno ta ideja pri nekaterih zapadnih Slovanih skoraj edina opora njih samostojnega narodnega razvoja in napredka. Kollarova idea slovanski — a naš program. Studii kulturne politickou napsal Judr. Hugo R i"c h t e r. — Dr. R chter zaBtopa v tej knjigi stališče, da se naj'to udejstvuje v slovanski politiki, kar je praktično, do-sežno, kar daje narodom gotovo korist. Za utopije in teoreme on ni vnet. Povsod vprašuje le: „Budeli toto pro nas vubec ješte praktickym ?" S tega stališča razsoja vse. Knjigo priporočamo v premislek. Marsikako dobro jedro je v njej. Slovanski gostje v Ljubljani. Danes sprejema središče slovenskega naroda drage slovanske goste z juga in severa. Prisrčno dobrodošlico jim kliče sleherni Slovenec. Udeležba na shodu slovan- skih časnikarjev bo jako številna. Nekaj gostov je došlo že daneB dopoludne. Sprejemal Jih je na kolodvoru pripravljalni odbor ter Jih v pripravljenih kočijah vodil na odka-zana stanovanja. Došli časnikarji imajo na prsih pripeta srebrna peresa. Poljskih časnikarjev je došlo Zo, namreč gg.: urednik »Czasa« Micbsl C h y 11 ri s k i in Adolf I n 1 e n d e r b sopr., vseučiliški prof sor sotrudnik »Glosa Nar.« g. dr. Marjan Zdziechowski, urednik »Gt.sa Narodu« g. dr. Antoni Beaupre, urednik »Nowe Reforme« in »Slowa pol-skega« g. Grzegorz Smolski, časnikar g Alfred S z cz e pariški, urednik »Obrony ludua gosp. dr. Mih. Danielak, urednik »Nowega Slowa polskega« gospod ozymon Kras z ewski s soprogo, časnikar in urednik »Wienca polskega« g. K. Stan. Stoja-lowski in časnikar g. Sta lisi. Stahnal, urednik »Novvepa Slowa polskega« g. Broni-sla\v Laško \v n i o k i b soprogo, urednik »Nowe Reforme« g. Vladislav Prokesch, urednika »Gazete lwoW:)ke« gospoda Adam Ivrechowiecki in Kazim. Z i e 1 o n k a , urednik »Dziennika polskega« g. dr. Kazim. Ostasze\VBki-Barariski, urednik g. dr. Vladimir pl. L e w i o k i, urednik »Pol-Bkega Przegt^ia« g. dr. Feliks K o n e c z n y, urednika »Gizety Narodowej« g. Fr. J a -bloriski in g. Ludovik Stasiak, urednik • Ncwa Reforme« g. Aleks K ar cz; gg. Merun owicz in Biechowski. Češko časopisje je poslalo na shod 39 zastopnikov, in sicer so tu gg.: Fran I I o v o r k a, urednik »Hlasa Na-reda«, dr. Ladislav Ticbv, uredniki »Na-rodnich Listov« gg. Prokop G r e g r, dr. Vi. P r e i s . Jožef V e j v a r a, Jož. K u f f n e r, J. H r u b y; uredniki »Politike« gg. Rajm. G e j n e k , Egmond Š a m b e r k , Patrick Blaže k; urednik »Narodne Politike« gosp. Vaclav Beneš, urednika »Radikalnih Li stov« gg. dr. Karol B a x a in Mil. F u č i k , urednik »Katolickih Listov« gospod Jan Lhotak; dalje češki časnikarji iz Prage Kg.: Jožef Berger, Jožef KasalovBky, Milan Kasalovsky, Jožef Zidlickv, Karol Ž i d 1 i c k v, Jan. Š e v č i k; iz Tabora sta dešla urednik »Tabora« g Ludovik Frank in urednik »Nowega Haja« g. spod J. Hemer; iz Brna pride urednik lista »Moravsky Kraj« g. dr. Fran Kože-luha, izOlomuca urednika »Pozora« gg. Bohumir Knechtl in Vaclav Holy, iz Moravske Ostrove urednik tr. Frant. Sokol-Tuma, iz Plzna urednik »Pl-zen8kych Listov« g. A Žal ud in urednik »Plzenskega Obzora« g. Jan Hejret, iz Lipnika na Moravskem pride časnikar g. dr. H. R ich t ar, iz Chotčbora na češkem g Jos. T rase k, urednik »Češkega Vychoda«, iz Bradi e urednik »Češkega učitela« g. Adoll' Schuster, izPardu-b i c gosp. dr. Otokar K o u t s k y, urednik »Osvete Lidu«, iz Uherskega II radi štj a na Moravskem gospod dr. Alojzij K u sdk, urednik »Velehrada«, iz Krom e-r i ž a g. Antonin H o 1 z b a c h, urednik »Mo-ravskega Obzora«, z D u n a j a g. Jos. Graf, urednik lista »Information«, dalje sotrudnice čeških učiteljskih listov gospodične Alojzija Ševčikova, Bjžena Ostrovska in Ksavera S a z a v s k a. Na letošnji shod slovanskih časnikarjev bo prišli v primeroma posebno čaBtnem številu najbolj zatirani naši bratje Slovaki. Poslali so 11 zastopnikov in zastopnic svojega časopisja. Zastopana sta dva slovaška lista »Narodnie Noviny« in »Slovacko no-vinya. Iz Turčanskega sv. Martina so došli gg.: MatiiS D u l a z gdč. Včro D ii -1 o v o , uredniki Andrej II a 1 a š a , P. M u-droninSkultety, iz Ružomberka časnikar Peter Makovicky z gospo Olgo Makovicko, iz Uh. Hradiška uredniki: Frant. K r e t z, Vitčzslav N e č a s, Karel L. Jelinek in Fr. Radovška. Zastopnikov ruskega časopisja je došlo sedem. »Slavjanski Vei« zastopa g. dr. V er g u n z gospo, »Haličanina« uredniki gg. Jos. Andrejdvič Monč t e 1 v večjem mestu na zeI6 ugodnem kraju na Dolenjskem se 592 3—3 odda takoj v najem. Več se izve v zalogi Puntigam v Ljubljani. Cimnazijslfi konvikf taltirteo samostana Št. Pavel v lepi, zdravi legi labodske doline v „raju Koroške'. Javna, popolna gimDazja — Prospekte pošilja na zahtevan.e vodstvo konvikta 137 9 2 Sanjrad «7 Želežniška i>roga Trbiž - Ljubljana. Letovišče za tujce: nju. pod zdravniškim nadzorstvom med gorami, v samoti, 465m nad morjem. ********* Vsakovrstni komtort — **** Izvrstno bivališče za **** rekonvalescente. ****** * Sezona leto« od 1. j unija in •IH O) M P—( •rH Si •»H a C a> t» ■M •H i—1 (D > a M m> a U1 -i-i O O --41 F-H mms W % % % % 'M* 'J> % % (Ja Preča6t. duhovščino in slav. p. n. občinstvo opozarjam na svojo že obče znano največjo zalogo zlatnine in srebrnine najnovejšega proizvoda po najnižjih cenah. Nadalje na veliko izber namiznih oprav iz cnina- in pravega srebra. Velika izber finih koles ts« in šivalnih strojev, Poprave se hitro izvršujejo, ^s Solidna postrežba z jamstvom. Za obila naročila in obisk se priporočam velespoštovanjem f ran Čuden v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. K3" Novi ceniki s koledarjem zastonj in franko. "a£3f 485 9-9 Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov /Vlojzij Večaj LJubljara,Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9 priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogo barvanlh prstenih i. Mu kot: rujavib, zelenih,belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in do modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-1'd ■OT Lastni Izdelek. Ceniki franko in brezplačne. Takoj se odda 1=========== služba organista in cerkvenika MF" na Sori. »3 2-2 lekarna Piccoli „pri Angelu" 1.2 (50-20) Ljubljana. % Dunajska ©osta Pollitrska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem povzetju. Puai ItiE Dane :: Si v Trstu. $ V V v M Krasna lega. Višja vzgoja. Nermki C % M i K w ----------go. -ICjO ..v....... Mflj. učni jezik v osmih razredih nadalje- r^ ® valnega tečaja. Francoski občevalni ^ A jezik. Pouk v vseh modernih tujih ^ jezikih. Višia izobražba v s?odbi in ^ » slikarstvu. Gimnastika. 571 16—4 lwj V ^ Prospekt se na željo vposlje. ,W1 Organist se išče, ki bi znal kako rokodels vo Ože-iijeni ima prednost. Več je izvedeti pri župnem uradu Sv. Križ nad Jesenicami, Gorenjsko. 58i 3-3 ^asssasHSHSHS Uradne in trgovske K s (irmo priporoča KAT. TISKARNA [ v Ljubljani. ^SHSHSHSHSHSHi ■ (■■H t** co umnimi Varstvena znamka: Sidro, mimiiiu | LIMIT. GAPSICIGOMF. I iz lekarne Richter-jeve v Pragi, ^ = pripoznano izvrstno bolečine olaj- = = šujoče mazilo je dobiti steklenica po H H K — 80, K l-40 in K 2-— v vseh lekarnah. S | Zahteva naj se to 1152 28—25 | | sploh priljubljeno domače zdravilo | vedno le v izvirnih steklenicah z našo § I varstveno znamko „sidro" iz RicMer- § I leve lekarne ter sprejme iz previdnosti 5 I le v steklenicah s to varstveno znamko | 1 kot pristni izdelek, i Rlchterjeva lekarna pri zlate j levu v Pragi. I. Elizabethstrasse 5. Iiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiii.................imun"""" > = 01 > o O I | O « O [ M ■S > >N S o ° o • 2 »•Sag S ® ° = o « o. d ® a » ^iS > ■d _ ™ l 5 « E ; H - a — as M o "S >n o. > I >J= 315 s ,» o S. > -O D- i o N « cd d M u. ^ 0 u> M Naznanjam, da imam v zalogi vedno friino in trpežno blago vsake vrsto za častite gospoda duhovnike. Tndi slav. p. n. občinstva n»-innnjim, da imam v zalogi vsak« vrste moderne Stofe ter tudi nepre-močljiv tirolski loden za Uaviloke. Tudi imam narejene havtloko vsake velikosti za gospodein deike po uizki ceni. Dijakom znižane fenol JAKOB MIESOIiE©, ——J Uro.|»5kl mojster, Siovo mesto, Veliki trjt št. »Si f— priporoča se preč. duhovščini v izdelovanje vNiikovi-Htnc obleke, posebno KO?." talarje, površnike itd. po najokusnojJcm in najnovejšem kroju. — Izdelujem vsnko, v to stroko spadajoče delo natančno po meri. Priporočam se preč. duhovščini, dn me blagovoli počaBtiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izročim vsako naročilo v največjo zadovoljnost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljšo delavske moči; zatorej se jamči za elegantno, lepo in moderno izvršitev naročil, kakor tudi zato, da se vsaka r_ v moji delavnici narejena obleka lepo prilega. fm ■ \mm LEKARJA Piccoli-ja v Ljubljani. Dobiva se v lekarnah, J^ krepca molokrvne, nervozne in slabotne oseb %w 391 v največji izberi 9-7 po najnižjih cenah priporoča L. Mili viseli v Ljubljani, Mestni trg 15. Otvoritev vrta in salona restavracije Auer jevih dedičev _v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12._ PF* 1». maja ^m se salon in vrt restavracije Auer-jevih dedičev zopet otvori in bode slavnemu občin tvu za naprej vedno na razpolago. IJ« UlnlfA^tnn nA/laliA in nadalje vsaki dan se hode trčilo izborno, fla binKostno nedeljo %edno 8|eže marčno in bavarsk0 pivo iz | domače pivovarne Auer i*vih dedičev, pristna dolenjska, štajarska in istrska vina, rizling in refoško ter vino v buteljkah. — Za okusna gorka in mrzla jedila je vedno preskrbljeno. Na mnogobrojni postt vabi 621 2-2 restavrater. e* i 1 P. n-. občinstvu naznanjamo, da gospod Ignacij Valentinčič v Ljubljani ni več glavni zastopnik našega zavoda in zato tudi ni opravičen, sprejemati denarje za premije na naš račun. — Namesto gosp. Valentinčiča smo izročili glavno zastopstvo za Kranjsko g. Frančišku S. ltojniku, v Ljubljani, pred Škofijo 21. ter prosimo, da se vsakdo v zavarovalnih zadevah z zaupanjem obrača do njega. 488 5—5 Concordia" llbrško-brnska vzaj. zavarovalnica i n? AHDROPOGOM u (Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rasf las, katero ni nikako sleparstvo ampak .skozi leta t nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani Izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gospodu 274 (12) Vaso Petričič-u. V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczv v Ljubljani, Ranf v Kranji, in lekarna „Pri angelju" v Novem mestu. Preprodajalci popust. ^ -m sg >CO 11 It tO .— > »O JC 2 «E= ° * s 3 ^ c ® CCS ■ZU4 © ° § Jt -i S g (Tj > M N 13 g S >tO 4) It bt z cu — CU JC u _ Ci n ^ S On nen " > o Q J3= ° B^O > S o. o >m — s 3 6g M« >N A B.|g C ar 6-a .So" O. a m i c« S"- o c «o O N o ^Š nljj ._ n- 2 co ->cn 5 > 2 Q = 686 50—2 -2 C—i 00 C3 GO >oo C3 - | t o % o. ^ s O d (8 a <8 N n o P« S ce ja o -o o o. OB S5 i 1 o T3 N : o 2 ca = oo-o «3 ,-ri ° ia g AS >™ > o fe ao = e iS CO >30 ■a-2 i > « 3 •s.- £ ® © to CD « 3 e © S -e •= st "JA 3, a ta >0Q o • b S - ^ i nO U O CU .O Q te c i ^ I o jd E n O "S §8. u XI 'S 'n o g sbbtbss Trgovina z železnino „MERKUR" FETE1 v Celju, CBrrsLŠlsieL cesta. štev.. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žeieznine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter ckov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete. Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ^ Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * ;.v. V*.v:Y:Y Priloga 112. štev. »Slovenca** dne 17. 'maja 1902. Zakaj Slovenci niso podjetni? Kako bi se dvignila njih podjetnost? Odgovor na javno vprašanje, razpisano v „Slovencu" dne 15. februvarja 1902, štev. 38. Podjetnost je posledica omike. Narodi, ki so še na nizki stopinji razvoja, nimajo veliko potreb, niti hrepenenja po novih rečeh. Z lokom bega človek za živaljo, domača zemlja mu pri malem trudu da vsega, kar potrebuje za svoje življenje. Z omiko se širijo človekove potrebe, in s temi teženje vedno bolje izrabiti naravo, vsužnjiti si njene moči in vzdigniti skrite zaklade. To izrabljanje narave rodi vselej nove naprave in nove tvornice, daje ljudem zaslužka in jih spodbuja k novim podjetjem. Česar en človek ali posamezen narod sam nima, si išče drugod ter zamenjuje pridelke svoje zemlje s pridelki tujih krajev in ž njimi pokriva svoje potrebe. Čim bolj se širi omika, tem bolj se širi svetovno občevanje narodov po železnici in parobrodu v najbolj skrite in daljne dežele. V tem občevanju narodov, ki je podlaga trgovini in obrtu, je tudi podlaga za pravo podjetnost. Tudi zgodovina nam priča, da je bila pri vseh narodih njihova moč in slava, torej tudi omika, vedno v najtesneji zvezi z njihovo podjetnostjo. Kjer se to ni zgodilo, so narodi prej ali pozneje propadli in zginili. V rešitev danega vprašanja moramo torej najprej staviti drugo vprašanje: Pod katerimi pogoji se more narod povzdigniti do pravega napredka v gmotnem oziru? Duševnega napredka, dasiravno je važneji in bi imel biti podlaga gmotnemu, tukaj ne raziskujemo. Teh pogojev je jako veliko, za to bo zadostovalo, če se le najvažnejih spominjamo: 1. Narod mora biti sam nadarjen in za omiko sposoben. Duševno bolj razviti narod bo vedno gospodoval nad slabejšim. Pri tem je treba seveda vpoštevati, da sila ni duševna premoč. Tako so širili svoj vpliv od nekdaj Nemci proti Slovanom, ali Turki proti Armencem. Zaradi manje nadarjenosti so izginili Mesenci, Huni, Obri, Bolgari. 2. Treba je za kulturo ugodnih krajevnih razmer. Rodovitna zemlja, ki ima vsaj nekaj naravnih zakladov, ter pripravne klimatične razmere so predpogoj za vsak razvitek. 3. Ugodna zemljepisna lega. Kraji ob morju in velikih rekah, ugodni prehodi in zveze z drugimi narodi so vedno pospeševali trgovino in s tem napredek vsakega naroda. Ko bo ves svet preprežen s železnicami, tedaj bomo na celem svetovnem trgu kakor doma, ker bo cena vožnje, ki navadno podražuje pridelke, vedno nižja. Dosedaj je bil pa ta pogoj vedno v veljavi. Narodi v ugodni zemljepisni legi: Feničani, Grki, Benečani, Nizozemci, Angleži so imeli ugodne trgovske razmere, kakor jih nikdar ni mogel imeti narod v sredi kakega kontingenta. Tudi dandanes najbolj prospevajo mesta, v katerih se sredotoči svetovni promet. 4. Občevanje z drugimi narodi. Vsaka ;ultura, bodisi domača ali tuja, ima namen človek izpopolniti. Kar je kak narod resničnega in lepega, dobrega in koristnega izumil ali razkril, je najprej njemu koristilo in je postalo njegova narodna last. Ker je pa vsaka človeška duša dovzetna za vse resnično, lepo in dobro, postanejo iznajdbe in odkritja enega naroda last vsega človeštva, ki se z njimi izpopolnuje v večji omiki. Narod daje drugim, kar ima svojega, in prejema od njih, kar je priležno njegovi individualnosti, ki mu ostane vkljub temu ohranjena. Eni narodi več prejemajo, drugi več dajejo; brez tujega vpliva in sprejemanja tujih idej in iznajdb pa dandanes noben narod ne more ostati na višku omike, kakor ne more največji veleum sam od svojega postati omikan. Če se pa narod zapre pred tujim vplivom in hoče le sam zase živeti, ne more na tej podlagi napredovati. Vse življenje in vsa umetnost zapade v neko stereotipno formalnost in enakoličnost, celi narod odrveni, napredek je nemogoč. Ravno Kitajci, ki so dandanes skoro vzor naroda, ki se brani tujega vpliva, so dosegli v prvih stoletjih po Kristusu po občevanju s tujimi narodi, posebno s Sirci in Grki, svojo omiko. Najboljše iznajdbe, ki jih še dandanes občudujemo pri Kitajcih, so ti dosegli pod vplivom sirsko-grške kulture. Sedaj je zgodovinsko dokazano, da se ni kitajska kultura sama ob sebi razvila, temveč se je z občevanjem skozi Pamir in puščavo Gobi seznanila s zapadom in njegovo omiko. To občevanje je trpelo nad 700 let. Lansko leto je bila odkrita zidana pot, odkril jo je Francoz Charles Endes Borins, skozi puščavo Gobi, ki je karavane varovala pred viharji in zasutjem po pesku, in imela na vsej neizmerni dolžini na vsakih 5 km stražnice in gostilne. Zidal jo je cesar Wuti in še dandanes je nema priča o podjetnosti starih Kitajcev ter nov dokaz za d kazano trditev, da se noben narod sam ob sebi ne povspne do visoke stopinje omike. Vpliv grško-sirske kulture se jasno kaže v umetnosti kitajski še sedaj. V občevanju z drugimi narodi se spozna njih življenje in gospodarstvo, njih razvitek in iznajdbe. Pri tem primerja iznajdljivi človeški um tujo zemljo, tuje razmere z domačimi; tuji vspeh, sreča in blagostan ga bodri. Isto, kar se je drugim posrečilo, hoge doma poizkusiti. Duševne moči se vzbudijo, tuji vzgled daje ravnilo in krepi eneržijo do skrajnega, dokler nima domovina istega, kar je na tujem videl. Spoznajo se potrebe drugih narodov in njihovi izdelki, kar vodi k menjavanju blaga. Razvije se trgovina, ki ima vedno v spremstvu dobro obrt. Napravijo se tvornice, pospešuje promet, skrbi se za dobre ceste in ladje. Kultura je prišla ter vzela narod pod svoja krila. Komur je znana zgodovina, kako so v starem veku narodi drug od druzega prejemali iznajdbe, ve, da ima vsa antika v tem medsebojnem občevanju in lastnem delovanju svoj pravi izvir. Na tej podlagi medsebojnega občevanja in menjavanja sloni tudi moderna omika. 5. Slednjič je treba, da ima narod razumne vodnike, ki pojmijo njegove potrebe in imajo zmožnosti voditi ga primerno časovnim potrebam ter tuje iznajdbe prav prilagoditi narodovi individualnosti. Ljudstvo mora tudi samo sodelovati, sprejemati vodilo in tuje iznajdbe s pravo razumnostjo. Ljudstvo nima zmožnosti ne priložnosti napredovati samo iz sebe ter študirati in porabljati tuje iznajdbe za svoje potrebe. Ljudstvo bo samo ob sebi ostalo vedno tako kakor je bilo. Življenje, nove ideje in iznajdbe se mu morajo vdihniti, da se ljudstvo oživi. Tu pa nastopa dolžnost za inteligenco, za vodnike ljudstva, narodu vse dati, ga z vsem seznaniti, kar je primerno njegovemu razvitku. Kapital njegovih zmožnosti ni le njegov, temveč tudi last naroda, kateri ga je rodil, kateremu mora jurosvetiti svoje delovanje. Potrebna nam je inteligenca, ki je sama na višini prave omike in dela z vnemo in požrtvovalno za svoj narod. # po mojem umrlem soprogu gospodu li!! pod tem naslovom tudi najprej izvrševala ter se priporočam cenjenim naročilom. ::: • •• • •• ••• Spoštovanjem fl\arija Horvat Sv. lc)etPQ eesta 30. : 623 1-1 •M '•^'ižsii siisusssssjjssjsijjŠŠSŠUKSKSSSSSSiSiK :::: i!:: "" MiMM*ilMMIt * Oblastveno potrjena llamtoiirg-Ainerifca Linie agenfura LJUBLJANA, Marijin trj št. 1 za odpravo potnikov in pošiljate v čez morje, zlasti pa v Severno •v ucehiko Eden največjih, najhitrejših ter najvarnejših velikanskih parobrodov na svetu. Hamburg:-Mew lork O flnft!! Odhod iz Hamburga do trikrat na teden. 541 5-5 Vsaka pomorska nevarnost popolnoma izključena, dobra prosta hrana, solidna postrežba, primerno nizke cene v vseh razredih. Vsa-koršna pojasnila točno in zastonj, ter vozne karte za velikanske brzo- in poštne parobrode daje Hamburg-Amerika Linie agentura LJUBLJANA Marijin trg št. 1 nasproti frančiškanski cerkvi. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzem* tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vsa popravila. — Izdeluje ročno lil pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Pree&stite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejžo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 566 52-50 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Wolfove ulice 4. ca franja fl\eršol v Ljubljani, Mestni trg št. IS priporoča svojo bogato zalogo pričetih in izvršenih ženskih ročnih izdelkov, vsakovrstnih, jako ličnih vezenin, krojaikih potrebščin ter raznega drobnega blaga — vse po zelo zmernih cenah. Monogrami in risarije se v poljubnih barvah in slogih uvezujejo na vsakoršno blago. is 22 p Zunanja naročila se izvršujejo točno in ceno. /yyyyyyyyyyyyyvyyy^ VAAAAAAAAA^lVAAAA/lviviN' •••I •■•I •••I •••1 •••1 •••1 •••I •••1 •••I •••I • •• •••I ::: m* Jurjevica pri Ribnici, Kranjsko. izdelovatelj žičnih (drateniii) tkanin ter pletenin in trgovina s sitarskim, rešetarskim in lesenim blagom. 31012-10 priporoča slavnemu p. n. občinstvu svoje pletenine in ifcJL«5e» pleteno b strojem po uzocih, za ograjo gozdov in vrtov, za fazanerije, kur-nike, golobnjake; mreže za presojanje gramoza in peska. — Izdeljuje in ima veliko zalogo medene, pocinjene in železne tkanine za stroje, mline, okna, line, kleti; mesne sitnice, prožne posteljne mreže (Drahtmatratzen) v raznih velikostih, raznovrstna sita, rešeta za tovarne in mline, kape za ogrebanje čebel, pokrivala za jedila, razno leseno (suho) robo itd. po najnižji ceni. Cenilci na zalite vanje brezplačno. "VI fffiffffffffiffifiifnffffiffffffffffffffifffr tt! (•■•■....•••■•.••a........................i... ...................................----------- :::: •••• •••• •••• •••• «... •••• «... •••• •••• •••• •••• «... «... • ••• •••• •••• «... •••• •••• Sr:: «... :::: •••• «... •••• •••• «... •••• ... Domača umetalna steklarija flvg. Agnola v Ljubljani,XiskF.ro-? se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje oerkvenih oken in vrat, vdelanih s katedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barvenim steklom, s steklom z umetno slikarijo strokovnjaško dobro, zs>ia (Seno in trpežno izvršeno v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega <3 z? > a a ® h Pi 0) a> •S & !« a os .S « «% % i 5 ! a a •r» h Ih q •ml .r* > M O št. 50/z. Spričalo, s katerim podpisani potrjuje, da je velečislana tvrdka za stavbeno In umetno steklarstvo AVGUST ACN0L* V Ljubljani, v polnem in lepem soglasju s gotsko arhitekturo, isvršila prav' pohvalno steklarska dela v novi šupni in dekanijski cerkvi v Šmartnem pri Litiji. Okenj 32, v raznovrstnih gotskih oblikah, slikanih umetno na steklo v okusnih okraskih, strogo po gotskih pravilih, v barvah nežno - svitlih in ne vpijočih — svedoči jasno, da smo vdobili Slovenci v gosp. Avg-. Agnola tudi v tej stroki spretnega, domačega umetnika, kateremu s mirno vestjo saupamo slična dela. V prepričanju, po ostalih ofertah za to delo, se vestno zatrjuje, da so cene gosp. Avg. Agnola prav zmerne. Priporoča se kar najtopleje vsem. posebno pa onim cerkvenim predstojnikom, kateri razpolagajo sicer s malimi sredstvi, pa bi oskrbeli radi svojim cerkvam kaj lepega. i Župni urad v Šmartnem pri Litiji dne 9. februvarija 1901. Ivan Lavrenčič, ________________župnik in dekan. Prevzema tudi vsa stavblnska steklarska dela ter priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga. _737 52 -42 1 O (d B © P ** O K* a Kupuj pa „le v steklenicah.". V Ljubljani pri gospodih: 480 9-3 Anton Ječminek A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Edmund Kavčič Kham & Murnik Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin led: O. VVolfling, P. Homan. rnomelj: A. Lakncr, K.MUller B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelenec, J. Septaves. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj. Kočevje: Fr. Loy, P. Petschc, J. Rothel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostanjevica: Alojzij Gač. Kranj: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, J. Krenner, Adolf Krcuzbergcr Jan. Majdič, Karol Šavnik, lekarnar pri sv. Trojici. Ivana 1'crdana nasledniki Rudolf Petrič Karol Planinšck J. C. Roger A. Šarabon Jožef Kordin Anton Kriscer Peter Lassnik Karol Lexander A. Lilleg P. Mencinger Krško: F. H. Aumana sin, R. Engelsbergcr. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil pri Škofu. Novo mesto: KUsscl& Končan, Adolf Pauser. Polhovi Gradeo: I. A. Leben. Postojna: K. Cefcrin, Anton Ditrich, G. Pikel. Radeče: J. Haller, J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo. Viktor Schiffer Ferd. Terdina M. Spreitzer J. Tonich Anton Stacul Uradni.ško-kon-Fran Stupica sumno-društvo M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. Ftirsager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražioa: Ivan Levstik. Skofja Loka: E- Burdych, M. v Zigon. Šiška: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: Jakob Petrovčič. Tržifi: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F.M.Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobal. Vrhnika: M. Brilev. Zagorje: R. E. Mihelčič, Jan. MUller sen. Žužemberk: Jakob Dereani. Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vs«'h špekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je {mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 60 „91 E R C T B" 1., Illlollzeile 10 in 13, Duna|, 1., Strubelgasse 2. K K K © atB«iiiiMM«HMB 7A rPri Amerikancu". »sr ». Važno naznanilo! Ker sem se hotel, kakor znano, l.maja 1902 iz svojih začasnih založnih prostorov na Sv. Petra cesti stalno preseliti na Mestni trg št. 5, in mi je to, žalibog, slučajno izpodletelo, in ker sem zaradi tega tudi odpovedal najem ene izmed mojih dosedanjih prodajalnic, sem pri-moran nabavljeno blago po ceni oddati, in zato so od današnjega dneva vse cene znatno znižane in od 20. maja bo velika, prodaja, ostankov za možno ecno. vM/t"/. Yse cenjene kupce upam v istini z jako nizkimi cenami odškodovati, ako morda pri obisku moje sedanje prodajalnice nalete na nekoliko nereda zaradi premnogega blaga v prodaj alnici. Z velespoštovanjem «04 3-2 Friderik Hodschar «i »i u Ljubljana, , ¥ t pri Amerikancu. sv. petra cest* 4 m e „pn Amerikancu. \m lidaiatelj: Or. E«|N Odgovnai »r.dnik : IVM RlklVIl. Tisk , Katolidk* Tiikame t Ljubljani.