Štev. 258 TRST, v torek 14. septembra 1909. Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN ob nedeljah In praznikih tb 5., ib ponedeljkih ob 9. zjstraj- ?eeamične štcr. M prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih, tobakarn&h t Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, 7«stojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-iitei, Dornbergn itd. Zastarele S ter. po 5 nrč. (10 sto t.). mmt A81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Širokosti 1 &elene. CENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, mmrtnice, zahvale, poslanice, oglasa denarnih zavodov p« 99 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aa4a$na vrsta K 2. Mali oglasa po 3 stot. beseda, naj« ■nj pa 40 stot. Oglase sprejema Insaratai oddelek uprave Edinosti". — Plafenj® se iikJjučno le upravi „Flilin—I i". Sdlnost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti J« moč I NAROČNINA ZNAŠA HBBGNS ■a vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na b&- ročbe brez doposlane naročnine, se nprava ne ozira. ■areimtM ma ■•Aaljsk* Izdanj« „EDISOBT1" stan* : —1+-—— Utno K 5*20, pol leta 2 60 n ▼■i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke« vana pisma se ne sprejemajo in rokopis) se ne vrafiaje Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista, UREDNIŠTVO: iriloa GJorgie Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastaih koasorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^a lisU „Edinost- v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Paibie-kniBttaKnl rtlun it 841652. TELEFON IL 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Sklicanje deželnih zborov. DUNAJ, 13. — Jatrajšnja „Wiener Zei-tuogw objavi cesarski patent, a katerim ao za 16. t. m, sklicani deželni zbori dalmatinski, gališki, nižeavstrijski, solnograški, štajerski, predarelaki, iateraki in tržaški. Dr. Wekerle na Dunaju. BUDIMPEŠTA, 13. — Miniaereki predsednik dr. Wekerle ae je oodal na Danaj, kjer ostane dra ali tri dni- Udeleži ae skupnih miaiaterakih konferenc in bo potem vtpre-iet od cesarja ▼ a v di j ene i, da ma poroča o političnih razmerah. Izvrstne kupčijo admirala grofa Montecuocoli-ja, DUNAJ, 13. — „Montags-Zaitung" piSe: Nekaj česa aem dela avstrijska vojna mornarica tako izvrstne kupčije, da utegnemo kmalu s samimi prihranki plačati državne dolgove. Kupilo se je za 2.286.000 kron eno ladij o, ki je po zatrdilu oficijozov zapovedništva vojne mornarice, vredna najmanje 9 milijonov kron, kupilo se je za 600.000 kron eno drugo ladijc, ki bi sicer veljala desetkrat toliko. Ako bo torej grof Montecuccoli tako po ceni kupoval, utegne Avstrija Se obogatiti. A bojimo ■9, da utegnejo biti te ladije, soditi po doie-danjih skušnjah o Spekulativni zmožnosti na* Sega mornariškega oddelka, takrat, ko bi jih trebalo rabiti, nerabne. Na vsak način bi nam bilo ljubše, ke bi se bilo porabilo deaetkrat več v tuzemstvu, kakor pa da se kupuje stare fikatlje in poSilja za iste denar izvan dežele. Nadejamo se, da bodo zahtevale delegacije streg račun o dobroti Montecuccolijevih kupčij. Socijalnodemokrafidni kongres v Lipskem LIPSKO, 13. — Smoči ob 7. uri ao pričela predpssvetovanja k socijalnodsmokia-tičnemu kongresu. Došlo je nad 400 nemških delegatov, inosemske ae pričakuje jutri. Došli so tudi avstrijaki državni poslanci Beer, Biese in Nemec. Singer (iz Berolina) in Lipinski (iz Lipskega) sta bila izvoljena predsednikoma. Prestolonaslednik Fran Ferdinand na nemikih vojaikih vajah. DUNAJ, 13. — Nadvojvoda Fran Ferdinand Re kakor zastopnik cesarja jutri zjutraj iz So'ncgrada pooa k nemškim vojaškim vajfttE v M-* g->t;haim, Načelnik generalnega staoa gentr*l pohote Conrad-Hotzendorf in generali inšpektor kavalerije general konjice 'iiidermsn sta že unoči preko Wiirzburga odpotovala » Mergsntbeim. Ministersko posvetovanje v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 13. — Danes se je vršil pod pr---—.cUtvoi* miniaterikega pred* sednika ministarski svat, ki ie trajal od 10. do 1. in tri četrt ura popoludne. Bavil se je s političnim poUžajsm. Ministarski predsednik dr. Wekerle in baje tudi minister grof Aladar Zicbv odpatujsta danes na Dunaj. Zrakoplovstvo. LA PALIS^E, 13, — Vojaški zrakoplov „Republique" je danes zjutraj pol ure letal nad metlo«. Polet se je popolnoma posrečil. BENETKE, 13. — Balon „Giulio Verne", ki se je včeraj tukaj dvigail v zrak, da bi poakuiil polet preko Jadranskega morja, je, kakor javljajo Usti, zanesel vihar proti kopnem in se je pri Pordenonu spustil na zemljo. PODLISTEK, Navadna zgodba Češki spisal I. S. Machar. Poslov. T. L. Bila je nedelja. Gabrijela ]e dobila Earla pri pianu. Igral je ravn« neko cerkveno pesem. Ko je vstopile, je nehal. „Blago reli te nadaljevati," je dejala hladno. „Imate radi cirkvene peimi?" „Ne, ali žrtvujem sel" „Niaera tako neskromen. Tega ni treba," je rekel iu zapri piano. Vstal je, odpri sestrino omaro in vzel ven škatljo s cigaretami. „Smem vam ponuditi?" r Prosim, • je vzela cigareto. Karol jej je prižgal. Gabrijela je požirala dim in gledala kljubovalno na tega pritlikavca. Bil je danes nekako miren. Giedal je skozi okno na nasprotno streho, ožarjeno od solnca. Sneg se je tajal m padal v gostih kapljah na zemljo. Po alemenu se je preganjalo nekoliko vrabcev. lasa je odšla kuhat čaj. Gabrijela se je dvignila, vrgla cigareto preč in stopila k pianu. Iz Bolgarije. SOFIJA, 13. (Belg. brz. ag.) — Včeraj se je vprvič vršila volitev 7 municipalnih svetnikov na podlagi proporcijonalne volilne pra. vice, sklenjene na zadnjem zasedanju sobranja Vzlic živahni udeležbi na volitvi je bil povsod popolen mir. Skoraj vse stranke so se okoristile poviSanja števila mandatov, posebno pa vladna stranka. Ekspedieija na južni tečaj. LONDON, 13. — Kapitan Scott, voditelj angleške ekspedicije na južni tečaj od leta 1900.—04., se prihodnje leto poda na novo ekspedicijo. Glavna naloga mn bo doseči južni tečaj in raziskati deželo Edvarda VII. StroSki ekspedicije so proračunjeni na 40.000 funtov šterlingov. Scoot poživlja na podpisovanje te svote. Večina listov načrt najtopleje priporoča. TURČIJA' SOLUN, 13. — Danes je bila zaključna seja makedonske finančne komisije. Madrid, 12. — „Epoca" poroča iz San Sebastiana, da je umrl viši dvornik kraljeve palače, vojvoda Sotomsjor, Marsilja, 12, — Vojvoda AbruSki je danes zjutraj dospel semkaj s paketnim par-nikom .Oceana". Vojvoda odpotuje zvečer z avtomobilom v Italijo. Dunaj, 13. — Glasom brzojavnega poročila so vojne ladije „Nadvojvoda Karol", „Friderik", „Maks" in „Pandur" dne 12. t m. priplule v Aleksandri j o, kjer ostanejo 9 dni. Na to se vrnejo v Pulo. Na ladijah vse zdravo. _ Javni ljudski shod „Pol. društva za Slovence in Hrvate v Istri" v Podgradu 5. sept. 1909. (Izv. poročilo) Govor drž. posl. Vjek. Spinčića. Nisem sicer več Veš zastopnik ne na Duaaju ne v deželnem zboru, vendar imam spomine in zvezo z ljudmi, ki so delovali po teh krajih ; pa tudi, ako nisem Vaš zastopnik, srce moje je vedno na Vafii strani. Dne 14. maja leta 1907 dosegli smo, da aaš narod iz Trsta in Istre zastopa sedaj na Dnsaju četvorica, medtem ko smo imeli poprej le enega zastopnika. No, ako tudi sedaj poslanci ne morejo doseči, kar zahteva od njih narod, kriv je na tem zisteia, ki vlada v državi — takozvani avstro-ogrski monarhiji. Avstro-Ogrska je ime, ki znači za nas veliko ponižanje, kakor da Avstrijo tvorijo le Nemci, Ogrsko pa Ma-djari. V sedanjem državnem zboru smo razpravljali v glavnem o treh stvareh: o nagodbi z Ogrsko, o proračunu za leto 1908 in 1909 in o aneksiji Bosne in Hercegovine. Mi asao bili proti nagodbi z Ogrsko, ksr je zasnovana na dnvalizmu. Te je tista ba-rantija naše države, po kateri ssao mi na milost in nemilost izročeni Nemcem, ki nas tu pri nas zopet izročajo Italijanom, da nas izmeegavaje in davijo; v oni drugi polovici pa Madjarom, da naS nared tam stiskajo in drže v robstvu. Proti proračunu za leto 1408 smo bili zaradi tega, ker nam je Se prejšnja Beckova vlada obljubljala, da ustrsže našim upraviče- „ Zaigraj te kaj !* ga je prosila z nekako nežnim glasom. „Kaj izvolite?" je vpraSal on pri oknu, „Kar hočete." Sel je k pianu. Ona je sela poleg njega in mu neprestano gledala v obraz. Zaigral je valček: „Moja kraljica". .Nekaj žalostnejšega," je rekla z mehkim glasom. Prebiral je tipke, kakor bi iskal ton. Potem je zaigral velikonočno : Štaba t mater dolorosa... Igral je krasno. Oči so se mu lesketale ginjeno. Gabrijele ni niti pogledal. Ona je sedela takerakoč brez diha. Vsak ton jej je prodiral v srce. Sladkobolestno, dosedaj nepoznano čustvo jej je vstalo v prsih. Podprla si je glavo ia neprenehoma gledala na Karola. Preigral je vso pesem. „To je himna bolesti," je spregovorila Gabrijela tiho. „Vi to umejete ?" je vprašal z ironičnim povdarkom besedice „vi". „Ali nisem človek?" „Skoro ae," je rekel rezko. „Za kaj me torej smatrate?", je pra* Sala skoro bolestno. In sedsj se je razpredel med njima čudovit pogovor. Kakor sadržavao vodopad ao lile Karlove besede, na katere je Gabrijela le tupatam odgovarjala z gestami. Oči so se nim zahtevam, a v proračunu ni bilo za Istro skoraj ničesar, za naS narod tudi pa le manje. Še celo v cerkvi nas hočejo oropati naSih svetinj — našega jezika — sosebno v poreško-puljski Škofiji, Nimamo tudi najpotrebnejših Sol, tako, da moramo z velikim narodnim davkom vzdrževati svojo Šolsko družbo sv, Cirila in Metoda. Neednako se postopa z nami tudi po vseh uradih in povsodi v javnem življenju. Glasovali smo proti proračunu tudi iz razloga, ker v sosednji Hrvatski vladajo naravnost, neznosne — turške razmere, in da s tem dokažemo naSim bratom, da njihovo bol občutimo tudi mi. Odklonili smo tudi proračun za 1, 1909, V svojem obsežnem govoru dne 16. junija t. I. v dunajskem parlamenta sem razložil, kako smo imeli mi v starih časih svojo državo, kako smo bili lastni gospodarji na svoji zemlji, kako so Hrvatje pred 300 in več leti po svoji volji posadili na prestol prvega Habsburžana. Razložil sem, koliko zaslug si je stekel naš narod za vladarja in dinastijo in kako n e-hvaležnesovse vlade Nje g. veličanstva temu narodu. Ne v Hrvatski ne v Bosni in Hercegovini ni ustave; v Dalmaciji in Istri se ne sklicuje deželni zbor. Vsaki dan se nam za dajajo nove krivice, a ne izpolnjujejo se niti najsvečanejša obečanja. Ona mala milostinja, ki se nam daja, je kakor sol v vodi: to so drobtinice, ki pada i o z gosposke mize, a ne to, ksr bi nam vlada morala dati. (Burni klici: Doli s tako vlado). Na dnevni red je prišla tudi aneksija. Dokler so šli za tem, da pridobe naSe zastopnike za spojenje Bosne in Hercegovine z Avstro Ogrsko monarhijo — govorili so nam tam gori, o c&kozvanem trijalizmu to je: da se spojko mi 'užni Slovani — slovenske pokrajine, Istra, Hrvatska, Dalmacija, Bosna in Hercegovina — v jedno telo, in kako da bosta po teh pokrajinah tekla mleko in med. A kaj ae dogaja ? Najprej so našli veleizdajnike v Bosni; zatem no jih šli iskat na Hrvatsko ter tam uvedli aenzacijonelni veleiz-dajniški proces, na katerem se zgraža ves civiiizovani svet Vse to se dogaja uprav zaradi aneksije Bosne. V novejiem času čitamo, kako mialijo Mtdjari razdeliti Bosno, kakor da je njihora. Nemci si še ne upajo govoriti, da so te zemlje njihove, ampak ae zadovoljujejo s snovanjem nemških podjetij in s širjenjem nemščine. — Madjari pa nastopajo povsem odkrito. Toliko jedni kolikor drugi delujejo složno proti nam. Z osnovanjem agrarne banke v Bosni hočejo tamošnji siromašni narod izročiti v Žrelo madjarskemu, židovskemu kapitalu. Zaradi te banke je bil razbit državni zbor, vlada ga je odgodila, a ga misli tudi razpustiti. Ako bo slovanska vzjemaoit — kateri so se pridružili tudi zastopniki poljske ljudske stranke — držala skupaj vse slovanske zastopnike, je gotovo, da sedanja, nam doskrajnosti sovražna vlada ne bo več možna. DajamoVam možko besedo, da storimo vse, da se taka vlada odstrani! Odkritosrčno mn lesketale skoro mrzlično, na obličju se mu je pokazala jeza, in čelo se je zgrban-čilo v resne gube. Gabrijela je gledala nanj osuplo. „Vi ste ena izmed onih žensk," je govoril, „ki jim je njih lastni „jaz" vse. Z njim merite svet, življenje, sebe, in si domi-šljujete, da ste najpopolnejši stvor pod solncem; nimate čustva in ga tudi ne slutite pri drugih. Vi ste samoljubna, deapotična ženska, ki vidi srečo le v tem, da more iti skozi življenje po sklonjenih tilnikih možkib, ki so tako neumni, da jih upogibajo pred vami, vi ste polna idej iz blaznih romanov, emancipirane mrzlice in hrepenenja po posnemanju bog ve katere junakinje, ki jo je rodil kak fantastičen pisatelj — medtem pa tega vsega ne umejete — da, tudi niste zmožni, da bi nmevali. Saj vendar nimate kardinalnih pogojev k temu, nimate notranjega življenja. Živite kakor žival, živite samo instinktivno —." „Vi me sovražite!" se je prestrašila. „Sicer, zakaj vam to pripovedujem ? Zakaj vam pridigujem? Kaj mi je slednjič do vas? Le živite tako naprej, imate prav, Slo je do sedaj, pojde tako tudi dalje..... PrepleŠite življenje na ta način, meni je slednjič vseeno! Kedaj najdete moža bedaka, ki pretrpi kasen sa grehe vale vzgoje, vašega značaja, vašega čitanja in vsega 1.... Pomilujem ga.... vam moram reči, da bolj nemške vlade, nego je sedanja (Ponovni med-klici: Doli Bienertb, doli vlada!) nismo še imeli. Vsikdar nas bo vodila zavest, da ne zastopamo le naših pokrajin, ampak da ae mora v vsej državi vladati v demokratskem duhu. Na zvršetku tega govora ae je govornik spominjal domačih občinskih razmer. Omenjal je, kako je ves okraj potreben raznovrstnih cest, šo', vodovodov itd., ali v tem pogledu je potrebno, da cbčine same store prve korake. Dokler ae občine ne zganejo, ne bo možno doseči ničesar. Toplo in iskreno je priporočal {»odgrajskim volilcem sledeče : Na zadnjih občinskih volitve h ste volili na dve strani. Na jedni strani inteligenca, na drugi „kmetje", Rado se naglaša, da kmet zastopaj kmeta! Ali priznati se mora, da kmet pri nas se ni učil, da nima dovolj potrebne izobrazbe, da bi vedel, kje in kako bi koristno zastopal dobrobit občinarjev. Tudi jaz pravim, da treba kmeta ohraniti na njegovem zemljišču, ali prepričan sem, da zamore kmeta zastopati tudi oni, ki natanko pozna njegove muke; a to je večina naših inteligentov, ki so vzrastli iz kmečkih rodbin. Združite se torej, da pridejo v občinski zastop ljudje, ki imajo znanja, volje, Časa, pa tudi srca in ljubezni za boljšo bodočnost vaše obsežne občine! Bodite prepričani, da boate s tem največ koristili občini. V tem imenu: Pomozi Vam Bog. (Burni živio-klici). (Pride še.) „VELEIZDAJNIŠKI" PROCES. (144. dan razprave.) Zagreb, 12. IX. V petek popoludne je državni pravdnik nadaljeval svoj obtožni govor, ter dokazoval — po svoje objektivna fakta za vsaki okraj, a potem za vsacega obtoženca posebej. Glede vsacega je — to se umeje — veleizdaja dokazana, kakor pribito. Kako tudi ne, saj se to uve^jenje drž. pravdnika opira na izpo-vedbe — poštenjakov a la Nastić ia na „pojave" in njih utise, ki bo jih „prejemali" večinoma analfabeti, ali naravnost kreteni, ali pa ljudje, ki si po njihovem službenem polo-ženju niso upali drugače izpovedati, nego so jim — komandirali oblastniki na Markovem trgu v Zagrebu. Vsa popačena vzgoja ljudstva v okraju Vrginmost — o tem okraju je namreč govoril drž. pravdnik včeraj popo udne — je delo obtožencev, ki so zavestno sodelovali na veleizda* jalski akciji. V soboto ni bilo razprave, ker je bil pravoslaven praznik. Zato bo državni prardnik v ponedeljek nadaljeval svoj govor in — rešeral državo pred srbsko revolucijo. Branitelji pridejo najbrže v torek na vrsto, _ Oeželnozborske volitve na Goriškem. V Gorici 13. septembra 1909, Komaj dva tedna nas ločita do volitev v splošni »kupini. Umeje ae, da ao ae vrgle vse stranke v najživahnejšo volilno agitacijo. Pred leti so tvorili bistvo volilne agitacije nešte.ilni shodi, letos pa ni o teb skoro ne duha ne sluha: stranke se poslužujejo raje nadrobne agitacije od moža do moža. — Te vrate agitacija pa je tudi mnogo vapešneja, nego shodi* Posebno hud boj se bo bu v „Karol, ne mučite me 1" ga je prosila in sklenila roke, „nisem tako malopridna!" „Ej, d takrat ste mi vrgli v obraz be-aedo: domišljavost. Vračam jo vam. Da, vi ste angelj, a ta svet, ta je tako hudoben. Vi ste dobro nedolžno dekle, ali svet vam je vrgel led v prsa in vaše srce je postalo trdo —" „In zakaj mi to pripovedujete, zaka; ?" ga je vprašala Gabrijela tresočim glasom in ga prijela za roko. On jo je izmaknil. „Zakaj ?" je nadaljeval razdraženo, „zakaj ?" Zato ..,, zato .... no, smejte se mi, kakor me zasmehujete vedno, — da imate eno trofe;o več... zato, ker vas imam neizrečeno rad .... da, rad .... smejte se mi.. Prijela ga je zopet za roko in jo pritisnila na svoje čelo. „Ali je to res?" ga je vprašala boječe in komaj slišno. Karol ji je pogledal v oči. Na trepalnicah so se jej bliSčale solze ..., Molče je pritisnil njeno belo roko k svojim ustnicam. In ona je polagoma in kakor brez moči sklonila svojo ponosno glavo na njegovo ramo, v njenih očeh se je izražala udanost, njena roka je gladila nežno redke njegove lase — star konec vsake ženske revolte, rcquiem emancipacije, zadnja rešitev ženskega vpraSanja itd., itd. Sma je vstopila s čajem. (ZrrSetek). Stran II „EDINOST" St. 258 V Trsta, dne 14 septembra 1903 splošni kuriji. Znamenja govore za to, da bo razpolagala «tranka, ki zmsga v t?j skupini li z malo Tečiao. Možno in celo verojetno je, d* pride do ožjih volitev, na katerih bodo o jločeudi glaiori socijalnih demokiatov. Pravijo sicer, da se socijalni demokratje ne udeleže £7tn tu valnih ožjih volitev, vendar bo bržkone del istih glasoval na svojo pest z eno ali z drugo strujo. Staroklerikalci in kranjski novostrujarji so se združili, kakor j« bi;o pričakovati. V tej zvezi imajo glavno besedo novostrujarji. — Kandidatov sicer do danes Se niso postavili, vendar ni dvoma, da se bodo potegovali za mandate v splošni kuriji. Našemu kmetu torej grozi razven dragi nje, trtne uši, in toče, §e četrta nadlog a: k r a n j s k i novostrujarji! — Volit?e v splošni kuriji bodo dalekosežnoga pomena, ker brezdvoumno bo njih izid vplival na poznejše volitre v dragih skupinah. Zato pa napenja vsaka stranka vse sile, da bi zc~agaia ravno v tej skupini. V kmečki skupini na Krasu zmagajo brez dvoma p r o t i k 1 e r i k a 1 n i kandidat j e, in v goriški okolici, kjer io lani fie zmagali klerikalci, upa kmečka stranka ca gotovo zmago. V Gorah so doslej zmagovali fie vedno klerikalci; vendar tadi tam pridobivajo na-prednjaki precej pristašev, tako, da klerikalci ne morejo več računati z nekdanjo gotovostjo ca gorske mandate. — V trgih prodre brez dvoma narodno-napredna stranka. To je današnja slika političnega položaja v kolikor ga je možno presoj?.ti na podlagi dosedanjih poročil. Povsem negotovo je še, kako izpadejo volitve v slovenskem veleposestvu. Dognano je, da zbira Pajer pooblastila laških g'£«ov v tej skupini, ki jih je okoli 50. — Kolikor moža poznamo, lahko že danes trdimo, da bode skušal s temi glasovi baran-tati. Gctovo ie, da pojdejo ti glasovi v prid one slovenske stranke, ki na kak način obljubi Pajerju, da se ohrani status qao v deželni hiši. Tega pa menda na stori nobena ■tranka, in ko bi imela gotovo pcdleči. Izmed čistih slovenskih glasov v veleposestniški ku> riji ima večino protiklerikalna struja. Vse-ktkor pa je upanje, da se sestavi enotna lista ka n d i d a t o v i z v e le-posestva. Med Lahi so liberalci posebno na delu. Le-ti raipo^ag^jo z ogromnimi denarnimi sredstvi, laško deželno uradništvo je dan za dnem vslužbeno v agitacijske svrhe liberalne stranke. Pri vsem tem prodre Faiduttijera stranka skoro gotovo toliko v splošni kuriji kakor v kmečkih občinah. Laški klerikalci torej lahko računajo vsaj na šest l adatov kakor so jih imeli dosedaj. Gigantski jj se bije pod roko za laško veleposestvo, k; r bo kandidiral tudi dr, Paj?r. Iz pcvsem verodostojnih virov posnemamo, da zna doživeti Pajerjeva stranka ravno v tej njeni domeni razočaranje, ki jo utegne pripraviti ob stolec deže nega glavarja iu zcušiti stari sistem. Do zmage v tej skupio! zamorejo Faiduttiju pripomoči razni maikontentni konti in baroni in pa glas svi cerkvenih oskrbmštev, ki bodo tudi vodila v veleposestvu. (Kolikor nam znano, cerkvena o skrbništva niso v volilni listi. Opomba uredništva). Naj pa skončajo volitve tako ali tako, eno sje^ gotovo: deželni zbor bo takrat deloval. Že tri leta ni pravega delovanja deželnega zbora, in po naših informacijah je nakopičenih v deželni niši toliko veievažnih in nujnih stvari, ki Čakajo rešitve, da si nobena stranka ne bo več upala jemati na-se odgo vornosti eventuvelnega zopetnega razpusta deželnega zbora, in se tudi v najkritičnejšein položaju najde izhod do relativno mirnega dsia. — _ V stvari premestitve slov. učiteljišča t Gorico ■e je minole nedelje obrnil državni poslanec dr. O t o k a r Ry bar do sedanjega voditelja aamesiništra, grofa Scluffgotscha, za pGjaenila. Opozarjal je, da so toliko profesorji, kolikor dijaki v negotovosti, kje in kedaj se bodo vršila vpisovanja, kakor tudi kje in kedaj ca; si preskrbijo stanovanja ! Grof Schsffgotsch je pred vsem potrdi1, da je mioisterstvo odločilo premestitev ter je izjavil, da se je radi nađaljnih instrukcij radi aačina te premestit re obrnil z daljšim poročilom na ministarstvo ter zafctaval brzojavne lofiitve. Ker po tem odgovoru vendar še nimamo jasnost., svetujemo tistim dijakom, ki se mi* slijo vpisati v prvi tečaj v Gorici, naj to prijavijo naravnost c. k. dež. Šolskemu svetu v Trstu. Za zvezo slovanskih postnih uradnikov. Prejeli smo: Današnji socijalni in narodnostni odnošaji, ki so že muoge pojedince in družbe ujedinili v močno čvrsto zvezo, silijo tudi nas, da mislimo na tako ujedinjenje, ▼ katerem bo vsaki posamičnik mogel kakor mal člen delovati za dobro vseh. — Posebno naše stanovska in narodnostne koristi, za katere se mer amo danes boriti z vso močjo, zahtevajo u.edinjeno po »to panje. O žirom na to, da je ▼ vsej na&i državi veliko ficevilo slovanskih poštnih uradnikov, ki niso ▼ nikaki zvezi med seboj j ali pa so celo členi nam narodnostno aevrainih društev, bil bi skrajni čas, da začnemo razmišljati, ali bi ne bilo možno po izgledu pred kratkim časom ustanovljene lige, udraženja čeških železniških uradnikov, ki šteje že nekoliko tisočev železniških uslužbencev : ustanoviti tudi tako zvezo poštnih uradnikov slovanske narodnosti iz vse monarhije?! Prvi pofietek v realiziranje te misli bi bil v ustanovljenju lokalnih društev, ki bi potem stopila v zvezo. Društvo „spolek českjch poštovnih urednika" t Pragi je umel važnost take zveze in je sprožil živahen dogovor na Moravskem in v Šleziji. Vspeh te inicijative smo videli v tem, da se prijavlja mnogo členov in društev. To pomenja, da vsakdo spoznava, da je taka zveza, ki bi branila interese vseh svojih členov t vsakem pogledu, neobhodna potreba. Samo v ujedinjenju in slogi je naša moč. V namen zvišanja dohodkov, patrijotizma in združevanja ter podoiranja poštnih uradnikov n prizadeva v Pragi „Spolek c. k pošt. ntedoiku v kralovst^i Češkem, a v zemih na riske rade zastoupenych (društvo c. k. poštnih uradnikov iz kraljevstva Češkega in dežel te polovice naše monarhije), ki bo rado odgovarjalo na vsako vprašanje v tem pogledu. _ Veleizdaja t Trentinu? Na Južnem Tirolu se vrše še vedno hišne preiskave in aretacije. Eo se čita porodila, ki prihajajo s te dežele, se zdi, da sta napravila tam Bauch in Accurti svojo fili-jalko. — Policija izvršuje hišne preiskave kar vsevprek, na svojo roko in brez sodnijskega sklepa. Mi smo s tem že povedali svoje mnenje: Morda bi bilo bolje, če bi trentinska policija kazala v tem slučaju manje gorečnosti! Dnevne vesti. f Kanonik mone. Peter Martelanz. Pred mesecem in pol je, kakor znano, umrl dekan tukajšnjega stolnega kapitelja mons. Fabris in sedaj je stolni kapitelj zopet izgubil enega Člena. V nedeljo je namreč po dolgi in mučni bolezni preminul v Leoninu v Ljubljani kanonik in župnik stolne csrkve sv. Jušta mons. Peter Martelanz. Pokojnik je bil rojen dne 28. junija 1840 na Opčinah in je bil posvečen v duhovnika 1. 1864. Pov raznih službah je bil imenovan Sapnikom v Skednju, pozneje župnikom pri starem Sv. Antonu in pred ka kimi 15 leti je postal kanonik stolnega kapitelja pri Sv. Juštu in 1. 1896, ko je monv. Sterk postal škofom v Krku, župnik te cerkve. Ko je bil šs župnikom pri starem Sv. Antonu, ga je papež imenoval častnim kamor nikom, a S. decembra m. 1. s a je cesar odli< koval redom železne krone QI. razreda. — Pokojnik je živel le svoji službi in se ni vtikal v javno življenje. Glede pogreba ni dosedaj še ničesar znano. N. p. v. m. Predstojnik c. kr. postnega In brzojav, ravnateljstva v Trstu c. kr. dvorni svetnik Herman P a 11 a y je končal dopust in prevzel vodstvo poštnega ravnateljstva. f Rudolf Vukovič pl. Podkapelski. — Presenetila in razžalostila je včeraj popoldne vseh, ki so ga od bliže poznavali, posebno pa njegove vojake, Žalostna vest: Rudolf Vukovič pl. Podkapelski, polkovnik tukajšnjega bosansko-hercegovskega četrtega regimenta je nenadoma umrl!! V nedeljo se je povrnil krepak in vesel s svojimi junaki z vaj na Krasu; pohvalil je ognjenim hrvatskim govorom svoje ljube vojake, a včeraj ob 3. in pol nri popoludne, v družbi svoje družine, padel je mrtev, zadet od kapi, kakor od strele! Pokojniku je bilo nekaj nad 50 let. Rodil se je v Jezeranah v Liki. Obiskoval je gimnazijo in potem] se je posvetil vojaškemu poklicu. V okupacijski vojni odlikoval se je kako pravi junak, in je Še mlad mož bil imenovan poveljnikom enega bataljona v Mostaru. V naše mesto je prišel skupaj z bosanskim regimentom minolega leta. Pokojnik je bil zalo ljubezniv, strog io pravičen. Kaj je on bil svoiim vojakom priča danes njihovo žalovanje. „Umrl nam je oče" — rekli so nam neki bosanski vojaki. Doznali smo, da je pokojni polkovnik osebne prosil cesarja milosti za one Bosance, ki so te zime zbežali v Črno Goro. Pa vojaških zakonih so bile za te vojaške begunce pripravljene vislice, ali dobra beseda plemenitega pokojnika vrnila jim je domovino in svobodo. Ottanke pokojnika odpeljejo v sredo v Jezerane! Naj počivajo mirno v rojstni zemlji ! Udovi in petero otrokom pokojnika naše iskrene sočutje- Njemu pa: vječnaja pamjat! K aferi „ Slovenec" contra Gregorlč. — Iz predvčerajšnje tozadevne naše notice so čitatelj) doznali, kako je rokopis one pesmi gospice Gregoričeve prišel v roke uredništva ljubljanskega „Slovenca". Ker smo pa čuli, da mnogi čitatelji ne umejo, zakaj je naše uredništvo izročilo rečeno peiem gospej Kiemenčičevi v pregled, konstatujemo, da sta bila rečena gospa in nje gospod soprog tedaj člena našega uredništva in da jim je bila izlasti poverjena rubrika o literarnih stvareh. zbranih na tiseče ljudi: regntcolov, renegatov, [poštenih Italijanov, ki so pokazali v svoji velikanski kultur?, kako plemenito in pošteno se znajo zabavati. Pokazali so to namreč s tem, da so na svoji slavnosti restavraterju — ukradli 4 sodčke piva. Krivica bi bila seveđa, ako bi ta grdi čin hoteli pisati na rovaš italijanske celokup-nosti. Konstatovati smo hoteli le, da jih je med Italijani najhujih kričačev, ki neprestano psujejo naš narod, pripisovaje mu vse slabe lastnosti doli do roparskih razbojnikov, ki pa znajo ob enem spajati poezijo „idealov4 s prozo — navadne tatvine. Neštevilo je slavno« tki so jih' že priredili slovensld „barbari", ali nikdar se ni še dogodilo kaj tacega, kar so storili predminolo nedeljo sinovi — kulture. V prilog slov. šolstvu na Primorskem. Povode m kongresa narodno-radikalnega dija-štva v Ljubljani se bo vršil dne 19. t. m. velik javen shod. Na željo pripravljalnega odbora za ta shod je prevzel refarato našem šolstvu na Primorskem, i slasti pa o šolski mizeriji v Trstu, drž. poslanec gospod dr. Otokar R y b a r. Enakopravnost v sodnih dvoranah. Prei jeli smo : Knkor znano preganjajo občiuskr redarji tržaški naše mlekarice kakor in kjer le morejo. Mleko, ki je sirote prinašajo ure daleč, „preiskujejo" le zato, da jim je potem zlivajo na ulico, s čemer jih često brez vsa-cega opravičenja spravljajo ob preskromni zaslužek. Mrogo njih žive le od tega zaslužka. Toda — danes ni ncŠ namen, da bi razpravljali, v koliko da je tako strogo postopanje tudi res opravičeno ? ! Na mislih nam je neka druga krivica, ki se dogaja našemu ljudstvu od strani — sodni je. Mestni strežar zabeležuje tak dogo-tek, seveda tudi ime in bivališče dotične mlekarice. Potem predlaga svoj „raport" magistratu, a ta okrajnemu sodišču, ki postopa potem proti stranki po zakonu o ponarejanju Živil. Ka snuje strogo z globo, oziroma zapo- izdaja c. k. Tržaška mala kronika. Hudobnost malarije. Bosanski vojak v boju z dvanajstimi redarji. V nedeljo zvečer ob 7. uri je Hamid Filipović, vejak boian-sko-hercegovskega polka, nekoliko vinjen Šal po ul. Crosada. Tolpa pobalinov je začela nagajati vojaku in ga obmetavati z raznimi projektili. Vojak je vse to mirno prenašal. Tedaj ga je bolj predrzen pobalin lopnil po glavi iu mu izmaknil fez. Bošnjaka je pa t:-daj minula potrpežljivost in poteguil je bajonet. Med tem se je zbrala okolo njih velika tolpa takih, ki običajno zijala prodajajo. Interveniral je redar, ki je hotel vojaka razorožiti. Ali ta se je z vso silo zoperstavil. Nastala je rabuka med obema in se je konečno redarju posrečilo iztrgati mu bodalo. Tedaj si je Bošnjak snel pas in vihtel ga okolo rebe, PH tem je celo redarja enkrat udaril. Kmalu je prišlo več tovariš a v vojaku na pomoč; stvar je postajala reana, ker so razljučeni Bošnjaki kar i mahali z bajoneti okolo sebe. Redar je klical na pomoč in kmalu se je na boriščn zbralo dvajnajst redarjev, ki so še le po dolgem trudu nžugali vojake in jih peljali v veliko vojašnico. — Več prič je izpovedalo v prid vojaku, ki je bil zares provociran od malarije. Samomor. Včeraj zjutraj ob 8. uri je 18-letna Marija Grego, ntanujoč v IV. nadstropju hiše št. 10 v ul. Vittorio Alfieri, izpila precejšnjo dozo karbolne kisline. Zdravnik rešilne postaje se je takoj podal na lice mesta in ji dal potrebne leke, »li nič ni več pomagalo, kajti, čins so jo spravili v bolnišnico, je tam umrla. Miti in sestra pokojnice sta od žalostni padli v nezavest. Zdi se, da je Ijubszen vzrok samomora. Poskusen samomor starca — Včeraj ob 3. uri zjutraj se je dninar Ivan Bugre-vetc, star 68 let iz Smirne, brez stalnega bi* vališča, vrgel v morje v bližini novega mosta. Redar Jadrošič gi je s pomočjo dveh finančnih straž rešil iz morja. Zdravniška postaja ie nesrečnega starca spravila v bolnišnico, — rom. Dotične plačilne naloge pa sodnija v italijanskem jeziku — menda zato, se je "za njegovo življene. ker je prijava magistrata italijanska. Stranka - more uložiti priziv proti plač. nalogu, kajti Koledar in vreme. — Danes: Virgilžj stranka ni primorana priti na razpravo. Takc,muč. — Jutri: Povišanje sv. Križa. — plemenitost, Pišejo Predzadnjo nedeljo eo aaii Italijani obhajali v „Boeckettu" veliko slavnost. BOo je ta si pribasja pot, čas in troške. To je prav. Ali proti načinu, kakor se iztirjujejo te globe, moramo protestovati. Pred nekoliko dnevi je dobilo tak nalog nekaj mlekaric iz občine Zgonik v političnem okraju sežanskem, v katerem žire samo Slovenci, razun morda kacega c. k. uradnika in pa sodnika Vincija, znanega pesnika zloglasne pesmi Marameo. C. k. sodišča je poslalo tem mlekaricam plačilne naloga v italijanskem jeziku, na katerih je tiskano: „Mandato penale" in potem nekaj načečkano s svinčnikom tudi v italijanskem jeziku. To je kririca, toliko se stališča narodnega kolikor tudi se stališča gmotnega interesa mlekaric. Te bedne ženske se morajo zatekati k ptujcem, ako hočejo izvedeti, kaj prav za prav hoče sodišče s tistimi „van-dati" 1 Sodišče je tu na popolnoma krivem in krivičnem stališču. V takih slučajih bi se ne smelo ravnati po dejstru, da jej magistrat pošilja italijanske ovadbe, ampak naijedno-stavneja logika in naj elementarnoj i oziri na ubogo in neuko ljudstvo zahtevajo, da se taki nalogi izdava j o v jeziku, ki ga dotična stranka ume je 1 Zahtevamo torej najodločneje, da sodnija neha s tako prakso, ker korist mase ljudstva po deželi mora biti vendar Bodoiji viša nego pa narodno-političai cilji mogotcev na tržaškem magistratu ! Čitalnica pri sv. Jakobu uprizori v nedeljo 19. t. m. t dvorani „Nar. doma" pri st. Ivanu nainovejšo nar. igro s petjem v 4 dejanjih „Zaklad*. Ta igra, ki se prvič uprizori na Primorskem, je, kakor druge naše nar« igre, polna krasnih prizorov. Zato;upamo, da si. občinstvo poseti predstavo v velikem številu. Pri predstavi svira orkester. Vstopnina 60 stet. Sedeži L vrste 60, IL vrste 40 stot. Zsčetek točno ob 6. uri in pol pop. Po predstavi se vrši ples do polnoči. Kmetijska družba za Trst in okolico razpisuje natečaj za podporo K 200, ki se v slučaju potrebe lahko primerno zviša, za odraslega inteligentnega mladeniča oziroma mladega moža iz tržaške okolice, ki bi hotel se izučiti ali spopolniti v praktičnem kletarstvu; nastopiti bi moral s I. oktobrom t. 1. ter ostati na kakem večjem vzglednem gospodarstvu nepretrgoma skozi meseca : oktober in november t L in marc 1910. Zavezati se mora, da bo tako pridobljeno znanje isvajal na svojem domačem posestva, ter širil med svojimi domačini v tržaški okolici. Oglasiti se je do dne 25. t. m. Podrobnejša pojasnila daja društveni tajnik (V. G, Galatti št. 12 II. nad. od 10—12 predp.). • Kmetijska družba za Trst iu okolico, dne 12 sept 1909. IVAM GOBIUP, l r. predsednik. V morje spaste danes ob 9.30 predpo-ludae v tržiški ladjedelnici novi Lloydov par-nik „Brioni*. Popravek. V vabila k občnemu zboru „Kletarstva v Pobegih* se je vrinila neljuba pomota. — Občni zbor ae namreč vrii 93. septembra t. 1. in ne 30. kakor je bilo posaotoma objavljeno. Temoeratura včeraj ob 2. nri popoludne -+• 23.® C. — Vreme včeraj : zjutraj rano dež. oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamičnimi padavinami Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Počasno boljšanje. _ Društvene vesti. Glasbeno društvo "Trstu naznanja svojim členom, da se vrše tamburaške vaje 'redno ob torkih in petkih, pevske pa ob sredah, in sobotah. — Tem potem vabi gg. igralce, da se udeleže vaje, ki se bo vršila v četrtek ob 8 in pol v društvenih prostorih. Sprejemajo se novi členi. Odbor pev. društva „Kolo" ima danes ob 8. uri zvečer sejo. „Šentjakobska Čitalnica" javlja vsem svojim gg. pevkam in pevcem, da se z današnjim dnem zopet pričnejo redne pevske vaje, za kar sa toplo priporoča naj se vai istih točno udeleže. Obenem vabi tudi dramatične diletante k ▼aji, ki b» danes zvečer. Ker je že v nedeljo nastop, se nadeja društro, da na bo Dibče izostal. Akad. fer. društvo „Baikan". Danes ob 6.30 uri odbsrova seja. Radi važnosti naj pridejo vsi odborniki. Jutri ob navadni uri sestanek. — Predava tov. Radolf Perhavec o idsji Sokolstva. Odsek za ljudska predanja. — Danes, torek, dne 14. t. m. ob 6. uri pop. se vrši seja tega odseka v prostorih „Sla?* Čitalnice". Ker je precej važaih točk na dner-nem redu, prosi sa uljudno, da se členi udeleže te seje polnoitevilno. Trgovsko izobraževalno društvo naznanja, da ee \r§i nocoj odhorova seja. Rsdi izredne važnosti ai gg. cdborniki napro&eni, da pridejo točno ob 9. uri v društvene prostore. Za prvo Jugoslovansko dirko je doSei slavnostnemu odooru krasen srebrno pozlačeni servis za kadilce, dar g. Joi. Maha tretjemu dirkaču ki pride na cilj. — Prisrčna mu hvala I Nadaljne darove hvaležno sprejema gosp. Celeatin Sirk, ulica Carradori S:. 10, v *voji pisarni. — Kolesarski „Zdrato" ! Odbor. * * * Slavnostni odbor trž. kol. dr. ,Balkan" za prireditev jugoslovanske dirke ima nocoj ob 9. uri zvečer svojo sejo v kavarni „Mi-nerra*. — „Zdravo". Predsednik, Telovadno društvo ^^ TRŽAŠKI SOKOL . ■'- ■^M^ v Trstu Dee 20. septembra se začne zopet redna Sokolska telovadba. Da se ustreže vsestranski želji po zboljšanju telovadnice, naprosilo se je slavno dramatično draStvo, da prepusti „Sokolu" veliko droraoo za telovadbo. Dramatično društvo ie veleduino ugodilo naši proinji in s 1. oktobrom ne bo vršila telovadba ▼ veliki dvorani, poleg Uga pa na nekaterih orodjih tudi še nadalje t sokolski telovadnici. Naraščaj in sicer mcfiiu in žeaski bo telovadil vedno v veliki dvorani, kjer bo za mladino veliko bolje ker je zračao in večje. 7 Trstu, dje 14. septembra 1909 »EDINOSTr §t 258 Strau III Iitotako se bo vršila ženska telovadba le v veliki dvorani, med tem ko bodo členi telovadili v petek v talovadnici, v ponedeljek in sredo pa v veliki dvorani. Vspored telovadnih ur je sledeči: Naraščaj (moški) v sredo od 3*30—4*40, oaraS^aj (ženski) v sredo in soboto od 5—6. Ženika telovadba v ponedeljek od 7—8, v četrtek od 6 30—7.30. dijaška telovadba v torek in petek od 5—6, članska telovadba t ponedeljek, eredo, petek 8.30—10, * * * Odborova seja se vrli jutri v sredo ob 8 30 v restavraciji Balkan. Radi važnega dnevnega reda je nujno potrebno, da se udeleži seji vsi Člani odbora. * * * Jahalni odsek ima danes ob 8a30 uri zvečer sestanek v slav. čitalnici (Narodni dom). Ker se ima določiti stalno, kedaj in kako se bode jahalo, se pros"? da pridejo k sestanku gotovo vsi členi odteka. Nar. delav. organizacija. Skladišče II. Eonsunne zadr. N. D. O. v ul. Miramar št 9 se ne otvori dne 15. t. 31. tc-m^eS v prvih dneh prihodnjega tedaa. Dan ctvoritve se bode pravočasno naznani!. Tovariši iz Grete, Rojana in Škorklje, da v čim večjem številu pristopijo kot zadružniki. Zadružna gostilna N. odborova aeia. D. O. Danes zvečer Predsednik. na Darovi - — Za podcuž. družbe sv. Cir. in Met. Greti nabral je g. Branko pri veselem omizju v Bsrkovljah K 5*01. Srčna hvala. — Za orodje odseka „Sokol" v Rojaou nfcbral je g. M. Lavrenč:č na sestanku ustanovitve cd seks, N. D. O. v Rojanu v društv. gost'loi pri cerkvi K 7. — Iz poiebne prijaznosti je nabrala neka dražestna g ospica iz Innjerja dne 12. t. m. •v L?njerju 18 64 K za ljudske knjižnice, vzdrž-^ane po akad. far. dr. „Balkan". — Preplačila oziroma darila priliki prveg* Daatopa „Vrdeljskega Sokola" : G. dr. Pertot K 2t g. A. Negide K 2, g. Trobec A. K 1'50, g. Pelicoa F. K 1*50, g. Š:oka J, K 1*50 g.a Ponikvar K 1, g Marc K 1, g. Trobec V. K 1, g. Martin K 1, g. Rože K 1, g. Godina St K 1, g. A. Kjuder K 1, g. N. N. 50 st,, g.a Marica 50 st. g. Sosič 50 st. g. Mijct 50 st., Zafced 50 st. g. Marc S. 50 st. g. Ttobec A. 50 st. g. G ;dioa I. 50 st. g. M>rc A. 50 st. g. N. N. 50 et. g. SuHaa A. 50 vt., g. N. N. 50 st., g. Batištič 50 st., g. Ćirg* 50, g. Poduka 50, g, Luiu 50 *t„ g. Ra^ek 30 st., g. Neimenovani 6 K, Za zastavo „Velesile" v Skednju so darovali : (Konec) Ftego Jos'.p (Drožar.) 5 K, Ssncin Peter (Bjtki), 2 K, Meziu Vekoilava 5 K, Bric Josip 2 K. Sancin Aoa (Korin) 5 K, Gidina Jo ti p (Ccjne) 5 K, Meriak Ante Bergamoto trg vec 5 K, Miklručič Josip 8 K, Godina Brrosrd (B^n) 3 K, Godioa Ivanka (Ban) 3 K, Saocin Ant* (Vrba) 5 K, Sancin Marija (BožeSc) 4 K, Šuir.an Ivan (Furbo 2 K, Vouk Mat-a 2 K. Paigtr Peter 10 K, Pižon Marija učiteljica 4 K, Pižon Jurij 1 K, Šaman Jernej 2 K, F*ega Vinko (Dražan 6 K, Fif g o Urška (Dražan) 2 K, Sancin Jocip (C i) 2 K,,N. N. K 10, Obrtnijsko kons. društvo v Skednju 10 K, Obrtnijsko kons. in posojilno pruštvo v Škednju 20 K, Čitalnica v Škedniu 10 K. Žsleznik Marija 2 K, Družina Valentin Pižon 12 K, Bonel Franjo 7 K. Godina Romeo 4 K, Sancin Gabrijel 2 K, Siacin Dorica Drejač 2 K, Plečnik Ivan 1 K, Glavioa Jakob 2 K, Sancin Ivan (Dre-joč) pok. And. 2 K, Ssncin Anton (Čjočo) 2 K, Romich Ivan 1 K, Epple ?.a Ivanka rojena Gregorič 30 K, Uičič Miloš 3 K. Popravek. — Ivan Godina Ban namesto 10 K, 15 K Alojz Godina (izpuščen) 10 K. Vtem imenovanim gospodom darovateljem izrekamo za njihovo požrtovalnost in radodarnost najprisrčnejo zahvalo. Odbor. — Dijaškemu podpornemu društvu v Trsta so darovali dr. Pertotovi prigodom žalce obletnice K 40. — Iskrena hvala rodoljubni rodbini. Blagajnik. Za velik srečelov vinske trgatve, ki jo uprizori glasbeno druStvo „Trst" 3. oktobra, so darovali gg. Živkovič, Žepičnik, Vida po 2 K, A. T.. K. Š. in Trobec po 1 K. — Srčna hvala I Nadaljne darove sprejema od bor glazbenega druitva ul. S. Sabastiano 6. I. nad. _ Gospodarstvo. rKmetijska družba za Trst In okolico" je v uvoji odborovi seji dne 10. t. m. odobrila program o družbi nem delovanju ▼ dobi 1099—10 1. Iz tega programa priobčujemo nastopne točke : 1) Razpisati natečaj za dve podpori po 200 kron za dra odraščena inteligentna mladeniča, ali mlada moža, ki bi se rada izučila ali spepolnila jeden v praktičnem kletarstvu na kakem većem uzornem gozpodarstvu, drugi pa v praktičsem zelenjadarstvu, ter bi se zavezala, da bosta to znanje vporabljala na svojem domačem posestvu, oziroma med svojimi domačini po okolici. Prvi naj bi šel v tak pouk že letošaio iesen, drugi pa prihodnjo spomlad. 2) Razpisati natečaj za cddajo na rejo dveh parov prašičjih plemenfakov; jeden par ▼ spodnjo, drugi pa t sgornjo okolico. 3) Nakupiti za 100 kron pristnih in izbranih zelenjavnih semen, ki naj sedruitv, raziele brezplačno, nekaj ie sedaj v jeseni, nekaj pa na prihodnjo pomlad. 4) Delovati na to. da se dosežejo brezobrestna posojila za vinograde, deloma od strani vlade, dbljma od deželnega ali mestnega odbora. 5) Nakupiti plemenitih sadnih dreves, ki naj bi se udom delila po znižani ceni. 6) Prepustiti tudi letos svojim udom brezplačno nekaj lepila za drevesne pasove proti škodljivemu mrčesu „p e d i c u". 7) Nakup plemenitega bika čiste pasme. 8) Delati na to, da bo med vladne podpore v prihodnjem letu vsprejeta tudi primerna vsota v nagrade za napravo vzgledoih kleti, travnikov in sadunosnikov ter za izboljšanje hlevov in za napravo racijonel-nih gnojišč. 9) Naročiti takoj en vagon rudninskega superfoifata za tiste vinogradnike, ki so se do sedaj oglasili za to. 10) Odposlati takoj na c. kr. namestni-itvo izdelana pravila in dotično vlogo za ustanovitev „Zvezi" zavarovalnic goveje živine v okolici". 11) Poslati v rm slu dotičnega name&tsi-Skega odloka predloge za olajšanje pomanjkanja klaje v dobi 1909—10 1. 12) Poslati g. državnemu poslanci dr.u Rjbara pismeno zahvalo za njegov trud in prizadevanje, da je tudi naša družba bila vpisana v oficijelni imenik med glavne gospodarske korporacije v naši deželi. 13) Požuriti se na dotičnem mestu za to, da bi se tudi letos razpisale nagrade za nove v zgledne vinograde. Vesti iz Goriške. K premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico se javlja še, da je janl poslanec M*-rani županu Bjmbigu, da je dunajska vlada odgovorila, da se gre le za provizorično preme atitev. Tudi koprski meščani so čutili potrebo, poslati brzojavni protest proti premestili slovenskega učiteljišča na „italijansko" zemlje. Protest proti premestitvi slovenskega učiteljišča v Gorico. Minulo nedeljo ie bil » Gorici protestni »hud proti premestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra » Gorico. Shod je bil sklical sam gor. župan Giorgio Bombig. — Kljubu vsesiu velikemu bobnenju, ie bil ibod vendar-le prava slika mizerije goriških Italijani*. Od županov i« Furlanije se jih je odzvalo Ie ptr aiih. Zat^ so se pa vdeležJi proteza goriški mestni očetie, ki «o bržkone p^zab li, da bi bili morali že da vso lakote umreti. ko bi jih ne redi'i ti Deumni Sloveuci. Razprodajo v konkurzno maso premičnin se vrši Zadnji teden! i mM na svili in baržunu. Moderna svila za bluze od K 1*18, 1*45 naprej. Belo In ima SViln prej K 3'80, 480, sedaj 2-50,3-40. Popelin (110 cm) prej K 7*90, sedaj K 5-90. Alla citta di Lione Trst - Piazza della Borsa 3 - Trst. SJOVI DOB ODI. V dobroznani prodajalnici oblek Alla citta di Triesto, Trst Velika iz bera moških oblek od K 14 do 44-, deških otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu-obleko po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. za delavce, po neverjetno nizkih cenah. . od K 9 do 28 — Obleke za in Inozemskega blaga za Specijaliteta hlač, jop in srajc „Alla citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducci 40 (prei Torreete) /53: Ivana St5ckl spadajočih v Starem trgu pri Ložu na javni sodni dražbi v ponedeljek dne 20. septembra 1.1. in sledeče dni dopoldne od 8.—12. in popoldne od 2.-- 6. ure. Proda se ra^no špecerijsko in manufakturno blago, železnina in galanterija (oblačilno blago, klobuki, rute, srajce, nogovice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, konjak, usnje, Čevlji, steklo, papir, pohištvo, slamoreznica) \n drugo. Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z lO°/0 varščino sprejema do 17. t. m. dop. upra- j vitelj konkurzne mase Jakob 3*gej, c. kr. notar v Ložu. U m TBGOTnf p^i i JOSIP GORENJEC ■ CRJC •M3ME ULICA TALDIRIVO ŠT. 40 (KRAJ KAVARNE NETT-TORK) se ob priliki začetka novega šolskega leta toplo pripo-roča vsem, kateri rabijo za šolsko deco knjige, zvezke, torbe in nahrbtnike, svinčnike, črnilo in splolT vse šol-ske potrebščine, da se obrnejo na to slov. trgovino, katera ima v zalogi vse omenjeno po najnižjih~cenah in najboljše kakovosti. Dalje se priporoča slovenskim gg. učiteljem in trgovcem, katerTžele kupiti Sol, potrebščine na debelo, da ima v zalogi šolske zvezke s slovenskim tekstom z 10 listi in pivnikom, katere oddaja po K 3— za 100 kosov, kakor~tudi ~"vse druge šolske potrebščine na veliko in malo. - Mali Izvleček šolskih in drugih knjig se posije vtifcerou na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 5= Zahtevajte cenil zastonj in pošt. prosto. vsi m s T Gospe in gospodične ¥ i zadobć v 8 dneh bujne in krepke prsi — po uporabi „Creme Sultana". Cena Kron 6-— lončku, kl zadostuje in Kron 3-50 lončku za poskuSnjo Hlrođllnlta Bahuder, Trst, niicn Ponterosso St. 10 postnatvc »a vs« Mt. Mnenje gospođa Dra. S. Alcalai-ja " mizar nt | j prlparoča slavneau občinstva svojo mizarnico. Izdeluje vsak«vrstno, tndl NAJFIHSJŠE POHIŠTVO s o PRODAJAL« ŠVICARSKIH DR JOSIP OPPENHEIM urar la IzdelevatelJ časoaerjev Irst, Corso štev. 5 (bliza knjigarne Vram) BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovlna8tih ur. Stenske ure % modernim avonilom. PRSTANI, UHANI, VERIŽICE IM. pojr.omlh oeaah. ftMTllađe se iirrii po dog. cenali is z garancijo vojaškega zdravnika v Jamboli. -—• ♦ •—- Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. Zamor em Vam zagotoviti, da sem dosegel z Vašim izdelkom Železnato Kina-Vino Serravalo (Vino di China Ferru-ginoso Serravallo) izvrstne vspehe in da ne opustim priporočati je bolnikom. JAMBOLI, 25. oktobra 1908. Dr. S. Alcalai. Pohištvo I olidno in elegantna* po zmernih cenah Rafaele Italia TR8T — via Maloantsn Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem oz«™ novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izktju6no i« iz najboljših strovin. V Vaš prid bode, bode te li prt nahupovarOu daJaM predr*ost temm fzmstmm* pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z miinčk«, iz zagrebške tovarne. i V. Ti mlv, Stran IV EDINOST" St. 258 V Trstu, dne 14 septembra 1909 t Najprvo je nastopil sam podesta Giorgio Bombig, ki je poredat zbranim protestlarjem, ž&loatno rent, da je dczral » soboto ca na-mestui&tfU, da že imajo tam dekret, ki odre:a premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra ▼ Gorico, Vendar upa, da bi se utegnilo še prf prečiti to veliko nevaincst. Zato vpraša navzoče za nasvet, kaj je ttoriti ? Potem je Bombig prosil magistratnega tajnika dr Veechi-ja, naj prečita ▼ prerodu iz „3cče* neki članek v katerem se trdi, da je Gorica glavno meito slovenske dežele, ter da zahteva to slovensko ljudstvo premestitev uči teljišča v Gorico. Pc tem je nastopil odvetnik Cesciutti, ki je reke), da so oni, namreč goriški Italijani sinovi plemenitega naroda, ki daje življenje celemu civilizovanemu svetu. Odvetnik Venier je protestiral energično proti pisavi „Soče". Konečno so sprejeli seveda enoglasno energičen „protest". Glava menda radi trga ne bo nikogar bolela. Nadejamo se, da bo tudi vlada smatrala vso to komedijo za to, kar je bila, nsmreč za navadno pojacado. No društvi, — C. kr. namestništvo je vzeio na znanje pravila novih društev: „Telovadno društvo Sokol" s sedežem v Černici in „Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Cerkno" s sedežem v Cerknem. x Točo in močan vihar z dežjem smo imeli v nedeljo zvečer, v Gorici. Vesti iz Istre. Iz Doline nam pišejo : Ljudska knjižnica Dolina Boljnnec. Do sedaj so došli sledeči darovi: A). Denar. Dr. Otokar Ryber, Trst 5 K, Stanko Vižintin Renče 2 K. — V spomin 2. avgusta 1908 darovali neimevani 2.14 K, Andrej Vrtovec, Tolmin 20 K z geslom : Slovan v Istri čvrsto naprej, naprej, kulturno-narodno in gospodarsko-politiČFO. Naprej, naprej! Anton Kline, Straža 4 K, Cek Pronio, Opatija 5 K, Godina trgovec, Trst 10 K, Dr, K. Janežič, Volosko 5 K. B). Knjige. Slovenska Matica, Ljubljana 6 kn] g, N. N. 2 vezani in 4 breširane knjige, Anton Chraska, Moste pri Ljubljani 1 vezano knjigo ; i osip Pangerc dež. poslanec, Dolina 22 vezanih knjig, A. P, Sancin 7 knjig Matice Hrvatske, Mlakar Anica 5 lepo vezanih knjig in obljubila|še poslati, Bogomir Vidrih kand. gecm,, Vipava, 26 Mohorjevih knjig, A. Andrijčić dež. pesi., Punat, 10 Mohorjevih knjig, Jos. Žerjav dijak, Boli unec, 7 knjig. Vsem darovalcem i«krena zahvala. Pripore firmo Se še za nadaljne darove. Posebno imovitejše sloje prosimo nujne pomoči. Marši-kedo ima knjg doma, ki mu zaprašene in nečitane ležijo, a naše ukaželjno ljudstvo nima kaj čitati! — Takim kličemo: „Knjige ljudstvu !« Vsak tudi najmanjši dar, knjige in denar, j v«?r>rejema „Odsek za ljudski knjižnici Dolins- j Boljunec", v Dolini. Vsi nadaljni dar »n se! objavijo v liitu „Edinost" in upamo, da bo uredništvo drage volje priobče.alo. Odsek. fz Borsta, Ne številno krat smo že čitali v fctppuib, kako se naš jezik zaničuje in tako rekoč pod noge meče. Naj potujemo, koder si bodi, posluževati se moramo vsaj treb jezi ko?, R-uue tovarne, četudi ra slovenskem 07f mljn, uosijo svoje napise v tujih jszikih le redko ali pa nikdar ne vgledamo slovenskega napisa in če je, odločeno iru je zadnje mesto. Ravco tako je pri ces. kr. uradih. — Slovenskega napisa ali ni ali pa j« zadnji. To »e godi tudi pri nss v Borštu. Na postaji in na poštnem uradu se sls-venski jezik zapectavlja. Nič ne pomaga, da smo tu sami Slovenci! Ko p^ fidiao. da naš jezik Nemci in Italjani zaničujejo in malo ali nič ne uvažu-jejo tmeroo vcaj zahtevati od vsakega Slovenca, da ga spoštuje in ceni. Mnogo je Slovencev, ki tega ne store. Pred par Isti se j a naselil v Boršt moiš, Slovenec z Goriškega doma. Kupil si je hišo „Vila Profesor- in držal je na nji d« pred par mestci napis „Gostilna Vil* Profesor". Mcž pa je — ne vemo iz kakšneg« vzroka — fkin 1 ta napis in, neverjetno je te, postavil gtri nov napis „Albergo Villa Pro-fessor". To je v B«rŠtu, kjer ne dobiš nobenega Italjana. pa če preiščeš vse luknje od začstka do kraja. Komentar je zgoraj! Svetujemo temu gospodu, naj to sra-motao pločo Skine in naj jo poktavi pod streho, kjer bo bolje zanjo ; a slovenskim zastavam, katere tam gajijejo, naj privošča malo zraka, da bi se bodo tudi one oddahnile in navžile svetlega božjega solnca in svobode. Nsd vrata pa naj razvesi zopet pof prejšnji slovenski napis. BorŠtani. Dijaško podporno društvo v Pazinu bo imelo dne 23. t. m. ob 3. uri popoludne v proitjrih „Hrvatske čitalnice" svojo rsdao glavno skupščino, na kateri se bo — poleg rednega letnega odborovega poročila — raspra »lj slo o od borovem predlogu g*ede ustanovitve zavetišča Dobrila-Feretić. Fotograf Anton Jerkič vz ste št 10, Gorica, Gosposka nlica St. 7._1573 niialra sprejme na stanovanje in hrano sloven-U'JaKa aka družina za mesečnih 50 kron. Naslov pri inseratnem oddelku „Edinosti". 1593 |X Apm mesto bi »gaj ni čarke v trgovini manifak-, IbuClIl ture, lepe zunanjosti in z dobrimi spri-' čevali. Vešča nemški, slovenski in deloma laški. ; Naslov pove Inseratni odd. „Edinosti". 1594 U|q J bančni uradnik išče stranski zaslužrk. ITIlCtU Sprejme vse instrukcije 6—13 letnih učen-1 cev. Cenjene ponudbe: Edinost „Corsou. 1592 Dpnrln !n se popolna okna, vrata itd. Via S. rroaajo Nicoio29. 1590 /rillhilo 86 Je temno rujava psi ca prepeliČarka, ^IjjUUIICl katera sliši na ime „Diana". Kdor bi dobil psico ali vedel za njo, naj jo odda pri lastniku od nje in sicer Via Calvolo 5t. 1 in 3, kjer dobi za psico 50 kron nagrade. 1592 Ppflfl*I|f) 8e vrata, okna, stopnice, parketi, ■ ruudju doge, tramovje i. t. d. Ulica della Tesa 31, Csilardi. 1591 HjX«i enonadstropna z vpeljano gostilno se proda niwi trgovski kurz, gospodinjska ljud-ska šola Šolski sester v Trstu Odprlo se je novo veliko skladišče POHIŠTVA in fapetarij Faolo G-astwirth v ulici Stadion št. 6, Tel. 22-85 z veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —:— Zadcje novosti te stroke. Zamore si vsakdo ogledati, ne da je primoran knpitl. Izborna lega. krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje : električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 K ; šolnina: za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo prvi 4 licejalni razredi. Na zahtevo se dopošljejo prospekti. Na zafetevo se dopošijejo prospekti. P. n. odjemalcem! Naznanjam, da odprem dne 15 septembra t. I. : lokal v ulici Malcanton štev. 19 : pod mojim osebnim vodstvom, kjer bom prodajal vse specijalitete in najfinejše vrste. — V nadi, da bom v obilem števila počaščen beležim udani Giorgio Hutter. II Za one, ki atavujej« v bližini II f| — kolodvora jnžne aelasnioe. — || Včeraj se je odprla v ulici BenveNuto Ceilini (vogal ulice Carlo Ghega) nova mesnica E. Concilia kjer najde P. N. občinstvo najbolji« vrsta volovikH« meaa, tolminske teletine. Jao lika, ponlarda Iiub« tvrdk* 8HIOI JAIK v Oradeu, osoljealk ia okajenib Jemftkov in razno- ^^■SSfeSSSSS ^mmm Specijaliteta: Graško meso. V tej mesnici posvečalo se bo posebno pažnjo higijeni. Po neuerletno visokih cenah kuPQj« blago moške ln ženske obleke. Tema lahko izognete, ako naročite blag« direktno pri tovarni. Zahtevajte tedaj breiplačno poSiljau* m«je zM mM in ml nzorce? Imam v zalogi aamo najbol.Se blago zadnjih novosti. FranzSchmidt JaqerndorflQ3 M^^Ki Avstrtjglili ll I I |n IjM^MM Poskusite Fl- C^lfitin« ki Je naj-SOVO KAVO flnejei ia nafzdravejii kavni pridatsk. Dobiva se v vseh btQilh prodajainicah. ====_ Hočete se prepričati ? obiščite velika skladišča Marijeod Salarini Ponte della Fabra 2 | ul. Poste Nuove (vogal T orr en te) AUa citti di Loodr« Velik Izbor isgotovljenih oblek za moSke in dečke tostn«i sa otroke. PovrSniki, caočne jope, kožatai in rarnik paletotov. Obleke za dom in delo. Delavaice obleke. Tirolaki lodea. NepreuiJĆljivi plaSči (pristni angleški). Speoljallteta: blago ta- in inozemskih tovarn. Izgotovljajo se obleke po meri po najnovejSi modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cenah _