GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A B E 2 I G R A D Začenja se razprava o tezah za novi občinski statut Komisija za statut pri občinskem ljudskem odboru Ljubljana-Bcži-«rad je opravila pomembno delo, ko je že pred več kot 1 mesecem izročila »Prve teze za pripravo predloga statuta občine Bežigrad« številnim članom občinskih organov. Do »prvih tez« je komisija prišla tako, da se je razdelila na 5 podkomisij, ki so vsaka na svojem področju zbirala dokumentacijo (navodila zveznega in republiškega izvršnega sveta, prve primerke tez drugih občin, članke, letna poročila prizadetih organov, pravilnike teli organov in podobno) in organizirale razgovore z mnogimi družbenimi organi. Teze, ki so jih na osnovi take predpriprave izdelale podkomisije, so nato doživele večkratno oblikovanje na sestankih celotne komisije, ki so trajali tudi po ves dan. Seveda s tem ni rečeno, da so »prve teze« brez pomanjkljivosti. Bežen pregled teh tez in način pisanja kaže, da je občinska komisija pripravila le osnove za široko razpravo. In tako je tudi prav. Zdaj imajo besedo organi delavskega m družbenega samoupravljanja, kakor tudi odbori in komisije političnih organizacij. Ti so že, v glavnem pa bodo še v teh dneh povedali, kaj je treba k »prvim tezam« dodati in kaj v njih ne velja. Tako bo zbran nov material, ki ho imel večjo ceno kot vse tisto, kar je do sedaj občinska komisija uporabila za »prve teke«. Predlogi družbenih organov in političnih organizacij bodo rabili občinski komisiji za izdelavo drugih, izboljšanih in dopolnjenih tez, ki bodo poslane v obravnavo vsem občanom. Na javnih sestankih bo lahko vsak, ki mu je kaj do tega, da ima občina nov statut v duhu nove ustave, pomagal s svojimi predlogi in kritiko, pripraviti končni predlog novega statuta, ki bo po sprejetju ustave, dopolnjen z ustavnimi določili predložen občinskemu ljudskemu odboru — občinski skupščini — v odobritev. »Prve teze« so verjetno najslabšc tam, kjer obravnavajo družbeno ekonomske odnose v občini, oziroma vlogo delovnih skupnosti in njenih organov. To poglavje, čeprav ga je obdelovala posebna podkomisija, je dejansko vsem članom delalo največ preglavic. Brž ko jim je uspelo sestaviti neko določilo, ki je bilo videti novo in v redu, že je nastal pomislek, da se z njim posega v pravice delavske samouprave, in potrebno ga je bilo spremenili oziroma črtati. Sicer pa je t« področje zares najbolj kompli- cirano, zlasti v obdobju uveljavljanja novega gospodarskega sistema, ki mora delovati na čistih ekonomskih načelih. Brez neposrednega sodelovanja proizvajavcev bo težko napisati predlog, ki bi bil napreden in sprejemljiv zn večino proizvajavcev in potrošnikov. Zato bi morali »prve teze« najbolj temeljito obravnavati organi delavskega upravljanja in delovni kolektivi. Vprašanje poseganja s statutarnimi določili v že priznane pravice delavskega samoupravljanja se je ponovilo tudi pri obravnavanju vloge SZDL in sindikalnih organizacij _v komuni. Nove «prve teze« predvidevajo, naj bi bila organizacija SZDL v občini v bistvu nekaj, kar je_ že določeno v statutu SZDL, ll.a .Prinier, da je osnovni politični einitelj graditve socializma in socialističnih odnosov. Take in druge pomanjkljivosti bo morala širša razprava odkriti, hkrati pa dati nove predloge. V naših »prvih tezah« so tudi določila, ki jih bo nedvomno urejala ustava. Npr. dohodki občine in njihova delitev, oziroma viri dohodkov in njihova delitev med politič-no-teritoriulnimi enotami. Predlog v naših tezah je izraz želje, da bi stvari za občino poenostavili. Cisto gotovo bo ustava določila vire in delitev dohodkov, vendar imajo državljani v času obravnavanja predloga . nove ustave pravico, predlagati spremembo in boljše rešitve. Zato ni napačno, če je v te- (Nadaljevanje na 2. strani) Tovariša Kardelji in Marinko obiskala Ljubljanske mlekarne Dne 29. avgusta letos sta podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in sekretar CK ZKS Miha Marinko obiskala podjetje »Ljubljanske mlekarne«. Spremljali so ju predsednik OLO Ljubljana Boris Mikoš, predsednik ObLO Ljubljana-Bežigrad Stane Koman in sekretar občinskega komiteja ZKS Rado Roter. Podjetje in obratovanje v njem sta pokazala gostom predsednik delavskega sveta Franc Jerina in direktor Jože Jarc. Po ogledu podjetja in posa- meznih oddelkov sla se gosta živo zanimala za vprašanja v zvezi z odkupom in predelavo mleka, posebno pa za specialno proizvodnje, sirov, s katero je podjetje dosegi« največji uspeh, ^ ^ Delo sindikalne podružnice »Elme« naj bo drugim za vzgled Nujno je potrebno, da je kolektiv seznanjen z vsemi problemi Delovni kolektiv ELME je v letošnjem letu dosegel lepe uspehe tako pri dvigu proizvodnosti kakor pri povečanju proizvodnje. Za ta uspeh pa so bili potrebni precejšnji napori vsega kolektiva, kajti v letošnjem letu se je povišal zvezni »ronietni davek za 80/o, nadalje so bile znižane cene v povprečju za (>%> ter povišani rabati trgovine za 2 «/„. Pri vseh teh uspehih je bil delež sindikalne podružnice zelo velik, kajli vse članstvo je bilo pravočasno seznanjeno z vsemi ukrepi, ki se pripravljajo, kakor tudi s spremembami, ki so nastale na tržišču. Člani kolektivu so po ekonomskih enotah razpravljali o vseli perečih problemih in predvidenih spremembah. Potrebno je bilo predvideti reorganizacijo nekaterih oddelkov ter okrepiti analitsko službo. Pri pregledu kalkulacij se je ugotovilo o posameznih izdelkih, da so potrebne korekture, poiskati je bilo treba vse možnosti znižanja stroškov in večje produktivnosti. Pri vsem tem je dajal pobudo sindikat ter pomagal pri reševanju naštetih problemov. Glede na lansko realizacijo so osebni dohodki za 9«/0 manjši v Podjetjem, ustanovam in prebivalcem bežigrajske občine AKCIJA PAPIR Mladina naj bi zbrala naimanj 33 ton starega papirja Na IX. plenumu OK LMS Ljubljana, ki je bil posvečen aktualnim gospodarskim vprašanjem, je bil nu predlog predsednika OLO Ljubljana Borisa Mikoša sprejet sklep o veliki zbiralni akciji starega na-Pjrja. Vsako leto namreč uvozimo okoli 5000 ton starega papirja, ki devi/.aln,n° scv‘‘<*il i tudi mladimi bežigrajske komu-a‘‘ s pomočjo vseli podjetij, ustanov .Prebivalcev sodelovala v tej ‘!JI 111 tako pomagali- pri reše-ai>ju gospodarskih problemov. nad 250 milijonov dinarjev novega papirja. Akcija ima za nas še posebno obeležje, saj je v naši komuni centralno odkupno podjetje »Odpad«. To nam narekuje, da prav vsi sodelujemo v tej akciji in da tako damo zgled drugim komunam. ObK LMS predlaga, naj povsod začno čistiti arhive. Prebivalci komune naj prav tako zbero star papir in ga oddajo članom LMS, ki jih bodo obiskali. Akcija bo obsegala dve glavni fazi. V prvo je vključeno čiščenje arhivov v pisarnah gospodarskih organizacij, ustanov in uradov. Prebivalce Tovm i’ n • ««-. - . v' hivalce v komuni bodo obiskali pio- nni L is M,k"^ Je Predlagal, nirji in člani LMS ter odnesli zbrn-našon, ,!tr •' or*<,n,7nc‘j LMS v ni papir. V primeru, da vas hi po- ■nladiari, 10 kg starega "Spi^knr dopisnico'^ObK 'LMS^^moMova ‘ll vojn I.MS ter jim omogočijo, da do- imnir » t S.k"P.n° 400 ton slar°Ra Ki bo nato uredil vse potrebno. Po- SMCJ'* normo- J • io in obenem pomenilo za leg tega opozarjamo vse zbiralce, ObK LMS Ljubljana-Bežigrad dn moramo izpustiti iz plana vsa podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo papirja (knjigoveznice, tiskarna, itd.) in vsa tista podjetja, ki imajo že organiziran odkup odpadnega papirja preko »Odpada«. Mladina bežigrajske komune mora zbrati najmanj 33 ton starega papirja. »Akcija papir«, ki se je pričela s prvim avgustom, do sedaj ni imela takega odziva, kot smo pričakovali. Norma 33 ton pa mora biti brezpogojno dosežena. Doslej je naivec, skoraj 1 tono papirja zbral aktiv LMS v Ljubljanskih mlekarnah. Apeliramo na vsa podjetja, ustanove in prebivalce v bežigrajski komuni. da priskočijo na pomoč akti- ____■ aac? it..... korist skladov podjetja, vendar č|a-ni kolektiva zaradi tega ne prejemajo manj osebnih dohodkov, ker se je proizvodnja povečala za 20%). Pripomniti je treba še to, da je bil kolektiv že v začetku leta pripravljen na prehod iz fakturirane na plačano realizacijo in seznanjen z ukrepi, ki bodo potrebni med letom. Kolektiv ELME se dobro zaveda važnosti izvoza, zato je sprejel interni sklep, da se letošnji izvoz poveča za 100 °/o v primeri z lanskim. Ta plan uresničujejo. Na pobudo sindikalne podružnice je bila sklicana proizvodna konferenca podjetja, na katero so bili vabljeni vsi vodilni uslužbenci podjetja, od pomočnika brigadirja do glavnega direktorja, enako tudi organi družbenega upravljanja ter predstavniki vseh družbenih organizacij. Proizvodna konferenca je potrdila pravilnost vseli sklepov sindikata. Najvažnejša je stalna informiranost kolektiva o vseh perečih problemih, uspehih in neuspehih kolektiva, o vseh predlogih za izboljšave itd. V PRIHODNJI ŠTEVILKI »ZBORA VOLIVCEV«, ki bo izšla sredi oktobra, bomo v posebni prilogi objavili teze za novi občinski statut, tako da jih bo lahko prebral in preučil vsak občan ter dal k njim svoje pripombe. Ugotovljeno je bilo, da imamo precej dobrih kadrov, potrebno pa jih je pravilno razporediti, jim dati naloge, jih pravilno nagraditi ler kontrolirati rezultate. Sprožena je pobuda za izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, čeprav komisija stari pravilnik vedno spreminja in popravlja. Ce kritično pregledamo dosedanje uspehe delovnega kolektiva, lahko ugotovimo, da je v letošnjem letu naredil veliko in da se trudi te rezultate še izboljšati. Iz vsebine Začenja se razprava o tezah za občinski statut Pisma bralcev Ali naj ima občina Bežigrad svojo skupščino socialnega zavarovanja? Kako je s pripravami na tehnično vzgojo v gimnaziji Ljudski odbor odgovarja na vprašanja »Zasede« za nedisciplinirane kolesarje Pravda za garaže v Savskem naselju Kaj nam kažejo rezultati nolletnega poslovanja naših podjetij? Cimveč za pomoč družini, zaposleni ženi, za vzgojo olrok Razveseljivo poročilo o »Soči« Kjer si mesto in vas podajata roko Fizkultura in šport Iz albuma praznovanj Kakšne spremembe se obetajo našemu cestnemu prometu SBSE2S OOBOSSD Ponosni smo, da gre kinu, du ima razvit okus za estetske vrednote in da obiskuje filme, ki se v našem kulturnem središču večkrat predvajajo pred praznimi sedeži. Največ zaslug za ta kultur-no-vzgojni uspeh ima nedvomno črnuška učiteljica Hilda Rotovnik, ki je pred dvema letoma postala upravnica tega kina. Prej je črnuški kinematograf spadal h kmetijski zadrugi in spored je bil tak, *"”r. V'.. AV'C'.’ kakor je še danes po drugih obrob- nrijatedjev mladine v Stozicah rana nih kinematografih, namreč krvave Jezici lahko rečeta, da je njuno delo zgodbe z ameriškega divjega za-roddo Imgate sadove. Nai navedem hoda, psevdozgodovinski in sodobni nekaj številk: pri Svobodi se udej- izdelki. Prevladuje mnenje, da si stvuje 65 mladincev in mladink, pri občinstvo obrobnih predelov želi tabornikih 70, pri strelski družini prav jake filmske plaže, prav pri-40, pri Partizanu 50. pri gasilcih 60 mer iz Črnuč pa take trditve pobira se b, lahko naštevali razne kroz- ja. Kaj res okus delovnih ljudi ce-ke in skupine. Zato je pri nas težko nimo tako nizko, da jim serviramo Zakaj v »Soči« mladina za nami V Stožicah in na Ježici smo |>o-nosni, da je skoraj vsa naša mladina vključena v razna društva: Svoboda, Partizan, gasilci, taborniki itd. Isto velja za mladino iz Male vasi, Savelj in Kleč. Društvi ni večernih predstav Pred nekaj leti so edini kino v bežigrajski občini (v mestnem predelu) preuredili v mladinski kino in gledališče. Nikakor ne trdim, da je mladinski kino in gledališče nepotrebna kulturna institucija, toda v mladinskem kinu so predstave ob 10., 15. in 17. uri, ob 19. in 21. uri pa dvorana iz neznanih razlogov sameva. Zakaj? Mislim, da ne bi bilo napačno, če bi v večernih urah predvajali tudi kakšen film, seveda za starejše. Sjcer vem, da so ne- t/r / V Z» v r 11 W 1* • k 1 rti Iva« K 1 v ra . k . . 1 - I n ra pošteno prijavljajo svoje dohodke oziroma davčne osnove. Ce o njih kritično govorimo, govorimo zato, ker je med njimi precej takih, katerih dohodki so res pretirani. Težko je verjetno, da je vse v redu z obrtnikom, ki si je v nekaj letih nabavil več avtomobilov in zgradil veliko hišo, zdaj pa gradi že drugo hišo ... Morda bi kazalo pogledati še to, kakšen je obseg obratovanja posameznih obrtnikov in koliko ljudi je pri njih zaposlenih. Zdi se mi, da nekateri obrtni obrati prehajajo že v nekakšna podjetja. Mar je to pri nas dovoljeno? A. S. »Blagoslov« na cesti Zakaj niso avtomobilisti malo bolj obzirni? (Zdi še mi, da nekateri prav za nalašč vozijo tako, da jezijo pešce. A. S. Ubogi prometni znak! najti mladinca, ki bi nasedal kakšnim demagoškim težnjam in kvarnim vplivom. Občinski ljudski odbor in občinski odbor SZDL nam pri delu z mladino pomagata tudi s finančnimi sredstvi, ki so potrebna za najslabše od slabega. Sic er pa ima črnuški kino razen raznih športnih rekvizitov in po' dobno. Tudi podjetja kažejo razumevanje za mladinsko dejavnost. V organizacijskem oziru pa bi bila potrebna večja koordinacija in elastičnost, večja strnjenost sil, ker bi tako dosegli še lepše uspehe. Več pozornosti bi morali posvetiti tudi usmerjanju mladine v razne poklice, da bi imela ob končani osemletki že jasno orientacijo glede bodoče ž.ivljenjske poti. In še nekaj: najboljše mladince in mladinke predlagajmo za sprejem v Zvezo komunistov. Mladinec, ki je znal najti pot v razna društva in organizacije, v katerih se prizadevno udejstvuje, je nrav gotovo vreden, da postane član ZKJ. V njenih vrstah se bo obogatil z izkušnjami in spoznavan'em družbenih problemov ter se še z večjim poletom boril za napredek. Vsi Posavski Postal bom stalni K« ****** v.* 1111.-jrv l iviiiu i tl4,i dobrega programa tudi druge odtič' ne prednosti, ki jih nikakor ne bi hoteli dokazovati le predmestnim ncmmi kinematografom, ampak samim nakup ljubljanskim institucijam te vrste. Marsikateri ljubitelj filmske umetnosti pravi: »Vstopnina ni tako važna, samo da bi bili filmi dobri.« Mnogo resnice je na tem, vendar naj povemo, da je kljub dobremu programu, črnuški kino med najce-nejšimi. V dvorani, ki ima samo 354 sedežev, je razpon cen za vstopnice le med 40 in 70 dinarji. Sama dvorana je sicer majhna, toda prav prijazna, žal le ne vemo, če ni pozimi premrzla, ker so v njej le tri »lutzove« peči. Ker je bila dvorana pred kratkim obnovljena, sem vprašal tovarišico Rotovnikovo, če morila dobijo od kogarkoli dotacije. Nad odgovorom sem bil presenečen, suj ne le, da od nikoder ne dobe niti dinarja, ampak celo podpirajo kulturno umetniško društvo »Svoboda« na Črnučah. Edina ugodnost, ki jo imajo, je, da za dvorano ne plačujejo najemnine. Osebje, ki je potrebno pri predstavah, so zmanjšali na najmanjšo možno številko, medtem ko tovari- ________ _________________________šicu Rotovnikova kot upravnica . . , v ' skrbi za vse drugo za minimalno Obl Skoval ec črnuškega kina odškodnino - 'ODO dinarjev mc- ------_....______________________sečno. Vprašal sem ,io še, če ima velike nerentabilen, je pa spet res, da v kinu »Soči« nikdar niso predvajali premier, pač pa vedno le manjvredne reprize, tako da obiskovalcev res ni bilo. Prepričan sem, da bi številni Bežigrajčani pa tudi drugi prebivalci našega mesta z veseljem obiskovali ta kino v večernih urah, seveda, če bi bil pro-grirai kvaliteten in vsaj kolikor toliko nov. Kar pa zadeva rentabilnost, pa ne moremo reči, da je kino »Soča« sedaj rentabilen in ali sploh lahko govorimo o rentabilnosti nekega prostora, ki stoji prazen, zlasti še, če takih prostorov primanjkuje. Vzemimo na primer, da danes, ko primanjkuje stanovanj, neko stanovanje sameva samo zato, ker lastnik ugotovi, da je nerentabilno. Kar pa zadeva oddaljenost, so lani nekajkrat predvajali filme tudi v dvorani na Gospodarskem razstavišču, ki je prav tako oddaljena. Razen tega pa se bo z novim podvozom vsa naša občina in torej tudi kino »Soča« zelo približala mestu. B. Sajovic O tistih, ki imajo Nekatere izmed naših cest, npr. Podmilščakovo polivajo z lužino, du se ne dviga z nje prah, ko drvijo po njej avtomobili. Ko dež lužino izpere, se nabere v kotanjah rjava brozga, podobna slabo kuhani kavi. Ondan sva šla z možem na sprehod. Bila je nedelja, zato sva ob-ši obleki. Ko greva po :ovi ulici, pridrvi mimo luksuzni avto in — kot nalašč zapelje čez edino lužo, ki je še ostala na tem delu ceste. O, groza! Moje svetlo krilo je obrizgala rjava brozga, moževo obleko prav tako. Hočeš nočeš sva se morala vrniti domov — in namesto sprehoda sem si jnorala »privoščiti« pranje. Ob Vodovodni cesti, pred šolo in otroškim igriščem, je stal do izkopa starih vodovodnih cevi letos spomladi cestno prometni znak »OTROCI«. Ob izkopavanju so ta znak, bodisi da jim je bil napoti ali kakor že, izruvali in gu vrgli k vogalu hiše št. 39, kjer je mlekarna. Mislili smo, du se bo nekega lepega dne že kdo našel, ki se bo znaka usmilil in ga postavil nazaj, tja, kjer je bil in kjer je potreben. Konec koncev takle znak tudi nekaj stane in je škoda, da se uničuje. Vendar od pomladi pa vse do zdaj leži znak na lleh in rjavi. Ni naša naloga, iskati krivca za to skrajno malomarnost, ki kaže po>-manjkanje vsakršnega odnosa do družbene imovine in varnosti prometa. Veste, kaj si mislijo ljudje, ki hodijo lod mimo? Zmrdujejo se nad upravo, zakaj nič ne vidi in trpi tak nered. Menimo, da to ni dobro. Upamo, da bo tole skromno opozorilo vsaj zdaj kai zaleglo, ne bomo pa nehali opozarjati javnost nn vsakršen pojav malomarnosti in nevestnosti V. J. . —- picijc. Vt Začenja se razprava o tezah za novi občinski statut najboljše dohodke Večkrat beremo v dnevnem časopisu med kinematografskim sporedom tudi spored za obrobne kinematografe. Med številnimi reklamami za vse mogoče cowboyke in osladne komedije in tragedije najdemo skoraj vedno vsuj po en dober film. Ce to zasledujemo dalj časa, bomo ugotovili, da dober film predvajajo redno na Črnučah. Ko sem se prvič napolil v nekoliko oddaljeni kino, sem menil, da si dober film velja ogledati, nekoliko pa sem se hal, kako bo med predstavo reagirala publika. Pred kinom so stali večinoma mladi ljudje in ko smo se napotili v dvorano in so pričeli predvajati film. ni bilo slišati nesmiselnih medklicev, ki so v ljubljanskih tako imenovanih premierskih kinematografih tako^ pogosti. Na sporedu je bil celovečerni dokumentar": film »Nii-renber&ki proens«. Film som si drugi dan še enkrat ogledal, ljudje v kinu so bili drugi, toda med predstavo spet ni bilo slišati nobene neumestne pripombe. Ni zgolj slučat, da se črnuška kinematografska publika zna obnašati v težave z distributerji. Odgovorila m. je, da jo distributerji pri njenem delu nič ne ovirajo, ampak du ji zlasti distribucijsko podjetje »Vesna« nudi odločno pomoč. Pač pa je tovarišica Rotovnikova v stalnem stiku z okrajnim svetom Svobod in okrajno filmsko komisijo, razen tega pa stalno zasleduje kritike v časopisih o filmih, tako da lahko pravočasno naroči filme pri distributerjih. Pri tem pa poskrbi, da resnejši filmi pridejo na spored v sredo in četrtek, ko sta samo večerni predstavi ob 20. uri, filmi lažjega žanra pa v soboto in nedeljo. Vseeno pa so ti vedrejši filmi prav tako kvalitetna dela priznanih svetovnih mojstrov. tovarišica Rotovnikova pa skrbi tudi za filmsko vzgojo svojih dijakov, saj je organizirala filmske krožke v črnuški osnovni šoli, kjer predvajajo izbrane ozkotračne filme s komentarjem. Lispeh njenega požrtvovalnega dela pa se vidi tako pri starejših, kakor tudi pri mlajših obiskovalcih in nu koncu lahko napišem: »Postal bom stalni 'obiskovalec črnuškega kina.« S. Ce smo že toliko govorili o pretiranih dohodkih nekaterih vodilnih uslužbencev v podjetjih, spregovorimo še o tistih ljudeh, ki služijo še več, tj. o obrtnikih. Kar poglejmo po naši občini, kdo ima najlepše vile, najdražje avtomobile itd. To so obrtniki, ki so prišli do tolikega premoženja s pretirano visokimi cenami svojih storitev, z izkoriščanjem gradbene konjunkture itd. Vsi vemo, da morajo obrtniki plačevati davke, vemo pa tudi, dn jih še zdaleč ne plačajo toliko, kolikor bi jih morali. Evidenca nad njihovimi zaslužki preko tekočih raču-nov je večkrat hudo dvomljiv pokazatelj, kajti večina njihovega denarnega prometa gre mimo tekočih računov. Kdor ne verjame, naj gre malo naokrog, naj pogleda in prisluhne. Težko boš našel obrtnika, ki bi ti rade volje opravil neko delo, če ni prepričan, da mu boš plačal v gotovini. In tako se iz dneva v dan stekajo v njihove žepe velike vsote, ne da bi za to vedeli davčni organi. Da ne bo kdo napak razumel: vseh obrtnikov prav gotovo ne moremo zmetati v isti koš, saj mnogi (Nadaljevanje s 1. strani) zah tudi nov predlog o virih in delitvi dohodkov, ki ga pa v končnem predlogu statutu ne bo, ker bo pač v ustavi. Drugo pu je delitev dohodkov občine znotraj komune nu sklade in službe. To pu bo občinski statut moral zajeti. »Prve teze« za statut naše občine nimajo poglavja o pravicah in dolžnostih občanov, so pa nekatere pravice in dolžnosti omenjene med tekstom v posameznih določilih vsakega poglavju. Bržčas to ni najboljše in bi bilo treba obdelati dolžnosti in pravice v posebnem poglavju tudi zato, ker v tem predlogu še niso zajete vse pravice in dolžnosti. Pričakovati je, da bo to področje statutarnih določil predmet zelo široke obravnave predvsem na javnih sestankih, že prej pa naj bi krajevni odbori SZDL organizirali obravnavanje tega vprašanja na sekcijah. Prav bi bilo, če bi obravnavali tudi druga vprašanja, morda več skupaj ali pa enega za drugim. To bi prav gotovo poživilo delo sekcij SZDL, o katerih je vse manj slišati. Razdelitev poglavij po vrstnem redu bo važna pri končnem predloga, vendar je tudi o tem treba reči nekaj besed. Razporeditev v naših »prvih tezah« najbrž ne bo ostala točno označili določeno stvar Predlog za novo ustavo je že napisan v novem izrazoslovja in gotovo bo večina predlaganih novih izrazov ljudstvo tudi osvojilo, saj je npr. občinska skupščina — namesto sedanjega ljudskega odbora — tako rekoč že sprejeta stvar. Morda pu bi bilo treba razmisliti o izrazu »občinski zbor«. V naši občini, ki je že sedaj razdeljena na krajevne skupnosti, kakor naj bi se imenovale po novem stano-vanjske . skupnosti in krajevni odbori, bi bilo umestno, da bi zbore občinske skupščine imenovali tako, kot najbolj ustreza resnici, in sicer: zbor krajevnih skupnosti (namesto občinski zbor) in zbor delovnih skupnosti (namesto delovnih kolektivov). Za vse tisto, kar morda ni zajeto v zboru krajevnih skupnosti, je pa morda zajeto v zboru občanov, pa si je prav lahko zamisliti, da je zajeto v obeh ali v vseh zborih skupaj, tj. v občinski skupščini. Tam, kjer ni celoten te-ritonj občine zajet z organizacijo krajevnih skupnosti, kjer so posamezni zaselki ali hiše izven leh skupnosti, pn izraz občinski zbor boli ustreza. Namesto zbora volivcev predvideva predlog nove ustave zbore občanov. Naši občini bi morda bolj Š&fcttftŠSŠ »3^1 «3! finske skupščine in ničnih oran- krajevne skupnosti nimamo občinske skupščine in njenih organov važne naloge občine, pravice in dolžnosti samoupravnih organov, pravice in dolžnosti občanov itd. »Druge teze« bodo pu že morale to upoštevati. Po navadi besedni izrazi niso problem, zaradi katerega bi se vznemirjali že ob začetku nekega dela. Res je. da najprimernejše izraze lahko vnesemo v besedilo zadnji Irenntek, vendar do najprimernejših izrazov ne moremo priti, če sp tudi o tem ne bodo krc-sale misli. Zato moramo že sedaj razpravljati o izrazih, ki bi najbolj Spomin na Cirila Kalingerja ll/*ilisk?a delovanja |ti v T ol V,n«orat T>o|iei jske preiska-rad; J?a ?° P'1 oelo zaprli za- rad! razširjanja letakov ob pr klin-••■(v. Avstrije k Nemčiji (»Eisch-rass«), V zaporu, kjer sem bil tudi jaz in nekaj drugih tovarišev, Kom li- sto v, je prišlo do gladovne stavke, s katero smo protestirali proti nečloveškim razmeram jhmI zaporniš-k in režimom. Tudi Ciril, ki takrat še ni bil član KP, se je pridružil stavki in vzdržal z nami do konca, dokler uprava zaporov ni ugodila našim upravičenim zahtevam. pr M £ Leta 1940, ko so v Jugoslaviji organizirali koncentracijska taborišča, so med drugim internirali tudi Cirila v taborišče Ivanjico. Tudi tam je vestno izpolnjeval navodila KP in sodeloval v stavki. Ker je bil policiji znan še iz časov stare Jugoslavije, je moral že oktobra 1941 zapustiti družino. Odšel je med partizane. V začetku decembra I94t. ko se je formiral 2. štajerski bataljon, sem spet srečal Cirila. Takrat je bil že izkušen partizan. Pripovedoval mi je o svojih doživetjih. Potom smo skupaj živeli in se borili kot parti-zani na Tisjah pri Libergu, na J rimskovem pa pri naoadn na Ttir-i,a januarja 1942. V zimskem taborišču na Pugledu pri Ljubljani smo_se pripravljali na nove nkciie. J red odhodom s Pugleda je bil Ciril sprejet za člana Partije, s čimer se mu je izpolnila največ ju želja. V borbi na Pugledu, v drugi polovici meseca marca 1942. se je Ci-zil junaško boril. Sledile so manjše akcije do odhoda vse ll. grupe odredov proti Štajerski. Potem ko je »ila grupa izdana, smo se borili na Jančah. Ciril je bil politdelegat vo-i T !• kital ionu. katerega komandant je bil lunko Stariha. Ta bataljon je imel najtežavnejšo nalogo: vzdržati na položaju in zadržavati frontalne napade pobesnelih Nemcev. Ciril je pokazal z zgledom, kako se je treba boriti. Borba je divjala že skoraj ves dan. Proti večeru je bil Ciril ranjen ... Na poziv komandanta grupe odredov Franca Rozmuna-Staneta (kasnejšega komandanta NOV in PO Slovenije) sem odšel v štab. kjer sem dobil nalogo, da s 3. bataljonom zamenjam Jankov in Ri-stov bataljon. Ko sem se vračal na položaj 3. bataljona, sen opazil Cirilu. ki se je opotekal po grebenu hribu. »Kaj je, Ciril?« sem ga vprašal. »Nič hudega ni. samo malo sem jo skupil,« mi je odgovoril. V resnici pa je bil težko ranjen ra se je komai še premikal. Kljub temu pa je odklonil pomoč tovarišev na položaju. Vedel je namreč da bi tovariši, ki bi ga spremljali na’ obvezoval išče, pustili na bojišču vrže! skozi katero bi Nemci lahko udarili partizanom v hrbet. Pomagal sem mu do ohvezova-išča. Zdravnik ie ugotovil, dn je hudo ranjen v glavo. i. Cez pol ure je Ciril zatisnil oči. Umrl je z zavestjo, da je do konca izpolnil svojo dolžnost Stanc Bizjak nobenega občana, volilne enote pa se bodo gotovo ujemale z mejami krajevnih skupnosti. Izraz »zbor občanov« verjetno ne bi bil tako blizu ljudem, kot bi utegnil biti izraz »zbor članov krajevnih skupnosti«. Katerikoli občan, ki je družbeno aktiven, bi verjetno čutil večje zadoščenje v »zboru članov krajevne skupnosti« kot v »zboru občanov« kajti njegova družbena aktivnost se v večini primerov neposredno izraža in spaja s problematiko krajevne skupnosti, za ka-tero pa ni nujno, da je tudi občinska problematika. In še nekaj govori »za« zbore članov krajevnih skupnosti. Kako bomo imenovali sedanje zbore proizvajavccv? Zbor elanov delovne skupnosti ter iz te volilne enote analogno k temu tudi zbor članov krajevne skupnosti Si-cer pa to sega že v razpravo o »prvih tezah«, kar pa ni niiiiion te-človci!?|ka* S vur 'c '"'cresnntiia in Želimo (,Sar*P,0 Se*>' »zapelje«. (It Injo in živijo v naši občini. g/"^,^ |,a Se enkrat: nalo-? is< 1 .družbenih organov v go-"rk,‘>nizncijiilt, zavodih vnnlvŽ-KUt,.h’ nn ','renu. v slano, o wSk|" sk,.,I),">s‘il' '» krajevnih norih, vseh organov v političnih d[k!!rnn?jn)VČas,i v SZDL sin-dikatih in LMS, pn tudi v vseh družbenih odborih je a) takojšnja obravnava »prvih "J7.«. Ztt, Pripravo predloga statuta občine Ljnbljana-Bežigrad; b) takojšnje posredovanje pri-poinb in predlogov občinski komi-sij! za statut občine Ljuliljana-Be-zigrnd, Parmova 33. . ^a, ",snnvi pripomb in predlogov bo občinska komisiji, izdelala druge teze, ki bodo namenjene obravnavi nn najširši osnovi, ko bo lahko vsak občan povedal svoje mnenje ra dni svoje predloge zn nov statut. Po vseli leb pripombah in predlogih ho občinska komisija izdelala predlog statuta in ga predložila v obravnavo občinskemu ljudskemu umoru, ki bo zn sprejem novega j '"tu lahko razpisal še referen-d«1". S. K. Ali naj ima občina Bežigrad svojo skupščino socialnega zavarovanja? Zakon o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja in zakon o zdravstvenem zavarovanju pomenita veliko spremembo v sistemu zavarovanja. Novi sistem bo uveden s 1. januarjem in je zato potrebno do takrat izvesta vse priprave, da se i>o sistem pričel nemoteno odvijati. Naloga komun in nijenitli organov je, da tehnično izpeljejo postavljene naloge, medtem ko je naloga vseh družbenih in političnih sil v komuni, da nove spremembe pravilno tolmačijo in seznanijo vse gospodarske organizacije in vse posamezne zavarovance z bodočimi nalogami in spremembami. po katerih bodo tudi kot posamezniki soodgovorni za pravilno trošenje in gospodarjenje s sredstvi, ki so namenjena za socialno zavarovanje. ‘ Dosedanji sistem z organizacijami financiranja socialne službe je bil precej odmaknjen od širokega sodelovanja zavarovancev, delavskih svetov in ljudskih odborov. O politiki' socialnega zavarovanja in gospodarjenja s sredstvi je odločal ozek krog samouprave zavoda za socialno zavarovanje. Skoraj ni bilo primera, da bi o teh vprašanjih razpravljali ObLO ali drugi samoupravni organi na področju komune. Izdatki za zdravstveno zavarovanje so na območju okraja stalno naraščali. Od leta 1958 do letos so narasli od 3.90i0,000.000 din na 10.400,000.000dinarjev, število zavarovancev pa se je v tem obdobju povečalo le za i8°/o. Novi zakon prinaša v sistem zavarovanja številne spremembe. Predvsem uveljavljajo načelo, da se odgovornost, pravice in dolžnosti socialnega zavarovanja in zdravstvenega varstva prenesejo v komune in v vse delovne organizacije, vse do zavarovanca. Novi zakon uveljavlja komunalne skupnosti zavarovancev kot temeljne osnovne enote, ki so posebna oblika samoupravljanja zavarovancev, tako bomo na področju socialnega zavarovanja prešli iz dosedanjega proračunskega sistema financiranja na sistem gospodarjenja. V tem primeru pa je nujno potrebno izvršiti decentralizacijo centralne službe na posamezne komunalne skupnosti. Naša občina je ekonomsko dovolj močna, da bo lahko imela svojo komunalno skupnost. Po podatkih okrajnega zavoda za socialno zavarovanje je v naši občini (8.869 zavarovancev s skupnimi dohodki 861,083.452 din S skupnimi izdatki 811,700.325 din s presežkom 49,383.107 din Po predpisih IS LRS o ustanavljanju komunalne skupnosti ima naša občina vse pogoje za samostojno komunalno skupnost. Samostojna komunalna skupnost je za občine, ki imajo trenutno za to pogoje, vsekakor najboljša rešitev, ker bo tako mogoče po občinskih odborih laže pripraviti in analizirati podatke o ekonomskem stanju na območju občine. Združevanje vseh občin v eno komunalno skupnost, se bo morda pričelo izvajati, ko se bodo pokazale potrebe in ko bodo posamezne občine imele točno izdelane podatke o trošenju in uporabi skladov zn socialno zavarovanje. Potrebe po spajanju oziroma izločanju komunalnih skupnosti se bodo razvijale kot proces prilaga-janja organizacijske strukture zdravstvenega zavarovanja. Na skupnem plenumu ObO SZDL in ObSS, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki gospodarskih organizacij in zavodov, je bil soglasno sprejet sklep, da se za območje naše občine ustanovi samostojna komunalna skupnost socialnega zavarovanja. Kolikor pa bi poznejši razvoj in Pa potrebe narekovale spremembe, bi po izdelani ekonomski in finančni analizi glasovali za združitev z eno ali več sosednjih občin, za tako združitev, ki bi po strukturi in obliki gospodarjenja najbolj ustrezala našim razmeram. Smo sredi priprav za izvedbo volitev delegatov po DS in svetov članov skupščine komunalne skupnosti. Svet za delo pri ObLO je imenoval 9-člansko komisijo, ki bo tehnično pripravila in organizirala potek volitev. Volitve za člane skupščine naj bi bile v naši občini dne 5. oktobra. V skupščino bo poitreb-no izvoliti 35 članov. Do omenjenega dne je potrebno izvesti vse politične in kadrovske priprave, seznaniti zavarovance z novimi načeli socialnega zavarovanja in sklicati zbore zavarovancev ter predlagati kandidate za bodoči sestav skupščine. Družbeno-politične organizacije imajo nalogo, da s pomočjo del. univerze organizirajo predavanja in v širšem krogu seznanijo vse gospodarske organizacije ter posamezne zavarovance. Organizirani bodo seminarji za člane kolektiva, ki imajo neposredne stike z delom socialne službe, in kasneje tudi za izvoljene člane skupščine, da bi se natančneje poučili in seznanili z bodočimi nalogami. Pred letnimi konferencami I MS Predvsem o problemih s katerimi se srečujejo mladi proizvajalci Pri občinskem komiteju LMS Ljubljana-Bežigrad se že dva meseca intenzivno pripravljajo na izvedbo letnih konferenc po aktivih' LM in na občinsko konferenco LM. Letošnje letne konference imajo izredno velik pomen, saj je v le-tošnjem letu zasedal VII. kongres I MS. Konference morajo dejansko pokazati, kako so se odražali sklepi in smernice kongresa pri delu v aktivih. Druga stvar, ki daje posebno obeležje letošnjim konferencam, pa je kongres vse mladine Jugoslavije, ki bo ob pričetku naslednjega leta. Da bodo konference vsebinsko čimbolj pripravljene, so imeli v mesecu septembru vsi aktivi pred-konferenčne seminarje, na katerih so pripravljali gradivo in diskusijo. ludi člani ObK LMS se na najrazličnejše načine pripravljajo na delo, ki jih čaka. Pred kratkim so se vrnili s seminarja v Portorožu, kjer so pripravljali gradivo za letne konference LMS. Seminar je uspel in izpolnil pričakovanja ObK LMS. Delo na njem je potekalo predvsem preko individualnega štu-uija in razprav. Vsebina letošnje konference ObK LMS, ki naj bi bila 21. oktobra, bo usmerjena predvsem v probleme, s katerimi se srečujejo mladi proizvajavci in upravljavci v gospodarstvu. Kandidatna lista za nov ObK LMS je že sestavljena in dana v javno razpravo delegatom Vlil. konference ObK LMS in aktivom LMS. Ti morajo poslati svoje pripombe h kandidatni listi do 10. oktobra. ObK LMS meni, da bodo tako volitve na konferenci res demokratične. Sestavljeno je tudi že poročilo ObK LMS o delu bežigrajske mladine v preteklem letu, ki bo poslano delegatom občinske konference skupno z drugim gradivom štirinajst dni pred pričetkom konference. Letošnje letne konference mora-J,° pomeniti krepko prelomnico v ijelu aktivov LMS. Sklepi, ki bodo sprejeti na njih, morajo biti osnovno vodilo zn delo mladine v bodočem letu. Fo pa bo uspelo le ob vsestranskem naporu vse mladine, predvsem pa njenih vodstev. Mitja Rotovnik Kdaj se bomo spet peljali naravnost v mesto ? Prebivalci Bežigrada, ki so zaposleni v mestnem središču, se vsak dan sprašujejo, kdaj bo urejen podvoz, kdaj se bodo lahko spet pe-juli po litovi cesti naravnost v mesto, /daj Se vozijo po dolgih ovinkih z avtobusom, ki je zmeraj 1*'!" 'n pred katerim se stalno zapirajo rampe pri Prešernovi ulici. rehod čez železniško progo je po-•ohen lijaku, ki se večkrat zamaši. rsta avtomobilov, ki čakajo pred Prelazom, je včasih dolga nad 500 metrov. Zlasti je hudo okrog dveh popoldne, ko sc vračajo ljudje iz sJ',^Ke. »To je res pravu pokora.c s|išiš med pogovori, »tu je prehod težji kot prehod čez državno mejo.« Drugi pravijo: »Treba je potrpeti, drugače ne gre. Samo da bi bil podvoz urejen in odprt ob določenem roku.« Ali bo podvoz odprt ob določenem roku, tj. 29. novembra, kakor je bilo rečeno? Vse kaže, da bo. Zvedeli smo, da so zaradi ugodnega vremena potekala dela hitreje, kot je predvideval načrt. Zato bodo končana že okrog t. novembra, uradno oziroma slavnostno pa bo podvoz odprt na dan republike, 29. novembra. Torej še malo potrpljenja, pa bomo rešeni »pokore« I Iz albuma praznovani Občinski praznik bežigrajske občine — 24. junij — je že daleč za nami, a kljub temu je prav, da se ga spomnimo s kratkim zapiskom, saj smo ga praznovali v prisrčnem razpoloženju in s ponosno zavestjo, da je naša občina v letih svojega obstoja dosegla velik napredek. V festivalni dvorani je bila slavnostna seja občinskega odbora, na kateri je spregovoril predsednik občinskega ljudskega odbora Stane Koman o revolucionarni preteklosti občine, o njenih uspehih in problemih. Sledila je svečana podelitev priznanj najzaslužnejšim družbenim delavcem na področju občine. Osrednja prireditev ob letošnjem občinskem prazniku pa je bila slavnostna otvoritev muzejske zbirke v Domu borcev v Črnučah. Pred otvoritvijo je govoril zbrani množici podpredsednik ObLO tovariš Lešnjak, ki je v jedrnatih besedah orisal borbeno preteklost teh krajev in njihov prispevek v boju za osvoboditev. Potem je črnuška mla- Z odkritja muzejske zbirke v Črnučah. Govori podpredsednik ObLO tovariš Lešnjak dina zapela nekaj borbenih pesmi, nastopili so tudi recitatorji. Muzejska zbirka je urejena tako, da prikazuje celotno revolucionarno preteklost bežigrajske občine — od začetkov naprednega delavskega gibanja do narodnoosvobodilne borbe in osvoboditve. Ob fotografijah, dokumentih in zgodovinskih pred-metih se razgrne pred obiskovalcem obdobje borb za pravice delovnega ljudstva pred vojno, prod njim se zvrstijo podobe starih revomuci-onarjev, prizori iz burnih dni sovražne okupacije pa narodnoosvobodilni boj in ljudska revolucija s plejado junakov, ki so se z orožjem v roki borili proti fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem. Ob ogledu zbirke se človek zlahka prepriča, da borbena odločnost prebivalstva v teli krajih, ki so že poleti 1941 dali prve borce za svobodo, ni bila slučajna, ampak rezultat predvojnega delovanja partijske organizacije. Pod njenim vodstvom so pred vojno delovala v Črnučah, na Ježici in za Bežigradom delavska prosvetna društva »Svoboda« in »Vzajemnost«, širila se je Ljudska fronta, napredna misel si je utirala pot med delavsko in kmečko prebivalstvo. Zato ni nič čudnega, da se je delovno ljudstvo leta l94i laKO množično odzvalo Komunistični partiji, ki je pozivala v boj za narodno in socialno osvoboditev. Zbirka je lepo urejena; njena pomanjkljivost je le v tem, da je nameščena v pretesnem prostoru. Če bi bili na razpolago vsaj dve sobi, bi se dalo prikazati še mnogo. Praznovanje je bilo zaključeno s partizanskim srečanjem v Črnučah, na katerem so si stisnili roko mnogi stari borci in obudili spomine na Čase, od katerih sta j retekli že dve desetletji, a so nam kot neizčrpen vir slavnih tradicij kljub temu tako blizu, da znova in znova posegamo vanje. S. Predsednik ObLO Stane Koman jo podelil priznanja zaslužnim družbenim delavcem Kako j e s pripravami na tehnično vzgojo na gimnaziji Splošna izobrazba v gimnazijah se je doslej omejevala v glavnem na družbeno, jezikovno in naravo-slovno-matematično področje, medtem ko je zapostavljala druga področja, kot so telesna vzgoja, tehnična vzgoja, praktična znanja in prostovoljne dejavnosti. Napredek tehnike pu zahteva čedalje več tehnično izobraženih ljudi. Razen tega je treba upoštevati, da delo v proizvodnji odstranjuje razlike med fizičnim in intelektualnim delom. Zato uvajamo v gimnazijo tehnično vzgojo. Ta mora postati enakovredna sestavina splošne izobrazbe. Gimnazije imajo nalogo, organizirati skupaj z občino in drugimi odgovornimi činitelji tehnično vzgojo v skladu s potrebami in možnostmi svojega okoliša. Programe bodo izdelale gimnazije, tj. učiteljski zbori s sodelovanjem gospodarskih in družbenih organizacij, strokovnih učiteljev posameznih strok. Naloge in cilji tehnične vzgoje z delom v proizvodnji so dokaj obsežni: Doseči je treba, da pridobi dijak smisel za tehniko, za širšo ekonomsko izobrazbo, da bo potem znal jvovezati praktično delo z zakonitostmi, ki jih ho spoznal pri pouku naravoslovnih in drugih ved. Obenem bo spoznal razne materiale ter jih obdeloval in oblikoval, spoznal bo proizvodne in tehnološke procese, stroje, aparate, mehanizme, merilne in druge instrumente in se bo učil z njimi ravnati Spoznal bo ekonomiko gospodarstdi podietij, razne poklice, življenje in odnose v delovnih kolektivih, vlogo sindikalne organizacije, delavsko in družbeno upravljanje, sistem ekonomskih enot, načela nagrajevanja |»o delu itd. Šola bo gojila delovno kulturo učencev, medsebojno povezanost umskega in fizičnega dela. Razviti bo treba delovne navade, veselje do dela in spoštovanje delovnih ljudi. Le tako bodo učenci pravilno vrednotili tehnične pridobitve. Tehnični j>ouk bo uveden v L, II. in III. razredu gimnazije, in to postopoma. Pokazalp se bo, ali je to laže izvedljivo po tri ure tedensko ali 3 tedne 8 ur dnevno (letno 108 ur). Verjetno bo v prvem letniku obveljala I. varianta, v drugem in tretjem pa druga. TEORIJA MORA BITI NUJNO POVEDANA S PRAKSO Za organizacijo tehnične vzgoje na gimnaziji bo šola poiskala stike z vsemi gospodarskimi činitelji, z organi šolstva pri ljudskem odboru, s prosvetno pedagoško službo in z družbenimi organizacijami, ki delajo na področju mladine. Pouk tehnične vzgoje pa bo nujno jiovezan tudi s šolskim poukom fizike, kemije, biologije in drugih pred metov. Učenci se bodo med šolanjem seznanjali s tehničnimi napravami kot so: fotokamera, kinoprojektor, magnetofon. televizor, telefon, tehnične naprave v gospodinjstvu in motorna vozila. Tehnična vzgoja bo tesno povezana z drugimi jircdmeti, posebno s predmeti naravoslovno-matema-tičnega področja. Tu bodo dijaki spoznavali naravo, njene razvojne zakonitosti in njihovo vlogo v tehniki, proizvodnji itd. Precej dela čaka odgovorne organe, da bodo pripravili vse potrebno za uvedbo tehnične vzgoje. Pričeli jo bomo s prvim razredom in jo postopoma nadaljevali, tako da bo uvedena v nadaljnje letnike. Gre torej za postopno reformo, s katero je treba čimprej seznaniti šolski odbor. Poiskati bo treba nova dodatna finančna sredstva in pomagati pri organizaciji tehničnega pouka in ustreznega dela, ki ga lahko nudijo številna gospodarska podjetja. Kakor drugod tako tudi na naši (I. državni) gimnaziji obstaja posebna komisija za priprave na tehnično vzgojo. Želimo, da priprave ne bi bile predolge in da bi se tehnična vzgoja čimprej dejansko začela, saj je minilo že precej časa, odkar je izšel zakon o novi gimnaziji. Dooisuite v „ZBOR VOLIVCEV" Zlw volivcev LJUDSKI ODBOR odgovarja na vprašanja Šolski zvonec spel zvoni Naš list se ni objavil odgovorov na vprašanja volivcev na zadnjih zborih, ko so razpravljali o družbe-nein planu in proračunu občine. Ljudsiki odbor je še pred počitnicami razpravljal o teh vprašanjih in odgovoril nanje. Odborniki obeh zborov ljudskega odbora bodo volivcem posredovali odgovore na prvih zborih, medtem ko tu objavljamo v izvlečku samo nekatere. VPRAŠANJE GLEDE KAVARNE BEŽIGRAD Titova cesta na Ježici preložena, kar bo zvezano z nesorazmernimi stroški. Predlog smo posredovali podjetju »Ljubijana-transport«. Podjetje je predlog zavrnilo, razloge za to pa objavilo v dnevnem časopisu. Demontaža trolejbusnih naprav zahteva nove stroške. S tem v zvezi pa nastanejo presežka vozil in naprav, ki jih ne bi bilo moč uporabiti drugje. Nastala bi večmilijonska škoda, ki se jo ne da opravičiti. Ručunati moramo torej s tem, da bo trolejbus na tej rela-Iz odgovora LO na priporočilo c'i' š® naprej. Odprto je * ■> >• ljudski od- vprašanje, kdaj bo trolejbus vozil nekaterih volivcev, naj ljudski bor zadevo o preureditvi kavarne Bežigrad v trgovino temeljito prouči, je razvidno, da ic ljudski odbor to storil in se še bolj prepričal, da je prvotna rešitev pravilna. Znano je, da kavarna že dalj časa s svojim prometom ne pokriva stroškov in da so kavarnam nasploh dnevi šteti. Tempo življenja je tak, da večina ljudi ne utegne sedeti v javnem lokalu in piti kavo. Lokal so nameravali preurediti v moderen gostinsiki prostor, v nekakšno ekspresno restavracijo, pa je predračun pokazal, da bi to stalo okrog 40 milijonov dinarjev. Teh 40 mili-jinov pa ni, če pa bi bili, bi jih bilo po mnenju večine odbornikov pametneje uporabiti za nov lokal. Ker trgovskih lokalov manjka tudi na 'litovi cesti, se je ljudski odbor ponovno odločil, naj se kavarna spremeni v trgovino, pod pogojem, da se najde podjetje, ki bi preureditev prevzelo na svoje stroške. Med interesenti je svet za trgovino izbral bežigrajsko podjetje »Astro«, ki prodaja tako rekoč vse, kar človek oziroma družina potrebuje. Ljudski odbor je ugotovil tudi, da bo razvita trgovina pomenila za občino v najkrajšem času zelo važen vir dohodkov v obliki prometnega davka, ki se iz proizvodnje prenaša na trgovino. te prednosti so take, da jih ne more ovreči niti dejstvo, da bo spomladi leta 1963 najbrž treba porušiti stavbo gostilne Kačič. Tu bo namreč nastalo novo križišče Titove z Linhartovo in Bežigrajsko cesto). Ljudski odbor pa hkrati ugotavlja, da ta predel ne bo dolgo brez gostinskega lokala. Na gospodarskem razstavišču bo poleg nove hale B zrasla večnadstropna trgovska hiša, katere prvo nadstropje je predvideno za gostinske usluge. Sredstva za izgradnjo tega nadstropja bo prispeval tudi ljudski odbor, pri čemer bo uporabil najemnino, ki jo bo trgovsko podjetje Astra plačevalo za preurejeni lokal. KAJ BO Z BARAKAMI;' Z odgovori terenu Boris Kidrič odborniki niso bili zadovoljni. Volivci so izrazili več predlogov in zahtev glede prenumeracije nekaterih barak in glede nevzdržnih stanovanjskih razmer v nekaterih barakah, zlasti v Novakovi 5. Za to barako je bila že izdana odločba, da se poruši. Do tega pa ni prišlo, ker niso bila stanovalcem zagotovljena druga stanovanje. Te bi morala zagotoviti Kemična tovarna, ker je baraka njena, stanovalci pa pri njej zaposleni. Prejšnja pogajanja o tem niso bila uspešna. Tovarna je stanovanja, ki jih je zgradila, razdelila drugim delavcem. Odborniki so zahtevali, da se organi našega ljudskega odbora ponovno pogovorijo s tovarno in najdejo zadovoljivo rešitev, volivcem pa naj pripravijo druge odgovore, v katerih naj se vprašanje glede rušenja te in drugih barak bolje pojasni. ODGOVOR GRNUCANOM GLEDE TROLEJBUSA Volivci v Črnučah so med drugim razpravljali tudi o troleibušni zvezi z Ljubljano. Predlagali so, naj bi zaradi podvoza opustili trolejbus med Ajdovščino in Ježico, namesto njega pa uvedli avtobuse. Ta pred-Pf,s0 o,Prli na dejstvo, da so med Ajdovščino in Kačičem potrebne nove napeljave, prav tako pa tudi ou Kuskega carja do Črnuč, če bo do Črnuč. Za ta podaljšek že obstajajo glavni projekti. V okviru de L ki so se že začela (postajališča), smo naročili in tudi zagotovili plačilo za žico, ki je najbolj kritičen material tega objekta. Pravkar še izdeluje ponovna statična presoja za nosilne elemente te napeljave na savskem mostu. Tako je ta investicija v gradbenem oziru pripravljena za dokončno realizacijo. Odprto je vprašanje finančnih sredstev. Zbiranje le-teh po programu za leto 1961 ni bilo dovolj uspešno. Sredstev je premalo. Novih virov zaradi omejitve negospodarskih investicij še ni. Tako na vprašanje glede dokončnega financiranja in roka, do katerega bo proga zgrajena, še ne moremo odgovoriti, TOVARNA KLEJA IN ODPADKI Glede odlaganja odpadkov tovarne kleja v Ljubljani v jamo na podgorskem polju, daje ljudski odbor naslednje pojasnilo: Sanitarni inšpetor je z odločbo z dne 13. decembra lani odredit tovarni kleja, tla preneha nuvažati odpadni material, ki povzroča smrad, v jiodgoriško jamo. Proti odločbi se podjetje ni pritožilo, pač pa je s posebno vlogo zaprosilo za jKidaljšanje dovoljenja za odlaganje tega materiala v jamo. Po- daljšanja nismo dovolili, pač pa smo s posebnim dopisom 28. aprila letos obvestili podjetje, da je odločba o prepovedi izvršljiva. Ker se podjetje ni držalo prepovedi, smo tovarna in odgovornega direktorja prijavili zaradi prekrška sodniku za prekrške ObLO Ljubljana-Mo-ste-Polje. Vendar se je podjetje še naprej upiralo izvršiti našo odločbo. Po,sebej je zaprosilo okrajni sanitarni inšpektorat za ogled jame. Ogled je bil 14. aprila letos. Potem nam je okrajni inšpektorat posredoval predlog, da bi odlaganje materiala za nekaj časa še dovolili. V to nismo privolili. Kolikor se podjetje ne bo ravnalo po veljavni odločbi, bomo uporabili še učinkovitejša pravna sredstva za izvršitev prepovedi. O ZEMLJI, KI JO ODNAŠA SAVA Nekaterim kmetom Sava vsako leto odplovi nekaj zemlje, davčna uprava občine pa za to zemljo, ki jo ni več, še vedno jiredpisuje davčne dajatve. Na pritožbo, da to ni prav, daje ljudski odbor nasled-. nje pojasnilo: Davčna uprava občine dobi podatke o tem, koliko zemlje je treba komu obdavčiti, pri Zavodu za izmero in kataster zemljišč. To pa pomeni,^ da morajo prizadeti kmetje doseči odpis odplavljene zemlje na tem zavodu. Odpis odplavljene zemlje ob Savi izvršuje Zavod za izmero in kataster zemljišč, ki ima pisarne v prostorih OLO Ljubljana (Kresija), na podlagi naročilnic prizadetih lastnikov. Te naročilnice morajo biti oddane vsako leto do konca aprila meseca. Z naročilnico pa zadeva še ni rešena, prizadeti lastniki morajo doseči pri Zavodu, da si škodo čiinprej ogleda in odpis dejansko izvrši v mapah oziroma knjigah. Isto velja tudi za zemljišča, ki jih lastniki prodajajo za gradnjo in podobne stvari. Poletje je za nami, začela se je jesen in z njo novo šolsko leto. Marsikoga bo zanimalo, kaj je novega v šolah naše občine in kaj se jim obeta. Letos se je vpisalo v prve razrede osnovnih šol okrog 600 novincev. Tudi v I. gimnaziji je dokaj novincev, kar za 6 oddelkov. Tudi letos smo težko spravili vse pod streho. V znatni meri nam je jiri tem pomagala osnovna šola v Stožicah, čeprav še ni dokončno izdelana — opraviti je treba še mnogo obrtniških del v stranskih prostorih. Delo je zastalo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Kljub temu pa bo šola v redu delovala. Vključila bo učence svojega šolskega okoliša od I. do Vili. razreda. Osnovna šola na Ježici bo tudi še nadalje obstajala, obiskovali jo ImhIo učenci iz Ježice, Savelj in V osnovni šoli V. Kraigher ja je za 2 oddelka več učencev, v osnovni šoti Mirana Jarca za 1 oddelek, v osnovni šoli Borisa Kidriča pa za tri. Posebno je naraslo število zaradi dotoka otrok iz stolpnic. Skupno smo odprli v tem šolskem letu 10 novih oddelkov. Šola v Št. Jakobu bo postala po priporočilih sveta za šolstvo OLO in LRS podružnična šola, ki bo imela pedagoško in finančno vodstvo v centralni šoli v Črnučah. S tem bo šola v pedagoškem oziru vse tesneje povezana z učiteljstvom, odpadlo bo zamotano finančno jvoslo-vanje, tako da bo imela upraviteljica več časa za razredno delo. Zn šolo bo veljal pravilnik o delitvi osebnih dohodkov šole v Črnučah, s katero bo finančno povezana. Pred svetom za šolstvo in svetom za telesno vzgojo stojijo v tem šolskem letu težavne naloge. Posebno skrb bo treba posvetiti telesni vzgoji. Dokončati bo treba telovadnico v Črnučah, kjer so doslej opravljena že skoraj vsa zidarska dela, enako pri šoli v Stožicah. V Savskem naselju naj bi se začela gradnja dveh telovadnic in šolskega bazena. Pri- Kahšne spremembe se obetajo našemu cestnemu omrežju? V reportaži v eni prejšnjih številk smo prikazali nekaj bodočih pomembnejših gradenj v naši občini. Nekatere od teh zgradb so že pod streho, druge se gradijo, nekatere pa so šele na papirju. Po osvo-boditvi se je Bežigrad hitro razvijal, vendar svoje podobe pri vsem tem razvoju ni bistveno menjal. V ta namen je jMitrebnn zlasti ureditev cestnega omrežja. Prva ureditvena dela ulic se bodo pričela že po dograditvi podvoza na Titovi cesti, ki bo uradno odprt 29. novembra, na dan republike, dejansko pa že okrog 1. novembra. KRIŽIŠČA, SEMAFORI... Poglej najprej Titovo cesto. Ce ste že kaj gledali gradbišče pri podvozu, ste na jbrž opazili štiri asfaltne trakove, dva za motorna vozila, dva pa za kolesarje. Ti asfaltni trakovi bodo potekali do sedanje gostilne Kačič, naprej pa bo ostala Titova cesta za zdaj takšna kot je. Na odseku od gostilne Kačič do železnice motorna vozila ne bodo mogla na Titovo cesto ali pa z nje. V bodoče bo ob železniški progi v njeni višini potekala cesta s sedanje Vilharjeve teste in bo potem zavila ob kamniški progi proti severu. Sedanji iztek Linhartove ceste na Titovo cesto bodo uredili le začasno in ga opremili s semafori. luko da bo začasno prvo križišče med Titovo cesto in pravokotnienmi na križišču Titova cesta—-Linhartova cesta, oziroma Titova cesta — Trstenjakova ulica. Pozneje pa bodo ta križišču zaprli, porušili sedanjo gostilno Kačič in speljali Linhartovo cesto do Titove, tako da bo njen podaljšek sedanja ulica Bežigrad. Od takrat naprej bo to tudi prvo križišče za motorna vozila nu Titovi cesti. Naprej bodo še tale križišča urejeno s semafori: Titova—Topniška, Titovo —Posavskega, Titova—-'Tolstojevo ter /v-v.na cesta med Litostrojsko cesto, ki bo kri- žala Titovo cesto neicje ob nekdanji mitnici in bo potekala naprej do Tomačevske ceste. Ko smo omenili, da bo v bodoče motorni promet lahko [»otekal le skozi ta križišča, pa moramo pripomniti, da bo kolesarska steza imela priključke na vse dosedanje ceste. V bližnji prihodnosti pa bodo uredili razsvetljavo Jakšičeve, Trstenjakove in Pleteršnikove ulice, asfaltirali pa severni in južni hodnik nu Topniški ulici od Titove ceste do Vojkove ulice. To so sklenili pred kratkim na seji komunalnega sveta občine Bežigrad. Do naslednje seje bodo pripravili tudi proračun za asfaltiranje Crtomirove ulice. Razen tega pa bodo uredili tudi vodovod v Tomačevem od Tomačevske ceste proti Savi. KJE BO KONCENTRIRANA INDUSTRIJA Obetajo se tudi velike spremembe na levi od Titove ceste, če gledamo proti severu. Vzhodno in zahodno od Titove ceste bosta potekali dve tako imenovani razbremenilni cesti, in sicer na vzhodu podaljšek Resljeve ceste do Vojkove in naprej Vojkova cesta, na zahodu pa Parmova in Podmilščakova. Meri Pod-milščukovo cesto in kamniško progo bo v bodoče skoncentrirana skoraj vsa bežigrajska industrija, nekaj pa je bo seveda tudi bliže 'Titove ceste in na njeni vzhodni strani, kot na primer delavnice Avtoob-nove, ki so jih pravkar pričeli graditi nasproti Tolstojeve ulice. Industrijska podjetja, ki bodo blizu stanovanjskih naselij, oa ne bodo takega značaja, do bi zastrupljala ozračje ali da bi kakorkoli motila stanovalce. Prav zaradi bodočega industri iškega značaia tega dela paše obč:ne so vsa kanalizacijska dela za Bežigradom trenutno koncentrirana med Glavarjevo ulico in ulico Posavskega. Ko smo prej omenili pravokot-nice na Titovo cesto, moramo pripomniti, da bodo vse te ceste ime)e podaljške oziroma zveze s podobnimi cestami sosednjih občin, torej šišensko na zahodu in meščansko nu vzhodu. Tako bo naše mesto nu severu prepasano s koncentričnimi krogi, kar bo v nemajhni meri razbremenilo promet v središču mesta, obenem pa tudi povezalo predele v našem mestu, ki ležijo nekoliko dalj od tako imenovanih vpadnic Titove ceste, Celovške ceste in Zaloške coste. Vse te coste pa bodo morali sloj ali prej primerno asfaltirati, pa tudi opremiti z raznimi prometnimi pri-pomočki, kot so prehodi za pešce, prometnimi znaki in morda s se-mafori. Vsekakor pa zn zdaj, torej v bližnji prihodnosti, lahko pričakujemo ureditev Titove ceste do Kačiča ter namestitev semaforov do Topniške ulice. Vsa delu. ki smo jih tukaj našteli, so seveda časovno zelo oddaljen« in se jih ne da hitro izgotoviti. SKORAJ 38 KILOMETROV CEST Ob koncu še nekaj številk o bežigrajskih cestah. Pri tern nismo upoštevali 'Titove ceste, Smartinske ceste in Vilharjeve ulice, ker te ceste spadajo v zvezno, republiško in okrajno pristojnost. V naši občini vse ceste lahko razdelimo na asfnlt-nobetonske (nsfalt-beton je debelejša plast asfalta), asfaltne s pol penetracijo (te ceste, ki so le polite s tanko plastjo asfalta, se kmalu izrabijo in postanejo valovite) ter makadamske (ceste, ki niso tlakovane). Vseh skupaj je 3? km 89? metrov. Od tega odpade največji del na makadamske ceste, in sicer 29 kilometrov 382 metrov ali 78.03 odstotka, asfaltnih cest s pol penetracijo je znatno mani 3.(13 km ali 13.30 odstotka. inor,,em ko je najmanj asfalitbetonu 3200 metrov praviti pa je treba tudi glavni načrt za telovadnico in dve delavnici s fizikalno učilnico za šolo v Dol u. Pri vseh osemletkah je treba začeti^ ustanavljati šolska športna društvu. Zajamejo naj vse tiste učence in dijake, ki se doslej izven šole ne udejstvujejo v telovadbi ali športu. Pregledati bo treba tudi še, kje je mogoče pridobiti kak prostor za igrišče — košarko, odbojko ali rokomet. Teh je še vse premalo. Posebno poglavje v šolstvu je financiranje šolstva. Izplačevanje osebnih dohodkov je treba urediti do konca decembra tako, da bo veljalo za nazaj. To predvidevajo pravilniki in finančni plan za financiranje šolstva. Zadevo bo moč urediti tako. da bodo šole izplačale osebne dohodke v tem šolskem letu še 3-krat. to je 10. oktobru. 20. novembra in 31. decembra. Tako bomo prešli na plačevanje za nazaj, ki l»o v letu 1963 steklo normalno. Sole in nekateri vzgojni zavodi morajo v tem letu dokončno izdelati svoje statute (pravila). Že lani so imele šole to nalogo, a je nekatere niso v celoti opravile, ker so se preveč zamudile pri izdelavi pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov. V preteklem šolskem letu je odšlo okrog 20 prosvetnih delavcev v pokoj. Vsi so imeli dopolnjena službena leta, nekateri tudi 5 in več let čez. Večina se je s težkim srcem poslovila od šole, saj se jim s tein osebni dohodki znižajo za 30o/n. Sindikati bodo imeli še mnogo opravku, da bodo izposlovali tudi za prosvetne delavce štetje vseh osebnih prejemkov v pokojninsko osnovo. Doslej sta se jim upoštevali le osnovna in položajna plača ter še kak reden dodatek, ne pa ruz-redništvo, stalni dohodki za delo v knjižnici in kabinetu, pri o razmerje nagnilo v prid slednjega. ker se gradbeniki asfaltne pol penetracije čedalje bolj izogibajo. Tako bo naša občina čez nekaj let popolnoma spremenila svoje lice, saj bodo nekatere ceste, ki so danes, lahko bi rekli, med najpomembnejšimi. sploh izginile, kot na primer sedanja Vodovodna cesta. B. S „ZASEDE“ za nedisciplirane kolesarje Ugotovitev po vseh postajah Ljudske milice v našem mestu je enalka: »Vsi ukrepi organov Ljudske milice proti nediscipliniranim kolesarjem, da bi pravilno opremili svoja kolesa, so bili doslej neuspešni.« Kratka in jasna ugotovitev! Vendar miličniki nikakor niso podpisali vdaje. Saj vendar ne gre za z nastopom 1902. leta. V teli akcijah pomagajo tudi miličniki iz drugih delov našega mesta, ker je v sami bežigrajski občini število organov Ljudske milice premajhno. V zadnjem času so v teh akcijah zabeležili takšen rezultat: 4. IX. so začasno pridržali 65 koles, dva dni kasneje 15, dne 12. IX. pa 5' (od gol princip, gre za človeška življe- teh 35 brez odbojnega steklu, 13 nju. Vseeno pa se večkrat lahko na cesti sliši prerekanje med miličnikom in kršilcem — kršilci očitajo miličnikom vse mogoče in nemogoče, jih žalijo in podobno. Oblika ostrejših ukrepov proti nediseiplimi ra nos ti kolesarjev so postale množične akcije, ker posamezne akcije sploh niso uspele. Take akcije so pričeli konec preteklega tedna in uspeh je bil razveseljiv. Pravzaprav bi besedico razveseljiv morali dati v narekovaj, ker število kršiteljev prometnih predpisov med kolesarji na naših cestah nikakor ni razveseljivo, ampak prej zaskrbljujoče. Ce govorimo o opremi koles, me-nijno s tem predvsem, da se kolesarji često ponoči vozijo brez prave luči in odbojnega stekla zadaj. Miličniki na določenih mestih (le-teh ne smemo izdati) postavijo zasede, potem pa zadržujejo vsa kolesa, ki »o brez prve luči ali brez odbojnega stekla zadaj. Pri tem pa pobrana kolesa tudi pridržijo, ker iz prakse vedo, da kršilec kazen plača, nato pa se, ko se oddalji, spet usede na kolo. Miličniki pridrže tudi kolesa, ki jih pripeljete mimo zasede, ne da bi se peljali na njih, pa nimajo luči ali odbojnega stekla v retin. Pridržana kolesa naložijo na tovornjak in jih odpeljejo v hrambo na postajo Ljudske milice. Potem pokličejo lastnika. Le-ta dobi svoje kolo šele takrat nazaj, ko prinese dinamo, svetilko oziroma rdeče odbojno steklo, torej del opreme, ki na njegovem kolesu manjka. Razen tega pa_ mora predložiti lak kršilec še račun, da je manjkajoče dele res kupil in da si jih ni izposodil od prijatelja. Potem se mora zglasiti še pri sodniku za prekrške. Če lastnik po enem mesecu ni°i ,.‘J£ne kolesa, gre kolo v javna skladišča, kjer stane mesečno vskla-diščenje zanj 500 dinarjev. Kot smo v začetku omenili, so z množičnimi akcijami pričeli nekako pa brez prve luči). Številk ne bi posebej kementirali; še zgovornejše postanejo, če pripomnimo, da akci- -ja ne traja ves dan, ampak le nekaj ur. Naj povemo, da so nekoč v dveh zasedah v eni uri zasegli kar 00 koles, ki so bila nepopolno opremljena. Preostane nam samo ugibanje, kako bi to številko zmanjšali. Predvsem bi moralo priti v zavest ljudi, da luč in odbojno steklo spadata h kolesu, prav tako kakor k drugim cestni m vozilom. Tega bi se lahko zavedale tudi tovarne koles, ki nikakor ne bi smele dati v prodajo koles brez vdelanih luči oziroma brez odbojnega stekla. Morda pa bi kazalo narediti tako kot v Avstriji, kjer naredi kolesar prekršek že tedaj, če se ob belem dnevu Polje na nepopolno opremljenem Kolesu. B. Sajovic Prizor »iz višav« v Savskem naselju Z zbora prebivalcev Savskega naselja iimveč za pomoč družini, zaposleni ženi, za vzgojo otrok V začetku julija je bil zbor pre-bivavcev Savskega naselja. Obravnavali so delo sveta, njegovega izvršnega odbora in komisij stanovanjskih skupnosti v minulem letu. Izvolili so tudi nove člane v te or-tjUnc in se pogovorili o bodočem Preko »Naše skupnosti«, glasila Socialistične zveze in Stanovanjske skupnosti Savskega naselja so bili vsi prebivavci že pred zborom podrobno seznanjeni z delom Stanovanjske skuonosti, tako da je bila razprava jedrnata, konstruktivna in v vsakem pogledu zelo koristna za oelo novoizvoljenih prebivavcev v organe Stanovanjske skupnosti. Naj na kratko povzamemo nekaj podatkov iz poročila o delu v minulem letu: Število delavcev, zajioslenih v servisih Stanovanjske skupnosti, se je v letu 1962 povečalo od 31 na 81; njihovo poslovanje je predvsem zaradi povečane produktivnosti postalo rentabilno in so lahko namenili v sklade 1,164.251 dinarjev čistega dohodka; v pralnici so oprali nad 10.000 kg perila za več kot 2000 strank; kopališče je omogočilo kopanje 13.664 osebam; čevljarski servis je ustregel 2086 strankam; šivalnica 1212 strankam; elektro servis je opravil 5?38 efektivnih delovnih ur pri strankah; vodovodni 1726 delovnih ur; pleskarski servis re med drugim prepleskal tudi manjše blo- ke in dva petnadstropna bloka; tri-zerski servis je v šestih mesecih sprejel že 1699 strank; komunalni servis je opravil številna dela pri urejevanju in vzdrževanju zelenic; manj uspeha je imel gospodinjski servis, za katerega ni mogoče dobiti ustrezne delovne sile, itd. Na področju vzgoje in varstva otrok je vsekakor največja pridobitev Pionirski dom, ki je bil odprt 25. maja letos. Čeprav program dela še ni popolnoma izdelan, je v domu živahno od julra do večera, saj je v Savskem naselju nad 2100 otrok. Samoprispevek stanovaveev (zbranega ie bilo skoraj 2,800.000 dinarjev) bo v njem vsekakor izredno dobra investicija. Po posameznih Pravda za garaže v Savskem nasel|u 5sMISiE=S s= njm s m na,joave*o ** ^ ^ Sporno vprašanje je način zaaklave. Svet urbanizem teži h gradnji več etažnih skupinskih garaž, ki so za naše raconere za zdaj ekonomsko neizvedljive. za urbanizem? mimo stanovanjske skupnosti, se Je ob izdaji tretje lokacije hišnemu svetu prvič zataknilo. Protestirala je stanovanjska ZT7l 3%bi'a v modemih stanovanjskih naseljih, kot ^-C'aa lo,kac,IJa v Fabianijevi uiic.i v no- mmm mmm patro&ni&kega centra proti Belokranjski ulici; zato Je naročil izdelavo ustrezne situacije. Istočasno so predstavniki skupnosti seznanili Zavod za urbanizem OLO o situaciji v naselju in zaprosili za izdelavo strokovne utemeljitve predloga za lokacijo garaž. Zavod za urbanizem OLO je takoj z naj večjim zanimanjem sprejel v obravnavo problematiko glede garaž in jo strokovno obdelal v obliki perspektivnega načrta o razvoju avtomobilizma in Ljubljana o ureditvi zunanje okoli c c stolpnic v Savskem naselju, po katerem garaže v tem okolju niso predvidene. 2. Svet potrdi prvoten skiep njegove komisije, ki ga je sprejela na seji dne 10. 5. liHil in je bil posredovan tudi stanovanjski skupnosti Savsko naselje. 3. Stanovanjska skupnost Savsko naselje naj poskusi dobiti možnost gradnje garaž na obrobju naselja, bodisi vrstnih ali etažnih garaž v večjem obse- vi-Sine. Taka rešitev se ujema tudi s potrebami in željami stanovaveev ter trenutnimi finančnimi možnostmi inte- sklenil, da mora k vsaki situaciji predlagatelj priložiti še pismeno soglasje stanovanjske skupnosti. Ker je zanimanje lociranju garaž v Ljubljani za daljše gu, tj. čimbolj koncentrirano, ne pa razdrobljeno, kot je to prikazano v predlogu. O tem sklepu upravičeno pravi ing. Gvardjančič v svojem poročilu, ki ga je obdobje. Ta elaborat je bil skupaj s konkretnim predlogom za lokacijo garaž v Savskem naselju predložen svetu za urbanizem OLO Ljubljana, ki Je blokih je bilo adaptiranih še 6 prostorov za pionirske sobe, ki pa zaradi slabe organizacije varstva še ne pomenijo tega, kar od njih pričakujemo. Finančni servis vodi blagajniško poslovanje tajništvu, servisom, ustanovi »Mladi rod« in 42 izmed 49 hišnih svetov. Služba pravne pomoči je nudila pomoč 121 strankam, 18 hišnim svetom in v 10 primerih stanovanjski skupnosti. Poravnalni svet je obravnaval 38 primerov in v 21 zadevah dosegel poravnavo. ...PA TUDI POMANJKLJIVOSTI Seveda so se pokazale tudi nekatere pomanjkljivosti. Od petih rednih sej sveta Stanovanjske skupnosti so bile le tri sklepčne. Člani sveta, delegirani iz gospodarskih organizacij, sc sej sveta sploh niso udeleževali, kar priča o nezainteresiranosti gospodarskih organizacij za sodelovanje s terenom. Nerealiziran je ostal sklep o ustanovitvi servisa za nego bolnikov na domu. ker ni bilo mogoče doseči sporazuma o financiranju laične nege bolnikov. Neizpolnjeni so ostali tudi upi, da bi dokončno uspeli urediti otroška igrišča in šolsko dvorišče. Poseben problem je tudi telovadnica, za katero vsako leto zmanjka potrebnih sredstev. V začetku leta je bila ugotovljena tudi izguba v elektro servisu, ki je nastala zaradi malomarnega poslovanja takratnega upravnika servisov. Po sklepu sveta je bil ta predan sodišču. Vsekakor pa je treba poudariti priza- razipravljal o obeh zadevah na svoji seji pripravil za komisijo za komunalne za- devanje in uspehe tajništva, izvrš- resentov in družbe, kakor tudi ” urba- Z M>° ‘“'t ie ° zadevl P0" - - - novno razpiavljal svet stanovanjske nistiftno in estetsko ureditvijo naselja. Stanovanjska skupnost čt^TvIdebTv AtevUnoTrJ^a w vso skrb v ?ve7i z lokacijo "inh gradnjo ®Ij0’ 0 konkretnem predlogu za lokacijo ko gradnjo garaž subjektivna in odvisna |ja je Stanovanjska skupnost našla k^rat^obr^r^^1 Z; ^ v P-*- vadben, <*- nMeUU ^ ^ n°- ^ mesto v Savskem naselju. dne 6. 9. 19«! in v celoti potrdil predloženi elaborat o razvoju avtomobilizma, ki ga je predložil Zavod za urbanizem deve pri Mestnem svetu, takole: Razprava na Svetu za urbanizem je nega odbora in komisij sveta stanovanjske skupnosti, ki so mnogo do- pokazala, da so gledanja na problema«- prinesli k temu, da lahko rečemo. je sama garaža, grajeno prometno losi i« ko ,• ' ----------- omrežje po naselju ni bilo predvideno le , 7^°1Jen RramenlminOVa\ kf> -10 ^Pb11 v potrditev spremenil pro]emunalne zadeve ObLO iiEKnar rr** “ JOKacij. Ker Je to potekalo navo prvi predlog situacije garaž za ce-Predlog Je potrdil tudi zadeve ObLO z dne I. 12. i%0, R) se glasi: »Stanovanjska skupnost Savsko naselje naj skupaj s projektantom zazidalnega načrta rešuje problem gradnje garaž. Vsako lokacijo mora potrditi projektant naselja « Ta predlog je nato romal na Zavod za urbanizem OLO Ljubljana, ki ga je odobril, nato pa 11. 3. 196J k Svetu za urbanizem in komunalne zadeve OLO, ki je izdal 15. 5, I9fil tale sklep: » ., . garaže. kolikor so predlagane pred stanovanjskimi bloki in bi bile vidne s Smar-tinske In Linhartove ceste, dalje iz Luize Pesjakove ulice, z Matjaževe ulice ter garaže ob stolpnicah in osemletki, SE ne DOPUŠČAJO iz urbanistično estetskih in zazidalnih razlogov.« Po sledeči utemeljitvi garaže na naštetih lokacijah »ne ustrezajo urbanističnim koristim, zlasti koristim estetskega oblikovanja naselja ter njegove ureditve in opreme z zelenicami tn drugimi napravami v korist stanovanjske skupnosti«. Kot rešitev se z Istim sklepom predlaga zazidava jame na jugozahodni strani naselja z večetažno garažo. Svet stanovanjske skupnosti se s takim predlogom ni strinjal, ker je znano, da še v daljši perspektivi pri na® ne bo pogojev za tovrstno gradnjo, ki se je , poslužujeqo v inozemstvu, tam, kjer res pfiva se je režim naročanja investicij znatno zaostril. Blagovni promet v trgovini kot celoti je sicer porasel za 1 °/o, kar pa je nedvomno posledica višjih cen, tako da lahko mirno rečemo, da trgovina ni dosegla lanske ravni ka- do- vrsen na osnovi cisie vnovčene rea- ng^viua m imsogia lansive xuvii lizacije. Zato so tudi rezultati, izka- blagovnega prometa. Razen Astre »» n n ? ^ -.r -- X — 1 —-..v 1 -.i I 1 Ir 1 T / I IVO Z k I I . > A fl/„ »VIV«rivXrv»»I^v Ivi.« zani po vnovčeni realizaciji, nezanesljiv pokazatelj poslovnega uspeha neke gospodarske organizacije. Za zdaj se še vedno poslužujemo starega pokazatelja — fakturirane realizacije, ker je ta edina primerljiva s podatki preteklega leta, pa tudi čisla vnovčena realizacija je odvisna od fakturirane. Jasno je, da bo vnovčena realizacija manjša, če je bilo izdanih tudi manj faktur kot v preteklem letu. ' Kaj nam kažejo rezultati pollel-nega poslovanja naših gospodarskih organizacij? Vse do sedaj smo v glavnem obravnavali posamezne panoge in njihove uspehe ali neuspehe. Rrav letošnji polletni obračun pa nam kaže, da moramo s tako prakso prenehati ter obravnavati prvenstveno posamezna podjetja. Kaj lahko se namreč zgodi, da je v neki panogi med desetimi podjetji 8 podjetij, ki niso dosegla lanske fakturirane realizacije, dve podjetji, ki sta najmočnejši, pa sla jo presegli ter vplivata tudi na rezultat naše panoge, ki je seveda pozitiven. NA VIDEZ LEPO, TODA... Tak primer je v panogi industrije, kjer 13 gospodarskih organizacij izkazuje za 22 °/o večjo fakturirano realizacijo v primerjavi z lanskim letom. Pri tem pa kar sedem gospodarskih organizacij ne dosega lanskih rezultatov. Pri takem stanju se nam kar lahko zgodi, da konec letu ne bomo imeli samo sedem, temveč deset ali pa še več podjetij, ki ne bodo dosegla lanske realizacije po fakturah, da o vnovčeni, ki mora biti konec leta čista, niti ne govorimo. Lepo se sliši: industrija je povečala realizacijo za 22%>, Če pa pomislimo na tistih osem podjetij, ki niso niti dosegla lanske, in če upoštevamo, da imamo med drugimi podjetji tri z ekstremnimi rezultati — TOPS, povečanje za 129 »/o, TUBA za 76 »/o. Modna oblačila za 52% — vidimo, da rezultati le niso tako ugodni, kot kaže na prvi pogled. Rezultate o fakturirani realizaciji pa dopolnjujejo tudi rezultati o gibanju zalog. V povprečju so se v industriji zaloge gotovih izdelkov povečale kar za 39%, pa tudi med posameznimi gospodarskimi organizacijami ni niti ene, ki bi svoje zaloge konec obračunske dobe zmanjšala v primeri s preteklim letom, ki je dosegla 4% povečanje blagovnega prometa, in Tobaka, ki je dosegel 29% povečanje — v glavnem zaradi razširitve trgovskega omrežja — ni niti ena trgovska gospodarska organizacija dosegla lanskega blagovnega prometa. Podjetje »Lesnina«, »Elektrotehna« in »Cement-opeka« so v svojem promelu odvisna tudi od obsega investicij, ker pač prodajajo investicijski material, zato je zmanjšanje prometa do neke mere razumljivo. Pri pod j e tju »Odpad« pa je na zmanjšanje prometa vplival nenaden močan uvoz starega železa, zaradi česar tovarne niso odkupovale domačega. Kot posledica zmanjšanega blagovnega prometa se pojavlja povečanje zalog trgovskega blaga. V štirih gospodarskih organiza-cijuli so zaloge letos znatno večje kot pa so bile lani. vtem ko so pri ostalih treh oodjetjih nižje. Tudi v obrti ni položaj nič boljši, saj sta od 7 obravnavanih podjetij le dve — Avtoobnovu in Soča — presegli lanskoletno realizacijo, medtem ko ostalih pet — Hrast, Udarnik, Tapetdakor, Umetni men in Ključavničarstvo — ni __ seglo lanskoletne realizacije predvsem zaradi pomanjkanja naročil, deloma pa zaradi zapoznele gradbene sezone. Kaj nam torej kažejo polletni rezultati, gledani skozi prizmo posameznega podjetja, ne pa posameznih panog? BODO LAHKO NADOKNADILI (ZAMUJENO? Položaj je vsekakor zaskrbljujoč in se nikakor ne smemo tolažiti z besedami, češ saj bomo v drugem polletju nadoknadili zamujeno. Dvomljivo je, ali bo to gospodarskim organizacijam uspelo ali ne. Pa ne samo to, letni obračun in s tem seveda tudi razpoložljiva sredstva za osebne dohodke in za sklade bodo ' obračunani na osnovi plačane realizacije, ki pa je vedno nujno nižja od fakturirane, oziroma v idealnem primeru kvečjemu enaka. Kako bodo gospodarske organizacije v tem primeru zagotovile sredstva za osebne dohodke, ko pa nam statistični podatki kažejo, da se je povečalo število zaposlenih in da so so povečali povprečni osebni dohodki? Ce bo celotni dohodek manjši, obseg osebnih dohodkov pa bo ostal nespremenjen, oziroma bo večji, bodo krili razliko iz sredstev za sklade. S tem pa bodo okrnjena sredstva za razširjeno reprodukcijo. Zato morajo gospodarske organizacije, predvseim pa njihovi samoupravni organi ukreniti vse potrebno, da bodo nadoknadili izpad prvega polletja v fakturirani realizaciji, prav posebno skrb pa morajo posvetiti ustvarjanju vnovčene realizacije, ki bo že konec leta postala edino merilo za uspešnost poslovanja. HIJ Kot marsikatero drugo podjetje se je tudi podjetje »Soča«, ortopedija in tehnična oprema za zdravstvo, po zaključnem računu za leto 1961 znašlo v težkem finančnem po-ložaju. Podjetje je sicer proizvodni in finančni plan, ki je bil v primeri s prejšnjim poslovnim letom za 80% višji, preseglo, vendar je bil končni rezultat neugoden. Delavski svet, ki je obravnaval in potrjeval zaključni račun, je zahteval od vodilnega kadra podjetja temeljilo analizo celotnega poslovanja. Analiza in razprava o poslovanju sta pokazali sledeče pomanjkljivosti. Neažurnost celotnega poslova-nja, posebej še računovodske službe, kar je povzročilo, da podjetje ni imelo pravilno izdelanih kalkulacij ter vpogleda v poslovne stroške. V letnem finančnem planu je bil predviden velik del dohodka za sklade. Na osnovi takih predvide-vanj je podjetje uporabilo 38 milijonov obratnih sredstev za investicijsko izgradnjo, kar pa ob zaključni bilanci ni imelo kritja. Zato je primanjkovalo obratnih sredstev, ki so bila že tako in tako prenizka za povečani obseg poslovanja. Analiza proizvodnih stroškov in zaposlene delovne sile je pokazala, da podjetje razpolaga z neizkoriščenimi in skritimi rezervami v proiz-vodnili zmogljivostih, hkrati pa so je pokazalo, da jo v administraciji in vodstvu podjetja nepravilna zasedba delovnih mesi in da obstoječi kader ni kos svojim nalogam. S podporo in smernicami Zveze komunistov in sindikalne podružnice je celotna problematika podjetja prišla na rešeto na sestankih kolektiva. Na osnovi zakl jučkov kolektiva so organi delavskega samoupravljanja sprejeli sklepe, ki naj bi omogočili odpravo ugotovljenih pomanjkliivosti in postopno zboljšanje noslovanja. Že v času volilne kampanje v organe delavskega samoupravljanja in vodstev ekonomskih enot je bila TESAR, HRAST in UDARNIK naj bi se združili v eno podjetje Občinski zbor proizvajalcev je na eni svojih sej razpravljal o združevanju gospodarskih organizacij ter pri tem nakazal nekatere skupi-ne_ podjetij, ki bi prišle za to v poštev. Te svoje ugotovitve je zbor proizvajalcev posredoval tudi prizadetim gospodarskim organizacijam s priporočilom, da organi delavskega samoupravljanja sami sprožijo zadevo. Žal pa priporočilo zbora proizvajavcev ni zbudilo med kolektivi nikakršnega odmeva, nasprotno, pojavile so se močne par-tikularistične težnje, zaverovanost v lastno ekonomsko moč in podobno. Ena izmed skupin gospodarskih organizacij, o katerih naj bi razpravljali v zvezi z integracijo, so tudi podjetja lesne stroke. Ker tudi od teh podjetij, razen delno iz Hrasta, ni bilo nikakega odziva na pri- 1 ' ^ l ' _ * O l M, lil Milit 11 1 (Y (l IV V- C1 UvlAIVCl II Čl Ižil* 1)1'H nasprotno, skoraj vse gospodarske poročila zbora proizvajalcev, je na- r|,,ir organizacije so zaloge gotovih iz- čel 7„,i,.vn organizacije so zaloge “gotovih iz delkov močno povečale. To pa pomeni, da so vse gospodarske organizacije v prvem polletju več proizvedle, kot pa jim je uspelo prodati, razen Modnih oblačil in Elme, ki izkazujeta manjše povečanje zalog kot pa povečanje fakturirane real izuči je. Tudi v gradbeništvu imamo enak pojav kot v industriji. Tudi tu je panoga kot celota dosegla razmeroma lope uspehe — povečanje realizacijo za 14%, vtem ko dobimo pri analizi posameznih podjetij neugodne rezultate. Od osmih podjetij »o le tri podjetja dosegla večjo realizacijo kot lani. ostalih pet pa ni doseglo lanske letne višine re- čeil zadevo občinski ljudski odbor in sklical sestanek zastopnikov prizadetih gospodarskih organizacij. Na tem sestanku je bila ustanovljena »modpod jetniška komisija, katere naloga je bila, izdelati osnovni elaborat o pogojili združitve gospodarskih organizacij lesne stroke in o perspektivi novega podjetja, ki naj bi rabil kolektivom prizadetih podjetij za nadaljnjo razpravo. Lesno stroko v naši občini zastopajo podjetju: Tesar, Hrast, Udarnik in Pohištveno mizarstvo Črnuče, ki pa zaradi majhnih zmogljivosti in krajevne potrebe ne pride v poštev. Položaj vseh treh pod jetij je poslovno izrazito pasiven, ker nimajo časopisa »Zbor volivcev« d c3 . - n a 3 ■3 1. februarja 1M1 2 23/3-1961 3. 29/4-1961 4. 10/6-1961 5. 5/10-'961 6. 12/12-1961 O E > S 7000 7000 7000 7000 5000 5000 ti c ca 8 8 12 16 8 8 OBRAČUN od Številke Stroški o 3 S 252.712 255.775 369.116 503.445 222.266 77.984 68 298 133.116 139.010 103.378 88.544 1. do Številke S. za leto 1961 1 Cena za Izvod P A •E S S o fi 330.696 46.00 180.000 150.696 324 073 49.14 260.000 64.073 502.232 71.47 470.000 32.232 642.465 98.25 310.000 332.455 325.664 73.65 260.000 75.664 88.544 63.27 10 000 78.544 64.12 1,480.000 733-664 Saldo 31. decembra 1961 znaša Loubljana, dne 31. VIH. 1962. sta Ido Oglasi Sa doli. da izdatki Za upravo: Ljubo Brezigar OJ sS P 560.000 250.000 750.000 253.000 1,480 000 2.463.00» 2,213.664 269.336 stalne proizvodnje niti ne proizvajajo direktno za tržišče, temveč le po konkretnih naročilih. Dotok naročil pa niha, odvisno pač od tržnih razmer ter aktivnosti komercialne službe. Ta nihanja naročil se negativno odražajo v organizaciji proizvodnje. Ob porastu naročil jo treba improvizirati drugo izmeno ali pa nadurno delo, ob pomanjkanju naročil pa se v kolektivih pojavlja malodušje, močno pade delovna storilnost in disciplina. V takih pogojih seveda ni mogoče stalno organizirati proizvodnega postopka, temveč je ta vedno podvržen večjim ali manjšim spremembam glede na obseg in vrsto naročil. Gledano skozi prizmo finančnih pokazateljev, pa so ta podjetja v preteklih letih ugodno poslovala, saj so ustvarjala razmeroma velik bruto dohodek; tudi njihov dotio-in čisti dohodek sta bila v sorazmerni višini, niso pa ustvarjala skoraj nikakih sredstev za svoje sklade, to je za razširjeno reprodukcijo. fako je tem podjetjem zagotovljeno le nadaljnje življenje, nimajo pa perspektive nadaljnjega razvoja. Delovni kolektivi so v prejšnjem ugodnem finančnem položaju nekako uspevali in bili prepričani, da se njihova podjetja ugodno razvijajo, ker so bili pač finančni pokazatelji ugodni. V bistvu pa ta Podjetja niso dosegla v proizvodnji nikakršnega napredka, ker je njihov proizvodni proces še vedno isti oziroma enak, kot je bil pred leti. tj. izrazilo obrtniški, strogo odvisen od vsakokratnih tržnih razmer. V začetku letošnjega leta pa so ta podjetja naletela na težave, ker Žal pa so za tovrstno proizvodnjo zmogljivosti slovenske lesne industrije več ali manj že prevelike, zato v tej proizvodnji ta podjetja, bodisi posamično ali pa združena v enem podjetju, nimajo velikih perspektiv. Najmočnejše podjetje, Tesar, je - - , .--j-. Tesar, že pred več kot enim letom pričelo pripravljati spremembo proizvodnega programa ter se je usmerilo na izdelovanje montažnih stavbnih objektov v leseno-salonitni izvedbi elementne konstrukcije. Izdelava teh objektov se nahaja še v fazi razvoja, že dosedanja minimaJna analiza tržišča, tako domačega kol tudi inozemskega pa kaže, da je prav v tej proizvodnji bodočnost lesarja, kakor tudi novega, združenega podjetja. Proizvodnja pohištva bi sc v celoti lahko vključila v izdelavo stanovanjskih objektov, saj predvideva projekt stanovanjsko montažno hišico skupaj z vsem pohištvom. Izdelava stavbnega pohištva in fasadnih elementov bi se prav tako vključila v proizvodnjo montažnih objektov. Kolikor bi ta dva obrata razpolagala še s prostimi zmogljivostmi, bi lahko še vedno proizva-jala, kot do sedaj, po konkretnih naročilih. izvršena revizija proizvodnega in finančnega plana, ki je bil v primeri s preteklim letom povečan za 18%, vtem ko je bilo povečanje števila zaposlenih predvideno za 4%. Pri pregledu delovnih norm so ekonomske enote same predlagale korekturo, kar je' izvršila na novo uvedetla planska',' služba. Pri Izvajanju nadaljnjih ukrepov se je začela sistematizacija delovnih mest in izdelava 'ceiiikbV del. Posebno skrb so posvetili planskemu usmerjanju proizvodnje in planski nabavi materiala, da bi tako preprečili kopičenje čez riferii ih ih mikiiranthih za-log. Pri reševanju finančne situacije je bila osnovna naloga vodstva, najti sredstva za pokritje internega financiranja investicij in preskrbeti zadostna obratna sredstva. Spremembe, ki so bile izvršene predvsem v personalni zasedbi administrativnega kadra in nekaterih vodilnih uslužbencev, so kaj hitro vodile k uspehu. Že ob polletnem obračunu je delavski svet lahko ugotavljal, da je polletni plan realizacije dosežen s 102% in da znaša čisti dohodek iki pokritju osebnih dohodkov in obveznosti 20 milijonov, medtem ko se je po izvršeni sistematizaciji delovnih mest število zaposlenih zmanjšalo za 12%, to je od 247 ob začetku leta na^ 200 zaposlenih oh polletju. Dosežena jc bila ažurnost v knjigovodstvu. Polletni izračun je bil izvršen pred rokom, čeprav je bil v aprilu zamenjan skoraj celoten kader računovodstva. /. ustreznimi ukrepi je bilo pokrito interno financiranja investicij, ustavljeno pa so bile vse nove investicije. Prav tako so bila preskrbljena potrebna obratna sredstva. Izvajanje organizacijskih ukrepov je omogočilo načrtno zbiranje |io-slovnih stroškov ter stalen nadzor iu analizo. S tem je omogočeno, da organi^ delavskega samoupravljanja pravočasno in redno dobivajo podatke, ki so nujni in važni za nadaljnje ukrepanje. Uvedeno je dnevno poročilo finančnega stanja in realizacije plana, tako da so tudi ekonomske enote stalno obveščene o izvršitvi plana. Pri izvajanju vseh navedenih ukrepov je kolektiv pokazal zelo veliko samoiniciativo in zavest, je pa tudi pravilno sprejemal kritiko in podporo od zunaj. Ob takem razumevanju kolektiva so se lahko organi delavskega samoupravljanja v polni meri naslonili na kolektiv; za vodstveni kader pa je bila to močna preizkušnja, saj so se ob čvrstih demokratičnih posegih organov delavskega samoupravljanja obdržali Je tisti, ki so pravilno ocenili položaj in S svojo prizadevnostjo pomagali tem organom. Ob jubileju Tovarne kovinske galanterije Fe dni praznuje Tovarna kovinske galanterije 33-lelnico obstoja, kar je vsekakor lep jubilej. Pod-jetje posluje od svoje ustanovitve dalje v istih poslovnih prostorih in je svojo proizvodnjo med tem časom večkrat povečalo. Pri obravnavi proizvodnih problemov so prihajale do izraza čedalje pogostejše težnje po moder-mzacij1 proizvodnje, novih tehno-oskih postopkih in organizaciji, do take razvojne stopnje, ki bi krila v-se v potrebe domačega in tujega tržišča. Vsi ti problemi so sc ustavljali pred enim skupnim, to je pri potrebi po novih proizvodnih prostorih, ki so več kakor potrebni za že obstoječi obseg proizvodnje. Na podlagi teh analiz so se org Vsako teh podjetij razpolaga z zadostnim strojnim parkom, ki pa je, razen v Hrastu, že precej iztrošen. Z združitvijo strojnih zmogljivosti bi se ta problem precej omilil, ker bi bilo možno izvesti delitev dela skladno z razpoložljivimi strojnimi zmogljivostmi, oziroma z njihovimi premiki doseči racionalno izkoriščanje. , eri teh svojih razvoj Delovni prostori so problematični nuli je kolektiv' 'naletel upravljanja odločili v rekonstnik-cijo. podjetja. Izdelan je že idejni projekt, k, ga je kolektiv soglasno sprejel. Rezultat fe odločitve je. da mlel™PTedni bližini Ljubljanskih mlekarn ze postavljajo tejiielji no- rov lod0,bn,lh Proizvodnih prosto- , !u bodo omogočili nadaljnji razvoj podjetja. , 1 tn teh ovhiil. ■..Q-„,~:njh pj-ogja- lini ta podjetja naletela na težave, ker Delovni prostori so problematični mih je kolektiv naletel mi rn/ihiipl jim je primanjkovalo naročil. Med edino pri Udarniku, vtem ko imata vanje pri občinskem 1 indskr*i»\ letom se je stanje sicer že dokaj Tesar in Hrast zadovoljive delovne boru. saj mu je po analizi mner,,- DODraVllo. veild/ir Ui nn tudi f r» r r* «■ I^ ^ mn i_I.av: . v i t.-/ * . .h popravilo, vendar so težave, ki nastopile v začetku leta, jasno pokazale brezperspektivnost teh podjetij. Kateri pa so elementi, ki bi omogočili združitev teh treh podjetij? Predvsem je vsem trem j»odjetjem skupen osnovni material — les, od navadne deske in trama do žlahtnih furnirjev. Tudi predmet proizvodnje je v vseh treh podjetjih zelo soroden: vsa tri podjetja izdelujejo pohištvo, od najpreprostejšega vzidanega jx>h.ištva serijske izdelave do visoko kvalitetnih posameznih garnitur. Tesar in Udarnik izdelujeta stavbno pohištvo od najpreprostej-ših oken in podbojev do j>redetnili sten in celotnih fasadnih elementov v lesno-aluminijasti izvedbi. prostore, istočasno pa tudi terensko možnost nadaljnje razširitve. Delovna sila v vseh treh podjetjih je po svojem kvalifikacijskem sestavu izrazito obrtniška, saj zaposlujejo vsa tri podjetja v glavnem kvalificirano in visokokvalificirano delovno silo, vtem ko je nekvalificirane delovne sile zelo malo V kvalifikacijskem pogledu bi bila obstoječa delovna sila za novo j>od-jetje se celo suficitna in bi ob združitvi bili potrebni tudi tu verjetno večji ali manjši premiki. Vsi ti elementi nakazujejo ekonomsko upravičenost združitve teh treh podjetij. Delovni kolektivi naj bi po temeljiti ekonomski analizi dokončno sklepali o pred le »■n tv združitvi. Ulj . jv» 4» iiii 11«.i iirutrrti— um rekonstriikčije odobril 20,665.000 Omarjev posojila, tako da bo pod-letje skupaj z lastnimi sredstvi lahko delno dogradilo ‘blvrnlne prosto-re ze hdos. Kolektiv upa, da bo dobil tudi nadaljnja sredstva, ki bodo se potrebna za delo. laki. da bo cas izpadu je mnogo krajši, večji' pa s bon mnogo Program predvideva, da'-bo po dovršeni izgradnji imrnsla proizvodnja od sedanjih 630 ton v vrednosti 687,470.000 dinarjev na 1500 ton v vrednosti 1.703,120.000 dinarjev ali za 147%. Ta program predvideva proizvodnjo, ki ho zadosto-7®*.® potrebam jugoslovanskega tržišča. 100/o pa naj bi je bulo za izvoz. Obeta se tudi ooeenilev proizvodnje, ki je bila doslej razdrobljena in zato draga. lizkuttifM Začnimo pri temeljih Društvu, ki se ukvarjajo s telesno kuJturo, in šole v bežigrajski občini nimajo na razpolago urejenih igrišč in drugih naprav na prostem, ki bi bile pri roki prebivalcem in šolarjem, čeprav so takšni objekti nepogrešljiv pogoj za uspešno delo te družbene dejavnosti. Po kakršnihkoli (ne)načrtih je že nekaj objektov nastalo, pa so zelo primitivni in slabo vzdrževani. Posamezni predeli občine brez objektov Ob osnovna šoli na Vodovodni cesti je košarkarsko igrišče s peščeno sti ji podlago. Ob lepem vremenu je polno pralni, po deževju pa je neupo- rabno in je skrajno nezdravo. Prav takšna so igrišča pri gimnaziji v Peričevi ulici. Na Črnučah je urejeno edinole odbojkarsko igrišče pri tovarni »Elma«, sicer pa imajo tam še zanemarjeno nogometno igrišče, ki bi ga morali temeljito obnoviti. Sploh brez igrišč so naselja ob Savi (Dol, Bericevo) ter ves severni predel občine (Stožice, Ježica). Savsko naselje, ki ga uvrščamo med najsodobnejša in največja nova stanovanjska naselja pri nas, pa razen neprimernega košarkarskega igrišča nima urejenih jnivr-šin za telesno vzgojo prebivalcev. Pri že tako redkih obstoječih igriščih pa bi lahko očitali graditeljem precej nerodnosti. V Savskem naselju je asfaltirano košarkarsko igrišče. Asfaltna prevleka ie tako groba, da bi škodovala celo avtomobilskim gumam. Športniki so na tem igrišču v stalni nevarnosti, da se hudo poškodujejo. Poleg tega ima igrišče še nepravilne izmere. Ob Titovi cesti je športni park gradbenega šolskega centra. Namenjen je gojencem in ga zatorej ne moremo šteti med tiste objekte, ki bi jih lahko neovirano uporabljali tudi društva in prebivalci iz oko-lico. Asfuilt na tem igrišču je raz-pokal že leto dni po dograditvi, koši pa so nameščeni prenizko in ne ustrezajo pravilom igre. Tamkaj je tudi odbojkarsko igrišče na asfaltu; za to športno panogo je asfaltna podloga sploh neprimerna. Tako v bežigrajski občini ni primernega košarkarskega igrišča in niti enega rokometnega igrišča. Košarka in rokomet pa sta danes najbolj priljubljeni športni panogi mladine, da o dveh košarkarskih klubih v naši občini sploh ne govorimo. v Stadion že imamo /a Bežigradom je sicer Centralni stadion, eden najviejih tovrstnih objektov v Sloveniji, vendar pa ga ni moč šteti med tiste objekte, ki bi ustrezali zu osnovno telesno vzgojo, športno udejstvovanje in rekreacijsko izživljanje številne mladine m sploh prebivalcev bežigrajske občine. Stadion je predvsem namenjen vrhunski kvaliteti in ima bolj vsemostni ali pa' celo vserCpubliškl z.hačaj. Klubi, ki ga uporabljajo, sprejemajo že več let manj »forini-rune« športnike, ki ob vseh drugih irngojih (strokovni kader, močna organizacijska enota), dosegajo (ali bo nuj bi jo) vrhunsko kvaliteto. Vrhunska kvaliteta ni cilj socialistične telesne kulture, pač pa je njen cilj pravilna in zdravil rast n 7d™™tn° *oh'j st vo va n j c mladine m zdravo razvedrilo starejših Teiru ulja ui moč doseči brez športmli naprav na terenih in p<) vasohv stanovanjskih skupnostih, pri' šoiah n tolesnokuliurni.il organizacijah. Umrezje športnih naprav šele lahko zagotovn množičnost, ki potem lahko rodi tudi kvaliteto. Kvaliteta pn Je hkrati eden najmočnejših propagandnih čin.iteljev za organizi-al' ^©organizirano množično portno udejstvovanje prebivalcev, Irlz ,n°rajo seveda imeti za to do->cene prostore. V tem prepletanju i>rnvne s ^ivH0 br©i največji pomen v manjšim športnim napravam. Potreben je perspektivni načrt gradenj «lr^Zrux Za lo’ © danes bež.igraj-rekVz 1"'“ s l:m> Prebivalci tako rikoč brez športnih naprav, lahko Predvsem v pomanjkanju firm il-i! sodstev za te namene, ne .llko v nepravilnem razumeva-V',Jn vrednoteniu telesne kulture. ,,.a.r intenzivna stanovali iška iz-"ja zahteva tudi Čim hitrejšo zgraditev komunalnih objektov, med katere kot posebna kategorija spadajo mimo parkov in zelenic tudi športni objekti za najširši krog prebivalcev. Le tako dobi neka zaključena stanovanjska soseska ali naselje vse tiste objekte, ki tvorijo komunalni standard prebivalcev. Kakršenkoli perspektivni načrt za gradnjo športnih objektov v be-ž-igrajski občini bi moral biti zato usmerjen na gradnjo temeljnih športnih objektov na območju krajevnih skupnosti in pri šolah. Zajeti bi moral predvsem naslednje: ■ popravilo in usposobitev obstoječih zanemarjenih objektov in zagotovitev sredstev za redno vzdrževanje, ■ dograditev objektov, kjer je bila gradnja ustavljena, • zagotovitev objektov pri vseh solati in telesnokultii rnili organizacijah. Igrišča za tiste, ki iih najbolj potrebujejo Dokler je zanemarjeno še tisto majhno število obstoječih objektov in dokler ni sredstev za dograditev že začetih objektov, je precej megalomanski načrt, graditi »inuti« stadion s tribunami za nekai tisoč gledalcev, ki naj bi veljal 16 milijonov in bi ga lahko uporabljalo le zelo omejeno število ljudi. Š 16 milijoni je moč urediti vsaj pet igrišč na posameznih terenih in pri šolah, ki bi dejansko služili potrebam telesne vzgoje, ne pa prven-stveno vrhunskim športnikom. V sedanjem položaju je graditev reprezentančnega objekta še močno pre-uranjena, dokler nimamo omrežja manjših objektov na raznih krajih. Zato bi moral perspektivni načrt predvsem zagotoviti gradnjo objektov po vseh terenih, kjer bi tudi prebivalci lahko doprinesli pomemben delež s prostovoljnim delom. Povsem zgrešeno in nepravično pa bi bilo, podariti »vrhunskim športnikom«, ki jih je prav lahko zbrati z vseh vetrov, monumentalni stadion in pri tem pričakovati, da bodo po drugih terenih gradili športne objekte s prostovoljnim delom. Igrišča bodo morala predvsem zadovoljiti potrebe šol in telesno-kulturn.ih organizacij. Imeti bi morala igrišča za košarko, rokomet in odbojko, osnovne atletske naprave (steza za tek na 100 m, naprave za skok v višino in daljino ter met krogle) ter večjo travnato površino. Na takšnem igrišču bi bilo moč gojiti še vrsto drugih panog (namizni tenis, mali nogomet, dviganje uteži, »med dvema ognjema« itd.). Kruven bi lahko zgradili tudi balinišče in otroško igrišče. Takšni objekti bi bili uporabni vsaj šest mesecev na leto, »obratovali« ' pa bi ves'dan: dopolne bi jih uporabljale izključno šole, popoldne pa člani teJesno-knl-turnih organizacij in ostali prebivalci, primerno osvetljeni pa bi bili uporabni tudi zvečer. Ker se te objekte da graditi etapno — takšna gradnja je tudi edino utemeljena in sploh izvedljiva — bi bilo moč zagotoviti finančna sredstva za vcf* objektov hkrati, saj bi bila gradnja raztegnjena na dve do tri leta. Načrtna etapna gradnja športnih objektov ima še to prednost, da je pn vsakem letu gradnje mogoče uporabljati del zgrajenih naprav. Cenejša gradnja ne sme biti provizorična Pri gradnji bi se morali izogniti vsakršni improvizaciji. Žc sedaj imamo nekaj igrišč, ki so bila zasilno zgrajena in zato že naprej obsojena na hitro propadanje. Le solidna gradnja brez vsake provizo-ričnosti. ki upošteva sodobne izkušnje, lahko zagotovi trajno in nemoteno ii|M>rabo. Prav nič ni prebran načrt, ki bi predvideval asfaltna igrišča. Majhni stroški za vzdrževanje, trajnost, higieničnost, uporabnost za tekmovanja v različnih športnih panogah in druge prednosti so biti einitclji, ki opravičujejo večje stroške ob gradnji. Improvizacija pri gradnji športnih objektov se bridko maščuje. Dokaz zn to so ste v it ni nesodobni objekti, kijih je prerasla trava. V prihodnjih letih bi morati v bežigrajski občini urediti kakšnih osem igrišč pri šolah oziroma stanovanjskih skupnostih (Bežigrad, Boris Kidrič, Stadion, Savsko naselje, Stožice, Je/.ica, Črnuče, Dol). Da bi bilo to potrebno, nam jamčijo šole in telesnokulturne organizacije, ki jim je prav pomanjkanje objektov ena glavnih ovir za hitrejši razvoj in napredek. J. S. Le delen uspeh bežigrajskih košarkarjev V senci Olimpije iu drugih zveznih ligašev ter republiškega prvenstva se odvija tekmovanje v ljubljanskih okrajnih ligah, kjer sodeluje pet ekip iz bežigrajske občine: košarkarski klub Bežigrad nastopa s člansko in mladinsko ekipo. Partizan Ježica pa z ekipami članov, mladincev in mladink. Po spomladanskem delu prvenstva ni bilo nobene ekipe iz Bežigrada na vrhu lestvice. Pretirano bi bilo, zahtevati takšne uspehe že v drugem letu obstoja obeh košarkarskih klubov, posebno še, ker nimata igrišč. Kljub temu pa tudi takšni dosežki niso bili izključeni. Z več prave borbenosti, resnosti in včasih tudi več športne sreče so v jesenskem delu vsaj delno nadoknadili zamujeno, čeprav zlasti KK Bežigrad m izpolnil naših pričakovanj. v prvi okrajni ligi je člansko moštvo KK Bežigrad za zdaj v sre- ekipa Medvod, ki je lani tekmovala v republiški ligi. Članska ekipa Partizana Ježica je v II. okrajni ligi prav tako obstala v sredini. Tudi igralci Ježice bi lahko veliko povedali o zamujenih priložnostih, vseeno pa imajo možnost, da se v zadnjih treh kolih povzpnejo na tretje mesto. Plasma mladincev KK Bežigrad v prvi mladinski ligi je soliden. Vendar pa tem fantom manjka več resnosti in discipline, ker bi jih glede na košarkarske veščine uvrstili med na,[boljše ekipe v Sloveniji. Dokaj neizkušeno moštvo mladincev Partizana Ježica v začetku ni bilo kos bolj izurjenim nasprotnikom v drugi mladinski ligi, zato pa so v jeseni v dosedanjih srečanjih vedno zmagali. Uvrstitev ekipe Partizana Ježica v ligi mladink-začetnic je zadovoljiva. Deklet, ki so šele pred krat- dini lestvice. Ob boljšo uvrstitev so kim pričela igrati košarko, niso jih spravili žilavi tekmeti in morda spravili iz tira začetni neuspehi, ’ 1 ' " ' ' Volja, zavzetost in disciplina te edine ženske športne ekipe v bežigrajski občini, so lahko za zgled včasih delno tudi podcenjevan je nasprotnikov. V tej konkurenci vodi moštvo Old Boys, ki ga sestavljajo nekdanji igralci »Olimpije« in »Ljubljane«. Na drugem mestu je drugim. Odbojkarji Črnuč na vrhu Kolesarska dirka v Dolu TVD Partizan Dol je organiziral 12. avgusta kolesarsko dirko za memorial Jožeta Zajca. Na progi Dol— Litija—Dol se je pomerilo 33 dirkačev. Pri članih, ki so morali prevoziti 50 kilometrov, je zmagal Grm (Rog Ljubljana), pred Majesom (Hrastnik) in škerlem (Rog). Med mladinci, ki so tekmovali prav tako na 50 kilometrov dolgi progi, je prispel prvi na cilj Sitar (Rog), pred Severjem (Rog) in Drinovcem (Mladost). Pri pionirjih na 6 kilometrov dolgi progi so zasedli najboljša mesta domači tekmovalci: Končar, Riintus in Premože. Ce bo drugo leto že zgrajena nova zasavska cesla. bo Partizan Dot organiziral večjo dvoetapno dirko po Zasavju. ••• ' h' ■ Jgrnsmrn -v •fc;'.-. ■ , ♦.'Sv. -»....»v ... .'v štiri kola pred zaključkom prvenstva je odbojkarsko moštvo Partizana Črnuče na prvem mestu lestvice II. republiške lige. Razen Crnučanov so najresnejši kandidati za osvojitev najboljšega mesta v tej konkurenci še igralci Krope. Prvak se bo uvrstil v republiško ligo. r>'kmovanje je letos izredno zanimivo, saj so moštva iz vrhnjega tlela lestvice jirecej izenačena. Prekaljeni ekijii Jesenic in Kamnika. ki sta lani igrali v I. republiški ligi. imata le še malo možnosti za Prvi pokal za košaTl^rsce Košarkarska ekipa mladink je-ž.iškega Partizana je sodelovala na turnirju v Jaršah, ki so ga priredili ob praznovanju občinskega praznika. Mladinke so osvojile prvo mesto in dobile lep pokal. To je prva trofeja v vitrinah mladega košarkarskega kolektiva ria Ježici. Mlade košarkarice so pod vodstvom trenerja Lovra Močnika marljivo trenirale vso zimo. Tekmujejo v ljubljanski okrajni ligi, kjer bodo v spomladanskem delu prvenstva verjetno zasedle peto mesto. Razveseljivo je, da smo v naši občini končno le dobili tudi žensko košarkarsko ekipo, saj se mladinke do sedaj skoraj niso ukvarjale s športom. ZADNJI REZULTATI Košarka člani: Zg. Šiška : Ježica 69:40. Novo mesto Ježica 4-4:22. Old Roys : Bežigrad mladinci: Bežigratl Svoboda, Ježica : Slovan 54:t9 mladinke: Ježica : Medvode 9:6, Domžale : Ježica 20:18 Odbojka Črnuče : Kranj 3:0 Črnuče Kroon 3:1 osvojitev naslova prvaka. Razen v Kropi in Kamniku so Crnučani doslej zmagali na vseh tekmah. Uspeli je toliko večji, ker nimajo trenerja im primerne telovadnice, da bi se lahko sistematično pripravljali tudi pozimi. V pomladanskem delu prvenstva so premagali Kranj s 3:0, Kamnik s 3:0, Jesenice in Žirovnico s 3:2, Izolo s 3:1 ter Kočevje s 3:0. V Kropi je bil rezultat 3:2 za domačine. Jeseni so premagali Krojvo s 3:1 in izgubili v Kamniku 1:3. -ZS- bvigalci uteži z Ježice spet tekmujejo Na republiškem mladinskem prvenstvu v dviganju uteži sta nastopila tudi dva tekmovalca Partizana Ježica. Slavko Orehovec in Janez Goreč sta v lahki kategoriji zasedla četrto in peto mesto. Za oba mladinca je bil to prvi "v športni areni. Dvigalci uteži Partizana jezica so spet pričeli krepkeje delati, škoda je, da so nekoliko popustili v svoji vnemi po uspehih, ki so jih dosegli v preteklih letih: članska ekipa Partizana Ježica je bila druga na republiškem prvenstvu, mladinska ekipa pa je na državnem prvenstvu zasedla četrto mesto. V svojih vrstah so imeli tudi mladinskega prvaka Slovenije v srednji kategoriji in drugo plasiranega tekmovalca v bantamski kategoriji na državnem prvenstvu 'thminlmsv Izckija ObCin&Kj odbor SZDL Ljubljana-Bežigrad — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik France SuSterSlč — Za upravo odgovarja Ljubo Brezigar — Naslov uredništva m uprave: Ljubljana. Parmova ulica 33 — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* • . S?.- • i - -' "v : i ’ 1ig<; ,.. v'T' J^^JL^A•J^^JL*lt**%*£Jt2ll“*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•*•#•*•*•*•*•*•*•#•*•*•*•*•*•*•*•*•,•*•*•*•*•"•*•*•*•*•*•*• • • • « mm S-3 . ■ /- II TOVARNA PISALNIH STROJEV - LJUBLJANA Kjer si mesto in vas podajata roko Od severozahoda so se vlekli grozeči oblaki, ko smo se z avtom peljali v zasavske kraje bežigrajske občine. Sklenili smo, da bomo pričeli z najoddalnejšim: z Dolom. S ceste Ljubi ja,na—Maribor smo zavili na ožjo asfaltno, ki pa se je po nekaj kilometrih končala. Zamenjala jo je slaba makadamska. Na okoliških poljih so kmetje hiteli s pospravljanjem poljskih pridelkov, predvsem s krompirjem — najpomembnejšim pridelkom tega območja. Tako smo v Dolu našli predsednika krajevnega odbora -'ZDL na polju. Rade volje nam je Sicer pa je za Dol značilno, da v niem prevladuje prebivalstvo, ki se ukvarja s kmetijstvom; prebivalci, ki so zaposleni še v industriji, so pretežno člani delovnega kolektiva tovarne s]UB«. Toda čeprav je malo prebivalstva zaposlenega v industriji, pa družbeno-politično udejstvovanje prebivalstva — kot pravi tovariš Kuhar — le|K» uspeva, vsi kmetovalci pa so tudi člani kmetijske zadruge. No, ker smo že bili na kmetih, si nismo mogli kaj. da ne bi povprašali tudi po letini, lo-variš Kuhar je potarnal zaradi suše, pripomnil pa je tudi, da je zemlja v Dolu odlična za gojenje črnega ribeza, ki ga je letos na žalost pomorila slana. Potem ko je fotoreportei posnel nekaj vaških posebnosti, preklinjajoč črne oblake, smo se odpeljali proti Ber;čevemu. Beličevo — aktivizacija prisil* v itiht v» - - .... Franc Zle, predsednik krajevnega odbora SZDL v Beličevem odgovoril na vprašanja in nas pospremil tudi v središče vasi, da nam težave Dola pokaže na kraju Kaj najbolj pogrešajo v Dolu Cc so se v Dolu odločili, da bodo uredili ambulanto in se zanjo že vrsto let tudi borijo, imajo za to zelo tehten razlog: oddaljenost. Do ambulante v Dolskem so oddaljeni namreč pet kilometrov, do črnuške pa kar devet in to sta njim naj-Idižji ambulanti. Predsednik krajevnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Franci Žic nam je na vprašanje. če imajo podobne probleme kot v Dolu, odgovoril, da v njegovi vasi s tem sploh nimajo težav. Dejal je, da bo vsekakor dobro, ko bo v Dolu zdravstveni dom, da prebivalstvo na zborih volilcev podpira težnje sosednjega Dqla, pripomnil pa je, da je Beričevo prav blizu Ljubljane in da kmetje vozijo svoje pridelke na ljubljanski živilski trg. Ta trditev je nekoliko presenetljiva, saj skozi Beričevo poteka ista makadamska cesta kot skozi Dol, razdalja med obema pa tudi ne znaša več kot kakšne tri kilometre. Beseda je nanesla na kmetijstvo. Predsednik Žle meni, da jc osnovni problem, pojasniti ljudem prednosti in ugodnosti arondacije, uvajanja novih agrotehničnih sredstev za dosego večjega hektarskega donosa. Sicer pa v Beričevem delajo mnogi prebivalci v industriji, potem pa se ukvarjajo tudi s kmetijstvom. Največ se jih vozi v »Belinko«, Ljubljano in Domžale. Kot najpomembnejšo trenutno nalogo pa jo tovariš Žle omeniti pritegnitev prebivalstva na predavanja o pomembnih političnih, znanstvenih in poljudnih temah, ki jih nameravajo organizirati jeseni v Beričevem Ko smo se odpeljali v Šentjakob, smo zaman iskali ljudske odbornike. Ker smo bili že pozni, smo morali prihraniti to vas za nasled- zdaj sestajajo nekako tako, kakor so se svojčas ilegalci. Sicer pa vse skupaj le ni tako črno. V gasilskem domu, ki ga gradijo, bodo dobili prostore tako kra- Lojze Skok, predsednik krajevnega odbora SZDL v Nadgoricl jevui odboi S/DL kakor tudi druge družbeno-politične organizacije ter mladina. s svojo potjo čez Savo smo za ta dan končali. Fotografirati se ni dalo več, razen tega pa je pričeto deževati, tako smo sklenili, da se v Šentjakobu in Črnučah oglasimo naslednji dan. Šentjakob — nevarnost okužbe z vodo Predsednika krajevnega odbora SZDL Dot Je reporter našel na polju Predsednik Vinko Kuhar je postavil ambulanto na prvo mesto med problemi Dola, a kljub temu smo se odločili, da najprej spregovorimo o cesti. Ne mogel bi reči, ali je edina prometna zveza Dola z drugimi kraji cesta republiškega ali okrajnega značaja,'pač pa lahko trdim, da sploh ne ustreza pojmu ceste. Kotanjast pas zemlje in peska brez trave — to naj bi bila cesta! In vendar so v Dolu ostali skromni. »Ne zahtevamo asfalta, toda vsaj od časa do časa naj jo kdo posuje,« nas je prepričeval predsednik, in pritrdili smo mu. Sicer pa sc nad zvezami z Ljubljano ne pritožujejo. Dvakrat dnevno pelje avtobus, toda kdor bi sc peljal z avtobusom, bi izgubil skoraj ves dan, zato sj v Dolu razen arnhu-lante, za katero morajo le še preurediti prostore, želijo še osrednji dom, telovadnico, ker se TVD »Partizan« sploh ne razvija, pa stanovanja za učitelje. Pmv tako nimajo ustreznega kultu rn o-p ros ve (nega doma. ustrezne trgovine in pošte. Ir go vina in pošta sta v kmečkih hišah, nros^re za prosvetni dom pa je velikodušno odstopi],, tamkajšnja barv »JUB-, s katero so vaščani nasploh v zelo dobrili odnosih. nji^ dan, tako da smo se ustavili le še v Nadgorici. Nadgorica — tesno povezana s Črnučami Značilnost Nadgorice je, da se prebivalstvo, zlasti mladi, bolj štejejo za Crnučane kot pa za Nad-goričane. Prav zato po mnenju predsednika krajevnega odbora SZDL, tovariša Lojzeta Skoka, delo v tej vasi ne more prav zaživeti, /lasti šepa mladinska organizacija, kar pa ni nič čudnega. Črnuče s svojimi kulturnimi športnimi domovi in raznimi drugimi podobnimi objekti privlačijo vse nadgoriške mladince, tako tla se v prostem času skorajda ne zadržujejo doma. Sicer pa kje naj bi se? V vsej Nadgorici nimajo niti enega prostora, kjer bi se lahko sestajali in kjer bi bile seje odbora SZDL In kje sc sestajate?« smo vprašali. »Po privatnih stanovanjih,« nam je odvrnil tovariš predsednik, potem pa se je še trpko nasmehnil: »Vse to nekako diši po zaprtosti sestankov, na množičnost soloh ir ••lOfeZr. ,nj_ šiiti.« Odborniki v Nadgorici sc šc Pravzaprav smo imeli srečo, da smo našli odbornika krajevnega odbora SZDL tovariša Toneta Praška doma. Potožil nam je, da je ljudi težko pridobiti za razne akcije. Nasploh vlada v tem predelu nekakšna nezainteresiranost. Zanimanje so prebivalci pokazali le v akciji za gradnjo potrošniškega centra, ki naj bi stal nekje med Šentjakobom in Nadgorico. Lokacijo za ta center že imajo in najbrž bodo investicijski program predložili občinskemu ljudskemu odboru že prihodnje leto. Ta potrošniški center naj bi imel trgovino, mesnico, mlekarno in bife. Za gradnjo so ljudje pokazali precejšnje zanimanje in sd pripravljeni precej tudi žrtvovati, tako v materialu kakor tudi v delu. Sicer pa se v Šentjakobu pozna bližina tovarne Belinke, ki se kot znamenje napredka dviga iz polj. Prisotnost te tovarne se pozna tudi pri sestavi prebivalstva, saj je nekako 60 odstotkov zaposlenega v industriji. 40 pa v kmetijstvu. Prvi odstotek pa se bo še vnaprej večal, saj Belinka gradi nove bloke llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|i||||llllllllllll!!llllllllllllll Dopisujte v »Zbor volivcem! illlilliiiiliitHiillllllllllllllllllllllllllllllllll)lllllllll!lllllllllllililll!IIIIIIIIIHIII Prizor s polja na našem Posavju Cisto slučajno smo prešli na drug problem. Radio, ki je med našim pogovorom igral, je nenadoma uteh-nil. »Spet elektrika,« je pojasnil tovariš Prošek. In tako nam je pričel pripovedovati, da je napetost včasih tako majhna, da so razni gospodinjski stroji sploh neuporabni. Potem pa nam je povedal, da voda. ki jo pijejo v Šentjakobu, ni zdrava. Vodovoda ni, vaške »Štirne« pa so v tako slabem stanju, da utegne izbruhniti epidemija. Zato prebivalci najenergicneje zahtevajo, naj občina obnovi električne vode in čimprej zgradi higienski vodovod. Ko smo se poslavl jali, nam je tovariš Prošek ponudil čašici' žganja, rekoč: »Pri nas je žganje mnogo bolj zdravo kot voda!« Črnuče — otroški vrtec šepa V Črnučah nimajo kdo ve kakšnih težav. Predsednik krajevnega odbora SZDL Janez Kunaver nam je povedal, da prebivalstvo Črnuč v velikem številu zahaja v razne klube in se udeležuje raznih akci j, tako mladina kot tudi starejši. Sicer pa se v Črnučah pozna močna industrializacija, tako da sploh nimajo težav s prostori. Aktivizacija prebivalstva se pozna tudi v tem, da v Črnučah že gradijo transformator (tudi tu je bila napetost v električnih vodih včasih le pol tako močna, kot bi morala biti), razen tega pa so ustanovili vodovodno skupnost, ki bo v krat- kem poskrbela za vodovodno inštalacijo. Prav tako se v Črnučah tudi mnogo gradi, tako da jim za sedaj manjkajo le še trdnejše prometne zveze, pa bodo Črnuče kljub Savi postale del Ljubljane. Zlasti pomembno pa je, da so v Črnučah mnogo naredili tudi na področju izobrazbe in razumevanja estetskih vrednot. To dokazuje tudi veliko zanimanje za raznovrstna predavanja ter za razne kulturne prireditve, ki se jih v Črnučah ne manjka. Zanimivo je tudi, da se »huliganstvo« sploh ne pojavlja, ker je mladina skoraj vsa vključena v mladinskem klubu. Klub bodo sedaj razširili šc na starejše in ga prenesli iz partizanskega doma v zadružni lom, kjer je pravo središče Črnuč. Predsednik Kunaver je potarnal le zaradi otroškega vrtcu, češ da starši neradi zaupajo svoje otroke v varstvo. Pri tem so včasih po sredi prav malenkostni razlogi, tako da je ta vrtec veliko finančno breme, saj šteje osebje šest ljudi, v vrtcu pa je največ okrog 25 otrok, dasi bi jili lahko sprejel 60. Iz dneva v dan se v tem delu noše občine tehtnica nagiba na stran industrije. Nastajali bodo novi problemi in odmirali stari. In kaj naj povemo ob koncu? Ljudem teh vasi želimo, da bi se njihove želje izpolnile, in prav gotovo se bodo, če bodo tudi sami sodelovali in z lastnimi močmi odpravljali razne drobne pomanjkljivosti. Tekst; B. Sniovic Slike: V. Smole m > Jk 'Ji ■ K. L 'H Hi IM if m 'j: ' - ^ 1 * ■ C •: » ■ i ' V St. Jakobu je eden poglavitnih problemov slaba preskrba s pitno vodo. Na sliki vidimo enega Izmed nehigieničnih vodnjakov