OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE 5000001699.7 COBISS o Leto XVI - številka 7 - julij 1994 Med najuspešnejšimi v državi Celje - skladišče D-Per III 5/1994 Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec letos praznuje štiridesetletnico svojega delovanja. Ob dnevu šoferjev Slovenije, 13. julija, jim je vodstvo regijske zveze zaupalo tudi pripravo osrednje proslave na avtopoligonu Ločica pri Polzeli. Na paradi so poleg pihalnega orkestra TT Prebold sodelovali uniformirani člani vseh sedmih društev šoferjev in avtomehanikov iz celjske regije, v kratkem kulturnem programu pa je nastopil tudi šoferski pevski zbor ZŠAM Žalec pod vodstvom Mije Novak. Štiridesetletno delo žalskega društva je predstavil njegov predsednik Ivo Serdonar, predsednik regijske zveze Alojz Čobec pa je med drugim spregovoril o vlogi zveze društev pri izobraževanju voznikov, pripravi zakonodaje s tega področja, pri zagotavljanju večje varnosti udeležencev v prometu in s tem tudi boljših delovnih pogojev za poklicne šoferje. Poudaril je, da so razmere na cestah nevzdržne in da daje nekaj upanja za njihovo izboljšanje gradnja novih avtocest. V imenu predsedstva re- zirje in Franc Stamol, usta-publiške zveze je navzoče novni član in prvi predsed-pozdravil Stane Žerovnik. nik ZŠAM Žalec. K. R. Najdaljša je bila ZOpet Žalska YlO Reportaža na 6. strani Kredit za avtoceste Ivo Sredoner, predsednik ZŠAM Žalec, prejema zvezno odlikovanje za ZŠAM Žalec, ki letos slavi 40-letnico delovanja. Foto: T. Tavčar Drugi izvršni direktor Evropske investicijske banke (EIB) Michael Delloux, finančni minister Mitja Gaspari, direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar in predsednik Družbe za avtoceste (DARS) Jože Brodnik so pred nekaj dnevi v Ljubljani podpisali garancijsko in kreditno pogodbo za obnovo železniškega omrežja in gradnjo avtocest v Sloveniji. S tem je DARS pri EIB najel 28 milijonov ekujev posojila za gradnjo dveh odsekov avtocest, eden od teh je avtocesta Arja vas-Vransko. Družba za avtoceste mora posojilo odplačati v dvajsetih letih od njegovega najetja, s tem da ima petletni odlog plačila. Obrestna mera je variabilna, fiksirana za vsak črpan znesek na izbrano valuto. Za posojilo jamči država, ki je zakon o tem sprejela 28. junija letos. Čestital je ob obletnici drugega najštevilčnejšega društva šoferjev v Sloveniji, ki je tudi eno od samo dveh v Sloveniji, ki je uspelo zgraditi svoj avtopoligon. Nato je -podelil priznanja zveze, ki so jih prejeli: ZŠAM Žalec, Miha Valenci - ZŠAM Velenje, Bogomir Kos - ZŠAM Mo- Zaupanje v Nacionalno finančno družbo V enotah Celjske banke, d. d. Celje, Abanke Ljubljana, Dolenjske banke Novo mesto, Gorenjske banke Kranj, Adriatic zavarovalne družbe Koper in na mobilnih vpisnih mestih so že pričeli certifikate zamenjavati za delnice. Omenjene finančne institucije so ustanovile Nacionalno finančno družbo, ki ima pet investicijskih skladov. Cilje Nacionalne finančne družbe so predstavili 32. dan hmeljarjev TD Braslovče se že pripravlja na tradicionalno prireditev Dan slovenskih hmeljarjev, ki bo letos 13. in 14. avgusta. Prireditev se bo pričela z zabavo, za katero bosta skrbela ansambla Zasavci in Marela. V nedeljo ob 10. uri bodo odprli razstavo kmetijske mehanizacije na dvorišču Kmetijske zadruge, osrednja prireditev pa se bo pričela ob 15.30 uri. Obiskovalci si bodo lahko ogledali povorko, na prireditvenem prostoru pa bo prikaz hmeljarskih opravil. Predstavila se bosta tudi novi starešina in spremljevalka. Z Dobrovelj bodo poleteli člani domačega jadralnega društva, svoje veščine pa bodo pokazali domači lokostrelci. T.T. Jamarji so praznovali Prve dni tega meseca so preboldski jamarji slavili pomembno delovno zmago v Snežni jami na Raduhi. Za obiskovalce so odprli še zadnji, tehnično na novo urejeni vhodni del jame, ki je bil vsa ta leta, odkar je jama odprta, najbolj problematičen za obiskovalce. Sedaj se bodo le-ti spustili v podzemlje po konstrukcijsko dobro opremljenih kovinskih stopnicah, ki omogočajo hitrejši in varnejši sestop. Na priložnostni slovesnosti, ki je bila tudi nekakšen uvod v letošnje praznovanje 25-letnice kluba, se je zbrala precejšnja množica ljubiteljev narave, jam in planin. Med njimi tudi oba predsednika skupščin in izvršnih svetov občin Žalec in Mozirje, prestavniki Zavarovalnice Triglav, ki so iz sredstev za preventivo sofinancerji opremljanja tehnično zahtevnejših delov jame in mnogi drugi. Vsi so si jamo nato tudi ogledali in vnovič 'potrdili, da gre za kraško jamo, ki ji težko najdemo primerjavo. Jama je sedaj odprta tudi med tednom, ogledati si jo je mogoče med 9. in 17. uro, in tako naj bi bilo do konca avgusta. Pozneje jo bo med tednom mogoče videti le, če se bodo skupine najavile. -Dar- ila novinarski konferenci v Ljubljani in v Banki Celje. Izhodišča Banke Celje pri ustanovitvi Nacionalne finančne družbe je na novinarski konferenci predstavil direktor Niko Kač. Med drugim je povedal, da so prvotno zamisel o ustanovitvi lastnega investicijskega sklada opustili, ker so videli prednosti v močni finančni družbi s kapitalom 150 milijonov tolarjev. Prednost vidijo tudi v regionalni povezavi, zaupanju v vodstvo družbe in razpršitvi tveganja naložb. Direktor Štajerskega investicijskega sklada d.d. Celje Milan Ževart je novinarjem pojasnil, da bodo denar vlagali predvsem v zdraviliški turizem in v živilsko-prede-lovalno industrijo. V prvi emisiji bodo na voljo delnice v vrednosti pet milijard tolarjev, ena delnica pa je vredna 1050 SIT. Dividende bodo izplačevali v višini 90 odstotkov dobička. Rok vpisa je šest mesecev, že prve dni pa so z vpisom zelo zadovoljni. jk Krvodajalske akcije v avgustu Rdeči križ Slovenije, območna organizacija Žalec sporoča, da bodo v avgustu naslednje krvodajalske akcije: Vransko - 4. avgusta od 7. do 13. ure v prostorih zdravstvene postaje Vransko; Liboje - 18. avgusta od 7. do 11. ure v prostorih zdravstvene postaje Liboje; Polzela - 19. avgusta od 7. do 13. ure v prostorih zdravstvene postaje Polzela. Žalec Šlandrov trg 34a telefon: 063/714-285 Ni vsaka kava Tropic kava S Tropic kartico ugodnejši nakup Reportaža na 8. strani V Zahomcah je ozko dolinico vodna ujma spremenila v rečno strugo. Še dve leti do novega odlagališča Na junijskem zasedanju je o aktivnostih v zvezi z iskanjem najprimernejše lokacije za občinsko odlagališče komunalnih odpadkov poslance se-: znani! sekretar za okolje in prostor Vinko Debelak. Postopki za izbor nove občinske deponije komunalnih odpadkov potekajo že od leta 1990. Osnovne študije je bilo potrebno zaradi različnih mnenj o samem postopku strokovno ponovno oceniti in opraviti - dodatne raziskave. Po prvi študiji je bilo določenih) osem možnih lokacij. Vrstni red pri- mernosti teh lokacij po prostorskih in ekonomskih kriterijih je bil naslednji: Blate, Podvrška gmajna in Prepovedan hrib. Naknadno opravljena geološka raziskava je pokazala, da je za občinsko odlagališče primerna samo Podvrška gmajna, na manj primernih bi bilo potrebno zagotoviti določene tehnične rešitve. Nikakor pa po geoloških kriterijih nista ustrezni lokaciji Migojnice in Prepovedan hrib. Geološka študija je pokazala še na nekatere nove možne lokacije odlagališča, ki pa jih bo potrebno oceniti še z drugih vidikov. Predvsem pa bo treba za vse najprimernejše lokacije opraviti podrobnejše hidrološke raziskave. Do konca tega leta naj bi bile opravljene vse strokovne ocene, izdelana idejna zasnova deponije in presoja vplivov na okolje, nato pa bo potrebno ugotiviti družbeno sprejemljivost izbrane lokacije. Vsekakor bosta minili vsaj še dve leti, preden bo novo odlagališče pripravljeno za sprejem odpadkov. V tem času bo potrebno iskati rešitve na obstoječi deponiji in se dogovarjati tudi z drugimi občinami. K- R- Predpočitniško zasedanje občinske skupščine Še pred-dnevom državnosti so se na zadnji skupni seji pred počitnicami zbrali poslanci občinske skupščine. Dnevni red je obsegal kar 16 točk, tik pred koncem pa so pri glasovanju o kadrovskih zadevah poštah nesklepčni. Zasedanje se je ponovno začelo z razpravami o avtocesti. Ker nevladni odbor za zaščito slovenskih interesov pri gradnji prometne infrastrukture trdi, da so postopki izbire trase tekli nezakonito in da so bili poslanci pri odločanju o trasi J4 zavedeni, je župan Milan Dobnik na sejo povabil Janija Marolta, predsednika omenjenega pododbora za Savinjsko dolino. Ta je navedel nekatera razhajanja v podatkih o trasah v gradivu, na osnovi katerega so glasovali poslanci. Ker je nevladni odbor zaradi tega že sprožil ustavni spor, so delegati sklenili počakati na razsodbo. Jani Marolt je nato pisno ponudil svoj odstop z mesta člana izvršnega sveta in vseh komisij, češ da v tej vlogi ne more zagotoviti varovanja kmetijskih zemljišč, za kar je bil pravzaprav zadolžen. O njegovi razrešitvi se mora najprej izreči občinska komisija za volitve in imenovanja. Brez posebne razprave so poslanci nato sprejeli odlok o statusnem in upravljal-skem preoblikovanju Komunalnega podjetja Žalec, v skladu z njim pa tudi spremembo odloka o občinskih upravnih organih. Tako se za dejavnosti, ki so določene kot lokalne gospodarske javne službe, v okviru sekretariata za okolje in prostor organizira direkcija gospodarskih javnih služb. Kljub temu do povečanja števila zaposlenih ne bo prišlo, saj so ta dela že doslej opravljali na sekretariatu in v Komunalnem podjetju. Poslanci so potrdili tudi odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora. Po Vračilo poračuna za ogrevanje je celo razsodilo, da je bil poračun nezakonit. Tista gospodinjstva, ki so poračun poravnala, bodo dobila denar vrnjen, če bodo poslala zahtevo na Komunalno podjetje. Sredstva za vračanje bo občina kot 100-odstotni lastnik Komunalnega podjetja morala zagotoviti iz proračuna. K. R. njem bodo od prijavljenih 180 nedovoljenih gradenj porušili štiri. 89 investitorjev bo moralo pred pridobitvijo lokacijske dokumentacije izvesti še sanacijo. Ostali lahko za dokumentacijo zaprosijo takoj, vendar pa bodo vsi tako legalizirani investitorji morah plačati še posebno nadomestilo za prisvojitev prostora. Poslanci so v razpravi izrazih upanje, da bodo ostah črnograditelji, ki niso prijavili svojih gradenj, finančno res veliko bolj obremenjeni. Na pobudo poslancev iz krajevne skupnosti Šempeter so zbori podal j šah javno razpravo o zazidalnem načrtu za industrijsko območje Sip Šempeter, kjer naj bi Linde plin gradil polnilnico Zahvala Članom gasilskega društva Velika Pirešica se naj-lepše zahvaljujem za pomoč pri odpravi'posledic elementarne nesreče. Sonja S., Oj-striška vas 43, Tabor Na eni izmed zadnjih sej je izvršni svet med drugim sklenil, da odpiše poračun za ogrevanje v kurilni sezoni 1991/92, ko je s toplovodnim sistemom v Žalcu še upravljalo Komunalno podjetje. Poračun v vrednosti nekaj več kot 9 milijonov tolarjev je poravnalo zelo malo porabnikov, ustavno sodišče pa Osmošolci OŠ Vransko se zahvaljujemo podjetju KOVINTRADE iz Celja za sponzorski prispevek pri našem zaključnem izletu 'Ti S Adriatic* ■ zavarovalna družba d.d. VSE VRSTE ZAVAROVANJ Sprejmite nasvet naših zastopnikov l Agencija AZUR ŽALEC in zastopniki:. I ŽALEC, Šlandrov trg 24 (mul pošto), telefon: 063/712-181 ■ delovni čas: od 7.30 do IS., sreda do 17. ure ■ I S ■ i VRANSKO, TABOR, GOMILSKO: Romuald Pavlič. Brode 24. Vransko, tel.: 725-246. i Viktor Drolc, Črni Vrh 45. tel.: 726-004 KZ VRANSKO, poned.: od 8. do 12. ure Roman Rančigaj, Kapla 62, KZ TABOR, nedelja od 9. do 12. ure BRASLOVČE, LETUŠ, TRNAVA: RenataRoter-Kralj, Rakovlje 49, tel.: 713-917 " Marjana Korez, Letuš 104, tel.: 885-270 , POLZELA, ANDRAŽ: Andrej Potočnik, Polzela 86, tel.: 721-128 KZ Polzela (vsak četrtek od 8. do 11. ure) GALICUA: Mariia Studnička, Podvin 216, Žalec, tel.: 712-734 __ ŠEMPETER, PREBOLD: Bojan Pustinek, Podvin 1, Polzela, tel.: 720-086, . _____ mobitel 0609 622-447 _________________________________________________________ GRIŽE, ŠEŠČE Dragica šon, Migojnice 122, tel.: 714-418 Bojan Lubej, Pongrac 88 e, tel.: 714-455 UBOJE, PETROVČE, Marko Fužir, Dobriša vas 3 b, Petrovče, tel. 707-281 Stanko Ptantak, Arja vas 34/b, Petrovče, tel.: 707-163 ŽALEC, VRBJE:. Melita Volavšek. KrusevsKa 3, Žalec Damjana Smiljan, Partizanska 10, Žalec, tel.: 713-319 GOTOVUE. LOŽNICA: Lucija Miklavc, Podvin 170, Žalec, tel.: 713-212 PONIKVA: Tatjana Jezernik, Studence 1, Žalec, tel.: 857-539 VINSKA GORA: Milan Javornik, Vinska Gora 7/c, tel.: 856-432 Zahvaljujemo se za zaupanje v želji, da ostanete še naprej z nami. tehničnih plinov. Organizirali bodo še en zbor krajanov, kjer naj bi Šempetrane seznanili s poročilom o vplivih na okolje, ki ga je marca letos izdelal Žavod za zdravstveno varstvo Celje. Na junijskem zasedanju so zbori sprejeli še spremembe pravilnika o osebnih dohodkih funkcionarjev, ki se je tako uskladil z republiškim zakonom. Čeprav se vrednost točke ni povišala, bodo plače funkcionarjev kljub temu v povprečju višje za 38 odstotkov. Sprejeli so tudi sklep o izločitvi lekarn na območju občine iz javnega zavoda Celjskih lekarn ter o ustanovitvi javnega zavoda Žalske lekarne. Le tako bo namreč mogoče izpeljati delitveno bilanco in nato podeliti koncesije. Zbori so že določili tudi letošnje prejemnike občinskih priznanj in sprejeli več poročil, nato pa se je vnela polemika o ponovnem imenovanju ravnatelja osnovne šole Vransko. Dosedanjemu ravnatelju Branku Djordje-viču so očitali predvsem preslabo znanje slovenščine in nekatere pritiske na zaposlene, ki se sicer strinjajo z njegovim ponovnim imenovanjem. Med to razpravo je skupščina postala nesklepčna. K. Rozman PODJETNIŠKI CENTER ŽALEC OBVEŠČA Podjetniki in tisti, ki to še nameravate postati, lahko izkoristite brezplačne splošne svetovalne storitve s pravnega, tržnega, finančnega, davčnega, programskega, prostorskega in drugih področij na naslednjih mestih: OBČINA ŽALEC, Melanija Žvikart, tel.: 715-313 ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC, Danilo Basle, tel.: 712-185 IZVIR d.o.o. Žalec, Šlandrov trg 24 (nad pošto), Janko Kač, tel.: 712-181 RAZMIŠLJATE 0 SVOJI USMERITVI V PODJETNIŠTVO? ŽELITE PREVERITI SVOJO POSLOVNO IDEJO? ŽELITE IZVEDETI VEČ 0 PODJETNIŠTVU? Udeležite se PODJETNIŠKE DELAVNICE v Žalcu od 12. do 14. septembra 1994. Na delavnici bodo predstavljene naslednje teme: OSNOVNI POJMI O PODJETNIŠTVU, PRAVNI VIDIKI, MARKETING, FINANCE IN DAVKI, POSLOVNI NAČRT PODJETNIKA ter še veliko drugega. Udeležba na delavnici je brezplačna, plačate le prispevek 1000 SIT za udeleženca. Prijave in dodatne informacije: OBČINA ŽALEC, Melanija ŽVIKART, tel.: 715-313, ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA, Danilo Basle, tel.: 712-185, IZVIR ŽALEC, Janko Kač, tel.: 712-181. dr. Janez Zupanec, poslanec v državnem zboru Dogajanja v parlamentu Parlament je na dolgi junijski seji uspel zamenjati samo enega ministra, a vse kaže, da tudi julijska seja ne bo minila brez tega opravila, ki običajno precej animira novinarsko srenjo. Nekdo je v šali dejal, da se bodo poslanci navadili zamenjevati ministre kakor jesti kruh. Kot poslanec koalicijske stranke si prav gotovo želim, da bi bile ministrske vrste bolj stabilne, kajti zamenjave ministrov zagotovo povzročajo motnje v delu ministrstev in hkrati ovirajo kontinuiteto delovanja celotne vlade, ki jo že tako ali tako muči medresorsko sodelovanje. Pogoste menjave ministrov so zame zgovoren dokaz, da v tej deželi demokracija še ni polnoletna. Posamezne stranke v tem kratkem času enostavno niso zmogle načrtno kadrovati kandidatov za posamezna ministrstva. Problem medresorskega sodelovanja se je nazorno pokazal ob prvem branju »Strategije razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za doseganje strateških ciljev na področju turizma.« Predlagatelj v uvodnem delu predloga priznava glavno slabost tega dokumenta, češ da ni mogel nastajati sočasno z razvojnimi strategijami drugih področij. Manjka celovita strategija nacionalne-, ga razvoja, v kateri bi bila zajeta integralnost turistične de- javnosti. V minulem letu, v katerem so vladale v gospodarstvu težke razmere, je turistična dejavnost dosegla največjo rast in prav tako najvišjo stopnjo vlaganj. Ti podatki zgovorno govorijo za odločitev, da bi morala biti turistična dejavnost med strateškimi elementi nacionalnega razvoja. Na žalost predlagana strategija razvoja turizma ne vsebuje ocene vseh potencialov turistične dejavnosti v naši deželi, saj je bilo celo izpuščeno podeželje kot temeljni nosilec turistične dejavnosti. Brez ocene potencialov pa je nemogoče okvirno določiti multiplika-tivnega učinka turistične dejavnosti na druga gospodarska področja. Na junijski seji je bila opravljena tudi druga obravnava predloga zakona o računskem sodišču, ki naj bi pričelo delovati 1. 1. 1995. Sprejem zakona o računskem sodišču pomeni tudi začetek preobrazbe sedanje službe družbenega knjigovodstva: računsko sodišče bo prevzelo dosedanjo nalogo inšpiciranja današnje SDK, seveda na mnogo višji ravni. Računsko sodišče je edina inštitucija, ki lahko kontrolira proračunsko porabo in druge javne finance. Med štiriinpetdesetimi točkami seje posebej omenjam prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Bistveno vprašanje pri tej spremembi je še vedno: vezati pokojnine na povprečni osebni dohodek, kar je bilo ugodno ob rastoči inflaciji v minulem obdobju, ali vezati izplačila pokojnin na tekočo inflacijo, kar bi bilo ugodno zlasti takrat, kadar bi bila rast inflacije višja od rasti povprečne plače. Savinjčan Časopis »Savinjčan« izdaja ČZP »Savinjski občan«, p. o., Žalec, Heroja Staneta 1 Telefon: 711-433, 711-451, Fax: 711-433 Ustanovitelj in izdajatelj: Skupščina občine Žalec Predsednik izdaj atelj skega sveta: Milan Dobnik Uredniški odbor: Franci Žagar (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), Janez Cukjati, Nataša Jan, Brane Lobnikar, Darko Na-raglav, Andreja Žolnir, Henrik Krajnc, Adi Vidmajer Vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Mojca Nahtigal Naklada: 13.200 izvodov Tisk: D. P. Delo, Tisk časopisov in revij, p. o., Ljubljana, ’Dunajska 5. Tehnično urejanje: Marjan Stamejčič Po sklepu RK za informiranje št. 23-91 je Savinjčan oproščen TPD. Minister v Gotovljah Izredne seje komisije za gradnjo n. osnovne šole v Žalcu pri IS SO Žalec, ki je bila sklicana 22. junija 1994 v Žalcu, so se udeležili tudi nekateri gostje iz Ljubljane. Tako se je seje udeležil dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport, poslanec Rudi Moge, vodja odbora pri državnem zboru za šolstvo in šport, poslanka Jadranka Sturm Kocijan in dr. Janez Zupanec. Na seji so bili tudi vsi vodilni občinski možje. Sejo je vodil Gregor Vovk, pogovarjali pa so se o pro- storski stiski osnovne šole Žalec in seznanili goste z dosedanjim delom komisije. Razpravljali so o številkah in proračunskih možnostih, da bi se podružnična osnovna šola v Gotovljah razširila v osemletko, v juliju bo komisija oddala izdelavo idejnega osnutka ponudnikom, ki so se javili na javni natečaj. Vse to bo financirala SO Žalec. Člani komisije so goste obvestili tudi o možnosti graditve prizidka v Gotovljah, kar bi bilo ceneje, in jim pojasnili korenine te ideje, ki segajo še v sedemdeseta leta. Minister je, preden je kaj obljubil, zahteval dodatne podatke o demografskih gibanjih, idejni projekt in gravitacijske podatke o osnovnem šolstvu v občini. Rudi Moge je opozoril na možnosti vključitve v projekte, ki jih financirata ministrstvo in država. Ob koncu so goste seznanili še s prostorsko stisko glasbene šole v Žalcu. Po končani seji so gostje in člani komisije obiskali še prostore UPI - ljudske univerze v Žalcu, kjer so dislocirani oddelki osnovne šole v Žalcu in podružnično osnovno šolo v Gotovljah. Tekst in foto: G. V. jja sijki: med obiskom gotoveljske šole. Nadzor sedaj drugače Večje pristojnosti inšpektorja Nova avtocisterna Gasilci v naši občini so zopet bogatejši za novo avtocistemo. Z veliko prostovoljnega dela in s pomočjo finančnih sredstev so jo kupili v Veliki Pirešici. To gasilsko društvo si je avtocistemo že dolgo želelo in minulo soboto so praznovali. Po slovesni paradi, v kateri je sodelovalo veliko gasilcev sektorja Šempeter, je bila osrednja slovesnost na igrišču pri podružnični šoli Velika Pirešica. Zbranim je najprej spregovoril predsednik GD Velika Pirešica Janko Grobelnik, nato pa poveljnik OGZ Žalec Franci Naraks. Podelili so tudi več gasilskih odlikovanj in priznanj zaslužnim članom in tistim, ki so kakor koli pomagali pri nakupu nove avtocisteme. Ob koncu je novo avtocistemo blagoslovil domači župnik Janko Cigale. Na sliki: predsednik GD Velika Pirešica Janko Grobelnik in poveljnik Rudi Štajner pred novo avtocistemo. T. T. Z družbenimi spremembami prihaja do sprememb na področju delovne inšpekcije. Čeprav še ni sprejeta vsa zakonodaja, sprejet je le zakon o inšpekciji dela, bo nadzor nad varstvom pri delu in delovnimi razmerji precej ostrejši, inšpektorjem pa daje večja pooblastila. Inšpektorji so sedaj delavci republiškega ministrstva za delo, zato da nanje ne bodo vplivali lokalni interesi. O novi zakonodaji in pristojnostih smo se pogovarjali z delovnim inšpektorjem Jožetom Završnikom. Savinjčan: Katere so bistvene novosti nove zakonodaje? Jože Završnik: »Spremembe so predvsem vsebinske, inšpektorju pa dajejo večje pristojnosti. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzora ima inšpektor pravico pregledati sredstva za delo, delovne prostore in okolje, delovišča, po- slovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente delodajalca. Delodajalec oziroma njegova pooblaščena oseba mora inšpektorju omogočiti nemoten inšpekcijski nadzor. V primem kršitev zakona inšpektor z odločbo prepove delodajalcu opravljanje dejavnosti do odprave ugotovljenih nepravilnosti, pritožba pa ne zadrži izvršitve odločbe. Delovne prostore lahko inšpektor tudi pečati, odredi pa lahko tudi odklop elektrike, vode, plina in telekomunikacijskih zvez. Distributerji morajo sklep inšpektorja izvesti najkasneje v treh dneh. Če pa inšpektor pri posameznem delo- Tabor Odkritje spominske plošče V KS Tabor naj bi 11. septembra v okviru žalskih »Taborskih kulturnih dni« odkrili spominsko ploščo in izdali bibliografijo svojemu rojaku in uglednemu slovenskemu znanstveniku, javnemu in kulturnemu delavcu prof. dr. Francu Ksaverju Lukmanu. Odkritje spominske plošče pripravljajo pod vodstvom posebnega pripravljalnega odbora že dalj časa. Le-ta je za to priložnost pripravil predlog za častni odbor, ki bo sestavljen iz predstavnikov inštitucij in ustanov, ki so kakorkoli povezane z delom in življenjem prof. dr. F. K. Lukmana. V njem naj bi bili trije ministri, in sicer za znanost in tehnologijo, za šolstvo in šport in minister za kulturo. Poleg njih pa še ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar, mariborski škof dr. Franc Kramberger, rektorja univerz v Ljubljani in v Mariboru, predsednik SAZU in še nekateri drugi s prestavniki žalske občine in cerkvenimi dostojanstveniki tega območja. Sredstva že zbirajo, žal pa je medtem prišlo do nenadejane naravne katastrofe; vendar v KS upajo, da bodo ob pomoči inštitucij, podjetij in posameznikov zmogli zbrati dovolj sredstev za dostojno proslavo tega dogodka. Za konec še povejmo, da je F. K. Lukman nedvomno najimenitnejša osebnost zadnjega stoletja v Savinjski dolini in tudi edini Savinjčan doslej, ki je bil rektor ljubljanske univerze. Prav zato mu velja izkazati to čast, čeprav bi to morali storiti že zdavnaj, saj je umrl star 78 let že leta 1958. d. n. ustvarjali z trdim delom, več jih pričakujemo pri podjetjih, ki razvojno nihajo, monopolistih in pri družbah v ustanavljanju. Precej problemov vidimo tudi na področju kmetijstva pri uporabi delovnih sredstev in okolju nevarnih snovi. Na vseh področjih moramo zagotoviti večjo strokovnost dela, zato ne more vsak početi, kar bi se mu zdelo tržno zanimivo. Kruha pač ne more peči strugar, v praksi pa je takšnih in podobnih prime-•rov precej. Brez strokovne usposobljenosti si ne morem predstavljati poslovne uspešnosti.« Zakonodajo, ki naj bi uredila drugačne odnose na delovnem in varstvenem področju, torej imamo. Inšpektorje čaka zahtevno in odgovorno delo. Se nam torej obeta višja raven poslovnosti in delovne uspešnosti? Odvisna bo predvsem od delodajalca, inšpektorji pa bodo odločnejši pri preprečevanju nepravilnosti. Tako pravijo in moramo jim verjeti. jk Junijski nabori V začetku junija so tudi v žalski občini potekali redni letni nabori. Od 344 obveznikov nabornikov, kolikor jih ima v seznamu upravni organ, jih je nabor opravilo' 324. 74,3 odstotke teh je 6-članska komisija ocenila kot sposobne za vojaško službo, kot nesposobne pa 13,3 odstotke. Odstotek nesposobnih za vojaško službo je letos višji od lanskega za 11,9. Razlog za to je predvsem v novem pravilniku za oceno zdravstvene sposobnosti obveznikov nabornikov. Sicer pa med vzroki za nesposobnost prevladujejo bolezni oči, poškodbe in psihične bolezni, kamor sodijo tudi različne odvisnosti. Pravice do ugovora vesti oziroma nadomestnega civilnega služenja ni izkoristil nihče. K.R. Uspešno tekmovanje lovcev Lovska družina Žalec je pripravila tradicionalno tekmovanje, ki so se ga udeležili poleg domačih še lovci LD Libeliče in Skale. V kombinaciji so bili najboljši člani LD Libeliče, pred Skalami in Žalcem. V streljanju na glinaste golobe je zmagala LD Libeliče pred Žalcem in Skalami, v streljanju na srnjaka pa Skale pred Žalcem in Libeličami. V kombinaciji med posamezniki je zmagal Rudi Orel, v streljanju na srnjaka Peter Silovšek, v streljanju na glinastega goloba pa Milan Pokorni. O varstvu udeležencev vojn Lani je osebno invalidnino prejemalo 106 vojaških invalidov in 110 družinskih upravičencev iz žalske občine. Povprečna starost vojaških invalidov je bila 65 let, uživalcev družinskih invalidnin pa 80 let. Pravico do invalidskega dodatka, dodatka za po- strežbo in tujo pomoč ter ortopedskega dodatka je uveljavilo 149 upravičencev. Sredstva za varstvo vojaških invalidov - in družin padlih borcev so bila v celoti zagotovljena iz republiškega proračuna in so za lansko leto znašala 65,9 milijonov tolarjev. V naši občini živi tudi 18 civilnih invalidov vojne, za njihove pravice pa je bilo iz republiškega proračuna porabljenih 11,5 milijonov tolarjev. Od skupaj 1288 udeležencev vojne je prejemalo stalno priznavalnino 386 upravičencev. 179 upravičencev je prejelo enkratno denarno pomoč. K.R. Jože Završnik dajalcu ugotovi več zaporednih nepravilnosti, izda predlog za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti.« Savinjčan: Kako bo nova zakonodaja vplivala na razmere in kaj od nje pričakujete? Jože Završnik: »V preteklem obdobju smo se srečevali z neznanjem in malomamotjo, sedaj pa prednjačita ekonomska šibkost in preračunljivost delodajalcev. Delo in presoja inšpektorja bosta zelo zahtevna, odločanje o postopnem ali takojšnjem ukrepanju pa bo v njegovih rokah. Zato svetujem podjetnikom, da temeljito pregledajo in uskladijo dejavnost z zakonom, če pa so stro- 1 kovna dela zaupali drugim, morajo biti zelo pazljivi, kako to delo opravljajo. Odgovoren je namreč delodajalec. Podjetniki, ki začenjajo z dajavnost-jo na novo, morajo pogoje izpolniti pred pričetkom dela, kajti naloga inšpektorja ni več svetovalna.« Savinjčan: Kje vidite sedanje težave? Jože Završnik: »Ker je stanje precej neurejeno - zato je bila tudi potrebna odločnejša zakonodaja - bo v praksi precej težav. Tisti, ki so se ukvarjali bolj z izmikanjem predpisov, se bodo težko navadili reda, predvsem pa bo treba spremeniti miselnost, da je zakonodaja sestavni del ekonomske uspešnosti. Izgovori s socialno in drugo tematiko so imaginarni in ne opravičujejo kršitve zakonodaje. Manj težav bodo imeli tisti, ki so razvoj .v.v.v.v.*,v,v.v.v.-.-.v, A Trgovina z elektromaterialom 'E IK, ELEKTRO KRAŠOVEC v l J ŽALEC, Kardeljeva 29 (nasproti avtobusne postaje) w telefon: 063/713-565 Po ugodnih cenah: - elektroinstalacijski material - rezervni deli za gospodinjske aparate (grelci, termostati...) - kmetijski elektro program (stikala zvezda, trikot, zaščitna stikala, motarske vtičnice-vtikač, kabli za podaljške...) ODPRTO: no n stop od 7. do 19. ure t I 1 « 1.1 I..*, t I 11 » 11II t I I II t l%l 1 I AI A M lili CIBDA STANOVANJSKO PODJETJE ; ■n ŽALEC Najemnine za stanovanja se bodo v mesecu juliju povečale za 0,3%. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v juliju 1994 3930,75 SIT in je 88,86 SIT za m2. Najemnine za poslovne prostore se bodo v mesecu juliju povečale za 1,1%. Povprečna neto najemnina za m2 poslovnega prostora znaša 615,05 SIT. Cena za m2 toplotne oskrbe v mestu Žalec se v mesecu juliju ne bo povečala in znaša 68,53 SIT/m2. Vse najemnike in lastnike prosimo, naj položnic ne pišejo sami. Zaradi novega načina obdelave v službi družbenega knjigovodstva ne dobimo več kopij položnic, ampak le spisek s šifro lastnika (najemnika) in celotni znesek plačila. Plačate lahko tudi na naši blagajni, brez plačila provizije. Pri podjetju SIPRO Žalec lahko dobite osnutek pogodbe o hišnem redu, ki ga morate sprejeti na zboru lastnikov in najemnikov. LDS o posledicah vodne ujme Izvršni odbor Liberalne demokracije Slovenije iz Žalca je na svoji junijski izredni seji razpravljal o posledicah hudega neurja, ki je prizadelo širše območje KS Tabor, Vransko, Gomilsko in Prebold. Hudourniški potoki, ki pritekajo izpod Cemšeniške planine, so z ogromno količino vode in naplavin napravi- li ogromno škode na infrastrukturnih objektih (ceste, mostovi), rušili nabrežine in povzročili veliko škode tudi na objektih v lasti občanov. LDS Žalec ima za svojo dolžnost, da prizadetim KS in krajanom pomaga na sledeč način: * da sodelujemo z občinskimi upravnimi organi in jim. v povezavi s pristojnimi re- publiškimi organi pomagamo zagotavljati proračunska sredstva za sanacijo nastale škode; * da obvestimo vse strankine ministre, funkcionarje in pomembne člane vladnih in drugih služb o posledicah neurja; (obvestilo smo pošiljali skupaj z informacijo izvršnega sveta SO Žalec); * da skupaj s predstavniki KS poskušamo neposredno vplivati na vladne odločitve glede sanacije nastale škode. LDS Žalec ni naklonjena populističnim obiskom na prizadetih območjih. Zavzemamo se za trajne rešitve pri popravilih prizadetih objektov in obnovi krajev. Za DO LDS Žalec Gregor Vovk Podpisovanje razglednic. LDS obdarovala varovance CVD Golovec Žalski odbor LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE je obdaroval gojence Centra za varstvo in delo Golovec iz Celja (Enota Žalec) s kompletom poletnih majic z liki ogroženih živalskih vrst, ki so jih otroci z veseljem oblekli in se takole postavili pred kamero. Tekst & foto: G. V. Žalski varovanci CVD Golovec. Otroci pisali državnikom po svetu Dvesto otrok žalske osnovne šole je 22. junija pisalo prek 380 razglednic državnikom po svetu, z namenom zaščititi okolje in ogroženo rastlinstvo in živalstvo. Naravovarstvene razglednice, to je komplet 11 razglednic, je 00 LDS Žalec izdala maja s pomočjo pokroviteljev: SO Žalec in generalnega prokrovitelja PTT podjetja Slovenije, na njih je dvanajst v Sloveniji zelo ogrože-nih živali, zadaj pa je krajše besedilo z osnovnimi podatki o živali in pojasnilo, zakaj je ogrožena. Ob tej priložnost je bil izdelan prilož- slali sporočilo: OBVARUJMO NARAVO! Akcije se je udeležil tudi predstavnik urada Republike Slovenije za mladino, ki deluje v okviru ministrstva za šolstvo in šport, gospod nostni pečat The children of Stanko Šalamon, kajti urad Žalec, Slovenia. Otroci so za mladino je bil tudi sofi-kraljem, predsednikom, pre- nancer junijskih prireditev mierom in zunanjim mini- v Žalcu, strom vseh kontinentov po- Tekst & foto: G. V. Zakaj tako, tovariši socialdemokrati? Še ena krajevna organizacija ZL Člani Združene liste socialnih demokratov, ki živijo in delujejo v krajevni skupnosti Griže, so se 13. julija zbrali na svojem prvem sestanku. Na njem so potrdili novo predsednico Majdo Kotnik iz Pongraca in določili vsebino svojega dela. V pretežni meri se bodo ukvarjali z zadevami, ki so pomembne za krajane, potrebno pozornost pa bodo namenili tudi uresničevanju programa stranke in delu poslancev v državnem zboru, ki je povezano s programom. F.‘T. V junijski številki Savinjčana objavljen prispevek Občinskega odbora SDSS Žalec, kot odgovor na poročilo o majskem zboru Združene liste socialnih demokratov v Grižah, je napisan v tonu in z vsebino, ki zahtevata odgovor. V majski številki Savinjčana je avtor D. M. poročal, da smo na našem zboru govorili o problemih stranke, nezaposlenosti, lokalni samoupravi ter o aktualnih političnih dogajanjih v naši družbi. Članek je napisan kot poročilo, nevtralno, brez nestrpnosti, sovraštva, žaljivk. Predlagamo, da ga preberete še enkrat. Odgovor, ki ste ga pripravili tovariši socialdemokrati, pa se sploh ne dotika vprašanj, ki smo jih obravnavali na zboru in o katerih je D. M. objavil poročilo. Zato objava članka nima nobene zveze z naslovom članka iz majske številke. To pomeni, da vam je bil, tovarišem socialdemokratom iz konkurenčne stranke, članek o našem zboru samo povod za sipanje ognja in žvepla na našo stranko. Povedati pa vam moramo, da streljanje z vsem orožjem ni zadelo tarče, uporabljena municija pa je bila pavšalna, neargumentirana, zarjavela, ostarela, obrabljena, lažniva. Če bi se hoteli braniti v vašem stilu, bi morali pri odgovoru velikokrat uporabiti besedi iz vašega teksta: »smešno« in »neumno«. Pa se ne nameravamo braniti na tak način. Kot primer izmišljenega ste v zadnjem odstavku vašega članka v narekovajih naredili izmišljeno našo izjavo, da Socialdemokratska stranka Slovenije,' iniciativni odbor Vransko prireja veliko dobrodelno kulturno-zabavno prireditev ZA PRIZADETE V NEURJU 94 v soboto, 30. julija, na Vranskem. Program prireditev: ob 17. uri - ustanovitev krajevnega odbora SDSS Vransko v kulturnem domu - vabljeni člani in simpatizerji stranke ob 18. uri - nogometna tekma veteranske reprezentance Slovenije in veteranske reprezentance Savinjske doline na nogometnem igrišču NK »KIV« Vransko. ob 20. uri - KULTURNO-ZABAVNI VEČER v centru trga Vransko z nastopajočimi: - ansambel AVIA BAND. - ponovno na odru MARJAN SMODE, - nonet KORONA iz Sevnice, - pevski zbor PD Vransko, Prireditev bo povezoval igralec JANEZ VAJEVEC. Srečotov z bogatimi dobitki! Čisti dobiček prireditve je namenjen prizadetim v junijskem neurju! Vabljeni v prijetno okolje trga Vransko! Iniciativni odbor SDSS Vransko »Janševe stranke nihče nima za socialdemokratsko«. Takšna trditev v članku v majski številki ni bila objavljena. Vendar pa vi iz nje izvajate celo vrsto »neumnih« in »smešnih« zaključkov. Ne po besedah, po dejanjih nas bodo ocenjevali. Naše predstavnike in naš program o ekonomsko uspešni in socialno pravični državi je na zadnjih državnih volitvah podprlo toliko volivcev, da smo tretja najmočnejša stranka v državi in druga najuspešnejša stranka v občini Žalec. Prav nič pa ne bomo užaljeni, če boste s svojim delovanjem uspeli izboljšati vedno slabše pogoje življenja in dela otrok, učencev in študentov, zaposlenih in nezaposlenih, upokojencev in podpirancev ter veh drugih slojev državljanov Slovenije, ki vam bodo na osnovi uresničenih obljub potrdili vaše želje o pomembnosti in vas povzdignili med velike stranke. Do takrat pa bi člani Združene liste socialnih demokratov, in velika večina ostalih volivcev rajši videli in brali o manj neproduktivnih strankarskih prepirih, medsebojnih obtoževanjih in natolcevanjih, pa več o delu za izboljšanje življenjskega standarda in človekovih pravic. To sta bila končno tudi dva pomembna cilja našega osamosvajanja in demokratičnih sprememb v družbi. Kaj ne bi veljalo napeti in združiti sil za uresničitev teh in drugih ciljev, gospodje iz slovenske desne socialne demokracije? In če ni tako, če so posredi še drugi cilji, potem vas resnično lahko povprašamo: zakaj tako? Za Združeno listo socialnih demokratov Območni odbor Žalec Franc Tratar Nov gasilski prapor ! ! I JEKIOTEHNA - ITAL TRADE d p. e. GOMILSKO 85 tel./fax.: 726-020 Po ugodnih cenah nudimo: - gradbeni material, - vodovodni material, - material za centralno ogrevanje, - elektro material, - barve In lake. POSEBNA PONUDBA: - cement 498 SIT - apno 366,90 SIT - opeka Bramoc 92,18 SIT - demit fasada plus od 1886 SIT za m2 dalje - lepilo za keramične ploščice 25 kg 785 SIT - vodovodne pipe Amal od 4141,60 SIT dalje .0.0.1 Gasilsko društvo Drešinja vas praznuje letos 80-letnico svojega delovanja. Ob tej visoki obletnici so pred dnevi pripravili vajo gasilskih enot in slavnostno povorko skozi Drešinjo vas, ki so se je udeležila tudi sosednja gasilska društva: sektor Petrovče, gasilski društvi Latkova vas in Ložnica ter pobrateno gasilsko društvo Gregurovac s Hrvaškega. Na čelu povorke so bili konjeniki društva in zaslužni člani, poleg sodobne opreme pa so v njej predstavili tudi svojo prvo ročno in motorno brizgalno črpalko. Ob zvokih godbe na pihala iz Zabukovice se je povorka zaključila pri gasilskem domu, kjer je bila še krajša slovesnost. Na njej je delovanje gasilskega društva Drešinja vas na kratko orisal njegov predsednik Franc Zavašnik, ob obletnici pa jim je še veliko uspehov zaželel tudi predsednik OGZ Franc Oset. Nato so razvili nov gasilski prapor, katerega nabavo sta omogočila družinsko podjetje Seat Drev in Zavarovalnica Triglav. Franc Oset je nato gasilskemu društvu Drešinja vas izročil plamenico I. stopnje OGZ, odlikovanje I. stopnje GZS pa njenemu poveljniku Tinetu Drevu. Priznanja I. stopnje OGZ so prejeli še Jože Selčan, Jože Oset, Franc Zavašnik in Jani Vošnjak. K. R. Danica Gorič 63305 Vransko, Vransko 40a, tel.: (063) 725-206 se ob prvi obletnici poslovanja zahvaljuje vsem svojim gostom za dosedanje zaupanje in vabi tudi ostale, da poskusijo sladke in slastne dobrote iz njene slaščičarne. V teh poletnih mesecih se bo nedvomno prilegel sladoled ljubljanskih mlekarn ali italijanskega proizvajalca SANSON, pripravljajo tudi izvrstne sadne kupe, nadvse kakovostno pa je tudi raznovrstno pecivo. Prav prijetno je posedeti na njihovem vrtu ah v lokalu, ki lahko sprejme okrog 25 gostov. Slaščičarna Danica je nedvomno pomembna pridobitev v Vranskem. Vsekakor jo velja obiskati in se prepričati o njihovi kakovostni ponudbi in gostoljubju. ep-da PRODAJALNA IN SERVIS NOVAK (stara OŠ Žalec, Ivanke Uranjek 6, tel.:712-250) Cenjeni kupci! Rešili smo pereč problem prodaje, servisiranja in reklamacij pri nas kupljenih koles. Odslej vse na enem mestu. Nudimo tudi popolno opremo za kolesarjenje. V vaši prodajalni prav tako dobite motorje vseh znamk. Zagotavljamo servis. Po izredno ugodni ceni nudimo rabljena kolesa vseh vrst. Pri nas kupljeno kolo vam nudi brezskrbne užitke pri vožnji - za odpravo tehničnih problemov poskrbimo mi. Delovni čas: od 8. do 19. ure. Se priporočamo! I ■ i HMEZAD KZ BRASLOVČE KOVINOOPREMA Parižlje 1 Hmezad 268.000,00 SIT VSE VRSTE BRADBEHEBA MATERIALA PO | UEODNIH CENAH! SE priporoČAMO I Toplotna tehnika PESED Justina Sedeljšaka Toplota iz narave *1| ...■ Justin Sedeljšak iz Prapreč pri Vranskem je, kot smo zapisali že v predzadnji številki Savinjčana, prejel na letošnjem sejmu Energetika najviš-je priznanje - zlato plaketo za sistem avtomatskega ogrevanja z sipkimi lesnimi odpadki. Več o njegovem pionirskem delu, znanju, kurilnih sistemih in o njem samem pa v nadaljevanju tega zapisa, ki smo ga napovedali že v majski številki našega časopisa. Po nekajminutni vožnji z Vranskega proti dobroveljskemu prelazu Lipa, ki na tem delu povezuje Spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino, že precej prej zavijemo v manjšo dolinico in na desni strani se nam pred oči postavi na pobočju zgrajeno in še nedokončano poslopje Sedeljšakove »tovarne« za načrtovanje in proizvodnjo toplovodnih peči, avtomatskih sistemov za ogrevanje z lesnim odpadom in mlinov - sekatorjev, ki so na tržišču poznani pod blagovno znamko PESED. Desetletje znanja Vse to pa ni od danes, ampak je plod dolgoletnega dela Justina Sedeljšaka, njegovih sodelavcev in celotne družine, še posebno žene Marije, ki mu je ves čas v veliko pomoč. Nedvomno bi brez tega sožitja bilo vse, kar so dosegli, skorajda nemogoče uresničiti. Dobri sodelavci, znanje in želja po napredku so naredili svoje in danes je Justin Sedeljšak s svojo toplotno tehniko v Sloveniji sinonim za tovrsten način ogrevanja. Vse skupaj se je začelo pred štirinajstimi leti, ko se je Justin odločil za samostojno pot obrtnika-kovinarja. Pred tem je končal kovinarsko šolo v Celju, bil nato zaposlen v takratnem KOVU na Vranskem, po njegovem propadu je bil nekaj časa v Trbovljah, kjer je tudi končal večerno strojno tehnično šolo, potem ga ponovno srečamo v njegovi bivši firmi, sedaj KTV-u in končno v poglobljeni garaži svojega tasta, kjer se začenja njegova skromna pot zasebnega obrtnika. Pridobljeno znanje in izkušnje ter pomoč brata Francija, dipl. strojnega inženirja, ki je zaradi prometne nesreče sedaj v invalidski, so rodili sadove, ki jih je videti na vsakem koraku, še zlasti pa v mnogih mizarskih delavnicah in obratih po Sloveniji... Od peči do sistema avtomatskega obrevanja Prva peč, ki jo je Justin izdelal v takratni tastovi garaži, je naletela na dober odziv kupcev, in to mu je dalo voljo in še večji polet za nadaljnje delo. Analize in meritve na strojni fakulteti pa so ga prepričale, da je na dobri poti. »Odločil sem se razvijati sistem kurjenja z lesnimi odpadki, saj sem videl mnoge neizkoriščene možnosti tovrstnega kurjenja, ki je še posebno zanimivo za tiste, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. Osnova je peč, ki sem jo začel izdelovati že pred 14. leti. Le dogra- Justin Sedeljšak ob svojem nagrajenem avtomatskem sistemu ogrevanja. jevanje vsega tega, redno spremljanje razvoja z obiskovanjem raznih sejmov, želja po napredku in avtomatizaciji je prineslo sedanje rezultate...« Justin je ob pomoči brata že v tretjem letu samostojnega dela razvil prvi sistem za avtomatsko doziranje lesnih odpadkov v peč za centralno ogrevanje. Tako da ta prvi sistem deluje sedaj že polnih deset let. V začetku so jih izdelali le malo, sedaj pa je po njih precejšnje povpraševanje. Res pa je, da-so k temu močno pripomogle številne izboljšave in seveda pridobljena priznanja ter kupci, ki so se za to odločili in ob vsesplošnem zadovoljstvu bili najboljša reklama za nove kupce - mizarje in druge iz lesrio-predelovalnih strok. Proizvodni program pesed »Naša' proizvodnja temelji na izdelavi peči in sistemov, ki so okolju prijazni in ekološko najčistejši. Naš prvi in klasični proizvod je toplovodna peč na trda goriva. Izdelujemo jo v dvanajstih velikostih in močeh, in sicer od 26 KW do 500 KW. Peči so izdelane iz kotlovske pločevine v varjeni izvedbi in imajo dolgo življenjsko dobo. Na modele teh peči se lahko montirajo tudi oljni gorilci. Vsi ti modeli pa imajo še sorodne modele v avtomatski izvedbi doziranja lesnih odpadkov. PESED - avtomat je sedaj naš resnično največji dosežek. Omogoča popolno avtomatsko izgorevanje oblancev, žagovine, lesnih sekancev itd. Izgorevanje je brezdimno, omogočena je hitra avtomatska regulacija kot pri ogrevanju na olje. Njegova prednost pa je nedvomno v tem, da je omogočeno ekološko najčistejše ogrevanje, ki ga daje biomasa - energija prihodnosti. Ta sistem je sestavljen iz toplovodne peči, pred-kurišča ali bioreaktorja in dozirnega mehanizma. Vse to pa dopolnjuje krmilna omarica z mikroprocesorjem, ki omogoča računalniško vodenje kurilnega procesa: Za to področje skrbi Zvone Cencen iz Mi-kropisa, ki že ves čas sodeluje pri razvoju tega sistema, za kar mu gre vsa zahvala. Poleg tega proizvajamo tudi PESED - mlin sekator, ki je namenjen za pripravo sekancev, ki so primerni za kurjenje v sistemih z avtomatskim doziranjem goriva ali za pripravo briketov. Mlin sekator predela vse vrste lesnih odpadkov, ki se pojavljajo v delavnicah lesne stroke, pa tudi palete in ža-'mance. Stroj ni občutljiv na manjše žeblje, kovinske sponke ali druge tujke, ki se pojavljajo v lesnih odpadkih. Z mikroprocesorjem voden hidra- vlični dozirni sistem opravi svoje delo brez nadzora...« V prihodnost z optimizmom Justin Sedeljšak deluje kot skromen sogovornik, pogovor z njim je prijeten in zato je čas, ki smo ga prebili pri njem, kar prehitro minil. Še prej smo si ogledali stare in nato nove proizvodne prostore, ki jih dopolnjujejo še nedokončane pisarne, garderoba, jedilnica..., kar bo naredilo delo in bivanje še prijetnejše tako za Justina kot za njegove delavce. Teh je sedaj že deset, kot pravi Justin, pa naj bi jih v prihodnje bilo še enkrat toliko. Pri tem misli tudi na sina Gustija, ki je letos končal tretji letnik srednje tehnične šole v Celju. Dovolj dela pa bo, če bo hotela, tudi za hčerko Marj smo, ki ima pred sabo najprej še osmi razred osnovne šole in nato nadaljnje izobraževanje. Ob vsem tem Justin Sedeljšak z optimizmom zre v prihodnost. Vsekakor bo tako kot doslej budno spremljal, razvoj te ogrevalne tehnike v svetu in izboljševal lastno. Nedvomno to zadnje veliko priznanje na sejmu Elektronika v Mariboru tudi v prihodnje ne bo osamljeno, če odštejemo vsa tista, ki jih je že prejel. Pa srečno in uspešno delo tudi v prihodnje. ep. Darko Naraglav Komercialna Banka Triglav Komercialna banka Triglav d.d. Ljubljana Varnost in kakovost poslovanja Komercialno bančništvo Investicijsko bančništvo Mednarodno bančništvo Pričakujemo vas v poslovalnicah v Ljubljani, Mariboru, Dravogradu, Celju, Slovenskih Konjicah, Laškem, Žalcu in Luciji. O i/i Kotnikova 28. 61101 Ljubljana, Slovenija 7 tel.: 061 132 42 32. 132 43 23 • faks: 061 132 42 21 S NOVO v Preboldu! ELEKTRONIKA RIBIČ- SERVIS: televizij, videorekorderjev, avtoradiev, telefonov Srečko Ribič, DOLENJA VAS 85 (pri vrtnariji EBNER), telefon: 723-451 ir PREBOLD PREBOLD tel. & fax: 723-243 Po ugodnih cenah nudimo: e CEMENT e HIDR1RANO APNO e BRAMAC • ARMATURNE MREŽE • LITOŽELEZNE PE- ČI PO LICENCI BU-DERUS e STROPNA POLNILA # NOSILCE e JUPOL e LEPILA ZA KERAMIKO Odprto: od 7.30 do 18., sobota do 12. ure! V stiski vam postrežemo tudi po 18. uri! Brezskrben dopust? Zakaj pa ne? HMEZAD BANKAd.d. telefon 715-602' Ne dovolite si neprijetnih presenečenj. Shranite Vaše dragocenosti v naših sefih. Najdaljša je bila zopet Žalska noč »Takšna, kot je bila prva, je tudi letošnja Žalska noč,« so Ugotavljali številni obiskovalci te priljubljene turistične prireditve, zadovoljnih obrazov pa so bili tudi organizatorji, ki so bili z obiskom izredno zadovoljni. Slab začetek, dober konec bi lahko zapisali, saj je prvi dan, ko so zazveneli prvi takti učencev glasbene šole, prireditev zmotil naliv. Že dobro uro za tem se je začela zabava pri Marjoli in hotelu. Športni program se je pričel s teniškim in balinarskim turnirjem, turistično društvo nogometnih klubov. Poleg žreba za novo sezono so imeli številne posvete, ob pričetku pa je udeležence srečanja sprejel predsednik občine Milan Dobnik. Nogometni tekmi sicer nista privabili številnejšega občinstva, kdor pa si je tekmi ogledal, je bil zadovoljen, pa še zabave ni manjkalo. Najdaljša noč se je začela s povorko konjenikov, pihalnih orkestrov, mažuretk, posebno pozornost pa sta vzbudili predstavitvi Pivovarne Laško in Polnilnice Coca co- le. Gostinska ponudba in zabava sta bili letos rekordni, na j več j a nagrada organizatorjem pa je bilo poleg vremena tudi več kot 30 tisoč obiskovalcev, mnogi med njimi so se vračali iz Žalca šele v zgodnjih jutranjih urah. Da je bilo mesto že naslednje dopoldne zopet urejeno, najdaljša noč pa uspešno zaključena, somoskrbeli komunalni delavci, ki so v nekaj urah s pomočjo gostincev poskrbeli, da je Žalec dobil vsakodnevni utrip. jk Organizator dneva slovenskega nogometa Darko Klarič je poskrbel za odlično organizacijo, pohvalil pa je tudi domače gostitelje. Mesnica Prekoršek je na Žalski noči zavrtela na ražnju vola, slastno meso pa je šlo dobro v promet. pa je zmagovalcem podelilo lepa priznanja. Praznik državnosti so v Žalcu proslavili z odprtjem cvetlične razstave v mestnem parku in koncertom domačih in zabu-kovških godbenikov, posebno pozornost j>a so vzbudili godbeniki iz Žalca. Turistično društvo in Mestna skupnost Žalec se cvetličarjem Savinjske doline zahvaljujeta za lepo pripravljene cvetlične aranžmaje. Predvečer Žalske noči je bil živahen kot še nikoli doslej, največ obiskovalcev pa je bilo pri Marjoli, kjer so za zabavo skrbeh godbeniki iz Žalca s prikupnimi mažuretkami. Sobotni dopoldan je bil v znamenju dneva slovenskega nogometa. V Žalskem hotelu so se namreč zbrali predstavniki vseh slovenskih Balinarski turnir so dobili domači igralci. Nogometni spektakel se je pričel z metom žoge iz aviona in začetnim udarcem direktorja Coca cole, pokrovitelja svetovnega prvenstva v nogometu in Žalske noči. Povorka je bila zanimiva, na posnetku pa predstavitev Pivovarne Laško in Polnilnice Coca cola. Letošnja 14. Žalska noč je bila takšna, kot si jo obiskovalci in organizatorji še želijo. Geneza - raj za oddih Nastop godbenikov na cvetlični razstavi in proslavi dneva državnosti. Gostišče P L E V Č A K LATKOVA VAS, telefon: 701-030 Okusite čar morja v Gostišču Plevčak! Nudijo bogato izbiro: * okusnih morskih jedi, ’k italijanskih sladoledov, * dober svečinski beli pinot, Od 1. do 13. avgusta letni dopust, 14. in 15. avgusta bodo redno poslovali! Priporočajo se za obisk! Prijetno okolje, bližina gozdov, pogled na obnovljeno cerkvico z obzidjem, ki se beli v poletnem soncu, prijeten vonj po pokošeni travi, staro trško jedro Vranskega in nazadnje bazen z ogrevano vodo, avtokampom, tenis igriščem ter gostinska in trgovska ponudba kraja so do- bri razlogi, da privabijo gosta. Morda se vsega tega še najmanj zavedajo domačini, saj je še precej neizkoriščenih možnosti. Geneza - raj pod Dobrovljami, v katerega sklop sodijo omenjeni bazen, tenis igrišče, avtokamp in gostinska ponudba, upravlja sedaj samostojni podjetnik Zvonko Lužnic iz Dravograda, sicer že turistični in gostinski delavec s Koroške, ki se je odločil izkoristiti vse te naravne danosti. Resda je bazen na Vranskem bolj majhen, vendar zato z ogrevano in čisto vodo in sodi ' med najlepše v Sloveniji. Zanimiva je tudi cena, saj je vstopnica za odrasle 300 tolarjev, za otroke do 12 let pa 200 tolarjev. Med tednom pa je kopanje za otroke v spremstvu staršev brezplačno. Tenis igrišče ob bazenu je dodatna obogatitev ponudbe, v ceno p a,j e všteto brezplačno kopanje. To pa prav tako velja za tiste, ki so v kampu. Sam kamp je lepo urejen in sodi nedvomno v prvo kategorijo. Gostje so v glavnem tranzitni, nekaj pa je tudi prikolic, kjer se dopustniki izmenjujejo. Če k vsem povedanem dodamo še dokaj pestro gostinsko ponudbo in ob petkih ter sobotah živo glasbo, potem je tu pod Dobrovljami resnično prijetno in vabljivo. In še nasvet: če vsega tega še niste videli ali sploh ne veste, kje to je, potem je prav, da se odločite za eno ali več možnosti, ki vam jih ponuja Geneza. Če bi želeli zvedeti še kaj več, jih lahko pokličete po telefonu na št. 725-013. ep-da SfJN-IČAN Prebold ostane Prebold Referendumska anketa, s katero so v KS Pebold želeli izvedeti za mnenje ljudi o preimenovanju kraja v Šempavel v Savinjski dolini, je pokazala, da večina ljudi nasprotuje spremembi imena kraja, prav tako kot ustanovitvi lastne občine. Če nekoliko podrobneje pogledamo to s številkami, je slika še jasnejša. Od 2896 volilnih upravičencev jih je na volišče prišlo 2167 ali 74,83%. Od tega jih je bilo za preimenovanje le 13,43% ali 291 volivcev,_ če pa bi se odstotek jemal od vseh volilnih upravičencev, tako kot je bilo to na prejšnjih referendumih, bi bila ta številka še za dobre tri odstotke manjša. Iz tega sledi, da bo tudi v prihodnje potrebno vprašati volivce, kaj mislijo o kakšni stvari,, kar je v demokratični državi seveda nujno. Vsekakor so ljudje svoje povedali in njihovo mnenje in odločitev je potrebno spoštovati. Nedvomno pa se bo spet našel kak »tuj« politik, ki bo dejal, da je za vse to in za izid referenduma, tako glede preimenovanja kraja kot občine, krivo 50-letno pranje možganov obdobja socializma. Sicer pa naj bo tako, kot je. Morda bi bilo videti nekoliko drugače, če bi spremembi kraja ali ustanovitvi nove občine nasprotovali samo v Preboldu, pa se je to zgodilo skoraj po vsej Sloveniji. Je že tako, da ljudje mislijo tudi s svojo glavo. -OV- Gotovlje Nova cesta, javna razsvetljava TEHNIČNA TRGOVINA • v ŠEMPETRU 13/a, telefon: 063/701-888 e v LENI LEVEC, telefon: 063/26-313 ijeKragiD(Q)p[r®dliip GOSPODINJSKI APARATI GORENJE DO 30% CENEJE! * hladilniki * štedilniki * kombinirani hladilniki * zamrzovalne skrinje in omare Vaša odločitev pomeni varčevanje! OBROČNO ODPLAČEVANJE - gE $0 OMEJL n¥? 5 obrokov brez pologa in obresti! ZAL novo * novo * novo * ailMSÜi VAM V SODELOVANJU Z goren Servis zelene tehnike Celje, Vrunčeva 2 a, (pod Zavarovalnico Triglav) telefon & fax: d , 21-400, tel: 38-800 Popravilo vseh vrst MOTOKULTIVATORJEV IN KOSILNIC! SERVIS program MUTE in prodaja originalnih rezervnih delov Mute. 1 PRALNE STROJE IN ŠTEDILNIKE Gorenje popravljamo hitro in kakovostno. Toni Krtek, Kasaze 107/g, telefon: 063/708-256 Vinska Gora Voda je vir življenja Veliko drobnih in velikih dogodkov so stkali krajani KS Vinska Gora v celotedenske prireditve ob krajevnem prazniku. Zabavna in športna srečanja so bila pred praznikom, na praznik, 24. junija, pa so se priključili na nov vodovod, ki je 154 gospodinjstvom polepšal življenje, tega pa so bili veseli vsi prebivalci Vinske Gore. Osrednjo prireditev so pripravili v zaselku Lipje, kjer stoji nov, sodoben rezervoar, ki ima prostornino 60 kubičnih metrov. Voda, na katero so krajani Lipja, Pirešice in Zgornje Čmove dolgo čakali, je razveselila 154 gospodinj- 100 let cerkve Marija Lurd Med podružničnimi cerkvami griške župnije je tudi cerkev lurške matere božje na Lurdu, ki letos praznuje svojo stoletnico. H gradnji je vernike spodbudil akvarel Gradišča z namišljeno cerkvijo, ki jo je naslikal Franc Reinbeschueh leta 1888. Že isto leto so Grižam očistili in izravnali vrh Gradišča, potem pa začeli graditi, kar je trajalo štiri leta, povsem končana pa je bila 1894, ko je cerkev 3. julija posvetil tedanji škof dr. Mihael Napotnik. Cerkev je v stoletju svojega obstoja doživela marsikaj, v zadnjih letih pa so obnovili notranjščino ter okna in vrata, očistili so lestenec, asfaltirali cesto do cerkve. Letos so pričeli obnavljati zvonik (na sliki), žal pa obnove niso uspeli, kot so želeli, dokončati do praznovanja stoletnice. Nedeljske slovesnosti se je udeležilo mnogo vernikov, duhovnikov in mariborski škof dr. Franc Kramberger, ki je vodil osrednjo slovesnost. T. TAVČAR Za jubilej gasilsko vozilo štev. 33 jih je dobilo nove vode, 121 pa rekonstrirane. pred Urbančevo hišo se je tisti petek zbrala velika množica krajanov, goste, predstavnike žalske in velenjske občine, pa so iz Vinske Gore v Lipje pripeljali s turističnim vlakom. Pozdravil jih je Drago Kolar, ki je vodil slovesnost, v programu pa so sodelovali Lipiški fantje, mladi plesalci, humorista Fifi in Pajo in mladi har-monikaš Rajko Petek. Francu Ramšaku, predsedniku vaškega odbora Lipje in vodovodnega odbora, so se za trud zahvalili s šopkom rož. V imenu velenjske občine je spregovoril predsednik IS Srečko Meh in med drugim dejal: »Vesel sem, da smo sodelovali pri gradnji vodovoda, ki je prinesel toliko zadovoljstva. Želim si, da bi bili še naprej tako dobri sosedje, da se srečujemo in še naprej prihajamo kot ljudje k ljudem.« Franc Avberšek, eden zelo zaslužnih pri gradnji vodovoda, je prerezal vrvico, farni župnik Tone Krašovec pa je blagoslovil objekt in vodo. Potem so si vsi ogledali še notranjost in se odpravili do višje ležečega rekonstruiranega glavnega rezervoarja, ki meri 120 kubikov. Praznovanje v Vinski Gori so zaključih zadnjo nedeljo v juniju, ko so odprli obnovljen večnamenski objekt ob starem pokopališču. levo Franc Avberšek in farni župnik Tone Krašovec pri slovesnosti ob odprtju novega pretočnega rezervoarja. TONE TAVČAR Osrednja prireditev polzelskih gasilcev ob 90-letnici delovanja je bila minulo nedeljo. Po slovesni seji sta sledila gasilska parada in prevzem gasilskega avtomobila, ki so se ju udeležili tudi predstavniki OGZ Žalec, gasilci sosednih društev in številni krajani. O 90-letnici je govoril predsednik GD Polzela Ivi Kotnik, blagoslov avtomobila je opravil domači župnik Jože Kovačec. krstila pa ga je s steklenico šampanjca in s tem predala namenu Slavica Lešnik. Učenci OS Polzela so ob tem pripravili krajši kulturni program. Podelili so tudi več priznanj in odlikovanj, posebno pa so se zahvalili tistim, ki so kakor koli pomagali, bodisi z denarnimi prispevki ali prostovoljnim delom. Ob jubileju so pripravih še vrsto drugih aktivnosti, uredih na novem domu fasado in okolico doma. Na sliki: S slovesnosti ob prevzemu gasilskega avtomobila. T. TAVČAR V KS Gotovlje so konec minulega meseca praznovali krajevni praznik, ob tem pa pripravili vrsto prireditev. Osrednja je bila v zaselku Podvin, kjer so uredili javno razsvetljavo in odsek ceste Za-log-Jedert, pripravili slavnostno sejo, zvečer pa kulturno prireditev z zabavo. Za gotoveljski praznik je nedvomno največja pridobitev 1 km nanovo asfaltirane ceste Zalog-Jedert. Na odprtju, ki so se ga udeležili številni krajani in predsednik občine Žalec Milan Dobnik, sta govorila predsednik sveta KS Gotovlje Anton Rozman in predsednik režijskega odbora Ivan Podpečan. Cesto je odprla Zofka Nahtigal, gotoveljski pevci so zapeli nekaj pesmi, najmlajši pa pripravili krajši kulturni program. Zvečer so na osrednji kulturni prireditvi med drugim podelili bronaste, srebrne in 'zlate plakete KS Gotovlje. Bronasto je prejel Milan Gračner, srebrne Ivan Podpečan, Boris Pavčnik, Martin Puncer, Ivan Cokan in Jože Štokovnik, zlate pa Anton Rozman, Dani Florjančič in Prosvetno društvo Gotovlje. Na sliki: med govorom predsednika režijskega odbora za gradnjo ceste Ivana Podpečana. Nov odsek ceste je blagoslovil žalski župnik Viktor Arh. x. TAVČAR * REZERVNI DELI ZA PRALNE STROJE (za serviseije dodatni popusti) * garancija 24 mesecev za: . pralno.kuhalne aparate • hladilno-zamrzovalne aparate • barvne TV sprejemnike Gorenje ORAVA objektov oljnih gorilcev avtoradiev sat. anten Mirjan Mežnar ¥. Plreilca 5/t tel.: 063 779-133 V gozdu pouk zanimivejši Vodna ujma prizadela Savinjsko dolino Življenje v Taboru in na Vranskem se normalizira, posledice škode pa bodo odpravljali še dalj časa. Noč med torkom in sredo koncem junija si bodo krajani Tabora in Vranskega z okoliškimi vasmi zapomnili kot najhujšo v zadnjih desetletjih. Vodna ujma je neusmiljeno drvela z Zasavskih hribov in napravila ogromno škodo. Deroča voda je odnašala ceste in mostove, zalivala stanovanjske in gospodarske objekte, naplavila ogromno blata, uničila je številna polja, na srečo pa ni terjala življenj. Vsega, kar so prizadeti krajani doživeli, ni mogoče zapisati, mesec dni po tem tragičnem dogodku se življenje sicer normalizira, škodo pa bodo odpravljali še dalj časa. Žal pričakovane in potrebne pomoči za celotno sanacijo še vedno ni, krajani pa so vsem, ki so jim v najtežjih trenutkih pomagali, še kako hvaležni. Če bi hoteli našteti vse, bi bil spisek precej obsežen, zato vsem, ki ste pomagali in jim še nudite pomoč, v imenu obeh krajevnih skupnosti hvala. Tudi v tej reportaži ne bomo zajeli vseh prizadetih območij, saj nam prostor ne odpušča predstavitve vseh, izbrali smo le nekatere. V Ojstriški vasi je voda odnesla težko hlodovino z bližnje žage. Takšnih in podobnih prizorov je bilo precej, ' traktorje je dobesedno odnašalo in tudi uničilo. Najprej je bilo treba odstraniti naplavljeno blato, pri tem so krajanom poleg strojev pomagali tudi številni prijatelji, Pomembno pomoč je ponudila tudi Radenska z vodo, kajti gasilci, javni delavci in drugi. mnogi so ostali brez pitne vode. Ljudje pričakujejo ustrezno pomoč Katastrofalno neurje, ki je v velikem obsegu prizadejalo zlasti jugozahodni del naše občine, je naredilo ogromno škode in izničilo dolgoletna prizadevanja mnogih gospodarjev. Voda in plazovi so bili neusmiljeni. Rane v naravi pa bodo kljub sanaciji še dolgo vidne. Nekaj ur po tej naravni nesreči smo bili v Taboru in ob tem so nastale tudi pričujoče izjave nekaterih ljudi, ki so bili še vsi pod vtisom katastrofalne ujme. Vsekakor pa je i to le bežen utrip tistega dne, saj do ljudi, ki so utrpeli morda še hujšo škodo, niti nismo prišli. Že tisto, kar smo videli in slišali, je bilo več kot dovolj, da smo lahko dojeli bolečino, žalost, jezo prizadetih, ki so se počutili nebogljeno, apatično. Prav gotovo so bili v podobni situaciji tudi povsod tam, kjer je vodna ujma ubirala razdiralna pota, naj je bilo to v KS Vransko, Tabor ali Prebold. V KS Tabor smo spoznavali to katastrofo skupaj s tajnikom KS Vitkom Pozničem. Najprej smo se ustavili pri domačiji Marjana Sev-ška. »Povem vam, da še sedaj nisem prišel k sebi, saj preprosto ne morem razumeti, da lahko voda v dveh urah naredi toliko gorja in skorajda spravi človeka na kolena. Vse skupaj se je začelo nekaj minut po enajsti uri zvečer. Takore-koč v desetih minutah je bila povsod voda, tako da smo zbežali na podstrešje in tam nemočno opazovali, kaj se dogaja. Ob takšnih trenutkih človek preprosto otopi. Enostavno ne vem, kako bo. Voda mi je uničila pohištvo, gospodinjske aparate, skratka vse, kar sem imel, kar smo ustvarili. Pričakujem pomoč, jezen in žalosten obenem pa sem, ker me do tega trenutka še nihče ni obiskal, razen dveh novinarjev, in mi namenil vsaj nekaj spodbudnih besed, če že ne konkretne pomoči...« je z žalostnimi očmi pripomnil naš sogovornik. Od njega smo se podali še nekoliko naprej ob razdiralnem potoku Konjščici in se ustavili pred porušenim mostom družine Ljubič. Ob pogledu na to razdejanje ni bilo lahko govoriti in odpirati rane žalosti po prečuti noči in napornem dnevu, ko se je šele prav videlo, kaj je naredila uničujoča voda. Naša sogovornica Vanja Ljubič je sprva bila skoraj brez besed, potem pa se je razgovorila. »Ta trenutek ne vem, kaj bi prav- zaprav rekla? saj še vedno ne morem razumeti, da se je to sploh zgodilo. Toliko let dela je šlo po zlu v manj kot dveh urah. Ostali smo brez vrta, brez dvorišča, poplavljeni so avtomobili, uničenega je veliko let trdega dela. Nadejam se pomoči širše skupnosti, čeprav vem, da je na širšem našem območju podobno in ponekod še huje, saj so ljudje takorekoč odrezani od sveta. En sam človek v takšni situaciji ne more narediti ničesar, preostane mu le, da se zjoče. Ob tem pa tudi upam, da se kaj takega ne bo ponovilo. Odkar sem jaz tu, to je pet let, je Konjščica že dvakrat tekla izven svoje struge, sedaj. v tretje, pa je bila prav grozovita. Mislim, da se bo v prihodnje treba temu problemu in temu grabnu bolj posvetiti in najti trajnejšo rešitev,« je ob koncu našega pogovora dejala Vanja Ljubič. S tajnikom KS sva si nato ogledala močno prizadejano pokopališče ter se mimo njega podala po cesti za Šmiklavž, vendar le do hiše Cilke Bukovec, saj je tik ob njeni hiši porušen most, tako da se po tej poti ni moglo priti v Šmiklavž. Cilko smo povprašali, kako je doživljala.to strahotno noč. »Bilo je strašno. Najprej je bilo videti še vse nedolžno, potem pa je prihrumelo in v trenutku je voda zalila hišo. Močno je ropotalo po strehi in najprej sem mislila, da je na podstrešju kakšna žival, vendar so hlodi, ki jih je nosila voda udarjali ob drevesa in ta so ropotala po strehi, tako da sem mislila, da se bo vse skupaj podrlo. Bilo me je resnično strah. Že dolgo sem na svetu, voda je že bila velika, vendar čez dvorišče doslej še ni tekla,« je utrujena od prebedene noči in napornega dneva ob koncu dejala naša sogovornica. Bližala se je že noč, zato dlje s tajnikom KS nisva šla. Sicer pa z avtomobilom daleč tako ne bi prišla, saj so bili takorekoč uničeni vsi mostovi in poškodovani cestni odseki. Višje bi šli, strašnej-ša bi bila podoba uničujočega neurja, kot je dejal naš spremljevalec Vitko Poznič, ki nam je za konec tega kratkega utripa povedal še nekaj informacij. »Po prvem grobem orisu stanja naj bi voda uničila 15 mostov, prav toliko avtomobilov, uničene so vse makadamske ceste, uničenega je prek 3 km asfalta, mnogo njiv in posevkov itd. Posledice vsega tega pa se bodo pokazale šele kasneje. Škoda je neprecenljiva in je zaenkrat ni mogoče oceniti. Mislim, da je Tabor v desetih letih, kljub pomoči širše družbene skupnosti ne bo mogel povsem odpraviti...» je med drugim še dejal tajnik KS Tabor. Tabor zapuščamo z zavestjo, da v tem kratkem času nismo uspeli priti do ljudi, ki bi bili še kako potrebni tudi medijske pomoči, vendar kot mesečnik naš časopis k temu ne more prispevati prav veliko, vsaj ne takrat, ko bi bilo to najbolj potrebno. Vsekakor pa se bomo trudili, da z besedo in sliko spremljamo odpravo posledic tega strahotnega neurja tudi v prihodnje. Darko Naraglav Tudi osnovne šole sledijo klicu po vrnitvi k naravi. Eden od načinov, kako preživeti več časa izven šolskih zidov in se poleg tega še kaj naučiti, je planinsko-raziskovalni tabor. Osnovna šola Žalec ga je že drugo leto zapored pripravila za učence šestih razredov. V juniju je vseh šest razredov žalskih osnovnošolcev preživelo dva zanimiva in tudi naporna dneva na Mrzlici. Naporna zato, ker se tja seveda niso pripeljali z avtobusom. Kar peš so iz Liboj krenili najprej na Šmohor in nato na približno tisoč metrov visoko Mrzlico. Vmes so seveda počivali in si ogledovali rastlinstvo ter vse, na kar jih je opozoril učitelj biologije, ki jih je spremljal poleg razrednika in telovadnega učitelja. Vsak razred je šel na tabor sam, razen zadnje izmene, ko sta zaradi slabega vremena prejšnje dni na Mrzlico odšla 6. a in 6.b skupaj. Prav takrat smo si planinsko-raziskovalni tabor prišli ogledat tudi mi. Priznam, da sem se na Mrzlico pripeljala s šolskim kombijem in da sva bila s hišnikom tam pred prihodom otrok. Opazovala sva jih, ko so prisopihali po strmini navzgor. Najprej so utrujeni posedli na klopi, hip zatem pa so se že zagnali na gugalnice. Vrišča in dobre volje ni bilo konca. Navdušeno so pozdravili ravnatelja Adija Vidmajerja, ki je kot pobudnik planinskega tabora na Mrzlico prišel seveda peš. Sledil je ogled gozda z gozdarjem Miranom Orožnom. Jase so bile polne »prekrasnega cvetja in med njim so odkrili tudi vrsto pritlikavega irisa, ki ga tudi gozdar doslej še ni poznal. Po vrnitvi v planinski dom so bili učenci sprejeti v Planinsko društvo Žalec. Predsednik društva Janez Meglič jim je spregovoril nekaj besed dobrodošlice, Dušan Šip pa jih je po planinsko, kot se za tisoč metrov visoko pač spodobi, z vrvjo po zadnji plati. Resnici na ljubo smo bili takrat tepeni prav vsi, še prijazna oskrbnika doma. Učencem se je na Mrzlici pridružil še en njihov stari znanec, to je bil lovec Janko Krašovec iz Žalca. Predstavil jim je divjad, vpliv človeka na naravo in vlogo lovcev v gozdu. Pred večerjo so se učenci na nogometni tekmi pomerili še z ekipo svojih učiteljev. Tudi tokrat so zmagali tovariši, ki so pred tekmo povedali, da si pač ne morejo privoščiti, da bi se pustili premagati. In tako se je v veselem razpoloženju pri- bližal večer. Šele takrat je bilo konec dolgega šolskega dne, ki je pravzaprav minil, kot bi pihnil. Naslednji dan pa spet peš v dolino, po drugi poti, da je bolj zanimivo. In kaj so povedali o planin-sko-raziskovalnem taboru učiteljica in učenci? Velika gobarska razstava Gobarska družina Bisernica iz Celja, katere člani so tudi številni gobarji s Polzele, so letos pri gostilni Matjaž na Polzeli že šestič zapovrstjo pripravili srečanje gobarjev širšega celjskega območja. Zbralo se je okrog sedemdeset gobarjev, ki so po zajtrku odšli v bližnje gozdove nabirat gobe. Po štirih urah so se vrnili in pokazalo se je, da so nabrali kar 98 vrst gob, ki so jih razstavili, pred tem pa jih je znani gobarski strokovnjak iz Maribora Anton Poljar ločil glede na užitnost, polužitnost, neužitnost in strupenost. Razstavo s predavanjem je obiskalo veliko ljudi, ki pa jih je privabil tudi odličen gobji jedilnik, ki ga vsako leto na ta dan ponudijo v gostilni Matjaž. Gobarji upajo, a novosprejeti zakon teh tradicionalnih srečanj, ki so tudi poučna, ne bo preprečil, saj so prepričani, da ga s tako akcijo ne kršijo, temveč podpirajo, ker bodo na razstavi »v živo« v bodoče lahko predstavili tudi tiste gobe, ki so po zakonu zaščitene in jih je prepovedano nabirati. Na sliki: pogled na del razstave gob na Polzeli. T. TAVČAR Hmezad KMETIJSKA ZADRUGA TRNAVA-GOMiLSKOzoo Trnava 5a. 63303 Gomilsko Tel.: 726-097 726-098 Fax: 726-410 PO UGODNIH CENAH NUDIMO: - vse vrste gradbenega materiala - še posebej armaturne mreže, betonsko železo in izdelke iz betona, - reprodukcijski material za kmetovalce (umetna gnojila, vse vrste semen in zaščitna sredstva)! POSEBNA PONUDBA: - celoten program izdelkov JA TA - piščančje in puranje meso po DISKONTNIH CENAH. Za večje količine pričakujemo predhodna telefon-; ska naročila. Janja Žgank, učiteljica biologije in razredničarka 6. a: »Letos sem tu s svojim razredom, lani pa sem bila z razredom, ki ga sicer nisem učila. Moje mnenje o taboru je zelo pozitivno. V takšnem načinu življenja šele zares spoznaš otroke. Mislim, da bi vsak učitelj moral iti z razredom na tak tabor in tako spoznati otroke še z druge plati, ne samo s tiste, ko se učijo. Tu jih dejansko spoznaš v dušo, njihovo osebnost. Poleg tega se na ta način tudi nekaj naučijo, čeprav to ni merljivo, ker gre za čisto uporabna znanja, ne samo za šolsko snov.« Rok Podkrajšek, 6. a: »Po mojem mnenju je planinsko-raziskovalni tabor dober način, da se otroci seznanimo z naravo. Je mnogo bolj zanimivo kot v šoli. Na primer, pri pouku nekateri sploh nič ne poslušajo, tu pa so mnogo bolj motivirani. Res smo tudi utrujeni, ampak ne preveč.« Z Zimzelenom na morju Rok Cehner, 6.b: »Meni se pot ni zdela tako naporna, ker imam kar veliko kondicije. Malo smo sicer utrujeni, ampak kljub temu ne bomo šli kmalu počivat. Tabor nam pomeni tako zabavo kot pouk.« Veronika Savčev, 6. a: »Tu je lepo, zabavno, pa še naučimo se kaj zraven. Lepo je, da smo skupaj z razredom in razredničarko. Samo pot ie Na povabilo skupin iz žalskega Zimzelena in Centra za socialno delo Žalec smo se udeležili čudovitega srečanja s skupinami starih za samopomoč, ki delujejo na slovenski obali. Glede na to, da smo o tej dejavnosti obširneje pisali v predzadnji številki Savinjčana, objavljamo tokrat le krajše poročilo s te poti, z nekaj mnenji in vtisi. V lepem in sončnem vremenu je naša karavana veselih Zimzelenk, ki so jih spremljale mentorici skupin starih za samopomoč, Štefka in Irena, ter direktorica Centra, Pražnikarjeva, krenila na triurno pot do morja. V 35-sedežnem avtobusu pa smo bili še predstavnica občine Danica Dolinšek, muzikant Slave, avtor tega zapisa in socialna delavka Mija Pečnik iz mozirskega Centra, kjer bodo tudi začeli s tovrstnim delom. V turističnem naselju Bernardin nas je pričakala Branka Knific s svojimi sodelavkami in nas popeljala do pomola, kjer nas je že čakala preurejena ribiška ladja in na njej skupine starih za samopomoč z obale. Stiski rok, medsebojno pozdravljanje in objemanje je dalo vedeti, da so po vseh srečanjih sedaj že pravi prijatelji in znanci. Ob glasbi, ribjih specialitetah, dobrem vinu in nadvse prijetni in ustrežljivi posadki se je pričelo dvourno križarjenje ob slovenski obali. Za večino je bilo to nepozabno in enkratno doživetje, tudi za domačine, saj že pregovor pravi, da je kovačeva kobila zmeraj bosa. Prijeten je bil pogled na Portorož, Piran, Fieso, Strunjan in vso obalo, kjer je bilo že na desetine morja in sonca željnih kopalcev. Pred Izolo iz izkrcanjem smo za pol ure ustavili motorje ladje in se prepustili tihoti valov in galebom, ki so zaokrožali naše doživetje. To je bil čas, ki so ga prisotni namenili tišini in meditaciji. Po izkrcanju je sledil še ogled sečoveljskih solin, ki so s solinarskim muzejem in obnovitvijo proizvodnje soli ob njem prava turistična zanimivost. Sledilo je kosilo na Beleni Križu nad Portorožem, nato pa smo se vsi odpeljali do Socerba in njegovega gradu, se seznanili z njegovo zgodovino in grozodejstvi, ki so jih počenjali gospodarji gradu ♦ v................ nad svojimi podložniki. Srečanje smo zaključili z nepozabnim programom, v katerem je poleg skupin starih za samopomoč sodeloval tudi pevec Miran Zadnik. Pred slovesom še izmenjava daril in obljuba, da se kmalu po- PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE novno srečajo, če ne prej, septembra na Krnskih jezerih, kjer bo že tradicionalno srečanje Primorcev in Savinjčanov in tudi drugih skupin starih za samopoč, ki delujejo v Sloveniji. D. Naraglav CIZE Parižlje 1 BRASLOVČE NOVA ŠTEVILKA: tel./fax: 720-065 mobitel: 0609 617-441 PO UGODNIH CENAH NUDIMO: - material za vodovod (cevi, fitingi, vodovodne pipe, kompletna hišna kanalizacija, bojlerji...) - material za centralno ogrevanje (cevi, radiatorji vseh vrst, ventili, cisterne, peči, gorilci...) Pri nas kupljeni material vam tudi vgradimo! Obrtnikom nudimo dodatne ugodnosti! POSEBNA PONUDBA: - radiatorji KORADO - VRTNE SEDEŽNE GARNITURE (miza + 4 stoli - 6.280 SIT) jmnm »iTmnrmnrn iTrTrri;iTnrrrrrfT SAVINJSKA trgovska družba d.o.o. fetaeovfvioA. 6AVINJKA ŽjJUc l Posebna ponudba: SIT 97,60 SIT 119,50 SIT 329,00 SIT 141,70 SIT 49,90 SIT 78,90 SIT 1.729,90 SIT 155,20 ODE Zvezda 1/1 SIT 178,50 KISSalalkol SLADKOR kg SIT 112,00 KIS ZA VLAGANJE 1 SLADKOR 50/1 SIT 94,00 VINO Jeruzalemčan 1 KAVA BAR 100 g SIT 109,90 NAMIZNO VINO PRAŠEK Persil 3/1 SIT 999,00 Paško belo 1 PRAŠEK WeisserRiese 3/1 SIT 758,00 RADENSKA 1 SIR Gauda kg SIT 693,00 PIVO 0,51 KOZARCI ZA PIVO-zaboj VLAGANJE kom SIT 34,90 TOALETNI PAPIR kom Pozor, pozor! Na zalogi imamo te dni najbolj iskano stvar - HLAJEN NAKUPOVALNI PROSTOR. Hladen pot vas bo oblil, ko boste videli J neverjetno nizke cene! r Pozabite na visoke temperature v bla-» govnici Savinjka Žalec! *n IIaiTnila a o » « o o »ai u m aka flCfl 8 i a a 242 milijonov za najnujnejšo pomoč Dan po noči, v kateri je divjalo hudo neurje, se je izvršni svet sestal na prvi izredni seji. Po informaciji običinskega štaba civilne zaščite o stanju na priza-' detih območjih je sprejel sklep, da imajo neurje in poplave značaj elementarne nesreče. Na drugi izredni seji, 1. julija, so med drugim sklenili, da dodelijo 5 milijonov sredstev iz občinskega proračuna kot najnujnejšo pomoč 54 najbolj prizadetim družinam. Na tej seji so že podali prvo oceno škode, ki naj bi znašala 2,1 milijardi tolarjev. Ta ocena je bila predstavljena tudi na tiskovni konferenci, 5. julija. Na njej je predsednik izvršnega sveta Boris Krajnc med drugim povedal, da je vlada iz sredstev solidarnosti žalski občini namenila samo 20 milijonov tolarjev in da je o njihovem mnenju glede na dejansko škodo po neurju ta razrez neustrezen. To je verjetno posledica dejstva, da sta prizadeti območji prvi dan obiskala samo dva člana republiškega štaba za civilno zaščito, sicer pa ni bilo v žalsko občino nobenega predstavnika vlade. Nekaj kritičnih je bilo slišati na račun novinarjev, češ da v medijih niso ustrezno predstavili obsega škode, vendar so nazadnje predstavniki občine priznali, da tudi sami niso štorih vsega za to, da bi vladne može privabili medse. 7. julija je prizadete kraje vendarle obiskala medresorska komisija vlade za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Po tem obisku je bilo žalski občini odobrenih še 29 milijonov tolarjev dodatnih sredstev. Toda to ne zadošča niti za naj-nujneša opravila pri odpravi posledic neurja. Na svoji zadnji seji prejšnji teden je namreč izvrš- ni svet potrdil informacijo o že natančno popisani in ocenjeni škodi. Ta znaša v resnici kar 2.700,247.628,00 tolarjev! Na vodotokih je bilo za več kot 1,15. milijarde tolarjev škode. Popolnoma je bilo uničenih 9 km lokalnih cest, 28 km pa neprevoznih, skupaj za 212,6 milijonov tolarjev škode. Za obnovo javnih poti bo potrebnih 62 milijonov. Na lokalnih cestah je bilo porušenih 8, na javnih poteh pa 26 mostov, ka znaša 102 milijona tolarjev škode. Za sanacijo plazov na teh cestah in poteh bo potrebno zagotoviti dodatnih 112,5 milijonov. Škoda na električnem omrežju znaša 32 milijonov, na PTT-omrežju pa 11,6 milijonov tolarjev, Ujma je prizadela tudi javno vodovodno omrežje in 800 metrov magistralnega vodovoda, eno zajetje v KS Tabor je popolnoma uničeno. skupaj to pomeni še 26,4 milijonov tolarjev. predelih so največ škode povzročili plazovi, v dolinskem delu pa poplave, ki so odnašale zemljo, drugod pa nanašale mulj in blato. Ribiči so škodo na svojem območju ocenili na 11,9 milijonov tolarjev. K vsemu temu pa je potrebno prišteti še stroške, ki so jih imela gasilska društva pri pomoči ljudem v neurju in pri črpanju vode in mulja. Ti so ocenjeni na 3,4 milijone tolarjev. Prva republiška sredstva v višini 20 milijonov tolarjev so bila razdeljana za vodooskrbo, čiščenje vodotokov in cest ter gradnjo začasnih mostov. Ker so vsi na hudourniških potokih, jih bo prvo obilnejše deževje spet porušilo in povzročilo nove poplave. Zaradi 12 večjih plazov je nekaj domačij še vedno brez cestne povezave z dolino. Motena je oskrba s pitno vodo 2000 prebivalcev, 16 domačij pa je brez pitne vode in jo vozijo s cisternami. Zaradi plazu je po- Pomoč Rdečega križa Območni odbor Rdečega križa je že naslednji dan ponudil prizadetim v KS Tabor in Vransko posteljnino, hrano in pralne praške. V naslednjih dneh so razdelili 350 paketov s hrano, 1100 kg pralnega praška, 88 higienskih paketov, 75 jogijev, otroško hrano in posteljnino. Z denarnimi sredstvi v višini milijon tolarjev, ki so jih dobili od republiškega RK, so nabavili več kot 5000 kg jupola, kupili pa bodo tudi topli pod. Poplavljenih je bilo 67 stanovanjskih hiš in 109 gospodarskih poslopij, kar pomeni 242 milijonov škode. Škodo v gozdarstvu so ocenili na 26,5 milijonov tolarjev, v kmetijstvu pa na 704,7 milijonov tolarjev. Uničenih je 1200 ha kmetijskih zemljišč, ponekod pa je škodo povzročila tudi toča. Na hribovitih Denarno pomoč lahko nakažete tudi vi na enega od naslen-djih žiro računov: — KS Tabor: 50750-741-051-64152, za pomoč prizadetim v neurju — KS Vransko: 50750-645-64189, za ponesrečene v neurju — SO Žalec: 50750-655-406, sredstva solidarnosti za odpravo posledic v neurju trebno čimprej zgraditi nadomestno stanovanjsko hišo za Nemivškove v Črnem Vrhu. Za najnujnejša interventna dela bi v občini tako potrebovali vsaj 242,7 milijonov tolarjev. Kot je zapisal izvršni svet v prošnji za najnujnejšo pomoč ministru Pavlu Gantarju, bodo sicer ostali prebivalci sredi Slovenije odrezani od sveta in brez normalnih pogojev za življenje. Ti kraji so danes še demografsko ogroženi, se pa življenje v njih, počasi prebuja. Občina sama ni sposobna nadomestiti škode po neurju v naslednih desetih letih. Brez pomoči države bo življenje tod ponovno zamrlo. K. Rozman nrnrmmTi'mTnnnnnnnr Založba Znamenje iz Petrovč predstavila svoj prvenec ism Živeti, kot da Bog je V občinski matični knjižnici v Žalcu so predstavili prvo knjigo založbe Znamenje iz Petrovč. Heinz Zahrnt je avtor knjige z naslovom Živeti, kot da Bog je. O njej so govorili dr. Vekoslav Grmič, avtor uvodnih misli, urednik Drago Medved, lektor profesor Srečko Reher in direktor založbe Znamenje Ivan Arzenšek. Kot je povedal dr. Vekoslav Grmič, je knjiga novost na slovenskem knjižnem trgu, zlasti zato, ker jo je napisal protestantski teolog. Knjiga govori o slutnji, da Bog je, in o temeljnih krščanskih resnicah. Knjiga odgovarja na vprašanja, od kod, čemu in kam, kar zadeva naše življenje. Pove nam, kaj je najgloblje bistvo človeškega življenja, v čem je njegova naloga, njegov smisel in v čem polnost življenja. Knjiga je priročnik o veri in dr. Vekoslav Grmič meni, da avtor izhaja s stališč, da ima vsak človek svoj prav Svila in barve Amalije Hribar Vroče poletje je čas svile. Svile, ki poljublja kožo in jo hladi, četudi v razgretem ozračju ni čutiti nobene sapice. Naravna in ročno potiskana je tudi prava umetnina. Umetnina, ki je z vso upravičenostjo razstavljena v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Kajti to ni kitajska svila, ki ji morate verjeti, da je unikatna, marveč svilena umetnost oblikovalke Amalije Hribar iz Matk. V juliju je Amalija Hribar v Savinovem salonu pripravila prvo razstavo svojih unikatnih izdelkov. Na odprtju je nastopil Savinjski oktet pod vodstvom Milana Lesjaka, njene poslikave na svili pa je predstavila likovna kritičarka Marlen Prem-šak. Amalija Hribar je sicer oblikovalka, vendar jo vedno bolj mika slikarstvo, kar je bilo razvidno tudi z razstav- ljenih poslikav. Razstava v Žalcu je bila prodajna, zaprli pa so jo pred enim tednom. Vendar pa si lahko dela Amalije Hribar vedno ogledate tudi v Matkah. * K. R. in vsak po svoje išče odgovore na svoja problemska vprašanja. Založba Znamenje iz Petrovč bo v prihodnje izdala še nekaj knjig. Izdajah naj bi knjige, ki si jih ne upajo izdati druge slovenske založbe. Tako bomo kmalu izdali delo Hansa Kuenga Credo (sodobna razlaga apostolske veroizpovedi), Drebermano-vo knjižico in morda še knjigo slovenskega avtorja, pokojnega libeliškega župnika Vogrinca Nostra maxima culpa. Prva knjiga je izšla ob denarni pomoči Petrola, Hmezada, Zavarovalnice Triglav in Cetisa, v slovenščino pa jo je prevedla Ivanka Medved. T. TAVČAR litijska Moja dolina Od leve proti desni Srečko Reher, Ivan Arzenšek, dr. Vekoslav Grmič, Drago Medved in Ivanka Medved. Foto: T. T. SERVIS zamrzovalnikov in hladilnikov (vseh vrst) in menjava izolacij na podu. Servisiramo hitro in strokovno. MILAN TERGLAV Polzela 137/a tel.: 720-406 Veronika Sv. LovrencJGornja vas) 24, Prebold Telefon: 723-325 SLADKOR 50/1 KG OLJE ZVEZDA 11 POKROVČKI ZA VLAGANJE 36 kom. 94,00 BUČNO ODE 11 466,00 175,70 BAR KAVA 1 kg 1.100,00 MARGARINA za peko 1 kg 287,00 340,00 MALINOV SIRUP 11 205,00 Zelo ugodne cene: FANTE, COCA-COLE, DEITA, ŠUMA, mineralne vode... v 2-litrski PVC embalaži! Odprto: TRGOVINA: od 8. do 19., sobota do 15., nedelja do 11. ure; BISTRO: od 8. do 22. ure. AC LEVEC Levec 18, v prodajnem centru MODERNI INTERIERJI LEVEC -------- telefon.: 063/27-409, fax: 28-708 Prodaja avtomobilov: MERCEDES-BENZ Po ugodnih cenah na zalogi model 124 - E Honda Ponovno v prodaji HONDA novi ACCORD in ostala vozila iz programa AUTOCOMMERCE! Ugodni krediti za vsa vozila! MOŽNOST PREPEVANJA IN IGRANJA NA KITARO! - KONJSKE SPECIALITETE -- TEQUILA BOOM! - GRANATA! ___ - BUČNICE - 833Î0 ŽA128 Radio Goldi Prebold oddaja na valovni dolžini 87,8 MHz vsak četrtek od 20. do 22. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Vsak četrtek so ob 20.30 na sporedu novice, nekaj minut prej pa obvestila in vabila. Ob 21. uri lahko prvi četrtek v mesecu poslušate oddajo S harmoniko na pot, drugi četrtek Vrtiljak glasbenih želja, tretji predstavlja Glasbene novosti z Žaninih polic, zadnji četrtek v mesecu pa prinaša nagradno oddajo Skrivamo - odkrivate in Ježeve bodice. Vsako nedeljo se spored začenja s Poletnim utripom ob 9.15, sledijo vabila in obvestila ter ob 10. uri pregled novic. Prvo nedeljo v mesecu ob 10.15 studio obišče gost dopoldneva, drugo nedeljo sta na sporedu rubriki Za dobro počutje in Mladi imajo besedo. Tretjo nedeljo se pogovarjamo o Življenju okoli nas, zadnjo nedeljo v mesecu pa vam pomagamo z rubriko Kam bi del ter z vami izbiramo osebnost meseca. Seveda pa tudi na Radiu Goldi ni nedelje brez čestitk. Za mlade je na sporedu vsako soboto od 16.30 do 18.30 Rock pod Žvajgo. Poslušajte radio, ki vam je najbliže - Radio Goldi Prebold! Ugodnosti imetnikom tekočih računov xxvxxwwxxxxxxvxyvyxxyxxvxyxxyxyxxxwxxxyxxvxx^ tel.: 107-420 Z NAMI VAM BO POZIMI T0PL0I | kVXVXVXYXWWVX\\\W\WWWXWY\V\\\\\\\\\\\\\\\^ Brezgotovinsko poslovanje je v svetu uveljavljeno že desetletja, pri nas pa si vse bolj utira pot. Tudi SKB banka, ki ima svojo enoto v Žalcu, nudi številne ugodnosti, če jim zaupate svoje osebne prejemke. Tako vam nudijo vse, od deviznega poslovanja do posredovanja pri prometu na borzi, posebno skrb pa namenjajo brezgotovinskemu poslovanju, ki občanom omogoča dvigovanje sredstev v 36 ekspoziturah in agencijah po vsej Sloveniji ter v vseh slovenskih FTT-enotah. In kaj SKB banka nudi imetnikom tekočih računov? Sredstva na tekočem računu obrestujejo z 80-odstotno rastjo cen na drobno v Sloveniji. Že po prvem prilivu sredstev na tekoči račun vam ponudijo limit v višini priliva za naslednjih šest mesecev, v primeru pozitivnega poslovanja pa si lahko limit podvojite. Najugodnejše kratkoročne in dolgoročne kredite nudijo le imetnikom tekočih računov. Pridobite si lahko tudi zlate čeke, s katerimi poravnavate kupnine in druge obveznosti do zneska 100.000 SIT, če pa ste imetnik kartice Eurocard SKB, lahko imate 12 mesecev limit v višini dvakratne plače. Z bančno kartico lahko dvigujete gotovino do 30.000 SIT. Z brezplačno uporabo banko-tela imate vsak dan podatke o vašem stanju na bančnem računu. Imetniki tekočih računov lahko v vseh enotah SKB banke zaprosijo za kartico Magna. Brezgotovinsko poslovanje je prihodnost uspešnega poslovanja. Zglasite se v žalski poslovni enoti ali pokličite po telefonu: 715-112. li II SKB BANKA D.D. VOŠNJAK TRGOVINA IN MONTAŽA ŠEMPETER, pri železniški postaji PROSIMO, BODITE POZORNI NA NAŠO NOVO TELEFONSKO S®/ ŠTEVILKO: 702-100 ^ M/i? In ob tem še nekaj naših cen: KABEL PGP 3x1,5 39 SIT/m KABEL PPR 3 x 1,5 39 SIT/m ČRPALKA GRUNDFOS 1" 9.900 SIT BOJLER LIKO 80 I 17.400 SIT ČRPALKA FONTANA 8.700 SIT CEMENT (vreča) 525 SIT DEMIT FASADA 5M,kompl. 1.810SIT/m2 STROKOVNA IN HITRA POSTREŽBA DOSTAVA NA DOM, MONTAŽA IN PROJEKTIRANJE SO NAŠE PREDNOSTI Brez popustov izjemno ugodni! Hmezad HMEZAD KMETIJSKA ZADRUGA BRASLOVČE BRASLOVČE 23 63314 BRASLOVČE telefon: 709-075, 709-080, 709-072, fax: 709-075 'V PRODAJAMO TRAKTORJE PO ZELO UGODNIH CENAH! STARE CENE - POPUSTI -KOLIČINE OMEJENE ZETOR — vsi tipi TORPEDO DEUTZ TOMO VINKOVIČ SAME DELFINO UNIVERZAL - vsi tipi NA ZALOGI IMAMO VSO KMETIJSKO MEHANIZACIJO PROIZVAJALCEV: sip Šempeter tajfun planina ino brežice CREINA KRANJ TKM SEŽANA BCS TEHNOSTROJ LJUTOMER FERRALIT ŽALEC UVOZ IZ ITALIJE PRODAJAMO TUDI: VODOVODNI MATERIAL MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE ELEKTRO MATERIAL BARVE IN LAKE Dajemo ugodne kratkoročne in dolgoročne kredite! BELO TEHNIKO Po dogovoru vam kupljeno pripeljemo tudi na dom! ŠKROPIVA Priporočamo se za nakup! SEMENA POLETNE MOŠKE, ŽENSKE IN OTROŠKE KONFEKCIJE • čudovito pecivo: kolaček, jabolčni žepek, kajzarice, mini kruhki slasten francoski in česnov kruh Varno pot na dopust vam zagotavlja Vulkanizerstvo Štefančič v Arji vasi Vulkanizerstvo Štefančič, ki se je preselilo v nove poslovne prostore v Arji vasi, vam zagotavlja varno pot na dopust ali potovanje. Poleg bogate izbire avtogum Dunlop, Michelin in Sava nudijo tudi aluminijasta platišča za osebna in terenska vozila. Cene so izredno ugodne, pri njih kupljene gume vam tudi brezplačno montirajo. Zanimiva je tudi ponudba obnovljenih gum, ki so seveda cenejše od novih. Če se boste torej oglasili pri njih, boste lahko vašega jeklenega konjička opremili za varno in prijetno vožnjo, saj vam v trgovini ponudijo različno opremo, njihov servis pa je opremljen z najsodobnejšo tehnologijo. Vulkanizerstvo Stefančič je odprto vsak dan od 8. do 19. ure, v soboto pa od 8. do 12. ure, pokličete jih lahko tudi po tel.: 707-051. ep Avto Celje in Avtoservis Kralj sta v prostorih kmetijske zadruge na Polzeli odprla novo avtotrgovino. Trgovina je založena z rezervnimi deli VW - Audi, Renault, Zastava in Lada. Za ostala vozila vam priskrbijo rezervne dele po naročilu. V trgovini boste našli tudi mnogo dodatne opreme za vse tipe vozil in proizvode Elf. Vendar to še ni vse! V mesecu avgustu bodo začeli uradno prodajati celoten program vozil: Peugeot, Fiat, VW-Audi, Mitsubishi, Renault, Lada in Suzuki Maruti. Vsem strankam bodo na voljo strokovni nasveti njihovih strokovnjakov, tako da boste lahko izbali pravšnjega »konjička« zase kar na enem mestu. Če imate težave z avtomobilom ali nameravate kupiti novega, potem se vam izplača obiskati avtoservis in avtotrgovino Kralj na Polzeli. Z veseljem vam bodo svetovati. Odpiralni čas od ponedeljka do petka je od 7. do 12. in od 14. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Lahko pa pokličete tudi po telefonu 720-283. Na sliki: direktor Avto Celja. Kregar odpira novo trgovino na Polzeli. ep-tt Elekom - elektromehanika Komerički r—-------------- 5 Trgovina m servis g £ E L P O Žalec, Mestni trg 6 telefon: 715-505 ,o'- KLIMA NAPRAVE * servis in popravilo gospodinjskih aparatov * prodaja rezervnih delov * ekspres izdelava ključev £ Odprto: od 8. do 18.30, sobota do 12. ure. i 3 t\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\W\> NAKUP VAM BOMO OLAJŠALI Z UGODNIMI KREDITNIMI POGOJI TER PODAJO NA 5 ČEKOV BREZ OBRESTI! UGODNO NA ODDELKU ŠPORTA: „ * OPREMA ZA KAMPIRANJE (spalne vreče, senčniki, vrtne garniture, hladilne torbe.:.) * ŠOLSKE TORBE že za 2.744,40 SIT PRISRČNO VABLJENI NA UGODNE NAKUPE! „«'«‘V0 francoski kruh bomo pekli v PC Lena Levec Podjetje ELEKOM, d.o.o. - ELEKTROMEHANIKA KOMERIČKI je zasebno družinsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno pred dobrima dvema letoma. Njegov direktor je ing. Andrej Komerički. Osnovna dejavnost podjetja so storitve s področja elek-tromehanike. Poleg teh opravljajo še storitve s področja elektroinštalacij, v zimskem času pa tudi storitve sečnje in spravila lesa iz gozda. Poleg tega vam nudijo celoten program elektromotorjev TIBA Ljubljana, SIEMENS iz Nemčije ter razne črpalke za vodo in druge medije. Elektromehanične storitve predstavljajo predvsem popravila in previjanje vseh elektromotorjev, vse do 200 KW moči, previjajo pa tudi agregate, generatorje in transformatorje. Cene so zelo konkurenčne, elektromotor pa vam previjejo tudi v štiriindvajsetih urah! Pizzerija Verdi v Grižah Soparen večer je bil pravi balzam ob pokušini priljubljenih pic in gašenju žeje s pivom."Številni prijatelji in znanci so ob zvokih žalskega pihalnega orkestra počastili dogodek ob odprtju gostinskega lokala Verdi, ki je tako obogatil ponudbo v Grižah. Boštjan Verdnik in njegovi, sodelavci so si nabrali številne izkušnje, zato tudi nudijo bogato izbiro pic, lahko pa vam zaupamo, da je pokušina uspela in da vas Pizzerija Verdi ne bo razočarala. Nečak Luka je picerijo odprl s prerezom traku in prisrčnim vabilom. jk V Petrovčah 168 že nekaj časa obratuje sicer nova elektromehanična delavnica podjetja Elekom. V elektromehanični delavnici podjetja ELEKOM poleg že omenjenega servisirajo električno ročno orodje ISKRA, BRACK&DECKER, BOSCH, HILTT in ostale znamke. Popravljajo in previjajo črpalke IMP Ljubljana ter druge, tudi potopne črpalke. Prav tako vam popravijo vibracijske igle za beton WACKER. Delovni čas je od 7. do 17. ure, sprejmejo pa vas tudi izven delovnega časa. Njihova telefonska številka in številka telefaksa je 063/708-108. V podjetju ELEKOM-ELEKTROMEHANIKA KOMERIČKI še priporočajo s svojimi storitvami, za katere jamčijo ugodne cene, visoko kakovost in kratke časovne roke. EP Letni vrt z glasbo Gostišče Asado v Žalcu je svojo ponudbo obogatilo še z letnim vrtom. V vročih poletnih dneh je gašenje žeje in pokušina bogate izbire jedi na žaru v letnem vrtu še posebej zanimiva in dobrodošla. Pripravljajo tudi nedeljska kosi- la, brezplačno vam pri kosilu ponudijo brezalkoholno pijačo. Še posebej pa kaže omeniti, da so v gostišču Asado poskrbeli tudi za zabavo, vsak petek in soboto zvečer igra v letnem vrtu ansambel Mix Max. ep Trgovina in šiviljstvo Pred dnevi so v Žalcu, v Hausenbichlerjevi ulici, kjer je bila prej videoteka Puma, odprli trgovino Perla. V njej najdete prodajalko, ki vam bo prijazno pomagala izbrati blago, ki vam pristo-ja. Za tiste, ki hočete biti izvirne, lepe, nekaj posebnega, sešijejo obleko tudi »čez noč«. Vsem, ki vam je šivanje hobi ali posel, pa ponujajo različne okrasne trakove, gumbe in gumbnice, sukance, šivanke ter še marsikaj Brezplačno vam pomagajo z nasvetom, če se vam pri šivanju ali kreiranju kje zatakne. S spodnjim perilom Beti Metlika in Lisca Sevnica vam ta trgovina popestri ponudbo vročega poletja. Lahko rečemo, da je trgovina Perla pravi biser, ki vas bo razveselil; prepričajte se. Od ponedeljka do petka je odprta od 8.30 do 12.30 in popoldne od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. ep, tt ZANA HMEZAD TP ŽANA ŽALEC Mestni trg 2 63310 ŽALEC Objavlja prodajo rabljene trgovske opreme: - prodajni pulti 2 blagajniški pulti - 6 kompresorjev na hlajenje * - 3 tehtnice za delikateso BIZERBA 3 kg - 2 ročna paletna viličarja - žični boksi na vožičkih - betonski podstavki za kolesa - razni deli trgovinske opreme - steklena in plastična embalaža - tovorno električno dvigalo 1500 kg Ogled in prodaja v PC LENA Levec vsak dan od 10. do 15. ure od 18. 7.1994 do razprodaje (tel. 063 26-313). Planinski izlet na Raduho Učenci, starši in učitelji Posnemanja vredna aktivnost V planinski koči na Loki pod Raduho smo pred kratkim srečali ravnatelja žalske OŠ Adija Vidmajerja in skupino osmošolcev z razredničarko Lidijo Koceli, ki je bila glavna pobudnica za ta planinski izlet. Udeležili so se ga tudi starši mladih maturantov«. Za sabo so imeli lep kos prehojene poti, povzpeli pa so se tudi na vrh dva tisoč metrov visoke Raduhe, nekateri med njimi pa so si ogledali tudi Snežno jamo. Njim še posebno velja čestitati za vzdržljivost. In kaj so nam povedali o izletu in vtisih? Ml Adi Vidmajer, ravnatelj OŠ Žalec: »Razredničarka 8. c. razreda Lidija Koceli se je odločila, da organizira s svojimi varovanci in starši lep zaključni izlet. Kot dolgoletnega planinca me je naprosila, da ji pri tej akciji pomagam, saj Raduho izredno dobro poznam. Vesel sem, da je prišlo do tega, hkrati pa pričakujem, da se bodo v prihodnje tudi drugi razredniki odločili podobno. Mislim, da je takšna oblika izletov in spoznavanj s starši enkratna, še posebno zato, ker je to v planinah«. Lidija Koceli, razredničarka: »Z učenci sem kot razredničarka prehodila štiriletno pot, danes jo na nek način zaključujemo; čeprav naj bi prav ta izlet prispeval k ohranitvi naših stikov. Skupaj z učenci in starši naj bi se tako kot danes dobivali tudi v prihodnje. Za organizatorja prihodnjega srečanja smo izbrali nekakšnega botra, ki bo poskrbel, da se drugo leto zopet zberemo na podobnem izletu. Osebno sem zelo zadovoljna in kar nekam lažje je to naše slovo, ki naj to pravzaprav ne bi bilo.« Vili Debevc, oče učenke in organizator naslednjega srečanja: »Kot eden izmed staršev odraščajočega otroka. se nas je zbralo toliko, da smo vsi skupaj zjutraj začeli in prebrodli napore dneva, vzpona in spusta ter ob svojih otro-kih preživeli nepozaben dan. Z Raduhe odhajamo z obljubo, da se prihodnje leto ponovno dobimo. Ker so me določili za botra, se bom potrudil, da bo tudi prihodnje srečanje prijetno. Tako kot vsi si tudi sam želim, da vse te napore, zadovoljstva in podobne tegobe in užitke kmalu doživljamo skupaj.« Katja Goršek, učenka: »Odkrito povedano, bilo je kar naporno, manjkalo mi je prave kondicije, zato so bili občutki * 1: w otroka, ki je končal osmi razred, sem se udeležil (tega čudovitega izleta. Vesel sem da 70 let Lovske družine Prebold Skrb za ohranitev divjadi Preboldski lovci praznujejo letos visok, sedemdesetletni praznik. Za njimi je že nekaj odmevnih prireditev, posvečenih temu jubileju. Tako so imeli minuli mesec slavnostno sejo, na kateri so podelili priznanja Slovenske lovske zveze in društvene plakete, kmalu zatem so pripravili tradicionalno strelsko tekmovanje in lovsko veselico, prihodnji mesec, točneje 14. avgusta, pa bo po celotedenskih aktivnostih lovska prireditev s povorko »zelene bratovščine« iz vse Slovenije, kar bo krona praznovanju 70-letnice LD Prebold. Na prireditev, ki bo potekala na prostoru preboldskega gaja, pa lovci vabijo prav vse krajane in občane žalske občine. Ob tem prazniku velja vsaj na kratko orisati prehojeno pot LD Prebold. Na prijeten in zanimiv način je to storil predsednik LD Prebold Marko Razboršek na slavnostni seji na Goljavi. Prisotni smo tako zvedeli, da so prvi znani pisni podatki o pričetku organiziranega lovstva na območju Prebolda iz leta 1924, točneje 14. oktobra 1924, ko je bilo v Preboldu ustanovljeno Lovsko društvo Št. Pavel pri Preboldu. Društvo je imelo v začetku v zakupu občinsko lovišče v obsegu 1775 hektarjev, v letu 1930 so svoje lovišče še povečali in tako so dve leti pred H. svetovno vojno imeli v zakupu lovišče, veliko 3.326 hektarjev. Prav tako kot lovišče se je z leti večalo tudi število članov. Tako je bilo leta 1933 17 članov, leta 1940 pa že 23. V tem obdobju je vodilno vlogo v preboldskem lovstvu igral Franjo Sente, ki je bil nameščenec v preboldski tovarni. Leta vojne vihre so povsem omrtvila društveno delo. V NOB je sodelovalo več preboldskih lovcev, trije od njih niso dočakali svobode. Po vojni se je društvo na novo ustanovilo, leta 1948, s priključitvijo Lovske družine Marija Reka, pa se tako člansko kot tudi velikost lovišča močno poveča. Lovišče obsega še danes 3940 hektarjev, žal pa se je zaradi intenzivne pozidave prostora in industrializacije bistveno zmanjšala lovna površina. V jubilejnem letu ima LD Prebold 48 rednih članov, dva lovca pripravnika in tri kandidate. Vsi pa so nadvse ponosni na svoj lovski dom na Goljavi, kjer se srečujejo tudi mnogi ljubitelji narave iz Prebolda in drugih krajev Savinjske doline. Andreja Dolinšek, učenka: »Sedaj, ko so glavni napori za nami, ko je vrh Raduhe osvojen, je še prijetnejše kot takrat, ko smo se šele vzpenjali. Vesela sem, da je prišlo do tega izleta, ki nima nobene zveze s šolo oz. zaključnin šolskim izletom, saj smo se sem gor podali povsem prostovoljno. Lepo smo se imeli, zato si želim, da se še večkrat dobimo.« po osvojitvi vrha toliko prijetnejši. Razredničarki Lidiji in staršem ter seveda ravnatelju se zahvaljujem za ta izlet, ki nas je, mislim, še trdneje povezal.« V lovišču Lovske družine Prebold predstavlja najpomembnejšo divjad srnjad. Dovolj je še poljskega zajca, v ravninskem delu živijo fazani, ki pa enako kot jerebice nimajo takšnih pogojev za življenje, kot so jih imeli nekoč. Lovci skušajo z raznimi posegi povečati njihovo število. V višjih predelih lovšča na območju Mrzlice in Homiča še živi divji petelin, na katerega so preboldski lovci še posebno ponosni. V višje ležečih loviščih so še divji prašiči, katerih sta-lež skušajo držati na okolju primernem številu. Od ostale divjadi je v lovišču še precej lisic, jazbecev, lom zlatic in belic, število gozdnih jerebov pa v zadnjem času precej upada. Poudariti velja, da posvečajo preboldski lovci veliko pozornost prav gojitvi divjadi. Vsako leto obnovijo in založijo preko 120 solnic za srnjad, vzdržujejo potrebno število visokih prež, redno obdelujejo dve krmni njivi in v zimskem času skrbijo za redno založenost krmišč za malo divjad. LD Prebold gospodarno ravna z uplenjeno divjadjo, izkupiček pa vlaga nazaj v lovišče: Povrne škodo, ki jo stori divjad, divjad krmi in vzdržuje lovišče. Del odstrela vsako leto namenijo’* tujim lovcem kot prispevek k širjenju turistične ponudbe Slovenije. Sicer pa o preboldski zeleni bratovščini lahko povemo še mnogo več, vendar naj bo to zaenkrat dovolj. Ob njihovem jubileju pa tudi naše čestitke. D. Naraglav Turistom naproti Čeprav smo mislili da so minili časi ko so se cestarji lotevali obnove cestišč v glavni turistični sezoni pa temu očitno ni tako. Stare navade se nadaljujejo in tako smo lahko več kot štirinajst dni tarnali in se jezili nad cestarji, ki so povzročili dolge kolone na cesti Šentrupert Vransko. Jezo so čakajoči v neznosni vročini stresali nad delavci, ki paiso še najmanj krivi takšni odločitvi. Z boljšo organizacijo bi dela gotovo lahko tekla hitreje, pa tudi ponoči bi bile vrste krajše. Dogodek je pravi bojkot turistične sezone in leta turizma v Sloveniji. jk Vsejavanje semena Matej Pečnik, učenec: »V tej karavani pohodnikov veljam za šaljivca, vendar mi danes pri vzponu ni bilo nič kaj do smeha. Tudi kolegi in kolegice se mi niso mogli kar prida smejati, saj sem bil zmeraj zadaj. Čeprav je bilo naporno, sem sedaj zelo vesel, da mi je uspel ta podvig. Svojo pot na vrh Raduhe si bom dobro zapolnil, upam pa, da tudi drugi.« D. N. Obveščamo vas, da lahko naročite strojno vsejavanje semena trav in detelj v obstoječo travno rušo s sejalnico firme KOCKERLING. Sejalnica ima delovno širino 2,0m ter 24 nožev. Zmogljivost sejalnice je odvisna od terena in znaša 0,6-1,0 ha na uro. Vsejavajo se tiste vrste trav oz. detelj, ki manjkajo na travniku. Izbira semena je odvisna od tega, kakšna so tla ter kakšna bo raba travnate površine (košnja, paša, paša in košnja). Količina semena je 10-20 kg na hektar. Setev lahko naročite na KZ Gotovlje, tel. 713-193 in 713-151, ki je istočasno izvajalec storitve. Okvara na okvaro Žalski komunalci vsakodnevno krpajo dotrajan cevovod v Žalcu. Vsaka odprava »defekta« jih stane po izjavi g. Glušiča 100 tisoč SIT. Ker so v dobrem tednu imeli pri vrtcu kar dve okvari, na eni že tretjo zaporedoma, se postavlja vprašanje ali ne bi bilo racionalneje zamenjati celotno cev ali pa celo omrežje. Komunalci pravijo da je za takšno odločitev pristojna občinska vlada. Morda bo pa vlada sprejela racionalnejši ukrep.- jk KOMUNALNO PODJETJE p.0. 63310 ŽALEC, Nade Cilenšek S, telefon 063/715-225 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občine Žalec je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Sporočilo o okvari lahko sporočite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 0609/612-731 Uradne ure za stranke v DE Vodovod so vsak torek in četrtek od 7. do 11. ure. Cena storitve (brez potrebnega semena) znaša 90 DM na hektar posejane površine v to- -larski protivrednosti na dan setve. Seme travnodeteljnih mešanic za vsejavanje je na voljo v kmetijski prekrbi v Žalcu, tel. 713-108. Zaradi intenzivnega izkoriščanja travnikov in pašnikov travna ruša vsebuje manj kakovostnih vrst trav in detelj, močneje so se pojavili travniški pleveli, hranilna vrednost pridelka se je zmanjšala. Z vnosom semena kvalitetnih trav in detelj v obstoječo travno rušo izboljšamo botanični sestav ter s tem tudi pridelek hranilnih snovi. Pomembno je, da sejemo 2-5 dni po drugi, tretji ali četrti košnji v ne preveč suhem ob- Travne mešanice pa lahko kmetovalci naročijo oziroma kupijo po ugodni ceni v Kmetijski preskrbi Žalec, kjer lahko nabavijo tudi druge kmetijske potrebščine, med drugim gumi stojišča za živino in varnostne loke za traktorje. dobju, saj vlaga v tleh precej vpliva na dobro kalitev semena. Setev spomladi in jeseni je možna, vendar samo v primeru, če ni nevarnosti slane. Vedeti moramo, da je konkurenčnost obstoječe ruše glede hitrosti rasti manjša ali večja (odvisno od časa setve). Zato je potrebno opraviti po setvi čistilno košnjo, ko obstoječa ruša doseže višino 15-20 cm. S tem omogočimo novim rastlinam, da pod enakimi pogoji z obstoječo travno rušo rastejo do naslednje košnje. Za dodatne informacije lahko pokličete na kmetijsko svetovalno službo Žalec, tel. 715-211, in na Kmetijsko zadrugo Gotovlje, tel. 713-193 in 713-151. SERVIS BELE TEHNIKE in ELEKTROINSTALACUE Dani PIKL, Šempeter 79, tol.: 063/701-250 Popravilo pralnih strojev, el. štedilnikov, termoakumulacijskih peči, bojlerjev... ____________ /M Izdelava In montaža izpušnih loncev in cevi iz aluminlzirane pločevine za: e osebna vozila e lažja tovorna vozila e traktorje VLADIMIR MARN, Vransko 18, telefon: 725-106 Mag, sc. Franjo Velikanje, dr. med. Hura, počitnice so tu!! Da, za večino učencev in dijakov sta julij in avgust bolj ali manj zasluženo počitniška meseca po skoraj letu dni pridnega učenja in pisanja domačih in šolskih nalog. Otroci in odraščajoča mladina so sproščeni, koncentracija je tudi v vsakdanjem življenju popustila, zato so tudi večje nevarnosti, ki ogrožajo zdravje in prežijo nanje vsak dan. Nanje pa je potrebno opozoriti predvsem odrasle, ki lahko bistveno pripomorejo k varnosti. Pozor - otroci' v prometu! Napačnoje misliti, da je treba paziti na nepremišljenost otrok samo v prvih dneh septembra, ko malčki prvikrat korakajo proti šoli. Takrat običajno niso sami. med počitnicami pa so bolj ah manj res prepuščeni sami sebi in cesti, saj so dopoldne starši večinoma v službah, otroci pa brez šolskih skrbi uživajo v svobodi. Odrasli se morajo takrat, ko opazijo otroke ob cesti, ki so zatopljeni v igro, bodisi z žogo ali brez nje vedno zavedati da obstaja možnost, da jih igra napoti proti cestišču - ali otroka tja uide žoga ah pa ga lovi prijatelj in nima kam drugam kot na cesto. Novejši šport je vožnja z rolko, najnovejši pa vožnja z rolerji. Pogosto se otroci nepričakovano zapeljejo s pločnika na cestišče, zelo nevarno je, da se »vozniki« rolerjev obnašajo kot pešci, ko prečkajo cesto na prehodu za pešce - vendar pa je njihova hitrost dosti večja, zato priporočam avtomobilistom, da so vedno pozorni na take »pešce«, ki se običajno nimajo časa prepričati, ah je cesta prazna ah če se bo bližajoče vozilo lahko pravočas- no ustavilo pred prehodom za pešce. Seveda so pozornosti potrebni tudi mladeniči, ki se vozijo s kolesi ah mopedi, sami ah v dvoje, z dekleti, na novo zaljubljeni, in ki se želijo pkazati z vožnjo po-zadnjem kolesu ter seveda ne pazijo na promet. Tudi malček, ki hiti po pločniku, je potreben posebne pozornosti. Morda je dobil sto tolarjev in hiti kupit sladoled. Vroče je in v mislih je že v trgovini pri zamrzovalni skrinji, zato bo morda nepremišljeno stopil pred naš avto. Čeprav je tudi nam v avtomobilih vroče, si vzamimo čas in bodimo pozorni na vse, kar se dogaja v bližini cestišča! Nevarnosti pri sončenju in kopanju! Večina otrok preživi počitnice doma, da pa niso prikrajšani za »vodne« užitke, sončne dneve preživijo ob vodi, kjer se je mogoče sončiti in takoj tudi ohladiti. Dobro je biti seznanjen z nekaj pravih, naj smo na morju ah ob Žovneškem jezeru. Že nekaj-let beremo v časopisih ter poslušamo po radiu in televiziji o nevarnosti sončnih žarkov zaradi-povečanedga ultravijoličnega sevanja zaradi tako imenovane ozonske luknje. Zato ni odveč ponovno priporočiti, da se med 11. in 16. uro pretirano ne izpostavljamo soncu in primemo zaščitimo kožo z ustrezno kremo; predvsem to velja za ne-osončeno kožo in manjše otroke. Kopanje v rekah in jezerih prinaša več nevarnosti - ni nevarna samo globoka voda, kjer lahko neplavalci utonejo, tudi neznana plitvina je lahko usodna za korajžnega skakalca na glavo. Pa še to - ne pojdimo v vodo razgre- ti od sonca, s polnim želodcem-hrane ah glavo pijače. Pride lahko do nenadne izgube zavesti ah krča mišic, posledica pa je lahko utopitev. Pri pretiranem izpostavljanju soncu lahko pride do opeklin. Koža je močno rdeča, peče, boh in skrbi. Če se pojavijo mehurji, mora tak bolnik k zdravniku. Sončarico povzroči direktno dlje časa trajajoče sončenje nezaščitene glave. Znaki so povečana temperatura, glabovol, omotica in vrtoglavica. Bolnik lahko tudi bljuva, postaja lahko vedno bolj omotičen, celo, nezavesten. Pri nudenju prve pomoči prenesemo bolnika v senco na hlando, naj leži z dvignjenim vzglavjem, na glavo mu damo mrzle obkladke. Če se stanje ne izboljša, ga prepeljemo k zdravniku. Pogosto zbolijo majhni otroci - zato klobuk na glavo! Mali sovražniki v naravi! Pri svobodnem gibanju v naravi - če hodimo po travi ah slaob očiščeni podrasti v gozdu - nam grozi srečanje z različnimi insekti, ki so v zadnjih letih izrazito nasilni, radi pičijo in povzročijo srbeče izpuščaje in manjše rdečkaste podpludbe. To so lahko komarji, različne mušice, nevarnejše pa so ose, čebele ah sr-čeni. Vse več ljudi je bolj občutljivih na pike žuželk in reagirajo z močno oteklino in srbenjem pičenega mesta. Takoj je potrebno prizadeto mesto močno hladiti, če pa se oteklina širi in se pojavi še na drugh mestih telesa ah pa začne bolnika dušiti, ga je treba takoj prepeljati k zdravniku. V začetku čisto nenevaren obiskovalec je lahko v naravi tudi klop, katerega prisotnosti ne opazimo takoj, po nekaj urah pa neopazno zeleze po koži na mesto, kjer je nežnejša, npr. pod pazduho, na kožo trebuha, pri manjšem otroku pa se lahko prisesa kjerkoli, tudi v lasišču. Ko začne piti kri, nas srbi in ga najdemo. Zato je potrebno preprečiti sesanje krvi tako, da po vsakem izletu v naravo pregledamo celotno kožo, predvsem pa mehkejše dele. V celoti je potrebno pregledati majhne otroke. Če klopa najdemo, damo nanj kapljo olja ah bencina, da ga zadušimo, potem pa odstranimo s pinceto, če sam ne odpade. Če ga vlečemo iz kože kar tako, ostane glava navadno v koži, to pa težko odstranijo tudi v ambulanti in možnost, da se okužimo in zbolimo za meningitisom ah bo-leriozo, je večja. Morda kdo ob vseh zgoraj naštetih nevamstih poreče, da je najbolje ostati kar doma. To odvsetujem; dobro je nevarnosti poznati in le tako se jih lahko varujemo. Zakaj so počitnice? Navidezno zelo enostavno vprašanje, odgovorov pa je lahko več. Najenostavneje rečemo, da zato, da se otroci spočijejo, pa tudi »naužijejo svobode« Vendar ne pozabimo, da so počitnice tudi zato, da LAHKO OTROCI PREŽIVIJO VEČ ČASA S STARŠI!!! Med počitnicami ni šolske vzgoje zato naj več vzgajajo starši. Otroci preživijo dopoldne, ko so starši v službi, v igri z vrstniki, popoldne in pozno v noč pa, ker naslednji dan ni pouka, mnogi starši dajejo otrokom polno »svobodo«. V resnici prepuščajo otroka ulici in ulični vzgoji, svobodo pa privoščijo sebi, namesto da bi se posvetih svojim otrokom. Pred leti je bila opravljena anketa med otroci, starimi devet in deset let. Podatki se zastrašujoči: le malo staršev se ukvarja z otroki več, kot je formalno potrebno, ko pa so otroci doma, preživijo celo do 5 ur dnevno pred televizorjem. Predvsem . očetje bodo dejali, da morajo poleg redne službe še dodatno delati, da preživijo družine. Posku- site preživeti aktivno z otroci v avgustu vsaj tohko ur, kot ste jih presedeh pred televizorjem v času svetovnega nogometnega prvenstva. Veliko dobrega boste prispevali k vzgoji svojih otrok. Otroci, ki so prepuščeni ulici, največkrat nimajo dobrih zgledov in pozabijo na osnove lepega obnašanja - od tega, da ne znajo več niti pozdravljati, ker tega ne vidijo pri starših, do tega, da poskušajo razbiti vse, kar se razbiti in uničiti da - morda zato, da se postavijo pred vrstniki, morda zato, da protestirajo proti neustreznim odnosom starejših do mladine!!? Zaradi številnih prestopkov mladih se morajo bolj zamisliti starši kot pa »prestopniki« sami. Še mesec dni je časa za popravni zpit. A pohiilwm industriji Polzela (in) Celje UGODNA PONUDBA V JULIJU in AVGUSTU SAMSKA SPALNICA (2.D omara, postelja, pisalna miza, nočna omarica 36.570,00 SIT ZAKONSKA SPALNICA NATAŠA 96.782,00 SIT ZAKONSKA SPALNICA izvedba HRAST 89.010,00 SIT DNEVNE SOBE, OTROŠKE SOBE OMARE Z DRSNIMI VRATI, PREDSOBE, VZMETNICE, SEDEŽNE GARNITURE IN ŠE IN ŠE. IZJEMNE CENE PISALNIH MIZ IN OMARIC ZA ČEVLJE (V TREH BARVAH). Obiščite nas na naslednjih prodajnih mestih: CELJE, Blagovnica METRO, tel.: 063/26-603 POLZELA, Industrjska prodajalna GARANT, tel.: 063/720420 ROGAŠKA SLATINA, Blagovnica METRO, tel.: 063/814-050 VABLJENII Trgovina in bistro Tara Podlog 11/c, Šempeter, telefon: 063/701-475 sladkor 50 kg/1 kg 89,90 ARIEL /3 kg 1.100,00 olje 12/11 169,90 WEISSER RIESE 3 kg 730,00 moka T 500/10 kg/1 kg 47,90 PERSIL 3 kg 850,00 riž 1 kg 88,00 FAX HELIZIM 3 kg 695,00 OSKAR 3 kg 430,00 VSA KRMILA ZELO UGODNO: krmilna moka 21,90 / kg, koruza 24,90 / kg, ječmen 23,50 / kg, ječmenovi briketi, pesni rezanci, oves... MLEKOVIT za teleta / 25 kg - 5506 SIT, CEMENT / 50 kg - 510 SIT, apno / 33 kg - 440 SIT. IZDELKI IZ STEKLA IN PORCELANA: JEDILNI SERVIS / 45-delni / 6900 SIT; otroške bermuda hlače, bluze, srajce, perilo, trenirke, ženske halje, otroški kompleti, šolski copati, šolske torbe... zelo ugodno! Vabi vas trgovina Tara!, PIVOVARNA UNION D.D. LJUBLJANA Pivovarna UNION, 'd. d. Ljubljana ugotavlja, da se je na slovenskem tržišču pojavilo pivo, ki ga pod blagovno znamko ŽALSKO CESARJEVO PIVO polni BUP Buzet iz Hrvaške, uvaža pa jirma.JOŠT - HOP iz Žalca. Pivovarna UNION je obrat za proizvodnjo piva v Buzetu pripojila 1.7.1990 povsem legalno in legitimno in je v njem do aprila 1993 varila in polnila pivo, nazadnje pretežno pod blagovno znamko Union. Kot je znano, je bil obrat za proizvodnjo piva v Buzetu poleti lansko leto Pivovarni UNION protipravno odvzet in ga je hrvaška oblast dodelila v upravljanje zasebnemu podjetju BUP, d.o.o., iz Buzeta. S tem je bila Pivovarni UNION onemogočena uporaba naprav za varjenje piva in nadzor nad to proizvodnjo, tako da Union ne more prevzemati odgovornosti za kakovost in ustreznost tam narejenega piva. Zato Pivovarna UNION, d. d. vabi slovenske potrošnike, da kupujejo samo kakovostna slovenska piva. KUPUJMO SLOVENSKE PROIZVODE! Vemo, da iščete varno in donosno naložbo. Nacionalna Finančna Družba jaz tptsavflaspe Uresničite jo lahko z vpisom delnic Štajerskega investicijskega sklada d.d. Celje. Delnice lahko vpišete v vseh poslovnih enotah Banke Celje d.d., Abanke d.d. Ljubljana, Dolenjske banke d.d. Novo mesto, Gorenjske banke d.d. Kranj, Adriatic zavarovalne družbe d.d. Koper ter na mobilnih vpisnih mestih v vseh krajih, kjer ima Adriatic zavarovalne agente. Družbeniki: f | banka oalja Dolenjska banka Corenjska^Baidu Banka Caf OJ.. Caf d.d.. Novo mesto Nova nogometna sezona je pred vrati in ljubitelji tega športa jo prav gotovo nestrpno pričakujete. Celjski nogometaši so se v minuli sezoni prebili v sam slovenski vrh, zato so pričakovanja, pred novim štartom upravičeno visoko. Ekipo bo letos vodil novi trener Filip Mendaš, ki je v minuli sezoni vodil najresnejšega tekmeca Celjanom za četrto mesto - HIT GORICO. Filip Mendaš je tudi eden redkih slovenskih trenerjev, ki so vodili ljubljansko Olimpijo še v 1. nekdanji jugoslovanski ligi. Lanska ekipa je Preprodaja sezonskih vstopnic Za vse tekme v Celju v sezoni 94/95. Z nakupom v predprodaji boste prihranili precej denarja in se izognili morebitnemu povečanju cen vstopnic. Cena sezonske vstopnice je 6.000 SIT, možno pa jo je plačati s tremi čeki. Sezonske vstopnice lahko kupite na naslednjih mestih: Klubski prostori NK Publikum na Skalni kleti v Celju, Tel: 25-002, Bisto Točka na stadionu NK Publikum, Menjalnica Publikum v Celju, Bistro Mi-Mi v Celju, Gostilna Jurček, Babno pri Celju, Gostilna Marjola v Žalcu, Birotehnika Martun v Laškem, Pizzeria Golob na Vranskem,. Kiosk Loterije v Šentjurju, Bife Kegljišče na Lipi v Šo-trah. polti vezni nogometaš že letos nekaj atraktivnih ponudb iz zahodne Evrope, vendar so ga spretni Celjani še pred koncem minule sezone uspeli pritegniti. Že po uvodnih nastopih v prijateljskih tekmah je gotovo, da bo ROLI, kot ga kličejo sogiralci, letos prava atrakcija za gledalce. Ob omenjenih igralcih sta med novinci v rumeno-modrem dresu tudi Safet Hadžič, dosedanji branilec ljubljanskega Slovana, Andrej Kračman, ki je v klub prišel namesto vratarja Petra Koželja (odšel v Korotan Suvel), ter Joško Grgič, nekdanji Hajdukov mladinec, v zadnji sezoni pa član nemškega tretjeligaša SV Endingen. Gledalcem se v letošnji sezoni obeta nekaj dobrodošlih sprememb. Prve štiri tekme, ki jih Celjani v jesenskem delu igrajo doma, bodo namreč odigrali ob petkih in tako ustregli številnim ljubiteljem nogometa, ki nedelje preživijo z družinami oz. si privoščijo razne izlete. RAZPORED TEKEM NK PUBLIKUM V JESENSKEM DELU SEZONE 94/95 1. krog, 5. 8. 94 PUBLIKUM : SVOBODA 2. krog, 12. 8. 94 PUBLIKUM : ŽELEZNIČAR 3. krog, 21. 8. 94 ŽIVILA NAKLO : PUBLIKUM 4. krog, 26. 8. 94 PUBLIKUM : HIT GORICA 5. krog, 11. 9. 94 BELTINCI : PUBLIKUM 6. krog, 16. 6. 94 PUBLIKUM : JADRAN DEKANI 7. krog, 25. 9. 94 IZOLA : PUBLIKUM 8. krog, 2. 10. 94 PUBLIKUM : MARIBOR BRANIK 9. krog, 9. 10. 94 RUDAR : PUBLIKUM 10. krog, 16. 10. 94 PUBLIKUM : SCT OLIMPIJA 11. krog, 23. 10. 94 GAJ KOČEVJE : PUBLIKUM 12. krog, 30. 10. 94 PUBLIKUM : PRIMORJE 13. krog, 6. II. 94 MURA : PUBLIKUM 14. krog, 13. 11. 94 PUBLIKUM : KOROTAN SUVEL 15. krog, 20. 11. 94 ISTRABENZ KOPER : PUBLIKUM MORANA d.o.o. POGREBNE STORITVE IVAN STEBLOVNIK, Panžlje 11/c, BRASLOVČE telefon & fax: 063/721-667 063/721-043 * cvetličarna * izdelava vencev in ostalih aranžmajev ter dostava na dom * ureditev dokumentacije * odštejemo pogrebnino v višini 76.500 SIT POSLUJEMO 24 UR NA DAN Od strelca do lokostrelca Mladen Melanšek na svetovno prvenstvo Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, se spomnite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 68. letu za vedno zapustila draga mama, tašča, omica in sestra ELIZABETA AMBROŽ rojena Plevčak, iz Levca Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala osebju internega A-oddelka bolnice Celje in sosedi Zupan za pomoč v težkih trenutkih. Hvala g. duhovniku, govorniku, gasilcem, pevcem za odpete žalostinke, upokojencem in Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Zdenka in sin Milan z družinama_____________ sposobnosti. Uvrstil si se takoj za zmagovalcem in si tako pridobil možnost sodelovati na evropskem in svetovnem prvenstvu. Kaj ti torej pomeni ta dosežek in vsi tisti, ki si jih že dosegel v lokostrelstvu? »Zelo sem presenečen sam nad seboj in nad rezultati, ki jih dosegam na tekmovanjih. Resnici na ljubo tega nisem pričakoval, vendar, kot kaže, mi gre vse skupaj dobro od rok, tako da tudi rezultati ne manjkajo. Kako bo z udeležbo na evropskem in svetovnem prvenstvu, sedaj še ne vem, čeprav sem s tem rezultatom dobil vstopno vizo. Problem bo v glavnem pri denarju, saj ga lokostrelska zveza nima in si moramo sami zagotoviti potrebna finančna sredstva. Zelo vesel bi bil, če bi se našli sponzorji, ki bi bili pripravljeni podpreti moje sodelovanje na tej evropski in svetovni lokostrelski tekmi.« Morda za konec še nekaj o tvojih željah, načrtih? »Najprej bi rad čim bolj uspešno končal tekmovanje v slovenskem pokalu. Po dosedanjih tekmah vodim. Seveda je še precej tekem, tako da se .lahko še marsikaj spremeni, vendar pa upam, da me bo tudi v prihodnje puščica ubogala in da bom tudi na koncu sezone visoko uvrščen. Če bom prvi, bo vse skupaj še lepše. Vse to je kratkoročno, vsekakor pa si želim, da bi v tem lepem športu sodeloval tudi v prihodnje in da se v naše vrste vključi še več ljubiteljev narave in loka.« D. Naraglav Od leve proti desni Niko Kač, Aleš Ilc, novi predsednik in Danilo Senic. Foto: T. T. Aleš Ilc novi predsednik Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so na seji upravnega odbora predstavili podrobno poročilo uspehov v minuli sezoni. Za novega predsednika so imenovali Aleša Hca, v ožjem vodstvu pa bodo Niko Kač, dosedanji predsednik, Danilo Senic in Alojz Došler, sekretarske posle bo še naprej opravljal Brane Turnšek, na krmilu strokovnega štaba bo Boris Zrinjski, za tehnično plat ekipe pa bo skrbel Franc Zorko. Na seji so veliko govorili o minuli sezoni, ki se je za polzelske košarkarje končala izredno uspešno. Kot je dejal v poročilu dosedanji predsednik Niko Kač, so rezultati lanske sezone dosegli vsa pričakovanja: v državnem prvenstvu so zasedli tretje mesto in v pokalu drugo. Tako bodo polzelski ko- Opravljen je bil že tudi žreb za evropska klubska tekmovanja. Mednarodna košarkarska federacija FIFA je dobila kar 272 prijav iz 39 držav. V evropskem pokalu je Kovinotehna Savinjska Polzela v 1. kolu prosta, v 2. kolu pa bo 27. septembra v gosteh in 4. oktobra doma igralo z zmagovalcem dvoboja Bonus (Riga, Latvija) — Avtodorožnik (Saratov, Rusija) šarkarji igrali za evropski pokal. V letošnji sezoni, je dejal Niko Kač, bo to težko ponoviti. Tudi mlajše selek- cije so bile uspešne. Pionirji letnik 79 in mlajši so osvojili drugo mesto, mladinci pa šesto. Dolgo pa so govorili o okrepitvi prve ekipe Kovinotehne Savinjska Polzela. O tem je govoril Danilo Senic, ki je dejal, da bo na Polzeli za tri leta še ostal Petra-novič. Za dve leti je pogodbo podpisal Klemen Zaletel, ki je prišel iz ljubljanske Olimpije, iz Celja pa je prišel 17-letni nadarjeni mladi igralec Miha Čmer. Prosto je še mesto za enega tujega igralca. Kakšna bo končna ekipa, bomo zapisali v avgustovski številki. Povejmo še to, da sta s Polzele odšla Govc in Stegič. T. TAVČAR V čudovitem okolju Braslov-škega jezera je potekala dvodnevna tekma slovenskih lokostrelcev v razredu ARROW-HELM), ki šteje za slovenski pokal, hkrati pa je bilo to tudi izbirno tekmovanje za svetovno prvenstvo. Ob siceršnjem nadvse dobrem nastopu savinjskih lokostrelcev v raznih kategorijah si je mesto v tričlanski reprezentanci, ki naj bi zastopala Slovenijo, priboril Mladen Melanšek iz Žalca, član lokostrelskega kluba Polzela. Ob zaključku tekmovanja smo ga povabili pred mikrofon in nastal je pričujoči intervju. Mladena Melanška se mnogi spominjajo kot izvrstnega strelca, skupaj s strelskimi kolegi je osvojil marsikatero lovoriko za žalske strelce, najprej smo zato hoteli izvedeti, kaj ga je zvabilo med lokostrelce. »Z lokostrelstvom se ukvarjam dobro leto in pol. Verjetno se s tem športom ne bi nikoli ukvarjal, če ne bi prišlo do nesoglasij v klubu. Ker se ne kregam rad, sem se raje odstranil. Danes sem morda celo vesel, da je bilo tako, saj drugače ne bi bil tu. Šport mi veliko pomeni in tako je bilo morda logično, da sem našel nadomestilo v tej zvrsti, saj je v marsičem povezana tudi s prejšnjim športom...« Si kdaj sploh pomislil, da boš nekoč zamenjal puško za lok in puščice? »Če sem iskren, priznam, da ne. V resnici mi je bil to zelo odmaknjen in tuj šport. Dejstvo pa je, da tudi ni bil tako znan v medijih in javnosti kot drugi športi. Šele zadnjih nekaj let se situacija spreminja, saj je vedno več tistih, ki se posvečajo temu zanimivemu športu.« Nedvomno ti je dalo strelstvo dobro osnovo za sedanjo športno panogo? »Res je. Prav gotovo ne bi v tako kratkem času dosegel takšnih rezultatov, če se prej ne bi ukvajal s strelstvom in bil vajen tekmovanj. Nenazadnje pa prehod s puške na lok ni bil preveč kompliciran. Tehnika je skorajda ista, isto je proženje in merjenje, potrebno je bilo le osvojiti raztegovanje tetive in kaj kmalu so puščice šle tja, kamor je bilo treba zadeti ...« Na obeh tekmah, ki sta bili včeraj in danes, si potrdil svoje Publikum ponovno v Evropo? ostala praktično nespremenjena, saj sta jih zapustila le Peter Koželj in Mirza Golobica, namesto katerega se bo Andreju Goršku v konici napada pridružil Novica Nikčevič, eden najperspektivnejših slovenskih napadalcev. Nikčevič je po zelo uspešni jesenski sezoni ko sta skupaj z Ru-donjo v dresu Izole dosegla vsak po devet golov, drugi del sezone prav tako uspešno nadaljeval pri hrvaškem prvoligašu ISTRI iz Pulja. Največja okrepitev Publikuma v letošnji sezoni pa je nedvomno Roland Njume Ntoko, v minuli sezoni (Krka Novdterm) proglašen za najboljšega tujega nogometaša v Sloveniji. Kljub šele 21-tim letom je imel temno- Če se bodo uresničili ambiciozni načrti vodstva kluba, pa se kmalu obeta še največja pridobitev nove sezone. V tem trenutku potekajo namreč intenzivne priprave za postavitev reflektorjev na Skalni kleti. Za Ljubljano in Mariborom naj bi tako celjski štadio postal tretji v Sloveniji, ki bi premogel rasvetljavo, kar pa je seveda povezano s tekmovalnimi ambicijami po ponovni uvrstitvi v enega od evropskih pokalov. Če je bila uvrstitev v Pokal pokalnih prvakov v letu 1993 morda res nepričakovana, so takšna pričakovanja pred letošnjo sezono mnogo bolj realna, kar pa ne zmanjšuje zahtevnosti naloge. Tudi ostale ekipe so letos močnejše, zato znajo biti prav gledalci tisti, ki bodo odločilno prispevali k rezultatom posameznih ekip. Celjani si prav gotovo zaslužijo polne tribune in bučno podpro, kajti s praznimi tribunami na Skalni kleti bo boj z Muro, Mariborom, Beltinci, Gorico ter njihovimi privrženci precej težji. Tudi zato, da bi gledalcev bilo čim več, bodo od 25. julija dalje v prodaji celoletne sezonske vstopnice, z nakupom katerih bo vsak prihranil kar nekaj tolarjev. Sezona se torej začne v petek, 5. avgusta, ko v Celju ob 18.00 uri gostuje ljubljanska Svoboda. NK PUBLIKUM Celje 1994/95 Stojijo zgoraj: Darko Klarič (predsednik), Jože Janežič (tehnični vodja), Robert Cugmas, Joško Grgič, Matjaž Štancar, Gorazd Mihajlov, Bojan Romih, Dejan Obrez, Filip Mendaš (trener), Ivan Bauman (pomočnik trenerja), Vlado Vidmar (sekretar), stojijo v sredini: Tomaž Ambrožič (športni direktor), Milan Turfašek (ekonom), Bojan Tajnšek (fizioterapevt), Novica Nikčevič, Roland Ntoko, Safet Hadžič, Simon Sešlar, Aleš Kačičnik, Janez Žilnik, Edo Bajraktarevič, Andrej Goršek, sedijo: Damjan Romih, Dejan Bauman, Aleš Turk, Andrej Kračman, Branko Zupan, Dejan Fideršek, Husnija Omeragič, Gregor Blatnik, Brane Florjanič (direktor kluba), Robert Pevnik. Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep poletni dan. Nihče takrat še slutil ni, da bo to dan, ko bo zamrl tvoj smehljaj, zastalo ti srce in ugasnil tvojih oči sijaj, ravno na tvoj 24. rojstni dan. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje kratko je življenje, nam ostala je praznina in globoka bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi ljubega sina in brata ROBIJA KOPRIVE iz Žalca Besede niso dovolj, da bi z njimi izrazili hvaležnost vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji poti in se poklonili njegovemu spominu. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in poslovnim partnerjem, ki ste nam v teh težkih trenutkih žalosti stali ob strani, nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali vence, cvetje in svečke. Zahvaljujemo se kolektivom Zaiji pleskarstvo Žalec, pivovarni Union Ljubljana, Tekomu d.o.o. Levec, Celjskim mesninam, mesnici Kardeljev trg Velenje, govornikoma Mestne skupnosti Žalec in Sindikata Zarja Žalec za ganljive besede slovesa, gospodu duhovniku za opravljen obred, pihalni godbi Liboje in za odigrano Tišino. Posebna zahvala družinama Kolenc in Jelen za iskreno pomoč. Žalujoči: oče Franc, mama Milena in sestra Petra ter ostalo sorodstvo Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN MIKI STRNAD rojeni DOLŠAK 23. julija je minilo 20 let, kar nas je po težki bolezni zapustila naša Mika. Žalost, bolečina, praznina in misel nate so ostale v naših srcih. Hvala vsem, ki se je spominjate in postajate ob njenem preranem grobu. ^ Z žalostjo v srcih: mama, ate, sinova Jani in Robi, sestre in brata z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža OTA COCEJA iz Žalca se zahvaljujem sorodnikom, stanovalcem bloka Prežihova 5, ki so mi pomagali v teh težkih trenutkih, župnikoma Viktorju in Miranu za opravljen obred, pogrebni službi Morana - Steblovnik za opravljene pogrebne storitve, kolektivu Cinkarne Celje, PGD Drešinja vas in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti ter darovali cvetje, sveče, denar za sv. mašo in izrazili sožalje. Žalujoča žena Štefka z družino V smehljaju materinem je bilo kakor sladek počitek po dolgi, dolgi poti, kakor bogato plačilo za ves strašni trud... (I. Cankar) ZAHVALA Dotrpela je naša mama, stara mama, prababica in tašča ANA JUTERŠEK iz Gotovelj Za večletno skrbno zdravljenje se iskreno zahvaljujemo dr. Matkoviču, za zadnje lajšanje bolečin pa dr. Drnovšku in osebju Internega A-oddelka bolnišnice Celje. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za maše ali nam izrazili sožalje. Hvala duhovnikoma za opravljeno slovo in obred, govorniku, moškemu pevskemu zboru, pogrebnikom, zastavonošem in vsem, ki ste pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni POGREBNE STORITVE 24 m na dan Ivan ROPOTAR Nudimo vam: - kompletne pogrebne storitve, - prevoze doma in v tujini, - urejanje grobov, - urejanje cvetličarskih storitev, - povračilo stroškov za celoten pogreb v znesku 76.000 SIT, - možnost obročnega odplačevanja, - pni prevoz do 70 km zastonj. Šempeter v Savinjski dolini 112/a, tel. 063/701-433 Slutnja postala je resnica, resnica, ki boli, bolečina je neznosna, zakaj se to zgodi? * ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata GUSTIJA ŠKETA iz Petrovč Besede niso dovolj, da bi se zahvalili vsem, ki ste se poklonih njegovemu spominu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, vsem sošolcem iz osnovne šole Miroslava Širce ter vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, denarno pomoč in nam pisno in ustno izrazili sožalje. Iskrena hvala dr. Borutu Kraglju, dr. Ivanu Duriču in patronažni službi ZD Žalec, sestram Idi, Cvetki in Anici za pomoč v najtežjih trenutkih. Uvala g. župniku Vančiju ‘ža tako lepo opravljen obred in godbi na pihala iz Liboj. Zahvala govorniku g. Mlinariču ln nosilcem praporjev. Vsem še enkrat prisrčna zahvala. Žalujoči: žena Janja, hči Violeta in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta SLAVKA ŠALAMONA iz Miklavža pri Taboru se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala sosedom Laznikovim, dekanu g. Selčanu za opravljen cerkveni obred, pevcem in govorniku Branku Pepelu za besede slovesa. Enaka zahvala tudi zdravnici Pavli Rode. Žalujoči: vsi njegovi Odhajaš tja, kjer nam ni ničesar treba kot le hladne zemlje na srce. ZAHVALA ob izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame, stare mame in prababice FRANČIŠKE CETINA iz Podloga pri Šempetru Besede niso dovolj, da bi se zahvalili vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in nam v nantežjih trenutkih stali ob strani ter nam nesebično pomagali. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, številne sveče, svete maše in darove cerkvi. Hhvala dr. Kobalu in dr. Podbregatjevi, sestri Tatjani, g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa in pevcem. Žalujoči: _______vsi njeni________________ ZAHVALA Ob prerani izgubi ljubečega in dragega sina SIMONA ŠKARLINA iz Zabukovice se iskreno zahvlajujemo sosedom, sovaščanom, krajanom Zabukovice in Poranc, Rudiju Knezu in Justiki Pinter ml. za organizirano pomoč, mladincem iz Kasaz, RK, sodelavcem KIL, sorodnikom, sošolcem GTŠ ter vsem znancem in prijateljem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Hvala g. Mlinariču za govor, g. župniku za obred, godbi iz Liboj in zastavonošem. Žalujoči: mamica z Martinom, brat Damjan z Matejo, teta Cvetka z družino, strica Toni in Sandi, oče z družino, stara mama ^ - ter ostali sorodniki Moral si tako hitro umreti, saj lepo je bilo s teboj živeti. V SPOMIN možu in atu HUBERTU VRANIČU iz Ojstriške vasi Minila bodo štiri leta, kar v grobu mimo spiš, ne trpiš, saj nič ne vidiš in nič ne veš. Tvoja družina Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa solzijo se oči. ZAHVALA V mesecu maju nas je zapustil naš dragi PAVEL KRIŽNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi govornikom, Tekstilni tovarni Prebold in g. župniku za oprevljeni obred. Vsi njegovi V SPOMIN 9. julija je minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi ati, mož in brat EDI ŠKORJANC iz Dolenje vasi pri Preboldu Hala vsem, ki mu prižgete svečko, prinesete rože, se ustavite pri njegovem grobu ali se kako drugače spomnite nanj. sinova Primož in Andrej, žena Marta, brat in sestre Samo srce razume izgubo srca. ZAHVALA Ob tragični in mnogo prerani izgubi ljubega moža, očeta, sina in brata VIKTORJA POZNIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred in govorniku za besede slovesa. Žalujoči: žena Marija, sinova Benjamin in Rok ter ostalo sorodstvo POGREBNA SLUŽBA STRAHOVNIK d.o.o. _ - pogrebna oprema - pogrebne storitve - ureditev pokopališč - dobava spomenikov - dobava cvetja Vrečarjeva 2, Žalec, tel.: 712-261, 714-686, mobitel: 0609-615-427 * Nebo se je odprlo.. . navzdol V teh časih, ko z nogami v lavorju in pogledom, pripetim na okroglo usnje, ki ga fantje valijo tam v daljni vroči Ameriki, pogledujemo za kakšno hladno pijačo, se zgodi sodni dan. Odpre se nebo in izlije po nesrečnih ljudeh v Taboru in na Vranskem na tisoče kubikov vode in toče. Nebo se odpre in v hipu napravi za dva občinska proračuna škode ter brez vednosti in dovoljenja občinskega parlamenta, ki običajno določi posege v prostor. Celo brez vednosti strank, ki zmeraj dušebrižni-ško določijo pravila politične vire v zeleni mi dolini, kamor sodi »občina« Tabor. Ostanejo samo nesrečni ljudje, tisoče kubikov naplavin in mulja, uničene ceste, mostovi, vodovodi, z rjavimi packami plazov posejano ozemlje. Narava je izvedla svoj uničevalni ples. Zdaj smo na vrsti MI, poslanci, občinska vlada, ustrezne službe, ki skrbe za ceste, vodovode, za čist zrak in sončne žarke. Zdaj je čas, da stopimo k nesrečnim ljudem in jim pomagamo odvažati mulj, na novo graditi mostove, ceste, vodovode. Med opravljanjem tega dela se lahko pogovarjamo o odlokih o vodooskrbi, lokacijah komunalne deponije, o avtocesti in o drugih velikih temah. V parlamentu smo se poslanci na meji sklepčnosti spopadli z obširnim dnevnim redom, predvsem poročil, odlokov, ki se nanašajo na urejanje prostora, precej časa smo se zamudili z lekarno v Žalcu in Komunalnim podjetjem Žalec. Povečali ah, lepše, uskladili smo osebne dohodke funkci- Mali oglasi PRODAM HIŠO v Žalcu, Savinjska cesta 67, s 1320 m2 zemlje in notranjo opremo. Informacije po telefonu 065/ 24-364. PRODAMO KMETIJO ca. 7 ha z gospodarskim poslopjem. Informacije po telefonu 858-666. onarjem. V dokaj zatohlem ozračju se je zapletlo pri volitvah in imenovanjih, predvsem pri ravnatelju OS Vransko. Ko smo slišali pripombe o kadrovskem predlogu in predlogu komisije za volitve in imenovanja je nekaj poslancev zapustilo parlament in ta ni mogel veljavno sklepati o imenovanjih za posamezne odgovorne naloge. V parlamentu se je spet razvnela razprava o sporni odločitvi poslancev občinske skupščine o trasi avtoceste. Ponovno smo ugotovili, da avtocesto potrebujemo, da nekje mora iti in da ni bil 'nihče zaveden. V poznem popoldnevu smo še nazdravili tretji obletnici naše državnosti in ob kozarcu premleli dogodke dneva. Zadnji dogodki kažejo, da se v naši dolini zagotovo kdo ukvarja s copranjem, kajti takšnih neurij s točo ne pomnijo tudi najstarejši občani. Prepričan sem, da bomo ob vsesplošnem iskanju krivcev in afer tudi tega čarovnika izbezali na svetlo, ga zažgali, kot se to običajno počne, pa mirna Bosna. V črno magijo verujoči poslanec 61 SETVENI KOLEDAR ZA MESEC AVGUST DATUM DEL RASTLINE IN URA 1. ponedeljek korenina 2. torek korenina 3. sreda — 4. četrtek — 5. petek cvet * začetek časa za sajenje 6. sobota list 7. nedelja list do 15. ure, od 16. ure plod 8. ponedeljek plod 9. torek plod 10. sreda korenina 11. četrtek korenina 12. petek korenina do 12. ure 13. sobota cvet od 12. ure 14. nedelja cvet od 5. do 16. ure, od 17. ure list 15. ponedeljek list * konec časa za sajenje 16. torek list 17. sreda plod 18. četrtek plod 19. petek korenina 20. sobota korenina 21. nedelja cvet 22. ponedeljek cvet do 18., od 19. ure plod 23. torek plod do 10. ure, od 11. ure list • 24. sreda list 25. četrtek list 26. petek plod 27. sobota plod do 12. ure, od 13. do 17. cvet 28. nedelja cvet 29. ponedeljek plod do 16. ure, od 17. korenina 30. torek plod do 18., od 19. ure cvet * začetek časa za sajenje od 13. ure 31. sreda cvet wÈSr Mvm^ Za občinske in iške naslove Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje, Kmetijska svetovalna služba Žalec in Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline so bili organizatorji 30. občinskega tekmovanja in 21. regijskega tekmovanja traktoristov, ki je bilo na žovne-škem polju pri Braslovčah. Traktoristi so tekmovali v oranju z dvo- in trobrazdnim plugom in v spretnostni vožnji z eno- in dvoosno prikolico. Naslov občinskega prvaka občine Žalec je osvojil Robi Vasle, drugi je bil Jani Ločičnik, oba iz Kmetijstva Žalec, PE Vrbje, tretji pa je bil Oskar Kolenc iz Podloga. Pri članicah, nastopih sta samo dve, je zmagala Majda Kunst pred Magdo Rojnik, obe iz Spodnjih Grušovelj. Ekipno je prvo mesto osvojilo Kmetijstvo Žalec, PE Vrbje, sledita Galicija, Prebold itd. Za regijske naslove se je pomerilo 26 udeležencev, ekipno in posamezno iz širšega celjskega območja. Pri moških, pri oranju in spretnostni vožnji, je zmagal Franc Rotnik pred Alojzem Špitalom, oba KZ Šaleška dolina Šoštanj, tretji pa je bil Robi Vasle iz Kmetijstva Žalec, PE Vrbje. Ekipno je zmagala KZ Šaleška dolina Šoštanj, tretja pa je bila ekipa Kmetijstva Žalec, PE Vrbja (Robi Vasle, Jani Ločičnik). Na državno prvenstvo bosta v Kočevje odšla Alojz Spital in Franc Rotnik, ki bosta v ekipi celjske regije na državnem prvenstvu. Na sliki: Takole so se pred pričetkom postavili pred traktorje udeleženci tekmovanja kjer jih je pozdravil predsednik občine Žalec prof. Milan Dobnik. T. TAVČAR Sanje so postale resničnost Obisk letališča je posebno doživetje, ki človeku dolgo ostane v spominu. Skupina malih šolarjev VVZ Žale Enota I ne bo svojega obiska letališča Brnik nikoli pozabila. Idejo za ogled letališča je dobila njihova vzogjiteljica Irena Solar, ko so se pogovarjali o prometu in so otroci razpredali svojo domišljijo in sanjarili o letalih, ladjah, helikopterjih, avtomobilih... Starši smo bili navdušeni nad njeno idejo in smo podpisali izjavo, da naši otroci gredo na izlet. Tako so se mah šolarji zadnji četrtek v maju v spremstvu svojih tovarišic in predstavnikov staršev odpeljali proti letališču. Sončno vreme je njihovo pustolovščino še dodatno polepšalo. Na letališču jih je prijazno sprejela ekipa letalske pohcijske enote. Najprej so jim pokazali helikopter, in to ne le od zunaj. Otroci so se smeh celo popeljati z njim in že ob samem vstopanju so se smejah in vriskali. Nato so si v spremstvu vodiča Adrie ogledali letališče, letalo in si raziskali pilotovo kabino. Za posebno doživetje pa so poskrbeli gasilci, ki so jim pokazali svoja vozila in gašenje požara na pisti. Na koncu je bila na vrsti še letališka zgradba, kjer so mah radovedneži spoznali vse postopke pri pregledovanju potnikov. Ves čas ogleda pa jih je športno letalo nad letališčem presenečalo z izvajanjem akrobacij. Za spomin so mah šolarji na koncu dobili razglednico slovenskega letala in izlet zalili še s kokakolo. Svojim prijaznim gostiteljem so pustili otroško risbo helikopterja. Ko poslušam otroke, ki pripovedujejo staršem in vrstnikom o svojih vtisih z izleta, se mi zdi, da je bil to zanje najlepši zaključek male šole. Doživeli so tisto, o čemer nekateri niti sanjati ne upajo. V imenu staršev se najlepše zahvaljujem vsem, ki so našim otrokom pomagali uresničiti sanje. Hvala njihovi vzgojiteljici za idejo in trud, ki ga je vložila v pripravo izleta, in hvala vsem delavcem letališča in ministrstva za notranje zadeve, ki so prisluhnili željam naših otrok. Irena Verbič PODJETNIKI IN OBRTNIKI Za Vas smo pripravili novo storitev v že sicer bogati ponudbi. Nudimo Vam kratkoročna tolarska posojila za plačila v tujino po izhodiščni realni obrestni meri 70.5% Izhodiščna obrestna mera se za posameznega posojilojemalca zviša na osnovi kriterijev rizičnosti poslovnega sodelovanja z banko in vrste zavarovanja. Vse informacije so Vam na voljo v sektorju naložb na telefonsko številko 431-229. banka celje