Cena M« 1*- Stev. 170 V Ljubljani, sobota 27. julija 1940 Romunski državniki v Rimu, bolgarski in slovaški v Nemčiji O včerajšnjih posvetih med Hitlerjem in Romuni ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, vse pa povdarja, da gre samo za ohranitev miru na Balkanu Rim, 27. jul. o. U. P. Predsednik romunske vla-de Gtgurtu in zunanji minister Manoilescu, ki sta snoči odpotovala iz Salzburga, sta danes dopoldne dospela v Rut, Na postaji ju je sprejel zunanji minister grof Ciano z več drugimi italijanskimi mini, stri, zastopniki vojske in fašistične stranke. _ Romunska državnika sta imela prvi posvet z italijanskim zunanjim ministrom ob 10. Salzburg, 27. jul. o. Kancler Hitler je včeraj popoldne ob 16 sprejel v svojem gradu t Berchtes-gadenu predsednika romunske vlade in zunanjega ministra. Razgovora s kanclerjem se je udeleževal je nemški zunanji minister v on Ribbentrop, romunski poslanik v Berlinu in nemški poslanik v Bukarešti. Razgovor je trajal dve uri in pol, o njem ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo. V nemških krogih poudarjajo, da so posveti kanclerja Hitlerja z romunskimi državniki potekali v duhu starih prijateljskih odnožajev med Nemčijo in Romunijo. Domnevajo, da je kancler Hitler pri tej priliki svetoval Romuniji, naj zaradi ohranitve miru na Balkanu ustreže nekaterim madžarskim in bolgarskim zahtevam. Ni znano, ali bo Romunija to morala storiti takoj, ali šele po zaključku evropske vojne — ali pa sploh ne. Drži samo to, da so vsi sklepi bili sprejeti izključno s stališča, da mora na Balkanu, ki Je za Nemčijo v tej vojni izredne važnosti kot žitnica in skladišče surovin, ostati mir neprizadet Uradno poročilo o posvetih med voditelji romunske, bolgarske, slovaške in madžarske politike ter med nemškim kanclerjem, bo izdano najbrž šele, ko bo zaključena vrsta teh političnih obiskov v Salzburgu in v Rimu, kamor so danes dopotovali romunski zastopniki. Darvi sta dospela v Salzburg predsednik bolgarske vlade dr. Filov in zonanji minister dr. Popov, ki sta bila sprejeta z običajnimi slovesnostmi. Imela bosta razgovore z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom ter popoldne s kanclerjem Hitlerjem. Jutri dopoldne bo v Salzburgu sestanek med nemškimi voditelji ter med predsednikom Slovaške dr. Tisom in ministrskim predsednikom dr. Tukom. Nemška načela glede Balkana in juinovshodne Evrope: Balkanske države naj se same mirno sporaiumejo med seboj! Berlin, 27. jul. m. Znana revija »Rim-Berlin-Tokio« prinaša danes uvodnik, ki je posvečen Balkanu. V njem uvodničar pravi, da je bil Balkan vedno nekaka vetrnica v Evropi. Na tem prostoru je Velika Britanija vedno izvajala politiko groženj. Po vojaškem porazu Francije pa je ta politika v jugovzhodni Evropi postala brezpomembna. Bri-tansko-francoske postojanke v tem delu Evrope so Italijansko uradno mnenje o posvetih v Salzburgu In Rimu: Italija in Nemčija ne mislita razsojati v balkanskih sporih Rim, 27. julija m. Diplomatski urednik agencije Stefani poudarja, da bodo sestanki v Obersalzbergu » razgovori v Rimu potekali v duhu sodelovanja, reorganizacije in pravičnosti v Podonavju in na Bal-*ljm,Kza Čemer 6tremita državi osišča. Končno je po rebno — pravi urednik agencije Stefani — od- • “ ,,vsf ostanke britansko-francoske usodne politike. Več kot 20 let sta London in Pariz verjela, da lahko zagotovita sv<>jo oblast nad južnovzhodno Evropo, in tudi, da lahko na ostalih področjih zagotovita sistem nasprotujočih « držav, sistem, ki bi temeljil na neslogi in sovraštvu med državami. Zaradi tega je cela vrsta usodnih pogodb ter diplomatskih in vojaških 6istemov, ki jih je navdajal duh iz Londona in Pariza, onemogočila vzpostaviti v Podonavju in na Balkanu mir. Ta kriza je dosegla svoj vrhunec že v času nerazumne politike dr. Beneša. Te zaostritve so se ponovile za sedanje vojne, ko je general Weygand pripravljal načrt za napad na Balkan, medtem ko 60 agenti Inteligence Servicea organizirali atentate v Romuniji in ob Donavi. Gdaj je čas, da v jugovzhodni Evropi zavlada razumevanje med narodi in da se doseže takšno stanje, ki bo omogočilo sodelovanje v resničnem miru. Glasove, ki so se razširjali na možnost skorajšnje nemške in italijanske razsodbe v sporih med balkanskimi državami, je smatrati kot vesti, ki nimajo nobene podlage. V sedanjem položaju je točno le to, da obe državi osišča izvajata na Balkanu in na vseh ostalih področjih v popolni iskrenosti in soglasju politiko, ki stremi za vzpostavitvijo resničnega miru in za razvoj gospodarskega sodelovanja. Siloviti letalski napadi na Sredozemlju, v Angliji in v Nemčiji Italijani so dvakrat bombardirali Gibraltar, Nemci juino Anglijo in trgovske lad,e, Angleži pa skladišča in letališča v Nemčiji in Holandiji Berlin, 27. julija. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Nemške letalske sile so izvedle kljub slabemu vremenu napade na britanska letališča * srednji Angliji, radiotelegrafske naprave v •Doveru in na sovražne pomorske sile na Kanalu. Iz nekega konvoja, ki so ga zavirale pomorske in letalske sile, je bilo potopljenih od skupnega števila 23 ladij, 11 ladij v skupni tonazi 43.000 ton. Druge tri trgovske ladje s skupno touažo 12.000 ton so bile tudi hudo poškodovane. Razen tega je izbruhnil požar na enem rušilcu, drugi rušilec pa je bil hudo poškodovan. Južno Zora<, da sedanje nemške zlage niso slučajne, marveč, da so bile po načrtu pripravljene. Pravi razlog za zmage leži v borbenosti nemškega vojaka in vsega nemškega naroda. paliiču Higland Park. Na njegovi zadnji poti ga je spremilo izredno mnogo clevelandskega občinstva in na krsti je ležalo mnogo prekrasnih vencev. Smrt ga je zadela v palači Arts and Crafts, kjer je vodil slikarski projekt WPA. Direktorji SMDE-a so mu izkazali zadnje čast ter mu postavili mrtvaški oder v avditoriju slovenskega narodnega doma, od koder je bil tudi pogreb. Vesti 27. julija Zaradi prepovedi o izvoza petroleja ter kovinskih odpadkov iz Združenih držav vlada veliko razburjenje na Japonskem, kjer je bila vojna industrija odvisna v prvi vrsti od uvoza iz Amerike. Kitajci pa razlagajo to ameriško dejanje kot prvi korak za j>oseg Združenih držav v vojsko na Daljnem vzhodu. Japonci in Kitajci soglašajo v sodbi, da bo ta prepoved imela velike j>osledice za nadaljevanje vojske na Kitajskem. V Sovjetski Rusiji se je začela velika agitacija za nove vpoklice rezervistov. Naročeni letaki zahtevajo, naj vojno poveljstvo pokliče pod orožje tudi moške na novo zasužnjenih narodov: Poljakov, Ukrajincev, Fincev in Romunov. Poslaniki Estonije, Litve in Letonske v Združenih državah bodo ostali na svojih mestih, ker Združene države ne priznajo priključitve baltiških držav k Sovjetski Rusiji, saj je do te priključitve prišlo na oboroženi pritisk Sovjetov. Vodstvo bolgarskih framasonskih lož je sklenilo, da se bo masonska organizacija v Bolgariji sama razšla. Nadaljevala bo delo seveda na skrivaj. Vsi uradniki francoske finančne uprave ler kmetijskega ministrstva so se že vrnili v Pariz, kjer bodo organizirali delo svojih službenih področij. Na včerajšnji tajni seji angleškega parlamenta so po jjoročilu lista »Daily Maik razpravljali o odnošajih Anglije do Japonske in do Sovjetske Rusije. Pojasnila o teh važnih vprašanjih sta dajala predsednik vlade in pa namestnik zunanjega ministra. Da je Balkan ostal izven sedanje vojske, je izključna zasluga Nemčije in Italije, sodi italijanski tisk ob razgovorih v Salzburgu. Pristaviti bi bilo umestno tudi, da je za ohranitev miru v veliki meri pomagala modra zunanja politika nekaterih balkanskih držav, ki se niso v vojsko dale potegniti. Romunsko notranje ministrstvo je zadnje dni izgnalo celo vrsto vodilnih uradnikov pri angleških in francoskih petrolejskih družbah, I katerim so bili postavljeni romunski komisar-ji- Francozi in Angleži so bili izgnani zaradi odkritij v listinah, ki jih objavlja nemško zunanje mnistrstvo. Državni tožilec je k glavni obtožnici, katere Cesko-nioravska vlada je izdala prebivalstvu opozorilo, naj ne zaupa nezakoniti delavnosti češkoslovaške vlade v Londonu, ker je edini zakoniti zastopnik Čehov predsednik protek-, torata dr. Hacha in njegova vlada. Češki narod zvesto izpolnjuje svoje dolžnosti do Nemčije in zaupa Hitlerjevim besedam, da mu je pod varstvom velike Nemčije zagotovljena srečna bodočnost. Redni letalski promet med Nemčijo in Norveško se je začel te dni. Objavljen je bil tudi železniški promet s Holandijo v obsegu, kakršen je bil tik pred nemškim napadom. Pogajanja za preslitev Nemcev iz zasedene Besarabijo so se začela 23. julija v Moskvi. Preselitev ne bo obvezna, temveč prostovoljna. Ameriška poslanska »bornica bo te dni potrdila zakon, ki dovoljuje uporabo ameriških ladij za prevoz angleških otrok iz Evrope v Arne-j riko. Vsaka ladja pa, ki bi hotela voziti otroke, bo morala od vseh vojskujočih se držav dobiti zagotovilo, da ne bo {»otopljena. Veliko vaje sovjetske vojske so se začele na Daljnem vzhodu ob reki Amur. Udeležujejo se jih vse vrste orožja. krnsko gledališče iz Weimarja bo gostovalo po raznih mestih v zasedenem belgijskem In fiancoskem ozemlju in sicer s »Prodano ne-vesto< ter francosko opero »Nižavac Združene države so dovolile izvoz bencina v Sovjetsko Rusijo in sicer za vzhodne sibirske predele. To je prva izjema glede prepovedi, ki je bila podpisana pred nekaj dnevi. svobodna kitajska vlada v Čungkingu je sklenila s Sovjetsko Rusijo novo trgovsko pogodbo, po kateri bo Kitajska prodala Rusom med drugim 13.000 ton posušenih jajc v prahu, kar predstavlja ogromno količino. Rusija bo pa Kitajski v zameno pošiljala orožje in voiui material. Siloviti nalivi so poškodovali veliko pristanišč in obrezam naprav v južnoameriški republiki Unle Uničenih je veliko hiš, 50 ljudi je pa utonilo. * Na vseamerakl konferenci v Havani *o se včeraj po dolgih posvetih zedinili za skupno resolucijo, ki jo bodo podpisale vse države in ki se nanaša na nadzorstvo nad evropskimi posestvi v Ameriki Zv«i« narodov bo »voj finančni in gospodarski oddelek preselila v Združene države in sicer v vseučiliiko mesto Princeton, ki ji je ponudilo vse potrebne olajiave in sredstva, poroča »New-iork Times«. Aretacije bivših francoskih voditeljev Rabat, 27. julija, m. Ilavas poroča: Bivši francoski notranji minister Mandel, ki je bil obtožen, da je delal proti javni varnosti, je aretiran. Prijele so ga francoske oblasti v maroškem mestu Meknesu. a ^i° v,es, ‘Y'arse'^a je bil bivši pred- sednik vlade Daladier prijet v Maroku, ter je ze prepeljan^ v Marseille. Po istih vesteh so bile prijete v Maroku še tri znane francoske osebnosti. Dijak, ki se je ponesrečil na Stolu, je umrl Ljubljana, 27. julija. Že pred dvema dnevoma so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 14 letnega dijaka Mirka Maharja, ki je bil v počitniški koloniji pod Stolom. Fant se je odpravil pred dvema dnevoma proti vrhu, pa je stopil s pota v pečevje, kjer je zdrsnil, padel v globino ter se hudo potolkel po glavi. Zdravniki so sprva mislili, da ga bo moči rešiti, vendar pa se je včeraj njegovo stanje začelo naglo slabšati, davi Da ie izdihnil Celjsko avtobusno podjetje je bilo lani prvikrat aktivno Celje, dne 27. julija. Snoči je bila v mestni posvetovalnici redna seja celjskega mestnega sveta. Sklicana je bila zaradi rešitve nujnih zadev Na seji so obravnavali važna vprašanja, ki jih ni bilo mogoče odlašati in jih je mestni svet rešil na snočnji seji. Važno poročilo finančno-gospodarskega odbora je podal ravnatelj g. Černelč Oskar. Pred dnevi je bila razprava zaradi zamenjalne pogodbe celjske mestne občine s Sokolom in Športnim klubom, ki sta imela Glazijo v zakupu za dobo 25 let. Da bi se čimprej in brez odlašanja rešilo vprašanje ju-etične palače, je mestni svet sklenil, da dobita Sokol in Športni klub Celje zemljišče meščansko* oskrbovalnega zaklada ob Stritarjevi ulici, kjer bo mestna občina zgradila novo igrišče z vsemi napravami. Občina je na prošnjo finančne direkcije pripravljena oddati v najem hišo v Vrvarski ulici, kamor naj bi se vselila davčna uprava. Mestni svet je pooblastil finančno-gospodarski odbor, naj kupi za po toči oškodovane posestnike semena in jih razdeli med prizadete na predlog mestnega poglavarstva. Celjski podzvezi ZFO se odda za dobo enega leta proti letni priznavalnini 10 dinarjev igrišče za hribom sv. Jožefa. S tem sklepom je mestni svet dal ZFO vsaj del tiste enakopravnosti kot jo uživa celjski Sokol, ki je dobil celjsko Glazijo za dobo 25 let v najem proti letni priznalnimi 10 dip, obenem pa je morala mestna občina poravnati lepe izdatke tudi pri postavitvi ograje. Uslužbenci mestne elektrarne so za primer nezgode zavarovani pri Vzajemni zavarovalnici, ker je ta zavarovalnica stavila najnižjo ponudbo. Tlakovanje Vodnikove ulice in naprava hodnikov se odda najnižjemu ponudniku Neradu Franju za 578.902 din. Tvrdki Hladin Valentin se dovoli namestitev reklamnega napisa na bivši Karlinovi hiši. Mestni svet je odobril bilanco Avtobusa mesta Celja, ki jo je podal predsednik g. Fa-zarinc Anton. Aktiva znašajo 1,625.765 din. Čisti dobiček znaša 13.716 din. Avtobusno podjetje se je zelo lepo razvilo in je letos prvič izplačalo za vložene glavnice obresti. Podjetje ima 12 vozov, 7 na pogon z nafto, 4 na pogon z bencinom in 1 avtoforgon. Župan dr. Voršič Alojzij se je zahvalil upravnemu odboru in zlasti njegovemu agilnemu predsedniku g. Fazarincu za požrtvovalno delovanje, da je podjetje na taki višini. Poudaril je, da Celje nima neposrednih koristi od podjetja, ima pa posredne, ker veže avtobus veliko področje našega podeželja z mestom Celjem. Avtobus, ki je dobil pravico oddajanja javne črpalke pred kolodvorom, je oddal isto črpalko Standardu za dobo treh let proti letni odškodnini 100 din. Pogodba vsebuje več točk, ki jih bo morala tvrdka izpolniti, predvsem v korist podjetja. Na sinočnji seji je bil izvoljen v smislu pravil Mestne hranilnice nov upravni in nadzorni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Fazarinc Anton, inž. Dolinar Janko, Dorn Franc, Repnik Anton, Šmigovc Viktor, dr. Voršič Alojzij, Dobravc Mihael, Roš Franjo, Perc Karel, Golob Karel, Hočevar Mirko, Čuk Franc, Vrabl Vanči, Knez Ivan, Sotler Avgust, Mikeln Friderik, Vivod Bogdan in Josip Delakorda, v nadzorni odbor pa prof. Bitenc Mirko, Magajna Peter in dr. Mašič Stanko. Nato je bilo sprejeto poročilo Mestne hranilnice o delu v lanskem poslovnem letu. Okrajni cestni odbor v Mariboru je zgradil nova skladišča za garaže Te dni je bil kolavdacijsiki ogled novih garaž in skladišč okrajnega cestnega odbora v Mariboru. Nove naprave so tako moderno zgrajene, velike in za nadaljne delovanje te ustanove važne, da jih je treba naši javnosti nekoliko podrobneje opisati. Okrajni cestni odbor si je zadnja leta nabavil večje število raznih strojev ter prevoznih sredstev in ima sedaj tri težke tovorne avtomobile, en osebni avto, moderen drobilec za kamenje, 2 cestna valjarja in večje število manjših strojev, poleg pa tudi celo veliko različnega orodja. Za ves ta inventar pa ni imel primernega skladišča ter so se vozila in stroji nahajali v šupah v raznih delih mesta, tako da ni bilo potrebnega pregleda. Zaradi tega je trpelo poslovanje, pa tudi vzdrževanje strojev in vozil. Okrajni cestni odbor se je odločil za zgradbo lastnih modernih skladišč in garaž ter je lani ▼ ta namen kupil na koncu Koroške ceste tri parcele med Dravo in cesto od posestnika Schmidererja. Kupil jih je za 50.000 din. Ta prostor je določen po reeulaeijskem načrtu za zgradbo novega mostu, ki bo vezal v pri-hodnjosti Koroško predmestje s Studenci; zaenkrat pa ni še nobenih izgledov, da bi se ta most gradil ter bo verjetno okrajni cestni od- Nemški baloni kar naprej’ pristajajo Maribor, 26. jul. Že dvakrat smo poročali o pristankih nemških vremenoslovskih registrirnih balonov, ki jih prinaša k nam veter iz Nemčije. Sedaj je priplul že tretji tak balon ter se je spustil v St Vidu na Valdekom na tla. Posestnik Aberšek Jožef iz št. Vida je zjutraj okrog 7. ure baš klepal koso pred svojo hišo ko je zagledal v zraku belo kroglo. Nosil jo je veter v smeri od Velenja proti Št. Vidu. Čez nekaj minut je ta krogrla priplula nad njegovo hišo. Iz bližine je videl, rta je to neke vrste balon, ki se je nato spustil proti tlom ter je obvisel na bukvi. Avberšek je brž. splezal na drevo ter je snel balonček, ki je bil napravljen iz bele gumirane svfle ter je bil obtežen s čudnim aparatom Prinesel ga je. varno na tla ter nato poklical svojega brata, s katerim sta se trudila, da bi prebrala, _ kaj je bilo v nemščini napisano na kosu papirja, ki je bil pritrjen v pergamentni kuverti na balonu. Ker nista mogla tega prebrati, sta zanesla vse skupaj na orožniško postajo. Tam se je ugotovilo, da je priletel ta balon iz aeronavtičnega observatorija v Lindbergu pri Bes-kowu v Nemčiji Najditelj balona se naproša, naj na drugi priloženi listi navede dan, mesec in uro, ko se je balon spustil in kakšno je bilo takrat vreme. Te podatke naj pošlje omenjenemu zavodu v Nemčijo, balon z aparati pa naj hrani na varnem mestu. Tem navodilom je bilo ugodeno ter sedaj aparati čakajo, kakšen odgovor bo prispel iz Nemčije. bor svoja skladišča lahko še dolgo uporabljal. Na stavbišču se je začelo letos graditi ter sta sedaj končani obe stavbi — skladišče in stanovanjska hišica. Skladiščno poslopje je dolgo 72.40 ter široko 10 m ter je v njem 6 garaž, 1 kovaška in 1 mizarska delavnica, pisarna, 2 shrambi za orodje, 1 odprt prostor in stanovanje za tehničnega uradnika. V poleg stoječi hišici je še eno stanovanje. V novih garažah bodo imela prostora vsa vozila in stroji, v delavnicah pa se bodo vršila popravila strojev in orodja v lastni režiji. Pred skladiščem je velik prostor, ki bo služil za zlaganje materijala. V stavbi je elektrika in vodovod. Ena garaža je prirejena za kurjenje, kar je važno za obratovanje v zimskem času. Gradbeni stroški so znašali 550.000 din. Za delo je prišel prosit, pa ga ]e doletela nesrečna smrt Maribor, 26. julija- V Kamnici se je pripetila danes popoldne nesreča, ki je zahtevala človeško življenje. Tam si zida posestnik Poropak novo hišo, pri kateri je zaposlenih večje število delavcev in zidarjev. Pred nekaj dnevi je prišel k g. Po-ropaku revno oblečen starejši moški, ki je dejal, da se piše Karl Pozibal, star je 55 let ter je doma od Sv. Jurja pri Taboru. Prosil je za delo, ker je že dolgo brezposeln in bo delal samo za hrano. Res ga je Poropak sprejel ter je Pozibal drfal z drugimi delavci. Ko je bil danes popoldne na kake tri metre visokem odru, pa je naenkrat omahnil vznak ter padel v globino. Z glavo je priletel na betonska tla ter obležati nezavesten. Mferiborsikii reševalci so ga takoj zapeljali v bolnišnico, kjer pa mu niso mogli več pomagati. Umrl je deset minut potem, ko so ga položili v bolniško posteljo. Na dve vrvi se le obesil V Gorci pri Framu je izvršil samomor 72 letni delavec Ivan Kolar, rodom iz občine Cestica-Križovljani pri Varaždinu. Našla sta ga dva fanta visečega na jablani. Ko sta ga odrezala, je bil že mrtev. Kolar je naredil samomor na nenavaden način — obesil se je namreč kar na dve vrvi. Obe vrvi je privezal na vejo jablane, 60 cm eno od druge ter je na drugih koncih napravil dve zanjki. Potem je stopil na koš,, si nataknil obe zanki na vrat, tako da sta mu bili vrvi ob desnem in levem ušesu ter je potem koš odsunil. Obvisel je v zraku ter ga je taiko zatekla smrt. Kolar je pred mnogimi leti prišel v te kraje ter je živel pri neki ženski. Sedaj je postal star in betežen ter ga je njegova prijateljica pred nekaj tedni spravila v domovinsko občino na Hrvaško, od koder pa se je kmalu vrnil rekoč, da mu doma ni mogoče živeti. Od dne do dne je postajal slabejši in bolj bolan in ker je uvidel, da mu ni rešitve ter bo polagoma do smrti hiral, si je sam končal življenje. Ljubljana od včeraj do danes Veter, ki je včeraj začel pihati že zgodaj dopoldne, se je obdržal tudi še ves dan ter je popoldne postal prav močan, tako da oblakom, ki so prežali na obzorju ugodnega trenutka, ko bi nastalo zatišje, ni pustil do besede. Ves dan je ostalo lepo, čeprav je bil veter, ki je vlekel, za-hodnik, tedaj veter, ki prinaša slabo vreme. Šele ponoči so se začeli od vseh strani naglo zbirati oblaki, ki so najprej pregrnili mesec, potem pa so se razlezli čez vse nebo. Zjutraj je bilo že pregrajeno čez in čez, in sonce, ki je poskušalo razgnati to zaroto, je kmalu obupalo. Bomo videli, kaj bo prinesel dan. Stari, modri Herschel, na katerega mnogi tudi dandanes prisegajo kot na najbolj zanesljivega vremenskega preroka, trdi, da bomo dobili veliko dežja. Radovedni smo, če se mu napoved tokrat ne bo oponesla kakor se mu je letos že nekaterikrat. Kakor vsako soboto, je bilo tudi danes na živiiskem trgu močno živo Sobota je dan, ko se morajo gospodinje založiti z živili prav do ponedeljka. Zato že v zgodnjih urah pohite na trg, da bi lahko boljše izbirale. Zdaj je tam že vsega dosti, stojnice so zasedene tako, da ni nikjer praznega prostorčka. Največ prinašajo prodajalci na trg zdaj v sezoni sočivja, ki je ob vročih poletnih dneh najpriljubljenejša sestavina kosila in večerje. Ob sobotah prihajajo na trg od blizu in od daleč tudi tisti prodajalci, ki jih med tednom sicer ni blizu. Ker je vsega dovolj, se tudi cene ravnajo po tem dejstvu. Veliko preurejanje poslovnih lokalov Letos je prav za prav kljub negotovim časom gradbena sezona še dokaj živahna. Pridno so zidali in še zidajo zlasti na periferiji, v središču mesta pa sta bili menda z novo palačo banke »Slavije« in s palačo »Bate« opravljeni zadnji dve velikopotezni zidarski deli. Na periferiji so seveda predvsem nadaljevali s še nedokončanimi poslopji, na katerih je bila delo ustavila zima, vendar pa se je marsikdo odločil, da bo ljudskim govoricam, raznim vznemirljivim vestem in zloveščim napovedim o mračni bodočnosti nakljub, začel z zidanjem. Zlasti enonadstropnih stanovanjskih vil zdaj precej zidajo. Na periferiji so čez noč zrasle ponekod iz tal vile naglo kakor gobe po dežju, in to tudi na takih terenih, kjer bi si človek nikoli ne bil mislil. V središču mesta pa je zadnji dve leti močno v praksi prezidavanje in preurejanje raznih lokalov. Koliko novih, lepo urejenih poslovnih lokalov smo dobili v tem času. Spretni zidarji so nekatere nizke, zatohle in temne prostore spremenili v povsem moderne lokale, svetle, prostorne in praktične. Tod so prebili zid, napravili nov vhod ali spojili dva prostora v enega samega, ki je urejen tako lepo kakor bi bil ne morda v starinski hiši, ampak v povsem novem poslopju. Središče Ljubljane se zdaj postavlja že v celo vrsto podobnih, na moderen način urejenih lokalov, vendar pa podjetni ljudje marsikje še poskušajo priti do . podobnih prostorov kakor so si jih bili drugi, ini-ciativnejši, že omislili. Nobenih nesreč niso zaznamovali Včerajšnje popoldne, noč in današnje jutro so na reševalni postaji izjemoma enkrat potekli v velikem zatišju. Le nekaj navadnih »slučajev« so zapisali in spravili v bolnišnico: bolnikov z notranjimi boleznimi, porodnic itd., nesreče pa ni bilo nobene. Prav za prav močno redek primer, kajti v Ljubljani sicer vsak dan pride do kakšnega karam-bola, iz katerega »partnerji« odnesejo take spomine, da jih morajo reševalci naložiti na avtomobil ter ekspedirati naravnost na bolniško posteljo. Za delom se ozirajo V poletnih mesecih na naših ulicah vsako leto lahko opazimo pisano oblečene, zagorele ljudi, ki hodijo od izložbe do izložbe, postajajo okrog kolodvora in čakajo ure, ko jih bo vlak potegnil naprej, kamor so že namenjeni. Nekateri med njimi ostanejo tudi kar lepo v mestu, kjer 6i dobe delo. Večina med njimi je iz Bosne. Podjetniki te skromne, z malim zadovoljne in pridne težake prav cenijo, ker predstavljajo dragoceno delovno moč. Pri delu so marljivi in zelo vztrajni. Kako bo s hrano, si ne belijo posebno glave. Štruco kru-ha kupijo opoldne in še zvečer nemara pol, — to je vsa njihova hrana. Za pijačo jim je pa voda. Ker so pri nas življenjske zahteve razumljivo večje kakor pri teh primitivnih ljudeh, jih kajpada naši težaki ne gledajo z najprijaznejšimi občutki. Mlad je, pa ga že srbe prsti Tisti Ljubljančani, ki se ob vročih popoldanskih urah radi razhlade v prijetno hladni Ljubljanici tam pri mestnem kopališču, so se začeli zadnje dni sumljivo ogledovati. Drug drugemu niso več zaupali, kajti dan za dnem se je dogajalo, da je temu ali onemu med njimi izginila denarnica iz omarice v slačilnici. Nekdo je vlamljal v kopališke omarice s ponarejenim ključem ter kradel. Nove pritožbe so se vrstile, dokler ni bila končno opozorjena tudi policija. Ta je na kraj sam nemudoma poslala bistrogledega možaka, ki se je takoj lotil svojega posla, ostrega opazovanja, kdo hodi v kabine. Njegov trud je bil kmalu poplačan. Kmalu je zalotil tatu, ki je hlastno preiskoval obleko nekega kopalca ter iz nje že »pofulil« denarnico, v kateri so bili, kakor se je pozneje pokazalo, trije »kovači«. Fant je plačal v ponedeljek vstopnino, malopridnemu kakor je, pa mu je kmalu prišlo na misel, da bi se nemara splačalo poskusiti, če ključ za njegovo omarico morda ne odpira tudi kakšne druge. Vse — razen ene — so bile prazne. V tej pa je našel 18 din. Denar si je prisvojil, denarnico pa spustil v Ljubljanico. V torek je »adoptiral« srebrno dozo in 106 din. Denarnico je spet vrgel v Ljubljanico. V sredo pa mu sreča ni bila več mila — čeprav pravi ljudski pregovor, da »gre vtretje rado«. Bistro oko policijskega agenta ga je iztaknilo, in neusmiljena roka ga je prijela za ovratnik ter ga odgnala na policijo. Fant je še mlad, pa ima že vsakovrstne nerodnosti za seboj. Še dva meseca nista dobro minila, odkar so ga policijski organi prijeli, ker je z več tovariši pr;J*v vlamljal v kleti in v drvarnice. Mri bo v št. Vidu odprta obrtniška razstava Ban dr. Natlačen bo jutri ob enajstih dopoldne osebno odprl obrtniško razstavo v Št. Vidu nad Ljubljano. Razstavo, ki je po številu že sedma, prireja Društvo slovenskih obrtnikov v Št. Vidu nad Ljubljano. Šentviški obrtniki že od nekdaj tekmujejo, kdo med njimi se bo postavil z ličnejšimi, trpežnejšimi in cenejšimi izdelki. Zlasti velik *lo-ves uživa ne samo po naši ožji domovini Sloveniji, ampak tudi po vsej naši državi ter še daleč čez njene meje šentviška mizarska obrt. Razstava bo v šentviški šoli. Društvu se je za letos posrečilo poskrbeti za ugodnost polovične vožnje po železnici. Polovična vožnja velja za vse jugoslovanske kraje in sicer za prvi teden od 28. julija naprej. Obiskovalci naj na odhodni postaji kupijo celo vozno karto ter obrazec K 13. Ta obrazec naj potem dajo žigosat na razstavi. Razstava bo odprta do 18, avgusta. flUmeinost" posvečena spomeniku Viteškega kralja Zediniftelja Številka je posvečena spomeniku Viteškega kralja Aleksandra I. Zedimtelja, čigar kip je za ljubljansko »Zvezdo« ustvaril kipar Lojze Dolinar. Da bi bili ljubitelji slovenske likovne umetnosti poučeni o zgodovini postanka tega spomenika, je uredništvo objavilo 40 podob, ki nazorno pokažejo, kako je nastal spomenik od prvega osnutka pa do končne izvedbe, nakar sledi še 30 drugih podob, ki so neposredno v zvezi z nastankom spomenika. Skupaj je tedaj objavljenih 80 podob, poleg tega pa še 11 fotografskih .posnetkov bana dr. Natlačena, župana dr. Adlešiča, predstavnikov odbora in razsodišča. Med članki je omeniti na prvem mestu kraljeve lastne besede za bivanja med Slovenci 1920. leta in izjavo tujim novinarjem iz leta 1934. o balkar^Jdh problemih, nakar sledijo besede dr. Natlačena 'iri župana dr. Adlešiča, namenjeae za odkritje spomenika. Vsi nadaljnji članki so neposredno v zve$t « stankom spomenika in so jih prispevali urednik Wt~ ha Maleš in drugi. Izvedba in tisk reproduciranih podob sta brezhibna in bo revija prav gotovo razveselila ljubitelje umetnosti. Na platnicah podaja uredništvo revije obračun IV. letnika, v katerem je bilo na 380 straneh objavljenih nič manj kot 372 ilustracij od 137 različnih avtorjev, kar je za naše razmere razveseljiv pojav in dokaz, da je »Umetnost« med Slovenci dobro vpeljana. Uredništvo obenem napoveduje tudi program za prihodnji V. letnik, ki se prične 1. septembra. Revija se naroča v Ljubljani, Pod tumom 5. Nov poveljnik policijske straže v Mariboru Za poveljnika policijske straže v Mariboru je bil imenovan nadzornik policijskih agentov pri predstojništru mestne policije g. Anton rukšič. Novi poveljnik uživa sloves zelo objektivnega uradnika ter je v Mariboru zelo priljubljen. Vsa slovenska javnost ga pozdravlja na tem novem odgovornem mestu. Ptuj Nova maša. V nedeljo, 28. julija bo pel v Sv.. Vidu pri Ptuju novo mašo kapucin fr. Vi-Rilij Alt. Novomašnik je obiskoval gimnazijo v Ptuju, nadaljeval v Škofji Loki v tamkajšnjem kapucinskem samostanu, bogoslovne študije pa ie prav tuko dovršil v samostanu v Škofji Loki. Na njegovi novi življenjski poti in pri delu v Gospodovem vrtu, mu želimo mnogo sreče in božjega blagoslova! H zgrešeni snaa. =| »Sicer pa, ako imate ključ ...« »Ključa nimamo,« mu je pojasnil nadzornik. »Prav to je tisto čudno. Izginila sta ravno ključ in vaša nožnica.« »Ali bi mogel videti ta predal?« »Lahko.« Nihče ni bil bolj presenečen zaradi Sladove popustljivosti, kakor pa sam Edvin. Toda, ko se je znašel v sobi zraven predala, se je začel smejati. »Za to sploh ne bi rabil ključa. Takle predal odprem jaz navadno z Železno palico v petih minutah.« Slad je premišljeval. »Čujte Edvin, vi samo zanikate tisto, kar vam ja z pripovedujem. Vi pa nimate niti najmanjšega dokaza...« »To vem, pa tudi vi ga nimate.« »Toda vi imate dober glas,« je dopolnil Slad, »in z ozirom na to se vi ne nahajate v preveč zavidnem položaju. Vi pridete v prvi vrsti v poštev kot izvršilec tega zločina, celo za oba zločina.« »Tako? Ali res?« se je ujezil Edvin. »Lepo. Mene to nič ne briga. Tudi drugače jaz nimam navade pomagati policiji pri njenem delu. Pa vendar vam moram dati dobet nasvet: Malo natančneje si oglejte tistega tajnika. Kaj ima on e Vero 14 Towley? Povejte mi, lepo vas prosim, od kdaj je bila ona zaročenka pokojnega Huberta. Zakaj pa se ta dva gledata vedno tako zaljubljeno? Bandillo je do ušes za-trapan v srvojo bivšo ljubico, ljubico svojega nekdanjega šefa. « »Kaj govorite?« Pogleda Slada in Clinetona *ta se srečala. Calam je presenečen pogledaval zdaj enega zdaj drugega. Ali bi s tem radi povedali, da je Ban dillo ubil vašega sorodnika zaradi Vere?« »Ničesar ne bi rad prerokoval. Toda vi ste govorili o nekih petih tisočih funtov, ki so menda izginili. Ali ni imel ravno Bandillo najlepio priložnost, d« jih pospravi? Dekle ga ima rada, to se vidi. Verjetno je, da bi « tem denarjem v rokah imel lepe šatise pri starem Towleyu.« Slad je začel hoditi po sobi gori in doli. Calam je gledal Edvina in omahoval sam pri sebi. Nazadnje je le moral priznati, da je nekaj jedra v tistem, kar je bil Edvin povedal. »Govoril bona » to mlado damo,« je izjavil Slad po kratkem premisleku. »Ali se spominjate tiste fotografije iz Huber tovega albuma, katera je bila izginila, Ca lam? Ne pozabite na to 6likol To je znak zelo občutljivega človeka, morilci pa običajno niso tenkočutni- Mislim, da je Bandillo vzel to sliko. Ali ste videli njegov obraz takrat, ko sem ugotovil, da je slika izginila?« Edvin je pozorno poslušal in nazadnje rekel: »Torej vi ne mislite, da bi bil on ubijalec!« »Jaz še zmerom mislim, da ste vi krivec, Edvini« Irvin je e prstom pokazal na Edvina. »Kaj bo sedaj z njim?« »Pustite ga, saj je popolnoma dober detektiv,« je odgovoril Slad. Edvin je odšel mrkega obraza in zaloputnil vrata za seboj. »In sedaj, kaj bomo?« je vprašal Calam. »Šli bomo pogledat sobe v prvem nadstropju,« je predlagal Slad. »Tisti Terry, eden izmed dvojčkov, mi je rekel, da je videl nekoga, ki je vstopil v drugo ali tretjo »obo levo Ali se spominjate?« »Vse govori za to,« ie pripomni! Cii-neton,« da je neki tujec slikal tu v hiši. To potrjuje tudi izjava deklice in pričevanje Edvina, da je bil njegov nož ukraden, seveda, če ta mož ne laže. Tu je trditev Terryja, da je videl, kako je nekdo emuknil v 6obo v prvem nadstropju. Vse skupaj torej kaže na to.« »Morebiti pa je Terry videl samo tajnika?« je vprašal Calam. iZnabiti,« mu je odgovoril zamišljeno Slad. »Toda tedaj bi videl, da je to on, ker je tekel za njim. Ne, jaz dvomim, da bi Bandillo 6?nekod še dalje na zgornje štajersko in Solnograško. Mirovne pogodim so utesnile njeno delovno jiodročje, ustanovitev narodne države pa ji je istočasno na stežaj odprla vrata po vsem ozemlju Jugoslavije. Danes skoraj ni večjega kraja v državi, kjer Vzajemna ne bi imela razpredene svoje organizacije, najbolj pa je seveda udomačena v Sloveniji. Sčasom je Vzajemna zavarovalnica uvedla skoro vse elementarne panoge, prav tako izvaja življenjsko zavarovanje v vseh kombinacijah, ki so se preizkusile v zavarovalstvu. Število sedanjih zavarovalnih pogodb znaša skoro 150.900. čiste premije elementarnih zavarovanje izkazuje bilanca za 1. 1939 blizu 13 milijonov,_ v življensikih oddelkih pa skoro 15 in pol milijonov. Zavarovalna vsota živ-Ijenskih zavarovanj znaša 318 milijonov in je tako Vzajemna zavarovalnica med domačimi v Jugoslaviji poslujočimi zavarovalnicami na drugem mestu, dočim se v elementarnih panogah krepko drži na četrtem mestu. V Sloveniji pa zavzema nesporno prvo mesto. Del premijske rezerve in poslovnih skladov je Vzajemna razen v denarne zavode, hipotečna posojila in lastna policna posojila, vložila v reprezentančne zgradbe v Ljubljani na Miklošičevi c. 19, Miklošičevi c. 17, Poljanski c. 18 ter^ Gledališki št. 4., v Zagrebu v ogromno palačo na Zrinjevcu ter v lepo veliko stavbo v Canfčevi ulici; razen tega je 1. 1931-32 zgradila v Ljubljani na Stadionu 16 enodružinskih vil v strnjenem sistemu, namenjenih v prvi vrsti za stanovanje lastnim uradnikom. Štiridesetletnico jvoslovanja l>o Vzajemna zavarovalnica proslavila dne 1. avgusta s službo božjo, ki jo bo za njene umrle in še živeče sodelavce in člane daroval prevzvišeni škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman v tnristovsiki kapeli v osrednji j)alači Vzajemne ter s slavnostnim zborovanjem, na katero so povabljeni odlični predstavniki našega gospodarskega in javnega življenja. Hribernikov morilec dobil „kolo" Morilec te |e trdovratno zagovarjal na nesrečen strel - Izdajal te je za bogatega posestnika - Obtožen je bil tudi komunistične propagande med jetniki Ljubljana, 27, julija. Včerajšnji hudi kazenski proces proti mlademu bivšemu podnaredniku Ivanu Slopšeku je privabil mnogo radovednega občinstva, med katerim je prevladoval nežni ženski spol, pa tudi stari dedci so se prišli naslajat nad tragedijo izgubljenega mladega življenja. Življenjska usoda obsojenega Ivana Slopšeka je res tipka, pa tudi zanimiva. S starši je preživel mladostna leta v Clevelandu. Sam pravi, da so mu gangsterji v razbojniškem spopadu ubili očeta, mati se je nato po vojni napotila v staro domovino v Brežice, kjer je kmalu nato umrla. Bil je brez prave mladostne vzgoje. Kazal je drugače dobre talente, toda nagnjen je bil k lažnivosti. Pri vojakih je bil aprva prav vesten, točen in zgled drugim, zato ga poslali v podoficirsko šolo, kjer je prav dobro napredoval. Pravijo, da je bil sprva med oficirji zelo priljubljen. Naravno, da so stasitega dečka tudi dekleta rada jjogledala, saj vemo, ka-•sx°i®e vedno mlade ženske zarukane v lepega vojščaka. Kakor pred vojsko, se tudi sedaj vojaki radi pobahajo, kako so premožni in bogati doma, ko drugače nimajo v resnici niti »kajže«, Med razpravo pa se je hudodelec Slopšek izkazal, da ima bujno fantazijo, da je maščevalen in da skuša zvaliti vso krivdo na druge. Hribernik je bil po nesreči uslreijen Krepko je bil prepleten njegov zagovor glede najhujšega zločina, umora Hribernika. Treba je omeniti, da je bil Hribernik nezgodni invalid, da so mu pred leti amputirali levo roko nad komolcem in da je dobil odškodnino v znesku okoli 17.000 din, kakor je povedala njegova mati. Hribernik je bil izvežban tihotapec, ki Je rad vsakogar »nasamarik, po domače rečeno. S Slopše-kom sta se seznanila lani v ljubljanskih zaporih, ko je obtoženec prestajal 6 mesečno kazen zaradi tatvine vojaškega revolverja, ker mu tatvine drugih revolverjev niso mogli dokazati. Razprava je včeraj trajala od 8130—2.1 z dveurnim presledkom opoldne. Bila je mestoma prav živahna. Obtoženi Slopšek je trdovratno, toda nelogično tajil, da bi bil on sam usmrtil Hribernika. Bilo vse zgolj naključje. V svojem zagovoru je skonstruiraP^godbo, da sta se, ko sta bila na mestu, kjer mu je izročil paket saharina, ki ni bil pravi, marveč pomešan s prstjo in peskom, začela ruvati zaradi nagrade in da je Hribernik potegnil iz žepa revolver. Počilo je. Strel je zadel Hribernika v Čelo in je krogla Izstopila v zatiljku ven. Venomer je zatrjeval, da ga je Hribernik večkrat opeharil, tako mu je izmaknil kolo, nato radloaparat in nazadnje trenčkot, zato ga je hotel tudi on opehariti za več tisočakov, da bi tako prišel do odškodnine. Prav ta proces je pokazal, kako 9e ljubljanski tihotapci, verižniki in sumlji- vi tipi med seboj brezvestno sleparijo. Državni tožilec razširi obtožbo V svojem zagovoru je Ivan Slopšek tudi povedal, da je dal Hriberniku radio aparat s prošnjo, da ga kje proda. Od njega jrotem ni dobil de-narja. la aparat pa je bil ukraden iz podoficirske čitalnice artilerijskega polka. Državni tožilec Je nato razširil obtožbo tudi glede tega aparata, češ da je prikril in utajil ukradeni aparat. Ne bomo ponavljali vseh, za proces prav zanimivih in značilnih podrobnosti. Nekatere priče so na primer povedale, da sta Hribernik in Slopšek skušala drug drugega opehariti in oslepariti. Hribernik je imel sploh navado, da je vsakogar skušal v tihotapskih poslih opehariti. Neka priča je povedala, da sta skušala drug drugega ali pa' tretjega opehariti. Državni tožilec je nazadnje pred končanim dokaznim postopanjem še predlagal ponovno zaslišanje zdravnikov sodnih izvedencev, da je bil Hribernik udarjen s topim predmetom, najbrž a kladivom in da naj se izvrši ekshumacija pokojnika, da bodo mogli izvedenci še enkrat točno ugotoviti, da-li je bil Hribernik usmrčen s strelom ali udarjen s topim predmetom. Temu predlogu se je pridružil tudi branilec odvetnik Muc. Senat je ta predlog zavrnil kot nepotreben. Sledili so nato kratki govori državnega tožilca, kakor tudi obeh branilcev. Treba je omeniti, da je Slopšek skušal zvaliti krivdo na usmrtitvi tudi na enega bratov Rotarjev. Obtoženec je glede tatvine vojaškega materiala sploh skušal močno obremeniti brate Rotarje, kar se mu ni posrečilo. Po dobro uro trajajočem posvetovanju senata je bila objavljena med grobno tišino občinstva sodba. Senatni predsednik je v navzočnosti vseh štirih so-3odnikov objavil sodbo, s katero so bili obsojeni: Ivan Slopšek zaradi zločina umora po zrelem preudarku in kori::toljubIju, dalje zaradi zločina vlomnih tatvin v vojaško skladišče na Poljanah In zaradi dveh prestopkov na dosmrtno robijo. Oproščen je bil zaradi komunistične propagande. Ko je Slopšek čul hudo sodbo, se je po vgem životu stresel, z desno roko si je zakril obraz, zaihtel je in potne srage so ga oblile. Zamajal »o |e, kakor urno nihalo. Gotovo se ni zavedal, kje je. Večkrat je globoko vsrkal od zunaj skozi odprto okno prihajajoči sveži zrak. Mrko je gledal predse. Med občinstvom je završalo. Nekdo je kratko pripomnil: »Dobil je revež kolo!« Kaj to pomeni? V velikih kaznilnicah navadno napišejo za dosmrtne robijaše samo dan, kdaj je bil sprejet v jetnišnico, nato pa začrtajo »kolo«, har pomeni, da se obsojenčeve ure vrte kakor kolo, ki se preneha vrteti Ob smrti. Bratje Rotarji so bili obsojeni samo zaradi prikrivanja ukradenih odej odnosno eden zaradi nakupa Hribemikovega kolesa na večje denarne kazni, tako Martin In Peter na 3600 din odnosno 60 dni zapora, Ivan na 420 din denarne kazni odnosno na 7 dni zapora. Predsednik je nato kratko utemeljeval sodbo m končno vprašal prvega obtoženca: »Sprejmete kazen?« Ivan Slopšek, ki je sem in tja nihal, »e je vzravnal in krepko pristavil: »Visoko sodiščeI Ne sprejmem kazni! Prijavljam revizijo in priziv!« Razprava je bila od 21 končana. r Huda železniška nesreča Kresnice, 26. juljia. Prea nekaj dnevi smo poročali o smrtni nesreči v Kresnicah, ko je skočila iz vlaka neka posestnica in se pri tem ubila. Danes pa je prišlo spet do nove nesreče med Jevnico in Lazami, katere žrtev je postal 25 letni posestniški sin Potrpin Janko iz Jazbin pod Kumom. Potrpin se je vračal iz svojega dopusta v Škofjo Loko, kjer j* bil na orožnih vajah. Ker mu j« bilo v vagonu prevroče, se je vsedel na zunanjo stopnico vagona. Tovariš ga je sicer svaril pred nevarnostjo, toda Potrpin ga ni poslušal. Kmalu pa je prisopihal mimo litijski lokalni vlak. Potr-pina je po vsej verjetnosti piš drvečega vlaka zmedel in v tem je padel pod vlak. Kolesje mu je odrezalo obe nogi in roko. Nezavestnega so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Toda njegove poškodbe so bile tako hude, da je nesrečnik navzlic trudu zdravnikov ranam podlegeL Vremensko poročilo »Slov. doma« Kraj Barom eter-sko stanje Tempe* ratura v O4 * a O ► is — e 2* ! 1 a xy C. -7 o Veter smer, Inkost) Pada- vine if 09 , 3. 100 m prano: 1. Fabian (B.) 1:13.6; 2. GrkiniČ (V.) 1:18.4; 3. Koho (V.) 1:22.6. 400 m proetoi 1. Veghazi (B.J 4:59.6; 2. Elemefri (B.) 5:05.2; 3. De Filipis (V.) 5:06.7. Štafeta 3X100 m: 1. Viktorija 3:07.3; 2. BBTE 3:09.9. Prvemu dnevu plavalnega dvoboja najboljšega madžarskega plavalnega kluba in domačinov, je ori-soetvovalo veliko število občinstva. Plavalni dvoboj se nadaljuje v nedeljo zvečer. Atletske tekme na Stadionu Jutri dopoldne ob 9 se prično zanimive lahkoatletske tekme ter tekme v odbojki na ljubljanskem Stadionu, katere priredi Ljubljanska fantovska pod-zveza kot nekak uvod v zverine tekme, ki bodo 17. in 18. ter 24. in 25. prihodnjega meseca. Za tekme ljubljanske podzrveze je prijavljenih nad 100 tekmovalcev. Zanimive bodo še zaradi tega, ker se bodo ob tej priliki določili oni, ki bodo potem lahko tekmovali na letošnjih zvezinih tekmah. Tekme se prično ob 9 dopoldne ter se nadaljujejo ob 3 popoldne. Vrstni red tekmovanja je naslednji: Dopoldne: 60 m mladci, 100 m, met krogle, »kok v višino, 1000 m mladci, 1500 m člani, met kladiva, 5000 m člani, skok v daljavo, 200 m pred-teki, met kopja, štafeta 4X100 m in slednjič štafeta 400X300X200X100 m člani. Popoldne: 110 m zapreke člani, met diska, 800 m člani, skok 6 palico, 200 m finale, met granate, 400 m člani, troskok, štafeta 800X400X200X 100 m člani, tek na 10.000 m in na 3.000 m člani. - Korajžna napoved Italijanskega učenjaka: Leia 2521 bo morje požrlo eno sedanjih celin Nova kapelica na Uskovnici pri Bohinja, ki jo je preteklo nedeljo blagoslovil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Nad 3500 let stare »tiskarne« Poznali so jih nekdanji prebivalci Krete — Namesto papirja so uporabljali mehke okrogle glinaste plošče, ki so jih potem žgali Z novimi iznajdbami se vsak narod rad postavlja. Pa ne samo s tistimi, s katerimi je novejša doba presenetila svet, pač pa tudi s onimi, ki so veljale za novost že v davnih časih, pred sto in tisoči leti. Vsak narod tudi stika za tem, da bi odkril v 6voji davni zgodovini znamenja, ki bi pričala o njegovi visoki stopnji kulture čim dlje nazaj v zgodovini. Dostikrat mu takšna znamenja odkrivajo, hote ali nehote, tudi drugi narodi, katerih učenjaki se ukvarjajo s takšnimi zgodovinskimi raz-iskavanji. Lahko rečemo na primer, da danes gotovo še ne bi imeli tako popolne slike življenja v starodavni Grčiji, če bi čakali, da bi nam jo prikazali Grki sami. Številni tuji učenjaki so 6e na tleh te nekdanje zibelke evropske kulture z vso vnemo ukvarjali z raziskavanjem in z najraznovrstnejšimi izkopaninami pomagali pokazati v pravi luči življenje, običaje in kulturno stopnjo nekdanjih Grkov. Kar se nam ni ohranilo popisanega v razn:h delih nekdanjih grških učenih mož, nam izpopolnjujejo v marsičem izkopanine, ki vedno znova prihajajo na dan, značilno da največ po zaslugi tujih znanstvenih raziskovalcev. Vprav na nekdanjih grških tleh so učenjaki izkopali že marsikatero starinsko dragocenost, med njimi tudi takšne, ki so prinesle pravo presenečenje v današnji znanstveni svet. Najdba, ki jo popisuje v eni svojih zadnjih številk italijanski časo-pil »Corriere della Serra«, pa je naredila povrhu še konec prepriru, kdo je v Evropi prvi imel tiskarne. Po novi »listini«, ki so jo izkopali iz zemlje na grškem otoku Kreti, moramo biti vsekakor prepričani, da so bili to Grki, in sicer tisti starodavni Grki, ki so nekoč, pred tisočletji predstavljali ves kulturni svet. V svojem članku piše omenjeni list, da se lahko smatra za najstarejšo tiskano stvar na svetu glinasta plošča, ki so jo našli na Kreti in ki je bila zelo verjetno narejena že v šestnajstem ali sedemnajstin stoletju pred Kr. Ta plošča ima okroglo obliko in meri v premeru šestnajst centimetrov, besedilo pa je na njej natiskano« v obliki špirale. Dozdaj učenjaki še niso mogli razvozljati te pisave in torej še ne vedo. kaj je na plošči zapisanega. Vsi znaki pa kažejo, da to niso morda kakšni okraski, pač pa resnična pisava, kakršne so se vsekakor posluževali že tedanji ljudje. Celo to se je dalo ugotoviti, kakšen je bil postopek pri tem načinu »tiskanja« Brez dvoma zelo primitiven, saj bi od tako starodavnega naroda tudi ne mogli kaj več pričakovati. Iz mehke gline so najprej naredili okroglo ploščo, potem pa s pomočjo kovinastih, kamnit,'.h, lesenih ali koščenih predmetov vtisnili v to mehko glino gotova znamenja, 6voje pismenke. Ko je bil ta svojevrstni «papir« natiskan, so ploščo žgali približno tako, kakor danes delajo lončarji, ko izdelujejo glinasto posodo. Verjetno so te prve tiskane listine tudi razmnožili, da jih je moglo brati več ljudi, ali pa so naredili vsaj nekaj izvodov za primer, če bi se prve porazgubile. Ugotovljeno ni, ali so bile takšne tiskane listine namenjene širši javnosti, ali ne To vprašanje bo verjetno rešeno šele tedaj, ko se bo učenjakom posrečilo razvozljati pisavo samo Iz vsebine se bo gotovo najbolje videlo, komu so bile ti tiskarski izdelki namenjeni. Naj je že bil način tega tiskanja kakršen koli in glinaste listine namenjene komurkoli, rečemo lahko, da so bile že to neke vrste tiskarne, čeprav seveda niso prav nič podobne sodobnim. Sicer pa nobena stvar ne more biti že v vseh začetkih najpopolnejša. Ukrajinska zemlja »peša« Pozna se to pri krompirju, ki ga je vedno manj V zadnjih letih v Rusiji opažajo, da kmetje po nekaterih krajih Sovjetske zveze pridelajo vsako leto manj krompirja in da je ta krompir tudi vedno slabši. Temu vprašanju je posvetil vso pozornost tudi član ruske Akademije znanosti Lišenko v želji, da najde način, kako bi se dalo preprečiti to občutno slabšanje vsakoletne krompirjeve letine tudi v Ukrajini in v nekaterih manj rodovitnih, stepnih predelih Sovjetske zveze. Akademik Lišenko je predlagal, da bi v bodoče za te kraje, kjer zemlja iz neznanega vzroka »peša« in ne rodi več tako kot je včasih, odbirali v drugih rodovitnih ruskih pokrajinah najboljši krompir in ga porabili za seme v Ukrajini in v stepnih predelih. V zvezi 6 tem tudi poročajo iz ruskih virov, da so že naredili poskuse s tako odbranim semenskim krompirjem in da 60 6e ti poskusi tudi nepričakovano dobro obnesli. «>«♦♦♦♦♦« Slikar »belgijske duše« 30. majnika, ko je bila Belgija v ospredju zanimanja vsega sveta, je minulo tri 6to let, ko je umrl eden največjih Belgijcev, ki je v svojih slikah oživel in prikazal »belgijsko dušo«, veliki slikar Rubens. Rodil se je v Kolnu, njegova rodovina pa je izvirala iz Antwerpena. Rubens je že od mladosti ves gorel za slikarstvo in se učil pri raznih domačih in nato pri italijanskih mojstrih. Naredil je nad 3000 slik, med katerimi uživajo nekatere svetoven sloves. S svojim plodonosnim duhom je Rubens vplival na slikarsko umetnost številnih gcneracij prav do danes. Precejšnjo pozornost je vzbudila v znanstvenih krogih vsekakor korajžno izrečena napoved italijanskega učenjaka Rafaela Bendanija, da bo naša zemlja leta 2.521 doživela hudo katastrofo, ko bo na lepem izgubila eno od sedanjih petih celin. Geološk« učenjaki že davno vedo, da zemlja ni imela vedno takšne oblike, t. j. da na njej ni bilo razmerje med suho zemljo in morjem vedno enako, pač pa, da se je zaradi notranjih zemeljskih sil, ki tudi še danes ne mirujejo, v teku zemeljske zgodovine dostikrat spremenilo. To sklepajo iz raznih okamenin, ki 60 jih našli v trdnih zemeljskih plasteh. Znano je namreč, da so bile celo tiste zemeljske plasti, ki tvorijo danes najvišje gorske vr hove na svetu, nekoč pod morjem. Ta sprememba je mogla nastati le na ta način, da so se plasti, ki so bile nekoč pod morjem, dvignile in na dotičnih krajih izpodrinile morje, na drugi strani pa se je zaradi ravnotežja, ki mora vladati med kopnino in morjem, voda razlila na področja, ki prej niso bila pod morjem. Na ta način so v teku zemeljske zgodovine izginjala nekdanja morja in tudi celinski deli zetnlie. Geologom je tudi znano, da se je nekoč na področju, kjer se dane6 razprostira Atlantski ocean, razprostirala kopna zemlja, posebna celina, ki so ji učenjaki dali ime »Atlantida«. Tako so jo krstili zaradi tega, da bi se že iz imena 6amega videlo, kje je bila ta celina, ki je danes ni. Omenjen; italijanski učenjak je celo natančno izračunal, kdaj je izginila v morje celina »Atlantida«. Pravi, da se je to zgodilo pred 10.431 leti. Na podlagi česa je Rafaele Bendandi do leta natančno izračunal konec »Atlandide«, še ni znano in bo najbrž to skrivnost še nekaj časa držal zase, da je ne bi pograbil kdo drugi in morda na podlagi tega izračunal še kaj težjega in še bolj nepričakovanega, pozneje pa bi morda bil še celo toliko Dre- Vojaki iz španskega Maroka. Lenuhi tudi med ptiči Kakor med ljudmi, imamo tudi med pticami lenuhe, ki po svoji lenobi ljudi še prekašajo. Hrano 6i že še poiščejo, ker bi sicer poginili od lakote, toda tudi najmanjše delo jim silno 6mrdi. Še toliko se jim ne ljubi, da bi si spletle gnezdo. Nekatere ptice si prihranijo to delo tako, da znesejo jajca v kakšno luknjo pod kamnom, ki se jim zdi pripravna, v star zid ali pa v drevesno luknjo, ne da bd pri tem prinesle eno 6amo bilko trave. Skopec se zadovolji s tem, da znese jajca v špranjo razpočenega ziida, drevesno votlino ali podstrešje. Sova si zaradi gnezda ne dela skrbi: jajca položi v kakšen kot razkopanega zidu. Kozodoj ali podhujka položi jajca kar na tla. Sicer jih znese na bolj skritem kraju, potrudi se pa tudi toliko ne, da bi izgrebla vsaj majhno jamico. Smrdckavra gnezdi v drevesni votlini, kadar pa ne dobi primernega kraja, si pa splete gnezdo, kakor vsaka druga pridna in skrbna ptica. Iz tega se vidi, da se ji največkrat le ne ljubi delati gnezda iz same komod-no«ti. drzen, da bi trdil, da je bil on prvi, ki se mu je posrečilo tako natančno izračunati, kdaj so se na zemlji odigravali tako pomembni dogodki, da so izginjali kar celi kontinenti. Rafaele Bendandi pa ni še povedal, katera bo tista celina, ki bo izginila z obličja zemlje natančno leta 2.521. Pravi, i je dozdaj mogel izračunati le to, da eno celino bo takrat doletela ta usoda. Izrazil pa je upanje, da bo v kratkem lahko tudi povedal, ali bo to Evropa, Azija, Afrika, Amerika, Avstralija ali pa Antarktika, dežela ob južnem zemeljskem tečaju. Če se to zares zgodi, da bo izginila ena teh celin, lahko sklepamo, da 6e bo istočasno nekje dvignila iz vode nova celina. Križanka 11* 3 4 5 6 7 8 b IU 11 12 13 14 15 » j .7 18 19 20 |21 1 22 '3 BESEDE POMENIJO: Vodoravno: 1. Oče — duhovna oseba, 5. Umrli turški preporoditelj, 16. Slovansko moško ime, 12. Snivam, 13. Zbor. kraj v cerkvi, 14. Turški dnevnik, 15 Kozaški poveljnik, 17. Dvojica (števnik) 18. Moško ime, 20. Poljska enota — kos polja, 21. Besedica, s katero izrazimo jasnost, spregled, varnost; komu v ,,.. priti, 22. Posvetilo, nasvet, priporočilo, 23. Skupnost 6tvari, Navpično: 1. Velika nestrupena kača, 2. Zensko ime, 3 Značaj zvoka, 4. Doba, 5. Odstrani se! (latin.). 6. Srbska reka, 7. Milost v (v 6rbskih nar. pesmih) 8. Učenje, 9. Mehaniziran človek, 10. Šara; razno blago, 12. Utežna enota, 16. Rtič na glavi, 17. Sedež vida, 19. Glasbeno delo (kratica). Rešitev sobotne križanke: Vodoravno: 1. Bolezen, 6. Maleš, 11. Oziris, 14. Albus, 15. Robida, 16. Vir, 17. Tir, 19. Una, 20. Espana, 21. Eko, 22. Terarije, 28. Mrak, 29. Spak, 30. Aga, 31. Kairo. Navpično: 1. Borut, 2. Ozon, 3. Erie, 4. Zid, 5. Navaja, 6. Mlin, 7. Abram, 8. Luter, 9. Se, 10. Ši- roko, 12. Ibar, 13. Sap, 18. Ikar, 23. Ep, 24. Ak, 25. Ra, 26. Ig, 27. Ek. Radio Program radio Ljubljana Sobota, 27. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Druga za *«■ Kramarič. - Izdajatelj: In i. Jote Sodja. - Uredniki Mirko Javornik. - Koknptso* ne »račamo. »Slovenski dom« Izhaja v»ak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 u.n. ra inozemstvo 25 din Uredništvo) Kopitarjeva ulica 6 UL Telefon it tooi do iitOV Uprava: Kopitarjeva ulica t