Posamezna Številka 10 vinarjev.
Slev. 73.	v lmm, v pelek, 30. marca mi	Lelo XLV.
■■ Tnserati:	•
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mui visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v aa dva-in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora.
----- Poslano:--
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop.
Redna letna priloga vozni red.
B Velja po pošti: ~
sa oelo leto napre].. K 26-— za en mesec „ .. „ 2-20 za Nemčijo oeloletno. „ 29-— za ostalo Inozemstvo. „ 35 —
V	LJubljani aa dom: Za oelo leto aapral.. K 24'— za en meseo „ .. K 2*—
V	opravi prejemam mesečno „ 1-80
= Sobotna izdaja: =
Za oelo leto.....K
za Nemčijo oeloletno. „ 9*— za ostalo lnoaamstvo. „ 12-—
Orednlštvo |e v Kopitarjevi nliol štev 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne =» sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. s=
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranilnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
Zanimivi govori v nemškem državnem zboru.
Berlin, 29. marca,
Poslancc Bernstein je v imenu socialistično delovne skupnosti izrazil vladi nezaupnico. Vsled vedno hujših bremen je moral izjaviti, da še živi stranka, ki resno pobija militarizem. Dogodki na Ruskem nas krepijo v nadi, da bo socialna demokracija mogla izvršiti svoj stari miroljubni program. Zahteva zakonske predloge, da se pri sklepanju zavez, vojne in miru zagotovi besedo državnemu zboru, ki naj dobi pravico, da odslovi kanclerja. Državni zbor naj se potrudi za skorajšen mir na temelju: Na nobeni strani nobenih aneksij.
Voditelj centra posl. Spahn zavrača očitke pruske gosposke zbornice. Ccntrum se bo tudi v bodoče boril za prusko volilno reformo. Morska zapora mora ostati, dokler ne zmagamo. Nekaj vladarjev je izgubilo, četudi le začasno, svojo samostojnost. Kakor se sliši, se tudi v Italiji maje prestol.
Izid ruske revolucije se tiče vseh slovanskih narodov. Nočemo sc vmešavati v notranje razmere tujih držav in smemo biti veseli, da je zveza z Avstrijo potreba za obe državi in da to tudi ostane.
Sedanji papež je blagoslavljal tistega, kdor bi prvi prinesel oljčno vejico. Naši nasprotniki niso hoteli miru, zato si ga moramo priboriti.
Socialni demokrat Noske: Ker sovražniki še vedno nočejo miru, zato moramo želeti, da ima naše vojno posojilo čim večji uspeh, obžaluje pa, da v Nemčiji vedno padajo besede, ki v tujih deželah moraio dušiti voljo in nagnjenje za mir.
V Rusiji se je zrušil nevzdržljiv sistem. Kapitalistični voditelji so pri tem delu sodelovali, pa nc za hitrejši mir, ampak za vojno do zmagovitega konca. Tako jc Mi-ljukov govoril poslanikom entente. Sedaj pa v Rusiji govorijo množice in te so odkrito za mir. Kakor hitro bo to mirovno razpoloženje začelo vplivati na vlado, naj Nemčija ne opusti ničesar, kar bi znalo pospešiti skorajšen časten mir z Rusijo. (Živahno pritrjevanje.) Angleži in Francozi pravijo, da je ruska revolucija udarec reakcionarni Prusiji. Istovetijo carizem in absolutizem. Govornik ni teh misli. Toda reakcionarnega s istema na Ruskem ni mogoče držati, če manjka reakcija na vzhodr, Iz tujine so nemškim socialnim demokratom svetovali, naj povzročijo revolucijo.
To bi spravilo delavstvo v največjo bedo. Mi vemo, kaj naj storimo. Tri dni po onem nasvetu so francoski socialisti dovolili vojne kredite.
Opozarja na ljudsko nevoljo zaradi prehrane. Vlada naj gleda, da nc pov.:ča te nevolje in naj odpravi neenako preskrbo. Takoj naj začne z volivno reformo, s katero bi moralno osvazala svet, Če go-poska zbornica noče pruske volivne reforme, jo bomo pač sklenili proti tej zbornici (Desnica ugovarja, levica pritrjuje.) Upirajo se samo konservativci, ki so pa le majhen drobec ljudstva. Kancler je rekel: »Gorje državniku, ki ne spozna znamenj časa.« Menda bo to veljalo njemu, "e bo vztrajal v svoji nedelavnosti. Hitrejšo ali počasnejšo modernizacijo Nemčije ne odločuje posamezna oseba, ampak volja in sila ljudskih množic. Kancler naj že sedaj napravi prosto pot.
Naprednjak Miiller-Meiningen: Z Rusijo moramo iskati miru, ki nam bo omogočil, da obnovimo in gojimo stare vezi. Kanclerjcva beseda o novi orientaciji, veže tudi krono. Kdor ve, da so gotovi krogi za brezobzirno podmorsko vojno samo iz strahu pred novo orijentacijo, se ne bo čudil posledicam tega govora. (Po teh besedah nastane strahovit hrup,) Hvaležni smo kanclerju, da je potisnil v ospredje prusko volivno reformo. To vprašanje je pravo veliko nemško vprašanje. Rusije in Nemčije ni rešil absolutizem, ampak sila na-' roda.
Narodni liberalec Stresemann pravi, da pojde Kitajska z Ameriko. Car brez prestola, štirje kralji v pregnanstvu; to je posledica angleškega zavezništva, na katerem umrje vsak. Nemčija pač ni imela simpatij za carja, ki se nam je za pomoč v japonski vojski zahvalil z mobilizacijo.
Konservativec grof Westarp pravi, naj bi notranja vprašanja stopila v oz::r1-je. Prusko volivno reformo bo imel rešili \ pruski deželni zbor in sicer po vojni. Tudi j konservativci so za reforme. Za svoje uspehe se moramo zahvaliti naši ustavni monarhiji. Tudi mi si želimo mirnega razmerja z Rusijo, toda doseči hočemo zmagovit konec vojne.
Kancler o polorsju.
Kancler je izvajal: Car Nikolaj jo žrtev svoje lastne tragične krivde. Navzlic tracli-cijonelnemu prijatelju Rusije in ?'-w:ijc, in, čeprav niso nobeni 'življenjski interesi ločili obeli držav, je zadnji car vedno bolj lezel v entento in v juliju 1914 je končno zašel v tako odvisnost od avtokrs.tične
vojne stranke, da ni hotel slišati klica prijatelja — nemškega cesarja.
Kancler je že lani zavrnil legendo, da je Nemčija na Ruskem podpirala reakcionarni demokratični sistem proti vsakemu svobodoljubnemu gibanju. Ravno nasprotno je res. V najhujši stiski, v revoluciji po japonski vojni 1. 1905 je nemški cesar kot prijatelj carja nujno prosil, da naj se nikar ne ustavlja opravičenim željam po reformi. Car je šel drugo pot, ki ni odgovarjala niti njegovim, niti našim interesom. Če bi se Rusija posvetila notranjim reformam, bi ne bilo prostora za neumna ekspanzij-ska stremljenja, ki so vodila do te vojne in tudi stari zistero bi ne zašel tako daleč.
Ne vemo, kako se bodo dogodki razvili, toda mi ostanemo pri svojem načelu, da se nočemo vmešavati v notranje razmere tujih držav. (Pritrjevanje.) Zlobno sc sedaj širijo vesti, da hoče nemški cesar Rusom uničiti komai priborieno svobodo in spraviti carja nazaj. To je laž. Ruski narod naj si svojo hišo uredi sam. Mi si moremo želeti le to, da sc Rusija razvije v trdno in varno trdnjavo miru, ("'.e bo pre-uredba privedla do zopetnega zbližnnja narodov, ki sta navezana na dobro soseščino, tedaj to pozdravljamo z veseljem. Nemčija je veliko trpela pod grehi stare Rusije. Ruski narod, ki prav gotovo "ni hote! te vojne, naj sc nikar ne boji nagega vmešavanja. Želimo le, da bomo ž njim čim prej živeli v miru, ki bo zgrajen na častni podlagi za oba naroda.
Glede'Amerike oravi kancler z'ozirom na kongres, ki bo sklepal o vojni in miru, da si Nemčija riti danes ne želi vojne z Ameriko. Večkrat smo ji povedali, da se odpoveino brezobzirni podmorski vojni le v upanju, da Anglijo pripravijo, da se bo pri svoji blokadi ravnala po zakonih člo-večasstva in mednarodnega prava. Še en-
krat poudarjam
da
slo
Wils
s on in
Lansing
blokadno politiko sama označila kot nezakonito in nevredno brambe. Naše osemmesečno upanje je bilo razočarano, kajti | Anglija ni jenjala. ampak blokado poostri-j Ia, zavrnila našo mirovno ponudbo in pro-| glasila za vojni cilj take načrte, ki uničijo j nas in naše zaveznike, j Zato smo morali začeti brezobzirno podmorsko vojno. Ali najde ameriška vlada 1 v tem razlog, da nanovo Nemčiji vojno. Mi ^•'croo odgovorni za novo prelivanje krvi. ■t-nan bolpo tudi to prenesti.
Kitajska dosedanjih vedno prijateljskih diplomatičnih vezi ni pretrgala iz lastne volje, ampak pod pritiskom. Najbrže so
vplivale tudi finančne težkoče. Nasprotniki hočejo uničiti nemško trgovino s Kitajsko. Izid vojne, upam prav trdno, nam bo vse to vrnil in sicer na stroške naših nasprotnikov. Želim, da bo Kitajska do tedaj ohranila svojo odporno silo proti pohlepu in sebičnosti svojih sedanjih varuhov.
Glede vojaškega položaja izvaja kancler: Na vzhodni fronti ni večjih operacij; čas in slaba pota niso ugodna za večjo ofenzivo. Na zahodu se po načrtu pomikamo nazaj in vsak dan smo bolj svobodni v svojih operacijah. Cel narod bo hvaležen genijaln emu vodstvu Hindenburga in Lu-dendorffa. Vse fronte držimo z nezmanjšano vstrajnestjo .Dokaz zato macedonska fronta. Podmorska vojna se je v marcu razvila ravno tako ugodno, kakor v februarju. Glede notranje politike pravi, da ne bo obširno govoril, ker še vedno mu je pred očmi: Naši vojaki so zunaj v strelskih jarkih, povodniki križarijo pod morjem v smrtni nevarnosti, ljudstvo doma trpi marsikatero pomanjkanje in trpljenje, od vseh strani pa se zaganja v nas sovražnik. Vedno mi je živa misel: Za kaj naj de'am? Za srečen konec. (Tako je!)
O duhu sedanje in bodoče notranje politike je kancler žc večkrat govoril. V začetku vojne smo bili menda vsi zato. da vprašanja, ki morajo bit; posledica vojnega doživetja, odložimo na čas po vojni. Upali smo, da bo kratka, sedaj se pa tako vleče., zato se je pri posameznih strankih izpremenilo nazirarrje o marsikaterem vprašanju in času, ko naj se začne reševati. ^ Fo je bilo včeraj rečeno n. pr. glede poljskega vprašanja. Vse se vrtj okoli pruske volivne reforme Danes vidim, da so za takojšnjo rešitev ne samo socialni demokrati, ampak tudi napredni narodni liberalci. Mi še dolgo, da so bili zastopniki strank v pruskem deželnem zboru še nedavno drugih misli. Splošnega prepričanja tedaj ni. Ali naj povzročim voliven boj, do-čim je veliko število mož na fronti. Posl. Noske je menda oktroi. Oktroi sc najde vselii vrst in v vseh časih, tudi na Ruskem.
J oda če je trenutek, k 0 se kak
narod bori za obstanek, pravi za izvedbo takega oktroi, to si drznem dvomiti. fDesnica pritrjuje.)
Priznali mi boste, da trezno sodim, čc cb višku vojne razmišljam o tem, ali kaže to akcijo takoj začeti. Vse svoje dejanje in nehanje moram podrediti cilju, da srečno končamo vojno. Tudi danes sc nisem mogel prepričati, da bi bilo drugače boljše. Politične boje odložimo
LISTEK.
Silvin Sardenko:
Maler Dolom
(K uprizoritvi v »Marijinem Domu* v Trstu dne 25. marca in 1. aprila.)
Tiha nedelja — nedelja naših src, ko človek govori samo še z Bogom, Ob Njegovem trpljenju se vda in nosi vdano težak križ, ki so ga nosili krvavi dnevi. Po stoterih stopnicah sem prišel z Lesnega trga na grič, kjer priča prvo krščanstvo bazilika sv. Justa. Tiha nedelja. Od tam, kamor seže oko, bobni. Tiha nedelja!
Stopil sem v baziliko. Korarji so ravnokar odmolili in mir je vladal v nji. Milje odseval iz starodavnosti, mir iz za-trtih križev in oltarnih slik. Mir v trpljenju. Kako je bridek in težak. Sedaj ga čutimo in živimo v dnu duše in zato srno bliže ume-vanju največje skrivnosti — Največjega Trpljenja, ki je Odrešenie,
Iz bazilike v > Marijin Doir. -, v pribežališče in zatočišče slovenskih deklet v Trstu, kjer pride tiha nedelja do svoje besede z žalostno Materjo.
Bral sem že Mater Doloroso in se nekje izrazil, da je Sardenkovo najboljše delo. Uprizorjene šc nisem videl. Sedaj, ko sem jo videl in slišal, vztrajam neomajno pri svojem mnenju. Na tiho nedeljo jo je treba videti in v deželi trpljenja in krvi, ko
Golgotu so naši dnevi, venčana s krvavo zoro . , .
in nam je goriška Kalvarija še v spominu in pred očmi — potem ne žabi* Mater Do-lorose nikdar več.
Trpljenje!
Največjemu trpljenju in trpljenju go-| riških beguncev je bila posvečena uprizoritev. Kraljico trpljenja smo videli v Na-zaretu, |o sprembali v Jeruzalem, čutili z njo na GolgoU in pod križem, in Materina žalost ob grobu je bila naša. Ob Marijinih spominih smo se obenem spominjali domačih hiš, tihih in mirnih in srečnih -- oh Njej zapuščeni tisoče zapuščenih mater, ki jočejo za sinovi in kličejo z njo:
Grozen konec! Ali !<oga bulj pretrese bolečina, ko bo križ na gori dvignjen? Ali mater? A!i sina?
In so razkropljene sirom sveta. prepuščene samim sebi in svoji bolesti daleč od doma in
nikogar ni, da v eni vsaj besedi z njim se duša sklene; nikogar ni, da eno vsaj mu težko misel razodene
Pa naj bi sc ponudil mimogrede - '-sel dan — brez pomena je za tisoče naših mater, kot je bilo vabilo v Kano za Marijo, ko ni bilo Sina.
Prišla je pomlad in srečala Marijo na poti v Jeruzalem. Čudovita jc in čudovita je njena pesem o cvetju. Marije ni vzvese-lila — tretja pomlad je bila, ki je imela uresničili največje trpljenje. Tretja pomlad! Tudi k nam beguncem goriškim prihaja v tretje
kakor izza gozdnih mej plahe srne plah pogled —
a kam poj Je z mirtami, kam z lilijami? — Pasijonke, same pasijonke cveto na goriških. tleh. Gledal sem pomlad in do solz mi ! je bilo. Spomnil sem se Vas. ki ste v Lip-| niči, Steinklammu, Brucku in sam Bog ve j kod še, in verlcI sem, kako pojde pomlad mimo Vas. S pasjjonkami. In Vi se napotite / ljubečo mislijo v srcu proti domu — v Jerurzalem, na Kalvarijo, na Golgolo — s prošnjo, da bi Vam bilo dano šc enkrat zreti, kar Vam je najdražje:
Gospod, Se enkrat, enkrat Se na nizkost našo se ozri ■n solzo našo zadnjikrat oiri z objokanih oči!
In na Golgoti, ali ne govori z Marijo 1 o"e in tisoče naših mater:
En sam pogled izpila Se bi rada iz solznih mu oči.
Le eno še besedo sladko rada iz grenkih čula usl.
En sam še vzdih usmiljenja bi rada izdihnila pred njim!
Da, to jc vzdih Matere in tna^er ob najbridkcj.šem trenutku! Umemo in občutimo ga, ker vemo, da
Mogočna kakor smrt ljubezen je ognjena, kot neugusli žar ••< solnčncga plamena.
Ne morejo vode ljubezni pogasiti, vse reke je nikdar ne morejo vtopili.
laka je ljubezen naših mater — globoka in skrivnostna. In vsled le svoje ljubezni trpijo, trpijo te dni, dokler nc gredo za sinovi. Ena je bila, ki je prestala vse in izpila naibridkejši kelih. Kot Ona,
Nobena mati ne bi mogla razbičanega sina zreti, vse rane v srcu občutiti, umirati, a ne umreti.
Srečala Ga jc na poti v smrt, stala ob križu, ko je umiral, in po tem si
. . . kot v davnih dneh, v naročju sin počiva; nekdaj jc sanjal sladki sen, sen smrtni danes sniva.
Nezakrivljeno trpljenje — žrtvovanje, da. dobi ob njem človeštvo mir. O vi vsi, ki hodite pot trpljenja, mislite na Mater Doloroso in mislite na Sina, za katerim vzdihuje na grobu:
Dete moje, moja sreča, sreča moja neizmerna! Kaj o tebi sanj nebeških sanjala jc duša verna, Danes sreča — zakopana
Dete moje, moja radost, radost moja nelzrazna, kakor zvezda lihi noči I i si bila mi prijazna. Danes radost — zakopana.
na čas, ko bomo z vso gotovostjo lahko gledali v svoj bodoči položaj. Ohraniti moramo načelo enotnosti in ta enota sc tako sijajno izpričuje vsako uro v junaštvu naših vojakov.
Legar med vojnimi ujetniki.
Državni tajnik Ziinmermann je nemškemu državnemu zboru sporočil, da jc v ruskem taborišču Točki 1. 1915-1916 za logarjem umrlo 10.000 do 15.000 vojnih ujetnikov. Iz Nemčije jih je bilo samo 450. Poveljnika taborišča so obsodili v tožko ječo._
Mir in roška revolucija.
Dunajski vojaški kritiki pišejo dne 29. marca: Zadnje dni sta petrograjska brzojavna agentura, ki je deloma v-angleških rokah, deloma Reuter vedno zagotavljala, da je cela ruska armada prisegla zvestobo novi vladi in se oklenila njenega gesla, nai se vojska nadaljuje, dokler ne bosta osrednji velesili popolnoma poraženi, la poročila so tendenčno zlagana. Velika večina častnikov in vojakov je upala, da bo revolucija kmalu končala vojsko. Vojni program nove vlade je zadel zato na veliko nezadovoljnost, ki se je pojavljala v viharnih nastopih, v nekaterih armadah so bile celo pobune, ki so jih morali v krvi zadušiti. Vojaki na bojni črti so se že vojske popolnoma naveličali; želja, naj se prej ko mogoče sklene mir, se vedno bolj širi. Odposlanci vlade, ki navdušujejo vojake za nadaljevanje vojske, imajo zelo težavno nalogo. Agitacija od zunaj bi lahko zelo pospešila miru prijazna stremljenja. Ni tudi resnično, da so vsi armadni poveljniki, zborni poveljniki in poveljniki vojaških okrajev v zaledju solidarni z novo vlado, veliko jih še čaka, kaj še pride. Višji častniki so zelo razočarani vsled strategičnega poraza Angležev in Francozov na zahodu. Ruski kmetje in ruski delavci zahtevajo mir. Angleška armada bo morala še izvesti težko delo, če bo hotela iz ruskih vojnih sil zopet ustvariti zanesljivo angleško pičo topovom.
Odstop svetega sinoda.
Rotterdam, 28. marca. (Kor. ur.) v.Dailv Tolegraph« javlja iz Petrograda: Sveti sinod je odstopil. Novi sveti sinod bodo kmalu volili. V prvi vrsti sc bo moral posvetovati o reformi cerkve.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič za mir.
Amsterdam, 29. marca, »Petit Parisi-en piše: Veliki knez Nikolaj Nikolajevič se je o izidu revolucije zelo neugodno izrazil. Veliki knez je sodil, da zavezniki niso niti materielno in tudi ne vojaško držali, kar so obetali. Več mescev je popolnoma počival dovoz iz Anglije in iz Francije, Anglija ni ničesar podvzela, če tudi je znala, da je od tega odvisna bodočnost Rusije. Sedanji položaj ne bo blagodejen Rusiji, kar se bo kmalu pokazalo. Vse dosedanje žrtve so bile zaman. Prepričan je, da mora Rusija skleniti mir, če hoče ostati velesila, Rusiji ne more nadaljevanje vojske koristiti, ker je v nji moč vojske tako uničena in razcepljena, da se narod upira, vsled česar bo mir za Rusijo še bolj neugoden.
47 kmetskih odposlanstev za mir,
Stockholm, 23. marca. V Petrogradu so sprejeli dozdaj 47 kmetskih odposlanstev, ki so izročila prošnje, naj se sklene mir in da naj se ozirajo na kmete.
Želje po miru v Rusiji.
Kalin, 29. marca. »Den« se peča z ruskimi vojnimi smotri. Izvaja: Osvo-
Mislite nanjo, Kraljico trpljenja, ki
pravi;
Vse bridkosti sem prestala, preihtela slednji vzdih; kaj da ne bi mogla biti Tolažnica žalostnih,
In toliko bolj zaupljivo, ker je sveto-
gorska Mati tudi begunka med begunci!
* * *
Prireditev se je v vsakem pogledu posrečila: polna dvorana občinstva — v prvi vrsti smo opazili premil, škofa dr. Andreja Karlina — ki je z velikim zanimanjem sledilo posameznim slikam in vlogam, ki so bile po večini v dobrih rokah. Zlasti Marija je bila mojstrsko podana; od vzbujajočega se trpljenja do najhujšega, vse ni-janse ie izrazila tako, kot se jih redko, redko vidi na takih odrih. Dobre so bile še Suzana, Pomlad, Šaloma in Magdalena; Angelu, Janezu, Veroniki in Klavdiji bi priporočal več iskrenega občutja, ki naj bi mu kretnje in od srca prihajajoče, ne naučene besede dale izraza,
Scenerija in kostumi so bili nalašč za to igro že v mirnem času priskrbljeni. — Pevske točke jc uglasbil katehet Matej Škabar.
Kdor ni šel pogledat na tiho nedeljo Mater Dolorose, naj ne zamudi na cvctno nedeljo! Ne bo mu žal. Sicer bi bilo dobro, če bi katera izmed Čitalnic dala to delo tudi v »Narodnem domu'-. Občinstvo bi bilo gotovo hvaležno in zadovoljno.
Dr. J. L.
bodeni ruski narod pač ne more skleniti sramotnega miru, nadaljevati mora zato vojsko, ti asi z izpremenjenimi smotri. Rusiji zadoščajo častni mirovni pogoji. Stradalna vojska se ne sme nadaljevati. Rusija stremi po častnem miru, ki zagotovi miren razvoj, kar naj se naznani nemškemu narodu.
Mirovni oklic ruski vojskL
Geni, 28. marca. »Eclio de Pariš« javlja: Položaj v Rusiji postaja vsak dan nejasnejši. Socialistično-revolucij-ski svet. širi oklic, ki zahteva, naj armada glasuje, če naj se vojska nadaljuje ali sklene mir.
Nemiri na bojni črti.
Haag, 28. marca. Min. predsednik Lvov je izjavil: Na severni bojni črti so bili nemiri. Pri Brusilovi armadi so morali izvesti celo smrtne obsodbe.
Kruh, svobodo, mir!
Curih, 29. marca. Socialistično vodstvo v Petrogradu je izdalo oklic, ki sta ga podpisala Čaidze in Čenkoli. Oklic navaja: Geslo ruskega naroda jc: kruh, svoboda iu mir.
Vojaške demonstracije v Petrogradu.
Petrograd, 29. marca. (K. u.) Petrograjska agentura poroča 27. t. m.: Včeraj so demonstrirali razni polki petro-grajske posadke. Med zastavami so pr-vačile z napisi: »Vojsko in svobodo!«
Danci o Miljukovi politiki.
Kodanj, 29. marca. (Kor. ur.) »Po-litiken« izvaja: Nota, ki jo je bil poslal Miljukov inozemstvu, ni v besedilu izročenem v Kodanju obsegala ničesar o vojni^ smotrih. Značilno je pa, ker je besedilo poslano v Francijo in Italijo obsegalo odločen odstavek o volji Rusije nadaljevati boj proti skupnemu sovražniku do konca. Veliki liberalni »Denj« je pisal: Začasna vlada lahko izjavi, da odklanja vse osvojiTne smotre, ki se napačno uazivajo oprostilni smotri. Volja ljudstva se je tozadevno pojavila tako jasno, da ni dvoma o stališču, ki ga bo zavzel postavodajalni zbor.
Moč delavskega sveta.
Stockholm, 29. marca. Moč petrograjskega delavskega sveta se je zopet povišala. Pridružili so se mu namreč vsi železniški, brzojavni in poštni uradniki, ki zdaj odrekavajo pokorščino začasni vladi in se pokore le Čaidzevim odredbam. Pristop je zakrivil vojni minister. Prepovedal je namreč pošiljati socialistične oklice vojakom na bojišču. Delavski svet je protestiral. Vlada je včeraj delavce zopet nujno pozvala, naj prično že delati. Vlada predlaga razsodišča, ki naj presojajo upravičenost stavk. Ker je beda v Petrogradu vedno večja, je sklenilo ministrstvo, da pošlje odposlaništva na deželo z nalogom, naj kmetom pojasne, kako potrebno je, da zalog več ne zadržujejo. O preosnovi ruskega vrhovnega poveljstva se razglaša: Aleksejev je le začasno ge-neralisimus. Odbor dume se je pogajal z Ruskim, še preden je izbruhnila revolucija. General Ruski, ki je sovražil carja in absolutizem, je obljubil, da bo podpiral državni preobrat, če ga bodo imenovali za vrhovnega poveljnika. To so mu tudi obljubili. Stališče Ruskega v armadi je pa močno omajano. Povsod se namreč šepeta, da je Ruski carja izdal. Ministrstvo je zato nameravalo pustiti Nikolaja Nikola-jeviča, ki ga je bil car imenoval za vrhovnega poveljnika, a vprašanje je postalo zopet pereče, ko je delavski svet zahteval, naj se Nikolaja Nikolajeviča odstavi. Aleksejevu so nato začasno poverili vrhovno poveljstvo.
Rodzianko o dumi.
Petrograd, 29. marca. (Kor. ur.) Petrograjska brzojavna agentura: Predsednik dume Rodzianko je izjavil: Duma zastopa mnenje dežele, dokler ne bo sklican ustavodajalni zbor. General Ruski je izjavil, da jo na severnem bojišču vse v najlepšem redu in da jc duh armade izboren.
Ruska moldavska armada m preskrbljena z živežem.
Kodanj, 28. marca. V celi južni Rusiji je železniški promet zelo oviran. Posebno trpi zato moldavska armada. V Odesi so naskočili in opIeniH <'vo vojaški skladišči žita.
Proti Romanovičem.
Rotterdam, 29. marca. Glavno vodstvo delavske stranke in socialnih revolucionarjev je pozvalo vlado, naj ne veruje lojalnim izjavam velikih knezov, marveč naj vse člane dinastije Romanovičev zapre.
Neruski narodi za revolucijo.
Rotterdam, 29. marcu. »Daily Tele-giaph«: Vsi neruski narodi pozdravljajo navdušeno novo vlado. Posebno navdušeni so Armenci in mohamedan-<'i na Kavkazu, dalje Asti, Lelii in Ukrajinci. Judovski listi, ki so bili dve leti zatrti, zopet izhajajo,
Večina Rusov za republiko,
London, 2. marca. (K. u.) Poročevalec lista »Central News« se je v torek razgo-varjal s pravosodnim ministrom Keren-skem, ki je 1-ekel, da se bo velik.'. :cina Rusov izjavila za republiko.
Buchanan obolel.
Stockholm, 29. marca. Angleško veleposlaništvo poroča, da je angleški poslanik baje obolel na mrzlici. Nastavljenci veleposlaništva pa sami trde, da je bil Buchanan med nemiri ranjen.
Buchanan o položaju.
Stockholm, 29. marca. »Times« in »Morning Post« poročata: Veleposlanik Buchanan opisuje v svojih tajnih poročilih položaj v Rusiji zelo pesimistično. Graja, da je storila začasna vlada veliko napako, ker ni takoj proglasila ustavnega vladarja. Široke plasti ruskega naroda niso naklonjeno republiki in niso zrele za njo. Kako sodijo množice, kaže priprosta epizoda. Ne glede na revolucijo roma vsak dan brezštevilno ljudi ii gomilam Romanovičev v Peter Pavlovo katedralo; • krase jih s cvetlicami, prižigajo luči in molijo. Rusija brez vladarja je drevo brez korenine.
Položaj v Rusiji sporazum še ve^no skrbi.
Geni, 29. marca. »Gazette de Lau-sanne« razpravlja na uvodnem mestu o razmerah v Rusiji. Izvaja med drugim: Dejstvo, da Buchanan LJoydu Georgeju še vedno poroča o nevarnem položaju v Rusiji, najbolj dokazuje, da vzbuja položaj v Rusiji skrbi. Buchanan je tako dobro poučen, da se mu sme vsaka beseda verjeti.
Novo organizacija ruske armade.
V Rusiji odpravili vojna sodišča.
Petrograd, 29. marca, (K. u.) Vojni minister je odpravil vojna sodišča. Bivši vojni minister Polivanov jo odpotoval v glavni stan, ki ga bo popolnoma preosnoval.
Novosti v ruski armadi.
Amsterdam, 29. marca, (K. U. J » AH- i gemeen Handelsblad« poroča iz Petrogra- : da: Komisija za preosnove v armadi je I sklenila, da bodo preosnove zasledovale sledeča temeljna načela: 1, Odpravi se ancieneteta (napredovanje po letih) v viš- j jem poveljstvu in v generalnem štabu. 2. Subalterne častnike bodo neposredni predstojniki prosto volili in 3. uvedejo osebno odgovornost predstojnikov za subalterne častnike, ki so jih izvolili. Odposlanci vojakov in častnikov prihajajo z bojišča vsak dan v dumo. Vojni komisiji izjavljajo, da zahtevajo njih čete, naj se vojska nadaljuje do odločilne zmage. Predsednik dume Rodzianko je izdal oklic, ki poziva posestnike in kmete, naj obdelajo vso zemljo, da bodo pokrili, kar potrebujejo armade in dežela.
Odpusti častnikov,
Rotterdam, 29. marca. »Daily Chroni-cle« poroča, da je petrograjska začasna vlada odpustila 150 štabnih častnikov, med njimi 12 generalov.
Kdo postane v Rusiji vrhovni poveljnik,
Genf, 29, marca. General Ruski, ki je prvi brez zadržkov pristopil k prekucijski stranki, ima zdaj največ nade, da postane generalisimus. Če se mu bo podredil Aleksejev ali če bo odstopil, se še ne ve.
Nov ruski vojaški list.
Iz Kodanja poročajo: Častniški zbor v ruskem glavnem stanu je sklenil izdajati nov vojaški list z naslovom »Narodna armada«.
KmelsKe narodne straže v Rusiji.
Petrograd, 29. marca. (K. u.) Petrograjska brzojavna agentura: Z dežele se poroča, da ustanavljajo kmetje narodno stražo, ki bo nadomestila policijo. Kmetje so v več gubernijah prostovoljno znižali cene živilom.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 29. marca. Uradno: Le naši poizvedovalni oddelki so živahnejše delovali, sicer nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 29. marca. Veliki glavni stan:
Splošno mirno.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
tam 20 mož in zaplenile 2 strani puški. Naši letalci sc rnaJalt bomba na italijanski tabor pii Podsaholtinu.
N ■ tnik načelnika generalnega štaba! pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poroč'!o.
28. marca. Običajni nastopi obeh artiljerij'. Posebno močno so streljali v mejnem odseku, ob Vipavi in na severnem robu Krasa. O malih praskah se poroča iz prelaza Monle Croce (Visoki But), iz Dolja (srednja Soča), jugovzh. od Št. Petra (Gorica) in iz odseka Lu-katič (Kras). Sovražnika smo odbili in ujeli nekaj mož.
Italijani odpošljejo umetnine iz Milana na
jug-
Lugano, 28. marca. Ukrenilo se je, da bodo prepeljali umetnine iz Milana na jug.
Robeitson na italijanskem bojišču.
Lugano, 28. marca. »Agenzia Štefani« poroča: Načelnik angleškega generalnega štaba Robertson si je ogledal italijansko bojno črto in se posvetoval s Cadornom, Italijanski kralj mu je podelil red sv. Mav« ricija.
Italija pod utiskom razmer v Rusiji.
Curih, 29. marca. Rimski dopisnik »Tagesanzeigerja« piše z italijanske meje: V Rimu in celi deželi je tak položaj, kakršen je bil v Rusiji pred revolucijo. Iz vseh krajev se poroča o težavah prehrane, ki so posledice podmorske vojsko. Vlada so pripravlja na najhujše možnosti.
V Italiji veliki upori?
Berlin, 29. marca. Tukajšnji po« učeni krogi potrjujejo, da divja v Italiji že tri dni revolucija.
Trajni nemiri v Turinu.
Lugano, 29. marca. Ker postajajo nemiri v Turinu vedno hujši, so v mestu razglasili oblegovalno stanje. * * *
Iz italijanskega senata.
Curih, 29. marca. (K. u.) Italijanski senat je razpravljal včeraj o interpelaciji senatorja podadmirala Dasteja. Mornariški minister podadmiral Corsi je rekel, da ne more nadrobno poročati o zgradbah ladij. Senat je razpravljal nato o škodi, ker je prepovedan izvoz breskev. Poljedelski minister Raineri je izjavil, da so izvoz prepovedali glede na dogovor z Anglijo, da se ne okoristijo sovražniki. K običčjnem voščilu povodom počitnic je rekel ministrski predsednik Boselli: Vse naše želje in nade se osredotočujejo na tisto zmago, ki jo narod sme z zaupanjem pričakovati. Zmagati moramo mi in naši zavezniki, s katerimi se vojskujemo, da bo zmagala kultura.
Curih, 29. marca. (K. u.) V italijanskem senatu je povodom razprave o izdaji spisov Cezarja Battistija na državne stroške senator Tommasini v svojem govoru rekel: Vešala so posvetila Battistijevo mučeništvo. Battisti predstavlja tipus italijanskega naroda, ki ga Avstrija tlači.
Boji na zahodu.
llalija raiiiurjeiE
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 29. marca. Uradno: Na Krasu so v ti vse naskakovalne
patrulje pečjtoilia Številka zahodno Jamcii v sovražne iarke, ui-nie so
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 29. marca. Veliki glavni stan:
Med Lensoin in Arrasom živahen boj s topovi, ki je trajal tudi ponoči. Pri Croisilles in Ecourt-St. Mein severno vzhodno Bapaume se je razvil, predno je napočil dan, boj, v katerem so izgubili Angleži veliko mrtvih in so naši varnostni oddelki ujeli 1 častnika in 54 mož. V Champagni se je izjalovilo podnevi več napadov Francozov z velikimi izgubami za nje, ko so nameravali zopet pridobiti iztrgane jim jarke.
Na levem bregu Moze je zabranil včeraj naš obrambni ogenj nameravane napade na višino 304; danes zjutraj se je izjalovil na široki bojni črti izvedeni napad v ognju, na nekem mestu pa s protinapadom.
Vzhodno Verduna so sestrelili naši letalci dva zavezana zrakoplova. V zračnih bojih in z obrambnim ognjem smo sestrelili 4 sovražna letala.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff,
Položaj na zahodnem bojišču.
Berlin, 28. marca. Uradno: Nemške varnostne čete so tako spretno nasto-palet da sovražnik ni vedel, če se bori z zadnjimi oddelki ali z nemško glavno siio. Nemške varnostne straže so zapustile podrte vasi in postojanke, da so izvabile sovražnika pod lastne topove. Hitro so nato zopet naskočile in vzele zouet izpraznjeno postojanko. Če se je napad ponovil, so jo zopet zapustile. Z osredotočenim ognjem smo zadali sovražniku najtežje izgube.
Francosko lrradno poročilo.
27. marca ob 11. uri ponoči. Sovražni
topničarji so med Somme in Oise obstreljevali naše postojanke na bojni črti Rou-PV—Essičnv—Benay; naši tooničarji so
besno odgovarjali. Nemci so poskušali večkrat napasti, a naš ogenj je zadržaval. Naše čete so južno Oise izpopolnjevale svoje uspehe. Ves spodnji gozd Coucy in vasi Petit-Barisis, Vernenil in Coucy-la-Ville smo zasedli. Naši prednji oddelki so dosegli nekaj točk zahodnega roba gozda Saint-Gobain in gorskega gozda Coucy. Naše izgube v teh bojih so bile malenkostne.
Severno Soissona smo znatno napredovali severno Neuville, proti Margivalu in severovzhodno Leuilly, V Argonih smo povodom presenetljivega napada v odseku Bolante ujeli 20 mož. Na bojni črti pri Verdunu precej živahen topovski boj proti višini 304. in severno Bezonvauxa. — Na ostali bojni črti trajno obstreljevanje,
28. mavca ob 3. uri popodne. Severno Ailette smo zopet napredovali v odseku vzhodno Nemili'/ in Neuville in južno Mor-givali, kier smo vzeli več važnih opirališč.
Angleško uradno poročilo.
27. marca. Naša konjiča je pregnala dopoldne sovražnika iz vasi Longanesnes, Ličramont in Equancourt, ki so jih zdaj zasedle naše čete.
Najresnejša ura.
Genf, 29. marca. Major Civrieux piše v »Matinu«: Napočila je od bitke pri Marnc najresnejša ura, ki bo odločila usodo Francije. Bitka, ki se bo zdaj bila, bo odločilna.
Nemška bojna črta na Francoskem skrajšana za 40 do 50 km.
Berlin, 28. marca. Vojaški sotrudnik lista > Stockhohns Tagebladet« hvali nemško prostovoljno umikanje na zahodu, s katerim se je skrajšala bojna črta za 40 do •50 km. rostih je več stotisoč moč.
Angleži le počasi napredujejo.
Rotterdam, 29. marca. »Daily Chro-nicle« poroča iz francoskega glavnega stana: Angleške težke topove v izpraznjenem ozemlju spravljajo le počasi naprej. Sovražnik je namreč položil veliko min, kar napredovanje zelo ovira.
Dva tisoč milijonov škode v izpraznjenem ozemlju.
Bazelj, 29. marca. »Daily Tclegraph« poroča: Zaveznike bo stalo najmanj dva tisoč milijonov, preden bodo vojaško pri pravili ozemlje, ki so g aizpraznili Nemci.
Delavski nemiri v Londonu.
Genf, 29. marca. »Teiups« poroča, da so nastali v Londonu delavski nemiri in da se boje nepolitične splošne stavke.
Na španskem odpravljena ustava.
Madrid, 29. marca. (K. u.) Agence Havas: S posebnim dekretom so v vseh provincah preklicali ustavna jamstva.
(To se je zgodilo vsled tega, ker so delavci napovedali glavno stavko.
Ministrska kriza na Švedskem.
Berlin, 29. marca. »Berliner Tage-blatt« poroča iz Stoekholma: Ministrstvo Hammerskjoela bo odstopilo.
Turška zmaga na Sinaju.
Carigrad, 28. marca. Uradno: Sovražnik je, kar smo že dolgo pričakovali, 26. t. m. pričel napadati po skrbni prejšnji pripravi. Boj, ki so je pričel 27. t. m. popoldne pri Gazi, se je končal s sijajno zmago Turkov. Angleži so nastopili s približno štirimi divizijami in z mnogimi težkimi in lahkimi topovi in z oklopnimi avtomobili. Bitka se je bila dva dni. Sovražno izgube so bile težke. Veliko mrličev jc ostalo na bo-jišču. Ujeli srno 200 mož, med njimi enega častnika, zaplenili en oklopni in dva druga avtomobila. Sovražnik se umika proti jugozahodu; naše čete ga preganjajo.
Gaza
leži tri km ob sirski obali, 80 km jtigoza-padno Jeruzalema.
Pruski Pollaki in vladne obljube.
Poročali smo že o govoru kneza Rad-zivila v pruski zbornici. Podajemo še ne-kar stavkov: Nova poljska država bo morala biti dovolj krepka, da bo pomnožila jamstvo za bodoči mir Evrope. Če bo Pru-sija pravična svojim Poljakom, bo to dobro vplivalo na novo Poljsko. Nemogoča pa je politika, ki ne bi priznala narodnih pravic in kulturnih potreb, pač pa vztrajala pri upravnih omejitvah nasproti Poljakom. — Vojvoda Trachenberg je vladi priporočal, da naj odpravi naseljevalno postavo, in dovoliti poljski jezik pri verouku, v društvih in na shodih. — V imenu vlade jc minister Breitenbach izjavil, da ta že razmišlja o odpravi razlastilne postave in o olajšavah glede poljskega jezika. V n;.s i ' ' /akon pride druga praksa, F	Vala naseljevanje polj-
skih državljanov na domačih tleh. Vlada misli kmalu končati svoja razmišljanja. — (Vseh teh zanimivih stvari ni bilo v točnih graških listih. Op. ur.)
Razna poročila.
Drobne politične vesti.
Dunaj, 29. marca. Cesar je dopoldne sprejel bosanskega deželnega predsednika generala Sarkotiča, zunanjega ministra grofa Czernina in ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica.
Budimpešta, 29. marca. Grof Tisza je imelhudo influenco, ki sc nni boljša.
Dunaj, 29. marca. Danes pride sem turški vojni minister Enver-paša.
Budimpešta, 29. marca. So vedno se govori o' koncentracijskem ministrstvu; Tišzova bolezen je podprla te govorice. Tudi Andrassyjev obisk na Dunaju spravljajo s tem v zvezo. Cesar bo menda sprejel Wekerla, Szerenjrja, Zi-chyja, Bat1byany.ja, Tota in Naszonyja, voditelja demokratov.
Dunaj, 29. marca. Na Dunaj je prišla deputacija gališkili Nemcev, ki hoče Nemcem in vladi dokazati, da gali-ški Nemci sedaj nimajo nobenih pravic. Postavili bodo posebne zahteve glede šolsiva in uprave.
Vojaško popisovanje brezposelnih v Budimpešti.
Budimpešta, 29. niarca. (K. u.) Magistra I je razglasil odlok honvednega ministrstva, po katerem se morajo priglasiti vsi brezposelni moški letnikov 1865 do 1899.
Princ Friderik Karel Pruski ni umrl.
Berlin, 28V marca. »Lokalanzeiger« poroča: Princ .triderik Karel Pruski, ki je padel v zračnem boju na zemljo, živi in bo ostal živ, ker se ie operacija srečno izvedla.
nevne novice.
-i- Po smrti odlikovan slovenski čast-nik-junak. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči je dobil ponesrečeni nadporočnik 78. pp. Maks Sever.
•f Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči sta dobila podpolkovnik 88. pp. Kamilo Polajnar pl. Kankerburg in pred sovražnikom padli nadporočnik 97. pp. Leon Hoffmann. — Viteški križec Franc Josipovega reda z vojno dekoracijo je dobil polkovni zdravnik dr. Josip Rut, pri rez. bolnišnici št. 2 v Ljubljani. — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči so dobili: poročnik 2. bos. herc. pp. Ivan Perko, nadporočnik 68. pp. Edvard Perko in nadporočnik 25. težkega polj. top. p, Franc Tomše pl. Savskidol. — Zlat zaslužni križec s kfono na traku hrabrostne svetinje je dobii asist. zdravnik garn. bolnišnice št. 9 dr. Matija Hočevar. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 4. dom. pp. Josip Perše, pri etapnem postajnem poveljstvu v Šmohorju, okrajni stražmojster bos. herc. orož. zbora Franc Šorn, narednika 27. črnovoj. okraj. pov. Leon Ter-stenjak in Franc Podboj. — Srebrni zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poddes. 7. pp. Andrej Bradic. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrsic sta dobila poročnik 6. lov. bat. Bračič Roman in desetnik 3. pion. bat. Toplak Josip, — Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil častniški sluga 19. težkega polj. tou, o. Slapar Franc,
—	Smrtna kosa, Umrla sta v Novem mestu Anton Uhan, mestni zidar, star 76 let, in železniški mojster v pok. g. Jožef Udovč, star 77 let. Njegovo smrt jc baje povzročila velika žalost po izgubljenih sinovih, v katere je stavil vse upanje, — Na Drski je umrl po Dolenjskem in Hrvatskem dobro znani in sloveč tesarski mojster g. Franc Jerman, star 70 let. — V bolnišnici v Nagykikinda jc umrl kot rezervni vojak g. Franc Barbo, posestnik v Toplicah pri Šmarjeti na Dolenjskem. — Pri Sv. Pavlu pri Preboldu je umrl vpoko-jeni rudniški uradnik Rudolf Vasle. — Umrl je' nadučitelj v Trnji vasi g. Franc Safron, —- V Mariboru je umrla usmiljena sestra Hildegarda roj. Pajk. stara 56 1. — Umrl je v Celju črnovoinik 87. pfVpolka Jožef Galovič. ■— V Celju je umrl dijak šestega gimn. razreda Jožef Rožič. — Umrl je v Gradcu infanterist Jožef Presterl.
—	Potres na potres. Iz okolice Cerklje pri Krškem: V noči od ponedeljka na torek (26. na 27. marca) so ljudje čutili v naši okolici tri potresne sunke. Tretji jc bil ob 2. uri po polnoč, ki nas jc vzdraiuil i/, sna. Bil je izredno močan, pohištvo je odskakovalo. nekatere hiše so močneje razpokale. -- Vreme imamo zelo slabo: dež in sneg, sneg in dež! Kdaj sc bo kaj naredilo na polju?
Hči izdala mater. Svoj čas je bila na Dunaju umorjena zelo stara postrežnica Jožefina Sikova. Kot morilko so zaprli 18-
letno zidarjevo hčer Jožefino Nutil, ki je pred preiskovalnim sodnikom v polni meri priznala zločin in odločno izjavila, da je izvršila umor sama in iz lastnega nagiba. Pri glavni razpravi, ki se je vršila tc dni na Dunaju, je pa Jožefina Nutil izpovedala, da ona ni imela nič opraviii z umorom, marveč je istega izvršila njena mati, a sta se potem domenili, da bo hčer prevzela krivdo nase, češ, kot mladoletna bo dobila le malo kazen, mati bo pa lahko ostala pri otrocih. Poklicali so mater in ta je vpričo hčere jokaje priznala celo lastno krivdo. Razpravo so prfeložili.
Vpoklici prebirancev.
Avstrijski in ogrski črnovojniki, ki so bili pri prebiranjih izpoznani kot sposobni za orožje letnikov 1891 do 1872, morajo, če že niso pritegnjeni v službo z orožjem, ali če niso te službe oproščeni, odriniti pod orožje: 1. V letih 1891 do 1878 rojeni 16. aprila 1917 in 2. v letih 1877 do 1872 rojeni dne 2. majnika 1917. Tisti, ki bodo pri naknadnih prebiranjih po tem roku izpoznani za sposobne, morajo v 48. urah pod orožje. Tisti teh letnikov, ki so prostovoljno vstopili v skupno armado, vojno mornarico ali deželno brambo, morajo tudi po svojih pod 1. in 2. navedenih letnikih 16. aprila, oziroma 2. majnika 1917 odriniti pod orožje.
Ljubljanske novice.
lj Odlikovan je bil z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje črnovojniški inžener Roman Trco, sin stavbenika Viljema Treo v Ljubljani.
lj Prememba trgovin z moko v II. in IX. okraju. Z mestnega magistrata poročajo: Ker se je g. Tomcu na Karlovski cesti odvzela prodaja moke, bodo prodajali moko: na izkaznico št. 6 g. Klemene, Dolenjska cesta; na izkaznico št. 41 g. Ma-renče, Dolenjska cesta in na izkaznico št, 42 g, Fojkar, Dolenjska cesta. Prodaja kruha ostane ncizpremenjena, kakor dosedaj.
lj Premožni cunjar. Jožef Marn, 60 let stav, samski bivši pekovski pomočnik, ro-ien v Sneberjih, stanoval je v nekem železniškem vozu v Linhartovi ulici. Omenjeni že delj časa ni delaj pri svojem obr-iu, marveč se je bavil s pobiranjem cunj. Poleg stanujoča stranka ga je pred kratkim neko jutro našla mrtvega. Zdravniški ogled je dognal, da je moža zadela kap. Nikdo ni slutil, da je bil umrli v posesti tolike množine denarja. Pri njemu se je našlo šest hranilnih knjižic z vlogami 12.700 K, 363 K gotovine, srebrna žepna ura z verižico in delavska knjižica. Gotovo bode dediče, če jih ima kaj, ta zapuščina razveselila.
lj Iz ljubljanskega uradnega lista. V uradni »Laibacher Zeitung« čitamo naslednji inserat.: »Zwei junge, nette Fraulein aus Triest suehen ehrbare Bekanntschaft mit zwei diskreten, alteren Herren. Nur ernst gemeinte Zuschriften unter »Carmen-Car-lotta« an die Administration dieser Zeitung.« — Prosimo državno policijo, da to korespondenco pri upravi uradnega lista zapleni in te dve »junge, nette Frauleins« izžene iz ožjega vojnega ozemlja, deželno vtado pa. prosimo, da upravništvu uradnega lista zopet enkrat pove, da take službe v inserst'h ne -me opravljati uradno glasilo.
lj Za učiireijstvo. K včerajšnji notici pod tem naslovom se nam dodatno poroča, da .je tudi odbor »Slomškove zveze« že 21. t. ni. (pod vlož. st. dež. odbora 4153) vložil na veleslavni deželni odbor prošnjo, da bi dobilo ljubljansko ueiteljstvo mast o z. slanino po znižani ceni.
1 j Ogrski poslanec Szmrecsanyi, ki
je zelo napadal lirvatsko-srbsko koalicijo je vršil svojo vojno službo pri Rdečem križu tudi v Ljubljani, kjer so ga videli v zelo lepi uniformi.
lj Izgubil se je damski ovratnik iz čipk (fušu) v Šelenburgovi ulici. Pošteni najdite! jje naprošen, naj ga odda v trgovini g. Magdiča, Ljubljana.
lj O izku.hu, na katerem jc obešen na-pis, da so mu oošla živila, se nam poroča, da jeobra t zaprt, ker nima kuriva, zaloge jest.vin so pa skoro popolnoma pošle, ker je izkuh moral prej postrezati na stotine vojakov. Pošel je popolnoma tudi krompir in je tozadevno vložena prošnja na deželno vlado za dovoljenje samolastnega nakupa krompirja, a prošnja šc ni rešena. Ako bo prošnja ugodno rešena, bo izkuh zopet odprt.
Primorske novice.
Odlikovanje. Zla! zaslužni križce a krono na traku hrabrostne svetinj je dobil poštni kontrolor Karel Zottich pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Trstu v priznanje i/.visiuega službovanja pred sovražnikom.
danje bivališče ji je bilo Stankovo, v čateški občini in župniji. Njena želja, da lii se skoro povrnila v svoj domači kraj, se ji ni izpolnila. Stara je bila 53 let. Lahka ji bodi žemljica dolenjska !
Glavnim ravnateljem »Riunione Adriatica di Sicurta« \ Trstu je imenovan dosedanji glavni tajnik dr. Arnold pl. Frigyessy. •
Pariamenl?
•Miinchencr N. N.š poročajo z Dunaja, cla bo nemški skupni izvršilni odbor lahko orožje proti nenaklonjenim vladam in slovanskim strankam. Poročevalec pravi, da je izjavi ministrov Urbana in Baren-reitherja vzeti kot prav določno obljubo, da bo Clam-Martinic navzlic slovanskim protestom in jugoslovanski grožnji v do-glednem času izvedel nemški državni jezik, razdelitev Češke in nov zbornični poslovnik. V prihodnjem državnem zboru bodo še sedeli Poljaki. Seje bodo najbrže polne razburjenja. Za pravcati vihar je dovolj gospodarskega gradiva in političnega netiva.	1	"	'
Gospodarske beležke.
Nove cene za govejo živino. Z ozirott
na odlok c. kr. poljedelskega ministrstva z dne 12. marca 1917 je izdala c. kr. deželna vlada v Ljubljani dne 19. marca leta 1917 naredbo glede najvišjih cen za klavno govedo. S to naredbo so bile do sedaj veljavne najvišje cene za klavno go-vedo nskaj zvišane, in sicer tako, da jc najvišja cena za I. kakovost pri volih 3 K 50 vin., za II. kakovost 3 K, za III. kakovost 2 K 50 vin. kilogram žive teže. Za krave I. kakovost 3 K 10 vin., II. kakovost 2 K 70 vin., II. kakovost 2 K 30 v. za kilogram. Za t e 1 i c e .in bike I. kakovost 3 K 30 vin.,. II. 3 K, III. 2 K 40 vin. kilogram žive teže. Za koščeno ž i v i-n o pa so najvišje cene 1 K 80 vin. kilogram žive teže. C. kr. poljedelsko ministrstvo je izdalo tudi natančen predpis, kako se ima kakovost posameznih vrst živine odrenHi ter je izreklo v svojem odloku z dne 12. marca t. L, da mora dati živina I. kakovosti najmanj 50 odstotkov mesa od žive teže. Izrecno pravi c. kr. poljed. ministrstvo, da, kakor skušnja uči, sedaj živine 1. kakovosti skoro ni več najti ter jo je dobiti le v obratih poljedelskih industrij, to je pri cukrarnah, pivovarnah itd. Naravnost slučaj pa je, ako sc dobi živina I. kakovosti pri navadnih kmečkih gospodarstvih, C. kr, poljedelsko ministrstvo pravi v svojem imenovanem odloku tudi, da se kot živina I, vrste, oziroma kakovosti nc more smatrati razmeroma najboljša živina, ki se najde v deželi, nego da je treba L kakovost absolutno dognati. Kot živino II. kakovosti je smatrati živino, ki je dobro spitana in zelo mesnata. Kot živino III, kakovosti pa jc smatrati živino, ki je naravno rejena, čeprav ne posebno debela, vendar pa še mesnata. Kot koščeno živino pa je smatrati vidno skumrano živino, ki se sploh ne more imenovati klavna. To kvalifikacijo je izdalo c, kr, poljedelsko ministrstvo ter je torej od ministrstva predpisana, Zgoraj imenovane cene so v smislu imenovanega ministrskega odloka smatrati kot najvišje cene, višje se živina sploh ne sme plačevati ter bi bilo to kaznivo, »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine« pa je v prid živinorejcem na Kranjskem napravilo pri II. kakovosti, torej pri res lepi živini, še dve stopnji glede cen zato, da pride tem več živine lahko pod II. kakovost, namesto da bi ostala pod III. Vole II. vrste a) se torej plačuje po 3 K, II. vrste b) 2 K 75 vin., krave II. vrste a) se plačuje po 2 K 70 v,, II. vrste b) 2 K 50 vin., telice in bike II. vrste a) 2 K 85 vin., II. vrste b) 2 K 60 v. kilogram žive teže. Kot II. vrsto a) je sma-tiati dobro spilano živino, ki da 46 do 48 odstotkov mesa od žive teže. Kot tako živino je smatrati torej splošno najboljšo živino, ki se nahaja sedaj pri nas. Živina 11. vrste b) je nekoliko lažja, vendar pa dobro rejena in res mesna. Ostale kvalifikacije seveda ostanejo. —• > Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine v Ljubljani«.
— Pomanjkanje krst. Graški listi poročajo, da so pogrebnim zavodom že skoraj popolnoma pošle krste in sc jc bati, da bi ostali brez njih. Prizadeli krogi so se obrnili na merodajno mesto za odpo-moč. Upati je, da pri nas nc pride tako daleč, kakor na Angleškem, odkoder se je poročalo, da leže mrliči po 14 dni ne-pokopani, ker manjka krst.
morju.
mu
Plen podmorskih čolnov mesca februarja.
Berlin, 29. marca. Uradno: Vsled voj-nih tikreoov osrednjih velesil je bilo, ka-
kor sje naznanilo, uničenih skupno 368
trgovskih ladij, ki so obsegale 781 500 ton. Med njimi ;e bilo 29? sovražnih bdi j, in sicer 269 angleških, 47 francoskih. 28 italijanskih, 8 ruskih, 4 belgijske 2 portugalski in 1 japonska. Pri 33 ladjah se imen in narodne;.!' ni dc>čna»o. 20 vs«J jih js bilo med njimi angleških. Izguba Angležev se zato ceni februarja ok-oglo na 500.000 ton Med 76 nevtralnim tadiami jih je bilo 38 norveških, 11 nhnzmskih. 2 grški, 7 švedskih, 3 ameriške ;n ena neznana. Med 781.500 bruto tonami, ki so jih potopili februar]?, se tovor za 475.090 ton ni dognal. Ostalih >06.500 ton je obsegalo med drugim: 1J9P00 ton vojnega blaga 91.599 ton premoga, 16.000 ton olja in petroleja, 16 tisoč 800 ton selit-a, 4800 ton železa, 11 tisoč 3$0 ton rude 550 ton kovin, 99.000 ton žiti, 14,000 ton drugih živil, 8700 ton krmil, 36.000 ton lesa. 23.190 ton važnih tovorov, med njimi 150).' ovojev kož, dalje 15,000 ton težkega blaga. 70.000 m sukna, 300 konj in tri milijone zlata.
Trije angleški rušilci potopljeni.
Berlin, 29. marca. (K. m\) Uradno: Neki r.aš podmorski čoln, ki se jo nedavno vrnil, je naletel pied tedni zahodno od Inncrgabbarcla na krse nedavno razbite ladje z napisom > Manly« (»Mauly« je 1 i5H. v morje izpuščeni lCOOtonski a-fi,.šl:i ršllsc).
Haag, 29. vrana. (Kor. ur.) Jtores-pondenčni urad poizvo 7. dobro poučene strani k poročila Reuterjevega urada z ne 19. marca o potopu angleških rušil-cev ponoči 18. marca v boju z nemškimi pomorskimi silami, da sta bila potopljena rušilca »Paragon« in »LIewel-lyn«. Prvi se je potopil, drugi je bil močno poškodovan.
X
X
čakujejo, da bo \Vilson razglasil oblegovalno stanje, kor tvorničurji groze, da bodo tvornice zaprli, če se to ne zgodi.
Ameriški parnik v Liverpoolu.
Milan, 28. marca. (Kor. ur.) »Corr. della Sera« javlja iz Londona: Ameriški prijatelji uiiru so ob prihodu ameriškega parnika »St. Louis« v Liver-l>oi)l izjavili, da Nemčija, noče vojske in da se jo je še mogoče izogniti, če se bo postopalo mody) iu previdno.
Na Tihem morju pogrešajo Američani devet ladij.
Haag. 28. marca. Daily Telegraph« i poroča: Na Tihem morju pogrešajo devet ameriških ladij. V Newyorku so zato zelo razburjeni.
Armada Nemcev v Mehiki.
Genf, 29. marca. Petit Parisien« poroča iz Washingtona, da prihajajo vsak dan iz Mehike vznemirljiva poročila. Onstran mehikanske meje se sestavlja armada 150.000 do 200.000 Nemcev, o kateri se ne ve, č<* drži s Carranzo, Villom ali z Diazom.
Novo francosko posojilo v Ameriki.
Newyork, 28. marca. (K. u.) Morgan in tovariši naznanjajo, da so sklenili novo francosko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev proti dveletnim zadolžnicam s 5 in pol obrestmi.
Uničeni rušilci so bili vsi izpuščeni tik pred vojsko v morje. Rušilec »Man-ly« je bil najmodernejši in je vozil z brzino 35, ostala dva pa z brzino 30 morskih milj. Vsi trije rušilci so', bili oboroženi s tremi 10.2 cm topovi in z dvema cevema. Posadka »Manljrja« je štela 120 mož, »Llewellyna« in »Para-gona« pa 100 mož.
Iialiiansko uradno poročilo o podmorski
vojski.
Rim, 29. marca. (K. u.) Mornariško ministrstvo poroča: V tednu, ki je potekel 25. marca, se je pripeljalo v vsa italijanska pristanišča 517 trgovskih ladij vseh narodnosti s 452.870 tonami, odpeljalo pa 489 trgovskih ladij s 375.560 tonami. Podmorski čolni so potopili 4 italijanske parnike pod 2000 ton in 1 jadrnico pod 100 tonami. Neki napadeni italijanski parnik je ušel.
Admiral pl. Capelle o podmorski vojskL
Berlin, 29. marca. (Kor. ur.) Proračunski odsek državnega zbora je pričel danes razpravljati o proračunu državnega mornariškega urada. Državni tajnik državnega mornariškega urada pl. Capelle je zaupno poročal o podmorski vojski. Vse nade so se razveseljivo uresničile. Izmišljeni so podatki v sovražnih in tudi v nekaterih nevtralnih lisiili, da bi bili veliko podmorskih čolnov uničili. Nasprotno: izgube so nižje, kakor je računala mornariška uprava. Novih podmorskih čolnov so brodovju februarja in marca veliko več pridružili. kolikor so jih izgubili. Tudi v marcu so podmorski čolni prav dobro delovali, dasi so vsled nastopa nevtralcev srečali veliko manj ladij. Mornarica zelo pozdravlja, ker se nevtralna plovba izogiba zaprtega morja. Mornarico prešinja zavest, da bo izvedla sprejeto nalogo ilo zmagovitega konca. Državni tajnik dr. Helfferich je pristavil: Kar smo od podmorskih čolnov v tehničnem oziru pričakovali, se je v popolni. meri izpolnilo. Prepričani smo,' tla se bo tudi izpolnilo, kar smo v gospodarskem oziru pričakovali. Odsek se je nato odgodil. Zboroval bo zopet po Ver liki noči.
11.000 tonski anglegki transportni parnik zadel na mino.
London, 28. marca. (K. u.) Uradno: Transportni parnik Tyndareas (11.000 ton), ki je vozil en pehotni polk, je zadel 9. t. m. pri rti Angulas na mino. Dva na pomoč poslana parnika sta sprejela čete. Ladjo, ki je zel o poškodovana, so pripeljali v Simostovvn.
M moKiizacijo v iMm iirM
Amsterdam, 29. marca. Iz Amerike se poroča, da ho izdano te dni mobilizacijsko povelje, s katerim bodo čete po deželi razdelili, kar je potrebno, ker se nameravajo demonstracije jnoti VVilsouovim vojnim načrtom. Nemirov se boje v delavskih pokrajinah, kjer morn že vojaštvo vzdržavnM red. Pri-
»Vojska in mir«, misli selskega modrijana. »Domoljubova knjižnica«, I. zvezek. Pisatelj presoja razna vojske se tičoča vprašanja z verskega stališča; vsebino knjižice 96 strani — je razdelil v tri dele: Vojska in Bog — Cerkev in država — in blaženi mir. Knjižico toplo priporočamo, kajti ne bo zlepa našemu narodu v sedanjem resnem času kaka knjiga toliko koristila kot ta. Razlaga je zanimiva, lahko umljiva, kratka in jedrnata; naj bi ne bilo slovenske hiše, aktere stanovalci ne bi či-tali te knjižice; nikdo je ne bo odložil brez koristi. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana s poštnino vred le 1 K 20 vin.
Volički za uprego in breje svinje se
bodo oddajale v soboto, dne 31. marca ob 10. uri dopoldne na pristavi »Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine« v Ljubljani, Cesta v mestni log št. 15. — Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne živine.	2
Naročajte nabitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospode K 180, za dame K 1'50, za otroke K 1'20. Zaradi drage poštnine priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobe se pri Peter Kozina & Ko. v Ljubljani.
Išče se delaven, priden •I	i ve*
h
iims uuimiiih
vojaščine popolnoma prost. FRANC DOLENZ, KRANJ.
Dobro ohranjeno ter lahko moško
f-s&mm araBHB
BmflMti

Zahvala.
Vsem, ki so nam med dolgotrajno boleznijo in ob smrti našega ljubljenega sina, oziroma soproga, očeta in brata, gospoda
se kupi. Ponudbe na upravništvo lista pod šifro »Takoj 600«.
C«!
posestnik, krajni šolski odbornik, oiičins.d svetnik itd, itd.
pomagali lajšati trpljenje in bolest, bodi izrečena srčna zahvala. Iskrena hvala tudi vsem darovateljem vencev in u vsem, ki so spremili pokoj-\* nika na poslednji poti.
Hotedršlca, 29. sušca 1917.
ŽaPiajočt Gslali.
* v M(te»j-..c«.V .fiBNuMI>: » • ■.. ae?
?m	ušesu. »•■
m i II »IT i mi ir::
Naprodaj je mlad. močan
m
sposoben za vsako delo. Več se poizve pri županstvu občine Moste pri I.?"bliani
V afoilo
ki se vrši
dne 19. aprila 1917 ob 4. uri popoldne v „Rožcali" hotela „Union".
Dnevni red:
1.	Poročilo upravnega sveta o poslovanju in bilanci za leto 1916.
2.	Poročilo nadzorovalnega sveta.
3.	Volitev petih članov nadzorstva.
4.	Eventualni predlogi delničarjev, ki se pa morajo vsaj osem dni prej naznaniti predsedništvu, da pridejo na dnevni red občnega zbora.
NB. Delničarji, ki hočejo izvrševati svojo volilno pravico, morajo pet dni pred občnim zborom položiti delnice v pisarni hotela „Union", Miklošičeva cesta, od.11.—12. ure dopoldne.
rwar
vojaščine prosti TM8
5 do 6 mož ali tudi več se sprejme proti dobri plači za Koroško za delo od 1. maja do konca oktobra 1917. Plača se na dan ali v akordu po dogovoru. Ponudbe pod štev. „1000—568" na upravo tega lista.. Proda se:
nov VOZlČCk z lofterntcaml
cena v miru K 70'—;
tipke Iz cfumlla k k>--; S */4 m svile za bluze
po K 11-—;
ztmsM p4ašč za dečka
K 25—.
Več pove uprava »Slovenca" pod št. 773.
i manipulant
obenem
LOVODJA
se išče za Koroško za trajno mesto. Vsaj delno znanje nemščine se zahteva. Naslov pove uprava „Slov.u pod št. „1000 -569"
Dne 12. aprila t. 1. ob
nimi pogoji prodaja
uri zjutraj se vrši na licu mesta pod jako ugod-
Zraven spada 25 oralov gozda, 6 oralov vinogradov in približno 9 oralov vrtov in travnikov. Prodajali se bodo posamezni objekti po parcelah tudi gospodarska poslopja z deli vrta na zahtevo posebej, sprejmejo se pa tudi ponudbe za posamezne dele ali pa za vse posestvo. Proda se tudi stavbeni materijal, opeka (strešnik), strešni stol itd. iz nekaterih poslopij, ako se kupci oglasijo. Prodalo se bode tudi nekaj rasiočih smrek.
Natančni pogoji se izvedo na licu mesta. Pismene ponudbe naj se naslov-Ijajo na: g. Ivan Modic, Nova vas pri Rakeku do 10. aprila t. 1.	776 (3)
Najnovejša, neposorljiva asbestna šfedilna luč
prekaša ose uoščene In
tfriiga nočne štedilne soažaoe, gori nsakokrat, ko je bila napolnjena s petrolejem, HO do 12 ur svdio, mirno ia enakomerno. „Carbssno" trafa, ako se uporabna usak slan, približaš doe leti. Posebno priaarogUioo časžžta duhogSšinl araisagžEjaaa oegng Eažš. pri tan&em grorau srn ar j akanean1« mainžaHiah aliarjea.	Cena torez
stekla vinarjev. HBSI Preprodaaaki popust. E&na zaloga pri
zaloga stekla | in porcelana,
jubljatia.
Št. 1511/V. u.
nad*
fl

se fina orsifl ista mi pri nro^lizačiifli
1.	Vsled razpisa c. kr. deželne vlade v Ljubljani z dne 7. februarja 1917, Št. 3965, vrši se klasifikacija konj, ki se ima izvršiti leta 1917 pri mobilizačnih razmerah, za mesto Ljubljano dne 11. in 12. aprila 1917, vselej ob 8. uri dopoldne na trgu Tabor.
2.	Klasifikacija se vrši po okrajih, in siccr:
a)	dne 11. aprila za I., II., V., VI, okraj in Spodnjo Šiško,
b)	dne 12. aprila za 111. in JV. okraj.
3.Konje	je oba dneva ob istem času, in sicer ob določeni uri pripeljati na trg Tabor.
4.	Za mladoletne konje veljajo tisti konji, ki so bili rojeni po 31. decembru 1913. Za te konje je treba doprinesti živinozdravniška spričevala klasifikacijski komisiji, oziroma že popreje mestnemu magistratu."
5.	Konje je privesti posamez in ob uzdi ter je obenem pokazati opremo za tovorno živino, ki spada k pripeljanemu konju.
6.	Vozova in vprego je pustiti doma.
7.	Razvidnice o konjih, ki so že pri prejšnjih klasifikacijah dobili raz-vidirce, je prinesti h klasifikaciji seboj.
i-'. Vojaški zastopniki klasifikacijske komisije smejo ogledati na domu naznanjena vozila, jezdno opravo, konjsko opremo in opremo za tovorno živino. Vojaški zastopniki, katerim je naročeno pregledovanje, se izkažejo z uradnimi izkaznicami.
9.	Lastniki konj in vozil, ki ne pripeljejo konj h klasifikaciji in ne pokažejo opreme za tovorno živino, kakor to določa zakon, se kaznujejo z denarno globo do 200 K, v slučaju neizterljivosti denarne kazni z zaporom v najvišji meri do 1 meseca.
10.	C. in kr. vojna uprava bo v letu 1917 ob priliki klasifikacije konj nakupovala konje iz proste roke po vseh krajih, kjer se bo vršila klasifikacija konj. Vsak posestnik konj lahko pri tem ponudi prostovoljno svoje konje v prodajo. Nakupovali se bodo tudi konji z ra..vidnicami in žrebei. Prodajalec mora od kupnine plačati kolek za pobotnico in pogodbo.
m.
dne 15. marcu 1917.