NASLOV—-ADDRESS Glasilo K. S. K. Jednote 6117 St. Clair A Cleveland 3, (Mo
Telephone: HEnderson 3913
Kn .rM «%wond c\*m Hatt^ P^b«, mh 1«. M th«, f-j 0m» >t	Ohio.	tha AM W i^l »»ISil
1 ■" 1 1 ' i 11----
AO. 21 — S7W. 2/	CLEVELAND, Off/O, 23. JIM/,4 fAMF; JM5
Nr MalBnf »t 8p«*tal Bale «f pwtac* Prsvtts« trn
liti, Act of October Ir4 1>17. Aathotlsed on May ttnd 1911
VOLUME XXXI — LETO XXXI
Katoliški dan v Jolietu na Novi grobovi v Clevelandu
24. junija 1945
Joseph Tomsic
.Po dvotedenski bolezni je umrl Katoliškim Slovencem sirom na avojem domu Joseph Tomšič
50 LETNICA DRUŠTVA SV. VIDA ST. 25, CLEVELAND, 0.
Amerike t
S tem za sedaj na kratko opozarjamo katoliške Slovence v Ameriki, da se bo vršil dne 24. junija letos v Jolietu Katoliški dan s primernim pogra-mcm.
Prireditev Katoliškega dne je bila sklenjena v sporazumu s katoliškimi organizacijami na sestanku slovenske duhov-šline v Chicagu 12. aprila letos.
Treba je, da katoliški Slovenci kot celota zavzamemo stališče do raznih tekočih dogodkov, doma in po svetu.
Podroben program bo objavljen pravočasno.
Jolietska naselbina kot pokroviteljica letošnjega Katoliškega dne, želi kolikor mogoče številno zastopstvo od blizu in daleč.
Prav posebno so vabljeni katoliški Slovenci in zlasti zastopniki njihovih organizacij iz bližnjih naselbin.
Torej na svidenje v Jolietu 24. junija 1945!
Rev. M. J. Butala
Rev. Edward Gabrenja, OFM
Rev. John J. Canon Oman
Rev. Alexander Uranlcar, OFM
Rev. M. Jager
ZED. DRŽA V S BODO UPRA V-L J ALE NEMŠKO PRISTANIŠČE BREMEN London. — Zanesljivi viri trdijo, da je bil izročen Bremen, drugo največje nemško pristanišče ,v upravo ameriški mornarici. Enako bo upravljala ameriška mornarica tudi bližnji Bre-merhafen. Ti dve pristanišči bodo Amerikanci uporabljali za dovoz potrebščin za svoje armade, ki bodo okupirale Nemčijo.
Pričakujejo, da bodo ti dve pristanišči počistili min in potopljenih ladij v teku treh mesecev. Pomoli v Bremenu so šft precej ohranjeni. Ameriški mor nariški častniki in moštvo so prišli v Bremen še 25. aprila, da si ogledajo kraj.
-o-
SV. FRANČIŠEK NA KON F E RENČI V S AN FRANC tS-CU
San Francisco, Cal. — Povodom tu se vršeče važne konference Združenih narodov je videti v številnih izložbenih oknih trgovin sliko naravne velikosti sv. Frančiška Asiškega, po katerem nosi to mesto svoje i me. Kakor znano, je bil sousta-novnik te danes zapadne metropole frančiškanski misijonar Junipero Serra, rojen na otoku Majorka. V oknih je videti tudi molitev sv. Frančiška.
-o-
POČASTITEV GUVERNERJA LAUSCHETA Dne 12. maja je bil na Ke nyon kolegiju v Gambier, O. naš rojak guverner Frank Lau-sche imenovan za častnega doktorja prava. To čast se mu je podelilo v priznanje njegovega vestnega županovanja Clevelandu. in kot sedanji go-verner. ker je rešil že več kočljivih zadev v občno korist ljud stva.
(Tomas), star 65 let, stanujoč na 10724 Olivet Ave. Doma je bil iz vasi Klečet, fara šmihel,^ odkoder je prišel v Cleveland pred 42 leti. Do 40 let je delal' pri NYC železnici. Tukaj zapu-' šča soprogo Rose roj. Lap, dva sina, Pfc. Edwarda nekje v Nemčiji in Henrya, hčer Josephine in brata Antona, v starem kraju pa dva brata.
John Vidmar Dne 13. maja je nagloma umrl John Vidmar, po domače Gričar, star 62 let. Stanoval je na 14618 Sylvia Ave. Doma je bil iz Velikega Liplja pri Žužemberku, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Tukaj zapušča sestro Jennie Hočevar in nečaka Louis Prebevška, v Ashtabula, O., pa sestro Mary Star. Soproga Mary mu je umrla leta 1941.
Matevž Dehevec 15. maja je umrl na svojem domu, 1110 E. 72. St. Matevž Debevec, star 73 let. Tukaj zapuča žalujočo soprogo Heleno roj. Maček, sina Matthew in T/Sgt. Ladislav v Nemčiji, hčer Olgo omož. Debelak, vnuka Matthew, vnukinji Margaret in Marion, brata Andreja \ Smithfield, Pa., ter več sorodnikov. Rojen je bil na Radleku, fara Vel. Bloke, kjer zapušča brata Gregorja, sestro Katarino in več sorodnikov. Tukaj je bival 45 let
Valentin Turk Po kratki bolezni je umrl v Glenville bolnišnici dobro poznani Valentin Turk, star 66 let, stanujoč na 6708 Schaefer Ave. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Frances roj. Steklasa, pet sinov: Valentine, poznani godec, Edward, Frank, S 2/C Stanley pri mornarici v Kaliforniji in Victor ter hčer Frances omož. Zore, vnuka Farrey, vnukinjo Frances, brata Jakoba in George ter veliko drugih sorodnikov.
Rojen je bil v vasi Hudi vrh, iara Bloke, kjer zapušča sestro Marijo in več sorodnikov. John Skufca Umrl je John Škufca, vdovec star 68 let, stanujoč na 3314 St. Clair Ave. Doma je bil iz Za-gradca pri Fužinah in je bil v Ameriki nad 40 let. Zadnjih 20 let ni delal. Nekaj let je gojil kanarčke. Tukaj zapušča brata Josipa in sestro Ivano Er-lach v Millville, Pa.
Rudolf Koželj 20. maja zjutraj ob 4:20 je umrl na svojem domu splošno poznani rojak Rudolf Koželj, star 62 let, stanujoč na 687 E. 156. St. Doma je bil iz Ajdovca na Dolenjskem, odkoder je dospel v Ameriko pred 44 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Jennie, rojena Švigel, znana narodna delavka in tajnica društva Kras št. 8 SDZ. Dalje zapušča pet sinov: Rudolph, Stanley, William, Emil in Fl/C Theodore, štiri hčere: Addie poroč. Zdešar, Sonia poroč Barron, Elsie poroč. Lekan in Ph. M. 2/C Thelma. — Po. ko j ni je bil znan kot dober godbenik, igral je na mnogih po-
SEDEČI OD LEVE NA DESNO: Lonls Kraje, blagajnik; Joseph Nemanich, tajnik; Rt. Rev. Ma*r. J. B. Poni-kvar, duhovni vodja; Anton Strniša Sr., predsednik; Joseph Gornik, podpredsednik.
STOJEČI OD LEVE NA DESNO: Anthony Strniša, nadaornik; Anthony J. Fort una. nadzornik; Anton Grefforač, vratar; Charles Winter, nadzornik; John Modic, zastavonoša; Lovrence Bandi, zapisnikar.
Pred leti so slovenski pionirji v Clevelandu, O. vedno gojili misel, da bi bilo dobro za bodočnost rojakov, ako bi ustanovili kako slovensko društvo, ki naj bi služilo v podporo vdovam in sirotam, in so v resnici leta 1890 ustanovili prvo slovensko društvo, kateremu so dali me "Marijin Spolek." Društvo je imelo to ime do leta 1893 ali do takrat, ko se je ustanovila slovenska fara sv. Vida. Nekoliko pozneje, ko je bila fara ustanovljena, so nekateri člani želeli, da bi se dalo društvu novo ime, in v resnici na željo večine članov so dali društvu farno ime in sicer Slovensko društvo sv. Vida, inkorpo-rirano dne 14. spetembra 1894 po sledečih članih: Jos. Strni-3ha, Mihael Mahnič in Flori-jan Pijelik. Glavni sedež je bil na 996 Lake Street.
Dne 2. aprila 1894 se je u-stanovila KSKJ v Jolietu, 111. Kakor hitro je bila Jednota ustanovi jej a, je društvo takoj pričelo agitirati med člani, da bi se tudi njih društvo priklo-pilo h K. S. K. Jednoti. Večina članov je bila za to, da se društvo priklopi k Jednoti, in le sedem članov se je temu proti-vilo. In tako daleč so gonili in gonili, da je prišlo do tožbe. Društvo je dobilo tožbo s pogojem ,da izplača oziroma povrne tistim sedmim članom njihov vplačani asesment nazaj in tem je bila razpoka odstranjena.
Pisek in sicer 30. nov. 1940 star 83 let.
Ker pa tedarkje društveno vodstvo ni vodilo poslov med Jednoto in društvom po pravilni poti, ampak samo potom Jed-notinega zastopnika, je pretil društvu propad.
Večje število članov, katero je pristopilo v Jednoto, je zanemarjalo plačevanje mesečnih asesmentov, dočim je društvo zakladalo njih asesment za Jednoto toliko časa, dokler je bilo kaj denarja v blagajni.
Ko je pa tedanji odbor prišel na sled temu nerednemu plačevanju od strani članstva, so začeli tir jati od tistih članov zaostali dolg, tedaj so dotični člani odrekli društvu povrnitev zaostalega asesmenta.
Končno jih je društvo moralo izločiti iz društva in Jednote. Zatem je sledila zopet tožba; tisti izločeni člani so tožili društvo, ker jih je izločilo, in sod-nijska določba je bila ta, da je društvo dobilo tožbo.
Nato se je društvo razcepilo v dva dela. Tisti člani, kateri so bili samo pri društvu zavarovani za bolniško podporo, so ostali pri starem društvu; njim je ostala tudi prazna blagajna, knjige itd. Tisti člani pa, ki so bili zvesti KSKJ., so pa začeli na novo poslovati pod istim imenom in številko, ki jim je bila podeljena 31. maja 1895. Prva seja se je vršila 1. mar i ca 1895 v Kikelnovi dvorani; i društvo je zborovalo v tej
Dne 31. maja 1895 se je že j dvorani do leta 1907. Dne 3. društvo priklopilo h K. S. K. februarja 1907 se je pa prese Jednoti in dobili so št. 25, am-1 lilo v Knausovo dvorano, pak ne z vsemi člani; nekaj i Člani, navzoči na tej seji, so članov ni maralo biti zavarova- bili sledeči: Rev. Vitus Hribar, nih pri Jednoti, pač pa so bili John Grdina, Ivan Kadunc, J. pri društvu samo v podpori, Rus, Mike Skebe, Ignac Kau
brez zavarovalnine proti smrti. Kot kažejo knjige, so pristopili sledeči člani: Rev. Vitus Hribar, John Grdina, Jacob Jene, John Jernejčič, Anton Hočevar, Ignac Kaušek, Alois Lah, Štefan Novak, Anton Petrič, John Pisek, John Rus in Mike Skebe.
rokah in veselicah. Po pokli- Msgr. V. Hribar še živi, izmed cu je bil mizar. '	|drugih je pa zadnji umrl John
stelic> Ignac Znidaršič, John Hren, Joseph Zupančič, Frank Lausche, Frank Hren, Joseph Mohar, Joseph Germ, Jernej Blatnik, Jacob Turk, Frank Strniša, Joseph Jerič, Štefan Oberstar, Frank Verhunc, Anton Barle, Joseph Cam pa, Dominik Perko, John Vidmar, Flori j an Zamejc, Joseph Stimec, Janez Ravsel, Joseph Perko, Mihael Urbas, Frank Bokar, Joseph Tomaževič, John Berov-čan, Anton Boldan, Joseph Skufca, Joseph Rozalin, Anton Adler, John Boldan, Matija Zonta, Simon Marolt, Frank Urankar, John Baznik, Anton Kuhel, Anton Prijatel, Anton Petrič, Joseph Vidgoj, Ignac Perko. Skupaj 66 članov, ki so že vsi umrli.
Novo izvoljeni odbor je bil sledeči: John Grdina, predsednik; Mike Setnikar, podpredsednik; Janez Kadunc, tajnik; John Rus, II. tajnik; Mike Skebe, blagajnik in delegat; Ignac Kaušek, Joseph Mačerol, Jacob Grdina, Alois Lausche, John Posch, trustisti; John Modic, vratar.
Dne 1. avgusta 1899 je pa prvo tajtništvo prevzel Alois Lausche namesto obolelega J. Kadunca.
Da so bili to res blagi možje in narodnjaki, je razvidno iz prvih društvenih pravil, kjer se glavna točka glasi takole: Namen tega društva je podpirati z mesečnimi doneski društvene ude v boležni in v slučaju smrti njih vdove, otroke ali o-sebe od njih odvisne, tudi dobrodelne ali verske naprave v zvezi s K. S. K. Jednoto. Tudi je namen društva krepiti kr ščanske čednosti in odvračati ude od pogubnih nekrščanskih zvez.
Točka glede vstopnine se glasi sledeče:
Clan, ki pristopi, plača vstopnino po letih:
od 18. do 30. leta $3.00 od 30. do 40. leta $4.00 od 40. do 45. leta $6.00 Torej vidite, kako visoko pri-
šek, Jos. Mačerol, John Pous, Jacob Grdina, Alois Lausche, Janez Modic, Štefan Novak, J. Brodnik, Jos. Bizjak, Jack Jene, Frank Salehar, Andrew Zakrajšek, Nikolaj Novak, John Stanko, Joseph Rezek, John Jernejčič, John Boldin, Alois Lah, Frank Perko, Matt' ^""„"^0 so"plačevali leta na-Silc, Janez Jadrich, Frank Ka-!	Q^^je n* a strani)
Vojaki 40 in več let stari, gredo domov, če za to prosijo
Washington. — Armadno poveljstvo, ki je nedavno določilo, da vojaki 42 let in več stari, lahko prosijo za odpust iz armade, je zdaj to znižalo na 40 let. Vsak vojak, ki je star nad 40 let, lahko prosi za odpust in noben poveljnik ne sme takega vojaka držati v armadi dlje kot 90 dni.
Tudi Wacs, ki so stare nad 40 let in ki so služile najmanj eno leto, lahko prosijo za odpust.
Vojni oddelek tudi naznanja, da kadar bo to dovolil vojni položaj, da bo znižal še bolj starost, nad katero se bo vojake odpuščalo iz armade.
NEMŠKIM UJETNIKOM PRI NAS, SE GODI DOBRO Washington, D. C. — Kon-gresnik Harless, demokrat iz Arizone, je dejal, "da nemški vojni ujetniki v taborišču pri Papago Parku, Ariz., lenarijo in so debeli kot prašiči. Samo ena tretjina od 7000 ujetnikov opravlja lahka dela, drugi pa čitajo knjige, igrajo žogomet ali pa postopajo. Nekateri se uče v razredih in imajo svoje učitelje brez ameriškega nadzorstva. Ujetniki dobivajo maslo in meso vsak dan, dasi ameriški civilisti v bližini taborišča ne morejo dobiti teh živil."
-o-
V TRSTU JE ZBOROVALA NARODNA SKUPSCINA Trst. 18. maja. — Sinoči so sklicali Jugoslovani v mestu zborovanje narodne skupščine, na kateri je govoril general Dušan Kveder, jugoslovanski poveljnik v mestu.
V Gorici so partizani izvolili izvršni odbor za mesto. Baje so tukaj skušal Italijani zbrati en bataljon prostovoljcev proti Jugoslovanom.
Depeše iz Belgrada trdijo, da je Tito odgovoril na noto Anglije in Amerike, da vzame čete iz Trsta in Julijske Krajine. Vsebina odgovora pa ni dana še v javnost. Govori se, da je Tito stavil iste pogoje kot za Koroško, da namreč ostanejo tam jugoslovanske čete, ki naj bodo pa pod poveljstvom Angležev. Na ta predlog ni prišel odgovor še iz Londona in tudi iz Washing-tona ne.
NASELJEVANJE POLJAKOV
Poljski viri v Moskvi naznanjajo, da je poljska začasna vlada pričela v zapadnih poljskih pokrajinah v Š lezi j i in Pomor ju naseljevati poljske družine.
Kmete, ki se želijo naseliti v zapadnih krajih Poljske, vpisuje Kmečka pomožna zveza. Krajevni odbori zbirajo skupine po 100 družin in jih pošljejo na nove kraje v zapadnem delu dežele.
Zadnje dni je bilo iz krajev okoli Krakova na novih krajih naseljenih 5000 kmetov, iz o-kolice Kielce pa 650 družin. V okolici Varšave se je za preseli te zglasilo 7000 ljudi.
Poročilo dodaja, da so v novih krajih naseljene samo take družine, ki same žele.
—-o-
Kupujte vojne bonde!
Strahovita preskušnja ainer. bojne ladje
Washington, 18. maja. — Mornariški department je danes dal v javnost poročilo o eni najstrašnejših izkušenj, katero je kdaj preživela katera ameriška bojna ladja, ko je objavila podrobnosti katasotfre, katera je zadela 19. marca 60 milj od japonske obale gigantično ameriško matično ladjo "Benjamin Franklin."
Na omenjeni dan, je bil na matično ladjo vprizorjen napad od strani enega samega japonskega bombnika, kateremu se je posrečilo prodreti ameriško obrambo. Ta bombnik je spustil svoj izstrelek na krov matične ladje, ki je bila v teku nekaj minut spremenjena v pravcato peklo.
Posadka je plačala visoko ceno
Nesrečen slučaj je namreč hotel, da so japonske bombe vžgale zalogo municije in ga-solina na krovu matične ladje. Skoro neverjetno je, da se ladja po strahovitih eksplozijah in požarih, ki so divjali na njenem krovn, ni pogreznila, toda posadka je plačala visoko ceno.
Ko je padla noč, je bilo 341 mož posadke ubitih, 431 je bilo pogrešanih, nad 300 pa ranjenih. Toda mogočna ladja je r^i-vzlic temu s svojo lastno paro in preostalo posadko, broječo 706 mož, prišla v Pearl Harbor, od tam pa se je vrnila v Zed. države ter srečno prevozila razdaljo 13,000 milj.
Dva slovenska mornarja iz Clevelanda rešena
Sedaj se "Benjamin Franklin" nahaja v mornariški ladjedelnici v Brooklynu, kjer se bo izvršilo popravila, predno se vrne nazaj v akcijo.
Iz uradnih poročil, ki so bila objavljena včeraj, je razvidno, da je bilo na krovu matične ladje devet Clevelandčanov, med katerimi sta bila tudi dva Slovenca. Eden je bil ubit, dva pa sta med pogrešanimi.
Oba slovenska mornarja sta srečno prestala strahovito preizkušnjo. To sta Stanley Slej-ko, član mornariške godbe, sin poznane Slejkove družine iz Collinwooda, ki stanuje na 16203 Arcade Ave. in pa elek-tričar John Barle, stanujoč na 7618 Cornelia Ave.
bi VSi bolgarski car
mrtev
Bolgarska poročila poročajo iz Ankare, da je bil pri neki nesreči na cesti ubit bivši bolar-ski car Ferdinand, ko je bežal iz Slovaške v Avstrijo.
Ferdinand je bil star 84 let.
Car Ferdinand se je 3. oktobra, 1918, odpovedal bolgarskemu prestolu, ko je bila Bolgarska, ki se je borila na strani Nemčije, poražena. Sledil mu je njeov sin kralj Boris, ki je po obisku v Hitlerjevem glavnem stanu umrl 28. avgusta, 1943. Njegov brat knez Ciril pravi, da je prepričan, da so ga Nemci zastrupili.
Ciril, ki je bil eden izmed treh regentov za mladoletnega kralja Simeona, je bil v januarju z drugima dvema regentoma obsojen na smrt in ustreljen.
sss
SO LETNICA DR. SF. F/DA
za j, sedaj so pa toliko boljše ugodnosti; namesto da novo pristopil član plača pristopnino, pa plača ie Jednota lepo denarno nagrado in ravno sedaj, ko je "D. U." kampanja v polnem teku in se bo isto zaključilo 31. decembra t. 1., imamo lepo priliko, da se potrudimo in pridobimo čim več novega članstva v društvo in Jed-noto.
Na seji 3. oktobra 1899 je
članstvo sklenilo, da si društvo nabavi zastavo in da vsak star in novo pristopli član plača 50 centov v društveno blagajno v ta namen; blagoslovitev se pa naj vrši prihodnje leto na Martinovo nedeljo z vese lico v dvorani; preostanek od te veselice je znašal $26.85.
Leto 1900 je bilo za društvo zelo kritično, kajti društvo je imelo več stroškov kakor dohodkov in zaradi tega je dru štvo sklenilo na seji 1. maja da ne plača obolelemu članu bolniške podpore in sicer do ča sa treh mesecev. Da so bili te daj časi res slabi, dokazuje to da je prihranilo društvo od svojega obstanka pa do 10. junija 1900 samo $4.34. Dne 15. juli j a 1900 so se zopet vršile nove volitve odbora, in koncem tega leta je imelo društvo v blagaj ni $61.30 prebitka. V tem letu je društvo imenovalo dr. E. J Kehreša za svojega zdravnika ki je prevzel dolžnost obiskovati in zdraviti bolnike društva To delo je izvrševal do 1. januarja 1908, s tem dnevom je pa prevzel ta posel dr. J. M. Seli-škar, ki je obiskoval bolnike do 1. januarja 1924.
Z dnem 25. julija 1901 je društvo sprejelo čarter od Jed-note za poslovanje. Na čarter-ju so sledeča imena: John^Gd-dina, Mike Skebe, Joseph Per ko, John Pous, Joseph Mohar; čarter je podpisan od glavnega predsednika Anton Nemanicha in glavnega tajnika Mihaela Wardjana.
Leta 1902 so prvič na konvenciji zborovali v Clevelandu zastopniki in uradniki KSKJ in društvo jih je slovesno sprejelo ter jim priredilo veselico v počast.
Da bi društvo spodbudilo še druga večja društva, je naše društvo pristopilo v centralizacijo 1. decembra 1923 z namenom, da pomaga ostalim društvom istega oddelka do večjega napredka. Ker pa vsa društva niso pristopila, so odsto-1. oktobra 1926. Dne 1
pili
januarja 1931 je pa društvo zopet nazaj pristopilo in je še danes v centralizaciji.
Dne 23. maja leta 1926 je bila druga društvena zastava blagoslovljena; stala je lepo vsoto $350.00.
Največjo vlogo pri ustanovitvi društva je pa igral nam nepozabni pokojni John Grdina. Bil je prvi in mnogoletni predsednik društva ,za kar mu je društvo podarilo zlato kolajno v spomin in ravno s to kolajno je tudi romal na oni svet. Bodi mu lahka ameriška zemlja!
Nadalje gre tudi hvala za delo in trud dolgotrajnemu bivšemu tajniku Joseph Russu, ki je vodil društvo z Jednoto od 6. junija 1909 pa do 31. decembra 1921. Tudi njemu je društvo podelilo zlato medaljo v spomin, in njemu gre tudi čast in priznanje, da se naše glasilo tiska od leta 1924 v Clevelandu. Brat Rus je umrl julija 1935.
Društvo je tudi ponosno, ker je že sedem društvenih članov'gornjih podatkov smo ponesli bilo izvoljenih v glavne uradeiizzpod peresa brata Ant. For-K. S. K. Jednote. Prvi je bil j tune, ki je celih 20 let vestno Mihael Skebe, podpredsednik, vodil tajništvo društva; lepa drugi Joseph Jarc, zapisnikar.' mu hvala! tretji John Zulich, pravni od-' Uredništvo Glasila si usoja bornik in dvakrat izvoljeni nad- j tem potom v imenu glavnega zornik, četrti je bil Joseph j odbora izraziti našim Vidovcem Russ, pravni odbornik, peti je iskrene čestitke k zlatemu jubi-
bil Anton Grdina, dvakrat is-voljen kot gl. predsednik, šesti dr. J. M. Seliskar, vrhovni zdravnik, sedmi dr. M. F. O-man, istotako vrhovni zdravnik. Tudi urednik Glasila Ivan Zupan je član našega drušvta.
Društvo je lepo napredovalo in največje število, ki smo ga dosegli, je bilo 1. januarja 1930 ko je društvo štelo v odraslem oddelkn 683 članov in članic, v mladinskem oddelku pa 166, — skupaj 769 v obeh oddelkih, društvena blagajna je pa znašala $7766.32. Pozneje smo pa vsled krize izgubili večje število članstva. Ustanovljenih je bilo v naši naselbini tudi več novih društev, spadajo-čih h K. S. K. Jednoti ter so razni odborniki in člani teh novih društev storili to pomoto, da so nagovarjali in pobirali članstvo od starejših društev, namesto da bi šli za novimi močmi, ker na ta način se ni Jednoti prav nič pripomoglo in koristilo, starejša društva so pa s- tem izgubila več članstva.
Kot društveni zapisniki kažejo, je bilo društvo jako milo-darno. Leta 1911, ko se je pričela zidati nova šola sv. Vida, je društvo darovalo $150; leta 1930, ko se je pričela zidati nova cerkev, je v teku dveh let društvo darovalo $1,200.00.
Društvo šteje danes 488 članov odraslega oddelka in 118 otrok, skupaj 606 članstva; društveno premoežnje pa znaša $7,-075.00 vštevši $2375 vojnih bon-dov. V Jednotini Zlati knjigi je že 5 krat vpisano.
Ako pregledamo sedanji društveni imenik članov, bomo o-pazili imena spoštovanih, izobraženih in vplivnih mož. Med omenjenimi so sledeča imena: Naš sedanji g. župnik Rev. B J. Ponikvar, dr. J. M. Seliskar, dr. M. F. Oman, dr. Fred J Makovec, zobozdravnik dr. J. Mally; odvetniki: Leopold Ku-shlan, Leo Virant, Wm. Vidmar pogrebnika Anton Grdina in Sinovi, Frank Zakrajšek; urednik "A.D." James Debevec, Mr. John Gornik, gl. tajnik SDZ. Med članstvom je še tu di več drugih profesionistov, ki so dobro preskrbljeni, da jim ne bo treba tako trdo delati kakor našim starim pionirjem pred 50 leti. Tako, vidite, kako odlične može imamo med seboj ob našem 50 letnem jubileju Lahko smo ponosni nanje, ter se za vsak slučaj lahko obrnemo do naših lastnih članov.
Društvo ima na svoji častni tabli v zborovalni dvorani o-značenih 105 imen svojih čla-nov-vojakov; poleg tega so tri imena označena z zlato zvezdo; to so dosedaj za domovino padli in sicer: brat Stanley Kosak, ubit v Afriki dne 13. julija 1943; brat Steve Markolia, padel v Italiji dne 19. septembra 1944, in brat Anthony Fortuna Jr., ubit v Franciji dne 11. decembra 1944.
Na zadnji seji dne 6. maja se je društvo spomnilo vseh teh in onih naših članov, ki se borijo na raznih frontah in jim tem potom pošilja iskrene so-bratske pozdrave z željo, da bi se kmalu zdravi m zmagoslavni vrnili domov; zaeno se je opravilo na tej seji za vse gori o-značene sobrate Gospodovo molitev.
Povodom zlatega jubileja bo prihodnjo nedeljo 27. maja ob 10. darovana v cerkvi sv. Vida peta sv. maša z leviti za vse žive in pokojne člane društva; pri tej priliki bo članstvo tudi pristopilo k mizi Gospodovi; pričakovati je številne udeležbe.
Dostavek uredništva: Večino
le j a. Živeli I Ker bo pa prihodnjo nedeljo- obhajalo svojo 80 letnico največje Jednotino društvo driave Wisconsin, društvo Kraljica Majnika št. 157 v Sheboyganu, naj veljajo enake čestitke in iskreni pOfcdravi tudi temu društvu.
DRUŠTVENA NAZNANILA
DRUŠTVO SV. CIRILA IN METODA ST. 45, EAST HELENA, MONT.
Smrtna kosa
Dne 10. maja je tukaj umrl naš sobrat Joseph Sasek, bratranec podpisanega tajnika. — Rojen je bil pred 68 leti v vasi Iglenka, fara Stopiče pri Novem mestu. V Ameriki zapušča dva brata, Johna Sasek v Leadville, Colo., in Martina v San Francisco, Cal., v starem kraju pa dve sestri. V Ameriki je živel 44 let. Naj v miru božjem počiva!
Joseph M. Sasek, tajnik.
DRUŠTVO MARIJE POMAGAJ ST. 79, WAUKEGAN,
ILLINOIS Kakor vsako leto meseca maja na praznik patrone našega društva, bomo tudi letos imeli v ta namen skupno spoved v soboto, 26. t. m. drugi dan, v nedeljo med osmo sv. mašo pa skupno sv. obhajilo. Zbirali se bomo 15 minut pred osmo uro v šolski dvorani. Iskreno bi želel, da pridete polnoštevilno vsi naši člani in članice; ta a-pel naj velja osobito našim šlanom glede udeležbe, ker je bilo dosedaj v sličnih slučajih vedno več članic navzočih kakor moških. Torej pokažite se enkrat tudi moški v velikem in lepem številu L S sobratskim pozdravom, Ignacij Grom, tajnik.
cerkvenega dolga, in tretjič bo ta dan obhajal srebrni jubilej mašništva naš č. g. župnik Rev. Ed. Bockhold. Društva bodo fila v procesiji v cerkev.
Vw namen bo po našem jubilantu ob 11. darovana slovesna sv. maša, navzoči bodo tudi prevzvišeni škof Most Rev. Jos. E. Ritter, DD. ki bodo imeli pridigo. Petje za latinsko mašo bo vodil Rev. Hartman, or-ganistinja je pa Miss Susanne Schmitz. V mešanem cerkvenem zboru bo nastopilo 17 pevcev in pevk.
Doslej je bilo že sedem župnikov na naši fari. Umrli so že: Rev. Jos. Lavrič, Rev. J. C. Smoley in Rev. B. V. Cicek O-MC.; živijo pa še: Rev. R. Hu-ber OMC. Rev. C. Orendac OM-C., Rev. C. Cvercko OMC. in Rev. Jos. Somes JCL. Vsi slednji so bili povabljeni na to lepo slavnost.
Popoldne ob treh bo v šolski dvorani program za otroke.
Zvečer od osmih do desetih se vrši nadaljevanje programa tudi v šolski dvorani, na katerega so prijazno vabljeni vsi farani in naši prijatelji. Pri tej priliki bo sežgan mortgage cerkvenega dolga, nastopilo bo tudi več prominentnih govornikov. Med programom bo svi-ral kvartet Marion kolegija, z okrepčili bo tudi preskrbljeno.
Cenjeni farani in drugo občinstvo je prijazno vabljeno.
F. A. R.
DRUŠTVO SV. CIRILA IN
METODA ST. 144, SHEBOYGAN, WIS.
Naznanjam članom našega društva, da smo prejeli od so-sestrskega društva Kraljica Majnika povabilo, da bi se naše društvo korporativno udeležilo sv. maše v nedeljo dne 27. maja ob osmih, ker ta dan praznuje omenjeno društvo 30-let-nico svojega obstoja. Ker so pa težkoče zaradi vojne, da bi kako drugače ta jubilej praznovale, zato so sklenile, da se bodo samo korporativno udeležile sv. maše in da povabijo tudi naše društvo, da se tudi mi skupno z njimi udeležimo njih praznovanja. Naše društvo je sklenilo, da se odzovemo njih povabilu.
Zato ste vabljeni vsi člani, da pridete v dvorano 15 minut pred osmo uro, da skupno odkorakamo v cerkev ter s sestrskim društvom praznujemo 30-letnico njihovega obstoja.
Nadalje naj omenim, da je nedelja 27. maja zadnji čas za opraviti letošnjo versko dolžnost, zatorej kdor iste še ni opravil, naj to izvrši v nedeljo in vpraša spovednika za spo-vedni listek, katerega naj meni takoj odda. Prosim pa tudi vse tiste, kateri mi jih še niste oddali dosedaj, da to storite čimprej, da mi bo mogoče poslati poročilo na duhovnega vodjo. Jaz nimam časa hoditi okrog članov in kolektati listke ali jih priganjati, naj opravijo svojo versko dolžnost; to morajo sami vedeti, saj se lahko spominjajo, kaj so obljubili, ko so pristopili v društvo.
Sobratski pozdrav,
John Udovich, tajnik. -o-
NOVICE IZ WILLARDA
Willard, Wis. — Tukaj je po več mesečni bolezni umrl Frank Champa. Pred par meseci je bil operiran in po operaciji se je počutil veliko boljšega. Pa kma lu se je pokazalo, da zanj ni več pomoči. Umrl je na 6. maja lepo previden s sv. zakramenti večkrat. Pogreb je bil na 9. ma ja z veliko udeležbo njegovih znancev in prijateljev. Rojen je bil leta 1866 v vasi Blate pri Ribnici. Več let je delal na Ely Minn, v železnih rudnikih. K0 so se začeli iz Minnesote seliti na farme, je bil Champa med prvi mi, ki je prišel v Willard. Tukaj zapušča soprogo, dva sinova in eno hčer. Naj počiva v miru preostalim sožalje.
Mrs. Ant. Kranjc se je mora la podvreči nevarni operaciji Nahaja se še v bolnišnici, toda kot se poroča, se bo kmalu vrni la spet domov. Zdravje se ji po-voljno obrača na bolje.
Poročevalec.
DOPISI
TROJNA CERKVENA
SLAVNOST Indianapolis, Ind. — Prihodnja nedelja dne 27. maja bo za našo faro sv. Trojice izrednega pomena; prvič bo to naše farno žegnanje, potem se bo uničilo ali sežgalo mortgage našega
NAČRT ZA VOJNI SPOMENIK V JOLIETU, ILL.
Joliet, lil. — Zadnja seja tukajšnjih podružnic JPO in SA-NSa je bila dobro obiskana. Pri tej priliki so glavni odborniki z zborovanja v Chicagu nam podali ugodna poročila o laključkih istega.
Na tej seji je zbornica dola čila, da priredimo zabaven dan 19. avgusta v farnem parku; ves prebitek te prireditve bo namenjen za pomoč našemu revnemu ljudstvu v stari domovini.-
Dragi mi rojaki! Zdaj, ko je bojno neurje ponehalo v Evropi, ko je ondi zmagala demokracija, kar upamo, da bo tudi po celem svetu, zdaj pa še mi storimo svojo dolžnost in pomagajmo po naši moči našemu že toliko let trpečemu narodu v Jugoslaviji.
Nato je brat John Zivetz Jr. svetoval, da bi mi kot Slovenci predložili mestni zbornici idejo za zgraditev vojnega spomenika v Jolietu. Podrobnosti o tem naj se rešijo pozneje. Za načelnika tega posebnega odbora je bil izbran br. Zivetz.
Ko je bil ta načrt predložen mestni zbornici in raznim drugim klubom, je naš župan Mr. A. O. Janke istega z veseljem odobril. V kratkem bo v ta namen sklican shod vseh organizacij, klubov in trgovcev, kjer bo izvoljen stalen gradbeni odbor za ta spomenik. O tem bo še pravočasno poročano. To bo
v resnici čast in ponos za naše mesto Joliet, tako pa tudi v počast vsem onim našim, ki so padli v tej vojni za domovino in onim, ki se še borijo za dosego zmage.
Z rodoljubnim pozdravom, Zapisnikar.
--o
ALI SMO PRIPRAVLJENI?
Sheboygan, Wis. — Zadnja poročila iz stare domovine nas obveščajo, da je po dolgem trpljenju, mukah in strašnih grozotah, končno tudi naša rodna gruda, kjer prebivajo naši o-četje, matere, sestre in brati, osvobojena izpod pete krutega tirana, kateri je hotel pokončati in izbrisati s površja zemlje naš slovenski rod na naj-brutalnejši in nečloveški način, na način, kakršnega do danes še ne zaznamuje človeška zgodovina. Toda jugoslovanski narod, korenit in čvrst, je vršil 4 leta nadčloveško borbo za svobodo in za svojo zemljo. Ni u-klonil svojega vratu, ni se dal poteptati stokrat močnejšemu 30vragu. Vztrajal je v borbi zedinjen, zavedajoč se, da je bolje junaško umreti, kot pa suženj živeti.
Ta naš hrabri narod, danes izmučen, izčrpan, gol in bos, gladen in razkropljen, brez strehe in zavetja, potrebuje in nas prosi pomoči.
Nam, sinovom in hčeram tega hrabrega naroda je naklonila usoda, da smo skozi celo vojno živeli v udobju, nismo občutili ne lakote ne grozot te strašne vojne. Živeli smo tako rekoč v razkošju zato, ker so oni am trpeli in umirali. Mi, sinovi in hčere slovenske zemlje, a-li smo pripravljeni danes deliti z njimi naše sočutje, ali bomo rajše ostali hladni napram našim roditeljem in jih prepustili njih lastni usodi, naj ginejo še nadalje, tudi sedaj, ko jim lahko nudimo našo pomoč, ne da bi pri tem sami trpeli niti najmanjšega pomanjkanja?
Zastopniki JPO-SS v She-boyganu smo na svoji zadnji seji vzeli to vprašanje v pretres ter z globoko simpatijo v naših srcih do bednega našega naroda sklenili, da obiščemo sleherno slovensko hišo v naselbini v prihodnjih dneh, trdno prepričani, da ne bomo naleteli niti na eno okamenelo srce, ka tero se ne bi zavedalo, da po njem utriplje slovenska kri, ki so jo domovini podarili tisti >u naški in hrabri borci, kateri so dokončali svoje težko delo 3trašno vojno ter razobesili slovensko zastavo tam od Soče do Sinjega Jadrana. Tisti, kateri danes vsled vojne opustošeno sti nimajo kaj jesti ne obleči niti ne kam položiti k počitku svoje izmučeno telo.
Zato prosimo v imenu tega bednega naroda onkraj morja, da ko vas obišče eden naših zastopnikov, da mu izročite svoj delež v podporo. Nihče ne sme biti tako skromen, nihče tako sebičen, da ne bi daroval največjo vsoto, katero mu razmere dopuščajo darovati.
Zlasti pa se obračamo na naše trgovce, obrtnike, profesio-niste in še posebno na naše gostilničarje, katerih je lepo število v naselbini in katerim je ta grozna vojna prinesla obilo žetev, da bi se tega v polni meri zavedali ter darovali večje vsote za tiste, kateri so za to žetev trpeli in krvaveli štiri dolga leta.
Če bi slučajno kateri izmed nabiralcev nenamenoma prezrl katero hišo ali posameznika, se vse take prosi, da prinesejo svoj dar k tajniku kateregakoli društva, kateri bo izročil denar društvenemu zastopniku.
Ves nabrani denar bo takoj odposlan na pristojno mesto za
hra tisoč let nad slovensko zemljo v ponos tistim, kateri so jo razobesili! Za JPO-SS, št. 4 —
Leo Milostnik.
VABILO NA SHOD!
Katerega* sklicujejo skupna društva SANSa in JPO-SS v nedeljo, 27. maja ob 2:00 popoldne v Narodnem domu v Pueblo, Colo.
Tem potom se vabi vse Slovence, živeče v Pueblo kakor tudi okolici; bratje Hrvati so tudi dobrodošli.
Pred par leti smo kolektali od hiše do hiše v pomoč stari domovini; nekateri so prispevali radi, eni več, drugi manj, pač po svojih močeh.
Nekateri so se pa izgovarjali, da ne dajo nič, da njihovi sorodniki itak ne bi nič dobili, pač pa bodo dali, ko bo vojna končana, ali pa . da bodo rajši sami svojcem denar poslali.
Marsikateri nabiralec jim je pojasnil, da bodo pa tistim siromakom pomagali, kateri slučajno nimajo svojcev v Ameriki in so mogoče še bolj potrebni pomoči.
Torej dragi rojaki, sedaj je prišel tisti čas, da priskočimo na pomoč našemu trpečemu narodu. Torej napolnimo dvorano omenjenega dne, kakor tudi ne pozabimo, da smo del slovenskega naroda, da nas je J rodila slovenska mati.
Po naših žilah se -še zmeraj pretaka slovenska kri, torej na svidenje v Narodnem domu! John M. Stonich, predsednik podružnice SANS in JPO-SS.
ga nadaljni razvoj navedene vsote: Mrs. Antoinette Simčič $5; Leo Poljšak in družina $5; Carl Samanich $3. Po $2 so prispevali: Mrs. Agnes Žagar, Joseph Frank in John Samanich.
Po $1 pa so prispevale: Mrs. Margareta Tancek, Mrs. Mary Samanich, Mrs. Uršula Koren-čan in Mrs. Agnes Kaučič.
želeti je, da bi ob priliki še drugi obiskali naš muzej. Sedaj gremo v poletje in v Cleveland bo prišlo v prihodnjih mesecih precej obiskovalcev iz raznih krajev in držav. Predno se vrnete domov, obiščite naš Slovenski narodni muzej v S. N. Domu na St. Clair Ave. in oglejte si razstavljeno zbirko. Ne bo vam žal. Videli boste marsikaj.
Ohijske sales tax znamke še vedno zbiramo^ za korist muzeja, če jih imate kaj zbranih, prosim, izročite jih v ta namen. Zadnja tri leta je bil to največji dohodek muzeja. Naj ostane še tako tudi v bodoče, da se zbirajo znamke za to ustanovo, kjerkoli je mogoče.
Kadar kakšna skupina želi videti naš muzej, lahko pokličete mene na telefon HEnderson 4245, pa vam bom po šesti uri zvečer prav rad in z veseljem razkazal muzej. Po dnevi pa vam bo istotako rad postregel tajnik S. N. Doma, Mr. John Tavčar, ako se zglasite pri njem v uradu S. N. Doma.
Erazem Gorshe, tajnik — arhivar muzeja.
S. N. muzej se zahvaljuje
Zadnjih pet mesecev pred zaključkom druge svetovne vojne v Evropi, so bili tudi zame izredno mučni, zato v tem času nisem napisal nobenega dopisa za javnost, kljub temu da bi bilo potreba. V tovarni je bilo treba delati v tem času večinoma tudi ob nedeljafl, tekom tedna pa po ip ur dnevno, kar je vzelo večji del moje energije. Sedaj delo pojenju je in če bo šlo tako naprej, pa kmalu ne bo nobenega dela več in menda bomo odslov-ljeni ali kaj.
Za sedaj morem poročati glede našega muzeja toliko, da stalno napreduje. Vsaki teden dobimo kaj novega in zanimivega v muzej. Sedaj imamo na razstavi tudi krasno "dolly" v slovenski narodni noši, katero nam je poslal iz New Yorka Mr. F. Rado Vavpotič. Njena obleka je pravilna narodna noša po vseh predpisih z avbo vred. Za ta prispevek smo Mr. Vapotiču iz srca hvaležni. Druge prispevke raznih predmetov bom opisal v enem prihodnjih dopisov. Za sedaj naj se omejim le na finančne podpornike muzeja.
S jtemi vrsticami se v imenu Slovenskega narodnega muzeja želim zahvaliti iz dna srca vsemi tukaj navedenim darovalcem, ki so izza minule jeseni pa do sedaj prispevali v podporo muzeja denarne prispevke, kot sledi: društvo Naprej št. 5. SNPJ $10; društvo Napredne Slovenke št. 137. SNPJ $10; društvo Cleveland št. 126. SNPJ $6; društvo Spartans št. 576. SNPJ $5; Progresivne Slovenke, krožek št. 2. $10; društvo Frederick Baraga, št. 93. KSKJ Chisholm, Minn. $4.50; društvo Kristusa Kralja, št. 226 KSKJ, Cleveland, O. $2; Mrs. Planinšek in Mrs. Erjavec iz Jolieta, 111. $3;'Mr. Sajovec iz New Yorka $3; Suzi Slame 50c; Joseph Zalokar, gostilničar na Addison Rd. $5; Dr. James W. Mally, zobozdravnik v S. N. Domu na St. Clair Ave., S10; John Pollock, Euclid, O. $5; Mrs. Josephine Zakrajšek $3; Anton in Mary Jordan, MiUvale, Pa. $3; John Tavčar, tajnik S.N.Doma
PISMO PRIMORSKEGA SLOVENCA
(Ponatis iz Glasa Naroda)
$3.45.
takojšnjo pomoč. Vsa imena [ V nedeljo 13. maja, po kon-darovalcev kakor tudi tistih, ki certu mladinskega pevskega zbo-ne bodo darovali nič, bodo čit-1 ra SNPJ v S. N. Domu, pa so
Ijiva na vidnem mestu. Slovenska trobojnica naj vi
sledeči Clevelandčani obiskali naš mrzej in prispevali za nje-
Pismo, ki ga v naslednjem prinesel sin slovenskih starišev priobčujemo, je iz Francije iz Ridgewood, L. I., N. Y., služi pri ameriški mornarici. Pismo mu je izročil primorski Slovenec, ki so ga italfjanski fašisti zaprli, po razpadu Italije pa so ga Amerikanci odpeljali v Franciji, od koder pošilja svoje pismo s pripombo: "Bi prosil, če Vam je mogoče dati to pisemce v slovenski časopis.
Dragi stric France!
Najprej moje prve in najlepše pozdrave Vam pošiljam iz Francije iz vojaškega stanu. Vaši bratje so zdravi in se imajo po stari navadi in sestra enako; hčerke in sinovi od bratov, in sestre, so zdravi, in veseli; to se je godilo pred vojsko. Sedaj pa ne vem nič drugega kot strašno slabo. Kot Vam je mogoče že znano, kaj se godi med sedanjo vojno v naši domovini. Tega ni mogoče opisati, vseh grozodejstev, ki so jih napravili Nemci in Italijani. Moj odhod od matere in očeta, bratov in sester je bil tak: Ob tretji uri zjutraj se kar nenadoma sliši ropot po vratih od hiše. Sem vstal in šel pogledat in kaj sem videl? Ko sem odprl vrata, pa se prikaže iz temne noči strojna puška, in glas pravi: — "Stoj!" To so bili fašisti, italijanski ubijalci. Kar mi reko: "Ti, hodi z nami, ti ne boš več ušel." Ni bilo moč odgovarjati, kar iti,—če ne, bi bil strel brez slovesa od svoje ljube matere očeta in ostalih. In tako sem odšel k prisiljeni vojaški službi. In na tak način .moji prijatelji stari po 16-17 in več let. In kam so nas odpeljali. Na Sardinijo, kjer je divjala lakota, bolezen in grozna vročina. Nas je bilo okrog deset tisoč, mnogo jih je umrlo za boleznijo, ker ni bilo zdravil in za druge razne stvari.
Po polomu Italije nas je a-meriška vojaška oblast vzela, da bomo delali pri njih, in smo odpotovali na Korziko in od tam v Francijo, odkoder Vam pišem to pismice. Od doma ne prejmem dve leti nobenih novic. Dokler sem dobival novice od doma, so mi pisali, da od I-vota ni več glasu; ne vedo, ali je padel, ali je ujetnik na ruski fronti.
fOall* n* S ntmnn
DOPISI
NOVE VOJNE ŽRTVE NASE JEDNOTE
St. 103
(Nad&ilevnnje * a stran!)
Nekaj strahotnih novic iz domovine. — -
Dekleta ki so sodelovala z narodnjaki in so bila potem ujeta, so pretrpela velike muke za domovino. So jih peljali na policijsko postajo, in tam so jim odnesli oblačila, da so bila kot ob prihodu na svet, in potem položena na mizo in bila pretepena do krvi. In to je bilo dan za dnem, da so nekatera umrla od bolečin.
Enako so trpeli fantje, otroci stari možje in žene.
Takih grozodejstev se jjh je zgodilo na tisoče. Matere z doječimi otroci so bile ubite, ali pa otrok pred njo zaklan kot žival. Može in fante so pa kar postreljali, cele vasi požgali, in ž njimi tudi ljudi, da je bilo kar pokopališče, pa slovenski narod se ni nehal boriti in se bo boril do zmage; ta ni daleč.
Strašen dan bo dan plačila. — Smrt italijanskim in nemškim ubijalcem! — Živela Jugoslavija! Živeli zavezniki!
Jaz sem sin Vašega brata Jožefa, ki se je poročil v hišo (Živec) Cerniče št. 35, po domače pri Betnih.
Ce Vam je mogoče, odgovorite na ta naslov, ki je tukaj spodaj.
St. 100
Corp. Anthony Muren Joliet, lil. — Z žalostnim srcem naznanjam, da je naše društvo sv. Frančiška Sal. št. 29 izgubilo v sedanji vojni že tretjega člana - vojaka, to je Corp. Anthony Muren, ki je padel za domovino letos dne 11. aprila nekje v Nemčiji. O tem žalostnem slučaju so bili njegovi starši Mr. in Mrs. Louis Muren, živeči na 915 N. Broadway, pred kratkim uradno obveščeni.	»
Pokojnik je bil tri leta v vojni, naj prvo je bil poslan na Škotsko, od tam je šel v Oran, Severmi Afrika, kjer se je vršil prvi spopad z naciji in fašisti, od tam je bil poslan nazaj na Angleško, kjer se je pripravljal za zopetni napad D-dneva ali invazije na Francosko; njegova divizija je bila prva, ki je dospela na francosko ozemlje v Normandiji. Bil je več-Ely, Minn—Anton Zbašnik, krat odlikovan za hrabrost; ta-gl. tajnik ABZ, je bil obveščen, ko je dobil nekaj dni pred svoda je bil njegov sin Gilbert osvo- jo smrtjo tudi bronasto zvezdo.
Ušaj Jožef.
225th Slav C. A. P. O. 772 U. S. Army.
Vesti iz slovenskih naselbin
bojen iz nemškega ujetništva po tretji armadi. V ujetništvu se je nahajal od prošlega decembra.
Traunik, Mich. — V vojni je 4. marca padel John Zbašnik,.
Njegovo zadnje pismo so prejeli starši letos 10. aprila, torej ravno en dan pred njegovo smrtjo.
Poleg žalujočih staršev za-
Mn Johna in Mary Zbašnik. Bil- pušča pokojnik dve pestri: Mrs.
ly Debeljak, sin družine Frank Debel j ak pa je pogrešan od prošlega decembra.
Johnstoicn, Pa. — Dne 30. marca se je po dolgem boleha-nju pri zdravniku zgrudil mrtev
Frank Mali in Miss Anno Muren; dalje zapušča štiri brate: Pfc. Louis v vojaški službi, doma so pa: August, Joseph in Bernard.
Dne 12. maja je bila v naši
Frank Stopar. star 58 let in do-, farnj cerkvi sv. Jožefa darova-ma iz vasi Rašice pri Novem na vojaška sv. maša za pokoj Gradu na Primorskem. V Ame- n j ego ve duše. riki je bil okrog 30 let.	Clani našega društva mu že.
Gilbertr Minn.—Dne 3. mar- limo večni mir in pokoj . ohra_ ca je umrla za rakom Anna nimo ga v molitvi in v blag€m
Brank, doma iz vasi Vogle na spominu, Prizadetim izražam Gorenjskem; odkjer je prišla vjiskreno gožalje Ameriko leta 1^02. Tukaj zapu-j šča moža, šest sinov, štiri hčere
Michael Setina, tajnik. -o-
Št. 101
in brata.
Johnstown, Pa.—Tu je 6-me-sečni bolezni umrl John Gla-vach, star 62 let, doma od Kuno in šest odraslih otrok. V A-ma na Dolenjskem. Zapušča že-meriki je živel okrog 35 let.
Pueblo, Colo.—Družina John Trontel je bila obveščena, da je bil 2. marca v Nemčiji ubit njen sin Joseph, star 24 let. Pri vojakih je bil od marca 1942 in preko morja od januarja 1943. Zapušča starše, dva brata (enega pri vojakih) in štiri sestre.
Chisholm, Minn.— Tukaj je umrl L. Ruparčič, doma iz vasi Ketje pri Loškem potoku. Poleg žene, ki je že več let bolna, zapušča tri sinove, vsi v vojni. — Tukaj je zopet oživela akcija za zgradnjo narodnega doma; posebno mladina je aktivna. — V Milwaukeeju je umrla 20-letna M. Robnik, ki je bila rojena tu- Waukegan, III. — Število kaj in tudi njeno truplo je bilo vojnih žrtev našega društva sv. pripeljano v njen rojstni kraj. Jožefa, št. 53 se žal vedno veča.
Duluth, i M nn.—V sanatoriju Že zopet imamo tak slučaj. Naš v Nopemingu, kjer je bila 14 let,: sobrat August L. Musich, star je umrla Ana Gondeng, doma iz^ 19 let, je bil najprvo naznanjen
August L. Musich
Austna (?) in v Ameriki 18 let. Njen pogreb je imela v oskrbi družina Jacob Skala v Chishol-mu. —*V bolnišnici St. Mary's se nahaja Marko Kastelec. /
Barberton, O.—Dne 25. apr. je umrl po štiriletni bolezni Andrew Kranc, star 24 let in edini
kot pogrešan, a tekom bombnega napada pri Regensburgu na Nemškem je bil pa 22. februarja 1944 ubit.
Pokojnik, sin Mrs. Frances
je tukaj umrl za srčno hibo Mike Alich, star 75 let. Doma je bil sin družine Anton Kranc. Poleg i iz vasi Javorje nad škof jo Loko očeta zapušča dve sestri in več in v Ameriki več kot £0 let. V drugih sorodnikov.	| starem kraju zapušča ženo in
Library, Pa.—Dne 30. apr. | štiri otroke.
Musich na 1106 Adams St., v North Chicagu, 111., je stopil v U. S. letalsko armado 19. oktobra 1942, nakar je bil v novembru 1943 poslan čez morje. Ker je bilo njegovo letalo okrog 55 milj na južnoiztočni shrani mesta Regensburg sestreljeno, je padel na zemljo in se ubil.
Naš prerano umrli junak je dovršil tukajšnjo farno šolo Matere^ božje, zatem pa Waukegan Township višjo šolo. — Njegov brat Joseph je v ameriški armadi nekje na Filipinih.
Poleg že omenjene žalujoče matere zapušča pokojnik doma še enega brata Franka, in tri sestre: Matildo, Josipino in Virginijo; oče August Musich mu je umrl že p£ed nekaj leti. Pokojnik je spadal k naši fari Matere božje in k društvu Najsvetejšega Imena.
Bodi mu ohranjen blag spomin! Prizadetim izražam v i-menu društva iskreno sožalje.
Joseph Zore, tajnik, o-
Cpl. Frank J. Duralia
S tet l ton, Pa. — Z žalostjo naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo dobili od vojnega departmenta v Washingtonu uradno obvestilo, da je bil letos dne 24. marca v Nemčiji ubit naš vsin in brat Cpl. Frank J. Duralia, 24 let star in že od svoje mladosti član dcuštva sv. Alojzija št. 42 KSKJ. To je že tretja vojna žrtev omenjenega društva.
Pokojnik je bil rojen dne 22. marca 1621 tukaj v Steeltonu, kjer je dovršil farno šolo sv. Petra, potem pa še Steelton višjo šolo, nakar je delal pri Bethlehem jeklarski kompani-ji. K vojakom je bil pozvan 10. avgusta 1943 in se je vežbal v Camp Swift, Tex., pri kemičnem možnarskem bataljonu. — Cez morje je odšel v aprilu 1. 1944 na Angleško, zatem v Francijo, Belgijo in Nemčijo, kjer je delal umetno megio, ko so šli naši vojaki čez reko Ren. Za hrabro zadržanje in ker je bil ranjen je dobila mati njegovo odlikovanje škrlatnega srca.
Pokojnik ima še enega brata, Pvt. Joseph A., ki je v Nemčiji pri inženirskem oddelku, drugi njegov brat Sgt. Anthony je bil šele pred nekaj dnevi odpuščen iz armade po triletnem službovanju na Novi Gvineji v Avstraliji. Oče pokojnika George Duralia je po dolgi bolezni umrl 19. januarja 1945. Za Frankom žalujejo: — njegova mati i^nna, tri sestre: Mrs. Mary Nazay, Mrs. Katherine So-linger in Mrs. Walter Karstet-ter; potem štiri bratje: Marko, John, Sgt. Anthony in Pvt. Joseph.
Dne 3. maja je za pokojnikom daroval v cerkvi sv. Petra mašo zadušnico Rev. Menko.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči ostali.
;-O-
Spominjajte se naie, tako nesrečni stare domovine in darujte kaj v sklad JPO, slovenska sekcija/
Ali ste že storili svojo člansko dolžnost v tej kampanji?
Carl Lousha Jr.
St. Louis, Mo. — S tem na
Iznanjam žalostno vest, da je j naše društvo sv. Srca št. 70 zo-j pet na bojnem polju izgubilo e-, nega izmed svojih članov in si-|cer je to naš sobrat Carl Lou-jsha Jr., ki je bil star 19 let. Po-ikojnik je bil izstreljen s svo-I ji mletalom nekje v Nemčiji in je umrl ondi v ujetništvu dne 2. decembra 1944.-
Carl je bil sin občeznane in zavedne Loushetove družine, ki stanuje na 6068 Shulte Ave. Starši omenjenega, dasi že obveščeni ou vojnega urada in v posesti izplačane jim posmrtnine, na noben način ne morejo verjeti, da je njih ljubljeni sin padel za domovino, pač pa še vedno pričakujejo, da se bo nekega lepega dne vrnil morda iz Evrope?! Dasi je to upanje skoro čudežno, sejim tudi jaz pridružujem; dal Bog, da bi se jim to upanje uresničilo! —
Dragi nam Carl! Dal si svoje mlado življenje za domovino in svetovno demokracijo, in si s tem olajšal življenje mnogim drugim bojevnikom. Bodi Ti ohranjen blag spomin! Na svidenje nad zvezdami!
Siaišem, sestram, bratu ter C3talim izrekam v imenu našega društva ter v lastnem nme-nu iskreno sožalje.
Anton J. Skoff, tajnik.
-o-
Št. 101
Pittsburgh, Pa. — Opet žalostna v j est o smrti trečega mladoga člana našega društva sv. Mihalja odsj. 163, brata Josip Reljaca, koji je umro za domovinu u ratu 13. dec. 1943 u Nemčiji.
O smrti ovoga člana sam bil javil več pred godinu dana, da su ga javili kao izgubljenoga; a sada je na žalost njegovega otca, majke, bratov i sestar in nas svi skupa—istina, da je naš Josip, kao junak za veke zatvol ril svoje oči u dalekom svetu onstran mora.
Pokojni naš brat bio rodjen u N. S. Pittsburgh, Pa. leta 1917 i bio naš član iz pomladka od g. 1920, a med odraslimi od g. 1933. U armijo bio pozvan sa svojim bratom Johnom (bila sta dvojka) na 24 .aprila 1941; John isto je član našeg društva. O potovanju prvoga nemam sve potankosti; pak če-mo jednoga puta uvrsiti nje-govu sliku i drugo, ako budu to njegovi roditelji zahtevali.
Pokojni naš brat Josip je sin dobri roditelja Josipa in Ane Reljac, agilni članova društva več 12 godina; svijedok ovog kaže 14 članova Reljaceve družine. Poleg roditelja pokojni ostavlja za sobom 4 brate i 3 sestre: Mike, John, Charles i sestra Barbara su u armi-ji, a brat Thomas i sestre Mary i Anna su doma poženjeni, tako ostavlja i više druge rodbine.
Dragi nam Josipe! Opisujem Tvoju smrt; ali žao, neznamo kako Ti je Tvoje mlado tjelo u dalekom kraju pokopano, ili v mrzloj vodi, ili u črnoj zemlji? Stoga u ime društva izrečem: Neka Ti tjelo u miru bo-žem počiva, a Tvoja duša neka pri Bogu svetlost nebešku uživa!. Isto izrekam Tvojim ža-lojučim naše duboko saučešče.
Matt Brozenič, tajnik.
Konstruktivno približevanje k trajnemu miru
Že več mesecev je v teku razpravljanje o načrtih za mednarodno svetovno organizacijo, ki jo nameravajo vzpostaviti Združeni narodi. Ljudje v raznih deželah razglabljajo o teh načrtih, ki so bili prvič določno obrisani v takozvanih Dumbarton Oaks predlogih. Več vprašanj, ki ,niso bila rešena, je sedaj prišlo poilovno v pretres tekom konference na Krimu, ko so se sestali predsednik Roosevelt, Stalin in Churchill. Sedaj, ko se vrši konferenca v San Franciscu, se svet ozira na ta sestanek predstavnikov Združenih narodov z nado, da bodo ti uspešno začrtali poslovnico za predloženo organizacijo miru Združenih narodov. . .
Sedanja vojna je dolgo trajajoča in krvava, uničevanje, ki ga povzroča, je katastrofalno. Ako se hoče. civilizacija o-hraniti, je očitno, da človeštvo ne bo zmoglo še ene vojne svetovnega obsega. S tega vidika je tudi naravno, da se je mnogo pisalo in govorilo o načrtih za bodoči mir in ohrano istega, ter o ustroju, ki bi bil potreben za vzdržanje miru in za preprečenje agresivnih vpadov. Manj pa se je pisalo in govorilo o tem, da, so potrebni gotovi splošni principi, na podlagi katerih bo treba voditi odno-šaje med ljudstvi tako, da bodo grožnje agresivnosti med narodi same odpadle in prenehale biti večno strašilo.
Začetni koraki, ki so bili pod-vzeti z ozirom na vzpostavo organizacije Združenih narodov so pokazali, da so se predstavniki zavezniških ljudstev zavedali važnosti pozitivnega približevanja trajnemu miru. Posebno zadovoljivo v tej smeri je dejstvo, da dosedanji načrti za nameravano organizacijo za ohrano miru, ne izključujejo mnogih kbhkretnih prizadevanj, ki se jih že izvaja na polju mednarodnih ekonomskih in socialnih potreb. Organizacija miru bi te odnošaje še podkrepila, koordinirala in razširila pod okriljem posebnega E-konomskega in Socialnega sveta, ki bi bil podrejen Občnemu zboru.
Mednarodna delavska organizacija je lep vzgled, k; kaže, kaj je mogoče doseči potom sodelovanja z drugimi narodi. — Ta organizacija je bila vzpostavljena istočasno kot Liga narodov. In od onega časa naprej pa do danes je neprestano delovala na tem, da pomaga delavcem širom sveta do čim boljših delavskih razmer. Ona je spodbudila delavstvo k agitaciji za sprejetje zakonov, ki ščitijo mladoletne ter regulirajo mezde, delovne ure in omogočajo boljše življenjske razmere za povprečnega delavca.
Z drugimi besedami povedano, bi vse sedaj obstoječe mednarodne organizacije, ki vodijo bodisi ekonomske ali pa socialno - dobrodelne in človečan-
ske aktivnosti, bile pritegnjene v delokrog Občnega zbora in Ekonomskega ter Socialnega sveta Združenih narodov. V ta delokrog bi torej pripadale organizacije kot IIO, dalje UN-RRA in pa Universal Postal U-nion (svetovna poštna zvieza'. Druge organizacije, ki so bile že predložene, bi vključevale poljedelsko in živežno organizacijo ter Mednarodno bančno in denarno ustanovo za obnovo in finance. Druge slične organizacije, ki bodo še predložene, bodo krile promet, kulturo, vzgojo in ekonomske ureditve ter sporazume.
Trajen mir, če gledamo v bodočnost, bo mogoče zgraditi le na varni podlagi ekonomskega in človečanskega sodelovanja med narodij Na podlagi skupnega sodelovanja je bilo mogoče zgraditi vojni ustroj, ki nam sedaj prinaša zmago. . .in Združeni narodi so se iz tega marsikaj naučili.
Javno mnenje v Ameriki kot tudi v drugih deželah je pokazalo, da obstoji potreba resne akcije in dela, potom katerega se bodo zopet vzpostavile temeljne pravice človeka in njegovih civilnih svoboščin po vsem svetu.
Sedanja vojna je strašno ponižala človekovo dostojanstvo in javno mnenje je bilo tako podžgano po vsem, kar se je dogajalo in se še dogaja, da zahteva gotove garancije, da se take strahote ne bodo več ponovile. Človeku mora biti zagotovljena njegova temeljna človeška pravica in najboljši pogoji za zaščito človekovih pravic bi bili v mednarodni organizaciji, kakršna je bila začrtana v Dumbarton Oaks. I-mamo vse pravice upati in pričakovati, da bo vzpostavitev trajne organizacije Združenih narodov nudila svetu priliko, da si zgradi trajen mir in varnost. — FLIS.
-o-
bili za umore tisočerih žrtev v Majdaneku na Poljskem. Vsi ti slednji predmeti so razstavljeni v takozvanem kemičnem oddelku razstave. Tudi zastava neke Hitlerjeve šole, v kateri so naciji podučevali dijake, kako je treba moriti nedolžne ljudi, je tukaj razstavljena. Vsi dijaki te šole so bili poslani v vojno proti Rusiji, in vsi, do zadnjega so bili ustreljeni.
-o-
ZASTAVA IZ STAL1NGRA-
DA V BERLINU .."Pravda" prinaša na prvi strani poročilo, ki pravi^ so trije ruski vojaki prinesli s krvjo oškropljeno zastavo iz Sta-lingrada in so jo razobesili v Berlinu. "Pravda" pravi, da so vojaki, ko so prišli do svojega cilja v Berlinu, ko so prehodili skoro 2000 milj od Volge, pokleknili in poljubili zastavo, predno so jo razvili nad razvalinami Berlina.
Razne vesti
RAZSTAVA NEMŠKIH TROFEJ V MOSKVI
Iz Moskve se javlja, da so tamkaj vstano ili razstavo nemških tankov, topov in drugega orožja, katero so Rusi zaplenili bežečim nemškim vojskam. Razstavo je sovjetska vlada ot-vorila v Parku za Prosveto in Počitek. Tu so razstavljeni nemški tanki imenom "Tiger" in topovi imenom "Jagd Panther" ter vsakovrstno drugo nemško orožje, katero so ruske vojske zaplenile nepoškodovano. Med drugimi razstavnimi predmeti so tudi stroji, s pomočjo katerih se v j ame zvok, veliki reflektorji, mali stroji, ki uravnajo cilj za topove, novo-vrstne puške za vničevanje takov, raznovrstno streljivo, itd. Tu so razstavljeni tudi najnovejši nemški aeroplani, ki niso poškodovani. Razstavljena so tudi nemška orodja za mučenje jetnikov, kakor biči, in biči izdelani iz gumija, vešala, posode v katerih, strupeni plini, kakoršne so nemški roparji ra-
AMER1ŠKE IZGUBE ZNAŠAJO DOZDAJ 986,214 MOŽ Washington. — Armada in mornarica poročata, da znašajo ameriške izgube v vojni od Pearl Harborja 986,214 mož. Do 7. maja je imela armada 878,939 izgub, mornarica pa 107,275. V zadnjem tednu so znašale ameriške izgube 13,560 mož.
Te izgube so razdeljene sledeče: ubitih v armadi 178,854, ranjenih 544,249, pogrešanih 76,-684, zajetih 89,152.
Mornarica: ubitih 41,986, ranjenih 50,421, pogrešanih 10,-382, zajetih 4,248.
-o-
KOLIKO SE JIH JE UDELEŽILO BOJEV V EVROPI? Washington, D. C. — Vojni department objavlja statistiko, da se je vojne v Evropi udeležilo zadnjih pet let in pol nad 27 milijonov vojakov. Zavezniki so imeli na bojiščih: Ameri-kanci 4 milijone mož, Angleži nekaj nad 1 milijon, Francozi nad pol milijona,, Rusi nad 10 milijonov, drugi zavezniški narodi do 1 milijon in pol. Nemci p'a so imeli okrog 8 in pol milijona mož. Zraven je še na tisoče borcev, ki so vodili podzemske borbe proti nazijem.
-o-
Odklej smo Slovenci na sedanji slovenski zemlji "Od prvega tukaj stanuje moj rod, če ve kdo za druzga, naj reče odkod?", tako je pel pred malo več kot sto leti prvi slovenski pesnik; kajti takrat in še kasneje so mislili, da so bili stari Iliri tudi Slovani. Danes pa vemo, da so se naši predniki naselili v te kraje šele za tako zvane selitve narodov proti koncu šestega stoletja. Tik pred nami so bivali na sedanjem slovenskem ozemlju germanski Langobardi in ko so se ti leta 568. odselili v Italjo so zasedli njih ozemlje naši pred-' niki. Ta naselitev se je izvršila primeroma naglo, kajti komaj tri desetletja se Slovenci že bijejo ob gornji Dravi z Bavarci in silijo preko tržaškega Krasa v Italijo.
Kupujte vojne bonde!
Gornji zemljevid kaže glavno mesto J a ponske Tokyo, ki je bilo nedavno bombardirano po ameriških letalcih. Glavno pristanišče Yokohama je razbito in poleg tega pa je bilo razdejanih tudi vsč vojaških objektov v tem največjem bombnem napadu na Tokyo.

"GLASILO K. S. K.
Uhaja rsako «edo
▼ Zdruienlh driaYen
uredmlsxvo in upravhlfrl'vo cut arr. glaib atenue
K«i rokopisi in oglati mora je biti v
tobote opoldne m priobčitev o številki
naj poznejše do
Karotalna:
Za člane na leta.
Za nečlane m Amerika.
_$0J4
.$2.00
Za Kanado in inoaemstvo...
A3.00
OFFICIAL OBOAM OF AND FUBUHHEDBY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U.B A m the interest of the Order	__
Issued erery Wedneeday
OFFICE: (JUT ST. CLAIR AVENUE__OMVKLAND 1 OHIO
•	Phone: HEndereon EU	_
Terma at subsutuUnr:
For members, yearly-----
For nonmembers In U. 8. A. Foreign Countries.-----
...10.84
....$2.00
$3.00
81
NAŠIM POKOJNIM ČLANOM V SPOMIN
Od zadnjega našega poročila o umrlih članih odraslega od delka naše Jednote moramo žal zopet 32 novih imen vpisati v našo mrtvaško knjigo in sicer 21 članov ter 11 članic. Po starosti je štel najstarejši 80 let, najmlajši pa 18; njih povprečna
t tarost je znašala 52 let.
Med vsemi temi bo treba na častnem mestu na novo vpisati
šest naših pokojnih sobratov, ki so padli na bojnem polju, ti so: CARL LAUSHA, član društva št. 70, umrl 2. decembra 1944, star 19 let.
JOSEPH G. RELJAC, član društva št. 163, umrl 14. decembra 1944, star 27 let.
NICHOLAS PAVLINICH, član društva št. 145, umrl 10. januarja 1945, star 21 let.
FRANK POSTUDENSEK, član društva št. 59, umrl 11
marca 1945, star 27 let.
FRANK DURALJA, član društva št. 42, umrl 24. marca
1945, star 24 let.
STANLEY GREBENC, član društva št. 72, umrl 28. marca
1945, star 22 let.
Drugi člani in članice
JOSEPH KUCIC, član društva št. 185, umrl 6. marca 1945, star 24 let.
ANTON JAKSE, član društva št. 44, umrl 16. marca, star
23 let.	I
ELIZABETH JANEZICH, članica društva št. 203, umrla
19. marca, stara 60 let.
JOSEPHINE KUNST, članica društva št. 208, umrla 23.
marca, stara 58 let.
ANNA CERNE, članica društva št. 80, umrla 24. marca,
stara 71 let.
ALVINA PETERLIN, članica društva št. 80, umrla 29 marca, stara 36 let.
ANNA STEPANOVIC, članica društva št. 80, umrla 27 marca, stara 70 let.
CATHERINE STE^ANICH, članica društva št. 3, umrla 31. marca, stara 68 let.
STANLEY MATUSZEK, član društva št. 23, umrl 2. aprila, star 23 let.
JOHN TANKO, -član društva št. 135, umrl 4. aprila star 72
let.
MICHAEL GOLOBICH, član št. 30, umrl 8. aprila, star 78
let.	1
FRANK LAURICH, član društva št. 57, umrl 6. aprila, star 59 let.
JOHN HROVAT, član društva št. 169, umrl 8. aprila, star 59 let.
MILDRED A. KOMIDAR, članica društva št. 156, umrla 9. aprila, stara 31 let.
FRANK KOSAK, član društva št. 25, umrl 10. aprilrf, star 66 let. __
ROBERT F. BLAESS, član društva št. 08, umrl 12. aprila, star 18 let.
JOSEPH KUS, član društva št. 75, umrl 12. aprila, star 77 let.
JOHN D. JUDNICH, član društva št. 176, umrl 11. aprila, star 63 let.
ROSE RAMUNDELLI, članica društva št. 162, umrla 16. aprila, stara 66 let.
FRANK RIEGLER, član društva št. 180, umrl 16. aprila, star 59 let.
ANNA PETRIC, članica društva št. 181, umrla 18. aprila, stara 63 let.
AGNES POGORELC, članica društva št. 85, umrla 20. aprila, stara 80 let.	f
THOMAS MUHIC, član društva št. 7, umrl 21. aprila, star 71 let.
BARBARA MATANIC, članica društva št. 152, umrla 21. aprila, stara 60 let.
ANTON SUKLE, član društva št. 2, umrl 21. aprila, star 80 let.
MATHIAS KOLICH, član društva št. 2, umrl 1. maja, star 80 let.
V tekočem letu je umrlo že 147 naših članov in članic. Naj v miru božjem počivajo! Blag jim spomin!
KUPUJTE VOJNE BONDE!
VAŽNOST ZAVAROVANJA OTROK
Predstavljajmo si sledeči žalosten prizor, ki se večkrat dogaja tudi med našimi rojaki v tej deželi:
Pri bolniški postelji svojega sina—ljubljenca sloni njegova mati—vdova, daje mu zdravilo in polaga mrzle obkladke na
njegovo glavo, zaeno pa zdihuje in goreče moli, da bi njen dragi Jožek okreval. Fantka se loteva vedno hujša vročmca, vse zaman, — angel smrti mu je za vedno zatisnil oči . . .
V resnici je to^fiepopisen udarec za ubogo mater, ker je izgubila svojega sina — edinca! K njeni žalosti se pa priključi še skrb, kako bo mogoče umrlega pokopati ker reva nima denarja?! Usmiljeni njeni sosedje so šli od hiše do hiše in nabrali nekaj desetakov skupaj, drugo je pa popustil dobrosrčni po-
gTe^Neka soseda te vdove ji je že po pogrebu rekla: "Cemu nisi imela svojega Joškota zavarovanega? Jaz imam vse svoje male
pri K. S. K. Jednoti že več let."
Omilovanja vredna vdova se je izgovarjala, da je vedno nameravala to izvršiti, pa se je stvar zavlekla dokler revež ni
zbolel in bil nezmožen za pristop.
Takih in enakih slučajev bi lahko še več našteli; ti nam jasno kažejo, da smrt tudi otrokom ali mladini ne prizanaša V rednem mesečnem poročilu o umrlih prihodnji teden, boste lahko čitali že 599. slučaj smrti nekega otroka, člana dr. št. 21. Resnica je, da je naša mladina veliko bolj ?drava kakor članstvo odraslega oddelka; to nam potrjujejo uradne štveilke smrti. Tekom 29 letnega poslovanja z našim mladinskim oddelkom je umrlo zadnji čas povprečno tudi po 20 otrok na leto izmed
11,000 zavarovanih.
Pri tem pa nastane vprašanje: Ali imate res vse svoje otroke pri nas zavarovane, kajti vsak izmed njih lahko, postane žrtev krute in neizprosne smrti? Ce ni temu tako, zdaj se vam nudi lepa prilika za vpis svojih ljubljencev v naš mladinski oddelek ker se vrši naša DU kampanja. Prost pristop brez zdravniške preiskave, razni načini novovrstnega zavarovanja in še lepe nagrade. Ne zamudite torej tako lepe prilike in vpišite vse v naša Jednoto! Zavarujete jih lahko za $500 ali $1000.
KONFERENCA V SAN FRANCISCU, CALIF.
Važna konferenca Združenih narodov, vršeča se že nekaj tednov v mestu San Francisco, Calif., kjer zborujejo delegat je 48 svetovnih držav in narodov bo po zatrdilu našega ameriškega državnega tajnika Stettiniusa zaključena okrog 1. junija. Mr. Stettinius, načelnik naše ameriške delegacije dalje zatrjuje, da bodo med vsemi drugimi, na tej konferenci sprejetimi točkami najbolj važne štiri točke, zadevajoče narode celega sveta in sicer:
1.—Svoboda	govora, ki vsebuje zaeno svobodo tiska, informacij, komunikacij in svobodo zborovanja.
2.—Odprava	pomanjkanja, da bodo imeli ljudje pravico in priložnost do dela, da bodo imeli socialno zaščito in priložnost do napredovanja.
3.—Odprava	strahu in bojazni. Ta točka naj bi ščitila ljudi pred zasledovanjem in razlikovanjem istih, neglede na njih pleme, jezik, ali spol. Tako naj bi imeli tudi vsi ljudje enake pravice, da bi lahko svobodno živeli.
4.—Četrta	svoboda je—svoboda vere.
To bi bila nekaka "Magna charta" ali charter nove Mirovne lige te konference, ali temeljni zakon za vse človeštvo.
Dasiravno zborujejo ti delegatje čez dan in tudi zvečer, ne bodo mogli nekaterih perečih vprašanj docela rešiti, ampak se bo ista prepustilo v končno rešitev mirovni konferenci. Kdaj in kje se bo ista vršila še ni znano. Teh zadev je šest in sicer:
I.—Določitev	vojaške sile za nameravani Svetovni varnostni svet.
II.—Pogajanje	za dolgotrajno povojno dobo med ameriškimi narodi in državami v svrho obrambe in ohranitve miru.
III.—Vprašanje	pripustitve držav v Svetovno mirovno ligo, ki niso naši zavezniki, na primer Španija s sedanjo vlado falan-gista Franca ne bi mogla pristopiti v to ligo.
IV.—Razdelitev	in mandati kolonijalnih pokrajin ali posestev, last sovražnih narodov.
V.—Rešitev	zamotanega vprašanja "velikih treh" glede razdelitve in vlade na Poljskem.
VI.—Rešitev	zamotanih vprašanj glede okupiranega ozemlja v Evropi, katero gotovi narodi zahtevajo, med temi je tudi vprašanje glede Trsta, katerega zahteva Jugoslavija.
-o--—
skem nauku." — O krščanski vzgoji, o vzgoji na podlagi bož jih naukov pa govori cerkveni zakonik v postavi 1373. 2.) "Ne samo starši, ampak »tudi vsi njih namestniki imajo pravico in čez vse važno dolžnost, skrbe ti za krščansko vzgojo otrok.' — Krščanska vzgoja pa brez temeljitega verskega pouka ni možna.
Starši in vzgojitelji si morajo torej sami prisvojiti potre bno znanje v verskih resnicah, da bodo kos svoji vzgojni nalogi; pomagata pa staršem tudi Cerkev in šola, ki morata nadaljevati krščansko vzgojo otrok ter utrjevati jih zoper zmote in zoper vse hudo.
V današnjih časih zmot, zablod in splošne mlačnosti morajo imeti starši in vzgojitelji prave pojme zlasti o Bogu, pravičnosti in previdnosti božji; dalje o cilju človekovem, o grehu in posledicah greha, poslednjih rečeh; prav posebno še o milosti, o potrebi praktičnega krščanstva; poučeni morajo biti o modernih zmotah,
tem, da sami razumejo, kar uče, marveč v tem, da so, kar uče.
Brez verstvene podlage m brez verstvenih pomočkov si dobre vzgoje ne moremo misliti. Med poslednje spada v prvi vrsti molitev. "Prazno je delo brez sreče (blagoslova) z nebes.' Blagoslov si pa izprosimo z molitvijo. Prošnja se dviga v nebo, iz nebes prihaja blagoslov. Ta rek velja za vse naše zadeve, prav posebno pa še za vzgojno delo, ki naj ima nepo-rušno oporo v molitvi staršev, prav tako pa tudi v molitvi gojencev samih.
Starši, osobito mati, imajo vzvišeno nalogo, voditi otroke k Bogu s smotreno versko odgo-jo, ki naj jo poživlja verski duh domače družine. Ta verski duh pa c^biva krepko hrano vprav v gorki molitvi. Mati uči otroka gbvoriti svoj materni jezik, navadi naj ga pa dovolj zgodaj tudPnebeški jezik—molitev!
Znan slovenski družinski oče se je nekoč tako-le pohvalil: Dvakrat me je Bog prav široko pogledal: Prvič, ko mi je dal tako dobro ženo; drugič, ko me je oblagodaril s pridnimi otroki. Za oboje sem mu globoko hvaležen. Nič posebnega truda nimam z njimi, pa vendar so vsi tako zgledni, da je veselje." — Seveda! Oče sam je vesten katoličan, ki točno izvršuje vse svoje verske dolžnosti; mati pa je skromna, poštena, tiha gospodinja, ki se vsa žrtvuje za deco. To je tisti verski duh, ki naj bi se na selil v vse slovenske družine, pa bo šlo vse vzgojno delo gladko in srečno izpod rok.
V družinah, kjer se ne pogre krepko vzgojevalno sred-
Nekaj za starše
Versko poulevnje otrok
Družina je in ostane prvi temelj vsega dobrega in plemenitega, vsega lepega in svetega na zemlji.
Tudi temelj verskega znanja se mora postaviti in sezidati v domači družini. Vsem, ki jim je Bog izročil in zaupal otroke, je naložil tudi sveto dolžnost in skrb, da jih v verskih stvareh zadostno in pravilno pouče.
V sv. pismu beremo to-le svarilo, ki velja v prvi vrsti staršem: "Kdor pa za svoje in po-seBno za svoje domače ne skrbi, je vero zatajil in je slabši od nevernika." (I. Tim. 5, 8.) Ta obsodba preti vsem, ki se ne brigajo za svoje otroke v časnem oziru; kaj šele, če bi zanemarjali skrb za dušni blagor otrok, če bi jih pustili nevedne v krščanskih resnicah in bi jim ne preskrbeli potrebnega pouka! •
Cerkveni zakonik ima v postavi 1335, to-le zahtevo: "Ne
le straši in vsi njih namestniki, | da znajo gojencem dati pojas-marveč tudi varihi in botri ima- nila in da jih morejo odvrniti jo strogo dolžnost, skrbeti, da od usodnih prevar. , se vsi, ki so jim izročeni ali j Predpogoj uspešnega verstve-podtožni, poučujejo v krščan-1 nega poučevanja pa ni samo v
ia
jtvo — molitev — pada hkrati 3 jutranjo roso tudi blagoslov božji na otroke in na starše Koliko manj solza bi bilo po naših domovih, če bi bilo fveč goreče molitve. Koliko več čed-losti bi se razvilo na vzgojnih /rtovih, če bi vzgojne sadike :alivala rosa stanovitne molitve. — Sv. Janez Zlatoust ime luje molitev "vir vseh čednosti, smrt vsega zla, studenec ljubezni, zveličanje ljudi, kras svetosti, luč učenosti, upanje duše, veselje srca, radost pra vičnih, morje miru, polnost mi iosti." Ali torej pretiravamo če poudarjamo važnošt molitve za vzgojo!?
Molitev je vzgojni pomoček ki ga vzgojne knjige premalo :enijo. Lahko je to sredstvo in izdatno. Bog sam mu je vlil farobno, čudovito moč.
V	album staršem: ' Tudi v najslabšem slučaju nad vzgojo ne obupati. Še ima mo rešilno sredstvo: Solza
molitvi! *
Med svetovno vojno je dobi la visokonaobražena gospa pi smo s poljskega bojišča. Med drugim sta dva njena sinova pi sala tudi to-le: "... Ljuba ma ma! Preskrbela si nama izo brazbo; učila sva se jezikov godbe, slikanja, plesa. Samo moliti naju nisi naučila. Tu na bojišču vidiva, kako tovariši molijo in koliko tolažbe ter u panja zajemajo iz molitve. Sa mo midva ne znava moliti. Oh kako revna sva v tem oziru! Oba sta kmalu padla. Mati je iskala tolažbo pri evangelij skem pastorju; toda na nofoe no vprašanje ni dobila zado voljivega odgovora. Zbledlo se ji je v glavi; morala je v sana torij. Ko se ji je izboljšalo, je došla na dom.
Danes je katoličanka ter se čuti srečno, da more moliti za večni mir svojih padlih sinov.
("Warnsdorfer Hausbl.," 1922, št. 5) "D. 2.
-o-^
V	Kaiserjevih ladjedelnicah ki mu jih je večinoma zgradila zvezna vlada na stroške ljudstva, je lani znašal dobiček na $100,000 originalnega kapitala $27,274,487.
AMERICAN
RED CROSS +
Ameriiki vojaki in mornarji Ameriški vojaki in mornarji slovenskega porekla in drugih tujih izvorov se čezdalje pogosteje obračajo na predstavnike Rdečega križa, ki so prideljeni njih enotam, kadar morajo reševati kake osebne probleme.
Kot vojaki in mornarji, pa se tudi njihove družine doma rade cbrnejo na lokalne podružnice Rdečega križa v zadevah tikaj o-Čih se pokojnin, plač, podpornih izplačil ter drugih sličnih problemov, o katerih potrebujejo pojasnila in informacije.
Pomoč, ki jo nudijo našim vojakom in njihovim svojcem v tem pogledu taboriščni direktor ji Rdečega križa ter delavci lokalnih postojank te organizacije doma, je najbolj razvidna iz na slednjega slučaja, ki je tipičen Neki ameriški vojak tujezem skega izvora je prišel k direktorju Rdečega križa pri njegovi enoti ter mu je pojasnil, da zna jo njegovi starši zelo malo angleško radi česar ne morejo razumeti tiskovin, ki so jim bile poslane v svrho zaprositve pokojnine, ko je bil ubit v boju eden njih sinov. Vojak je direktorju Rdečega križa povedal, da njegovi starši zelo potrebujejo pokojnino, do katere so upravičeni, toda ne vedo kako naj zaprosijo zanjo, ozir. kako naj izpolnijo tiskovino, ki jim je bila poslana.
Zastopnik Rdečega križa, kateremu je vojak objasnil zadevo, je takoj stopil v zvezo s postojanko Rdečega križa v bližini kjer so živeli vojakovi starši Rezultat je bil, da je nemudoma odšla k postarnemu paru delavka Rdečega križa, ki jim je pomagala izpolniti potrebne tiskovine.
Ni bilo dolgo in starši padlega vojaka so bili obveščeni, da bojo prejemali pokojnino do konca njih življenja. Mlajši sin je od šel preko morja s zavestjo, da so njegovi postarni starši preskrbljeni ter da imajo v Rdečem križu dobrega prijatelja, na ka terega se lahko v sili vedno obr ne j o.
-o-
Spomini na Roosevelta
Napisal Harold Laski
Ne bom poskušal podati obri sov Rooseveltove osebnosti zgodovinskem ozadju naše dobe —za to je še mnogo prezgodaj Želel bi le podati nekaj osebnih spominov in oporoko spoštovanja od prijatelja v inozemstvu, ki je imel priliko, da ga spozna precej dobro, katerega ljubezen do njega je rasla od leta do leta . . .
Mislim, da je bil eden vaših velikih predsednikov. Mislim, da pripada onemu svetlemu krožku, v katerem se nahajajo Washington, Jefferson, Jackson, Lincoln in Woodrow Wilson. Toda popolnoma jasno in določno sodbo bomo mogli šelq podati, kadar bodo o njem govorili oni, ki prihajajo za nami, in kadar bodo objavljeni vsi dokumenti, katerih danes še ne poznamo.
Njegove posebne kvalitete, katere sem vedno občudoval, so bile brzina, dobrota, hitro razumevanje, ki je bilo njegova posebnost, in njegovo sovraštvo Jo krivic, katere so politično mogočni ljudje spravili na svet. Bil je vesel, poln bistrega in ve-dre^a humorja in kadar je razpravljal z vami, je znal govoriti tako, da vas ni moral šele spomniti na to, da govorite s predsednikom Zedinjenih držav.
Včasih je bil izvanredno od-kirtosrčen v sv o j i h sodbah o ljudeh in o politiki. Dobro si je znal izbrati primerni trenotek za vsakb stvar. Reforma naj-višjeg aasodišča se mi zdi edina zadeva, v kateri se je popolno-
ma zmotil glede časa svoje akcije.
Izvanreden je bil v debati. Ze-o živo se še danes spominjam neke večerje, na kateri ga je dr. Glenn Frank, vodja republikanske opozicije napadel, češ, da gre naravnost v smeri birokra-tične diktature. Njegov odgovor je bil tako delikatno in moj-stersko delo intelektualne energije kot sem jih sploh kdaj srečal v svojem življenju. Podrl je Glenna bolj s tem, da ga je osmešil, kot s silo svojih dokazov. Odgovoril je tako brzo in s takim vedrim preziranjem, da je vse navzoče prevzel z njim tudi navzoči republikanci so bili* le veseli, ker so se zabavali.
Ogromno je bilo zadovoljstvo onih, ki so delali z njim. Dajal je več hvale kot ste je zaslužili. Nekoč sem imel priliko, da mu pomagam pri izdelavi nekega govora — ki seveda ni bil političnega značaja — in takrat me je presenetilo in navdalo z občudovanjem, ko sem videl, kako brzo je razumel, in s koliko jasnostjo je znal razložiti, kako bo uporabil ta odstavek, preuredil drugega in zavrgel tretjega.
Problemov se je lotil vedno empirično — v njem ni bilo niti sence dogmatičnih predsodkov. Osrednja točka njegovega "čreda." je bila vedno naslednja: Ako bomo napravili Amerikan-ce vredne Amerike, bo Amerika tudi postala vredna Amerikan-cev.
Nekoč sem ga vprašal, kaj mu daje predsedniški urad. Odgovoril mi je odkritosrčno, da mu je izvrševanje oblasti v velik užitek, da so mu borbe s kongresom zabava, še bolj pa borbe proti globoko vkoreni-njienim interesom izven kongresa. Vedno bolj in bolj pa je čutil, kako ga predsedništvo dovaja v osamljenost. "Karkoli storim," je dejal, "kamorkoli grem, bremenu predsedništva ni mogoče uteči. In nikogar ni, da bi ga mogel zaprositi, da deli to breme z menoj."
Ko sem ga nekoč vprašal, kateri trije predsedniki so po njegovem mnenju največji, mi je takoj odgovoril — Jefferson, Lincoln in Woodrow Wilson.
Leta 1938 sem prebil z njim dolgo popoldne. Bilo je kmalu po obisku Anthonyja Edena v Wasbingtonu. Takrat mi je povedal, da ima le malo upanja, da bomo v Evropi utekli vojni. "Kadar pride do tega, se nadam, da b<^te vi, delavski predstavniki, navzlic svojim na-sprdtstvom, vendar uporabili Winstona Churchilla. On zna. kako voditi vojno. In potreben vam bo mož, ki zna voditi vojno." Zadnjič sem ga videl leta 1939. Takrat mi je dejal, da je vojna že zelo blizu in me še enkl'at opomnil na to, kar mi je bil dejal glede Churchilla. Takrat sem ga tudi vprašal, ali misli, da zna Churchill tudi napraviti mir. Odgovoril je: "Na potu skozi puščavo si boste želeli drugačnega vodnika kot takrat, kadar ste na delu ustvarjanja v obljudenih krajih in v civiliziranem svetu."
Nikdar pa ne bom pozabil njegovih zadnjih besed tistega dne: "Težko bo in dolgo. Toda Hitler je pozabil, koliko prenese svoboda." — ONA.
RAZNE ZANIMIVOSTI
V spomin svoje pokojne matere je John D. Rockefeller ml. naročil celo skupino zvonov (72 po številu), ki visijo v stolpu kapele chikaške univerze v Chicagu, 111. Največji izmed teh zvonov tehta 12 in pol ton, ali 25,000 funtov. Ko zadoni ta
orjak, ga je čuti več milj daleč., * * •
Največje orgle na svetu se nahajajo v tabernaklju znanega mormonskega templja v Salt Lake City, Utah. Tako ima ta tempelj najboljši in največji cerkveni pevski zbor (moške in ženske), ki šteje 500 pevcev.
		
K. S. K.	0	JEDNOTA
Uetanovljena T Jolietu. 111., doe ft. «9rti*. UN. Xntarportnoa t Joliet«. Mivt	dne IX laDaarJa, 1M,
GLAVNI URAD: «61-353 N. CHICAGO ST. JOLIH. ILL. Telefon t *l»vnem uradu: Joliet 6448; »tanavenja glavnega tajnika 6448. Od ustanovitve do 31. marca, 1945 znaša, skupna izplačana podpora $9,544,075 Solventnost 129.91% GLAVNI ODBORNIKI	,
Glavni predsednik: JOHN GKRM. 617 Kast "O" BL. Pueblo, Ooio. Prvi podpredsednik: JOHN ZKPRAN. 3733 W. 16tb BL. Chicago. BL Drugi podpredsednik: MATH PAVLAKOVICH. 4715(Hatfleld St. Pittsburgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LKKSAN. IMS—»od St.. N. W„ Barberton. O. četrti podpredsednik: MIKI CERKOVNIK. P. O. Bok 367. by. Minn Peta podpredsednica: JOHANAMOHAR, 1138 Dillingham Ave, Sheboygan. Wis. Sesti podpredsednik: GEORGE PAVLAKOVICH. 4573 Pearl St.. Denver 16. Colo Glavni tajnik: JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet. HI. pomoinl tajnik: LOUIS ŽELEZNIKAR, 361 N. Chicago St, Joliet, BL Glavni blagajnik: MATT P. SLANA. 361 N. Chicago SU Joliet. BL Duhovni vodja: REV. MATH BUTALA 416 N. Chicago St. Joliet. BL VrhoTOl idravnlk: DR JOS I URSJCH. 1801 W Cermak Rd- Ctolcaao ft BL
y	NADZORNI ODBOR	__
Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 613 Adams Ave. Eveleth. Minn. S^Sicniica: MART B. POLUTNIK. 1111 B. 16th Bt, Lorain, a urwn nadsornlk: PRANK LOKAR. 1363 Hawthorne St, Pittsburgh, Pa. TretS nadsornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14604 Pepper Ave. Cleveland O. Čeuta oadnrnlea: MARY HOCHEVAR. 31341 Mller Ave. Cleveland. O. PINANONI ODBOR
Predsednik: JOHN GERM 817	"O1 St. Pueb^ Ccdo.
Tainlk- JOSIP ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet, HI. P^ibornSr PRANK J. Q06P0DARICH. 300 Ruby S^ J**
PREMEMBB NAČRTA ZAVAROVALNINE
I St. dr. in kraj
7, Pueblo, Colo. — CC-46851
Frances Zupsncic. 13, Biwabik, Minn. — . CC-46852 Amelia Siveney, CC-46853 Elizabeth Jacobsen. 45, E. Helena, Mont. — H H-46854 Anna Jeray, HH-46855 Agnes Strekal.
50, Pittsburgh, Pa. — CC-46856
Jennie Flajnik. 53, Waukegan, 111. — CC-46857
iohn Kosir.
eadville, Colo. — FF-46858 Henry Novak. 65, Milwaukee,	— FF-46859
Mary Zaitz. 93, Chisholm, Minn. — CC-46860
Frank Wadnal. 128, Etna, Pa. — EE Johanna Laela-- vie.
Drugi odbornik: MARTIN SHUKLE. 811 Avenue^^Evelet^^
Prvt odbornik:
XSiSSS?-	400 BurllngtonJW WllktoBburg, Pa
^	GEORGE J. BRINCE. 513 Adams Ave, Eveleth. Minn.
jsrssiJs^s^ShS^hx^ Mm,
SSi«: — UČI.	^
St. dr. la kraj	imerikanci iz Berchtesgadena šli
91, Rankin, Pa. — A-31291 Vincent a	rw>liali i i<*»i>i in
Jaksetic, A-27371 Christina Jak- P*®» »» Pa se	z jeepi W
setic.	truki po ozki, s smrekami obra-
U2' Hne TomsichT AA*35121 Ctr°" I ščeni cesti, ki se vzpenja dve 113, Denver, Colo. — 22496 Berna-lmilji v hribe do planjave, kjer
ie* a«cK,L.- 300MC..hi glavno poslopje.
rol Drsgosh.	Hitlerjeva hiša je zeleno bar-
165, West Allis, Wis. — BB-38372	n ima nritlicie in eno nad-
Michael Turk, CC-38466 William	Vana' ima PrilllCJe m naa
Turk	stropje in veliko kvadratno ok-
174, Willard Wis. - A-29949 Dolo-	n0 skozi kater0 je Hitler pogo-
res Malnar, A-29950 Matthew	, , , , _ ,
Malnar.	sto gledal na krasne Bavarske
178, Chicago, 111. — A-28125 Rose Aipe in iskal navdihnenja za
Czuk.	. ___
A-308821 svoje nacrte.
SSS	jSS TER^LICH, '1847 ~W. Ce^ak Rd Obleko. BL
♦if« l^s^ut tohn bevec Alexander Ave, Strabane, Pa. SSt'SSSk ^ SS^CH, 3534 K 109th St. South Chicago. BL
UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St.
JIAN M. TEZAK, 457 Indiana St. Joliet IlL	minialo ns
gs^ssrJSStJSSSrS^ "OLA8n^*a
SSot«. (an St. Cto CteTelMMi ». Ohio____
IZ URADA GL TAJNIKA
188, 191, 193,
_ F F-46848 — H H-46842
198, | 216, 226,
11,
15, 21, 23, 29,
44,
SPREMEMBE V ČLANSTVU ZA MESEC APRIL 1945 ODRASLI ODDELEK NOVI ČLANI IN ČLANICE št. dr. in kraj
2,	Joliet, 111. - CC-46792 Edward Čolnar, CC-46793 John Nerna-nich Jr., CC-46791 Dorothy Ne-manich.
3,	Joliet, 111. — H H-46823 Therese Metesh.	_____
7 Pueblo, Colo. — CC-4b8b3 Lor-' raine Simonich. CC-46862 Richard Kochevar, FF-46868 Herbert Koncilja.	. . ,
Aurora, 111. — CC-46795 Jacob | 1, Fiefer, CC-46794 Eugene Ze-fran	I 29,
Pittsburgh, Pa. — HH-46824 Evelyn Jakse.	„ , I 38,
Presto, Pa. — CC-46796 Frank Primozich.	1 '8,
Bridgeport, O. — HH-4682o James Battocletti.	| 81,
Joliet, 111. — CC-46797 Richard Mihelich. CC-46798 John Plut. | 188, CC-46799 Raymond Laurie, CC-46800 Christine Turk. Caltfmet, Mich. — GG-46849 Dorothy Maurin. Chicago, 111. — CC-46865 Dor othy Novak.
Pittsburgh, Pa. — HH-46820 Angeline Kunic. Indianapolis, Ind. — CC-4b801 Mary Kocjan, CC-46802 Joseph Hajec, CC-46803 Mary Kom-lanC
Waukegan, IlL — CC-46804 Mike Stimac.
Leadville, Colo. — HH-4682/| 111, Martin Russ
Eveleth, Minn. — HH-4b828 Margaret Intihar, HH-46829 Ma-1 168 rion Poznik.
Cleveland, O. — HH-46830 Rose Keglovich, HH-46831 Ray mond Filipovic.
Milwaukee, Wis. — HH-46832 Margaret Staudohar, HH-46833 Matt Loncharic.
St. Louis, Mo. — CC-46805 Michael Pelich.
Forest City, Pa. — HH-4b834 Sophie Novak, HH-46835 William Yakley.	.....
Lorain, O. — CC-46806 Lillian Rutar.	„ -
Rankin, Pa. — CC-46807 Mildred Kolich, CC-46808 Josephine Baraga.
Joliet. 111. — CC-46809 Donald Flajnik.
Steelton. Pa. — CC-46810 Elizabeth Duralja.
Bridgeport, Conn. — HH-46871 Daniel Husvar.
Aurora, Minn. — FF-46843 Mary Krulich.
Indianapolis, Ind. — CC-40811 Patricia Brezigar, CC-46812 Walter Glagoza.
Joliet, 111. — HH-46836 Edward
Stukel.	. L i -tar
Strabane, Pa. — HH-46837 John 246,
št. dr. in kraj
187, Johnstown, Pa. Victor Rovansek. Homer City,, Pa.
Peter Bekina.	__.,
Cleveland, O. - CC-468b6 Albin Farenchak.
Cleveland. O. - FF-46869 Jennie Tomsic, PF-46870 Josephine Susnik.
Aurora, Minn. — CC-408A) Frances Bradach. . McKees Rocks, Pa. — CC-46821 Blanche Woznichak. Cleveland, O. — CC-46822 Lillian Poje.
MLADINSKI ODDELEK NOVI ČLANI IN ČLANICE št. dr. in kraj
4, Tower, Minn. — FF-39538 Vincent Zavodnik.
8, Joliet, 111. — AA-39608 Dale Stukel.
16, Virginia, Minn. — AA-39530 Robert Guss, AA-39540 Friderik Novak.
25, Cleveland, O. — BB-39624 Marilyn Z ust, BB-39623 Larry Bencar.
29, Joliet, HI. — AA-39542 Patricia Horvath, AA-39543 Clarence Horvath, AA-39544 Richard Horvath, BB-39541 Thomas Zupančič.
40, Hibbing, Minn. — AA-39578 Christina Zaic, AA-39579 Laura Znidar.
42, Steelton. Pa. — AA-39581 Barbara Branyan, AA-39582 Patricia Branyan, BB-39580 Frances Carman.
52,	Indianapolis, Ind. — FF-39546 Frank Komlanc, FF-39545 Stephen Radez.
53,	Waukegan, III. — BB-39583 James Merlock, BB-39584 Ann Opeka, BB-39547 James Romans, BB-39548 Edward Svete, Jr, BB-39609 Thomas Hodnik.
56, Leadville, Colo. — BB-39610 Lawrence Kelly, CC-39585 Robert White.
59, Eveleth, Minn. — BB-39607 Carol Erjaveci
70, St. Louis, Mo. — CC-39549 John Serben.
72, Ely, Minn. — BB-39550 Frank Russ.
77, Forest City, Pa. — CC-39551 Frances Poterjoy.
81, Pittsburgh. Pa. — AA-39586 Richard Klysz, BB-39552 Margaret Casey.
81, Pittsburgh, Pa. — BB-39553 Joanne Harris, BB-39554 Catherine Harris, BB-39555 James Kruljac, BB-39611 Glenn Cole, BB-39613 Diane Kearney, CC 39612 Joseph Sutey.
91, Rankin, Pa. — FF-39587 Sarah Matis.
!08, Joliet. 111. — AA-39588 Char lene Pluth.
Ill, Barberton, O. — AA-39556 Vincent Lauter, AA-39614 Georgi ■anne Porok
185,
29,
50, 53, 85, 134, 163, 191,
Burgettstown, Pa. Tom Stoklem.
Hišo, ki se imenuje Wachen-feld, so naciji dne 3. maja razstrelili, predno so Amerikanci
PRESTOPILI V ODDELEK ODRASLIH
Joliet, 111. — A-29640 Richard i .... .. . __... __
Mihelich, AA-35367 Christine Pnšll. Vsa okna so razbita, na
Turk.	kraju razglednega okna pa je
gdaKren'ic ~ A-2°553 ^ 30 čevljev visoka in 10 čevljev
Waukegan, in. — BB-20218 Mi- široka luknja. Kovinasta stre
Lorain, "a*0— A-20505 Lillian ha J« zvita in Posamezni kosi Rutar.	štrle na vse strani.
Patr*ci«P°Bnaigar. ~ BB"35745 Vse P^POvedovanje o čudo. Pittsburgh, Pa. — CC-293181 vitem podzemskem domovanju
je bilo resnično. Pod glavno stavbo so v skalo vsekani dolgi podzemski hodniki, sobe in dvorane. V nje je mogoče priti s treh strani. En vhod je iz ku-
John Walsh. Cleveland, O. Farenchak.
A-20543 Albin
PRESTOPILI O DDRUŠTVA ŠT. 29, Joliet, III. k društvu št. 2, Joliet, 111. — AA-36301 Arthur • Vidmar,
111, Barberton. O. k društvu št. 253, | hinje, drugi pride iz hriba ka-di°thtazda^eif' ~~ FF'36927 Ju" kih 200 jardov vstran, tretji pa
iz nekega hribčka za glavnim
ZVIŠAL ZAVAROVALNINO 42, Steelton, Pa. — AA-39458 Frank Vukmanic.
PREMEMBE NAČRTA ZAVAROVALNINE
poslopjem.
Iz kuhinje vodi v podzemske prostore kakih 200 stopnic, ki se trikrat ostro obrnejo na ve-
50, Pittsburgh, Pa. — FF-38967 Pa-1 jikem hodniku iz cementa, sled-tricia Flajnik.	I	. ,
Leadville, Colo. — FF-29991 njlc Pa se Pnde do glavnih prO-Donald C\hl a m pe au, FF-36439 štorov, ki so pokriti z rjavimi Stebley, FF-38654 Ellen Con-	* . .. . .
don.	preprogami. Hodniki in pro-
Pittsburgh, Pa. — CC-25674 Ltorr se raztezajo kake tri mi-Virginia Slaney.	I . . ,	,
Pittsburgh, Pa. —. CC-27949 MJe pod glavnim poslopjem sre. Mary Fortun, CC-30940 Marga- ji skale. Sredi dvoran se dvi-ret Bahorich.	I . ... , . , , . .
Waukegan, 111. - FF-38012 Mi- *uJe vellko dvigalo vec sto cev
chael Suhadolnik.	ljev visoko do vrha kriba. Dvi
West Allis, Wis. — CC-32187 ,	.	-	t
Janet Erman.	=ala Pa ni bll° mogoče premak-
Cleveland, O. — CC-34122 Di- niti, dasi je vodna in električna
56,
81, 81,
127, 165, i 69,
ana Butts.
ZOPET SPREJETI Chicago, IlL — BB-35442 John
holier'5 111 — D-4685 Anna Hor-1 113, Denver, Čok). — aA-39615 J '	1 Frances Cnipp.
Forest City, Pa.
REZERVA V ODRASLI ODDELEK PRESTOPILIH ČLANOV(IC) MESECA APRILA, 1945 IZPLAČANA 16. MAJA Dosežena starost 18 let Dr. Cert. Ime	Znesek
29 29640 Richard Mihelich ..$ 3.62
50 20553 Angela Kunic ........ 10.41
53 20218 Michael Stimac ...... 10.41
85 20505 Lillian Rutar .......... 10.41
191 20543 Albin Farenchak .... 10.41
Skupaj ....................................$ 4526
53,
56,
59,
63,
Kansas City. Kans. — D-1170 John Stimec.
Chicago, 111. — 14524 Helen Meznarich.
Pittsburgh, Pa. — CC-406 Anna Flajnik.
Homer City, Pa. — 29822 Anton Ravnikar, 26996 Joseph Mlina-rich.
ČLANICA Z DVEMA CERTIFIKATOMA
113, Denver, Colo. — HH-46850 Josephine Grande.
PRESTOPILI OD DRUŠTVA ŠT. 2. Joliet, 111. k društvu št. 29, Jio-liet. 111. — C-1103 Anna Vidmar.	_ Barberton, O, k društvu št. 253, Fontana, Calif. — D-5472 Mary Zdravje.
Bethlehem, Pa., k društvu st. 148, Bridgeport, Cdnn. — D-1990 Theresa Bejek, 35125 Mike Bejek.
91,
10S, 114, 123, 131. 134,
143,
2, 15, 20.
29,
30, 52, 56, 81, 109, 111, 173, 188,
153,
Kaskie.
157, Shebovgan, Wis.
Bernice Bolf, FF-46844 Anna Golichnik.
161, Gilbert, Minn. — CC-46813 Josephine Jakel.
163,	Pittsburgh Pa. — CC-46814 Joseph Sepac.
164,	Eveleth. Minn. — HH-46838 Anton Masel.
165,	West Allis, Wis. — FF-46845 Lydia Dlapa, FF-46846 Albert Chandek.
166,	So. Chicago, 111. — HH-46872 Lucy Ladisich, HH-46839 Josephine Niksich
169,	Cleveland, O. — CC-46864 William Osredkar, CC-46815 Lillian Planisek, CC-46816 Mary Pes-dirtz. CC-46817 Mary Dobay, CC-46818 Frank Belcher, FF-46847 Betty Klemencic.
170,	Chicago, 111. — CC-46819 Lillian Hans.
171,	Duluth, Minn. — HH-46840 Anthony Ivanovich.
185, Burgettstown, Pa. — HH-46841 Wilma Buritz.
SUSPENDIRANI Joliet, III. — BB-26853 John Hayes.
Pittsburgh, Pa. — BB-22739 John Luketic.
Ironwood, Mich. — CC-45203 Bonita Lenatz.
Joliet, 111. — {1H-46290 Anton Setina.
Calumet, Mich. — DD-43742 Albert Gorup.
Indianapolis, Ind. — CC-4168o Mary Tramte.
Leadville, Colo. — DD-41503 Annabelle Ruthey. Pittsburgh, Pa. — D-2339 Barbara Cvibusek.
W. Aliquippa, Pa. — DD-49/ Vinko Kamnikar. Barberton, O. — DD-833 Louise Jevec.
Milwaukee, Wis. — 15246 Fannie Cwiklinski.
Homer City, Pa. — HH-4666d Mary Clementz, HH-45684 Jennie Sopotnick.
Etna, Pa. — DD-41755 Josephine Sinkovich.
120, Forest City, Pa. — AA-39557 Florence Walsh.
!23, Bridgeport, O. — AA-39589 Theresa Roth, AA-39590 Carol Krocker, FF-39628 Walter Topa.
•27, Waukegan, III. — AA-39592 Louise Miks, AA-39593 Dorothy Furlan. BB-39594 Judy Novak BB-39595 Maxine Novak, BB-39596 Carl Jurcin, FF-39591 Georgene Rosko, FF-39597 Paul Suhadolnik.
'36, Willard, Wis. — AA-39558 Robert Plautz, AA-39559 Philip Plautz, A A-39560 Paul Plautz, AA-39561 Floyd Plautz
144, Sheboygan, Wis. — AA-39598 Joseph Hlade, AA-39562 Rob-bert Shircel.
| 146, Cleveland, O. — AA-39565 Ma ry Grahek, BB-39563 Dorothy Papez, BB-39564 Sandra Tekau cic.
148, Bridgeport, Conn. — BB-39566 Steven Csanadi, BB-39567 Eileen Gallant.
152,	So. Chicago, 111. — BB- Frank Markovich.
153,	Canonsburg, Pa. —T BB-39599 Dennis Pelhan.
158, Hostetter, Pa. — AA-39630 Janet Murphy, AA-39631 Jordan Burick, AA-39632 Dolores Murphy, AA-39633 Edward Murphy
163, Pittsburgh, Pa. — AA-39601 Jane Ashton, BB-39600 David Tielz.
169, Cleveland, O. — BB-39570 Ca
napeljava nepoškodovana. Vsi i prostori so popolnoma varni pred najmočnejšo bombo.
Koliko raznih sob in prosto-ov je v tem bivališču, je raz vidno iz telefonskega seznama Prostorov je nad 600. Spalni :a Eve Braun je imela število 566. Hitlerjeva sprejemna so ja ima št. 355. Soba v kater e Eva Braun navadno podrle /i stanovala, je imela št. 417. Vse kaže, da je bilo to Hitler-
IZPLAČANA 15. MAJA, 1945 Dosežen astarost 16 let Dr. Cert. Ime	Znesek
2 32115 John Nemanich ......S	2.14, .
2 32114 Dorothy Nemanich .49 levo gorsko bivališče proti-kon-
2	28521 Edward Čolnar ............1.25 :u k0 so bombe le preveč deže-
3	19156 Theresa Metez ................4.24 1 '	, .
7 32595 Richard Ko<«ievar|..	2.19 /ale na Berlin, sedež Hitlerje
7 28343 Herbert Koncilia ..	2.50 ;e nacijski vlade. Sedaj pa je 7 26516 Lorraine | . , , , , . i „ T „
Simonich ....................6.39 vse to kaput, kot je kaput na-
11 21409 Eugene Zefran ................10.50 :ijska država in kakor je kaput
11 32743 Jacob Fiefer ........................1.09
15 19710 Evelyn Jaksa ....................4.24 [ Hitler sam.
21 19804 Frank Primozich ..	4.24
23 25595 James Bottoclette....	3.19
29 23282 Raymond Laurich....	6.95
29	22362 John Plut ................................9.73 I
30	18961 Dorothy Maurin ....	4.24
44 20970 Dorothy Novak ............10.41
52 20018 Mary Kocjan .............3.76
56 29735 Martin Rus« ........................3.62
59 20769 Marion Poznik ............3.76
59 19842 Margaret Intihar ....	4.24 v svoji posebni izjavi pojasnil,
63 23804 Raymond Filipovic..	6.95 | da je nasproten jugoslovanski
Amerika ne priznava Trsta Jugoslaviji
Washington. — Poslujoči državni tajnik Joseph C. Grew je
63 29025 Rose Mary
Keglovich ........................3.62
70 28888 Michael Pelic ....................2.50
77 19227 Sophia Novak ....................4.24
77 18143 William Jakelj ............4.24
91 24471 Josephine M.
Baraga ........................................3.19
91 19851 Mildred Kolic ...........3.76
108 18748 Donald Flajnik ................4.24
114 19622 Elizabeth Duralja ..	424
123 18578 Daniel Husvar -............4.24
134 35293 Walter Glogoza ............1.49
153 28596 John Kaskie ........................4.46
157 28467 Anna Golichnik ............4.46
zahtevi, da zasede in upravlja Trst in pokrajino v njegovi o-kolici.
Ministerski predsednik Iva-ooe Bononi je 12. maja na konferenci s feldmaršalom sirom Harold R. L. G. Alexandrom, /rhovnim zavezniškim poveljnikom v Sredozemlju in admi-
rol Artmann, BB-39573 Dolores 181« Josephine Jakel ...... 424 ..alom EHery W. Stone/ zavez-
171, 176, 178, 183,
193, 1208,
Cinco, CC-39571 Judith Debelak, CC-39629 Elaine Lorensic, CC-39574 Sharon Butts, FF-39572 Jame« Izanec. New Duluth, Minn. — AA-39602 Patricia Skull Detroit, Mich. — BB-39575 Janet Samida
Chicago, 111. — AA-39616 Gre
gory Foys.
Ambridge, Pa. — AA-39618
163 27941 Joseph Sepac ....................1.25
165	21464 Albert Chandek ............2.68
166	20799 Josephine Niksich ..	3.76
166 19580 Lucia Ladisic ....................4.24
169 21468 Mary Pezdirtz ................10.50
169 20553 Betty Jane
Klemencic ................10.41
169 20280 Mary Dobey ........................10.41
liškim komisarjem za tlalijo prosil, da zavezniki zasedejo Trst.
Grew v svoji izjavi pravi, da 'odločitev glede Julijske Bene-
Zadeva je mnogo več kot pa samo krajevna, ker načne vprašanje poravnave mednarodnega spora potom redne razprave, ne pa potom enostranskega dean j a."
Najtežji problem, ki ga bo treba prihodnje mesece rešiti," pravi Grew, > "bo pravična in pravilna rešitev mnogih terito-rjalnih vprašanj, ki so toliko let nadlegovale Evropo. Trdna politika Združenih držav je, kakor so bile obveščene njihove zaveznice, da naj bodo teritori-jalne izpremembe izvedene le po natančnema proučevanju in po popolnem posvetovanju in razgovoru med različnimi državami, ki so prizadete. Samo na tej podlagi sfe je mogoče primerno ozirati na človeške, gospodarske in politične zadeve in najti pravično in trajno rešitev.
V Evropi je trideset ali še več teritorijalnih vprašanj, katere je treba skrbno proučiti, predno je mogoče doseči zadovoljivo rešitev.
""Med temi je vprašanje zelo spornih severnih meja Italije. Pred nekaj meseci je bilo sklenjeno, da se bo mogoče na najboljši način izogniti nagli in kočljivi teritorijalni rešitvi na pozorišču anglo-ameriških operacij, da je na spornem ozemlju postavljena in vzdrževana zavezniška vojaška vlada, dokler ni dosežena rešitev potom rednega procesa, za kar so Združb-ni narodi obvezani.
"Ne glede na to, da je to an-gleško-ameriško pozorišče operacij in da je angleško-ameri-ška armada prisilila k predaji nemško posadko v Trstu, so sporne pokrajine sedaj največje važnosti z vojaškega stališča. Ker zavezniška okupacijska armada potrebuje upravitelj sko zono, v kateri bodo pristaniške naprave ter prometne in zalagalne proge, ki peljejo v Osrednjo Evropo, je posebno bilo potrebno postaviti zavezniško vojaško kontrolo v tem delu Italije.
"Poznavši jugoslovansko zanimanje za Julijsko Benečijo, so bili v tem smislu predloženi maršalu Titu predlogi, katere je tudi sprejel v februarju. Ne-oziraje se na ta sporazum so bile stavljene zahteve, da je jugoslovanska armada vsled osvojitve opravičena takoj zasesti in kontrolirati vlado v tej pokrajini.
. . . Odločitev glede Julijske Benečije, kakor tudi glede drugih spornih ozemelj mora počakati na določno mirno poravnavo pri kateri bodo zahteve obeh strank in prizadeti naro di dobili popolno in pravično zaslišanje, ali pa bodo pričeta pogajanja, katera bodo prosto pogajanja, katera bodo prostovoljno pričele prizadete stranke. Prepričan sem, da ne more biti rešeno nobeno teritorijal-no vprašanje z razglasom na potu armade, ki je na pohodu." --o-
169 20121 Frank Belcher ........ 17.76 >ije.ne sme biti izvedena z na
169	19301 William Osredkar .. 4.24	.	jfl;„ „:„„ v
170	29069 Lillian Hans .......... 1.25 \ I*™ enostranskim dejanjem v
Dale Svegel, AA-30619 Nelson J^J. Anthony Ivanovich.. 10.50 vojnem navdušenju, temveč je ~ ................ 1185 19014 W,Ima Buretz -------- JU ho v nasprotju z načrtom, ki je
_ FF-46867 249, Detroit, Mich. .— EE-43494 Ca-
therine Biondich.
ODSTOPILI Pittsburgh. Pa. — D-1831 Rose Chmiel.	_
Kansa« City. Kan. — D-1171 Edward Stimac.
Iron Mountain, Mich. — D-5900 Paul Radman.
Pittsburgh, Pa. — DD-1010 Ma-rv Robich.
Pueblo, Colo. — 34647 Mary
Vidmar.	_____ „
Ely, Minn. — D-642 Mary Pu-
sovich
Bridgeport, O. — DD-42876 Dorothy Kolar.	„ Joliet. 111. - CC-527 George
Sheboygan, Wis. - DD-41855 Viola Starich, D-3732 Mary Zagožen, DD-210 Dorothy Lisowe. 160, Kansas City, Kan. — DD-41361 Frances Zagar.
Milwaukee, Wis. — D-3661 Al-bena Pipan.
15, 38, 51, 81, 104, 112, 123, 143, 157,.
173,
211, 237,
242, i
169, 196,
garet Dushak Butte, Mont. — AA-39576 Shir ley Balkovetz, BB-39621 Joseph Copperi.
Chicago, 111. — AA-39604 Daniel Ciszek.
Milwaukee, Wis. — BB-39605 Robert Stukel, BB-39606 Carol Stukel.
W. Bridgewater, Pa. — AA-39622 James Grdenich. ČLAN IN ČLANICA Z DVEMA CERTIFIKATOMA Cleveland, O. — AA-39577 Sha-
tpn Butts.
Gilbert, Minn. — AA-39603 Donald Majerl.e
Svegel, AA-39617 Lorraine Ko-. J8g 2C289 petef Bekina
Cleveland, O. - BB-39620 Mar- h^ ^ Jennie Tomsic . ..........3.76 oil izdelan V /alti za dosego
1 193 31404 Josephine Susnik ..	1.52 „•«„„ namerno rpsitvp tp
198 18094 Frances Bradach ....	4.24 pravične in primerne rešitve te-
216 34695 Blanche Woznichak .26 ritorjalnih vprašanj po vojni 226 22797 Lillian Poje ............ 3.75 | Grew prayi> da je nepristran-
ZOPET SPREJETI 2, Joliet, 111. — BB-35792 James Galle.
53, Waukegan, 111. — B-31945 Ma-rilynn Grimsic, BB-32782 Joseph Grimsic.	' 119, Rockdale, 111. — A-29512 Gloria Dernulc.
SUSPENDIRANI 52, Indianapolis, Ind. — CC-36668 Frances Tramte.
Skupaj ....................................$245.06 ska vojaška vlada neobhodno
JOSIP ZALAR, gl. tajnik. I potrebna v Julijski Benečiji in
zatrjuje, da je uverjen, da teritorij alni problem ne more bi-
AMERIšKA ZASTAVA V BERC HTESG ADENU
Na drogu pred Hitlerjevo hišo nad Berchtesgadenom je bila razobešena ameriška zvezdnata zastava, toda v spomin na smrt predsednika Roosevel-ta je bila razobešena samo na poldregu.
Orlovo gnezdo nemškega fuehrer j a se še vedno kadi od bombnikov pred enim* tednom.
Da so dospeli do Hitlerjevega gorskega bivališča, so A-
ti rešen z razglasom, ki je bil
MlHAJLOVlCEVE ČETE INTERNIRANE Washington, 15. maja. — Iz urada vojnih informacij prihaja vest, da so Angleži dali povelje, da se vse jugoslovanske sile, ki so nasprotne maršalu Titu, razoroži in internira, čim se same predajo ali pa so zajete po britski osmi armadi.
£eorge Hali, podtajnik zunanjih zadev, je v angleškem parlamentu 10. maja na vprašanje, kakšno stališče britska vlada zavzema napram Mihajlovi-ču, podal sledeči odgovor: "Informacije, ki so sedaj v posesti
NOVE DESETICE BOMO DOBILI
Washington. — Zakladniški tajnik Morgenthau naznanja, da bo kovana nova desetica namesto sedanje in da bo nosila podobo pokojnega predsednika Roosevelta. Ta nova desetica bo potem stalno v veljavi.
Nova desetica bo prišla v promet začetkom prihodnjega leta, to je ob času, ko se vrši vsakoletna kampanja za zbiranje desetič v pobijanje otroške paralize.
Morgenthau je tudi povedal, da bo tiskana Rooseveltova podoba na vojnih bondih ,ki bodo izdani za 8. vojno posojilo.
-o-
OBRAČUN Z LAŠKIMI FAŠISTI
Milan, 7. maja. (ONA). — Število fašistov, s katerimi so italijanski partizani obračunali, znaša baje že preko 2,000 edino le v okraju Como. To število se morda zdi ogromno, toda je najbrž le posledica dejstva, da se je nemška oblast v Italiji tako nenadoma sesula. Fašisti, ki so bežali pred zavezniškim in partizanskim pritiskom, so bili vsi potisnjeni v kot in so padli vsi na kupu partizanom v roke, ker niso mogli naprej v Švico.
V splošnem pa se partizani izvrstno drže. Še danes, 11 dni po predaji Nemcev, so oboroženi in predmet splošne hvale radi svoje zanesljivosti in radi svojega disciplinarnega obnašanja. Obenem pa je mogoče reči, da so skoro popolnoma očistili severno Italijo najhujše golazni — fašistov. Narod vsepovsod izraža upanje, da bo vlada razumela pomen hladnega vetra, ki veje iz severne I-talije.
-o--
ŽENA MISLI, DA JE HIM-MLER UMRL V BERLINU
Bolzano, Italija. — 88. ameri. ška divizija je prijela v gorskem skrivališču v Tirolah Frau Margaret Himmler, ženo nemškega krvnika Heinricha Himmlerja in njeno 15 letno hčer Gudrun.
Himmlerjeva žena trdi, da je prepričana, da je njen mož umrl v Berlinu obenem s Hitlerjem in drugimi vodilnimi naciji. "Saj je boljše zanj, da je mrtev," je rekla.
-o-
RUSI IMAJO V SVOJ KREDIT 12,770,000 NEMCEV London.-^-Moskva poroča, da je rdeča armada v štirih letih vojne pobila ali zajela 12,700,000 Nemcev na vzhodni fronti. Odkar je Nemčija kapitulirala so Rusi zajeli na češkem in v Avstriji 1,230,000 nacijev, med temi 101 generalov.
--o-
Ko je predsednik George Washington leta 1789 nastopil svoj urad in potreboval kuharico, je dal v neki list za dobo dveh*mesecev sledeči oglas: — "Za družino predsednika Združenih držav se išče kuharico, ki mora biti dobro izvežbana,
izdan na potu armade, ki je jbritske vlade, kažejo, da so se na pohodu."	I sile pod komando generala Mi-
Grew pravi dalje, da je po- hajloviča redkokdaj borile na krajina pozorišče anglo-ameri- zavezniški strani ška armada, — pravi Grew, — Zdi se tudi, da general Mi-je prisilila Nemce k predaji v hajlovič ni sledil zahtevam kra Trstu, in maršal Tito je v fe- lja Petra za narodno ujedinje-
bruarju privolil v tamošnjo zavezniško vojaško kontrolo vsled njegove važnosti na prometni in zalagalni črti, ki vodi v 0-srednjo Evropo.
nje in za poravnavo notranjih političnih sporov."
-o-
AGITIRAJTE ZA MLADIN SKI ODDELEK!
trezna in poštena."
* * *
V	Etijopiji ali Abesiniji so še dandanes za denarni promet v veljavi stari križevci avstrijske cesarice Marije Terezije,
katere se mora na novo kovati.
• * * •
V	Mehiki je toliko generalov da se šteje na vsakih 123
vojakov po enega.'
♦ * *
Najbolj grozovit potres kar jih pomni zgodovina je bil 2. febr. 1703 na Japonskem isti je namreč zahteval okrog 200,-
000 človeških žrtev.
» ♦ ♦
Japonci so zadnji čas v sedanji vojni "izgubili že sledeč« o-toke, ki so jih prej okupirali: Solomonove, New Britain, New Guinea, Marsha love, Gilbertove, Admiralove, Marshalove, Palau Truk, Marianas, I wo Jima in Okinawa. Tudi ostale večje o-toke bodo morali dati kmalu nazaj.
Saturnin:
DOMOVINA - MATI
Konec dela! Mehanično je izpustil Tone težak kompresor iz rok in se skušal izravnati. Zadel je v nizek strop iz samega črnega premoga, na katerem je lepo obsevala svetloba rudarske svetilke. Glavo rnu je varovala debela usnjata kafra, zato se ni udaril in je pozabil zakleti. Stopil je nekoliko naprej, kjer je bil rov višji in si pretegnil mišice ter izravnal hrbet. Vse ga je bolelo. Ni šala tiščati ves dan sključen težak kompresor v črno steno. Ropot je ponehava 1, ručna se je u-tavila, tovariši rudarji so odhajali rz rova na hodnik. Tone je pohitel za njimi. Potegnil je iz žepa robec, si obrisal debelo prašnate naočnike ter otrl znoj. Sedaj je bolje videl stopati med grudami premoga.
"Sobota," je dejal sam pri sebi. "Spet bo nekaj uric veselja med prijatelji. Za nekaj frankov pozabiš vse težave."
Izredno močna ventilacija je nosila premogov prah po rovu. Tone se je bil že tako privadil teme, da je od časa do časa pljunil v stran ter si obrisal či*avi fantJe znaj0 toll1ko zaščitne naočnike. Tudi hladno načinov pritrkovanja. Zlasti le.
po je bilo na sveti večer. Leden veter je pihal okrog line, mraz
Potem je hodil v goščo iskat* kje rasto lepe in ravne leskove palice. V postu jih je narezal in naredil pisane butare za cvetno nedeljo. Najlepšo seveda zase, druge pa je prodal na vasi Njegova butara je bila vedno največja. S kakšnim zavidanjem so ga gledali tovariši, ko je z brinovim vrhom svoje butare segel v farni cerkvi- prav do vrha ograje na koru in podražil pevce, ki so se sklanjali čezenj. Vendar jo je takoj previdno umaknil, da mu ni zmanjkalo pomaranče. Tone je imel vedno prave pomaranče obešene na butari, ker si ni nikogar bal, drugi so imeli pa samo jabolka ali v lep papir zavito repo.
Postal je že ves fantovski in je smel iti v stolp farne cerkve, ko so pritrkavali. Hitro se je tudi on naučil te umetnosti. Kakšno veselje je bilo, ko so ob velikih praznikih še v jutranjem mraku lezli v stolp in z ubrano pesmijo zvonov zbudili in pozdravili vso faro ter jo klicali v cerkev. Skozi lino je opazoval ljudi, ki so se kot mravlje pomikali po stezi proti cerkvi ter pogledovali v zvo-
je bilo, a debela rudarska obleka ga je varovala prehlada; ker je bil znojen, si je ruto okrog vratu nekoliko popravil ter jo tesneje ovil.
Dospeli so na širši rov, kjer jih je že čakal rudniški vlak. Med polnimi vozički premoga so bili tudi nekateri prazni. V te so se zavalili rudarji. Tako bodo prej dospeli k jašku, po katerem jih bo rešetka potegnila na beli dan.
Nekateri starejši rudarji so
je rezal, a zvonovi so peli kot malokdaj in srce se mu je smejalo. Tedaj je bil fant od fare.
In še bolj fantovski je postal Tone. Ko so šli od društvenih sestankov, so se ustavili sredi vasi in dejali: "Pa jo dajmo. Tisto o pomladi in škr-jančih."
Tiho so poskusili glasove, kako se ujemajo. Nato so za-
se vsi izčrpani kar sesedii v vo- doneli polni, sočni akordi mile
ziček. Tone je bil eden izmed mlajših, še precej čvrstih, dasi je tudi njemu težko rudniško delo pritisnilo svoj pečat na obraz. Rudarja moreš spoznati na prvi pogled, 'iršata, koščena postava, bled in upadel o-braz ter mrk pogled. Vendar je bil Tone še vedno krepak sin slovenskih dobrav. Tujini je ponudil svojo moč, ker v domovini ni vedel, kaj bi počel z njo. Vendar mu tujina še ni izpila vseh sil, kajti mlad je in krepak. Toda čuti, da ni več tako svež in čvrst, kot je bil tedaj, ko je odhajal v svet.
Prekobalil se je v voziček. Na dnu je bilo nekaj ilovnatih grud. Sedel je nanje in se zamislil.
Bobneče je odmevalo ropota-nje vlaka po rovu. Rudarska svetilka je dajala delno svetlobo. Obrisal je steklo; tako je bolje videl steno, ki je drvela mimo njega. Bila je rjavkasta zdaj svetlejša, zdaj temnejša. Prikazovala se je iz teme in spet izginjala v nji. Tonetova lučica je razganjala temo, ki se je za njim spet zgrinjala. Lu-čice drugih rudarjev so bile kot zvezde tam daleč nekje in so izginjale, ko je vlak delal ovinek. Tedaj so tudi mala kolesa presunljivo zacvilila, sicer so pa srdito udarjala ob tračnice. Tone pa ni ničesar videl in tudi ne slišal. Ves ta ropot se je zlil v globoko tišino, po kateri so plavale njegove misli. Vzdignile so ga iz tega groznega podzemlja in ga prenesle v najlepši kraj sveta, v njegovo domačijo. Malokdaj so ga prijele take misli, toda kadar so ga, mu je bilo, da bi se zjokal in zavriskal.
V takih kratkih trenutkih je doživljal Tone svojo mladost. Pasel je krave tam za ledino; nato so se igrali vsi pastirčki "ravbarje in žandarje," tekli po krompir na sosedovo njivo, zakurili ogenj, skakali čezenj, spekli v žerjavici krompir in se stepli zanj, hiteli iskat krave in bili vsi srečni, če ni30 bile v škodi. Tone je bil zelo vesel, če domači niso zapazili krave, ki je sama primedla predčasno s paše domov.
slovenske narodne pesmi. Kako prijetno je bilo zvečer peti! In vrstile so se pesmi o Soči in Savici, o rožmarinu in nagelj -nu, o fantu in dekiiču, o planinah, ptičicah in rožicah. Drugo jutro so ljudje ugibali, čigave 1 glasove so slišali in kateri fantje so še peli. Oče in mati, brat-1 j a in sestre so bili ponosni na Toneta.
S harmoniko in velikim "pu-
čeljcem" je kmalu nato odšel
na nabor. Tovariši so bili vsi t
zidane volje. Korakali so po beli Ljubljani, da so meščani kar gledali za njimi. Zapeli so jim in zaigrali, Tone pa je celo za-viiskal, sicer pa je miril vesele tovariše, da so se dostojno vedii. Naj vidijo meščani, da so deželani veseli, a ne surovi.
Na dolgo za tem se je Tone peljal daleč od doma služit kralju in domovini. Ni mu bilo posebno dolgčas po domu, najbolj še po materi; ker hitro se je vživel v nove razmere in dolžnosti. Dobro se je razumel s tovariši in skupno so preživljali vesele in žalostne dneve. Tedaj mu je zbolel oče in umrl. Tone niti na pogreb ni utegnil, tako hitro se je to zgodilo. Očetova smrt ga je še bolj zresnila. še bolj je vzljubil mater in sklenil pomagati domačiji. Ko je odslužil vojake in se vrnil domov, se je zaril v domačo zemljo, delal in garal z ljubeznijo in veseljem, toda vedno ga je mučila misel, da še premalo stori, da mora kaj večjega napraviti.
Tedaj se je domislil, kako mu je pri vojakih ugajal tisti France, ki je često pripovedoval, kako je bilo v Franciji. Delal je tam v rudniku, si kmalu prislužil čedno vsoto, se vrnil domov in si sezidal hišico. Ko se vrne od vojakov, se bo poročil in tako imel lastni dom. Tudi Tone bi rad kaj takega poskusil. Vedno bolj se ga je lotevala ta misel, šel bi v svet, tam si veliko prihranil, se vrnil domov in vsi bi zadovoljno živeli. To mu ni dalo miru in odločil se je, da poskusi srečo.
Ničesar ni črhnil domačim, ko so ga spraševali, čemu hodi zadnje čase tolikokrat v Ljub-
ljano. Tam je dobil različne agente, ki so mu pripravili za drag denar vse potrebno. Ko je bil enkrat na vlaku, se je že
1 hotel skesati in se vrniti; a ne, treba je poskusiti. Čudovito dolga je bila tista vožnja — zares mora biti sedaj silno daleč od doma. Pripeljal se je v Francijo, razumel ni niti besedice, toda že na postaji so ga čakali neki neznanci, ki so bili z njim zelo prijazni. Podleži! Ob težko zaslužen denar so ga pripravili. Zanje je moral garati in od njih je bil popolnoma odvisen. Nesramno so ga zlorabljali. Tudi delo v rudniku je bilo grozno mučno. Stokrat rajši bi bil doma ostal in delal najtežja dela. Toda vstra-jal je — za mater in domačijo. Ko se je privadil razmeram, se je osamosvojil in si sam poiskal dela drugod. A ni imel sreče. Begal je od kraja do kraja, ponekod je bilo boljše, drugod spet slabše, a povsod je bilo hudo, zelo hudo. Prihraniti ni mogel ničesar. Če mu je pa kje kaj ostalo, je porabil zato, da se je s Slovenci, ki jih je povsod nekaj našel, nekoliko razveselil in pozabaval.
Peto leto je v tujini, a še ničesar ni prihranil. O, mari bi bil doma ostal ... V tem rudniku, kjer sedaj dela, je sicer dobra plača, toda delati mora kot črna živina. Izrbljajo ga. V najglobokejši rov, bjizu sedemsto metrov globoko, so ga poslali. Nobenemu ne bi tega privoščil. Često mora ležati na mokrih tleh in kopati v strop nad seboj, ali tiščati z ramo, da, celo s čelom kompresor v črno premogovno steno. Delati je treba hitro, kajti določena množina prefoga mora biti nakopana. Po osmih urah tega nečloveškega dela često ne ve več, kje je in kaj mu je storiti. Kdo bi mu zameril, če se ob sobotah nekoliko razveseli s prijatelji ob vinu.
In danes je sobota. Ali naj
j danes spet zapravi polovico zaslužka, ali naj ga dene na stran in ptične varčevati. To bi bilo najmodernejše. Hranil bo denar, da ga bo poslal materi, ki je že stara in še vedno misli nanj. Saj mu je zadnjič pisala tako lepo pismo. Vpraševala ga je, zakaj tako redkokdaj piše, kako mu gre, ali je zdrav, če kaj moli in če hodi kmaši, naj vendar pride že skoro enkrat domov, težko ga pričakuje in bi ga rada še enkrat videla, preden umrje. Ganilo ga je to pismo, skrbno ga hrani doma v predalu. O, če bi imel tisti denar, ki ga je po neumnosti zapravil, takoj danes bi se že lahko odpeljal na tisto dolgo, dolgo pot proti domu, proti domači vasi, kjer ga čaka mati.
Rov se je razširil, električne žarnice so ga razsvetljevale, obstali so. Tone se je zbudil iz svojih misli. Zlezel je z vozička in se napotil s tovariši proti jašku. Skoro vsi so molčali, le nekateri so brundali pred se nerazumljive besede. Bili so vsi umazani, črni do skrajnosti. Tudi obraz jim je bil na debelo zaprašen s premogovim prahom, le okoli oči so imeli svetlejšo liso, kjer so sneH zaščitne naočnike. Saj uo niso bili več ljudje, ampak sužnji, slabši od onih na rimskih galejah ali v siciiskih kamnolomih. Potrpežljivo so čakali, kdaj pridrvi rešetka in jih potegne na svetlo. Delavca pri jašku sta pazila na signale.
(Dalje prihodnjič.)
delovnih ur v produkciji, v industriji in v poljedelstvu, ker nam ubijajo ali onesposobijo izurjene delavce in farmarje, uničujejo nenadomestljiv material in opremo, črpajo zaloge redkega materiala za popravila in zapravljajo naše delovne sile, obenem pa zahtevajo nego v naših že sedaj preobloežnih bolnišnicah, zaposlujejo prezaposlene zdravnike in bolničarke. Pomagajte zniževati število nezgod in bodite previdni — v prometu, doma, pri delu v tovarnah in na farmah. (OWI). Washington. — Vlada mora Pet zahtev Strica Sama Washington. — Vlada mora ta teden prosiii svoje državi j a-
A n g le i k I
olitveniki
V krasni vezavi, najfinejšega izdelka.
"KEY OF HEAVEN"
v finem usnju $1.75
« Naročite pri:
SLOVENIC PUBL. CO. 216 West 18th Street New York 11, N. Y.
Domača fronta
čuvajte se nezgod v vojnem času
Washington. — Naraščajoče število nezgod, katere bi se bilo dalo preprečiti, v resnici podaljšuje vojno, ker nam na ta način odvzemajo na milijone
VLOGE
t tej posojilnici
Strlno * L—n Imvanec CtfpNtttn, ffMhtnrtoa. D. C. Sprejemamo osebne In druitreno
vloge.
LIBERALNI OBRESTI St Clair Savings Sk Loan Co,
am St. Clair Arenas - Hind. ITS ___CLEVELAND L OHIO
ne naslednje:
Napravite si načrt za počitnice tako, da boste vse ali pa vsaj del preživeli na farmah in pomagali pridelovati živež. Uradniki na County ali pa na Farm Employment Service i-majo na razpolago vse potrebne podatke.
Povprašajte pri svojem lokalnem komiteju za nabiranje, ali nabira vaša občina kositer. Ako je odgovor 'da,' glejte da boste shranili in oddali vse svoje rabljene 'tin cans.' Tudi danes je to material, katerega še najbolj primanjkuje.
Doma dajte pregledati in popraviti vse svoje kurilne naprave, tako da vam bodo dobro služile v prihodnji zimi. Goriva bo manjkalo in vse peči morajo biti v dobrem stanju, da ne bo potrate.
one izboljšane izdelke, ki bodo po vojni na razpolago. • Ako ste pomožna bolničarka, deljate toliko ur vsak dan, kot le morete. Bolnica vas vedno potrebuje. (OWI). Prodaja avtomobilov se mora vršiti na podlagi maksimalnih cen OPA
Washington. — Urad za administracijo cen je naznanil, da morajo osebe, ki v oglasih ponujajo na prodaj stare osebne avtomobile, bodisi v dnevnikih ali drugih publikacijah, navesti v svojem oglasu: Kakšen voz je, leto modela, tip modela, ceno, za katero je na ponudbo, ter izjavo, da je cena v "skladu z maksimalno ceno O-PA."
Ta določba stopi v veljavo 9. maja 1945. Njen cilj je, da pomaga izvesti določbe glede maksimalnih cen rabljenih avtomobilov. Lastniki avtomobilov, ki žele objaviti oglas ponudbe za prodajo, morajo izve-
Pobijajte draginjo. Inflacija bo ostala največja grožnja, dokler ne bo ustanovljeno ravno-'deti lokalno OPA maksimalno vesje med povpraševanjem in ceno dotičnega avtomobila, ako ponudbo. Kupujte le, kar zares potrebujete. Hranite svoj denar, da boste z njim kupovali
po telefonu vprašajo svoj lokalni War Price and Rationing Board. — (OWI).
Naročite si dnevnik!
V	Clevelandu izhaia ie nad 40 let slovenski list s Imenom
"AMERIŠKA DOMOVINA"
V	teh časih, ko se vrste svetovni dogodki tako naglo mimo nas, bi moral biti v vsaki slovenski hiši vaaj en
SLOVENSKI DNEVNIK Ako ie niste .naročeni n«
"AMERIŠKO DOMOVINO"
nam sporočite in poslali vam jo bomo za en teden BREZPLAČNO na ogled. Izhaja vsak dan razen ob nedeljah in postavnih praznikih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
je primeroma zelo poceni. Za vse leto vhs stane samo $6.50; za pol leta $3.50, za četrt leta $2.
Naročite si jo na ogled. Prepričani smo, da se vam bo list dopadel.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio jjlj
t!

NAROČITE IN ČITAJTE
priznano najboljšo slovensko družinsko revijo
"Novi Svet" ★ ★ *
Prinaša zbrane članke, črtice In najlepše zanimive povesti. Posebno J« zanimiv "SLOVENSKI PIONIR," ki prinaša zgodovinske podatke slovenskih naselbin in slovenskih družin v Ameriki. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez tega zanimivega ln pomenljivega slovenskega mesečnika.
Stane letno trn Ameriko $2; ca Kanado $3.
Gu+TVivsSoaeU
THE OHIO BELL TELEPHONE COMPANY
afcry
OUR $ PAGE
The Spirit o fa *Rejux)en€xted KSKJ'
W THIS IS [ THE BIG 7th »COMING UP, I MR."JINKS/!
JINKS.... bySAMLiFF* i
r THAT'S RIGHT, CURLY-IF EVERYONE PITCHES IN AND BUYS A .LOT OF V BONOS, WE'LL MAKE THIS
Pi w biggest
YET/f
United Feature Sandiest*
PVT. FRANK SLANA, PREVIOUSLY MISSING NOW REPORTED KILLED IN ACTION
INSTALL OFFICERS
Cleveland, O. — The last meeting of the Yugoslav Slovene Club was held on May 7, 1945, at the International Institute.
After the regular business discussion the newly elected officers, Miss Mary Marsich, president; Mrs. Frank Vegel, vice president; Mrs. Edwin Warnke, recording secretary; Miss Helen Levstick, corresponding secretary, and Miss Frances Rotter, treasurer, were installed with an impressive ceremony, and with the members renewing their pledge made it a memorable meeting.
The retiring president, Mrs. Dolores Grdina, in her speech thanked the Board for their co-operation throughout the year, and presented each with a lovely gardenia.
The Board expressed their appreciation and acknowledged the success of the year was due to the untiring efforts of the retiring president.
Miss Mary Marsich, the new president, accepts the chair, thanks the Club for the honor and asks for their cooperation towards a successful year.
The following committee
(Continued mi P«s» 8)
-O-
★ *
K. S. K. J. Members Serving Our Country
3,870
Waukegan, 111. — Private Frank Slana, 26, 1045 Wads-, worth Ave., North Chicago,' was killed in action. Previously reported missing on April 15, 1944, he was killed in action on that date in Aambutyo, Admiralty Islands, according to a telegram received by his parents, Alderman and Mrs. Matt Slana from the War Department a short time ago. Pvt. Slana was a member of the First Cavalry Division and was one of the first to enlist from North Chicago, 111., on Nov. 29, 1940. He had been overseas since April 1943.
The last letter received from him by his parents was on March 17, 1944, at which time he stated that he was in a hospital in New Guinea. From information received, it is indicated that he was shot while in action somewhere in the Admiralty Islands area.
Before going into service, he was employed at the American Steel and Wire Co. He was a graduate of the Mother of God School in Waukegan and the Waukegan Township
High School. He was a mem-! ber of St. Joseph's Society, No. 53 KSKJ, being an active K. S. K. J. sports fan and participant. He also belonged to the Knights of St. George Society, j the Holy Name Society, and the Waukegan Eagles. H s father is Alderman of the 1st' Ward in North Chilago. Be-j sides his parents, he is survived by three brothers, Matt Slana of Joliet, Supreme Treasurer of the KSKJ, Joseph Slana of North 'Chicago, and Edward Slana of the Coast Guard in Mobile, Ala.; and two sisters, Mrs. Joseph Zorc of No. Chicago, and .Sister Annella, a nun at the St. Therese Hospital in Waukegan.
Furloughed After 33 Months in the Pacific
Cleveland, O. — Sergeant Henry Malensek, 6512 Bonna Ave., is enroute home after serving 33 months with an Air Force service command in the Pacific.
OTHERS
Lord let me live from day to day,
In such a self-forgetful way,
Than even w'hen I kneel to pray,
My prayers may be for Others.
Let self be crucified and slain,
And buried deep. And all in vain,
May efforts be, to rise again
Unless it be for Others.
And when my work on earth is done,
Ana when my crown in heaven begun,
Let me forget the good I've done,
Whilst thinking still of Others.
Missing in Philippines
Cleveland, O. — The War Department notified Mrs. Louise Sintic, 478 E. 148 St., that her husband, Pvt. Joseph E. Sintic, has been missing in the Philippines since March 12.
Pvt. Sintic, 25, is the son of Mr. and Mrs. Thomas Sintic, Rock Creek, O. Before entering service in October 1943, he was graduated from Geneva High School and employed by the Ohio Gear Co. He went overseas with the infantry last June.
His brother, Pfc. Edward Sintic, was killed last May in New Guinea.
Others, Lord, yes, Others, Let this my motto be, Let me live for Others, That I might live for Thee.
—Selected.
Every KSKJ lodge should | active in on« field or the othrr
Wounded in Germany
Cleveland, O. — Sgt. Eme-ric W. Kordan, 24, is hospitalized in Germany with wounds suffered there April 20, according to word received by his parents, Mr. and Mrs. Anton J. Kordan, 9005 Union Ave.
In uniform since December 1943, he went overseas in January., He formerly attended St.- Lawrence Church.
His brothers in service are Cpl. Alphonse in the Philippines and Cpl. Anthony in Ger-jmany.
STRABANE SOCIETY GIVES 9Hi ANNUAL BANQUET IN HONOR OF MOTHERS, FATHERS

INVITATION TO SLOVENIAN CATHOLIC DAY June 24, 1945, Joliet, III.
We are using this means of calling to the attention of our Catholic Slovenes in America that there will be a Catholic Day in Joliet June 24, with an appropriate program.
The decision to hold this day was decided upon after a meeting with the Slovenian Clergy in Chicago April 12. Our Catholic Organizations have given their approval.
lt is necessary that the Catholic Slovenians declare their position in regards to the many vital questions that arise here and throughout the world.
A detailed program will be announced later.
The Joliet Community, as hosts at this year s Catholic Day, desires as great a representation as possible in these times from near and far.
We are in particular inviting the Slovenian Catholics from the neighboring communities and representatives of their organizations.
We hope to see you in Joliet June 24.	(
Rev. M. J. Butala Rev. Edward Gabrenja, OFM Rev. John J. Canon Oman Rev. Alexander Urankar, OFM Rev. M. Jager.
Strabane, Pa. — The Ninth annual banquet honoring the Mothers and Fat'hers of the Senior and Junior Booster Clubs of the KSKJ of Strabane was held in the lodge home on Sunday evening, May 13th and proved another imposing event in the many credited to these orgaizations. As each mother entered she was presented with a rose by Booster members.
Miss Jane Bevec, president of the Booster Club, presented John A. Fisher as toastmaster and the Rev. Father Edward Istocin gave the invocation.
Miss Jane Vella presented a group of talented youngsters who danced and sang.
Frank Lokar, president of the Pittsburgh Boosters and a member of the Supreme Board, was presented and led the singing of several Slovenian songs and also spoke to the mothers and fat'hers in the Slovenian language.
The Rev. Father Istocin spoke briefly and District Attorney George T. Cummins spoke emphasizing the sorrow and anguish that fills the hearts of mothers this year,
whose boys are scattered all 1 over t'he far flung battle fields of the old world.
The Rev. Father Edward Szelong, pastor of St. Genevieve's Polish Catholic Church spoke on the theme of mother's sacrifice in the struggle of rearing a family.
Among the honored guests were secretary of t'he Moose, Anthony Bevec, Jr., president of the St. Jerome's Lodge, Mr. I Michael Tomsic, president of the Civic Club, Anthony Al-iderson, secretary of the JSKJ, Mrs. Ignatz Tomsic, and Funeral Director John Yoney.
Greetings were read to the Mothers from boys of Strabane, who are overseas and in camps.
In charge of the banquet were Mrs. John Marcischak, Miss Grace Oravic and Mrs. Rose Powers and Miss Mamie Bevec.
Waitresses were Mrs, John Fisher, Mrs. Frances Grohal, Mrs. Frances Bevec, Miss Virginia Turk, Miss Agnes Ur-bancic, Miss Olga Delost, Mrs. Agnes Bevec, Mrs. Josephine Renko and Mrs. Vicki Tuttin.
Reporter.
Victory in Europe Brings World Peace Nearer
Our great joy at the cessation of hostilities was necessarily tempered with the sobering thought that a great war is still to be won in the Orient. Our mood also is chastened by the remembrance of the immense sacrifice we paid to stop the Nazi-Fascist juggernaut. It is true that "beardless youth" flamed through the air to pave the way for victory but so many of that gallant band will not return that countless homes are forever desolate through their untimely pasing. It remains for us to see that their sacrifice has not been made in vain.
There are hopeful signs that we are consecrating ourselves to this noble end. The nations of the world are gathered in solemn conclave thru their plenipotentiaries in £>an Francisco to plan the future security of mankind. The great powers are sponsoring this historic meeting but as the sessions progress the rights of t'he lesser powers are emerging with greater clarity. This is providing a foundation of true justice on which world peace can be equitably built.
From the European sector comes equally heartening news. The defeated German high command does not minimize the disaster that has overtaken Nazi arms and aims. The pretense of an undefeated German army as raised in 1918 can never be true for 1945. The new government in Berlin confesses the complete failure of the! German cause. The dead or vanished fuehrer is openly repudiated by the immediate abandonment of the "Heil Hitler" salute by German nationals. The superman theory is dead at German hands.
Germany's new leaders confess that a hard future confronts the nation. They are urging the people to pay the steep pride necessary for future admission to the family of nations. Nazi fanaticizm has given way to stolid German realism.
We are to be the architects of the new peace. Arguments for harsh or easy terms are bootless. We want simply a just peace. Pope Pius XII has furnished the perfect blueprint. Under his guidance let the world build the temple of peace on the foundation of justice. Then future world security is assured for all, great and small, victors and vanquished.
In the flush of victory we must not forget to thank God for the favor He has shown us. In the same 'humble spirit we must a3k for assistance in our conflict with our remaining foe. Only with God's gracious help can we make our dreams of worjd peace come true.—Catholic U. Bulletin.
TWO KSKJ SOCIETIES TO MARK JUBILEES WITH SERVICES IN CHURCH MAY 27
Two KSKJ societies will mark anniversaries this coming Sunday, May 27.
'St. Vitus Society, No. 25, oldest KSKJ unit in Cleveland, O., will celebrate its 50th anniversary with a Solemn High Mass at 10. a. m., in St. Vitus Church.
There will be no other celebration marking the Cleveland lodge's 50 years in the fraternal field, because of war conditions. (Photo of present officers appears on Page 1 of this issue.)
The Mary Queen of May Society, No. 157, of Sheboygan, Wis., will also celebrate an anniversary—its 30th jubilee. The society, largest in the'State of Wisconsin, will mark its date of founding by corporative attendance at the 8 o'clock Mass, in SS. Cyril and Methodius Church.
BOMBING MISSION FATAL TO AUGUST MUSICS FORMER WAUKEGAN JOSEPH'S MEMBER .
North Chicago, 111. — August L. Musich, 19, previously reported as missing in action was killed while on a bombing mission near Regensburg, Germany on Feb. 22, 1944. Musich, son "of Mrs. Frances Musich, 1106 Adams St., joined ihe U. S. Air Forces on Oct. 19, 1942, and went overseas for duty during Nov. of 1943. The War Department reported that he took part in a bombing mission over Regensburg and that the plane was shot down about 55 miles southeast of that city.
He was a member of St. Jo-
seph's Society, No. 53 KSKJ at Waukegan, and attended the Mother of God School and the Waukegan Township High School. He is a former employee of Motor Products Co., North Chicago. Another brother, Joseph, is in the U. S. Army in the Philippines. Surviving brothers and sisters are: Frank, Matilda, Josephine and Virginia. The father of August Musich died some years ago. Musich was a member of the Holy Name Society of the Mother of God Parish in Waukegan.
CPL. ANTHONY MUREH, FORMER KSKJ CAGE STAR, 3-YEAR VETERAN, KILLED IN ACTION
Recovering in Germany
Cleveland, O. — Staff Sergeant Michael E. Turk, Jr., 23, has returned to duty after recovering from wounds suffered in Germany serving with an armored division of the. 7th Army.
Member of St. Lawrence Parish before entering service in July 1942, he went overseas last September. His parents, Mr. and Mrs. Michael E. Turk, live at 9524 Gibson Ave.
His brothers in uniform are Marine Corp. Ralph in the Pacific and Seaman 1-c Clarence with the Navy in Norfolk, Va.
Joliet, 111. — Four days after observing his 25th birthday anniversary, Cpl. Anthony Muren, son of Mr. and Mrs. Louis Muren, 915 N. Broadway, was killed in action in Germany, April 11, it was revealed by the War Department. He was known to his friends as "Buff." (Photo on Page 3, this issue.)
A veteran of nearly three years' overseas duty, he had never been home on furlough. The corporal was inducted on Nov. 28, 1941, after which he was sent to Camp Croft, S. C.; Camp Blanding, Fla.; Fort Benning, Ca., and Indiantown 'Gap, Pa., from where he was sent overseas. _ He landed in Scotland and was sent immediately to England.
A few months later, Cpl. Muren was sent to Oran where he participated in his first major engagement. From Africa he was sent into Sicily with the invasion troops and then returned to England where he trained for D-Day in France. His division was one of the first to 'hit the beach there. While in France, he fought in battles at Caumont, Mortain, Soissons and Laon. From here he went into Belgium with his unit and from there to #Ger-many.
Awarded Bronze Star
Serving with the first division of the first army, Cpl. Muren and his outfit were among the first to invade North Africa, Sicily and France and with the first troops to smash thru the supposedly impregnable Siegfried line. On several occasions he was decorated for bravery in action and recently was decorated with the bronze star.
Cpl. Muren won prominence while in England by captaining the basketball team of his unit to championship. The squad won 20 straight games under his direction. While at home, he starred in KSKJ bas-
ketball tournaments losing out twice in the finals.
His last letter to reach Joliet was dated April 10, the day preceding his death.
Born in Joliet, Cpl. Muren attended St. Joseph's parochial scnool and Joliet Township High School. In civilian life he was employed by the Ruberoid Co. He held membership in the Holy Name Society at St. Joseph's Church, and the St. Francis De Salles Society, No. 29 KSKJ. Other [than his parents, he is survived by two sisters, Mrs. Frank i Mali and Miss Ann Muren; and four brothers, Pfc. Louis, August, Joseph and Bernard 'Muren.
1 A memorial service was held May 12 at St. Joseph's church. -o—--
Wounded in Germany
Cleveland, O. — The War Department notified Mr. and Mrs. Frak Dular, 4300 Lander Rd., Orange Village, that their son, Sgt. Edmund C. Dular, suffered wounds in Germany April 14.
Sgt. Dular, 21, is a graduate of John Adams High School and a former employee of the National Acme Co. The infantryman entered service in October, 1943, and went overseas last January.
THE MAGIC TOUCH
INTO PRICELESS v: MEDICINES FOR OUR v , WOUNDED MEN AND INTO . , THOUSANDS OF WAR	v
MATERIALS AND SUPPLIES ,,
to hasten victory	y , ^
TU*M m USED FAT am extra ration pointm
OUR PAGE WAR KITCHEN
as
FRANCES JANCER 1110 Third ex. La Salle. Ill
Bread — the staff of life! How many housewives today bake their own bread? Yet wherever homemade bread is laid out, nine times out of ten it goes very fast. The time has come when many should revert to the old-fashioned homemade bread, because of the lack of different essential foods, and I am sure our families will eat more bread if it comes out of our ovens.
Home Rye Bread
2 tablespoons shortening, 2 tablespoons granulated sugar, 1 teaspoon salt, 1 cup scalded milk, 1 cake fresh yeast, 2 tablespoons lukewarm water, 2 cups sifted all-purpose flour, 1 Vi tablespoons caraway seed,
1	i/j to 2 cups unsifted rye flour.
Place shortening, sugar and salt in a bowl, stir in milk, then cool to lukewarm. Add the yeast cake which has been softened in the warm water. Then add the all-purpose flour and stil until smooth. Cover, let rise in warm place until double in bulk. Turn out on a rye floured surface, and surface, and knead in caraway seeds and enough rye flour to make a firm dough, elastic to the touch. Place in bowl, brush top with salad oil, cover and let rise in a warm place until double in bulk. Knead again on lightly rye-floured board until free from air bubbles. Shape in a loaf and place in greased or oiled loaf pan. Brush top again with salad oil. Cover and let rise again in a warm place until double in bulk. Bake in a moderate oven 350 degrees for 45 to 50 minutes. Brush with melted fat or salad oil, remove and cool. Makes 1 loaf.
White Bread
1 cup fresh milk, tablespoons granulated sugar, 2 teaspoons salt, 2 tablespoons shortening, % cup 'hot water,
2	cakes fresh or dry yeast, cup lukewarm water, about 5*4 cups sifted all-purpose flour.
Scald milk. Pour into a large bowl; then add sugar, salt, shortening, and hot water, and stir until shortening is melted. Cool to lukewarm, or until a little of the mixture dropped on the inside of the wiist feels almost cool.
Add yeast, which has been crumbled into the cup lukewarm water, and stirred until softened. Add flour, cupful by cupful, mixing thoroughly alter each addition with a knife or spoon until you have a dough that clears the bowl, and can be turned out on a floured board and kneaded.
Knead by folding the dough over on itself, pushing it lightly with a sort of rocking motion, folding it over, pushing it and repeating t'he process, until the sui face of the dough feels smooth and looks satiny.
Shape dough into a smooth ball. Place in a greased bowl; brush top lightly with melted fat or salad oil; cover with clean towel, and let rise in a warm place away from drafts, until double in bulk.
Then Jcnead t'he dough down; turn onto floured board and shape into two loaves. Place in 2 greased or oiled loaf pans, brush top lightly with melted fat or salad oil, cover with a clean towel and place in a warm place and let rise until double in bulk.
Bake in a moderately hot
(A group of Victory Messages from the Chiefs of the 'Fighting Navy, Marines, and (Coast Guard to the Production Lines of America.) | "Now with the hosts of evil j and barbarism vanquished in j Europe, we must turn our full i attention to the Far East. There we still have a powerful enemy, who boasts that he is willing and ready to fight on for 100 years if necessary. We 'assure him it will not take that 'long. Still he has powerful le-'gions of troops in his home islands and on the coast of Chi-|na, perhaps seven million of (them. Although the vast circumference of his empire has Ibeen shrunk by our assaults, his naval power destroyed and his air forces crippled, we have a long road to travel before victory.	•
"Japan must be beaten into defeat, into unconditional surrender. The reconquest of the Philippines was a step in that direction. The remaining steps must and will be taken. We have no intention of relaxing until the eastern barbarian shares the fate of his partner. We have not forgotten Pearl Harbor. We know that the American people, with equal devotion and sacrifice, will support their sons and brothers, who will be fighting our savage enemies in the far Pacific until the final victory is won." —Fleet Admiral William D. Leahy, .USN, Chief of Staff to
oven of 400 degrees for 20 minutes then at 350 degrees for 25 minutes longer. When done, remove, brush with melted butter, and cool on top of bread pans or on cake rack.
Bran Icebox Rolls
Vfc cup shortening, 6 tablespoons granulated sugar, 3/j, teaspoon salt, Vt cup boiling water, ys cup bran, 1 cake fresh yeast, l/* cup lukewarm water, 1 beaten egg, about 3 to 3j4 cups sifted all-purpose flour.
Mix shoretning, sugar and salt with boiling water; then add bran and cool to lukewarm. Soften the yeast in the lukewarm water; add with the egg to the bran mixture. Stir in flour enough to make a soft dough, and beat thoroughly; then cover, and store in the refrigerator overnight. In the morning form into rolls or small balls and place in greased or oiled muffin pans. Cover with a clean towel. Let rise in warm place until almost double in bulk. Bake in a hot oven 425 degrees 15 to 20 minutes. Makes 2 dozen rolls.
NOW JAPAN!
the Commander-in-Chief of
the Army and Navy.
»
During the past year, the war in the Pacific has progressed at an accelerated tempo. In that area—which is as yet primarily a naval war— we are still securing positions from which to launch heavier and more concentrated offensives against the Japanese homeland. At the same time, the closer we get to the heart of Japan, the stronger we find her resistance—as we experienced on Iwo Jima, and more recently Okinawa. The farther we advance, the longer our vital supply lines become, further complicating our already complex logistic system .
"The problem of convoying the millions of troops now in Europe halfway around the world to the Far East is one of the most immense which any naval force ever faced. To supply them once they get there will be almost equally difficult. These problems must be —and are being—solved even as we continue to press home the campaigns now underway in the far Pacific. Coordination of effort among the fighting forces and the efforts of workers on the homefront have made possible our success so far and will continue to be essential to ultimate victory."—Fleet Admiral Ernest J. King, USN, Commander-in-Chief, U. S. Fleet, and Chief of Naval Operations.
*
"The forces of tyranny and aggression in Europe are crushed. The way is open there for the resumption of the onward {march of progress and civilization.
1 "The victory of the Allied (Forces is the work of many hands and many minds. It is 'a victory for the industries that armed them. It is a victory won by united effort at home and in the zones of combat.
"Now we can turn the full force of our fighting capacity against Japan. In this fact the j thousands of American men fighting in the Pacific can find 'cause for encouragement but ; little cause for celebration. The [job calls for too much hard fighting and too much hard (work to afford it.
"We do not count on a quick enjLto our war with Japan. If the enemy's actions were at all times dictated by common sense he might choose to surrender soon. He is already cut j off from most of his necessary raw materials. The war in-
dustries of Japan have taketi a pounding. There is
severe pounding, mere	Mrg Raymond J. Grdi
nothing in prospect for them ^ Membership. Mrs. Frank
install officers
<Cnntluu«*n	.1 x - J .
chairmen were appointed.
Mrs. William Lausche, Wei-
SWEET MUSIC!
Guy Lombard«, band leader, likes the sizzling sound of tho wood cooking fat hlo wife pours Into tho salvage container. Ho know« that uo«d seeking fat I« needed t« help replace the Industrial fats and olio for* i —tel—»rtXfcn.tholoU—«tfco»o«thPao*c. ------
but a continually mounting pressure applied by Allied land, sea and air power with eventual complete destruction.
"In the task ahead we shall in due course have the powerful help of great Armies and Air Forces from the European Theatre. We have gained a sufficient control of the sea and air to insure these forces an unlimited choice of objectives. But all we have gained, all we have built, all we have planned to achieve victory in the Pacific will be of no avail without one element. That indispensable element is the continued support and sustained faith of all the American people until the complete defeat of Japan."—Fleet Admiral Chester W. Nimitz, USN, Command-er-in-Chief, U. S. Pacific Fleet and Pacific Ocean areas.
"Victory in Europe was purchased with the blood and raw courage of the magnificent men of our Army, Navy, Air Force, and of our Allies who have pushed the European operations to their just conclusion. It was purchased with the life of our revered Commander-in-Chief, President Roosevelt.
"Through these men, we have now utterly defeated the European enemy. Because of them we can now devote our full effort and force of arms to the enemy who,still faces us in the Pacific. That other enemy, Japan, has been the especial concern of my own fighting unit, the United States Marine Corps. We Marines know the Japanese well. We have fought him on Guadalcanal, at Bou gainville, Tarawa, on New Britain, at Sqipan, Tinian, Guam, Peleliu, Iwo Jima, and other bitterly contested beaches and jungles.
"Like the European enemy, we know him to be well equip ped and organized. We also know him to be savage, determined, tenacious, and fanatically brave. These qualities will increase in him as we drive him back, penetrating closer and closer to his homeland. To defeat him in the near future will require all the arms that this nation can muster, all the preseverance, unflagging effort, and stamina that were needed for the European victory. It will be no easy task. Let no one minimize it."—General A. A. Vandergrift, USMC, Commandant, U. S. Marine Corps.
•
"Our decent-thinking free people have taught a brutal and treacherous European enemy that there is no fighter as fierce, resourceful, and durable as he who fights in defense of his liberty. On the ground, in the air, -on the sea, and under, the sea, the determined Allied forces have thrashed the best that the Nazis had to offer; and it is heartening to hear the determined announcements of our leaders assuring us that this time Germany will be effectively fettered and prevented from resuming her vicious plan of world domination.
"There is cause for rejoicing, but the rejoicing must take the form of cheers from the deployed ranks of the fighting forces and cheers from the deployed ranks of the civilian forces standing steadfastly by their machines and tools. This is no time to quit and go home. We still have Japan to defeat and we must swarm over Japan and wreek the Jap war making potential just as we have wrecked Germany's war machines. By no other means
Skoda, Federation of Women's Clubs; Mrs. August Haff-per, Publicity, and Mrs. Frank Grdina, War Works.
The next meeting will be held on June 4, 1945, at the International Institute, and here's hoping the attendance will be 100 per cent to greet our new president.
Josephine Haffner, Publicity Chairman.
THESE WOMEN
By Gregory DAleeele-PabHehert Syndicate
FRATERNAL INSURANCE
Enables the men and women of moderate means to protect their families at actual cost of protection.
Is the purchase of a moderate estate for your family on the installment plan.
Insures that your boys and girls shall not become objects of charity in the event of your death.
Binds you and your family in the bonds of fraternal fellowship to thousands of other families.
Drives away the anxious thought of the morrow which would rob your life of many pleasures and much peace.
Indicates education and a spontaneous desire to a higher plane, both financially and sociably.
It is a duty every man and woman owes, not only to those dependent on t'hem, but to society as well.
Should be carried in as large an amount as income justifies.
-o-
A Dew KSKJ member today means a bigger KSKJ tomorrow. A bigger KSKJ tomorrow means a better KSKJ—and a better KSKJ should be the aim of every member!
can we ensure our own safety against a resumption of Japan's brutal aggression. To quit before Japan is utterly crushed may get our sons back sooner but as sure as fate our grandsons will fight and bleed and die just as our sons are doing today if we stop short of complete victory." — Admiral William F. Halsey, Jr., USN,
Commander, Third Fleet.
*
"We are proud of our Army and of our Naval Forces in Europe who have done such a magnificent job. We offer our congratulations to them, and also to you on the production front, whose effects have made their victory possible.
"There is still, however, a war to be won in the Pacific. We are making good progress. We are ahead of all previous expectations. The Jap has been hit hard. For some time he has been off balance. He is tottering. Our liberation of the Philippines has enabled us to cut his supply lines from the South, and our landings on Iwo Jima and Okinawa have pushed the war into the home islands of the Empire.
"But, to bring about the final defeat of Japan will require even greater effort—a sustained, unified effort by ev. eryone. Maximum effort must be continued, for as we move on to strike the final blow, we will have to penetrate a stronger, even more fanatical defense. Our course of action is clear. It represents the determination of an informed people to eradicate the brutality and oppression for which the Japanese stand, and to bury forever their insatiable desire for conquest. This must be done if we hope to move on to an enduring peace in the Paci fic."—Admiral Thomas C. Kin kaid, USN, Commander, Seventh Fleet.
WORLD SODALITY DAY
It is fitting that World Sodality Day, held each May, should this year focus attention on the apparitions of Our Lady in Fatima, Portugal. The first of the dates on which Our Lady appeared to the three little Portuguese children was May 13, 1917, the same day that the present Holy Father was consecrated a bishop.
Appearing in the First World War, the Blessed Virgin foretold much of t'he sorrow of the present conflict. "To save souls," she told the little children, "the Lord desires that devotion to my Immaculate Heart be established in the world. If what I tell you is done, many souls will be sav^d and there will be peace. The war will end; but if they do not cease to offend the Lord, not much time will elapse, and precisely during the next Pontificate, another and more terrible one will commence.
"When a night illuminated by an unknown light is seen, know that is the signal that God gives you that the casti-gation of the world for its many transgressions is at hand, through war, famine, and persecutions of the Church and the Holy Father. To prevent this I ask the consecration of the world to my Immaculate Heart and Communion in reparation on the first Saturday of each month.
"If my requests are heard, Russia will be converted and there will be peace. Otherwise, great errors will be spread through the world, giving rise to wars and persecu-1 tions against the Church; the good will suffer martyrdom, and the Holy Father will have j to suffer much; different nations will be destroyed; but in the end my Immaculate Heart j will triumph and an era of< peace will be conceded to humanity."	'
Appearing in successive months from May to October, the Blessed Virgin asked the Portuguese peasant children "always to say the Rosary with devotion." In her last apparition, she said she was Our Lady of the Rosary.—The Register, Columbus.
-o-
LOYALTY
Quite the finest trait in the human heart is loyalty.
In loyalty is found the fullest expression of brotherly iove. It is the actual working out of the universal brotherhood of man.
Loyalty is that form of unselfish devotion to friends and fellow workers which makes fraternal organization possible.
Loyalty is the basis of unity which alone holds the home, church, country and society itself together.
The dishonest man cannot be loyal, for loyalty is honest.
The grumbler cannot be loyal, for loyalty is unselfishness.
The unfaithful man cannot be loyal, for loyalty is fidelity.
The loyal worker is the one whose 'heart and soul are in the organization with which he is identified—he knows the welfare of each individual member is bound up with the welfare of t'he organization.
The loyal official is one who is heart and soul with his lay members—he knows his welfare is bound up with the welfare of all individual members.
Personal loyalty to the organization is evidenced by manifest interest in all Lodge activities designed to promote maintenance and growth.
No man can be truly loyal unless "he realizes his dependence upon his fellow man and their dependence upon him— that great inter-dependence which is one of the laws of life—Exchange.
MONEY TO LOAN
If you intend to borrow money on your home, borrow it from KJSJCJ. The KJSJCJ. loans money to members and non-members on improved Real Estate at 4% interest without any commission. Payments on principal in monthly installments.
For additional information write to:
K. 5. K. J.
351-53 NORTH CHICAGO STREET JOUET, ILLINOIS