ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8» 98,2 »I04,3mhz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 27. junija 2002 / letnik LV / št. 26 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
TA TEDEN / ta teden
Teče že enajsto leto ...
"y ^orek smo prazn^'vali dan državnosti v spomin na
i / 25 .junij 1991, ko je Slovenija postala samostojna
w država. V enajstletnem razvoju nase državnosti smo bili priča velikim družbenim spremembam, mnogim državljanom pa so spremenjene razmere spremenile način življenja. Na eni strani je bila država ob razdeljevanju družbenega premoženja prava dobrotnica, druge je pahnila v ponižujoč položaj odvisnosti od najrazličnejših socialnih pomoči. Nastala je armada administrativnih upokojencev in armada brezposelnih. Gospodarstvo se je po izgubi stalnih trgov in po problemih prestrukturiranja na nek način pobralo in je ob velikih izdatkih za državo pripravljeno tudi pri hitrejšem razvoju negospodarstva, kulture, šolstva, zdravstva, sociale. Na Ptujskem smo bili letos priča takim donatorskim posegom ptujskega in slovenskega gospodarstva pri izgradnji dialize v ptujski bolnišnici, ob obnovitvi viteške dvorane na ptujskem gradu, pomoči pri letovanju otrok iz družin, ki si tega stroška ne morejo privoščiti, brez donatorstva gospodarstva pa ne bi preživelo nobeno društvo s področja športa, kulture, gasilstva oziroma s celotne sfere delovanja civilne družbe. To so pomembne in hvalevredne odločitve odgovornih ljudi iz gospodarstva, po drugi strani pa se sliši iz ust zaposlenih delavcev v gospodarstvu, da bi bilo dobro, da bi se odgovorni spomnili in kdaj pa kdaj bili ^"sponzorji" tudi svojim delavcem v obliki nekoliko višje plače.
Danes si večina ljudi želi delati v državnih službah, saj so tam varna delovna mesta, solidne plače, resorski sindikati pa poskrbijo tudi za rast plač, ki je ustrezna inflaciji, kar se v gospodarstvu ne dogaja ravno pogosto.
Sicer pa so pred nami počitnice, dolge in vroče, sledila bo še bolj vroča predvolilna in volilna jesen, skrbi in tegobe naj počakajo, saj zima morda ne bo tako huda, da bi nas že sedaj skrbelo za kurjavo.
JUNIJSKI POLO BASIS.
Svež in ugoden!
že od 1.760.000 SIT.
Izberite brezplačno klimo ali prihranek v vrednosti 190.000 srr.
Priïel, prevzel, zmagal. Polo.
Dominko d.o.o.. Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
pit
Kopalnice z navdihom.
Trije za enega, eden za tri.
Jeep Cherokee Jeep Grand Cherokee Jeep Wrangler
I
20 LET TRADICIJE
PEPTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70
Jeep
, Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor
J
SAIVIO EDEN JE PRAVI.
DC DOMINKO CENTER, d.o.o., 02 / 78811 10
PTUJ / odprli novo dializo in fizioterapijo
Praznik v bolnišnici in pokrajini
Nova ptujska dializa je ena najlepših v Sloveniji, sta ugotavljala minister za zdravje Dušan Keber in direktor bolnišnice Lojze Arko. Foto: Črtomir Goznik
Ptujska bolnišnica je na prvi poletni dan slavila: namenu so predali že vrsto let načrtovani investiciji - dializni oddelek in fizioterapijo, ki so ju pričeli urejati 15. oktobra lani. Veselje ob tej pridobitvi so delili z vsemi, ki so jim ju pomagali realizirati: z gospodarskimi družbami, občinami, umetniki in posamezniki, ki so prisluhnili klicu humanosti in solidarnosti. Skupna naložba, ki vključuje tudi obnovo strehe in fasade porodnišnice, je vredna 350 milijonov tolarjev.
^^i^T RADICIONALNI
4
33. SLOVENSKI
-FESTIVAL
DOMAČE ZABAVNE GLASBE PTUJ 2002
CRADIOPTUJ
89,8-98,e-l04T3MHz
vaše štajerske novice
sveze melodije na vroči sceni
Mestni trg na Ptuju, 12. julij 2002 ob 19. uri
Predprodaja vstopnic: družba RADIO TEDNIK Ptuj, menjalnica LUNA Ptuj, bencinski servis ŽIHER Moškanjci, blagovnica MERCATOR Ormož, trafika 3DVA Ormož
generalni pokrovitelj
ni pokrovitelj MESTNA OBČINA PTUJ
"Ko slavi bolnišnica, je to praznik za vso pokrajino in državo. Tako je tudi danes, ko na Ptuju odpiramo nov dializni odelek in fizioterapijo. Gre za oddelka, ki morata biti dostopna ljudem, kar pomeni, da morata
biti sredi pokrajine. Imeti dobre bolnišnice je vodilo ministrstva za zdravje. Regijske bolnišnice bomo razvijali za čim večje zadovoljevanje potreb ljudi. Pri tem vse bolj mislimo tudi na zaposlene, na katere ob takih dogodkih včasih pozabljamo," je med drugim povedal slavnostni govornik ob odprtju nove dialize in fizioterapije, minister za zdravje Dušan Keber, ki je ob tem izrazil veliko veselje, da lahko sodeluje pri tako pomembnem dogodku.
Nadaljevanje na strani 3
MG
SLOVENJA VAS / BREZ DOVOLJENJ OKOLI 1000 ANTENSKIH POSTAJ
Nevarnost, ki se je premalo zavedamo
Trditev, da je sevanje mobilnih telefonov in anten za mobilno telefonijo pod varno mejo, je neumnost. Tudi to, da mikrovalovna elektromagnetna sevanja ne učinkujejo na človeško telo oziroma na celice, lahko trdijo le tisti, ki o tem nič ne vedo, in tisti, ki so za to plačani, saj se za denar da vse narediti.
Take in podobne trditve, povzete po pisanju strokovnjakov (gre za trditev dr. Antona Jegliča s Fakultete za elektrotehniko), je bilo med drugim slišati na drugem tovrstnem pogovoru v Slovenji vasi, ki so ga sklicali
prizadeti krajani v sredo, 19. junija, zaradi nelegalno postavljene antene za mobilno telefonijo na vodnem stolpu sredi vasi.
Nadaljevanje na strani 3
PO NAŠIH OBČINAH
LENART: Župan Ivan Vogrin nasprotuje regijam
STRAN 7
PO NAŠIH OBČINAH
DESTRNIK: Nezadovoljni krajani zaprli cesto
STRAN 8
ZANIMIVOSTI
PTUJ: Izbrali najlepšo Šta-jerko
STRAN 32
'Koderman d.o.o.
KRT' za idejo boljši
Supermesto, Ormoška c. 30
9770040197046
tednikova anketa
^^ropska unija: hiti poiasi ali {koda, da že nismo tam?
O slovenskem vključevanju v Evropsko unijo je govor na vsakem koraku: o tem razmišljajo strokovnjaki, ki dobro vedo, kaj nas čaka, še rajši pa "navadni smrtniki", ki pač ponavljamo, kar smo slišali, in predvsem radi potenciramo najrazličnejše strahove. V naslovu zapisana dilema, ali je bolje hiteti počasi in dobro premisliti o vseh posledicah, ali pa že kar danes postati del velike evropske skupnosti držav, se je pojavljala tudi v odgovorih anketirancev, ki smo jih zbrali v svoji anketi.
Vlasta Zupanič Domajnko, univ. dipl. ekon., Ptuj: "Glede na procese vključevanja držav v EU bo vstop tudi za Slovenijo nujen. Menim pa, da ne smemo hiteti, ker {e nismo pripravljeni na vstop, zlasti {e ne na področju {olstva, zdravstva, kulture in gospodarstva. Potrebna bi bila predvsem korenita prenova {ol-skega sistema, saj z neustrezno izobrazbo ne moremo konkurirati na trgu delovne sile v EU. Predvsem bi morali razmisliti o prekvalifikaciji in do{olanju srednje generacije, ki že sedaj ostaja brez zaposlitve. Razen tega menim, da tudi na področju gospodarstva in kmetijstva {e nismo pripravljeni za enakovreden in konkurenčen nastop v EU. Pre-hiter vstop bi za nas pomenil ve-
Vlasta Zupanič Domajnkoc
liko finančno obremenitev, kajti tudi za črpanje sredstev iz EU {e nismo dovolj usposobljeni in organizirani, da bi jih sploh uspeli pridobiti oziroma zadržati. EU si namreč pridržuje pravico nadzora nad namensko uporabo dodeljenih sredstev in vračilo sredstev v primeru nenamenske porabe."
Slavko [ega, s.p., Transport in turizem, Stano{ina,: "Mis-
lim, da se na na{em področju, to je na področju transporta, ne bo nič bistvenega spremenilo. Dovolilnice bodo ostale {e nekaj
Slavko Šega
časa. Res je, da se bodo z vstopom v EU raz{irile možnosti za opravljanje dela, dokler pa bodo v veljavi dovolilnice, to ne bo možno. Konkurenca v EU ne bo nič drugačna, saj smo se tisti, ki že delamo v njej, z njo že dodobra soočili. Če se bo z vstopom v EU uredil plačilni promet, potem bo napredek dosežen. Zdaj pa je že tako, da v tujini poznajo na{o plačilno nedisciplino in se je {e sami poslužujejo. Neizogibno dejstvo pa je, da bo z vstopom v EU v transportu nastala velika selekcija."
Roman Tomanič, s.p., Vul-kanizerstvo, Lovrenc na Dravskem polju: "Mislim, da je EU za Slovenijo sedanjost in prihodnost. Škoda, da že nismo v njej. Ko bomo enkrat v EU, bodo odpadli {tevilni stro{ki, s katerimi se sedaj srečujemo obrtniki, ki izvažamo, začen{i z zastoji pri prehodu meje, vpra{ljive so tudi cene infrastrukture na lokalni ravni in {e veliko tega. Cene uslug in storitev se v Evropi znižujejo v vseh dejavnostih, pri nas
SLOV. BISTRICA / finančni minister rop z gospodarstveniki
Upraviien optimizem?
Mag. Anton Rop, ki ga mnogi že vidijo v vlogi novega predsednika vlade, je izkoristil sejo Sveta LDS prejšnji ponedeljek v Slovenski Bistrici, in slovenjebistriške gospodarstvenike povabil na pogovor o javnih financah.
Kljub temu da je v državni blagajni čedalje večja luknja, je menil, da je zmerno realni optimist. Tako je med drugim povedal, da se Slovenija v tem času najbolj pripravlja za včlanitev v EU; ob tem upa, da bo dobila iz Bruslja nekoliko več denarja, kot ga bo tja vplačala. Ministra Ropa pa trenutno najbolj skrbi inflacija, ki naj bi se v prihodnjih letih znižala na evropsko
raven, ob tem pa se država pripravlja tudi na uvedbo fiksnega tečaja tolarja.
Bistri{ki župan dr. Ivan Žagar je finančnega ministra opozoril na {e vedno slabo urejeno financiranje občin in zaostajanje nekaterih regij. Minister Rop je dodal, da bo na tem področju potrebno {e marsikaj urediti.
VT
Roman Tomanič
pa nenormalno naraščajo. Obža-lujemm, da vlada v tem mandatnem obdobju ni storila ve~. Vprašujem, kako se bomo dejansko obrtniki in velika industrija lahko prilagodili evropskemu trgu glede na dane razmere. Tudi slovenska zakonodaja na delovnem podro~ju ni evropsko usmerjena. Preve~ je tudi birokracije in še se povečuje, tudi zato si želim EU sedaj in takoj."
Robert Ceh, dr. med. spec. radiolog, Ptuj: "Želim si, da bi se Evropski uniji pridružili pod najboljšimi pogoji, da bi tja prenesli najboljše in da bi najboljše tudi prevzeli ter da bi se vse za nas tudi finančno dobro izteklo. Upam, da se bo tudi na področju kmetijske politike, ki je trenutno največji problem v procesu pridruževanja, vse dobro izteklo. Na področju zdravstva je zadeva drugačna: mislim, da že sedaj delamo, kot da bi
Robert Ceh
bili v Evropi. O delovnem času v zdravstvu pa ne bi rad posebej govoril, ker menim, da traja tako dolgom dokler delo ni opravljeno."
Vili Cerovič, univ. dipl. ekon., Ptuj: "Osebno podpiram vstop Slovenije v EU, mislim, da je to za Slovenija edina pot, ki vodi naprej. Če pa gledam s podjet-ni{kega vidika, z vidika Petovia avta, pa ob vstopu pričakujem pozitivne in negativne posledice. Z vstopom bomo pridobili bolj{e nabavne poti, ki jih bomo koristili pri na{em prodiranju na južne trge, bolj{e nabavne pogoje za rabljena vozila, zmanj{a-nje sive ekonomije, dodatni dvig standardov in norm pri opremi delavnic, trgovinskih in skladi{-čnih prostorov. Grožnja ob vstopu v EU pa je predlog komisarja Montija, ki se trudi dokazati in uveljaviti, da je potrebno razbiti
'avtomobilske monopole'. To pomeni, da bodo zraven ekskluzivi-stov in poobla{čenih prodajalcev avtomobilov, nadomestnih delov in servisiranja avtomobilske tovarne morale pod enakimi pogoji prodajati avtomobile, nadomestne dele in omogočiti opravljanje servisiranja vsakemu, ki bo to želel, ne glede na to, s čim se ukvarja, kje je in podobno. Tak predlog nam lahko povzroči nekatere probleme pri poslovanju z osebnimi avtomobili Renault, katerih poobla{čenec smo, hkrati pa nam prina{a dosti ugodnosti in pozitivnih učinkov na področju poslovanja s tovornimi vozili. Mi se že sedaj pripravljamo na vstop Slovenije v EU. Gradimo servisno-prodajno mrežo, ki bo razvejana, dobro organizirana in ki bo spo{tovala vse standarde in norme ter zagotavljala kakovostno storitev. Pri-
Vili Cerovič
čeli smo uvajati paketne cene v na{ih servisih, kar naj bi utrdilo na{ položaj in s katerim se bomo posku{ali upirati napadalnosti specializiranih prodajno-servisnih verig iz tujine, kot je na primer Vulco."
Lojze Petrovič, galerist: "Vsekakor moramo biti optimistični. Svet se povezuje zaradi različnih interesov, kolikor pa bo kdo odnesel od tega, je v veliki meri odvisno od vsakega posebej. Vsekakor so to nove sile, ki se gibljejo v neko smer. Dolgoročno napovedati, kaj bomo imeli Slovenci od tega, pa je v tem trenutku nehvaležna tema. Posledice si bomo skupno deli-


Lojze Petrovič
li. Vsako uspe{no gospodarsko in drugo povezovanje pa bo prav gotovo tudi pozitivno vplivalo na gospodarski in sicer{nji razvoj Slovenije."
Fotografije: Črtomir Goznik MG
PO SLOVENIJI
SPREJET ZAKON O ENAKIH MOŽNOSTIH ŽENSK IN MOŠKIH
Državni zbor je po hitrem postopku sprejel zakon o enakih možnostih žensk in moških. Gre za krovni zakon, katerega namen je uvesti splošno pravno podlago za sprejem različnih ukrepov, namenjenih spodbujanju dejanske enakosti spolov in ustvarjanju enakih možnosti žensk in moških, oblikovati državno politiko na tem področju ter določiti poseben postopek za reševanje individualnih kršitev načela enakega obravnavanja spolov.
SPREJET TUDI ZAKON O JAVNIH ZBIRANJIH
S tem zakonom se po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Bojana Bugariča ureja način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj na javnih shodih in javnih prireditvah. Vsakdo ima pravico organizirati javne shode in javne prireditve in se jih udeleževati, nikomur pa ni dopustno preprečevati udeležbe na javnem shodu ali javni prireditvi, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. Zakon bo začel veljati šest mesecev po objavi v Uradnem listu.
NOVELA ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA
Državni zbor je soglasno po hitrem postopku sprejel tudi novelo zakona o preprečevanju pranja denarja. Noveliranje osnovnega zakona je bilo potrebno zaradi uskladitve z novo evropsko smernico na tem področju. Razprava se je vrtela okrog učinkovitosti projekta preprečevanja pranja denarja. Nekateri poslanci so izražali prepričanje, da v naši državi pri tem nismo dovolj učinkoviti, po pojasnilih direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Klaudija Stroliga pa je slovenski model preprečevanja in zgodnje faze odkrivanja uspešen, medtem ko ima celotni projekt boja proti denarju nekatere kritične točke.
NACIONALNI PROGRAM VARNOSTI CESTNEGA PROMETA V SLOVENIJI
Državni zbor je sprejel nacionalni program varnosti cestnega prometa v Sloveniji. Njegov temeljni cilj je do konca leta 2005 prepoloviti število smrtnih žrtev na slovenskih cestah - teh v tem ciljnem letu ne bi smelo biti več kot 210 - glede na "črne" prometne podatke iz leta 1995. Po pojasnilih notranjega ministra Rada Bohinca gre za izjemno pomemben dokument, ki je veliko prispeval k prizadevanjem za večjo prometno varnost.
ZAKON O BANKI SLOVENIJE
Državni zbor je med drugim sprejel zakon o Banki Slovenije, ki v prvi vrsti sledi usklajevanju z evropskim pravnim redom na področju centralne banke in financiranja javnega sektorja s strani centralne banke. Zakon bo stopil v veljavo 15.dan po objavi v uradnem listu, razen dveh izjem. Tako bodo določbe poglavja, ki zadeva članstvo Republike Slovenije v Evropski uniji, začele veljati z dnem našega članstva v uniji, določbe poglavja, ki opredeljuje uvedbo evra kot denarne enote Slovenije, pa z dnem njegove uvedbe v naši državi.
REGISTRIRANA BREZPOSELNOST
Konec maja je bilo na republiškem Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 101.052 registriranih brezposelnih oseb. V primerjavi z mesecem prej se je brezposelnost zmanjšala za 1,6 %, glede na enako lansko obdobje pa je število brezposelnih višje za odstotek. V letošnjih prvih petih mesecih je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 103.670 brezposelnih oseb.
OTVORITEV NOVE POSLOVNE STAVBE HERMES SOFTLAB
Mariborski Tam je bil vrsto let simbol nekdanje propadajoče industrije, ki kljub pomoči države ni imela objektivnih možnosti za ohranitev in razvoj. Z otvoritvijo nove poslovne stavbe Hermes Softlaba pa postaja industrijska cona, ki raste na lokaciji nekdanjega Tama, simbol nove informacijske in programske industrije, s katero Slovenija uspešno lovi razvoj. Otvoritev nove poslovne stavbe je bila 21.junija, odprtja pa se je poleg predstavnikov družbe udeležil tudi predsednik vlade Janez Drnovšek, minister za informacijsko družbo Pavel Gantar in številni gostje iz sveta gospodarstva in politike.
ZABAVA Z DOMAČIMI IN TUJIMI POULIČNIMI GLEDALIŠČI
Center Ljubljane se bo tudi letos konec junija spremenil v prizorišče, na katerem bodo občinstvo zabavala domača in tuja poulična gledališča. Od 27. do 30. junija se bo na mednarodnem festivalu Ana Desetnica, ki ga organizira gledališče Ana Monro, zvrstilo okoli 80 dogodkov, od glasbeno vizualnega spektakla, do plesnih in dramskih predstav ter drugih, tudi provokativnih akcij. Na dvajsetih prizoriščih - osrednje bo park Zvezda -bo nastopilo 42 skupin iz devetih držav, poleg slovenskih še iz Francije, Italije, Avstralije, Hrvaške, Velike Britanije, Belgije, Bolgarije in ZDA. Letošnji festival je uvedel tudi vrsto novosti, med njimi festivalsko produkcijo, premor ob glasbi in druženje ob jutranji kavi. Sočasno z Ljubljano bo festival v Novi Gorici, od 30. junija do 6.julija v Mariboru - letos že osmič po vrsti, od 27. do 29. junija v Murski Soboti, 26. junija v Celju ter od 30. junija do 2. julija v Kranju.
Pripravila: Bronja Habjanič
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Riban~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
SLOVENJA VAS / brez dovoljenj okoli 1000 antenskih postaj
Nevarnost, ki se je premalo zavedamo
Nadaljevanje s strani 1
Iniciátor sklica Zvone Kokalj
je povedal, da je bila antena na vodnem stoplu v Slovenje vasi postavljena na ~rno, brez potrebnega gradbenega in uporabnega dovoljenja, pa tudi brez soglasja ob~anov. Ker so na to javnost že opozorili, pa ni nih~e reagiral, in ker sumijo, da gre za ve~ kaznivih dejanj, tudi za domnevno podkupovanje in korupcijo, saj naj bi bilo nelegalno postavljenih ve~ kot 130 bazno antenskih postaj, bodo prizadeti krajani vložili kazenske ovadbe proti investitorju Western Wireless International, proti odgovornim v Ministrstvu za okolje in prostor, državnemu tožilstvu pa predlagali, da z dav~no upravo ugotovi, katera sredstva in komu so operaterji mobilne telefonije pla~ali, saj gre za utemeljen sum podkupovanja oziroma korupcije. S tožbo pri Upravnem sodiš~u republike Slovenije želijo dose~i razveljavitev enotnega	gradbenega
dovoljenja. Za name~ek bodo Komunalnemu podjetju Ptuj predlagali, da prekine sodelovanje z investitorjem, dali pa bodo tudi pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti nekaterih zakonov, ki opredeljujej to po-dro~je.
Zvone Kokalj je opozoril tudi na nekatere strokovne ~lanke doma in v tujini, v katerih av-
torji opozarjajo na nevarnosti sevanja mobilne telefonije. Mo-bilniki, ki jih tako radi nosijo ob sebi {e posebej otroci, naj bi bili {e bolj nevarni kot antene, vendar jih lahko izklju~-imo. Antene, ki so jih operaterji mobilne telefonije postavili na razli~na, tudi neprimerna mesta, sevajo neprestano, zato je njihovo sevanje toliko bolj nevarno, {e posebej v najožjem pasu, kjer je bolj intenzivno. Toliko bolj v konicah telefonskih klicev.
Že na prvem opozorilnem sestanku 17. januarja letos so se prizadeti krajani odlo~no uprli ~rni postavitvi antene na vodnem stolpu ter obsodili tako ravnanje investitorja - podjetja Western Wireless International.
Odlo~no so odklonili vsakršno soglasje za to in zahtevali, da naj se spoštuje odlo~ba urbani-sti~nega inšpektorja, ki je že konec lanskega leta zahteval, da se nelegalno postavljene antene odstranijo.
Na prvem sestanku je predstavnik investitorja sprva trdil, da antene še ne delujejo, na vztrajno povpraševanje pa je le poklical v podjetje in priznal, da v resnici že delujejo. Krajani so takoj obvestili urbani-sti~nega inšpektorja, ki je po preverjanju v dveh dneh dosegel, da so odklopili prav tako nelegalno priklju~eno elektriko. Tako je sporna antena za nekaj ~asa prenehala delovati.
Toliko bolj so bili presene~eni
pred dnevi, ko so sosedje parcele, na kateri je antena postavljena, prejeli enotno dovoljenje, ki je bazno antensko postajo naknadno legalizirala. V obrazložitvi namre~ ni bila upoštevana nobena od zahtev prebivalcev. Njihova navedba, da sevanje, ki ga oddajajo antene za mobilno telefonijo, še ni popolnoma raziskano in da je po tej logiki po~etje investitorja dejansko le ustavno prepovedano opravljanje poskusov na ljudeh, ni niti omenjena.
Prizadetim krajanom Slovenje vasi je zadeve iz strokovnega zornega kota osvetlil tudi Karel Lipic, generalni sekretar Slovenskega ekološkega gibanja, ki je opozoril, da je v Sloveniji kar okoli 1000 baznih antenskih postaj mobilne telefonije, ki v glavnem obratujejo brez ustreznih dovoljenj in so locirana na nepravih mestih, v bližini urbanih centrov, celo na strehah otroške klinike, vrtcev in šol. Opozoril je tudi na skrb zbu-jajo~e meritve, ki so jih opravili neodvisni strokovnjaki iz Nem~ije in so potrdile njihove domneve o nevarnnosti in ~ez-mernem sevanju ve~ine izmerjenih baznih enten.
Na nedavnem strokovnem posvetu v Ljubljani je bilo povedano, da je v Sloveniji trenutno 5 pooblaš~enih strokovnih institucij, ki lahko opravljajo takš-
PTUJ / odprli novo dializo in fizioterapijo
Praznik v bolnišnici in pokrajini
Nadaljevanje s strani 1
Čeprav minister v svojem govoru temu delu državnega zdravstva na Ptuju ni ni~esar obljubil, so izredno pomenljivo in v veliko zadovoljstvo zaposlenih v ptujski bolnišnici ter prebivalcev, ki gravitirajo na to zdravstveno ustavo, izzvenele njegove besede, ki so v bistvu najve~je "darilo" ptujski bolnišnici, da "regijske bolnišnice ne samo da bodo še naprej obstajale, tudi razvijali jih bomo v obsegu, ki bo najbolj zadovoljeval potrebe pacientov in prihodnjega razvoja zdravstva, da se krepijo tiste dejavnosti oziroma oddelki, ki pove~ujejo dostopnost prebivalcev do najzahtevnejših zdravstvenih storitev. To pa sta novi ptujski dializni oddelek in fizioterapija." Ptujska bolnišnica namre~ že dolgo dokazuje, da je regijska bolnišnica, ~eprav ji država še tega uradno ni priznala.
DONATORJI SO SE IZKAZALI
V imenu donatorjev, ki so že doslej prispevali ve~ kot 160 milijonov tolarjev, se je oglasil predsednik uprave in generalni direktor Perutnine dr. Roman Glaser. Med drugim je povedal, da je za tiste, ki znajo ustvarjati, pomembno, da znajo tudi deliti. To je bil tudi moto vseh, ki so sodelovali v teh aktivnostih, {e posebej pa jih veseli, da so sredstva darovali na pravi naslov. Med donatorji so bili gospodarske družbe, ob~ine, umetniki in posamezniki. Dr. Roman Glaser je v imenu Perutnine ptujski bolni{nici prinesel ~ek (donaci-
jo) za osem milijonov tolarjev. Pri tem pa je pozval ministra, da naj posreduje pri vladi, da bi dvignila možen prag za donacije, ki je sedaj le 0,3 odstotka prihodka. Prepri~an je namre~, da bi bilo donatorjev {e ve~, ~e bi jim vlada to omogo~ila. Tako pa se morajo držati pravil igre, in prisluhniti potrebam v okviru zakonskih možnosti, ~eprav bi v~asih želili biti bolj odprtih rok.
Direktor ptujske bolni{nice Lojze Arko se je skupaj z zaposlenimi in bolniki, ki gravitirajo na ptujsko bolni{nico, veselil prvega poletnega dneva. To je dan napredka, ki ga ne bi bilo, ~e bi ne bilo tako izdatne podpore donatorjev, je povedal. Ptujska bolni{nica je ena najstarej{ih registriranih bolni{nic v Sloveniji. Njeni prvi zametki segajo že v leto 1315. Na zdaj{nji lokaciji pa se je za~ela razvijati leta 1874. Najve~ji razvoj po obsegu in kvaliteti je dosegla po drugi svetovni vojni. Te zasluge si delijo znani ptujski zdravniki in primariji Kuhar, Poznik, Mrgole in Neudaurer. Vsak po svoje je zaslužen, da se je ptujska bol-ni{nica razvijala in napredovala. Brez zaslug pa tudi ni dana{nja generacija. Leto{nje investicije v prostore in opremo so presegle 500 milijonov tolarjev, samo z investicijami v dializo in fizioterapijo so državno premoženje obogatili za 350 milijonov tolarjev.
Novo dializo so simboli~no odprli minister za zdravje Du-{an Keber, direktor ptujske bol-ni{nice Lojze Arko in Radoslav Simoni~, župan ob~ine Hajdina, ki je v celoti kupila enega
od 22 dializnih aparatov, kolikor jih premore novi oddelek. S tem si je ob~ina, ki ima {est svojih bolnikov na dializi, pridobila ~ast, da je njen župan na enega od aparatov simboli~no nalepil nalepko donatorja.
Prvo dializo so v ptujski bol-
mest. Sve~ano smo jih odprli 7. aprila leta 1984. 21. junij je tretji sre~ni mejnik za bolni{nico, za bolnike in za osebje dialize, ki danes izvaja dializo pri 63 bolnikih. Ob novem prazniku za ptujsko dializo ne smem pozabiti tudi velikega dobrotniak Ivana
Minister za zdravje Dušan Keber v družbi direktorja ptujske bolnišnice Lojzeta Arka in primarija Jožeta Neudauerja, za~-etnika ptujske dialize, ki je bil tudi njen prvi vodja
ni{nici opravili v dvoposteljni sobi internega oddelka v no~i od 14. na 15. februar 1979 pri delavcu bolni{nice rentgenskemu tehniku Francu Flegarju, se spominja primarij Jože Neuda-uer. "Ne bom govoril o težkem rojstvu dialize na Ptuju. Vsaka nova dejavnost v majhni bol-ni{nici mora skozi vsa sita in ~lene verige odlo~anja. V prvem letu delovanja smo pri petih bolnikih opravili 231 dializ. Leta 1983 smo imeli že 20 bolnikov, opravili smo 1757 dializ. Leta 1983 smo za potrebe dialize uredili prostore obednice in kuhinje, kjer smo imeli že 8 dializnih
Krambergerja, ki nam je podaril dva obnovljena dializna aparata. Veselim se tega uspeha ptujske bolni{nice, ki omogo~a dobro strokovno delo v lepih prostorih in z dobrimi aparaturami."
Ptujska bolni{nica je na praz-ni~ni dan kot prva med slovenskimi bolni{nicami razvila svojo zastavo in predstavila grb, ki izhaja iz grba mesta Ptuja iz 13. stoletja.
Za sve~ane trenutke ob novih pridobitvah ptujskega zdravstva so poskrbeli pevci komornega mo{kega zbora iz Ptuja in Pihalni orkester Ptuj.
MG
ne meritve, sicer pa naj bi bilo po slovenski zakonodaji vse v mejah normale. Posebej je opozoril, da Slovensko ekolo{ko gibanje nikakor ni proti razvoju mobilne telefonije v na{i domovini, želijo le, da se v korist zdravja slehernega državljana strokovno preveri vsaka od okoli 1000 že postavljenih baznih en-tenskih postaj, {e posebej okoli 50 tistih, ki so jih operaterji po-
milijonov mark za strokovno preu~itev ali in v kolik{ni meri {koduje sevanje mobilne telefonije. Zato so se nekateri zavzeli za to, da bi tudi pri nas ~imprej opravili strokovne meritve in se o tem prepri~ali, vsekakor pa si bi bili na jasnem, ali so trditve o nevarnosti sevanja uprasvi~ene, v nasprotnem primeru pa bi bojazen pred tem razblinile.
Krajanom Slovenje vasi in
Krajane Slovenje vasi bodejo v o~i nelegalno postavljene antene na vodnem stolpu sredi vasi. Foto: M. Ozmec
stavili na ali tik ob zgradbah bolni{nic, {ol, vrtcev, gasilskih domov, stanovanjskih blokov, ob gri{~ih in podobno.
Slovensko o~itno že vznemirjeno javnost posku{ajo pomiriti tudi z neprepri~ljivimi izjavami, da bodo u~inki in natan~ne meritve opravljene {ele v 3 do 5 letih. Tako dolgo nima smisla ~akati, ~e želimo govoriti o evropsko usmerjeni kvaliteti življenja in zdravega bivanja. Sicer pa naj bi ob koncu leta po predhodnih meritvah izdelali sevalno karto Slovenije, ki naj bi predvsem prinesla nove in za-nesljivej{e podatke.
V razpravi so, strokovno o~-itno dovolj podkovani, udeleženci pojasnjevali, da je sevanje anten odvisno od jakosti, zato bi v vseh dokumentih morala biti navedena tudi njihova jakost. Sli{ali smo trditev, da naj bi Nem~ija namenila prek 10
Prihaja
novo šolsko
sprejemamo prednaročila učbenikov in delovnih zvezkov od 17. junija do 5. julija 2002
V vseh
Mercatorjevih Papirnicah na Ptuju, v Ormohi, Lenartu, Lendavi, Slovenski Bistrici in Rogaški Slatini.
Možnost plačila ob prevzemu blaga: -z gotovino ■ s plačilnimi karticami - na obroke.
njhovim prizadevanjem je izrazil vso podporo tudi hajdinski župan Rado Simonič, ki je ob ugotovitvi, da je hajdinska ob~-ina ekolo{ko usmerjena, zahteval, da na antenah v Slovenji vasi in na gasilskem domu na Hajdini ~imprej opravijo strokovne meritve sevanja na okolje. Če bodo meritve potrdile zle slutnje, bodo takoj ustrezno okrepali. Župan Simoni~ je na-mre~ prepri~an, da za potrebe telefonije, ki jo razvijajo v mo-go~nih tudi finan~no mo~nih multunacionalkah, investitorji uspe{no lobirajo tudi tiste, ki lahko vplivajo na nastajanje zakonov in odredb. Tega pa si na ra~un zdravja vsega živega nikakor ne bi smeli privo{~iti.
Na potezi je storej stroka, ta je dolžna povedati vso resnico in s prstom pokazati na vse, kar je v na{em okolju nezdravega.
M. Ozmec

lUlercator
najboljši sosed
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / razmere v emoni merkurju se vse bolj zaostrujejo
Oškodovani delavci predlagajo sieiaj
NADZORNI SVET IN UPRAVA ZA POSTOPEK PRISILNE PORAVNAVE
Zaradi vse bolj zaostrenih razmer v trgovskem podjetju Emona Merkur Ptuj, nazadnje so delavci prejeli aprilsko pla~o, majska in regres pa naj bi bila po izjavah predsednika nadzornega sveta sploh vpra{ljiva, je vodstvo sindikata podjetja, ki ga vodi Marjan Sitar, 20. junija sklicalo sestanek v prostorih doma Franca Krambergerja na Ptuju, ki so ga zaradi velike udeležbe preimenovali v zbor delavcev.
Nanj so povabili Sandija Bartola, sekretarja sindikata delavcev trgovine Slovenije, in Borisa Frajnkovica, sekretarja Območne organizacije zveze svobodnih sindikatov Ptuj. Na koncu sicer zelo strpnega sestanka, ki je opozoril na veliko agonijo delavcev, saj nimajo več sredstev za osnovno preživljanje, so ugoto-
vili, da zdajšnji obseg poslovanja ne zagotavlja več produktivnih in plačljivih delovnih mest, prav tako tudi ne postopek prisilne poravnave, ampak je edina rešitev stečaj, ki ga bodo predlagali oškodovani delavci.
V ta namen so imenovali tričlansko skupino, ki bo ob strokovni podpori zdajšnjega di-
rektorja čim prej pripravila predlog za uvedbo stečaja. Ta naj bi bil uveden še pred sodnimi počitnicami. Sekretar republiškega odbora sindikata delavcev trgovine Slovenije Sandi Bartol je prizadetim delavcem zagotovil, da jim bodo v najkrajšem času pomagali s sindikalnimi pomočmi. Tako so storili že lansko leto. Doslej je zanjo prosilo več kot petdeset zaposlenih, nekaj pa jih vloge še piše. Postopek izplačila bodo poskušali zavarovati v največji možni meri, da se ga ne bi mogli polastiti tisti, ki redno zasegajo vse prilive, ki prihajajo na žiro račun po-
VIDEM / obrtniki izvolili novo vodstvo
v
Ze v prvem krogu Jože Kokot
Na prvi seji novoizvoljene skupščine Območne obrtne zbornice Ptuj, ki je bila 19. junija v Vidmu, so izvolili novo vodstvo zbornice za obdobje 2002/2006. Od treh uradnih kandidatov za novega predsednika, trije so odstopili že prej, je največ glasov, 21, dobil Jože Kokot že v prvem krogu glasovanja, njegova protikandidata Branko Goričan in Friderik Bračič pa po sedem glasov. Franc Štrucl, ki je bil prav tako predlagan kot eden od možnih kandidatov za predsednika, naj bi kot je na skupščini javno pojasnil odstopil zaradi "nepravilnosti", ki so bile zapisane v Tedniku in tudi zaradi bolezni. Jože Milošič mu je odgovoril, da s tem, ko je dal izjavo, da po njegovem pogoje za novega predsednika najbolj izpolnjujeta Kokot inb Šega, ni naredil napake, le svoje mnenje je izrazil, za katerim pa še vedno stoji.
obrtne zbornice Ptuj Jože Kokot je ob izvolitvi povedal, da si bo po najboljših močeh prizadeval za enakomeren razvoj obrti na Ptujskem, za strpen dialog in visoko medsebojno spoštovanje.
Na prvi seji skupščine Območne obrtne zbornice Ptuj so izvolili tudi nekatere organe in telesa za mandatno obdobje 2002/2006.
MG
djetja. Čim prejšnji sklic nadzornega sveta pa bo zahteval sekretar Območne organizacije zveze svobodnih sindikatov Ptuj Boris Frajnkovič, ki je bil za člana imenovan že pred časom, vendar sklepa o svojem imenovanju še do danes ni prejel. Zadnje plače so zaposleni prejeli iz srestev vračila kreditov, ki so jih plasirali po zakoniti poti v Bosno. Gre za tri pogodbe z devizno klavzulo in 15 odstotnimi obrestnimi v višini pol milijona mark, ki pa so jih po zagotovilih odgovornih dobili v celčoti vrnjene. Na račun obresti so iztržili 40 tisoč evrov, do celotnega poplačil kreditov z obrestmi vred pa manjka devet tisoč ev-rov, ki naj bi jih dobili v kratkem. Z naložbo v Bosni so postali 10-odstotni lastniki ene od bosanskih firm, tudi ta posel naj bi bil prijavljen preko banke Slovenije, kot tudi tri kreditne pogodbe. Trenutno je podjetje v taki fazi, da razen dveh franšiž, nimajo več nobene dejavnosti. Trgovina, ki osem mesecev ne more naročiti novega blaga, ni trgovina, trgovci v njej več niso trgovci, ker nimajo kaj prodajati, so lahko le še "varnostniki" tistega, kar je preostalo na prodajnih policah, so poudarili oškodovani delavci. Zahtevajo kazensko odgovornost za vse, ki so jih pripeljali v tako hud po-
ložaj, so povedali jasno in glasno. Njihove težave so se začele v obdobju, ko je v podjetje prišel zdajšnji predsednik nadzornega sveta Dragan Graorac.
Po zboru delavcev trgovskega podjetja Emona - Merkur, ki d.d., Ptuj, ki je bila 20. junija, na katerem so sprejeli sklep, da bodo oškodovani delavci za podjetje predlagali stečaj, sta se že dan zatem sestala nadzorni svet podjetja in uprava. Sklenili so, da bodo delavcem predlagali postopek prisilne poravnave. S tem naj bi s prehodom v drugo firmo zaposlitev dobilo najmanj 30 delavcev. Za trgovino Bratje Reš imajo zelo resnega najemnika, ki je pripravljen zaposliti osem dosedanjih delavcev, firma Bofex, ki je že podpisala pogodbo o nakupu Volana, prodaja iz znanih razlogov še ni realizirana, pa načrtuje zaposlitev šestih delavcev.
20. junija pa sta postala pravnomočna sklepa o dodelitvi lokalov bivšega Ideala in Jasmina novim najemnikom. Zanimanje za oba je bilo veliko. Komisija za poslovne prostore pri mestni občini Ptuj je prostore bivšega Ideala dodelila Silvi Planinc, bivši delavki Emone Merkur, d.d., Ptuj, ki bo v teh prostorih nadaljevala dejavnost kot samostojna podjetnica. Zaposlila bo tudi eno delavko. Prostore Jasmina je dobilo v uporabo podjetje Planix iz Kamnika, ki je specializirano za športno konfekcijo za mlade in obutev, ki bo zaposlilo tri delavce. Nova najemnika bosta lokala uradno prevzela s prvim julijem letos.
MG
Kandidat Franc Štrucl tudi sicer ni izpolnil formalnih pogojev za kandidaturo, ni podpisal soglasja h kandidaturi, ni predložil programa dela, podporo pa mu je dan pred skupščino odrekla tudi sekcija kovinarjev, ki ga je sicer na delnem zboru sekcije v maju predlagala kot zaupanja vrednega kandidata, ki bi v novem mandatnem obdobju lahko vodil obrtniško organizacijo na Ptujskem.
Skupščine se je udeležilo 34 od 39 članov nove skupščine, eden je glasoval po pošti. Kot mandatar je Jože Kokot predlagal tudi sestavo 15-članskega
Jože Kokot
upravnega odbora, ki so mu jo sicer nekateri poskušali oporekati glede na to, da v njem niso zastopane vse sekcije in občine. Nekateri so mu tudi dobronamerno svetovali, "da naj začne uporabljati svojo glavo". Povedal je, da se je temu, da bi bile čim bolj zastopane sekcije in lokalne skupnosti pri izbiri kandidatov skušal približati po najboljših močeh. V novem upravnem odboru so predstavniki
12 od 26 sekcij, od skupaj petnajstih občin pa jih je zastopanih osem. Eno od vodil pri sestavi novega upravnega odbora je bila tudi kontinuiteta. Branko Goričan, predsednik gradbene sekcije, pa je posebej opozoril, da se je že drugi mandat zgodilo, da v upravnem odboru obrtniki treh občin Destrnika, Trnovske vasi in Svetega Andraža nimajo svojega predstavnika, kar ne more biti naključje.
V njem je ostalo šest dosedanjih članov, devet je novih. Kljub nekaterim pomislekom je skupščina potrdila mandatarjev predlog, potrdila pa je tudi njegov predlog za dva podpredsednika. V novem upravnem odboru bodo delovali Andrej Čuš, Marjan Hvalec, Milko Kosi, Milan Koštomaj, Boris Krajnc, Jožefa Leskovar, Jože Milo-šic, Ivan Novak, Milenka Petek, Janez Rižnar, Ivan Slacek, Slavko Sega, Branko Stumber-ger, Bojan Miško in Jože Kokot.
Podpredsednika Območne obrtne zbornice Ptuj sta postala Slavko Sega in Jože Mi-lošic, dosedanji predsednik, ki bo delo uradno predal novemu predsedniku prvega julija. V upravni odbor in za podpredsednika je Jože Kokot predlagal ljudi, s katerimi je prepričan, da bo lahko in uspešno delal. "Po štirih letih me boste vprašali samo po rezultatih dela, vse drugo ne bo štelo," je še dodatno svojo izbiro pojasnil novi predsednik. Dosedanji predsednik Jože Milošič pri izbiri upravnega odbora, kot je že večkrat povedal, ni imel najbolje srečne roke.
Novi predsednik Območne
PTUJ / paam auto s pritožbo uspel
Gola ženska ne žali potrošnikov
Oglas Paam auta za zimsko pnevmatiko KUMHO s sloganom Prilagodljiva vsaki podlagi s sliko gole ženske v gimnastičnem liku (špagi) je konec lanskega leta dvignil kar nekaj prahu v slovenski javnosti. Nanj so se pritožili v Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni (slovenski mormoni). Na tej osnovi je Slovenska oglaševalska zbornica podala prijavo Tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, ki je nato izdal odločbo, s katero je začasno prepovedal oglaševanje "sporne reklame".
Inšpektorat je odločitev sprejel le na podlagi prijave pripadnikov že omenjene cerkve, ni pa navedel, na podlagi katerih kriterijev je oglaševalsko razsodišče sporni oglas ocenilo kot nedostojen. Podjetje Paam auto, d.o.o., Zavrč, se je na odločbo pritožilo, na podlagi tega pa je drugostopenjski organ - ministrstvo za gospodarstvo - izdalo odločbo, s katero ugotavlja, da ni dokazov o tem, da bi bila vsebina oglasa sporna.
Po 12. členu zakona o varstvu potrošnikov je namreč oglaševanje nedostojno, če vsebuje za
potrošnike žaljive sestavine ali sestavine, ki nasprotujejo morali in je kot nedostojno opredeljeno tudi v kodeksu Slovenske oglaševalske zbornice. Nedostojna bi bila le v primeru, če bi oglaševanje vsebovalo omenjene sestavine in če bi bilo kot nedostojno opredeljeno tudi v kodeksu Slovenske oglaševalske zbornice.
Potem ko je drugostopenjski organ izdal odločbo o tem, da vsebina oglasa ni sporna, je oglaševanje tega oglasa ponovno dovoljeno. V PAAM AUTO, d.o.o., ob tem napovedujejo, da
bodo oglas delno uporabili ob promociji nove letne asimetrične pnevmatike KUMHO KH 11.
"Veseli nas, da je drugostopenjski organ ugodil naši pritožbi, kar za nas pomeni potrditev dejstev, ki smo jih zagovarjali. Kot smo že večkrat poudarili, slogan in Petra simbolizirata prilagodljivost naše pnevmatike vsem voznim podlagam. Sama fotografija je estetska in umetniška, s čimer se strinja tudi večina kritikov. Kar pa zadeva slogan, si ga lahko vsak razlaga po svoje. Ker si pripadniki Cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni nekatere stvari razlagajo drugače kot večina Slovencev, kar ni napačno, verjamemo, da je bilo tako tudi ob našem sloganu," je povedala Tamara Gomilšek iz marketinga PAAM AUTO, d.o.o.
MG
»Sporni« oglas za pnevmatike Kumho
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
V pričakovanju svežega denarja
Minuli teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ponovno minil v znamenju višanja tečajev večine delnic in solidnega obsega trgovanja. Povišanje trgovalnih nivojev je posledica predvsem povečanega povpraševanja po večini delnic na organiziranem trgu, razlog za povečano povpraševanje pa je padec cen delnic pred dvema tednoma. To je vzpodbudilo investitorje, da so ob nižjih tečajih ponovno veliko kupovali, s tem pa pritiskali na ceno, ki se je posledično povišala.
Eden izmed razlogov za pozitivno vzdušje so tudi pričakovanja investitorjev o uspešnem poslovanju podjetij in o pritoku svežega kapitala. Predvidoma v prihodnjem mesecu naj bi solastniki drugega največjega slovenskega operaterja mobilne telefonije Simobila (Istrabenz, Intereuropa, Iskratel, Medaljon, Probanka, Telemach) avstrijskemu Mobilkomu prodali še preostalih 25 odstotkov te družbe, pri čemer naj bi iztržili okrog 11 milijard tolarjev. Prav gotovo se bo velik del tega kapitala znašel na borzi, kar bo dodatno vplivalo na višanje tečajev zanimivih delnic. Posledično bo priliv kapitala ugodno vplival tudi na vzajemne sklade, ki v letošnjem letu že tako dosegajo rekordne donose tudi več kot 30 odstotkov in ki ob znižanju obrestnih mer v bankah postajajo vse popularnejši način varčevanja.
Nadaljujejo se nakupi oziroma povezovanja med podjetji. Pred kratkim sta Zdravilišče Moravske toplice, ki je pred meseci postalo večinski lastnik Term Lendava, in Kmetijski kombinat Ptuj podpisala pogodbo o nakupu Term Ptuj, ki so v večinski lasti Kmetijskega kombinata. Za nakup ptujskih Term bodo odšteli približno 650 milijonov tolarjev; polovico kupnine bodo poravnali v denarju, polovico pa v delnicah.
Približuje se tudi rok za odpiranje prispelih ponudb za nakup hrvaške zavarovalnico Croatia. Za nakup večinskega deleža se zanimajo nemški zavarovalniški velikan Allianz, slovenski Triglav, hrvaški konzorcij 40 podjetij in izraelska družba. V hrvaškem časopisju največ možnosti za uspešen nakup pripisujejo nemški družbi, čeprav je najboljšo preliminarno ponudbo podala Zavarovalnica Triglav, ki je ponudila 130 milijonov evrov. Ker se kupnina ne bo neposredno namenila za pokrivanje proračuna, se vladi s prodajo ne mudi. Odločitev o prodaji, če bo do te dejansko prišlo, lahko pričakujemo v jeseni letošnjega leta.
Nina Pulko, Ilirika BPH, d.d., Nina.pulko@ilirika.si
PTUJ / srečanje članov in simpatizerjev liberalne demokracije
Slovenija - stabilna, varna, zrela država
Letošnje osmo srečanje članov in simpatizerjev Liberalne demokracije Slovenije so pripravili ob dnevu državnosti na Slovenskem trgu na Ptuju. Kljub dežju se je zbralo več kot 1000 udeležencev iz vseh koncev Slovenije, tudi celotno vodstvo LDS s predsednikom in premierom Janezom Drnovškom ter v glavnem vsi ministri, poslanci in župani iz vrst te stranke; svojo odsotnost sta opravičila le Lucija Čok in Pavle Gantar.
Po uvodnem nastopu ansambla Toti Big band iz Maribora s pevcema Dado Kladnik in Ed-vinom Fliserjem je zbranim pod
podežniki in šotorskimi krili v imenu domačinov zaželel dobrodošlico predsednik ptujskega mestnega odbora LDS in
podžupan mestne občine Milan Cucek; med drugim je poudaril, da Ptuj z okolico izpolnjuje vse pogoje za trinajsto slovensko regijo. Ptujska poslanka Liberalne demokracije Lidija Majnik pa je izrazila trdno prepri~anje, da bo Janez Drnov{ek na jesenskih volitvah postal novi predsednik republike.
Predsednik LDS dr. Janez Drnovšek je uvodoma spomnil na 10-letnico slovenske države, rekoč, da smo vstopili v drugo desetletje državnosti in že to dejstvo kaže na to, da Slovenija vstopa v obdobje državne zrelosti. Ugotovil je, da smo po mnenju mnogih v svetu svojo državo uspešno gradili in jo tudi
trdo postavili ter vpeljali v mednarodne odnose. Tako je danes Slovenija stabilna in varna država in tako se lahko v njej tudi počutimo. Ob koncu je izrazil prepričanje, da bo LDS tudi v prihodnjem desetletju igrala odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju države. (Več iz govora dr. Drnovška v prihodnji številki. )
V spremstvu ptujske poslanke Lidije Majnik in presednika mestnega odbora LDS Milana Čučka si je Janez Drnovšek ogledal galerijo Tenzor ter župnijsko cerkev Sv. Jurija, nato pa
se je še nekaj časa zadržal v pogovoru s strankarskimi prijatelji in simpatizerji LDS. Ene in druge je poskušal spraviti v dobro voljo tudi Vlado Kreslin s skupino Adijo pamet. To jim je tudi uspelo, svoje pa je popoldne primaknilo še sonce, ki je uspelo pregnati vse temne oblake, tako da je Toti Big band v drugo nastopil že v povsem sončnem vrmenu. V takem, prijetnem vzdušju so pozno popoldne tudi sklenili srečanje stranke LDS v Ptuju.
M. Ozmec
Predsednik LDS in slovenski premier Janez Drnovšek v spremstvu ptujske poslanke Lidije Majnik in podžupana mestne občine in predsednika mestnega odbora stranke Milana Čučka med prihodom na Slovenski trg. Foto: M. Ozmec
ORMOŽ / okrogla miza o gospodarstvu in kmetijstvu
Evropo prepriiati o slovenski različnosti
Občinski odbor Slovenske ljudske stranke v Ormožu je sredi prejšnjega tedna pripravil okroglo mizo o slovenskem gospodarstvu in kmetijstvu v Evropski uniji leta 2004, ki so se je ob vodji ožje pogajske skupine za priključitev Slovenije k EU in ministru za evropske zadeve dr. Janezu Potočniku udeležili še minister za kmetijstvo Franci But, predsednik državnozborskega odbora za kmetijstvo Janez Kramberger, direktor Veterinarske uprave Zoran Kovač in župan občine Ormož Vili TTofenik.
Razpravljalci so se posvetili predvsem kmetijstvu kot enemu najobčutljivejših področij pogajanj z Evropsko unijo. Bili so si enotni, da je ima Slovenija specifično kmetijstvo v
primerjavi z ostalimi kandidatkami in da bo evropsko stran potrebno prepričati o slovenski različnosti. Dr. Janez Potočnik je menil, da Slovenija v Evropsko unijo vstopa v času, ko smo
PTUJ / nova slovenija o zakonu o vračanju v tk omrežje
Razlastitev, ne pa vračanje!
Na začetku nove redne seje državnega zbora 18. junija so poslanci z večino glasov podprli zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, za katerega je državni svet izglasoval odložilni veto. Za zakon, s katerim vlada uresničuje obvezo po ureditvi obsega in načinov vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje, je glasovalo 49 poslancev, proti pa poslanci SDS, Nove Slovenije in SNS, trije poslanci SLS ter po en poslanec ZLSD in SMS. Po tem zakonu naj bi vrnili denar za vlaganja več kot 150 tisoč vlagateljem, predvsvem z manj razvitih in demografsko ogroženih območij, ki so od leta 1974 pa do začetka leta 1995 za telefonski priključek plačali več kot drugi.
njene 100-odstotno. Če bi zakon 18. junija v parlamentu padel,
Vračilo naj bi se gibalo med 20 in 40 odstotkov plačanega zneska. Za ta izplačila bi potrebovali okrog deset milijard tolarjev. Potrebni denar naj bi bil pridobljen iz kupnine za državni delež v Telekomu.
Na tiskovni konferenci koalicije Nove Slovenija, ki je bila 24. junija na Ptuju, sta poslanca državnega zbora Franc Puk{ië (SDS) in Alojz Sok (NSi) podrobneje pojasnila stališča in nadaljnje aktivnosti koalicije po sprejetem zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zakon je po njihovem nesprejemljiv in nepravičen do vseh, ki so za telefonske priključke v preteklosti plačali bistveno več kot drugi. Poslanca sta pri tem zlasti omenila območje Haloz in Slovenskih goric, kjer so posamezniki v tistem času, na katerega se zakon nanaša, plačali za telefonski priključek po 12 tisoč in več nemških mark. Po tem zakonu naj bi le na papirju dobili nazaj od 20 do 40 odstotkov pogodbene vrednosti, ker naj bi jih zmanjšali še za morebitno neplačano priključnino in prispevek samoupravnim interesnim skupnostim. Vse to višino vračila dodatno znižuje, tako da bi po oceni dobili nazaj le od 10 do 20 odstotkov pogodbenega zneska. Poslanci NSi in SDS podpirajo zakon, po katerem bodo dobili ljudje plačane zneske vr-
kar je bilo pričakovati, bi vlada morala v kratkem pripraviti nov, veliko boljši zakon, potem tudi ne bi bil potreben zakonodajni referendum, če predsednik parlamenta sprememb tega krivičnega zakona ne bo uvrstil na septembrsko sejo. Podporo za razpis referenduma bo koalicija Slovenije skušala pridobiti pri 30 poslancih. Spremembe prejšnji torek sprejetega zakona bodo vložili do parlamentarnih počitnic. Odgovornost za zakonodajni referendum je iskati pri 49 poslancih, ki so glasovali za besedilo novega zakona, sta poudarila poslanca Franc Pukšič in Alojz Sok. Če bi vlaganja bila vrnjena 100-odstotno, bi potrebovali 30 milijard tolarjev.
"V SDS in NSi ne moremo podpreti takšnega zakona, ki dodatno siromaši najbolj nerazvita območja. Potrebno je vedeti, da gre za vlaganja v podjetje s strani ljudi z najnižjimi osebnimi dohodki, ki pa se danes lastnini. Če bi bila vlada korektna in načelna, kot sta naši stranki, bi pripravila takšen zakon, kot ga je pripravila za lastninjenje zavarovalnic, po katerem so bili vlagatelji čez noč oplemeniteni z nekajkratnikom faktorja 100. Slovenske gorice in Haloze bodo s tem krivičnim zakonom največ izgubile," sta med drugim zatrdila.
Odločno zavračata tudi nizke udarce s strani nekaterih poslancev, ki so govorili o tem, da če so prebivalci teh območij imeli toliko denarja za telefonske priključke, potem že ne morejo biti revni. Odveč jih je bilo prepričevati, da so nekateri za telefon dali tudi zadnjo kravo. Poslanec Franc Pukšič tudi odločno zavrača trditev, da bi bilo s 100-odstotnim vračilom oškodovan državni proračun in da bi zaradi teg utrpelo gospodarstvo. To v nobenem primeru ne more biti res, le del premoženja bo dobil prave naslovnike. Najbolj čudno pa je to, da vložki
občanov niso priznani kot kapitalski, se je čudil Alojz Sok. Argument tistih, ki so proti vračanju v celoti, je ta, da so ljudje sami vlagali, da jih k temu nihče ni silil.
Poslanec Franc Pukšič je zadevo razširil še na odprtje nove dialize in fizioterapije. Manj razvito območje je z najnovejšima naložbama, za kateri ni država plačala niti tolarja, le-to obogatilo za novih 350 milijonov tolarjev, minister pa ju je brez sramu svečano predal namenu.
Zakon o vračanju telekomunikacijskih vložkov so zaradi krivičnosti v Koaliciji Sloveniji ocenili kot nov primer razlastitve, ne pa vračanja.
MG
bližje članicam kot drugim kandidatkam za članstvo, to pa po njegovem mnenju otežuje pogajanja. Minister But je bil prepričan, da Evropska unija prvič sama predlaga neenakopravnost s tem, ko kandidatkam ne omogoča 100-odstotnih neposrednih plačil za kmetijstvu, do katerih so upravičene članice.
Po besedah Zorana Kovača, direktorja Veterinarske uprave, Evropska unija za Slovenijo pomeni predvsem olajšanje, vsaj na veterinarskem področju, kjer bo na skupnem evropskem trgu marsikaj poenostavljeno, sicer pa je Slovenija na tem področju že usklajena s predpisi EU.
"Pogajanja na področju kmetijstva so ena najtežjih, ker je tam največ pravnega reda," je na vprašanje, kako ocenjuje dosedanja pogajanja in kaj pričakuje od nadaljnjih na tem področju, na naše vprašanje odgovoril minister za evropske zadeve in vodja ožje pogajalske skupine za pristop Slovenije k Evropski uniji dr. Janez Potočnik. Po njegovih besedah se vse bolj približujejo sklepni fazi, v katero so vpeta finančna vprašanja, o katerih se bo odločalo na koncu. Potek ocenjuje kot normalen in meni, da je tudi uspešen, saj naj bi pogajalci uspešno predstavljali naše ključne probleme, ki so drugačni kot pri drugih kandidatkah.
Dr. Potočnik po odzivih s strani Evropske komisije in članic
ostaja optimističen. Slovenske kmete med drugim najbolj skrbijo kvote, ki nam jih ponuja Evropska unija. O teh vodja ožje pogajalske skupine pravi, da pogajanja še potekajo ter da so bili vsaj na delovni ravni doseženi nekateri premiki od začetnih pogajalskih izhodišč. V tem trenutku je po Potočnikovih besedah še preuranjeno govoriti o tem, kakšni bodo končni rezultati, vendar so kvote uvedene tudi zaradi zaščite kmetov in tvorijo evropski pravni red; če na eni strani zahtevamo enakopravnost pri direktnih plačilih, ki se delno zagotavljajo iz lastnega proračuna, je potrebno pogledati tudi drugo plat, ki je pač povezana s kvotami. Določanje kvot pa mora temeljiti na objektivnih podatkih; premike lahko pričakujemo le z utemeljeno razlago naših problemov in statističnimi podatki.
Slovenija je kot prva izmed kandidatk za polnopravno članstvo zaključila fitosanitarni del in sedaj ima čas, da se temeljito pripravi, dobro predstavi in lobira za svoja stališča po državah članicah. Po drugi strani je Slovenija v drugačni poziciji kot večina kandidatk, saj imamo probleme, ki so bolj podobni tistim v državah članicah kot kandidatkah, žal pa stopamo v Evropsko unijo s članicami, ne s kandidatkami, še dodaja.
ak
PODLEHNIK / o delu občinskega odbora lds
Močni, kot še nikoli
V občinskem odboru LDS Podlehnik so pred kratkim analizirali rezultate svojega prvega mandata. Pred štirimi leti je bil na pobudo Alojza Novaka ustanovljen OO LDS, čeprav so bili takrat na tem območju le trije člani stranke in nekaj simpatizerjev.
"Aktivnosti so stekle," se danes spominja predsednik OO LDS Podlehnik Alojz Novak, "in že junija 1998 smo imeli 13 uradnih članov. Julija tega leta smo z ustanovitvijo občinskega odbora postavili temelje za nastop na lokalnih volitvah in stranka je ponudila kandidate za župana in občinske svetnike."
Stranka je na takratnih volitvah dosegla zavidanja vreden uspeh, tudi po njih pa v stranki niso spali, temveč naprej gradili svojo prihodnost, uspeh dela pa se je pokazal znova na volitvah leta 2000. OO LDS Podlehnik je, združen z ostalimi občinskimi odbori s haloškega območja in območja Dravskega polja (Kidričevega), ponudil volilcem
skupnega kandidata za poslanca v državnem zboru Antona Bu-tolena, ki je dobil v občini Podlehnik 52 odstotkov glasov, kar je tudi za stranko izjemen dosežek.
"Trenutno ima občinski odbor LDS 30 članov, kar pomeni, da se je njihovo število več kot podvojilo, zagotovo ob spoznanju, da ima stranka tudi v Podleh-niku zaupanje volilcev," poudarja Alojz Novak in nadaljuje: "Čeprav najmočnejša stranka, pa žal v občini Podlehnik ni mogla odigrati vidne vloge pri njenem razvoju. Pa ne po naši krivdi, temveč zato, ker za sodelovanje ni bilo volje na drugi strani. Za razjasnitev nekaterih netočnih informacij in razlag, ki se pojavljajo v Podlehniku, želim pouda-
riti, da je pred štirimi leti LDS odigrala pomembno vlogo pri ustanovitvi občine Podlehnik. Svet takratne krajevne skupno-
Alojz Novak, predsednik OO LDS Podlehnik
sti je imenoval šestčlansko komisijo za ustanovitev občine. Mene kot predsednika OO LDS so imenovali za predsednika komisije, za projekt nove občine sem bil tako zadolžen po dveh poteh. Ob pomoči nekaterih strokovnjakov in ob uspešnem lobiranju v stranki LDS na nivoju države sem uspel, da
smo dobili svojo občino."
Nadalje Alojz Novak navaja, da izredno zahtevna gradnja vodovoda v Halozah temelji na dogovoru iz julija 1998. leta, s sestanka v Gorišnici med predsedniki OO LDS s haloškega območja in takratnim ministrom za okolje in prostor Pavlom Gantarjem. Na sestanku so se dogovorili, da bo stranka LDS na nivoju države podprla projekte za izgradnjo vodovodnega omrežja in zagotovila sofinanciranje. "Stranka se je dogovora držala in lahko trdim, da če tega projekta ne bi podprla, vodovoda v Podlehniku še ne bi bilo."
Zgodovinski dogodek za stranko na haloškem območju je dejstvo, da je njihov kandidat Anton Butolen pred kratkim postal poslanec v državnem zboru. Še en dokaz, da so v prvih štirih letih v OO LDS Pod-lehnik delali dobro. Obljubljajo, da bodo v prihodnje delali še bolje in na doseženih rezultatih bodo temeljila njihova prizadevanja za boljši jutri. Vse pa je, poudarja Novak, odvisno od občanov, saj ti sami odločajo o svoji prihodnosti.
JB
CERKVENJAK / osrednja slovesnost ob občinskem prazniku
Sportno-kulturno-zab^^no
V petek, 21. junija, so se v Cerkvenjaku pričele prireditve ob 4. ob~inskem prazniku. Dopoldne so v {oli organizirali zaklju~no prireditev ob koncu {olskega leta, popoldne pa so se najmlaj{i iz vrtca skupaj s star{i odpravili na orientacijski pohod. Zve~er je bila otvoritev {olskega igri{~a, ki je pred občinskim praznikom dobilo novo asfaltno prevleko.
Po otvoritvi je potekal nogometni turnir veteranov, ki se ga je udeležilo pet veteranskih ekip, najbolj{a je bila ekipa [trunfi. V nogometu so se pomerile tudi tri ženske ekipe, zmagala je ekipa Nore krave. Vmes pa je potekala nogometna tekma med podjetniki in občinskimi svetniki (barve občine je zastopal tudi župan), ki se je končala z neodločenim izidom. Turnir je organiziralo {portno dru{tvo Cerkvenjak.
V soboto se je slavje pričelo s srečanjem občanov, starih nad 75 let, ki se ga je udeležilo okrog 90 občanov, organizirala pa ga je krajevna organizacija RK pod pokroviteljstvom občine. Popoldne sta potekala trim-ski pohod in trimski tek na 6-kilometrski progi, ki se ga je udeležilo 16 pohodnikov in 15 tekačev. V soboto zvečer pa je bil tradicionalni turnir v ma-
lem nogometu za pokal Gostišča pri Antonu. Med 18 ekipami so zmagali doma~ini.
Nedeljska osrednja slovesnost se je pri~ela ob 6.30 minut s preleti motornih zmajev aero-kluba Sr{en iz Cerkvenjaka, sledila je budnica z lenar{ko godbo MOL, zbrali pa so se tudi prapor{~aki doma~ih dru{tev in gasilska desetina ter se skupaj z občani, svetniki in županom odpravili k maši v cerkvi sv. Antona v Cerkvenjaku.
Pred osrednjo prireditvijo, ki je potekala pred domom kulture v Cerkvenjaku, so županu padalci domačega aerokluba prinesli zastavo občine, ki mu jo je predal predsednik aeroklu-ba Sršen Mirko Vršič. Nato je zbrane nagovoril župan občine Jože Kraner. Za kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Cerkvenjak, folklorna skupina domačega kulturnega društva
Prikaz starih običajev
in mešani pevski zbor društva upokojencev Cerkvenjak.
Člani turističnega društva so pripravili parado starih običajev in navad. Letos so prikazali podiranje dreves in spravilo drv. V paradi so sodelovali še člani Motokluba Slovenske gorice in društva rojaka Janeza Puha iz sosednjih Juršincev. Po končani proslavi je bila še otvoritev muzejske zbirke v Tušako-vi vili, ki jo je uredil domačin Feliks Rajh.
Na proslavi so podelili pri-
Prejemniki občinskih priznanj (z desne): predsednik komisije za priznanja J. Matjašič, Cvetka Hojnik, Janko Ploj, Edvard Pukšič, dr. Bernhard Rajh, Stanko Žmavc in Marija Žmavc ter župan Jože Kraner
znanja občine Cerkvenjak. Zlati grb je prejela Marija Žmavc, srebrnega dr. Bernhard Rajh in Edvard Pukšič, podelili pa so tudi tri bronaste; prejeli so jih Cvetka Hojnik, Janko Ploj in Stanko Žmavc.
Nato je v Brengovi potekalo še tekmovanje v košnji trave, ki ga je organiziralo domače turistično društvo. Pomerilo se je 16 moških in 6 žensk. Pri moških je bil najboljši Jože Majer pred Štefanom Žižkom in Jo-škom Zorkom. Pri ženskah pa je zmagala Dragica Majer pred Ivanko Firbas in Alojzijo Ploj.
V nedeljo popoldan je ŠD Cerkvenjak organiziralo še tekmovanje v streljanju z zračno puško za četrti pokal občine Cerkvenjak. Udeležilo se ga je 65 članov - najboljši je bil Dominik Slekovec in 15 osnovnošolcev, pri katerih je zmagal Tadej Rojs. Pri ženskah si je največ krogov pristreljala Nataša Kocbek.
Na predvečer dneva državnosti so v Cerkvenjaku organizirali 2. družabni večer občanov ob lipi samostojnosti, kjer so pripravili zabavne igre, turistično društvo pa je najzaslužnejšim članom podelilo priznanja.
Prireditve ob 4. občinskem prazniku bodo zaključili v soboto, 29. junija, ko bo otvoritev likovne razstave 5. mednarodne poletne likovne delavnice za mlade, ki se je na turistični kmetiji Firbas v Cogetincih pričela v nedeljo, 23. junija.
Zmago Šalamun
PTUJ / humana umetnost
Slikarji za letovanje otrok
Od petka do nedelje je potekala na Ptuju slikarska kolonija pod imenom Humana umetnost. Deset slovenskih akademskih slikarjev je ustvarjalo platna vnaprej dolo~enega formata, motiv ustvarjanja pa je bila veduta Ptuja. Nastala so zanimiva slikarska dela, saj so bili ustvarjalci slikarji, ki praviloma ustvarjajo abstraktna dela, veduta mesta pa je vendarle zavezujoča.
V nedeljo je bila predstavitev slik na igrišču za golf, slike so bile razstavljene na skrbno pokošeni travi, ptujska veduta pa je dobila najrazličnejše upodobitve, od klasične barvitosti in prepoznavnosti našega mesta, umirjenosti barv in forme do pestrega, izrazitega kolorita. Vsak umetnik je na svoj način predstavil Ptuj z gradom, ki je že do sedaj navdihoval slikarje.
Posebnost kolonije je tudi v humanosti, saj so slikarji izkupiček od slik namenili za letovanje otrok iz družin, ki si tega ne morejo privoščiti.
Slikali so: Dušan Fišer, Tomaž Plavec, Viktor Reber-nak, Žarko Vrezec, Jurij Kalan, Huiqin Wang, Lucija Močnik, Natalija Seruga in Mojca Zlo-karnik, medtem ko je Andrej Brumen Čop zbolel in bo sliko ustvaril kasneje.
Slike so odkupila podjetja: Ta-lum Kidričevo, Perutnina Ptuj, Mercator SVS, Silkem Kidričevo, Cestno podjetje Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj, Albin Promotion Lovrenc na Dravskem polju, Goya špedicija Ptuj, Občina Kidričevo in Lego A Kidričevo. Slike so bile
razdeljene kupcem z žrebom, dobili pa so tudi donatorske listine.
Prireditev, ki so jo organizirali iz Taluma Darko Ferlinc, Društvo prijateljev mladine Ptuj in
Center interesnih dejavnosti, je vodila Nevenka Dobljekar.
V imenu Društva prijateljev mladine se je slikarjem in do-natorjem zahvalila predsednica društva Nataša Zagoranski ter med drugim dejala, da bodo z dobljenimi sredstvi od slik lahko omogočili letovanje okrog štiridesetim otrokom, ki jih bodo izbrali v sodelovanju s Centrom za socialno delo Ptuj.
Franc Lačen
ZAHVALA
Organizatorji se ob tej priložnosti zahvaljujemo donatorjem — slikarjem: Dušanu Fišerju, Tomažu Plavcu, Viktorju Re-bernaku, Žarku Vrezcu, Juriju Kalanu, Huiqin Wang, Luciji Močnik, Nataliji Seruga, Mojci Zlokarnik, Andreju Brumnu Copu.
Hvala podjetjem, ki so odkupila slike slikarjev: Talum Kidričevo, Perutnina Ptuj, Mercator SVS, Komunalno podjetje Ptuj, Silkem Kidričevo, Cestno podjetje Ptuj, Albin Promotion Lovrenc na Dravskem polju, Občina Kidričevo, Goya špedicija Ptuj in Lego A Kidričevo.
Hvala tudi podjetjem, ki so omogočila samo izvedbo kolonije: Talum Kidričevo, Prenočišča Krapša, Vital Kidričevo — restavracija Pan, Gostilna Amadeus Ptuj in Storal Kidričevo.
Organizatorji
Izvedeli smo
NOVI (STARI) DIREKTOR BOLNIŠNICE
Na seji sveta zavoda splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki je bila 21. junija, so imenovali novega direktorja bolnišnice. V zakonitem roku se je na razpis prijavil le en kandidat, dosedanji direktor Lojze Arko, ki mu je svet zavoda zaupal vodenje bolnišnice še za en mandat. Za imenovanje potrebuje Lojze Arko še sklep slovenske vlade.
NOVA RAVNATELJICA GIMNAZIJE
Svet javnega zavoda Gimnazija Ptuj je na seji 21. junija imenoval za ravnateljico Melani Centrih iz Ptuja. Njen mandat traja pet let in prične veljati po soglasju ministrstva za šolstvo.
ORMOŠKI RAZVOJNI PROGRAM
Občina Ormož pripravlja razvojni program za obdobje 2002-2006 in v zvezi s tem vabi vse, ki ga želijo sooblikovati, se z njim seznaniti in o njem podati koristne pobude in predloge na javno razpravo, ki bo v četrtek, 27. junija, ob 19. uri v prostorih ormoškega gradu.
EUROPARKOV PRISPEVEK FESTIVALU LENT
V mariborskem nakupovalnem središču Europark so se odločili, da na svojevrsten način prispevajo h kulturnemu dogajanju v štajerski prestolnici. Med festivalom Lent, ki pritegne številne obiskovalce iz Slovenije in tujine, se zaradi premajhnega števila parkirnih prostorov za njegove obiskovalce vsako leto pojavijo še dodatne težave. V Europarku so se zato odločili za podaljšano obratovanje parkirišča v času festivala. Tako obiskovalcem med 21. junijem in 7. julijem omogočajo brezplačno parkiranje na Europarkovih parkirnih prostorih. Ob delavnikih in nedeljah bodo parkirišča odprta do 23. ure, ob sobotah pa vse do druge ure zjutraj.
CERTIFIKAT ISO MESTNI OBČINI MARIBOR
Mestna občina Maribor je kot prva v Sloveniji prejela certifikat kakovosti ISO 9001:2000. Za standard kakovosti se je odločila iz želje po povečanju produktivnosti, racioa-nalnem poslovanju in novi kulturi dela. Slovesna podelitev certifikat je bila včeraj v viteški dvorani mariborskega gradu, županu mestne občine Maribor Borisu Soviču pa ga je izročil predsednik države Milan Kučan. (ak)
SPOMENIK JANEZU PUHU V GRADCU
^red razvojnim centrom podjetja Magna Stayr v avstrijskem Gradcu bodo danes ob 13.30 ob 140. obletnici rojstva Janeza Puha odkrili njegov spomenik. Izumitelj in industrijalec Janez Puh je bil rojen v Saku{aku pri Jur{incih, kjer od lanskega leta stoji Puhova cimra~a. (ak)
DIABETIKI NA DOLENJSKO
Dru{tvo diabetikov Ptuj organizira za svoje ~lane izlet na Dolenjsko, ki bo 13. julija. Ogledali si bodo Muljavo, Sti~no in izvir Krke. Cena izleta s prevozom in kosilom je tri tiso~ tolarjev. Prijave sprejemajo vsak dan v diabetolo{kih ambulantah, na sedežu dru{tva pa 3. in 10. julija. Odhod bo ob sedmih izpred železni{ke postaje Ptuj.
ZA VEČJO UREJENOST MESTA
Mestna ob~ina Ptuj, LTO Ptuj in Turisti~no dru{tvo Ptuj so na me{~ane, podjetja in ustanove naslovili novo pro{njo za pomo~ pri urejanju okolja in dodatnem ocvetli~enju mesta. 12. julij, ko bo Ptuj obiskala mednarodna ocenjevalna komisija v okviru tekmovanja Entente Florale, se hitro približuje, napak v okolju, ki bi jih do tega datuma morali popraviti, pa je {e veliko. Ker gre za skupni projekt mesta in ob~anov, naj bi se v aktivnosti vklju~ili vsi, ki živijo in delajo v tem okolju. 12. julija je na Ptuju tudi tradicionalni festival doma~e zabavne glasbe, na katerem bodo vižali najbolj{i slovenski ansambli, ki se bodo v olep{anem Ptuju zagotovo {e bolje po~utili kot
TA TEDEN NA PTUJSKI TV
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativni oddaji se bodo zvrstili prispevki s proslave ob dnevu državnosti in enajstem teku maratoncev ob mejah Slovenije, odprtju novega dializnega oddelka in fizioterapije v ptujski bolni{nici, ustanovnem ob~nem zboru Pokrajinske zveze dru{tev upokojencev Spodnjega Podravja, podelitvi priznanj odli~njakom in najbolj{im {portnikom v mestni ob~ini Ptuj, novih prostorih do-pisni{tva radia Slovenije na Ptuju, humanem dejanju slikarske kolonije, novi razstavi v galeriji Tenzor, novi zgodovinski reviji Studia Historica Slovenica in razstavi o varovanju premoženja v mestni hi{i na Ptuju. Sledila bo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
MG
LENART / zupan ivan vogrin nasprotuje regijam
"Nobenega pozitivnega utinka ne vidim"
V zadnjem času se veliko govori o regionalizmu, veliko je predlogov, kako oblikovati pokrajine. Vlada zagovarja upravno-administrativne pokrajine, te pa bi po mnenju nekaterih še povečale birokracijo. V združenju dvanajstih razvojnih agencij pa so prepričani, da je treba pokrajine graditi na inovativnem in razvojnem menedžmentu.
Prejšnji ponedeljek so v državnem zboru predstavili mnenja o spremembah ustave, ki zadevajo lokalno samoupravo oziroma uvajanje regionalizma, obstajata pa tudi predloga za spremembo ustave - za ~rtanje 143. ~lena ustave.
Ustavna komisija obravnava dva predloga spremembe 143. ~lena ustave. V prvem predlogu je skupina 33 poslancev že leta 1999 predlagala ~rtanje 143. ~lena ustave, ki je po njihovem mnenju sporen, ker odlo~itev o drugi stopnji lokalne samouprave - o združevanju v pokrajine - prepuš~a ob~inam. Drugi predlog je pripravila vlada, ki
predlaga naj se z zakonom ustanovijo pokrajine kot širše lokalne skupnosti v vmesnem prostoru med državo in ob~-inami.
Minister za notranje zadeve Rado Bohinc meni, da je sprememba ustavnih ~lenov za oblikovanje pokrajin nujna. Po njegovem mnenju nas k ustanovitvi pokrajin vodijo trije glavni razlogi: nujnost decentralizacije, zmanjšanje razlik v stopnji razvitosti posameznih regij in upoštevanje za evropske razmere zelo pomembnega na~ela subsidiarnosti.
Pri mnogih se pojavlja bojazen, da bi v Sloveniji s po-
krajinami nastala samo nova, vmesna tvorba, ki bi imela predvsem upravno-politi~ne pristojnosti, ne pa bistvenega vpliva na hitrejši razvoj posameznih pokrajin. Med slednjimi je tudi
Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin
lenarški župan mag. Ivan Vogrin, ki na vprašanje, ali bi s pokrajinami zmanjšali centrali-
ROGOZNICA / ustanovili pokrajinsko zvezo društev upokojencev
Letom dodajajo življenje
V dvorani Slovenjegoriške čete na Rogoznici so se v sredo, 20. junija, sestali predstavniki 40 društev upokojencev iz 16 občin na območju Ptuja in Ormoža ter ustanovili Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Spodnje Podravje. Za predsednika so soglasno izvolili enega od pobudnikov Mirka Bernharda, sicer predsednika Zveze društev upokojencev Ptuj, ki je povedal, da bo nova pokrajinska zveza vključevala blizu 15.000 upokojencev.
Z vklju~evanjem Slovenije v mednarodne integracije in spremembami na podro~ju lokalne samouprave, ki naj bi omogo~-ile ustanovitev pokrajin, decentralizacijo in boljše možnosti za enakomerni regionalni razvoj, so tudi v upokojenskih vrstah prepri~ani, da bo Spodnje Po-dravje kmalu dobilo samostojno pokrajino. Zato želijo po besedah Mirka Bernharda z ustanovitvijo Pokrajinske zveze društev upokojencev tudi oni vplivati na oblikovanje in ures-ni~evanje tega cilja. Prvo pokrajinsko zvezo v naši regiji je omogo~ila Zveza društev upokojencev Slovenije, ki naj bi se še letos prek vseh 265.000 slovenskih upokojencev reorganizirala v 12 pokrajinskih zvez.
Zanimivo je, da je bila že daljnega leta 1947 v takratnem Ptujskem okraju ustanovljena prva podružnica društev upokojencev prav v Ptuju. Koncem leta
1975	so se vse dotedanje podružnice preimenovale v samostojna društva, ta pa so februarja
1976	ustanovile Zvezo društev upokojencev Ptuj. Isto leto je bila v Ljubljani ustanovljena Zveza društev upokojencev Slovenije. Na željo ~lanov vseh društev se je Zveza društev upokojencev Ptuj preoblikovala v Obmo~no zvezo Ptuj, v kateri je letos v~lanjenih 32 društev z ve~ kot 9832 ~lani. Če k temu primaknemo še Zvezo društev upokojencev Ormož, ki v osmih društvih vklju~uje ve~ kot 2800 upokojencev, potem je na dlani, da prva Pokrajinska zveza društev upokojencev za Spodnje Podravje vklju~uje okoli 14.000 ~lanov iz 40 društev upokojencev Ptuja in Ormoža. Predsednik te zveze Mirko Bernhard je ob ustanovtvi posebej poudaril, da niso nikakršna strankarska
ali politi~na organizacija, njihovo delovanje pa bo usmerjeno predvsem na podro~ju sodelovanja med posameznimi društvi, na socialnem in kulturnem podro~ju ter na podro~ju šport-
Mirko Bernhard, prvi predsednik Pokrajinske zveze upokojencev. Foto: M. Ozmec
no-rekreacijske dejavnosti, iz-letništva in skupnih akcij. S 1. julijem torej preneha delovati dosedanja Obmo~na zveza društev upokojencev Ptuj, saj bo njeno delo nadaljevala v razširjeni obliki prva pokrajinska zveza za Spodnje Podravje.
Na ustanovnem ob~nem zboru je zbranim zaželel dobrodošlico predsednik društva upokojencev Rogoznica Feliks Bagar, o aktualnih nalogah slovenskih upokojencev pa je govoril predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Vinko Gobec, ki je ugotovil, da so upokojenci kljub starosti zadnja leta storili precej, saj so prepoznavni v slovenskem prostoru, tvorno so sodelovali pri spremembi pokojninske zakonodaje, njihova parola pa je: "Dobro delavcem -dobro upokojencem!" Glede na to, da so nestrankarska in nepoliti~na organizacija in da tvorijo 29 odstotkov volilnega telesa, je pozval vse upokojence, da na volitvah volijo le upokojence. Zavzel se je tudi za ve~ji rekreacijski dodatek upokojencem in svoje razmišljanje sklenil z ugotovitvijo, da morajo biti nenehno na preži, da jih ne bi spet kdo po žepu .... V imenu mestne ob~ine Ptuj pa je zbrane pozdravil tudi župan Miroslav Luci ter jim ob tem zaupal, da upokojence na ptujskem spoštujemo. Morda tudi zaradi tega, ker je kar tretjina ~lanov sveta mestne ob~ine Ptuj iz upokojenskih vrst.
Kulturni program so pripravili pevski kvintet DUR društva upokojencev Rogoznica, moški pevski zbor Jezero pod vodstvom Ladislava Pulka ter otroška folklorna skupina Klopotec FS Bolnišnice Ptuj.
M. Ozmec
BREZOVCI / DRUGO SREČANJE SEDANJIH IN NEKDANJIH PREBIVALCEV
Najprej križ, nato veselje
Prebivalci, ki živijo v vasi Brezovci pod Poienšakom ali so živeli v tem kraju nekoč, se bodo že drugič srečali. V nedeljo, 30. junija, ob 14. uri se bodo zbrali na igrišču v Brezovcih in se peš odpravili do kraja, kjer je nekoč stal Petkov križ. Po več kot 15 letih so krajani postavili novi križ in ob 15. uri ga bo domači župnik Slavko Štefko blagoslovil. Nato se bodo vrnili na igrišče, kjer se bo nadaljevalo srečanje. Ob pikniku bo prvo vaško tekmovanje v balinanju na novi balinarski stezi.
Za zabavni del bo v uvodu poskrbela Pihalna godba iz Dornave, nato pa bo naprej igral ansambel Mlada Slovenija.
MS
zacijo države, pravi: "Izkušnje - konkretno iz Nem~ije - kažejo nasprotno: pokrajine pomenijo še ve~jo centralizacijo, kar v Sloveniji pomeni manj razvojnega denarja in ve~ za birokracijo. Imamo podatke za ob~ino Raubling na Bavarskem v Nem~iji, ki ima 11.500 prebivalcev, enako kot ob~ina Lenart. Ta ob~ina pla~uje za funkcioniranje pokrajine 3,5 milijona ev-rov, kar pa pomeni, da bi tudi ob~ina Lenart pla~evala za delovanje pokrajine nekaj 100 milijonov tolarjev. Ob~ina Raubling pla~uje za delovanje pokrajine približno enako, kot ima investicijskih sredstev, enako bi se zgodilo pri nas. Ta denar bi bil spet namenjen pove~anju državne birokracije. Že prej smo bili prepri~ani, z obiskom na Bavarskem pa se je to samo še potrdilo, da Slovenija kot majhna dežela z dvema milijonoma
prebivalcev, kar je malo ve~je evropsko mesto, ne potrebuje pokrajin."
Slovenija je centralizirana država, kako jo decentralizirati? Mag. Ivan Vogrin: "Če bi vlada želela Slovenijo decentralizirati, bi lahko to naredila na preprost na~in. Menim pa, da ji to ni ravno v interesu, kajti bistvo je, da se nekaj dogaja in da dobimo še kakšnega birokrata ve~. Država bi morala na ob~-ine prenesti ve~je pristojnosti na podro~ju urejanja prostora in komunalnih dejavnosti, na upravne enote, ki jih je 60, pa bi prenesla del pristojnosti, ki so sedaj skoncentrirane v Ljubljani. To pa pomeni, da bi z istim številom ljudi zelo lepo pokrili podro~je celotne Slovenije in z zelo preudarnim pristopom bi to delovalo. Pri pokrajinah je odzivni ~as, da se neka stvar uredi, bistveno daljši, kot ~e jih ni. Zaradi naštetih vzrokov niti jaz niti to okolje nad nastankom pokrajin nismo navdušeni in ne vidimo nobenega pozitivnega u~inka."
Zmago Šalamun
HAJDINA / s proslave ob dnevu
drZavnosti
V	znamenju dosežkov
V	kulturni dvorani na Hajdini je bila 21. junija osrednja slovesnost ob letošnjem prazniku dneva državnosti v občini Hajdina. Pripravili so priložnostni kulturni program, slavnostni govornik župan Radoslav Simonič pa je spomnil na rojstvo države pred enajstimi leti, na osamosvojitveno vojno, na aktualno politično dogajanje v državi, še posebej v povezavi z načrtovanimi evropskimi integracijami.
V teh prazni~nih dneh pa je bogato tudi dogajanje v sami ob~ini Hajdina. Prejšnjo sredo je bila v OŠ slovesnost ob za-klju~ku šolskega leta. Ob~ina Hajdina se lahko pohvali, da je edina na Ptujskem, ki je v celoti kupila dializni aparat za potrebe novega dializnega oddelka v ptujski bolnišnici, ki so ga odprli 21. junija. V ~asu županovega obiska nove dialize sta bila na oddelku dva bolnika iz te ob~ine. Hajdinski župan je pre-
Odličnjaki leta 2002 v občini Hajdina so: Maja Ojsterš-ek, Nuša Bedrač, Aleksander Gašljevič, Davor Ules, Jernej Hazimali in Gregor Vidovič, ki so bili odlični vseh osem let v OŠ Hajdina, odlični v 9. razredu so bili Lea Dajčbauer, David Pesek, Marko Drevenšek, Peter Mertelj in Katja Posavec ter Katja Markež in Neva Sto-jadinovič, ki sta bili osem let odlični v OŠ Breg.
Ob dnevu državnosti so v občini Hajdini odprli razstavo likovnih del slikarja samouka Hajdinčana Zvonka Gojkoviča; z zanimanjem si jo je ogledal tudi župan Radoslav Simonič. Foto: Črtomir Goznik
pri~an, da bi ljudje morali ve~-krat na ogled takšnih prostorov, saj bi se s tem mo~neje zavedli vrednot življenja.
V soboto je bilo veliko gasilsko tekmovanje v Hajdošah, v ponedeljek je župan sprejel od-li~njake osmih razredov in prve generacije 9-letke iz OŠ Hajdina ter dve odli~njakinji, ki sta osem let obiskovali OŠ Breg.
Ta konec tedna se bodo pri~-ele prireditve ob 90-letnici PGD Hajdina. V nedeljo pa bo na nogometnem igriš~u na Spodnji Hajdini vrhunec praznovanja, ki ga bodo povezali s praznikom Dneva gasilca Obmo~ne
gasilske zveze Ptuj. Hajdinski župan je ob koncu svojega govora izrazil prepri~anje, da bomo tako kot pred enajstimi leti, ko smo dobili lastno državo, tudi v bodo~e znali krojiti lastno usodo.
Ob prazniku dneva državnosti je svoj dan do~akal tudi slikar samouk Zvonko Gojko-vi~, ki je svoja slikarska dela prvi~ samostojno razstavil, zato ima razstava zanj še toliko ve~-ji pomen. Navdušeni nso bili ad ustvarjanjem svojega rojaka tudi drugi ob~ani.
MG
MARKETING
Plan medijev
l.del
Po izdelavi kreativne strategije začne kreativni del agencije (tek-stopisci in oblikovalci) kreirati oglase (o izdelavi oglasa bomo pisali v prihodnje). Medijski planerji pa za~nejo isto~asno medijski del strategije, kjer določijo način ogla{evanja v medijih. Planerji so odvisni od proračuna, namenjenega objavam, ter od izdelanih strategij in kreativnih re-{itev.
Medijski planerji morajo do-lo~iti medijske cilje in izdelati medijsko strategijo, tej pa sledi izpeljava strategije v praksi.
Medijski cilji
Medijsko planiranje oz. določitev ogla{evanja v medijih se sestoji iz vrste zelo zapletenih odločitev, saj je od določitve predvajanja in objavljanja oglasov odvisen uspeh akcije ter posledično prodaje izdelkov in ugleda podjetja, ki ogla{uje. Podatke, potrebne za medijsko planiranje, lahko kupite pri podjetju Mediana, v kratkem pa bodo dosegljivi tudi podatki iz Nacionalne raziskave branosti (Cati), ki jo opravljajo z namenom pomoči medijskim planerjem pri določanju medijev, v katerih se bo ogla-{evalo.
Medijski planerji morajo odgovoriti vsaj na slede~a
vpra{anja:
-	Koliko potro{nikov je potrebno doseči? Doseg potro{nikov je odvisen predvsem od proračuna, namenjenega ogla{evanju. Večji kot je proračun, večji delež potro-{nikov je možno doseči.
-	V katerih medijih naj bo oglas objavljen? Izbirati je potrebno medije, ki jih ciljne skupine potro{ni-kov spremljajo. Oglas za smuči je tako nesmiselno objaviti v reviji, ki se ukvarja s ponudbo poletnih počitnic.
-	Kolikokrat naj potro{nik vidi oglas? Tudi {tevilo objav je odvisno od proračuna, saj si lahko z vi-{jim proračunom privo{čimo več objav.
-	Kdaj naj se oglas pojavi v mediju? Potrebno je pravilno planiranje, saj je izdelek potrebno predstavljati, ko je največja možnost prodaje. Po drugi strani pa je zanimanje za izdelek potrebno povečati z oglasi tudi takrat, ko zanj ni zanimanja.
-	Na katerih trgih in regijah naj se oglas pojavi? Nekateri se bodo zadovoljili z ogla{evanjem na regionalni ravni (npr. Štajerska), drugi bodo pokrili območje celotne države. Spet tretji pa se bodo odločili za ogla{evanje v več državah naenkrat (Belinka).
-	Koliko denarja se lahko porabi za posamezni medij? Odgovor je odvisen od pomena medija in ciljnih skupin potro{nikov. Bolj kot je zanimiv medij, več je zanj potrebno potro{iti.
Ko so zgornji odgovori znani, lahko začnemo pisati strategijo in izvedbo akcije.
Pi{ite na e-naslov:
zlato.ogledalo@radio-tednik.si alifidelJorever@yahoo.com. Vaše komentarje, vp-rašanja in p-ripom-be bomo z veseljem upoštevali pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
KIDRIČEVO / 5. občinski praznik in 11. dan državnosti
Deset dni prazniinih prireditev
V počastitev 5. praznika občine Kidričevo so pripravili vrsto kulturnih, športnih, gasilskih in zabavnih prireditev, ki so se zvrstile v desetih prazničnih dneh, od četrtka, 13., do nedelje, 23. junija, ko so jih sklenili z osrednjo proslavo, na kateri so podelili tudi najvišja občinska priznanja.
Letošnji program praznovanja so pričeli v četrtek, 13. junija, s predstavitvijo knjige domačina Rajka Topolovca in s spremljajočo razstavo mednarodnega mojstra fotografij Sto-jana Kerblerja. 15. junija je v restavraciji PAN potekalo 3. srečanje vseh kulturnih in pro-
V petek, 21. junija, so v Kungoti pripravili 4. srečanje ljudskih pevcev pod naslovom Pesem naj doni, na katerem se je v organizaciji društva upokojencev kidričevo in Pevk druge pomladi predstavilo kar 10 skupin in trije zbori, v Lovrencu pa je potekal nočni turnir v ma-
Grb občine Kidričevo je župan Alojz Šproh izročil (od leve) NK Aluminij, Matjažu Pernatu in Milanu Mundi
svetnih društev občine Kidričevo, na tamkajšnjem teniškem igrišču pa so v soboto in nedeljo izvedli turnir.
Prireditve so nadaljevali v sredo, 19. junija, ko so se kljub skorajda neznosni vročini v športnem parku v Apačah pomerile ekipi svetnikov in športnikov občin Starše in Kidričevo. V nogometu je zmagala ekipa občine Kidričevo s 3:2, v košarki pa so bili boljši gostje iz občine Starše, saj so domačine premagali s 69: 61.
lem nogometu.
Največ prireditev je bilo v soboto, 22. junija, ko so se od 9. ure dalje v Kidričevem srečali lastniki starodobnih vozil in se podali na krožno pot po občini. V restavraciji Pan so ob 11. uri odprli razstavo izdelkov društva žensk, v Kidričevem so izvedli še tradicionalni kolesarski maraton, v Šikolah pa gasilsko tekmovanje, na katerem so sodelovali predstavnice in predstavniki vseh osmih gasilskih društev, v Apačah pa so popol-
dne izvedli še turnir veteranov v malem nogometu. Na njem je sodelovalo 6 ekip, zmagovalni pokal in nagrado pa je prejela ekipa Šnebajsari iz Apač. Nagrado za najboljšega strelca je prejel Boris Bavdek, za najbo-
prejel moški pevski zbor TA-
LUM kot edina sekcija ljubiteljske kulturne dejavnosti, ki neprekinjeno deluje vse od ustanovitve leta 1948 do današnjih dni, ko zbor vodi Ladislav Pulko. V imenu vseh pevcev
Najvišje občinsko priznanje je Talum pod vodstvom Ladislava
ljšega vratarja pa Miran Kovač-ec - oba iz ekipe Šnebajsari.
Osrednjo in sklepno slovesnost ob 5. občinskem prazniku, ki so jo združili s praznovanjem 11. dneva državnosti, pa so pripravili v nedeljo, 23. junija, popoldne v dvorani PAN, ki je bila kljub vročini polna gostov in županov sosednjih občin ter seveda domačinov. Slavnostni govornik kidričevski župan Alojz Sprah je ob uspehih ki so jih nanizali v občini v zadnjem obdobju, o čemer smo obširneje pisali v prejšnjem Tedniku, opozoril tudi na usodne dogodke v letu 1991, ki so omogočili samostojno pot naše države.
Ob prazniku so podelili najvišja občinska priznanja. Plaketo občine Kidričevo je na predlog občinskega sveta letos
DESTRNIK / nezadovoljni krajani zaprli cesto
Uresničili grožnjo
Krajani Zasadov v občini Destrnik so se v petek, 31. maja, sestali na sestanku vaškega odbora in krajanov in izrazili nezadovoljstvo do občine pri gradnji javne razsvetljave in odmeri cestišča. Od občine so zahtevali odgovor 15 dneh, če pa ga ne prejmejo, so zagrozili z zaporo ceste.
Krajani Zasadov v pogovoru s policisti in predstavnikom občine Destrnik ob cestni zapori
Od destrniške občinske uprave je predsednik vaškega odbora Anton Potr~ prejel odgovor v četrtek, 20. junija. Vendar krajani z njim niso bili zadovoljni, zato so v petek, 21. junija, zjutraj zaprli cesto Zasadi — Destrnik. Razburjeni so povedali, da so razočarani glede gradnje
razsvetljave, in pravijo, da jih občina Destrnik vleče za nos, ker ni izpolnila obljub. Iz občinskega proračuna namenjenih 1,9 milijona za razsvetljavo v Zasadih in odmero ceste so po mnenju vaščanov preusmerili za druge namene. Krajani so tudi že plačali položnice za gradnjo
razsvetljave, občina pa ne nadaljuje investicije.
V petek popoldne so policisti in inšpektorica uspeli prepričati krajane, da so cestno zaporo odstranili. Na zapori pa se je z razočaranimi krajani pogovarjal tudi direktor destrniške občinske uprave Miran Ceh in povedal: "V upravi izvajamo sprejet proračun za letošnje leto. V njem je tudi del sredstev za izvedbo javne razsvetljave v Za-sadih. Nekaj del je bilo opravljenih v lanskem letu, del pa bo letos, skladno s planiranimi sredstvi. Kar se tiče odmere, smo se v občini sistemsko lotili tega dela in tako vse ceste pred modernizacijo odmerimo. Cesta v Zasadih je bila zgrajena leta 1984, zato to ni napaka tega občinskega sveta. V proračunu pa tudi nimamo toliko sredstev, da bi lahko vse ceste odmerili naenkrat."
Krajani in predstavnik občine so se dogovorili, da se bodo o problematiki javne razsvetljave v Zasadih in odmeri ceste pogovarjali 28. junija na redni seji občinskega sveta, ko bodo svetniki govorili tudi o rebalansu proračuna.
Zmago Šalamun
letos prejel moški pevski zbor Pulka
je plaketo občine sprejel novi predsednik zbora Edvard Hoj-ski. Župan Alojz Šprah pa je letos podelil tudi tri občinske grbe. Prejeli so jih nogometni klub Aluminij, plavalec Matjaž Pernat ter vsestranski aktivist Milan Munda.
Ob prazniku je župan Alojz
Šprah izročil še knjižne nagrade in čestital 13 zlatim učencem osnovne šole Kidričevo, ki so vseh osem razredov končali z odliko. Zlati učenci so Maša Krajnc, Sanja Metli~ar, Vanja Fišer, Marko Sori, Rok Panik-var, Marko Zmazek, Barbara Dobi~, Nina Lubec, Rok Korošec, Martin Sagadin, Drejc Jablo~nik, Iztok Strucl in Matjaž Turk. Poleg knjižnih nagrad po izbiri dobitnikov je župan vsakemu zlatemu učencu izročil še počitniško nagrado - po 10 vstopnic za obisk v ptujskih Termah (kopališče v Kidričevem je
namreč tudi to sezono zaprto).
V imenu vseh sodelujočih županov je županu in občini Kiričevo ob prazniku čestital župan sosednje občine Hajdina Radoslav Simoni~, v imenu podjetja Certus pa je se je čestitkam pridružil direktor ptujske enote Certusa Janez CafUta ter županu Alojzu šprahu izročil spominsko likovno darilo.
Dvojno praznovanje so v Kidričevem nadaljevali s kulturnim programom, ki so ga pripravili godba na pihala Ta-lum pod vodstvom Štefana Gar-kova in moški pevski zbor Talum pod vodstvom Ladislava Pulka, slovesnost pa zaokrožili z zabavnim delom in ansamblom Ekart iz Prepolj.
M. Ozmec
Posebne knjižne nagrade in vstopnice za ptujske terme je pre-rjelo 13 zlatih učencev OŠ Kidričevo. Foto: M. Ozmec
mmtfmifam,
ORMOŽ / sprejem za odličnjake
Ormoški župan pripravi vsako leto dan pred državnim praznikom sprejem za zlate odlic-njake. Letos jih je 63, od tega 42 osnovnošolcev in 21 gimnazijcev. Najvec - petnajst - jih je iz OŠ Ormož, OŠ Velika Nedelja jih ima osem, prav toliko OŠ Središče ob Dravi, pet OŠ Tomaž pri Ormožu, štiri Miklavžu in enega OŠ Ivanjkovci.
SVETI TOMAŽ / četrti krajevni praznik
Krajevna skupnosti Sveti Tomaž praznuje 3. julija, na go-dovni dan farnega zavetnika sv. Tomaža, četrti krajevni praznik. Prireditve so se pričele 22. junija s turnirjem v malem nogometu, 25. junija so se krajani odpravili na pohod do Koračic k ribniku, kjer se je ta dan predstavil turistični podmladek OŠ Tomaž, 26. junija so pripravili sprejem za vse nad sedemdeset let stare, danes popoldan bo tekmovanje v streljanju z zračno puško, zvečer ob 20. uri pa bo v domu
krajanov planinski večer. Jutri zvečer ob isti uri bo srečanje mladih, v soboto popoldan gasilska vaja, ob 16. uri v domu krajanov proslava ob krajevnem prazniku, nato pa v šoli ogled likovne in kulinarične razstave ter srečanje krajanov v centru Sv. Tomaža. V nedeljo bo dopoldne cerkveno praznovanje ob 4. prazniku KS Sv. Tomaž.
ORMOŽ / proslava brez govornika
V ponedeljek, 24. junija, po proslavi v počastitev dneva državnosti (ob tej priložnosti ni bilo "slavnostnega" govornika, bil je samo kulturni program, v katerem so sodelovali solisti mariborske opere) in odkritju doprsnega kipa dr. Stanka Cajnkarja, je bilo ob 20.30. uri z gledališkim prizorom v izvedbi gledališkega igralca Gregorja Geča in Vesne Danilovič začetek Ormoškega poletja 2002. V nadaljevanju je bil še ognjemet in koncert Jana Plestenjaka.
ORMOŽ — zaključni nastop plesnih skupin plesne šole pandora
Minuli četrtek je bil v ormoškem domu kulture izjemni kul-
RADIOPTUJ
89,8-98,£»I043mhz
turni dogodek. Pod naslovom "Zaplešimo v poletje 2002" so se gledalstvu predstavile plesne skupine Plesne šole Pandora iz Ormoža, ki delujejo pod mentorskim vodstvom Tomaža Bol-carja.
VT
TRNOVSKA VAS /
predavanje in srečanje
Turistično društvo Trnovska vas, ustanovljeno maja letos, šteje 55 članov, vodi pa ga Angelca Fras. V petek, 28. junija, ob 20. uri organizirajo v domu krajanov predavanje o zdravilnih zeliščih, na katerem bo Simon Petrovič iz Ptuja na svojstven način predstavil, "da za vsako bolezen rožca raste". V soboto, 29. junija, pa člani turističnega društva organizirajo sprejem in srečanje s Puhovimi motoristi (oldtimerji), ki bo 10.30 uri na igrišču v Trnovski vasi.
ZŠ
vsak četitek
TEDNIK
vaša štajerska kionika nabiialnik@iadio-tednik.si
OBČANOM OBČINE DUPLEK ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU ZA DOSEŽENE USPEHE IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE!
soDEiAvci Tednika in Radia Png
DUPLEK / pogovor z janezom ribičem
Premalo iasa, premalo denarja
Občina Duplek zajema deset naselij, v katerih živi šest tisoč prebivalcev. Zaradi naravnih lepot in boljšega življenjskega standarda pa se število prebivalcev v zadnjem času povečuje. V občini je zelo pestro društveno in družabno življenje, saj deluje že 46 društev. Tudi zasebništvo je zelo razvito, saj je v občini več kot 250 podjetnikov in obrtnikov. Največ se jih ukvarja s trgovino.
"V zadnjih letih so v občini opravili veliko drobnih stvari, ki so zelo pomembne za kvalitetno življenje. A če upoštevamo, da imamo v občini samo določeno količino denarja in časa, ugotovimo, da sta to dve zelo veliki omejitvi pri doseganju naših skupnih ciljev," je povedal župan Janez Ribič, ki smo ga povabili k pogovoru ob letošnjem občinskem prazniku.
"V zadnjih letih prihaja iz države v občinske proračune vse manj sredstev. Prav zaradi tega ne bomo mogli uresničiti vseh projektov, ki smo jih načrtovali. Računali smo namreč, da bodo pristojna ministrstva sofinancirala nekatere projekte, toda razpisov ni bilo. Kljub temu pa nam je uspelo veliko narediti s pomočjo delavcev v okviru javnih del. Imamo jih okrog 30, razdeljeni so v skupine in z nji-
mi urejamo predvsem komunalno infrastrukturo.
Da bi lahko življenje in delo v naši občini čimbolj dolgoročno uskladili s časom in razpoložljivimi sredstvi, pripravljamo dolgoročni razvojni program občine Duplek.
In dosežki: preplastili smo nekaj cest, pripravljenih pa je še nekaj krajših odsekov. Zgradili smo pločnik med središčem vasi Spodnji Duplek in bencinsko črpalko. Kaže pa, da republiške ceste še dolgo ne bodo obnavljali. Urejamo šolsko pot med dupleško šolo in Ciglencami, pripravljamo projektno dokumentacijo za različne investicije.
V naši občini je še vedno prioritetna naloga izgradnja vodovodnega omrežja. Pripeljali smo glavni vod iz smeri Zgornjega Dupleka preko Žitečke vasi v
Župan občine Duplek Janez Ribič: "V občini imamo samo določeno količino denarja in časa, to pa sta dve zelo veliki omejitvi pri doseganju naših skupnih ciljev."
Zimnico. Na tej poti smo zgradili tri velike vodohrane in ta investicija nas je stala med 250 in 300 milijoni tolarjev. Zdaj že delamo sekundarne vode. Na ta vod bomo lahko priljučili še gospodinjstva v vasi Jablance in zaselke, ki so na tej poti.
Po delitveni bilanci mestne občine Maribor smo prevzeli šolske objekte, ki so bili v zelo slabem stanju, trije so stari več kot sto let. Podružnično šolo v
za našo občino investicija, ki bo trajala nekaj let; če z ministrstvom za znanost, šolstvo in šport ne bomo našli skupne točke o sofinanciranju, to še ne bo tako hitro narejeno."
V občini Duplek je tudi veliko kmetovalcev?
J. Ribi~: "Znano dejstvo je, da država v občinskem proračunu ne namenja niti tolarja za področje kmetijstva. Mogoče se da s pomočjo kakšnih razpisov pridobiti sredstva za pospeševanje kmetijstva ali za razvoj komunalne infrastrukture, saj je tudi zelo pomembno, če so ceste urejene in napeljana pitna voda. Občina pa vseeno namenja nekaj sredstev iz občinskega proračuna. Vsako leto občina subvencionira obrestno mero za kredite, financiramo strokovna predavanja in nasvete."
Ste se odločili, da boste po-
sejma malega gospodarstva občine Duplek in razstave Življenje ob Dravi; sejem bo odprt do nedelje. Ob 19. uri bo predavanje o ekološkem kmetovanju v Glonarjevi dvorani. V petek, 28 junija: ob 10. do 13. ure Dan odprtih vrat občine Duplek, ob 11. uri srečanje županov in poslancev, ob 16. uri tekmovanje v ruskem kegljanju v rekreacijskem centru Zg. Duplek, ob 16. uri nastop učencev OŠ Korena z igro Pištek v dvorani v Sp. Dupleku, teniški turnir za prvaka občine, ob 18. uri predavanje o zeliščih v Glonarjevi dvorani, ob 20. uri začetek 4. sejemskega plesa v dvorani v Koreni, ob 21. uri začetek prireditve za mladino z Radiom City. V soboto, 29. junij - ob 9. uri srečanje upokojencev, teniški turnir, ogled gojenih zdravilnih rastlin na ekološki kmetiji Lenič v Zg. Koreni 41, ob 10. uri 4. reli ve-
OBČINA DUPLEK
Spoštovane občanke in občani občine Duplek! Čestitam Vam ob občinskem prazniku Dupleškem tednu in Vam želim prijetno praznovanje.
Vaš župan // Janez Ribič
Središče Dupleka z občinsko stavbo. Foto: Dragiša Modrinjak
Dvorjanah in Žitečki vasi ter šolo v Koreni smo obnovili in dogradili prizidek z učilnicami ter telovadnico. Seveda je potrebna obnove tudi zgradba matične šole v Spodnjem Dupleku, vendar občina nima denarja, saj ministrstvo za tako velike investicije namenja le polovico. Obnova naj bi stala več kot 700 milijonov, in če mora občina prispevati 50 odstotkov, je to
KICAR / nova pridobitev gasilcev
Bogatejši za kombinirano vozilo
Konec prejšnjega tedna je bilo pri gasilskem domu v Kicarju slovesno. V soboto, 15. junija, so se v gasilskih spretnostih za pokal Kicarja pomerile ekipe društev Območne gasilske zveze Ptuju, v nedeljo pa so se kicarski gasilci veselili svojega novega vozila, ki je nadomestilo dve desetletji staro in dotrajano orodno gasilsko vozilo, ter nove asfaltne prevleke do gasilskega doma.
Pridobitve kicarskih gasilcev so se ob domačinih veselili tudi botri in gostje v družbi Miroslava Lucija, župana občine Ptuj, ki je za nakup vozila zagotovila kar 80 odstotkov sredstev.
Novo kombinirano gasilsko vozilo Mercedes GV-V1 so člani PGD Kicar slovesno predali namenu v nedeljo, 16. junija. Gre za večje vozilo z vodo in prenosno črpalko. Vozilo ima rezervoar za 1000 litrov vode in še dodatno visokotlačno črpalko, primerno za gašenje odprtih in manjših notranjih ter travniških požarov. Pridobitev je brez opreme vredna blizu 16 milijonov tolarjev. 80 odstotkov potrebnih sredstev je zagotovila občina Ptuj, ostalo so prispevali vaščani, sponzorji in dona-torji.
Slovesnosti slovesnosti v Ki-carju sta se ob številnih gasilcih iz sosednjih društev ter domačinih in gostih udeležila tudi predsednik Območne gasilske zveze Franci Vogrinec in župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci, med botri nove pridobitve pa smo v nedeljo v Kicarju srečali tudi direktorja Policijske uprave Maribor Jurija Fermeja, sicer domačina s Kicarja. Pridobitev je blagoslovil p. Stane Bešter, za kulturni program pa so poskrbeli ljudski pevci Stari prijatelji ter Kvintet društva upokojencev Rogoz-
novno kandidirali na jesenskih volitvah?
J. Ribič: "Najprej nisem nameraval. Toda ko sem malce analiziral delo, sem videl, da mi nekaj stvari, ki sem si jih na začetku prvega mandata zadal, še vedno ni uspelo uresničiti. Ja, ponovno bom poskušal.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem občankam in občanom za dobro sodelovanje in strpnost pri delovanju občine, čestital pa jim bi tudi ob občinskem prazniku."
Prireditve ob dupleškem občinskem prazniku se pričenjajo danes, ko bo ob 17. uri odprtje 7.
teranov, ob 16. uri nastop učencev OŠ Duplek, ob 18. uri predavanje Telesno in duševno zdravljenje v skladu z naravo v Glonarjevi dvorani, ob 19. uri smučarski skoki na 25-metrski skakalnici s plastično podlago v Jablancah, ob 20. uri modna revija dijakinj Srednje tekstilne šole iz Maribora pod šotorom na prireditvenem prostoru. V nedeljo, 30. junij - ob 7. uri Budnica v izvedbi Pihalnega orkestra občine Duplek, ob 10. uri začetek slovesnosti z mašo, ob 16. uri rajanje za najmljaše, ob 18. uri podelitev priznanj, ob 22. uri Zaključek občinskega praznika z ognjemetom.
M. Slodnjak
DORNAVA / se o občinskem prazniku
Šolo blagoslovil dr. Stres
V reportaži s praznika občine Dornava, objavljeni v prejšnji številki Tednika, žal nismo mogli objaviti vsega pestrega dogajanja, ki se je zvrstilo v teh dneh po tej občini. Tako med drugim nismo objavili fotogra-
fije, ki kaže, da je šolo blagoslovil ptujski naslovni škof dr. Anton Stres v družbi z dornav-skim župnikom Jožetom Kram-bergerjem.
Ur
ak Ob blagoslovu šole. Foto: M. Slodnjak
ORMOŽ / v aleji pomembnih moz tudi dr. stanko cajnkar
Razstava in mini simpozij
12. maja 1990, ob devetdesetletnici rojstva dr. Stanka Cajn-karja, so na njegovi rojstni hiši v Savcih pri Ormožu odkrili spominsko plo{~o. V letu 2002, ob njegovi sto drugi obletnici rojstva in petindvajseti obletnici smrti pa so pri ormoškem gradu, v aleji ormoških pomembnih mož, postavili njegov doprsni kip.
Tako se je dr. Stanko Cajn-kar, pisatelj, dramatik in teolog, dolga leta tudi dekan Teolo{ke fakultete v Ljubljani, zna{el v družbi ostalih pomembnih mož iz ormo{ke občine: dr.Ivana Jožefa Tomažiča, Franca Ksav-ra Me{ka, Stanka Vraza, Ruda Jurčca in Božidarja Borka. Kot je povedal ormo{ki župan Vili Trofenik, z doprsnim kipom (tako kot vsi drugi je tudi ta delo akademskega slikarja Viktorja Gojkoviča iz Ptuja), priložnostno razstavo in mini simpozijem o njegovem delu in življenju popravlja občina dolg do tega
pomembnega moža iz ormo{ke občine.
V popoldanskih urah je bil v občinski dvorani v ormo{kem gradu mini simpozij o dr. Cajn-karju. O njegovem življenju in delu so govorili Franček Bo-hanec, pisatelj in domačin iz Miklavža pri Ormožu, mariborski naslovni {kof dr. Vekoslav Grmič ter predstavnik Mohorjeve družbe iz Celja, saj je bil dr. Cajnkar dolga leta njen glavni urednik in direktor. Ob devetdeseti obletnici njegovega rojstva, 1990. leta, so pri tej založbi ponatisnili dva njegova spisa, Očenaš z duhovnega področja,
Doprsni kip dr. Stanka Cajn-karja pred ormoškim gradom
Potopljeni svet pa je Cajnkarjev leposlovni prispevek slovenski dramatiki.
V avli občine Ormož so v ponedeljek odprli {e priložnostno razstavo in zvečer pred gradom {e njegov doprsni kip.
Vida Topolo^ec
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Iskanje premierja
Zdaj je že tako rekoč nesporno, da bosta na jesenskih predsedniških volitvah glavna rivala sedanji predsednik vlade dr. Janez Drno-v{ek in nekadnji guverner Banke Slovenije dr. France Arhar. Dr. Drnovšek je pretekli teden v svetu LDS dobil tudi formalno podporo za svojo kandidaturo, dr. Arhar pa v svojih prvih intervjujih že podrobneje razkriva nekatere svoje poglede na posamezna politična vprašanja in razlaga, kako vidi položaj Slovenije v Evropi. Veliko novo vprašanje je, kdo bo novi predsednik slovenske vlade. Po svoje je dr. France Arhar v boljši izhodiščni poziciji, ker je razbremenjen različnih nalog, ki čakajo dr. Janeza Drnovška v zvezi z iskanjem novega mandatarja za vlado in tudi s konsolidacijo znotraj LDS. Dr. Drnovšek namreč napoveduje, da bo že septembra odložil premi-ersko funkcijo, predsednikovanju v LDS pa se bo odrekel takoj potem, če bo izvoljen za predsednika države. Dr. Drnovšek je poudaril, da ne pričakuje težav pri zamenjavi vodstva vlade pa tudi ne v delu LDS v primeru njegovega odhoda. Opozoril je, da ima LDS dovolj ljudi, ki ga lahko zamenjajo na obeh vodilnih pozicijah. Kljub temu pa se vendarle zdi, da izbiranje novega predsednika vlade vendarle ne bo tako preprosto, kot se je zdelo še pred nekaj tedni, ko se je pravzaprav kot edini možni mandatar omenjal podpredsednik LDS in sedanji finančni minister Tone Rop. Drnovšek zdaj zgolj na izrecna vprašanja odgovarja, da je "najverjetnejši" kandidat Rop, sicer pa pušča odprte tudi druge opcije. Najbrž ni naključje, da se v javnosti med možnimi kandidati za novega premiera omenjajo tudi Golobič, Gaber in Gantar, ki sicer pripadajo različnim strujam znotraj LDS. To pa bi lahko pomenilo, da znotraj LDS še zdaleč ni popolnega soglasja glede tega, kdo naj bi bil novi predsednik vlade.
JANŠEVE OPOMBE IN PREDLOGI
Seveda pa lahko pričakujemo, da se bodo v izbiranje premiera vključili tudi različni drugi "interesi". Medtem ko v koalicijski Združeni listi pozdravljajo odločitev Janeza Drnovška, da se na volitvah ne bo pojavil kot predsednik vlade (in zato tudi podpirajo njegovo odločitev, da odstopi že septembra),
pa predsednik najmo~nej{e opozicijske stranke janez Jan{a (SDS) misli, da ne bi bilo prav nič moteče, če bi Drnov{ek kandidiral za predsednika države {e v funkciji predsednika vlade. Jan{a celo namiguje, da morda nekateri s svojim vztrajanjem, da naj Drnov{ek {e pred volitvami odloži premier-sko funkcijo, želijo samo to, da bi na koncu ostal brez kakr{neko-li funkcije ... Sicer pa Jan{a pričakuje, da bo novi predsednik vlade postal Tone Rop, čeprav bi bil po njegovem mnenju za to mesto veliko bolj{i sedanji minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, ki sicer ni član LDS in je sodeloval tudi v Bajukovi vladi. "To bi bila zelo modra odločitev LDS. Kot kaže, nekatere tudi razmi{ljajo o tak{ni re{itvi," pravi Jan{a. Slovenska Panorama je zapisala, da je razumljivo, da LDS za zdaj {e ni pohitela s konkretnim omenjanjem ali celo nominiranjem osebnosti za premiersko pozicijo. To bi lahko razumeli tudi kot dodaten poskus znotraj LDS, da v {iroki kadrovski bazi, ki jo omenja tudi Drnov{ek, poi{čejo zares najbolj{-ega kandidata, morda tudi koga, ki ne pripada doslej najbolj znani vodilni politični in vodstveni strukturi LDS. "Morda se bodo tokrat začeli ozirati po predstavnikih gospodarstva, ki so zbrani v tej stranki in ki doslej niso vselej zgolj naklonjeno govorili o odnosu vlade do aktualnih problemov in potreb slovenskega gospodarstva (Bohorič iz kranjske Save, Kovačič iz novome{ke Krke in tako dalje). Ka-k{na izrazitej{a kadrovska 'osvežitev' v najvi{jih slovenskih vrhovih zagotovo ne bi bila slaba. LDS pa bi s tak{no konkretno odločitvijo dokazala, da ni ujetnik v naprej znane kadrovske in strankarske kombinatorike... "
Delo pi{e, da vnaprej ni mogoče odreči sposobnosti mandatarstva ne Ropu ne nekaterim drugim (Go-lobiču, Gabru ...), ki se omenjajo kot kandidati. "Vendar bo, kdorkoli že bo, na samem začetku funkcije ujet v past. Ta politik bo vodil vlado, ki že dve leti deluje, večina ministrov bo zagotovo ostala istih, kar že v izhodi{ču - predvsem zato, ker nekaj ministrov dela izrazito slabo - omejuje manevrski prostor Drnov{kovega naslednika." V bistvu naj bi bil večkratni Drnov{kov "ujetnik" - ta bo od njega zahteval lojalnost, ta ga bo lahko podpiral ali ogrožal na novi poziciji, {e zla-
sti dokler bo predsednik stranke. Glede na vse to je morda Rop med vsemi kandidati {e najustreznej{i, čeprav ima veliko napak. "Največji sta zagotovo njegova pretirana av-toritativnost in vzkipljivost," ugotavlja Delo.
"OTIPLJIVE" PRISTOJNOSTI
Poznavalci opozarjajo, da je po pristojnostih in odgovornosti funkcija premierja veliko bolj "otipljiva" in v bistvu veliko pomembnej{a od predsedni{ke, ki je bolj "predstav-ni{ka" in protokolarna. Tudi sedanji predsednik države Milan Kučan opozarja, da gre pri tej funkciji bolj za moralno kot pa realno politično moč. Zaradi tega je pravzaprav čudno, da se v Sloveniji tudi tokrat vsi veliko bolj ukvarjajo s kombinatoriko v zvezi s predsedni{kimi volitvami in bistveno manj ali pa nič z vpra{anjem, kdo bo prevzel vodenje vlade. Čeprav je seveda Liberalna demokracija kot najmoč-nej{a parlamentarna stranka in povezovalka sedanje vladajoče koalicije za izbor najbolj neposredno odgovorna, pa seveda to {e ne pomeni, da se tej odgovornosti lahko kar tako izognejo preostali koalicijski partnerji (ZLSD, DESUS, SLS). Ali katera izmed teh strank razmi{lja tudi o možnosti izstopa iz koalicije, če bi v LDS na mesto mandatarja kandidirali človeka, ki zanje ne bi bil sprejemljiv? V LDS so vsekakor v dilemi - ali naj za novega predsednika postavljajo človeka, ki bo predstavljal trajnej{o re{itev, tako rekoč novo "zgodovinsko" osebnost, ali pa osebo, ki bo "prehodnega pomena" in bo v predsedni{ki vlogi pač nekako dokončala tisto, kar je zastavil dr. Janez Drnov{ek? V tej stranki se očitno {e niso dokončno dogovorili glede tega, ali naj bo trajna ali le začasna (prehodna) orientacija na ločitev predsedni{ke funkcije v stranki od premierske. Delitev moči na več oseb se očitno nekaterim v stranki zdi ključ za manj zapleten (in boleč) prenos oblasti z Drnov{ka na nove upravljalce LDS. Seveda pa je vpra{anje, ali je to lahko tudi trajnej{a re{itev Glede na izku{nje v drugih strankah po Evropi bi lahko rekli, da tak{ne delitve prej povzročajo naj-različnej{e dodatne težave in tenzije in niso ravno dejavnik stabilnosti znotraj posameznih strank.
Jak Koprive
ORMOŽ / peto ormo[ko poletje 2002
Za vsakogar nekaj
Z gledališkim prizorom v izvedbi igralca Gregorja Ge~a in Vesne Danilovi~, ognjemetom ter koncertom Jana Ple-stenjaka so se v ponedeljek, 24. junija, pri~ele prireditve Ormoškega poletja 2002. Do 1. septembra se bo na grajskem dvoriš~u (le predzadnja bo v športni dvorani na Har-deku), zvrstilo deset prireditev, primernih za vse generacije ob~instva. Pokrovitelj prireditev je ob~ina Ormož, ki jih delno tudi financira, ostala sredstva pa so prispevali številni sponzorji iz ob~ine Ormož.
Ida Štibler, na ormo{ki občini zadolžena za prireditve Ormoškega poletja 2002, je povedala, da so pri leto{njem programu upo{tevali želje mlaj{ih in tudi starej{ih.Tako si bodo obiskovalci lahko ogledali pet gleda-li{kih predstav ter prisluhnili petim koncertom. Vse prireditve razen zadnje, orgelskega koncerta, bodo ob petkih v juniju in juliju s pričetkom ob 21. in v avgustu ob 20. uri.
Prva gledali{ka predstava Seks, droga in rock n'roll v izvedbi Kulturnega dru{tva B—51 iz Ljubljane, bo na sporedu ta petek, 28. junija, na grajskem dvo-ri{ču. Čez teden dni, 5. julija, bo občinstvo razveseljeval Adi Smolar, 12. julija bo na sporedu komedija Krivica boli avtorja Toneta Partljiča v izvedbi Kulturnega doma Španski borci iz Ljubljane. 19. julija bo na koncertu Sebastiana in Power Dancers pri{la na svoj ra~un predvsem mlaj{a publika. 26. julija pa se bo ob~instvo ponov-
no veselilo ob komediji Hlebček guspe Lize Vlada G. Zupan~i~a v izvedbi [entjakobskega gledali-{~a iz Ljubljane. 9. avgusta bo pri{la v Ormož glasbena skupina Faraoni. 16. avgusta bo s komedijo Miodraga Mitrovi~a Policija na pomo~ nastopilo Kulturno dru{tvo Zadruga Špas teatra iz Meng{a. 24. avgusta bo gostovalo SNG Maribor s komedijo Toneta Partlji~a Caj za dve. Zadnji prireditvi v okviru leto-{njega Ormo{kega poletja bosta koncerta. 30. avgusta ob 20. uri bo v {portni dvorani na Har-deku zabava za vse generacije s Heleno Blagne, Edvinom Fli-serjem, Modrijani, Veselimi Šta-jerkami in Gamsi. Ob glasbi bo poskrbljeno tudi za humor. Zadnja prireditev Ormo{kega poletja 2002 bo 1. septembra orgelski koncert v izvedbi Renate Bauer, nastopil PA bo tudi solist — basist Opere in baleta Ljubljana Sa{a Čano.
VT
MIKLAVŽ / 38. krajevni praznik
Imenovali iastnega krajana
Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu je ena redkih, ki nadaljuje tradicijo praznovanja krajevnega praznika na podlagi dogodkov iz na{e polpretekle zgodovine; 24. junija 1944 so namre~ v kraju ustanovili prvi odbor OF. Leto-{nje praznovanje je trajalo od petka do nedelje.
V petek so poleg športnih tekmovanj pripravili sre~anje upokojencev ob~ine Ormož. V soboto je bila v zadružnem domu sve~anost s podelitvijo priznanj. Šola Miklavž pri Ormožu je pripravila recital poezije, slavnostni govornik pa je bil predsednik sveta KS Anton Kiric. Podelili so tudi leto{nja priznanja krajevne skupnosti. Prvi~ so podelili priznanje častni krajan, prejel pa ga je prof. dr. Stanko Janežič, pesnik in predavatelj na mariborski teolo{ki fakulteti. Zlato plaketo krajevne skupnosti je dobil Mirko Tra-msek, ravnatelj osnovne {ole Miklavž pri Ormožu, srebrno Jožef Tomažič, bronasto pa PGD Miklavž pri Ormožu ob
osemdesetletnici. Posebno priznanje je prejela Cilika Lah za dolgoletno delo na podro~ju l ju-biteljske kulturne dejavnosti.
Ob doma~inih in drugih gostih sta se prireditve udeležila tudi župan in poslanec Vili Tro-fenik ter poslanec Lojze Sok.
Prireditve ob prazniku so nadaljevali v nedeljo. V dvorani zadružnega doma je bila odprta kulinari~na razstava, potekalo je tekmovanje koscev v ko{nji trave, opoldne je bila gasilska vaja, ~lani TD Miklavž pa so se odpravili po turisti~ni pe{poti. Praznovanje so sklenili s kre-sovanjem in kulturnim programom.
VT
MAJSPERK / OB DNEVU DRZAVNOSTI
Znova množica pridobitev
V	občini Majsperk so v počastitev dneva državnosti pripravili vrso prireditev, ki so se pričele minulo soboto, 22. junija, s prvim srečanjem rojakov v Stopercah. Več kot 1000 udeležencev srečanja je popoldne nagovoril tudi majsperski župan Franc Bezjak.
V	nedeljo, 23. junija, so odprli vodovod in kopalnico za 16-letnega slepega invalida Maksija Kolarja, v ponedeljek, 24. junija, so v prostovoljnem gasilskem dru{tvu Stoperce svečano prevzeli prenovljeno gasilsko vozilo, v sredo, 26. junija, so odprli 1 km obnovljene lokalne ceste Stogovci-Ptujska Gora, danes, v četrtek, 27. junija, bodo odprli 600 m modernizirane javne poti od Le{ja do Furmana, v petek pa bodo odprli vodovod veje C s prečrpalnico Križeva vas in priključkom na Bolfenk-Budno.
Osrednje prireditve ob dnevu državnosti pa bodo v soboto, 29. junija, na Ptujski Gori, kjer bo ob 17. uri ma{a za domovino, ob 18. uri pa sklepna prireditev s kresovanjem.
-OM
tili^mfami
CERKVENJAK / 5.
mednarodna likovna delavnica
Od nedelje, 23. junija, poteka na turistični kmetiji Firbas v Coge-tincih pri Cerkvenjaku 5. mednarodna poletna likovna delavnica za mlade iz Nemčije, Hrva{ke in Slovenije. Organizira jo Galerija Konrada Krajnca iz Lenarta v so-organizaciji z likovnim dru{tvom Laj~i Pandur. Na njej sodeluje deset mladih, ki bodo upodabljali slovenjegori{ke motive. Delavnico vodi slikar Konrad Krajnc skupaj s strokovnima mentorjema prof. Mirkom @maucem in Andrejo Javernik, popoldanske aktivnosti pa vodi pedagoginja Lidija Skotnik. Delavnica se bo zaklju~ila v soboto, 29. junija, ko bo ob 19. uri otvoritev priložnostne razstave mladih ustvarjalcev.
TRNOVSKA VAS /
poletna srečanja
V ponedeljek, 1. julija, se v Trnovski vasi začnejo poletna srečanja za najmlaj{e, ki jih pripravljata kulturno dru{tvo in občina Trnovska vas. Kot je povedal predsednik kulturnega dru{tva Mur{ec — Živkov Danilo Mur{ec, je prijavljenih 26 otrok. Srečanja bodo potekala od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. ure, v petek, 5. julija, pa od 14. do 17. ure. Otroci bodo spoznali majhne skrivnosti domačega kraja, se naučili že pozabljenih iger, risali, slikali, prepevali, nekaj pa bo tudi presenečenj. Svoje izdelke bodo predstavili na razstavi jeseni ob občinskem prazniku.
zš
GOMILA / praznično in veselo
Turistični delavci na Gomili bodo proslavili dan državnosti, ki ga bodo letos obogatili {e s 55-letnico delovanja dru{tva in 10-letnico postavitve kovinskega razglednega stolpa. Jubilejna prireditev bo v soboto, 29. junija, ob 16. uri pri razglednem stolpu. Tja se bo pripeljalo tudi blizu 200 lastnikov starodobnih motornih koles in avtomobilov. Domači vinogradniki bodo ponudili v pokušnjo svoj pridelek, kadilo in dišalo bo z žara, tiste, ki jih bodo srbele pete, pa bo zavrtel ansambel Interval. Martin Žajde-la, predsednik TD Gomila, je povedal, da bodo ves pričakovani prihodek od omenjene prireditve "vzidali" v opremo svojega novega turističnega doma, ki ga bodo slovesno odprli predvidoma prihodnje leto.
(JOS)
DORNAVA / srečanje kmečkih zensk
Društvo kmečkih žena občine Dornava v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Ptuj pripravlja v soboto od 18. ure naprej v Ribiškem domu v Dornavi srečanje žensk s ptujskega okoliša z bogatim kulturnim programom in družabnim srečanjem, ki ga bo popestril ansambel Odmev.
MS
JURŠINCI / srečanje
ljubiteljev
oldtimerjev
Društvo rojaka Janeza Puha iz Juršincev prireja v soboto, 29. junija, 2. srečanje ljubiteljev sta-rodobnih vozil. Udeleženci srečanja, ki ga letos posvečajo 140. obletnici rojstva Janeza Puha, se bodo med 8. in 9.30 uro zbrali pred lovskim domom v Juršin-cih, od koder bodo predvidoma ob 10. uri krenili proti Gomili, kjer naj bi okoli 16. ure zaključili vožnjo.
ak
KMETIJSTVO - PODEŽELJE
PTUJ / pogovor z ministrom, mag. francijem butom
Slovenski kmet bo izenaien z evropskim
Prejšnji teden se je v Ptuju mudil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS mag. Franci But, obenem predsednik koalicijske stranke SLS. Njegov obisk je veljal ~lanom stranke, ki so se sestali na rednem ob~nem zboru ob~inskega odbora SLS Ptuj, obiskal je tudi Perutnino. Njegov obisk v Ptuju smo izkoristili za pogovor o aktualnih temah tega ~asa.
Največjo težavnost pogajanj z Evropsko unijo predstavlja prav pogajanje o kmetijstvu. Pri tem nosita kmetijsko ministrstvo in minister osebno veliko odgovornost za to, kak{ni bodo sklepi, ki jih bo morala država sprejeti pred vstopom v unijo. Minister But je zadnje tedne veliko med kmetovalci, ki jih seznanja s potekom pogajanj in obenem ugotavlja njihova stališča do tega najobčutljivejšega dela pravnega reda EU, ki namenja kmetijstvu kar polovico svojega proračuna. Minister pravi, da gre tudi pri nas za občutljivo skupino ljudi, ki jim je potrebno še posebej pozorno prisluhniti, razumeti njihova stališča in
jim obrazložiti stališča ter pogajalske možnosti ministrstva in države.
TEDNIK: Dejstvo je, da slovensko kmetijstvo z nelagod-jem pričakuje vstop v Evropsko unijo, mnogi menijo, da še nismo dovolj sposobni in pripravljeni. Kako vi ocenjujete trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu?
Minister Franci But: "Menim, da je potrebno na Evropsko unijo gledati tudi s pozitivne strani. To, da bomo njeni člani, je dejstvo. To bo pomemben zgodovinski dogodek, ki pomeni tudi politično pozicio-niranje Slovenije, pomeni veliko stvar na področju povezano-
sti Evrope brez meja, brez vojn in gre tudi za ekonomsko zelo pomembno pridobitev. Tudi s strani kmetijstva je vstopanje v Evropsko unijo pozitivno in ne zgolj negativno, kot želijo mnogi prikazati. Globaliziran svet grozi, da ne bodo brez Evropske unije cene kmetijskih proizvodov nič višje. Evropska unija pomeni tudi neko vrsto upora proti globalizaciji, diktatu ZDA in obenem predstavlja tudi neke vrste notranjo zaščito na tem področju. Slovenija je, hvala bogu, pred tremi leti začela kot edina med kandidatkami izvajati reformo. Kako izrednega pomena je, da smo pred tremi leti uvedli neposredna plačila kmetijstvu, bomo dojeli šele letos in v naslednjih letih, ko bomo smeli morda edini doplačevati svoje subvencije in zato nekaj manj plačati bruseljski blagajni. Prepričan sem, da bomo s tem dosegli naš cilj, to je enakovreden status neposrednih plačil, kot
to velja za sedanje članice EU. Države, ki reforme še niso začele, bodo zelo težko uveljavile to isto pravico."
NI RES, DA VSE PROPADA
TEDNIK: Slovensko kmetij-
stvo se zadnja leta hitro spreminja, čeprav je še vedno dokaj razdrobljeno, obremenjeno z visokimi stroški in slabo produktivno ter nekonkurenč-no. Kakšno je, po vaši oceni, dejansko stanje slovenskega kmetijstva?
Franci But: "Mnogi trdijo, da
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, mag. Franci But. Foto: Kosi
PTUJ / z mileno kulovec o razstavi dobrote slovenskih kmetij
Vsaj ocenjevanje, ie razstave vei ne bo
V PRIPRAVI BLAGOVNA ZNAMKA "S SLOVENSKE KMETIJE"
Razstava Dobrote slovenskih kmetij je ena od treh prireditev javnega pomena v mestni ob~ini Ptuj, ki jo z ve~jim prispevkom podpira tudi ob~inski prora~un. Letošnja je bila že trinajsta po vrsti. Ptujski mestni svetniki so se s poro~-ilom o njej seznanili na 38. seji.
O razstavi, njenem pomenu za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in o trženju kmečkih dobrot smo se pogovarjali z Mileno Kulovec iz Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije -sektorja za kmetijsko svetovanje, kjer vodi oddelek za kmečko družino in socialne zadeve.
TEDNIK: Kakšno je vaše videnje 13. razstave Dobrote slovenskih kmetij. Zraven ste že od vsega začetka, torej od leta 1990, ko smo na Ptuju organizirali prvo razstavo?
M. Kulovec: "13. razstava Dobrote slovenskih kmetij je v primerjavi s prvo razstavo, ki je bila po številu izdelkov skromna prav tako pa tudi po predstavitvi, prav gotovo izpeljana profesionalno, kar lahko pripišemo še kar nekaj zadnjim razstavam. Ne gre le za samo predstavitev izdelkov, temveč tudi za celotno prireditev od celostne podobe prireditve do ocenjevanja in podelitve priznanj. Število različnih skupin izdelkov se iz leta v leto dopolnjuje, posebna novost letošnje razstave je bilo tudi ocenjevanje tržne pripravljenosti izdelkov, ki smo jo izvedli v sodelovanju s Pospeševalnim centrom za malo gospodarstvo in njihovim projektom Edinstveno iz Slovenije. Upam, da bo to še en korak bližje k ciljem, ki smo si jih zastavili.
TEDNIK: Kakšni so učinki vsakoletne razstave na razvoj slovenskega podeželja oziroma na razvoj dopolnilnih dejavnosti na slovenskih kmetijah?
M. Kulovec: "Glede na to, da se iz leta v leto odloča več kmetij, da bi svoje izdelke tudi tržile, menimo, da je k temu pripomogla tudi razstava, ki predvsem z ocenjevanjem izdelkov prispeva
k višji kakovosti, le ta pa daje boljše možnosti za trženje izdelkov. V okviru razstave vsako leto organiziramo tudi strokovne posvete. Tudi ti so gotovo prispevali k razreševanju odprtih vprašanj in pridobivanju informacij ter novih znanj."
Z RAZSTAVO V LJUBLJANO?
TEDNIK: Kako ocenjujete slovensko zakonodajo za področje je dopolnilnih dejavnosti. Ali je v resnici tako omeja-valna, kot se govori?
Čeprav je iz leta v leto težje zagotavljati finančna sredstva za njeno realizacijo, upam, da še ne bo ugasnila, saj je gotovo pripomogla k dvigu kakovosti izdelkov s kmetij. V vsakem primeru bi morali obdržati vsaj ocenjevanje, če že razstave finančno ne bi zmogli."
TEDNIK: Zakaj na njej ne vidimo v večjem številu slovenskih politikov, ki ob različnih priložnostih tako radi poudar-jejo pomen slovenske identitete, med katere štejejo tudi razstavo, za bodočnost slovenskega naroda oziroma države?
Milena Kulovec: "Organizatorji razstave razpošljejo veliko vabil tudi na ministrstva in politikom. Kar nekaj se jih je odzvalo, drugi pa ne. Verjetno bi
Milena Kulovec (levo) v enem imela na leto{nji razstavi. Foto
M. Kulovec: "Za nekatere dejavnosti, predvsem za predelavo živil, je ureditev ustreznih prostorov in njihova oprema kar precejšen finančni zalogaj. Tudi vodenje evidenc predstavlja mnogim velike težave. Pri predelavi živil so uvedene visoke higienske zahteve predvsem zaradi varstva potrošnikov."
TEDNIK: Kakšna je bodočnost državne razstave Dobrote slovenskih kmetij?
M. Kulovec: "Prerok nisem.
od {tevilnih pogovorov, ki jih je : Črtomir Goznik
morali še bolj lobirati. To vprašanje bi morali zastaviti politikom."
TEDNIK: Kako bi povečali tržnost same razstave, da bi jo videlo več obiskovalcev? Ste-vilka 10 tisoč je za takšno razstavo odločno premalo.
M. Kulovec: "Za večje propagiranje bi potrebovali še več sredstev. Žal razstave ne moremo ponoviti še v Ljubljani, kjer je koncentracija potencialnih obiskovalcev večja. Da bi
bila razstava samo v Ljubljani, pa spet ne bi bilo prav, Ptuj ima tradicijo. Čeprav je število obiskovalcev razstave pomembno za organizatorja, je za svetovalno službo pomembno tudi to, kako znajo kmetje v tržne namene izkoristiti priznanja, ki so jih dobili za izdelke. Tudi nalepke z znakom Dobrot pripomorejo k boljši prepoznavnosti in zagotavljajo kakovost izdelkov."
TEDNIK: Vsi, ki razstavo vidijo, so vedno znova presenečeni nad tem, kaj vse zmorejo in znajo narediti slovenske kmetice in kmetje, a tega ne morejo kupiti vsak dan oziroma kadar bi želeli. Kaj jim lahko odgovorite?
M. Kulovec: "Vedno več je kmetij, ki se odločajo za tržno predelavo. Ker večina kmetij opravlja to dejavnost kot dopolnilno, tudi ne more zagotavljati vedno zadostnih količin izdelkov. V okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pripravljamo blagovno znamko "S slovenske kmetije", pod katero bodo tržili predvsem dobitniki priznanj z razstave Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju.
Letošnje leto so se nekatere kmetije odločile za trženje svojih izdelkov v okviru projekta Edinstveno iz Slovenije, ki predvideva, da bo proti koncu leta organizirana prodajna mreža v večjih trgovskih središčih, v Ljubljani pa tudi v okviru Turistično informativnega centra. Oblikujejo se tudi blagovne znamke, ki povezujejo pridelovalce in izdelovalce s posameznih območij. Trenutno pa je na voljo le katalog z razstave Dobrote slovenskih kmetij, v katerem so navedeni tudi naslovi dobitnikov priznanj. Žal pa vsi, ki sodelujejo na razstavi, še ne tržijo svojih izdelkov. Treba je poprej povprašati. Upamo pa, da bomo lahko oblikovali tudi katalog kmetij, ki neposredno prodajajo svoje pridelke in izdelke."
MG
vse propada, vse razpada, po drugi strani pa so podatki povsem nasprotni. Prireja mleka je, na primer, samo letos porasla za 9 do 10 odstotkov, tudi na številnih drugih področjih proizvodnja hitro narašča. Dejstvo je, da se število kmetij zmanjšuje, da pa postajajo te večje. Zagotovo je potrebno nekoliko zaostriti zakonodajo na področju vprašanja obdelave ali neobde-lave zemljišč, tako bodo lahko kmetije bolj zaokrožene, primerljive skupnemu trgu in s tem tudi konkurenčne. Poti nazaj ni, pri tem tudi ni pomembno, ali gremo v Evropsko unijo ali ne. Stvari, ki se dogajajo, bi se dogajale tudi sicer. To so države Evropske unije preživljale pred 20 ali 30 leti, pri nas pa so bili ti procesi umetno zadrževani. Danes smo priča številnim pozitivnim in negativnih dogajanjem. Osnovna zgodba je, da se pri nas ob teh reformah dogaja tudi sprememba življenja, kar se je v zahodni Evropi prav tako zgodilo pred dvema ali tremi desetletji. Dogajanje je neizbežno, zato je zelo pomembno, da ohranimo podeželje poseljeno, da ljudje tam ostanejo, četudi se ne bodo ukvarjali s kmetovanjem, in da tisti ki nehajo kmetovati, zemljišče dajo v obdelavo nekomu drugemu."
TEDNIK: Omenjena rast kmetijske proizvodnje pa je trčila ob kvote, ki jih ponuja Evropska unija. Pri mleku in nekaterih drugih pridelkih nam EU ponuja bistveno nižje izhodišče, kot ga ta hip dosegamo z našo proizvodnjo. Osebno napovedujete trda pogajanja in brezkompromisnost naših pogajalcev. Do kod ste pripraljeni popuščati?
Franci But: "Na pogajanjih moramo doseči vsaj nivo proizvodnje ob vstopu v Evropsko unijo in v nekaterih elementih tudi določene rezerve za razvoj. Evropska unija je januarja in marca ponujala zelo nizke predloge, tudi 15 do 18 odstotkov manj od tega, kar proizvajamo. Mi smo v tehničnih pogovorih in s številnimi lobiranji, sam sem v zadnjih mesecih obiskal 11 držav, članic in nečlanic EU, dosegli napredek. Z vsakim se je potrebno srečati, vsakega prepričevati. Tako menim, da bo pogajalsko izhodišče pri kvotah
konec tega meseca, ko ga bo sprejel vrh evropske petnajsteri-ce ob koncu španskega predsed-nikovanja, že pomemben premik naprej pri številnih kvotah. Zaenkrat ni premika edino pri sladkorju. Menim, da bo to, kar bomo dobili kot pogajalsko izhodišče, sedaj že bistveno drugače, politična pogajanja, ki bodo v jesenskem obdobju, pa bodo morala dati piko na i dosedanjim prizadevanjem in tistemu, kar moramo doseči. Napovedujem zelo intenzivno in vročo jesen, pa tudi trdno pogajalsko držo naše strani.
TEDNIK: Kdaj lahko pričakujemo, da bodo naši kmetje izenačeni s kmeti v EU?
Franci But: "Prepričan sem, da z dnevom vstopa v Evropsko unijo. Mi se pogajamo o tem, da sami doplačamo kmetom razliko med tem, kar nam Bruselj ponuja, in kar dobijo evroski kmetje danes. Naša jasna zahteva je, da morajo dobiti kmetje ob dnevu vstopa stoodstotno višino neposrednih plačil. Če Bruselj tega ne bo plačal, bomo morali plačati sami in toliko manj prispevati proračunu Evropske unije. Menim, da bo edi-
Minister But je na srečanju s člani občinskega odbora SLS Ptuj med drugim dejal, da je Slovenija v prehodnem obdobju potrebovala premirje med desnico in levico. Danes je drugače in morda bo kmalu čas, ko bo Slovenija imela prevladu-jo~e, zmerno desno krilo politike. Prihodnje volitve bo dobila opcija, ki bo zagotovila razbremenitev gospodarstva. To je sedaj maksimalno obremenjeno, vse stopnje davkov so pri nas na zgornji evropski meji. Za stranko SLS, ki jo je sprejel v dokaj "na~etem" stanju, ocenjuje, da se uspe{no utrjuje v slovenskem političnem prostoru.
Sicer so člani občinskega odbora SLS Ptuj na občnem zboru ugodno ocenili enoletno delo stranke na lokalnem nivoju. Predvsem so pohvalili delo svojega predstavnika Slavka Br-gleza v mestnem svetu. Zelo aktivno vlogo so odigrali v določitvi trase ptujske obvoznice, kjer so s svojim vplivom posredovali za soglasje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Med njihovimi prihodnjimi cilji je pridobitev več svetni{kih mest na jesenskih lokalnih volitvah. So tudi v dogovarjanju s svojim županskim kandidatom, ki pa ga bodo v primeru njegove kandidature, predlagali s podporo več strank. V nasprotnem primeru se bodo odločili za podporo sprejemljivemu kandidatu katere od drugih strank v občini.
no Sloveniji to uspelo izpogaja-ti. Je pa pred nami prava borba in pogajalski proces v Sloveniji sami. V okviru države se moramo dogovoriti, da bo v finančnem memurandumu 2004-2006 ta denar zagotovljen. Osebno postavljam to kot pogoj za zaključek pogajanj za Slovenijo samo, torej za notranja pogajanja, kot tudi za pogajanja v Bruslju."
TEDNIK: Bi lahko zatrdili, da čakajo slovensko kmetijstvo po vstopu v Evropsko unijo nekoliko boljši časi?
Franci But: "Upam, da bomo storili vse, da bo vstop Slovenije v Evropsko unijo perspektiva in priložnost tudi za kmetijstvo. Tisti, ki bodo vztrajali in ki bodo pripravljeni na vse skupaj gledati tudi s podjetniškega vidika, ki pa zahteva veliko več znanja in podjetniškega pristopa, bodo lahko na prihodnost gledali tudi s pozitivne strani."
J. Bračič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / center interesnih dejavnosti pripravil vodnik skozi poletje
Kam med počitnicami
V Centru interesnih dejavnosti so v poletnih mesecih za osnovnošolce, dijake in študente pripravili skupaj z drugimi organizatorji številne aktivnosti, ki so se začele v soboto in bodo trajale do septembra.
O programih smo se pogovarjali s strokovno sodelavko centra Nevenko Gerl, ki je dejala,
da so že tretjič pripravili publikacijo o aktivnostih mladih v poletnih počitniških dneh, ven-
dar je letošnja ponudba mnogo večja. Poleg splošnih informacij so pripravili več kot sedemdeset vrst počitniških programov za mlade. K sodelovanju so povabili vrsto ptujskih klubov, društev in ustanov. Mnogi od teh so presenetili s svojo inovativ-nostjo, saj je letos veliko novih programov, ki jih še na Ptuju ni bilo.
Zelo veliko pripravljenost za sodelovanje so pokazali športni klubi, kar je hvale vredno, saj so mladi v anketi največ glasov dali ravno za športne aktivnosti v času počitnic. Gre prvenstveno za rekreativno športno ponudbo. Programe so ponudili: Badminton klub (brezplačno igranje badmintona), Judo klub — samoobramba za dekleta, učenje padanja, na programu bodo jadranje, nogomet, streljanje, veslanje (kajak), taborjenje, jahanje, planinstvo, ples, modelarstvo, brazilska plesno-borilna tehnika, hoja, rokomet, afriški ples.
Ob rekreativno športnih bodo tudi številne ustvarjalne dejavnosti: izdelava voščilnic, muzejske, grafične delavnice, knjižnične urice. Novost je izlet v hišo eksperimentov za vedo-
željne osnovnošolce, ki uživajo v raziskovanju, pa tudi raziskovalna mestna dirka (v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj) - animacijski in izobraževalni program, kjer bodo mladi s pomočjo resnih in šaljivih nalog spoznavali značilnosti Ptuja, predvsem starega mestnega
Program aktivnosti od danes do prihodnje srede:
četrtek: badminton, OŠ Breg, 19. do 21. ure
Petek: koncert Big banda Ptuj, pred gledali{~em Ponedeljek: - foto delavnica in izdelava vo{~ilnic, CID
-	kreativne delavnice, Center za socialno delo
-	gledali{ka improvizacija, stara steklarska delavnica
-	aktivno taborjenje, bližina Term Ptuj
-	{portno streljanje, dvorana MLADIKA
-	{ola kajaka, stara struga Drave
-	nau~imo se padati, dvorana Mladika, judo center
-	jahanje, jahali{~e KK Rogozni-ca
-	nogometna {ola Finta, igrišče v Ljudskem vrtu
Torek: raziskovalni tabor, Raziskovalno društvo Zlatovranka
KIDRIČEVO / predstavila sta se rajko topolovec in stojan kerbler
Kidriievo kraj pri{lekov
V organizaciji DPD Svoboda Kidričevo je bil 13. junija v knjižnici osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo literarni večer, posvečen novi knjigi Rajka Topolovca Kraj prišlekov in razstavi fotografij Stojana Kerblerja. Oba sta vso svojo delovno dobo preživela v (nekdanji) Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič in se upokojila v Talumu, kakor se danes imenuje tovarna - ponos socialističnega časa nekdanje Jugoslaviji, motor razvoja v Sloveniji, kruh številnim Haložanom in prebivalcem s "polja", nekdaj pa tudi mnogim iz drugih republik Jugoslavije.
Rajko Topolovec se je rodil leta 1937 v Jastrebcih pri Sv.
Bolfenku na Kogu. Po kon~ani srednji tehni~ni {oli v Ljublja-
ni se je leta 1957 zaposlil v takratni TGA. Vsa delovna leta je preživel v livarni, kjer je začel v laboratoriju, bil tudi med vodilnimi delavci in se leta 1993 upokojil.
Rajko je eden tistih ljudi, ki si večino stvari naredijo sami, od radijskega aparata do kosilnice, so predani tehniki, hkrati pa
so fotografije, ki so {ir{emu krogu manj znane in vendar tako zelo zna~ilne za Stojana Ker-blerja. "Četudi na fotografiji ni ljudi, jih je mogo~e ~utiti," pravi sam.
Fotografije Stojana Kerblerja nimajo samo socialne, ampak tudi mo~no likovno noto. Obenem so dokument ~asa, ki je mi-
PTUJ / pokrajinski muzej in občina hajdina sodelujeta
Predstavitev v ob~ini Hajdina
V Pokrajinskem muzeju so pripravili program prireditev, povezanih z etnološko in kulturnozgodovinsko dediščino ptujskega in ormoškega območja. Ob tem želijo združiti moči z najrazličnejšimi kulturnimi in drugimi društvi ter posamezniki v občinah, v katerih deluje Pokrajinski muzej, obiskovalcem muzeja in širši javnosti pa ponuditi novo kvaliteto.
Pred nami je druga predstavitev, na kateri se bo predstavila občina Hajdina. Na prireditvi, ki bo v soboto, 29. junija, med 10. in 14. uro se bodo z besedo, razstavljenimi predmeti, glas-
bo, petjem, plesom in domačimi dobrotami predstavili ljubitelji dediščine občine Hajdina, ki se združujejo v številnih društvih.
Monika Simonie Roškar, Andrej Brence
Razglednica Hajdine iz obdobja med obema vojnama. Foto-teka PMP
Utrinek z ve~era z Rajkom Topolovcem (na levi) in Stojanom Kerblerjem (tretji z leve). Med njima sedi Nata{a Petrovi~, na desni Jakob Emer{i~; stojita Majda K. Vodu{ek in Alenka Bru-
eden tistih, ki z ob~utljivim o~-esom opazujejo svet okoli sebe, {e ve~, dojemajo ga kriti~no in hkrati raziskovalno, saj imajo ljudje in dogodki svoje ozadje, svoj zakaj. In prav to je tisto, kar ga žene, da sede za mizo ne samo s tehni~nim orodjem v roki, ampak s pisalom in za-pi{e življenje ... Tak{na je tudi njegova zadnja knjiga Kraj pri-{lekov (prva nosi naslov Pot do kruha), v kateri nam razkriva burno, ~eprav le dobro stoletje staro zgodovino danes Kidri~-evega. Kraj pri{lekov je dokument ~asa, ki po~asi izgineva in mnogim pu{~a priokus grenkobe, nekaterim pa tudi nostalgi~-ne spomine za ~asom, ki se ne bo povrnil. Knjiga je iz{la letos v samozaložbi.
To kar je o življenju v tovarni ubesedil Rajko Topolovec, je mojster fotografije Stojan Ker-bler zabeležil na fotografijah. To
nil: mnogih ljudi ni ve~, mnogi obrati so ohranjeni le {e v spominu in na fotografijah mojstra Stojana Kerblerja, ki zna tako tenko~utno in senzibilno ujeti v objektiv fotografske kamere tisto, kar prostemu o~esu obi~-ajno uide.
O knjigi Rajka Topolovca je skozi o~i literarne zgodovine govoril vi{ji bibliotekar Knjižnice Ivana Potr~a v Ptuju Jakob Emer{i~, o umetni{ki fotografiji Stojana Kerblerja dr. Marjeta Ciglene~ki, ki je tudi odprla razstavo. Zbrane sta pozdravila župan ob~ine Kidri~evo Alojz Sprah in predsednica DPD Svoboda Kidri~evo Majda Kle-men~i~ Vodu{ek, pogovor z gostoma je vodila Nata{a Petro-vi~, zbranim pa je zapel mo{ki zbor Talum pod vodstvom Ladislava Pulka.
NaP
jedra.
Za srednješolce bo program Mala šola kozmetične nege in tečaj za tonske tehnike. Ob tem bodo na programu gledališke delavnice, tečaj znakovnega jezika gluhih in naglušnih, pa tečaji italijanščine, nemščine in angleščine.
Cilj teh aktivnosti je osmisliti prosti ~as za razli~ne starostne skupine in za razli~na podro~ja. Dejavnosti je toliko, da lahko vsak nekaj najde zase. Organizatorji se nadejajo dobrega obiska, tudi star{i so pokazali velik interes. Vse informacije in zloženke lahko mladi dobijo na Centru interesnih dejavnosti, kjer vsak
dan deluje Info točka. To je mesto, kjer mladi dobijo vse informacije, ki so zanje pomembne (mednarodni tabori, mladinska preno~i{~a), lahko kupijo kartico za mladinska preno~i{~a, po-pustno kartico za potovanja in dobijo vrsto drugih informacij. Vsak dan od devetih do petnajstih imajo mladi tudi dostop do interneta.
Zloženke je CID poslal na vse osnovne in srednje {ole na Ptuju in v {ole tistih ob~in, ki so izrazile željo po sodelovanju: Žeta-le, Markovci, Zavr~, Kidri~evo. Ostale se niso odlo~ile za sodelovanje.
Franc Lačen
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Nekaj hladnega, prosim
Uu, madonca, je vroče! Aja, mogoče pa vas, dragi bralci Tednikove knjigarnice, ne preganja več ta tropska vročina. Pričujoče vrstice zapisujem v petek, 21 .t.m., okoli poldneva, tik za klicem spo{tovanega Tednikovega urednika, ki me je opomnil na praznik in nujnost oddaje knjigarnice, ki jo pravkar berete. Zdi se, da je zunaj živo srebro poskočilo do vreli{ča, ptiči zevajo od vročine in krila držijo nekam nemarno stran od telesc. Metulji ne letajo, ker bi jim sonce scvrk-nilo krilca. Dežela pa postaja podobna Švici, a samo zaradi {vicanja in ničesar drugega. Morda so v tej vročini bolj po {vicarsko {e edino možgani, tako luknjasti od toplote kakor ementalec. Zato mi, prosim, ne zamerite, če sem vam zdi to branje malo čudno.
Morebiti pa je olaj{anje v obliki dežja te dni že razveselilo deželo?
Kakorkoli že, sama i{čem nekaj hladne tolažbe med knjigami - ampak ne med zahtevnim branjem. Dobro denejo slikanice, kjer sneži in je mraz in so zgodbe kratke. Slik pa je veliko, takih belih, po hladu di-{ečih.
Beli medvedek, vrni se!
(Hans de Beer. Ljublajana: Kres, 1993) je slikanica z veliko ledu, zasneženimi gorami in biserno svežim, hladnim morjem. Beli medvedek uživa sredi vode in počenja vragolije na
snegu. Kako mu zavidam plavanje "mrtveca" s pogledom na bele gore!
Sneženi mož (Gerda Marie Scheidl, ilustracije Josef Wil-kon.Ljubljana: Kres, 1998) je spro{čujoča, bogato ilustrirana pravljica, kjer se snežak odpravi iskat rože. Sli{al je namreč, da je svet pisan, on pa pozna samo beli sneg. V pravljici se toplota dvigne edino na koncu, ko snežak odkrije rože v ogrevanem cvetličnjaku. Osvežujoče!
Žabec pozimi (Max Velthu-ijs. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1996) je slikanica z debelo snežno odejo in zaledenelim jezercem. Žabec in prijatelji so
premraženi, a zimske radosti jim tudi niso odveč. (Le kako bi to poletno vročino spravili za hude zimske dni?)
Smešno! (Michael Coleman, ilustracije Gwyneth Wiliamson. Tržič: Učila, 1996) je, kakor pove že naslov, duhovita do-godiv{čina, povezana z zimskimi težavami. Želvak, ki naj bi zimo predremal, se pojavi na planem. Nevajenemu poledice in zimskih razmer je gibanje po snegu prava pustolov{čina.
Tistim pa, ki jim vročino povzroča {e nogometno prvenstvo, priporočam knjižno novost iz Mladinske knjige: Fuzbal, tango in polka, ki nosi podnaslov Resnične nogo-
FUZBAL,
t'
R^sničn« nogofneln«xgod^iiJ<.itn«Am

f. -ëf
metne zgodbe iz Južne Amerike in Slovenije. 392 strani zajetna knjiga večjega formata je bogato ilustrirana z barvnimi fotografijami, njen avtor je Juan Vasle, poznavalec in novinar. Juan Vasle je operni pevec, solist ljubljanske Opere, ki ne more brez nogometa in novinarskega peresa. Sicer rojen v Argentini, desetletje in čez živi v Ljubljani, raznotere nogometne plati je spoznaval in spremljal v prvi in drugi domovini. Knjiga je razdeljena na trinajst delov, kjer je govor o zgodovini nogometa (nekaj naslovov poglavij: Vsega so krivi Kitajci, Pred norimi kravami nori Angleži, Rojstvo mednarodne nogometne zveze, Žogobrci na divan ...), o nogometnikih (Dedek trese mreže, Brazilska formula: Ro-Ri-Ro, Romeo ni osvojil Verone, Šestnajst tisoč dolarjev na dan ...); o klubih, o Maradoni in Peleju (Iz Ljubljane k Peleju, Srečko vs. Pele, Z božjo nogo ...), o nogometnih dogodkih in navadah (Enajst Urugvajcev uti{alo brazilski narod, Nogometna vojna, S trebuhom za bogastvom ...), o nogometu in novinarjih (Videl vsa svetovna prvenstva, Mojster radijskega spektakla ...), nogomet in Slovenci in Južno-američani (Z nogometom do hi{e in fičota, Ljubljančan na južni celini ...) ... Skratka knjiga ima vse in več, kar ste vedno želeli vedeti o nogometu.
Liljana Klemencic
men
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
ORMOŽ / deveto tekmovanje godb slovenije v zabavnem programu
Kvaliteta igranja iz leta v leto boljša
že deveto leto so se na začetku poletja zbrali v Ormožu pihalni orkestri iz raznih krajev Slovenije in v zabavnem programu tekmovali za pokal Ormoža. Letos se jih je zbralo petnajst: iz Lovrenca na Pohorju, Ojstrice, Vrhnike, Bako-vcev, Novega mesta, Središča ob Dravi, Šentilja, Šentjanža, Slovenske Bistrice, Mute, Ljubljane, Domžal, Logatca, Kopra in domačini, Pihalni orkester Ormož pod vodstvom Slavka Petka, ki je ob JSKD - območna izpostava Ormož ter v sodelovanju z občino in osnovno šolo Ormož tudi eden izmed organizatorjev vsakoletnega srečanja.
Igranje je tudi letos spremljala tričlanska komisija s predsednikom Ervinom Hartmanom iz Maribora, ki je predsednik Združenja pihalnih orkestrov Slovenije, ter članoma prof. Antonom Horvatom iz Ptuja in
prof. Marjanom Sajovcem iz
Ljubljane. Prireditev je potekala v ormoški športni dvorani na Hardeku. Program sta povezovala Vesna Danilovič in Gregor Geč.
Prireditev se je pričela ob de-
seti uri s parado orkestrov po ormoških ulicah in nastopom ormoških mažoretk na Keren-čičevem trgu, kjer so združeni pihalni orkestri odigrali tri skladbe ter se nato odpravili proti ormoški športni dvorani, kjer so ob pol dvanajstih pričeli tekmovalni del programa.
Kljub temu da je tekmovanje potekalo pod streho športne dvorane, je huda poletna vročina v zgodnjem popoldnevu pokazala zobe.
Vsak pihalni orkester je odigral po tri skladbe, nekateri so imeli v pomoč tudi pevce, tekmovanje pa je trajalo vse do 17. ure, ko je bila razglasitev re-
Prvi so se na ormoških ulicah predstavili domačini - Pihalni orkester Ormož pod vodstvom Slavka Petka
zultatov. Pokal Ormoža 2002 v kategoriji do 30 članov si je prislužilo Društvo pihalni orkester Vrhnika, v kategoriji od 31 do 45 članov Kulturno društvo godba Domžale in v kategoriji nad 46 članov Pihalni orkester Koper.
Ocenjevalna komisija, ki je v prvi vrsti pohvalila dobro organizacijo prireditve, je menila, da je kvaliteta pihalnih orkestrov, ki prihajajo v Ormož, iz leta v leto boljša, prav tako tudi izbor skladb za tekmovalni program. Zanimanje za tekmovanje je precejšnje, saj nekateri prihajajo že vrsto let, drugi, ko dobijo najvišje priznanje, pokal Ormoža, odnehajo, spet drugi bi radi prišli, saj je to druženje vedno zanimivo in zabavno, pa je konec junija čas, ko imajo v mnogih okoljih prireditve tudi sami in potem vse to težko uskladijo.
Ker so prišli letos posamezni pihalni orkestri iz oddaljenih krajev, so dirigenti prvonagraje-nih orkestrov (Vrhnika, Domžale, Koper) menili, da bi zaradi utrujenost, k čemur je po svoje pripomogla tudi neznosna junijska vročina, napovedani koncert ob 20. uri na grajskem dvorišču v Ormožu težko izvedli, zato so se dogovorili, da bodo obljubo izpolnili ob kakšni drugi priložnosti. Kljub temu pa so si ob slovesu zaželeli snidenja na desetem - jubilejnem srečanju.
Vida Topolovec
PTUJ / rum - vodka na ptujskem odru
Predstava ob kozariku
V soboto je bila na terasi gostilne Rozika na Ptuju premiera ptujskega gledališča. Prvič smo si lahko ogledali slovensko uprizoritev monodrame Conorja McPhersona Rum - vodka, ki jo je režiral Peter Srpčič, igral pa Miha Arh.
Predstava razkriva probleme in čustva mladega človeka, ki se spopade z vsakdanjimi problemi odraslega človeka, še preden je za le-te resnično pripravljen. Monolog mladega igralca Mihe Arha je bil prepričljiv in zanimiv, da so gledalci v uri in več trajajoči predstavi z zanimanjem prisluhnili zgodbi tridnevnih dogodkov, ki so privedli do razkroja navidezno urejenega življenja in postavili na glavo njegovo nadaljnje življenje in življenje njegove mlade družine.
S predstavo Rum — vodka
bo ptujsko gledališče kandidiralo za četrti festival monodrame.
Zanimiv je tokrat bil tudi gledališki list, saj je bil v obliki podstavka za pivo.
Terasa pri Roziki je bila pravo prizorišče v teh vročih pasjih dneh, pa še zelo praktično je bilo, saj je žeja spremljajoči pojav ob vročini, pri predstavi pa lahko, sedeč ob mizi, tudi kaj popiješ.
Ponovitev je bila v nedeljo, na predstavo (in kozarček) pa je možno iti tudi v četrtek, petek in soboto ob 19. uri.
Miha Arh na terasi gostilne Rozika
VIDEM / ob zaključku bralne značke
Za nagrado monodrama
Na OS Videm so v pravkar minulem {olskem letu 2001/02 u~encem od 1. do 8. razreda že 36. podelili Ingoli~evo bralno zna~ko — tokrat 193 zna~k. V tekmovanje so bili vklju~e-ni tudi malo{olarji, in sicer jih je priznanje prejelo 24. Deset
osmo{olcev pa je prejelo priznanje za osemletno zvestobo bralni zna~ki.
Na zaključku bralne značke so se tekmovalci srečali z Otom Mesaričem in Partljičevo monodramo Atova domača naloga.
Tanja Potočnik
m^-----
/ ______
:iihnai3=:
Družba za časopisno in radijsko dqavnost RADIO-TEDNIIÇ d.o.o., R/ ÎS77393337rSl<ir(^3533357ërëEEini^ pdteTtiaBÍSIňi '



I I
Raičeva 6,2250 PtuL tel.: 0g/74M4-10
■ strařriittĎi77v^.faaióSatill«

... PA BREZ ZAMERE
Mobifenomen
Nepogrešlji^ost malih brneiih škatlic
Cas za nekoliko bolj osebno obarvan začetek tokratnega pisanja. Tako, malo za spremembo. Škoditi verjetno ne more, ne? Okej, zgodba pa je naslednja.
Pred kakima dvema mesecema je spodaj podpisani med migrira-njem po naši beli prestolnici čisto slučajno naletel na bivšega sošolca s faksa, ki se je odločil nabiranje znanja malo prekiniti in se posvetiti drugim stvarem, kar pomeni, da se že lep čas nisva videla. Ja, ja, saj vem, da Ljubljana ni ravno ne vem kako veliko mesto in bi se, če ne drugega, vsaj starim časom na ljubo lahko navkljub razhajanju življenjskih poti videla že kaj prej, a saj veste, kako je to, ko si človek vsak dan reče: okej, saj ga bom jutri pa zares poklical, da se dobiva na kaki pijačici, ampak ta jutri praviloma skoraj nikoli ne pride. No, kakorkoli že, so pa pač taka naključna srečanja potem toliko bolj zanimiva. Ker pa naju je oba priganjal čas, je spodaj podpisani, z eno nogo že na troli (busu), omenjenemu kolegu še zaklical: daj, stari, koliko imaš številko mobitela, ter iz žepa že vlekel svojo mobilno enoto, da bi si vanj shranil telefonsko številko kolega, nakar je dobil odgovor, da le-ta mobitela še nima oziroma da ga sploh ne bo imel.
Lahko si mislite, kako bedasto faco sem naredil. Po začetnem šoku mi je počasi prihajalo v zavest, kakšen bedak sem moral s svojo presenečeno-začudeno-zmedeno grimaso izpasti. Ja, pravi bebček. Dobil me je popolnoma nepripravljenega. Totalno na levi nogi. Ze dolgo (pravzaprav se niti ne spomnim dobro) se mi ni kaj takega zgodilo. Posekal me je z enim stavkom. Kot klas pšenice. Še dandanes se nekako bedasto počoham po zatilju, ko se spomnim na to anekdotico. V edino tolažbo (čeprav res bore malo) mi je dejstvo, da bi v taki situaciji velika velika večina vseh članov družbe izpadla popolnoma enako bedasto in presenečeno. Ja, z veliko verjetnostjo tudi vi.
Ker pa se, vsaj po mojem skromnem mnenju, pametni od neumnih ne ločijo po tem, kakšne stvari se jim dogajajo, ampak po tem, kaj se iz njih naučijo, se pravi, da se lahko kakšna bedarija zgodi tudi nadvse umnemu človeku, a se bo ta, za razliko od neumnega, ki se iz tega ne bo ničesar naučil, iz situacije naučil nauk ali dva, skratka, modro uporabil izkušnjo, zaradi tega torej menim, da se iz moje male mobilne ane-kdotice potegniti kakšen sociološko zanimiv sklep ali dva o naši sodobni mobilni družbi. In, kakšno presenečenje, za velik, večinski del populacije se zdi, kot da smo odvisni od mobitelov. Dejstvo, s katerim se vas bo verjetno velika večina strinjala, a hkrati je to tudi dejstvo, ki se ga kljub temu ne zavedamo v vsej njegovi moči. Oziroma ga nekako sprejmemo, ne da bi malce pomislili, v kolikšni meri nam male brneče škatlice čisto zares krojijo življenje.
Mobiteli spadajo v tisti razred oziroma skupino stvari, katerih pomembnosti in nepogrešljivosti se začneš zavedati šele takrat, ko ti iz kakršnega koli razloga raz-
polaganje z njimi ni omogočeno. Takrat se šele začneš malce nejevoljno zavedati, v kolikšni meri si pravzaprav odvisen od teh stvari. V to skupino nepogrešljivih pripomočkov poleg mobitela spadajo še recimo daljinec za televizijo, pa računalnik, pomivalni stroj, seveda tudi avto, pa bankomat kartica in tako dalje. Seznam si lahko dopolnite po svojih osebnih preferencah. Za naštete dobrine v veliki meri velja, da bi jih pogrešala kar precejšnja večina ljudi. In znotraj tega seznama velja, da je prav mobitel tisti, ki je daleč najbolj razširjena dobrina. To pa iz dveh preprostih razlogov. Prvi je dejstvo, da je mobitel, v primerjavi z drugimi naštetimi stvarmi, daleč najbolj poceni. No, lahko si omislite tudi kako mobilno čudo za sto petdeset in več jurjev, a to je v večini primerov že na meji kičastega, saj obstaja zelo malo ljudi, ki bi takšno drago mašino dejansko potrebovali (in si jo tudi lahko privoščili). Za nas ostale plebejce pa naši mobioperaterji pridno izumljajo vsak dan nove in nove pakete v akciji, v katerih nam vedno znova ponujajo telefone, ki so, čeprav izgledajo popolnoma enako kot tisti, ki jih imamo, vseeno neskončno boljši in jih zato nujno moramo imeti. Ce jih ne bomo, potem ne bomo več na tekočem z razmerami. Pa še tako hudo ugodno poceni so. Nekaj takega vam vsaj poskušajo vcepiti, ne?
Dobro. Drugi razlog za vsepri-sotno nadvlado mobitelov pa je iskati v značaju moderne družbe, ki je bolj kot katerakoli pred njo (razumljivo) predvsem informacijska družba. Vsak dan nas spet in spet bombardira na milijone informacij, podatkov in takšnih ali drugačnih dejstev, novičk in tako dalje. Moramo biti na tekočem z vsem, kar se okoli nas dogaja. In tudi drugi morajo biti na tekočem z vsem, kar se dogaja z nami. In logična, pa tudi najbolj priročna (dobesedno) izbira je našmobilnik. Ti pa so v tej slovenski mobievfo-riji zraven osnovnih, verbalnemu komuniciranju namenjenih funkcij pridobili še čisto druge pomene. S svojim prenosnim lepotcem daješ drugim vedeti, kakšen si. Ja, točno, tako kot z obleko, frizuro in avtom. Z izbiro mobitela, njegove barve, oblike, tipa melodije namesto klasičnega zvonjenja in tako dalje, z vsem tem daješ drugim vedeti, kakšen si, jim poveš nekaj o sebi. Ali si športnik, dinamičen tip človeka ali pa biznismen, umirjen, urejen in tako dalje. Ja, točno, povej mi, kakšen mobitel imaš, in povem ti, kdo si. Mobiteli so dejansko postali že del naše osebnosti. Pa če to hočemo ali ne.
Kaj si torej na splošno misliti o naših mobilnih spremljevalcih? Pravzaprav niti ne nujno kaj slabega. Lahko pa nanj gledate takole: z njim držite v dlani dejansko zgoščeno celotno informacijsko in tehnološko družbo sedanjosti. Ali jo boste izkoristili v svoj prid ali pa se ji boste pustili zasužnjiti, pa je še vedno odvisno samo od vas.
Gregor Alič
ZETALE / pomembni pridobitvi za manj razvite
Vodovod in cesta
V občini Žetale sta končani dve pomembni pridobitvi, ki bosta olajšali življenje v tem delu Haloz. Ob suši, ki se napoveduje tudi v letošnjem poletju, bo nekaj deset gospodinjstev bolj brezskrbno uporabljalo zdravo pitno vodo, del občine pa je z novo cesto bolje povezan s svetom.
Župan občine Žetale in poslanec v državnem zboru Anton Bu-tolen na prvi "poslanski" tiskovni konferenci
Končana je gradnja vodovodnega obrežja na relaciji Strajna - Kočice, ki se je začela že v lanskem letu in je del skupnega projekta treh občin. V žetalskem delu občine je na vodovod priključenih 53 gospo-dijstev, investicija pa je veljala 105 milijonov tolarjev.
Druga pridobitev je asfaltirana cesta Dobrina-Marinja vas v dolžini 1.900 metrov in v vrednosti 32 milijonov tolarjev. V teku je tudi nadaljevanje gradnje vodovoda iz Dobrine do centra Žetal, ki bo pripeljal vodo z Dravskega polja tudi v žetalsko osnovno šolo in v druge objekte v centru občine. Posamezna območja občine so se doslej z vodo oskrbovala iz lokalnih zajetij in vodovodov, v
razmišljamo . . .
poletnih mesecih pa je vode
povsod primanjkovalo.
Župan občine Žetale in novi poslanec v državnem zboru Anton Butolen je na prvi tiskovni konferenci povedal, da se bo tudi kot poslanec zavzemal za hitrejši razvoj Haloz, kjer je potrebno ustvariti ugodne bivalne pogoje tako, da bodo ljudje želeli tam živeti, čeprav bodo delali drugje. Za to je potrebna voda, urejene ceste, predšolska in šolska vzgoja, zdravstvena oskrba in možnosti kulturnega udej-stvovanja.
V "svoji" občini vidi največje potrebe na področju oskrbe z vodo in urejanju cest, za kar bodo v naslednjih letih potrebovali okoli 500 milijonov tolarjev. Napovedal je, da se bo po vsej verjetnosti odločil, da kandidira za še en županski mandat. Od dne, ko je prevzel tudi poslanske obveznosti, je temu prilagodil uradne ure na občini, ki so odslej ob ponedeljkih popoldan, ta dan pa dela v popoldanskem času tudi občinska uprava.
J. Bračič
KIDRIČEVO / najboljši na regijskem natečaju
Je:žki za vrtUkarje in vr^ei
Nata{a Poje Jovi~i~ iz Ljubljane (desno) in Drago Murko iz Ptuja sta najbolj{im kidričevaskim malčkom izročila praktične nagrade in Ježke. Foto: M. Ozmec
Malčke in vzgojiteljice vrtca v Kidričevem so 12. junija obiskali predstavniki Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter Uprave za obrambo Ptuj in jim izročili priznanje in praktične nagrade za najbolj aktivni vrtec na državnem natečaju o pisanju in risanju na temo naravne nesreče.
Kot sta zbranim malčkom in vzgojiteljicam na igrišču vrtca povedala Nataša Poje Jovicic
iz Uprave za zaščito in reševanje RS in Drago Murko iz Uprave za obrambo Ptuj, so bili na regijskem natečaju pod naslovom Nar^'vne in druge nesreče - zemeljski plaz na območju Uprave za obrambo Ptuj najbolj produktivni in najprizadevnejši prav malčki iz kidričevskega vrtca. Za njihove izbrane risbice in spise so poleg posameznikov prejeli tudi prikupno skupinsko
Spletna posvetovalnica za mlade
Prišel je čas počitnic. Časa za poletna lenarjenja, avanture in povode za vprašanja, na katera mladostniki še zmeraj niste našli odgovorov, bo več. Dogaja se, da imajo mladi veliko vprašanj, pa pogosto ne najdejo pri svojih bližnjih pravega sogovornika, ki bi jim znal stvar pojasniti na njim razumljiv način. Pestijo jih problemi, ki pravzaprav to niti niso, kadar jih je moč razumeti in razrešiti s pomočjo osebe, ki lahko natančno odgovori na njihova vprašanja in jim da vedeti, da so stvari rešljive in da ni vse tako črno, kot je morda videti na prvi pogled.
Ta članek je namenjen vsem tistim, mladim in malo manj mladim, ki imajo vprašanje, pa ne vedo, koga vprašati. Namreč že približno leto dni deluje spletna posvetovalnica za mladostnike, ki je nastala kot del sicer obsežnejšega projekta promocije zdravja med mladimi z naslovom To sem jaz (in pika), zasnovali pa so jo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo.
Na vsa vaša vprašanja na spletni strani www.tosemjaz.net odgovarja skupina trinajstih izkušenih strokovnjakov — svetovalcev, med katerimi so trije psihologi, šest zdravnikov specialistov ginekologije, šolske medicine, epidemiologije, socialne medicine, splošne medicine, dermatologije in psihiatrije ter farmacevtka, socialna pedagoginja in socialna delavka. Vsi navedeni strokovnjaki imajo leta izkušenj pri delu z mladimi, zato natančno vedo, kako
pomemben je za mladostnika hiter in razumljiv odgovor na zastavljeno vprašanje. Pri tem je vredno poudariti, da mladi prek spletnega foruma anonimno zastavljajo vprašanja, strokovnjaki pa jim že v nekaj dneh, takoj ko je to mogoče, posredujejo odgovore.
Kdaj je pravi čas za spolnost? Je res, da s pomo~jo trave lahko shu-j{a{? Ali samozadovoljevanje {ko-duje zdravju? Doživela sem spolno zlorabo — sovražim svoje telo; kako naj znova zaživim, kaj naj storim? Zakaj starši mislijo, da imajo vedno prav, čeprav to zmeraj ne drži? Kako razvijem pozitivno samopodobo? To je le nekaj izmed več tisoč vprašanj, ki so jih mladi iz vse Slovenije v letu dni naslovili na strokovnjake, ki brezplačno in prostovoljno odgovarjajo na njihova vprašanja.
Analiza dosedanjega delovanja te spletne strani je pokazala,
da ne mine dan brez vpra{anja in da se jih najve~ poraja zlasti ob vstopanju v ljubezensko življenje, precej pa spra{ujejo tudi o težavah pri razvijanju medsebojnih odnosov in o premagovanju problemov, ki jih prina{a njihova nizka samopodoba.
Ob prebiranju te spletne strani je videti, da strokovnjaki sku-{ajo razjasniti različne dileme in skupaj i{čejo odgovore, ki bi vam olaj{ali odra{čanje. Preberete lahko besedila o ljubezni in spolnosti, najdete lahko odgovore o razliki med ljubeznijo in zaljubljenostjo, o izražanju in obvladovanju čustev in {e o marsičem, kar vas tare, pa si ne upate nikogar vpra{ati, ker se bojite, da vas ne bodo razumeli. Najzanimivej{a pa je seveda klepetalnica, kjer je moč dobiti nasvet od strokovnjakov iz prve roke.
Svojevrstna je tudi rubrika "Verjamem vase", kjer lahko najdete nasvete, kako izbirati svoje misli, besede in dejanja. Tu lahko preizkusite svoj občutek lastne vrednosti, preberete, zakaj se ljudje (tudi odrasli) premalo cenijo, kako to prepoznavati pri sebi in pri drugih in se naučiti razvijati občutek lastne vrednosti. Najdete pa lahko celo nasvete za zmenke. Skratka, spletna stran je dobra, med mladimi že
kar precej uveljavljena, mnogi pa je {e ne poznajo, ker jim enostavno {e nihče ni povedal zanjo. Ni nujno, da bi postavljali tisoč vpra{anj, ponavadi je dovolj že to, da dobite kak{en dober nasvet in morda najdete {e koga, ki ima podoben problem, da ga lahko re{ita skupaj.
Ta stran je bila narejena predvsem z namenom, da bi mladim olaj{ala odra{čanje in jim omogočila dostop do informacij, zato je prav, da čimveč mladih ve, da obstaja in da lahko tukaj najdejo vsaj nekaj koristnih napotkov, kako čim manj stresno preživeti svojo mladost, predvsem pa, da je vsak izmed vas svojevrsten individuum. Mogoče se sprva res zdi, da je situacija, v kateri ste se zna{li, nere{ljiva, da izhoda ni in ni, nikjer ni nikogar, ki bi vas po-slu{al, razumel ali vsaj posku{al razumeti. Toda pravijo, da ko se razvežejo usta, se razveže tudi srce. In prav je, da o svojih težavah govorite, postavljate čimveč vpra{anj, saj boste le tako lahko oblikovali svojo osebnost in pridobili življenjske izku{nje. Torej, {e enkrat, ne bojte se vpra{ati — vpra{ajte in videli boste, da je vsaka stvar z veliko mero potrpljenja in močne volje re{ljiva.
Bronja Habjanič
nagrado - skoraj meter velikega ježka, ki ga bodo s ponosom čuvali.
Ježke z napisom 112 so za svoje izdelke prejeli Dolores Ivančič, Tamara Horvat in Matjaž Pepelnik, poleg tega pa {e dve skupinici: 24 malčkov skupine Stonoge ter 14-članska skupina Želve. Čestitke in potrdilo o sodelovanju na natečaju so prejele tudi njihove mentorice in vzgojiteljice Danica Kovacec, Jožica Raca, Anita Kopušar, Natalija Kutnjak in Stanka Novak.
Čisto na koncu pa so se vsi kidričevski malčki in vzgojiteljice {e posebej razveselili, saj so jih proglasili za najaktivnej{i
Vrtec Kidričevo je 7. junija praznoval že svoj 4. praznik. Praznik so obeležili z nastopom otrok, ki so v tem {ol-skem letu pripravili projekt ekologije Čisto in zdravo z roko v roki, katerega nosilka je ravnateljica Neža Šešo. Po projektu so pripravili nastop otrok z naslovom Nedokončana zgodba, katere avtorica je bila vzgojiteljica Anita Kopu-šar.
Ob prazniku so se delavci in gostje zbrali v prostorih vrtca in ravnateljica jim je predstavila razvoja in dosežke teh štirih let, delavka Silva Žitnik pa je prejela jubilejno nagrado za 20 let delovne dobe.
vrtec v omenjenem državnem natečaju na območju Uprave za obrambo Ptuj in jim izročili skoraj 1 m velikega ježka, ki so ga ponosno postavili v avlo sredi vrtca.
-OM
DORNAVA / zaključni koncert mladih glasbenikov
Rastejo mladi umetniki
Prejšnji torek je v zasebni glasbeni šoli Nokturno v Dorna-vi bil koncert dveh mladih glasbenikov. Predstavila sta se Mojca Slana, ki igra klavir že osmo leto in jo uči Lidija Žgeč, in Igor Čerpnjak, ki igra harmoniko sedmo leto in ga uči Ivica Obrul.
Utrinek s koncerta: Mojca Slana in Igor Čerpnjak
Glasbenika sta se pred {tevil-no publiko predstavila z zahtevnim programom. S koncertom so tudi zaključili {olsko leto glasbene {ole, kjer si je letos pridobivalo znanje okrog sto mladih na harmoniki, klavirju, kitari, sintisajzerju, pihalih in
drugih in{trumentih. Vodja {ole prof. Simona Žgeč Veselič se je ob tem zahvalila nekaterim učencem, ki s svojimi nastopi popestrijo kulturna dogajanja v občini in drugod.
MS
27. Jun. - 3. jul. 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 27. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Mostovi. 9.10 Pod klobukom. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Tedenski izbor. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Gospodarski izzivi. 15.30 (Ne)znani oder. 15.55 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Modro. 17.55 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 18.30 Zaple{imo, francoska dok. nan., 25/26. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.10 Tednik. 21.05 Prvi in drugi. 21.25 Osmi dan. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 23.00 Zgodbe o knjigah. 23.10 Alica, evropski dokumentarni film: Javni umetnost in arhitektura. 23.25 Cikel velikih literatov: Thomas Bernhard. 0.20 Modro, pon. 0.50 Osmi dan, pon. 1.20 Tednik, pon. 2.15 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 3/23, pon. 2.35 Veter v hrbet, 13., zadnji del, pon. 3.20 Člove{ka koža, živalsko srce, francoski film. 5.15 Šport.
TV SLOVENIJA 2
14.15 Tedenski izbor. 14.15 Polnočni klub: Klin se s klinom zbija. 15.25 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija, 3/6. 16.15 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 3/23. 16.45 Veter v hrbet, kanadska nad., 13., zadnji del. 17.40 Nikoli ni prepozno, avstralski film. 20.00 Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov, posnetek zaključnega večera iz Berlina. 21.30 Poseben pogled: Ana Od 6. do 18. leta, ruski film. 23.05 Praksa, ame-ri{ka nan., 18.epizoda, pon. 23.50 Novinka, nem{ko-avstrijska nan., 12/14. 0.40 videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Newyor{ka policija, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 123. dela venezuelske nad. 11.50 Esmeralda, pon. 113. dela mehi{ke nad. 12.40 Lepo je biti milijonar— vikend milijonarskih parov, pon. 14.10 Odpadnik, pon. 20. dela ameri{ke nan. 15.30 Newyor{ka policija, 20. del ameri{ke nan. 16.25 Esmeralda, 114. del mehi{ke nad. 17.20 Tri sestre, 124. del venezuelske nad. 18.15 Močno me objemi, 47. del mehi{ke nad. 19.15 24 ur. 20.00 Romanti~ni film: Domov k zvezdam, ameri{ki film. 21.45 Bolni{nica upanja, 20. del ameri{ke nan. 22.40 Odpadnik, 21. del ameri{ka nan. 23.30 Prijatelji, 22. del ameri{ke nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.00 Lov za zakladom, pon. 11.20 SP v nogometu 2002, posnetek. 13.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 14.00 Obala ljubezni, 48. del ameri{ke nad. 14.50 Mladi in nemirni, 174. del ameri{ke nad. 15.40 Roseanne, 1. del. 16.10 Lov za zakladom, 15. del ameri{ke nan. 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek. 19.25 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.30 Gola resnica, 4. del ameri{ke hum. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Popstars. 21.30 Barabe in morilci, hongkon{ki film. 23.15 Nogometna arena, pon. 0.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja.
TV3
7.00 Pokemoni, risani film. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Dokumentarna oddaja. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 Spet v poslu, ameri{ki akcijski film. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Wai Lana joga.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Risana serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Obstaja še kje življenje?, am. film. 14.50 TV izložba. 15.00 Hollywoodski moški, dokum. serija. 15.55 Novice. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor 21.00 Dostojanstvo v smrti, dokum. oddaja. 21.50 Poslovni klub. 22.25 Odmevi dneva. 22.55 Čas sre~e, šp. film. 0.40 Sodnica Amy, serija. 1.25 Svet mode. 1.50 Na zdravje. 2.15 Kraljestvo divjine. 2.45 Hollywoodski moški, dokum. serija. 3.40 Amerika - življenje narave. 4.10 Obstaja še kje življenje?, am. film. 5.40 Pravi ~as.
HTV 2
8.00 Lassie. 8.25 Batman. 8.45 Otroci Avstralije, dokum. serija. 10.05 10.10 TV koledar. 10.20 Tilly Trotter 11.05 Dosjeji X. 11.50 Trenutek spoznanstva. 12.20 Globalno naselje. 12.50 TV interview. 13.40 Ekumena. 14.40 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.10 Hilarius. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Etno glasba. 19.05 Na zdravje. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Sodnica Amy. 20.55 Polni krog. 21.10 Film. 22.45 Seinfeld. 23.10 Allo, allo. 23.40 Življenje na severu. 0.25 Pravi čas.
HTV 3
18.55 TV spored. 19.00 Rijeka: PH v plavanju, prenos. 20.10 Nogometna. 23.00 Svet mode. 23.25 Glasbeni program.
ORF 1
6.10 Otro{ki program. 8.05 Varu{ka, serija. 8.30 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice. 9.35 Herkul. 10.15 Nogomet, {olska liga. 12.15 Confetti play town. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Močna družina. 15.45 Herkul. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina. 17.40 Čarovnice. 18.30 Varu{ka. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Alarm za Cobro 11. 21.55 Kaisermuehlen Blues. 23.00 De Luca. 23.25 Umetnine.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska in{-pekcija 1. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Po{tna loterija 12.30 Alpe Donava Jadran. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Gozdna dežela. 14.05 Iz čistega neba. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Vera. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria. 23.10 Primer za dva, serija. 0.00 Čas v sliki.
Petek, 28. junij
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Tedenski izbor 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Potujoči {krat: Re{itev je lažje predlagati, kot izvr{iti, poučno-razvedrilna oddaja, 4/10. 9.35 Zaple{imo, francoska dok. nan., 25/26. 9.45 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.20 Oddaja za otroke. 10.45 Dosežki. 11.05 Modro. 11.35 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor. 12.00 Sylvia, nem{ka nan., 4/15. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.20 Tedenski izbor 13.20 Dobro jutro. 15.05 Prvi in drugi. 15.25 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 National Geographic. 18.00 Marko, mavrična ribica. 18.10 Iz popotne torbe: Gumb in srajca. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Va{ kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.10 Marcel Buh-Jure pervanje: Vrtičkarji, TV nan. 20.40 Prevara, angle{ka nad., 2/3. 21.30 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, {port, vreme. 22.55 Polnočni klub. 0.10 Sedem dni, ameri{ka nan., 4/22. 1.00 National Geographic, ameri{ka dok. serija, 6/23, pon. 1.55 Nenadoma Susan, pon. 2.15 Dr. Sommerfeld, pon. 3.05 Pes, ki je ljubil vlake, Srbski film, pon. 4.45 Šport. 5.50 Vsakdanjik in praznik: Naj se sli{i na{a pesem, 2. del, pon. 7.05 Melodije morja in sonca 2002: Utrip festivala.
TV SLOVENIJA 2
8.00 Videostrani - vremenska panorama. 15.20 Bojne enote SS, nem{ka dok. serija, 2/3, pon. 16.05 Nenadoma Susan, ameri{ka nan., 4/23. 16.30 Dr. Sommerfeld, nem{ka nad., 1/10. 17.20 Romeo in Julija, angle{ki film, pon. 19.45 Oslo: Atletika - zlata liga, prenos. 22.50 Praksa, ameri{ka nan., 19.epizoda, pon. 23.35 South Park, ameri{ka risana serija, 17.epizoda. 0.00 Big Band RTV Slovenija, 2. oddaja. 0.30 Videospotnice.
POP TV
9.10 Newyor{ka policija, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 47. dela mehi{ke nad. 10.50 Tri sestre, pon. 124. dela venezuelske nad. 11.40 Esmeralda, pon. 114. dela mehi{ke nad. 12.40 Lepo je biti milijonar — vikend milijonarskih parov, pon. 14.10 Odpadnik, pon. 21. dela ameri{ke nan. 15.30 Newyor{ka policija, 21. del ameri{ke nan. 16.25 Esmeralda, 115. del mehi{ke nad. 17.20 Tri sestre, 125. del venezuelske nad. 18.15 Močno me objemi,
48.	del mehi{ke nad. 19.15 24 ur 20.00 Mladi Indiana Jones: Pu{~avski vrag, ameri{ki film. 21.30 Privid zločina, 13. del ame-ri{ke nan. 22.20 Odpadnik, 1. del ameri{ke nan. 23.10 Prijatelji, 23. del ameri{ke hum. nan. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.00 Lov za zakladom, pon. 11.20 SP v nogometu 2002, posnetek. 13.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 14.00 Obala ljubezni,
49.	del ameri{ke nad. 14.50 Mladi in nemirni, 175. del ameri{ke nad. 15.40 Roseanne, 2. del. 16.10 Lov za zakladom, 16. del ameri{ke nan. 17.30 SP v nogometu 2002, posnetek. 19.25 Popstars, najbolj{i tega tedna. 19.30 Gola resnica, 5. del ameri{ke hum. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Popstars. 21.30 Mo~ mnogjh ljubezni, hongkon{ki film. 23.15 Nogometna arena, pon. 0.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja.
TV 3
7.00 Pokemoni, risani film. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 V sedlu, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Videalisti. 12.20 Risanke. 14.20 Inline hokej, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Popotovanja z Janinom, pon. 17.20 Štiri Tačke, pon. 17.50 Bonanca, pon. 6. dela nan. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti. 20.00 Pod židano marelo. 21.30 Gostje, ki so padli z neba, Kandsko-ameri{ka drama. 23.30 Reporter X.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.30 Serija. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 Jezikomer. 12.21 TV spored. 12.30 Izvor, serija. 13.20 Johnny Tremain, am. film. 14.40 Risanka. 14.55 Izobraževalni program. 16.05 Novice. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Hrvaško vinogradništvo in vinarstvo. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer. 19.13 Pink Panther, serija. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo show. 20.50 Moja družina, am. film. 23.10 Glamour Cafe. 0.15 Odmevi dneva. 0.40 Okus Minnesote, am. film. 2.15 Toni, fr. film. 3.50 Centre Street 100, serija. 4.35 Johnny Tre-main, am. film. 5.55 Amerika - življenje narave. 6.25 Hit-depo.
HTV 2
8.00 Risanka. 8.25 Dokumentarna serija. 12.10 TV koledar 12.20 Sodnica Amy. 13.05 Izbrisani prostor, magazin. 13.55 Dokumentarni írogram. 15.05 Otroški program. 16.05 Roke v zrak, kratki film. 16.30 Novice. 16.40 Hugo. 17.10 Izvor 18.30 Etno glasba. 19.05 Tretji kamen od sonca. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Mesečina. 20.55 Polni krog. 21.15 Centre Street 100. 22.00 Enkraten svet, oddaja o filmu. 22.30 Hit depo.
HTV 3
18.30 Rijeka: PH v plavanju. 19.20 Risanka. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogometna TV. 23.00 Frasier. 23.25 Smrtna kazen. 23.50 Na zdravje. 0.15 Dobrodošli v New York. 0.35 Glasbeni program.
ORF 1
6.10 Otro{ki program. 7.50 varu{ka, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Herkul, serija. 10.55 Alarm za Cobro 11, serija11.45 Confetti Tivi. 12.35 Confetti play town 1. 12.45 Otro-{ki program. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Močna družina, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will & Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Extreme measeures, 1996. 22.10 Crying Freeman, film.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska in{-pekcija 1. 10.15 Junak na {tirih ta~kah, film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska in{pekcija 1. 14.05 Iz čistega neba. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, serija. 21.20 Na sodi{ču. 22.10 čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 29. junij
TV SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor. 8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Vesela hi{ica: O povodnem možu, lutkovna igrica , 15/23. 8.50 Radovedni taček: Avto. 9.05 Male sive celice. 9.55 Sprehodi v naravo: Kačji pastirji, 2. del. 10.10 Enajsta {ola, oddaja za radovedneže. 10.50 Klic divjine, kanadska nan., 13., zadnja epizoda. 11.35 Radio aktivnost, kanadska nan. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.15 Mostovi, pon. 14.20 Popoln mo{ki, francoski film. 16.00 Pipsi, risana nan., 4/26. 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Slovenski magazin. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.45 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 8/15. 18.15 Trnovo robidovje: Marjetkini otročički, lutkovna nan., 6/8. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.05 Glasbena ogrlica. 21.05 TV Poper, oddaja TV Koper-Capodistria. 21.40 Parada plesa. 22.00 Sprehod z zverinami, angle{ka dok. serija, 3/6. 22.35 Poročila, {port, vreme. 23.05 Mestne zgodbe, ameri{ka nad., 5/6. 0.05 Detekti{nica, ameri{ki film. 1.35 Kuhinja do nazga, angle{ka dok. serija, 8/15, pon. 2.05 Slovenski magazin, pon. 2.35 Poleti, angelček, nem{ki film. 4.20 Šport. 5.45 TV Poper, oddaja TV Koper-Capodistria, pon. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon.
TV SLOVENIJA 2
8.30 Tedenski izbor. 8.30 Frasier, ameri{ka nan. 8.50 Jean Christophe, francoska nad. 9.40 Med prijatelji, nem{ka nan. 10.25 Počitnice do zadnjega diha: S skirco po cesti grem, dok. nan. 10.40 Horace in Tina, avstralska nad. 11.00 Jasno in glasno, kontaktna oddaja. 12.25 Assen: Motociklizem za VN Nizozemske do 250 ccm, prenos. 13.50 Assen: Motociklizem za VN Nizozemske do 500 ccm, prenos. 15.00 Evrovizijsko tekmovanje mladih glasbenikov, posn., pon. 16.30 24 ur Le Mansa, ameri{ki film. 18.15 Šport. 19.15 Videospotnice. 20.00 Prosim za ples, ameri-{ko-japonski film. 21.55 Jean Christophe, francoska nad. 22.50 Praksa, pon. 23.30 Sobotna noč. 1.30 Videospotnice, pon.
POP TV
8.10 Dragon Ball. 8.40 Mali helikopter. 8.50 Beli kit, risani film. 9.50 Providence, 1. del. 10.40 Lepo je biti milijonar, pon. sezone. 11.45 Preverjeno, pon. 12.30 Nogometna arena. 13.00 SP v nogometu 2002, Daegu, prenos. 14.50 Nogometna arena. 15.05 Smola pa taka, 7. del. 15.35 Družinsko pravo, 9. del. 16.30 Zahodno krilo, 3. del. 17.25 Miss Slovenije, regionalni izbor. 17.30 Ne glej nazaj, ameri{ki film. 19.15 24 ur 20.00 Vikend med zvezdami: Stik, ameri{ki film. 22.40 Noro mesto, ameri{ki film. 0.45 24 ur, pon.
KANAL A
10.00 Obala ljubezni, pon. 10.50 Obala ljubezni, pon. 11.40 Obala ljubezni, pon. 12.30 Nogometna arena. 12.50 SP v nogometu 2002, Daegu, prenos. 14.50 Nogometna arena. 15.05 Popolno, ameri{ki film. 17.10 Gola resnica, 6. del ameri{ke hum. nan. 17.40 SP v nogometu 2002, Daegu, posnetek. 19.30 Gola resnica, 7. del ameri{ke hum. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Pokol v San Franciscu, hongkon{ko-ameri{ki film. 22.40 Nogometna arena. 23.40 Popstars, pon. oddaj med tednom.
TV 3
8.00 Risanke. 9.00 Action Man. 9.45 Risanke. 10.00 Tom Sawyer, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Iz domače skrinje. 15.30 Inline hokej, pon. 16.00 Automobille. 16.30 DP v raftingu. 17.00 SQ Jam. 18.00 Spidi in Gogi show. 19.00 Risanke. 19.30 Videalisti. 20.00 Ježek Show. 21.00 Vila v Firencah, romanti~ni triler. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica - Kranj. 00.30 Videostrani.
HTV 1
7.45 TV koledar 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 9.00 Ninja želve, serija. 9.25 Risanka. 9.30 Pag: Kronika 40. revije hrvaške filmske in video ustvarjalnosti. 10.00 Novice. 10.05 Parlaonica. 10.55 Risanka. 11.10 Felicity. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.25 35. MSF -Koritna, Tavankut, glasbena oddaja. 12.55 Prizma. 13.50 Hrvaške manjšine v Europi. 14.25 Oprah Show. 15.20 Hruške in jabolka. 15.50 Novice. 16.05 Zlata dekleta. 16.30 Cousteau, pz. film. 17.30 Čarobni ~evlji, film. 19.00 Risanka. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Naši in vaši, dramska serija. 20.40 Glasba. 21.05 The Glimmer Man, am. film. 22.40 Novice. 22.50 TV dvoboj. 23.15 Klic krvi, mini-serija. 2.20 Dobrodošli v New York. 2.45 Oprah Show. 3.30 Montparnasse 19, fr film. 5.15 Amerika - življenje narave. 5.45 Backstreet Boys, glasbeno-dokumentarni film. 6.45 Remek. 7.00 Cousteau, pz. film.
HTV 2
9.35 Hit depo. 10.50 Montparnasse 19, fr film. 12.35 Povabilo v gledališče. 14.15 Zdravo, malček - kronika 42. MDF. Šibenik 2002. 14.35 Hišni ljubimci. 15.20 Svet mode. 15.45 Felicity. 16.35 Beverly Hills. 17.25 Briljanteen. 18.20 Melrose Place. 19.05 Dobrodošli v New York. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 21.05 Šport danes. 21.15 Melodije hrvaškega Jadrana, prenos. 23.15 Animavizija. 23.45 Backstreet Boys, glasbeno-dokum. film. 0.45 Melodije hrvaškega Jadrana.
HTV 3
11.40 TV spored. 11.45 TOP DJ MAG. 12.50 Daegu: SP v nogometu - tekma za 3. mesto. 15.00 INFO SP v nogometu. 17.20 EP v moto-krosu, reportaža. 18.30 Rijeka: PH v plavanju, prenos. 19.20 Risanka. 19.30 Glasbena oddaja. 20.10 Nogometna TV.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 10.45 Disney festival. 11.45 Confetti tivi. 12.55 SP v nogometu, prenos tekme za 3.mesto. 16.25 Ally Mc Beal, serija. 17.10 Sabrina, serija. 17.30 Streetlive, serija. 18.00 Romy in Michelle. 19.30 Čas v sliki 20.15 Moj veliki prijatelj Joe, film 1998. 22.05 SP v nogometu, vrhunci dneva. 22.40 Drop Zone, film 1994.
ORF 2
9.00 Poročila. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Ljubljeni Giorgio, film. 11.15 Igrani film. 12.45 Zakladi sveta. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.30 Počitnice kot {e nikoli, film. 16.00 Slikanica Avstrije. 16.25 Dežela in ljudje, magacin. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 18.20 Bingo. 19. 00 Zvezna dežela danes. 19. 30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20. 15 Festival klasične glasbe. 22.15 Čas v sliki. 22.25 Ljubezen na Mallorci, film 1998.
Nedelja, 30. junij
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav: Telebajski, 85. oddaja; Trnovo robidovje: otročički, lutkovna nan., 6/8; Ferdi, risana nan., 12/13; Bisergora: Kako postane{ junak, lutkovna nan., 13/15. 9.50 Promenadni koncert. 10.55 Svet divjih živali, angle{ka poljud. serija, 7/10. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila, {port, vreme. 13.10 Videostrani. 13.25 Glasbena ogrlica, pon. 14.25 Malo ~asa, ameri{ki film. 16.00 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila, {port, vreme. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Za na{e goste iz tujine, dok. serija, 2/5. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, {port, vreme. 20.05 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Talk show. 22.45 Poročila, {port, vreme. 23.20 Odkrivajmo znanost: Stik, angle{ka poljud. serija, 10., zadnji del. 23.55 Kuduz, bosanski film. 1.35 Za na{e goste iz tujine, dok. serija, 2/5, pon. 2.05 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija, 4/6, pon. 2.55 South Park, ameri{ka risana serija, 17.epizoda, pon. 3.20 Pajek, danska nad., 2/6, pon. 4.20 Vsakdanjik in praznik, pon.
TV SLOVENIJA 2
10.40 Tedenski izbor 10.40 Rad imam Lucy, ameri{ka čb nan., 79.epizoda. 11.05 Komisar Rex, avstrijska nan., 27.epizoda. 11.55 Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: Univerzitetni pevski zbor Juventus, Riga, Latvija. 13.00 Špor. 17.25 Cime - poklic: Dribler, dok. film, pon. 18.15 Odbojka Slovenija : Avstrija, posnetek iz Prevalj. 19.15 Videospotnice. 20.00 Zgodovinski laboratorij, angle{ka dok. serija, 4/6. 20.50 Frasier, ame-ri{ka nan., 22/24. 21.15 Homo Turisticus. 21.35 Pajek, Danska nad., 2/6. 22.35 W.A.Mozart-a.Preljocaj: Park, plesno baletna predstava iz narodne opere v Parizu. 0.10 videospotnice, pon.
POP TV
8.00 Dragon Ball, risana serija. 8.30 Mali helikopter, risana serija. 8.40 Beli kit, ponovitev risanega filma. 9.40 Providence, 2. del. 10.30 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone. 12.00 Bett, 1. del ameri{ke hum. nan. 12.30 Nogometna arena. 13.00 SP v nogometu 2002, Yokoha, prenos finalne tekme. 14.50 Nogometna arena. 15.30 Družinsko pravo, 10. del ameri{ke nan. 16.30 Zahodno krilo, 4. del ameri{ke nan. 17.30 Nevarna resnica, nem{ki film. 19.15 24 ur. 20.00 Vikend med zvezdami: Maveri, ameri{ki film. 22.15 Lambada - prepovedani ples, ameri{ki film. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.00 Mladi in nemirni, pon. 173. dela ameri{ke nad. 10.50 Mladi in nemirni, pon. 174. dela ameri{ke nad. 11.40 Mladi in nemirni, pon. 175. dela ameri{ke nad. 12.30 Nogometna arena. 12.50 SP v nogometu 2002, Yokohama, prenos finalne tekme. 14.50 Nogometna arena. 15.30 Srčna izbira, ameri{ki film. 17.10 Gola resnica, 8. del ameri{ke hum. nan. 17.40 SP v nogometu 2002, Yokohama, posnetek. 19.30 Gola resnica, 9. del ameri{ke hum. nan. 20.00 Nogometna arena. 21.00 Ve{~ine Shaolina, hongko-n{ki film. 22.45 Nogometna arena, pon. 23.45 Popstars, pon. oddaj med tednom.
TV 3
8.00 Risanke. 9.00 Action Man. 9.45 Risanke. 10.00 Spidi in Gogi show. 11.30 Za vas in mesto. 12.30 V sedlu. 13.00 Iz domače skrinje. 14.30 Sijaj. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.30 Tom Sawyer. 17.30 TV razglednica - Kranj. 18.00 Štiri tačke. 18.30 Ježek Show. 19.30 Risanke. 20.00 Terra X. 20.30 Alfi Nipič Show. 21.30 Knjiga. 22.00 Ekskluzivni magazin, pon. 22.30 Automobille. 23.00 Na{ vrt. 23.30 Dokum. oddaja.
HTV 1
7.50 TV spored. 7.55 TV koledar 8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar 12.20 TV spored. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.40 Tečaj plavanja, drama. 16.25 TV izložba. 16.45 Dragulj, kanadski film. 18.25 Sternbergovi, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Escape from Alcatraz, am. film. 23.05 Novice. 23.20 La passion Beatrice, film. 1.30 V nedeljo ob dveh. 2.30 Sternbergovi, serija. 3.20 Afrika. 3.45 Tisti, ki so osramotili Anglijo, dokumentarni film. 4.25 Amerika - življenje narave. 4.55 It Happened Tomorrow, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.40 Biblija. 8.55 Moji dragi angeli, dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 It Happened Tomorrow, am. film. 13.30 Klic krvi, mini-serija. 16.35 TV spored. 16.50 Afrika. 17.15 Opera Box. 17.45 Oddaja o kulturi. 18.20 Animanijaci, serija. 18.40 ČB v barvi. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.40 TV izložba. 19.50 Zakladi muzejev. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 Šport danes. 21.30 Tisti, ki so osramotili Anglijo, dokumentarni film. 22.10 Triler: Poletni koncert.
HTV 3
9.10 TV spored. 9.15 Izvor, serija. 12.50 Yokohama: SP v nogometu - finale, prenos. 15.00 INFO SP v nogometu. 18.30 Rijeka: PH v plavanju, prenos. 19.20 Glasbena oddaja. 20.10 Nogometna TV. 23.30 Posnetki.
ORF 1
6.00 Otro{ki program. 10.25 Disney predstavlja. 11.30Šport. 12.30 SP v nogometu, prenos finala. 15.50 Martial Law, serija. 16.35 James Bond 007, Živi{ le dvakrat. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Sedem let v Tibetu, film 1997. 22.30 SP v nogometu, vrhunci dneva. 23.05 Columbo.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.30 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 11.00 10.30 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Evropski studio. 12.00 Visoka hi{a. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.20 Univerzum. 15.05 Tri dame z žara, serija. 15.30 Avstrijski film 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e živeti, oddaja. 18.00 Kviz. 18.25 Cerkvena oddaja. 18.30 Oddaja deželnega studia Tirolske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Nem{ki film. 21.55 Trije gospodje, film. 23.25 Čas v sliki.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
PRODAJALNE
MODRI NAKUPI
E
A
Trgovine prijaznih nakupov
Ponudba velja de 04.07.2002


, ielikaiesna -'■ ^ Á -""è
Pijača Fruc korenček ali multivitamin
r 1,51
Gorčica Kolínska 700 g
Hrana za muce Flik&Flok405 g
Brezalkoholno pivo Schiossgold 0,51
PVC kozarci 0,21 100/1
Nahrbtnik/KOS
Pri nakupu do 10.000 SIT drobna pozornost, nad 10.000 SIT darilo - nalivno pero.
\?î PETOVIA
Ob Dravi 3a, Ptuj, tel. 02/788 00 23 ODPRTO OD 7.30 DO 23. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 23. URE VNEDEUO OD 8.00 DO 13. URE
PE PANORAMA
Špindlerieva ul. 3, Ptuj, tel. 02/747 00 40 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 15. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE
PEHIPER CENTER
Industrijska ulica 7, Lenart v Slovenskili goricah, tel. 02/720 03 01 ODPRTO OD 7.00 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.00 DO 21. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE
PE SOLID
Dornava 81 c, Dornava, tel. 02/755 48 31 ODPRTO OD 7.30 DO 19. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 19. URE VNEDEUO OD8.00DO 12.URE
^PE STOTIN
Hardekl7a, Ormož, tel. 02/7401538 ODPRTO OD 7.30 DO 18. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 12. URE <§
Naročnik: ERA PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj * Vse cene so v SIT • Ponudba velja do Oi.07.2002 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napake v tisku se opravičujemo
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
ISCETE SVOJ STIL / iscete svoj stil
Anja še dolgo mladostna
Anja Plohl iz Markovcev obiskuje ptujsko gimnazijo, letos je kon~ala prvi letnik. Po kon~ani gimnaziji bo študirala jezike, želi si postati profesorica angleškega in nemškega jezika. Kot ve~ina mladih se rada obla~i po modi, v prostem ~asu posluša glasbo, se druži s prijatelji. Za akcijo Iš~ete svoj stil jo je na njeno željo prijavila mama.
V kozmetičnem salonu Neda so Anji podrobneje predstavili postopek strokovne nege kože pri najstnicah, glede na to da je salon prvič obiskala. Pri vsakem dekletu je namreč potrebno naj-
Anja prej ...
ti primerno kozmetiko glede na njen tip kože, to pa lahko naredijo le strokovnjaki. Učinkovita nega je v največji meri odvisna od redne in pravilne uporabe kozmetičnih sredstev. Ob pravilni negi doma bo Anja občasno poiskala tudi strokovno pomoč, saj to njena mastna koža zahteva. Pred površinskim čiščenjem kože so ji uredili še obrvi in jo tudi "pocr-kljali" z masažo.
V frizerskem salonu Stanka je za Anjino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Njene precej naravne lase je nekoliko skrajšala in zmehčala z drsnim striženjem, da mehko padajo v svojo obliko. Pobarvala jih je v temno čokoladno barvo, z rdečimi prameni v stranskih delih in zatilju pa je dosegla večjo razgibanost pričeske. Lase je posušila s ploščato krtačo in
nato zlikala, na koncu pa še stilizirala.
Nina Škerlak je s kamuflažo najprej prekrila nekatere obrazne predele, na katere je nato nanesla tekoči puder. Veki ji je rahlo očrtala in nanesla senčilo
... pozneje. Foto: C. Goznik
violet pearl. Poudarila ji je lička, na ustnice pa nanesla rahlo obarvan glos.
V modnem studiu Barbare Plavec so za Anjo izbrali lahkotna in koži prijazna oblačila.
Anja v mladostnih oblačilih, dnevnem country looku iz jeansa in bombaža iz trgovine podjetja Dominus v Murkovi ulici.
Odločili so se za dnevni country look iz jeansa in belega bombaža, kombinacijo dveh bombažev, naravnih materialov v razkošni izvedbi. Slednji so ponovno vedno bolj v ospredju, prijetni pa so tudi za kožo. Posebej velja opozoriti na bluzico z izžganim vzorcem, ki je letos modni hit. Anji priporočajo najstniški stil, saj je za resno modo, ki bo tudi odvisna od njenega bodočega poklica, še čas. Pris-tojijo ji vse pastelne barve, pozimi pa se lahko odloči tudi za močnejše barve.
V športnem studiu Olimpic so za Anjo izbrali program Olim-pic, v katerem bo brezplačno vadila mesec dni. Poudarek je na oblikovanju t. im. ženskih linij, je povedal strokovni vodja stu dia prof. Vlado Čuš
MG
RODNI VRH / CIGAVA JE HISA ŠTEVILKA 27
Hisa brez lastnika, vode in vzdrževanja
Pravijo, da je življenje v Halozah danes lažje. Mnogokje so že urejene ceste, v številna gospodijstva je napeljan vodovod, tudi telefon je že povsem obi~ajna pridobitev. Mir, tišina, prijazno naravno okolje in ~ist zrak pa so že prednosti, ki jih mestni ljudje pogrešajo. Žal življenje v Halozah ni enako pravi~no do vseh. Nekatere je napredek obšel, in ~eprav je vodovodna cev položena neposredno pred pragom, je vir njihove vode še vedno cisterna.
Tako je v primeru Katice Pajn-kiher na Rodnem Vrhu 27, v občini Podlehnik. "Ne morem vam
larjev mesečno. Prejemnik plačila je Podjetje za stanovanjske storitve v Ptuju, kjer pa so po-
Katica Pajnkiher se boji, da bo hiša brez vzdrževanja v dveh letih povsem propadla
povedati, kako sem bila žalostna, ko so lani kopali kakega pol metra od praga hiše in v izkopan jarek položili vodovodno cev. Tako blizu je bila pitna voda iz cevi, pa obenem tako nedosegljiva," potoži. Tako mora Kartica še vedno, kot vsa leta doslej, plačati dobrih osem tisočakov za vsako cisterno vode, ki jo natočijo v betonski rezervoar neposredno ob hiši.
KDO NAJ PLAČA PRISPEVEK
Težava je v tem, da bi bilo potrebno za vodovodni priključek plačati 200 tisočakov. Katica Pajnkiher pravi, da bi ta denar že zbrala, saj ima pokojnino po pokojnem možu, vendar hiša ni njena in mora za bivanje v njej plačevati najemnino, 8.377 to-
vedali, da naj bi bila lastnik hiše občina Podlehnik. Tamkajšnji župan Vekoslav Fric je že
pred našim obiskom na Rodnem Vrhu dejal, da občina Podlehnik ni lastnik hiše, zato vodovodnega priključka niso naredili, so pa vodo napeljali v vse svoje objekte. Na trditev ptujskega Podjetja za stanovanjske storitve je pozneje odgovoril, da mora občina preveriti, ali je res tako. In če je? Upamo, da bomo kmalu izvedeli in da se bo zadeva razvila v korist stanovalke na Rodnem Vrhu 27.
Okoli lastništva te hiše je še nekaj nejasnosti. Bila je namreč denacionalizirana, na Upravni enoti v Ptuju pa niso mogli povedati, ali je zanjo vložen kak dena-cionalizacijski zahtevek. "Morali bi vedeti, kdo bi ga lahko vložil, sicer je zadeva zapletena in nejasna."
VODA NI EDINA TEŽAVA
Peripetija z vodo ni edina žalostna zgodba Katice Pajnkiher. Z družino se je v to hišo vselila pred 26 leti. Z možem sta uredila njeno notranjost, saj je imela še "črno" kuhinjo in je bila nasploh v slabem stanju. Nekoliko sta uredila tudi zunanjost, ki pa sedaj znova kaže očitne znake propadanja. Skozi na več mestih poškodovano streho zateka in hiša bo, tako v strahu raz-
Tudi ostrešje je že pošteno načel zob časa
mišlja Katica, v dveh letih neprimerna za bivanje. Če bi bila njena, bi jo s pomočjo otrok postopoma obnavljala, sedaj pa je ne sme in ne more. Pred sedmimi
in živi sama. Otroci so se odselili, si poiskali boljše življenjske pogoje, čeprav bi ji ob nakazani rešitvi lastniškega problema stali ob strani. Tako pa sameva in v strahu čaka, kaj se bo zgodilo s hišo. Jo čaka usoda gospodarskega poslopja, ki so ga pred leti podrli, njegovi sledovi pa so ob hiši in na njej vidni še danes? Se bo pogreznila v klet pod seboj, kot se je nedavno tega pogreznil del
pač vzdržujejo druge objekte, ki so v lasti občine Podlehnik, od občine pa, kot že rečeno, še nimamo odgovora, ali je hiša res njihova. Jo bo lahko stanovalka odkupila in jo uredila s svojimi sredstvi, si bo lahko sama napeljala vodovod, bo to storil lastnik in še naprej pobiral najemnino? Bo morala Katica z bolnimi nogami od pisarne do pisarne in v nov, brezupen spopad z birokra-
Od daleč še navidezno trdna hiša na vrhu vinorodnega hriba, na Rodnem Vrhu 27
leti se je že dogovarjala za nakup, hišo so strokovnjaki že ocenili, pa se je pozneje, ne ve kje in zakaj, vse skupaj ustavilo. Na njeno zahtevo so jo pred leti obiskali, verjetno predstavniki Podjetja za stanovanjske storitve, ter se čudili, kako to, da za tako luknjo sploh plačuje najemnino. Ko pa je pred meseci s plačilom položnice zamudila za dan ali dva, so jo že opominjali ...
MALI ČLOVEK V
MLINIH
BIROKRACIJE
Takšna je zgodba malega človeka, ki se ne znajde v mlinih birokracije, zato ti po svoje meljejo njegovo usodo in ga obravnajo zgolj kot številko, kot obveznika za plačilo, njegove tegobe in skrbi pa jih ob tem ne zanimajo. Katica Pajnkiher je stara 71 let
kletnega stropa pod bivšim gospodarskim poslopjem, ter s Katico vred padel v globino? Danes je nevarna odprtina pokrita z deskami, tudi njihova okolica pa je videti nevarna.
V 26 letih plačevanja najemnine se je nabralo precej denarja, ki pa ga pri vzdrževanju hiše niso porabili, saj ni bila vzdrževana. Pri podjetju za stanovanjske storitve pravijo, da s tem denarjem
cijo, za katero niti ne ve, kdo naj bi jo v primeru hiše na Rodnem Vrhu 27 predstavljal?
Ob takih primerih si človek, upravičeno zakrbljen, postavi edino logično vprašanje: Živimo v urejeni državi ali v divjini? In: Ali se divjina za nekatere glave ne začne že takoj za vrati njihove urejene, svetle in prijazne pisarne?!
J. Bračič
Smo največji prodajalec in montažer klimatskih naprav LG v Sloveniji!
ČE NAM ZAUPAJO MNOGI,
ZAKAJ NAM NE BI ŠE VI?
Mo
Fnd^» Montaža tSenh
FrímmiEC.íp., VkmsU m 3, nm
Montiramo tudi: - hladilne sisteme za vinske IdetI - toplotne črpalite
tQl:02/78 06^0
Ponedeljek, 1. julij
TV SLOVENIJA 1
7.30 Utrip. 7.45 Zrcalo tedna. 8.05 Slovenski magazin. 8.35 Peta hiša na evi, družinska hum. nan., 1.epizoda. 9.05 Iz popotne torbe: Gumb in srajca. 9.25 Marko, mavrična ribica, risana nan., 29.epizoda. 9.35 Oddaja za otroke. 10.00 Svet divjih živali, angleška poljud. serija, 7/10. 10.30 National Geographic, ameriška dok. serija, 6/23. 11.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Kuhinja do nazga, dok. serija. 12.20 Odkrivajmo znanost: Stik, 10., zadnji del. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.10 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 13.55 Tedenski izbor 13.55 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 14.45 Polnočni klub. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar 17.00 Severna triglavska stena i, dok. oDdaja. 17.55 Telebajski, pon. 85. oddaje. 18.20 Radovedni taček: Ogledalo. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Julija, 21.epizoda. 20.55 Ljubezen ne pozna barve, angleška nad. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Ecce homo, kanadska dok. serija. 23.45 Svet mode v Milanu, angleška dok. oddaja. 0.50 Branja. 0.55 Nenadoma Susan, pon. 1.20 Dr. Sommerfeld, pon. 2.05 Pozabljeni grehi, ameriški film. 3.35 Homo Turisticus, pon. 3.55 Studio City, pon. 4.50 Končnica, pon. 5.50 Šport.
TV SLOVENIJA 2
14.15 Sobotna noč, pon. 16.20 Nenadoma susan, ameriška nan., 4/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, nemška nad., 1/10. 17.40 Jona-tan, kratki igrani film. 17.55 Horace in Tina, avstralska nad., 18/26. 18.20 Štafeta mladosti. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 21.45 Bojne enote ss, nemška dok. serija, 3., zadnji del. 22.30 Alica, evropski dok. film: Helmut Lutz. 23.00 Brane Rončel Izza odra. 0.20 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Newyorška policija, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.10 Družinsko pravo, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 15.30 Newyorška policija, 22. del. 16.25 Esmeralda. 17.20 Tri sestre, 126. del venezuelske nad. 18.15 Močno me objemi, 49. del mehiške nad. 19.15 24 ur. 20.00 Zadnji dnevi raja, ameri{ki film. 21.50 Sedma nebesa, 21. del ameriške nan. 22.40 Odpadnik, 2. del ameriška nan. 23.30 Prijatelji, 24. del ameriške nan. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Lov za zakladom, pon. 12.10 Simpatije, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 50. del. 15.10 Mladi in nemirni, 176. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Lov za zakladom, 17. del. 17.45 Gola resnica, 10. del. 18.15 Roseanne, 3. del. 18.45 Korak za korakom, 22. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: Tajni agent, ameri{ki film. 21.30 Pa me ustreli, 4. del. 22.00 Ti in jaz, 21. del. 22.30 Noro zaljubljena, 16. del. 23.00 Šov Jerryja Springerja, pon. 23.45 Roseanne, pon. 3. dela ameriške hum. nan. 0.15 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
6.00 Videostrani. 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 9.45 Iz domače skrinje. 11.00 Družinska. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Vila v Firencah, romantični triler. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Naj N. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Wai Lana joga.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Grimmove pripovedke, serija. 9.25 Zdravo, malček! - kronika 40. MDF Šibenik 2002. 9.50 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?, otroška oddaja. 11.00 Obstanek, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.30 Risanka. 15.45 Leto, leto. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic, pz. serija. 17.00 Hrvaške planine: Dinaridi. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Zakladnica. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokumentarna oddaja. 20.50 Lisice, film. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Koncert zabavne glasbe. 0.30 Enkrat lopov, kanadski film. 2.00 Evropski TV film -komedije. 3.30 Sternbergovi, serija. 4.15 Amerika - življenje narave. 4.45 Enkrat lopov, kanadski film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.25 TV spored. 15.30 Grimmove pripovedke, serija. 15.55 Zdravo, malček! - kronika 40. MDF Šibenik 2002. 16.20 Risanka. 16.35 TV koledar. 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Sternbergovi, serija. 21.00 Novice. 21.15 Frasier. 21.40 Becker. 22.05 TV izložba. 22.30 Seks v mestu, serija. 22.55 Družina Soprano 3., serija. 23.40 Nikita 3., serija.
HTV 3
15.30 Panorame, Športni program, Reprizni program.
ORF 1
6.05 Otroški program. 9.15 Sabrina, serija. 9.40 Sedem let v Tibetu, film. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town 1. 12.45 Confetti town. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Močna družina, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 My favourite Martian, film 1998.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1544). 9.55 Policijska postaja 1, serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Koroške. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1545). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 2. julij
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Mostovi. 8.30 Peta hiša na levi, družinska hum. nan., 2.epizoda. 8.55 Bisergora: Kako postaneš junak, lutkovna nan., 13/15. 9.05 Radovedni taček: Ogledalo. 9.20 Srebrnogrivi konjič, risana nan., 13/26. 9.45 Sanjska dežela, raziskovalno-potopisna serija, 3. oddaja: NA sledi Sv. Gralu. 10.10 Oddaja za otroke. 10.40 Severna triglavska stena, dok. oddaja. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, avstrijska nan., 21.epizoda. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.35 Slovenska popevka 1998. 14.55 Pogovor s predsednikom države, pon. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Ena Irska, dve irski, francoska dok. serija, 1/2. 17.50 Otroci Afrike, angleška dok. serija, 3/10. 18.05 Zlatko zakladko: Deževni čaj. 18.20 Knjiga mene briga: Etnologija spalnice. 18.35 Skrivnosti: Voda. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Kraljestvo planinskega orla: Življenje na vrhu, dok. serija, 2/3. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Nekoč v sankt pauliju, nemška drama, 1/2. 0.25 Knjiga mene briga: Etnologija spalnice, pon. 0.45 Ena irska, dve irski, pon. 1.35 Otroci Afrike, pon. 1.50 Kraljestvo planinskega orla: Življenje na vrhu, pon. 2.40 Aktualno, pon. 3.35 Nenadoma Susan, pon. 3.55 Dr. Sommerfeld, pon. 4.45 Nekoč v Sankt Pauliju, pon. 6.30 Šport.
TV SLOVENIJA 2
14.20 Studio City, pon. 15.30 Končnica, pon. 16.15 Nenadoma Susan, ameriška nan., 5/23. 16.45 Dr. Sommerfeld, nemška nad., 2/10. 17.40 Bostončanke, angleško-ameriški film. 19.35 Videospotnice. 20.00 Moje življenje v rožnatem, francosko-belgijski film. 21.25 Večnost in dan, grški film. 23.35 Praksa, ameriška nan., 21.epizoda, pon. 0.20 videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Newyorška policija, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 49. dela mehiške nad. 10.55 Tri sestre, pon. 126. dela venezuelske nad. 11.50 Esmeralda, pon. 116. dela mehiške nad. 13.10 Sedma nebesa, pon. 21. dela ameriške nan. 14.05 Odpadnik, pon. 2. dela ameriške nan. 15.30 Newyorška policija, 1. del ameriške nan. 16.25 Esmeralda, 117. del. 17.20 Tri sestre, 127. del. 18.15 Močno me objemi, 50. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resnične zgodbe: Posebni športnik, ameriški film. 22.30 Odpadnik, 3. del. 23.30 Prijatelji, 1. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Lov za zakladom, pon. 12.10 Dvakrat v življenju, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 51. del. 15.10 Mladi in nemirni, 177. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Lov za zakladom, 18. del. 17.45 Gola resnica, 11. del. 18.15 Roseanne, 4. del. 18.45 Korak za korakom, 23. del. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Kung fu: Kopje, ameriški film. 21.40 Pa me ustreli, 5. del. 22.10 Ti in jaz, 22. del. 22.40 Noro zaljubljena, 17. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Motor Show Report, pon. 9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.50 Družinska. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.05 Družinska. 16.20 Alfi Nipič Show, pon. 17.20 Naj N, pon. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 TV razglednica - Medvode. 21.30 Gradimo. 22.00 Iz domače skrinje. 23.15 Wai Lana joga.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Lassie, serija. 9.25 Grimmove pripovedke, serija. 9.50 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?, otroška oddaja. 11.00 Obstanek, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.30 Risanka. 15.45 Leto, leto. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic, pz. serija. 17.00 Hrvaške planine. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Okrog sveta, potopisna serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.12 Vem, ne vem. 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 "Theodore Roosevelt", dokumentarni film. 20.40 Informativ-no-politična oddaja. 21.45 Glasbeni mesečnik. 22.35 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Kinoteka: Command Decision, am. film. 1.20 Evropski TV film - komedije. 2.50 Sternbergovi, serija. 3.35 "Theodore Roosevelt", dokumentarni. 4.05 Remek. 4.20 Kinoteka: Command Decision, am. film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.25 TV spored. 15.30 Lassie, serija. 15.55 Grimmove pripovedke, serija. 16.20 Risanka. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Sternbergovi. 21.00 Novice. 21.15 Prijatelji. 21.45 Pravica za vse 5., serija. 22.35 Seks v mestu, serija. 23.00 Družina Soprano. 23.45 Nikita.
HTV 3
15.30 Panorame, Športni program, Reprizni program.
ORF 1
6.10 Otroški program. 8.05 Varuška, serija. 8.30 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.35 Herkul, serija.11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town 1. 12.45 Confetti town. 12.55 Otroški program.14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Močna družina, serija. 15.45 Herkul, risanka. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Charmed,serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nobena ljubezen ni zastonj, nemški film. 21.50 Dvojna akcija, serija 22.30 Sex and the City, serija.
ORF 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, serija. 9.55 Policijska inšpekcija 1. 10.20 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Poročilo. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 3. julij
TV SLOVENIJA 1
7.20 Kultura. 7.30 Odmevi. 8.00 Dober dan, koroška. 8.30 Peta hiša na levi, 3.epizoda. 9.00 Trojčice, 23/26. 9.25 Pipsi, 4/26. 9.50 Risanka. 9.55 Zlatko zakladko: Deževni čaj. 10.10 Skrivnosti: Voda. 10.15 Knjiga mene briga: Etnologija spalnice. 10.30 Otroci Afrike, 3/10. 10.45 Ena irska,_dve irski, 1/2. 11.35 Cik cak. 11.55 Kraljestvo planinskega orla: Življenje na vrhu, dok. serija, 2/3. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Anton Funtek: Tekma, posn. 14.05 Tedenski izbor 14.05 Breme suma, ameriški film. 15.30 Aktualno. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.40 Vaš tolar. 17.00 Iran, 2., zadnji del. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Sedmi pečat. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Slowind, pihalni kvintet. 23.05 Poletni koncert iz Osla. 0.10 Iran, pon. 1.00 Nenadoma Susan, pon. 1.20 Dr. Sommerfeld, pon. 2.10 Zalezovalec, ameriški film.
TV SLOVENIJA 2
4.00 Šport. 08.00-09.30 Tenis - Grand slam, posn. 13.25-16.30 Tenis - Grand slam, prenos. 15.05 MZT MB 2002, pon. 15.55 Homo Turisticus, pon. 16.15 Nenadoma Susan. 16.45 Dr. Sommerfeld. 17.45 V boju z ognjem, am. film. 20.00 Resna glasba. 22.00 Praksa, pon. 22.40 Porok, 2/8. 23.25 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Newyorška policija, pon. 10.00 Močno me objemi, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Odpadnik, pon. 15.30 Newyorška policija. 16.25 Esmeralda. 17.20 Tri sestre. 18.15 Močno me objemi. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Otrpli v strahu, am. film. 21.45 Nikita, 2. del. 22.40 Odpadnik. 23.30 Prijatelji. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Lov za zakladom, pon. 12.10 Felicity, pon. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni. 15.10 Mladi in nemirni. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Lov za zakladom. 17.45 Gola resnica. 18.15 Roseanne. 18.45 Korak za korakom. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Zmikavta, 1. del. 20.50 Ekstra magazin. 20.55 Krivi za ljubezen, 1/4. 21.45 Pa me ustreli. 22.15 Ti in jaz. 22.45 Noro zaljubljena. 23.15 Šov Jerryja Springerja. 0.10 Rdeče petke.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Avto-drom. 09.45 Iz domače skrinje. 11.00 Družinska. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu. 13.50 Družinska. 14.20 Štiri tačke. 14.50 Iz domače skrinje. 16.20 Spet v poslu, akcijski. 18.20 Gradimo. 18.50 Pokemoni. 19.20 Risanke. 20.00 Bonanca. 21.00 Sijaj. 21.30 Inline hokej. 22.00 Iz domače skrinje.
HTV 1
6.45 TV spored. 6.50 TV koledar. 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Grimmove pripovedke, serija. 9.25 Zdravo, mal~ek! - kronika 40. hrvaške filmske in video ustvarjalnosti Šibenik 2002. 9.50 Risanka. 10.00 Novice. 10.05 Smogovci, serija. 10.35 Ste vedeli?, otroška oddaja. 11.00 Obstanek, pz. serija. 12.00 Novice. 12.10 TV spored. 12.20 Izvor, serija. 13.10 Halo, Zagreb - kontakt-program. 14.00 Evropski TV film - komedije. 15.30 Popuna. 15.45 Leto, leto. 16.00 Novice. 16.05 National Geographic, pz. serija. 17.00 Hrvaške planine. 17.30 Hrvaška danes. 18.00 Tihi glasovi, dokum. serija. 18.30 Glasbeni program. 19.00 Kviz. 19.14 Vem, ne vem. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skrivnostni srednji vek, dokum. serija. 220.45 Film. 22.20 Kulturno leto. 22.50 Glasba. 23.00 Meridijan 16. 23.25 Jazz. 0.45 Kickboxer 2, am. film. 2.15 Sternbergovi, serija. 3.00 Tihi glasovi, dokum. serija. 3.30 National Geographic, pz. serija. 4.25 Remek. 4.40 Film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
15.25 TV spored. 15.30 Grimmove pripovedke, serija. 15.55 Zdravo, mal~ek! - kronika 40. MDF Šibenik 2002. 16.20 Risanka. 16.35 TV koledar 16.45 Novice. 16.50 TV spored. 16.55 Hugo. 17.25 Izvor, serija. 18.15 Madiganovi, serija. 18.45 Reševalna služba, serija. 19.30 Glasbeni album. 20.05 Sternbergovi, serija. 21.00 Novice. 21.15 Svetovna glasba. 21.50 Dosjeji X, serija. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Družina Soprano, serija. 23.50 Nikita 3., serija.
HTV 3
15.30 Panorame, Športni program, Reprizni program.
ORF 1
6.05 Otroški program. 8.20 Varuška, serija. 8.45 Sabrina, serija. 9.10 čarovnice, serija. 9.50 Herkul, serija. 10.35 Columbo. 11.45 Confetti tivi. 12.35 Confetti play town 1. 12.45 Confetti town. 13.20 Confetti play town 2. 14.25 Confetti play town 3. 14.55 Simpsonovi, serija 15.20 Močna družina, serija. 15.45 Herkul, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Varuška, serija. 19.00 Cybill, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Grof Monte Christo, film v štirih delih 1998. 21.55 Nostradamus, film 1993.
ORF 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1546). 9.55 Policijska postaja 1, serija. 10.15 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Iz neba, serija. 14.50 Prijateljici, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1547). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Report International. 23.15 Žarišče. 0.00 Čas v sliki.
PIRAMI]
RADIOPTUJ
89,8 98.2 I04Í3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR
DiC						1		■reL.:		02 / 77122 61			
					2		3						
				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
poinočm
n

13. Miro Kline - Kaj potem če sem potepuh
12. Ans. Braneta Kiavžarja - Kaj je novega
11. Kompromis - Odpri mi okno deklica
10. Ans. Ekart - Polonci smo pokonci
09. Beneški fantje - Bela cesta
08. Ans. Najlepši cvet - Trije frajerji
07. Rogaški odmev - Lojzekove težave
06. Krajcarji - Pesem potepuha
05. Ans. idila-Vaška idila
04. Ans. iVIarjana Kočevarja - Gasilski praznik
03. Štirje kovači - Kovaški špricer
02. Šentjurski muzikanti - IVIarička iz Šentruperta
01. Podkrajski fantje - Ob krušni peči
1.Miii-iVloja	sreča
2.VliiResnlk-Nafuzbai	me pust
3.	Duo Amor - Duša ranjena
4.	Aleksander Jež - Prijatelji, odhajam v tujino
5.	Denis - Srce je cigan
6.	Simona Weiss in Duško Lokin - IVlidva sva eno
7.	Ziatko Dobrič - Brez ljubezni naju ni
Poskočnih 13
Glasujem za;
Veličastnih 7
Glasujem za: _ Glasovnice pol
e na dopisnicah na naslov:
MEGAMARKETINGd.o.o.,p.p. 318,2250Ptuj
Nagrado založbe SRAKA prqme'.
Borut Solina, Kolodvorska 2, 2270 Orrriož
Xradioptuj
^N^S^; 89.8*98.e'l04,3MHz
ČETRTEK, 27. junija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 CONECT. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA 4. RADIJSKE MREŽE: Izbrisanci (Marija Slod-njak). 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
PETEK, 28. junija:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
SOBOTA, 29. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO
(Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
NEDELJA, 30. junija:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
PONEDELJEK, 1. julija:
POLETNI PROGRAM: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun).
17.30 POROČILA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
TOREK, 2. julija:
POLETNI PROGRAM: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
SREDA, 3. julija:
POLETNI PROGRAM: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
dežele, ki očarajo
Po poteh Etrušianov
Sredi marca so nam profesorji ponudili možnost, da ^^g^^iz^rajo strokovno ekskurzijo v Italijo, kjer bi spoznali svet Etru{~anov. Prednost pri prijavi smo imeli dijaki, ki se u~imo italijan{~ino, dijaki, ki smo za izbirni predmet v 3. letniku izbrali zgodovino, in tudi drugi, ki jih ta tematika zanima.
Kot je pokazala anketa, ki smo jo izvedli po vrnitvi domov, se je večina dijakov prijavila zato, ker je Italija zanimiva dežela, drugim pa se je ponudila priložnost, da utrdijo znanje italijanskega jezika.
Petek, 19. april 2002
Po osemurni vožnji in nekaj vmesnih postankih za "nujne primere" smo prispeli v Bologno, kjer nas je čakalo sonce. Tu je bil prvi postanek, kjer so nekateri že preizkušali znanje italijanščine v pogovoru z italijanskimi natakarji ob naročanju kave, drugi, manj pogumni, pa so bili svojo jutranjo bitko kar z deliko-mati. Sledil je ogled ostankov etruščan-ske kulture v Marzabottu. Ker nismo imeli profesionalnega turističnega vodiča, smo dijaki sami ob ogledu znamenitih grobnic in akropole predstavili del zgodovine Etruščanov. Ob opazovanju tlorisov hiš in templjev je nastala tudi prva skupna fotografija.
Prijetno presenečeni smo ugotovili, da smo v Italijo prispeli ravno v tednu
kulture, ko si bili ogledi muzejev brezplačni. Eden teh je bil marzabotski muzej z etru{čansko materialno dedi-{~ino. Na{a ekskurzija Po poteh Etruščanov nas je vodila naprej v rojstno mesto pisatelja Petrarca Arezzo. Tukaj smo obiskali katedralo sv. Franči{ka, ki slovi po svojih znanih freskah. Po-
po vinski cesti do jeruzalema
Tu smo vsi eno
Težko se odločim, kje naj začnem sprehod po krajevni skupnosti Ivanjkovci, eni izmed osmih v ormo{ki občini, s 3000 hektarji povr{ine in ravno toliko prebivalci. Zakaj ravno Ivanjkovci? Preprost odgovor: zaradi odprtih zaobljenih gričev, kjer po prisojnih legah kraljuje vinska trta, zaradi domov na vrhu gričev, nanizanih kot na ogrlici, zaradi znanih ljudi, ki so se tod rodili, zaradi prijaznih domačinov ... Zemlja in človek ter gorice in domovi so tesno povezani in vabijo k sebi vse, ki imajo radi drobne lepote, mir in ti{ino ter prijazne ljudi.
Ivanjkovci, center krajevne skupnosti, se ponašajo z lepo in novo šolo, ob kateri kraljuje moderna telovadnica, obnovljeno železniško postajo ter dvema vinskima cestama. Ena je že dolgo znana kot "jeruzalemska", druga pa prihaja preko Dobrave in Litmerka iz Ormoža, kjer se popotnik s postanki na vrhu gričev lahko razgleda po zanimivi in razgibani pokrajini, od koder je lep
pogled na jugovzhodne obronke Slovenskih goric.
"JERUZALEMSKA" VINSKA CESTA
Osrednja gospodarska panoga teh krajev je vinogradništvo z znanimi sortami, takoj za njim pa sadjarstvo in živinoreja ter nekaj malega poljedels-
Jesen je najlepši letni čas v Ormoško-Ljutomerskih goricah. Člani TD Ivanjkovci že vrsto let pripravljajo trgatev na stari način. Foto: VT
POKRAJINA POMEMBNIH LJUDI
V teh krajih so bili doma pomembni možje in žene. Ko stojimo pri Žličar-jevi domačiji, se spomnimo, da se je tu pred 155 leti rodil dr. Franc Simonič, ki je služboval v univerzitetni biblioteki na Dunaju. V bližnjem Cerovcu, ki so ga pred nekaj več kot dvema desetletjema preimenovali v Cerovec Stanka Vraza, je domačija pesnika ilirizma Stanka Vraza. Sosed na drugi strani hriba je bil znani slavist na dunajski univerzi Franc Miklo{ič. V Lahoncih je živela in pisala pisateljica Erna Me{ko, na bližnjem Žvabu pa se je rodil znani narodni buditelj, jezikoslovec ter župnik Božidar Raič.
PREVOZI V ISTRO
CRES, mesto Cres
tva. Ljudje so delovni in skromni in kot je zatrdil Stanko Žličar, predsednik tamkajšnjega turističnega društva, političnih zdrah tu ne poznajo. Med vzroki je tudi boj za preživetje.
Še ne tako dolgo je bil tik, preden zavijete z glavne ceste Ormož — Ljutomer na ovinkasto cesto Mihalovskega hriba, kot kažipot proti Svetinjam in Jeruzalemu postavljen sod, pa ga ni več - menda je postal "žrtev" kak{ne prometne zagate. Kljub temu vedo ljubitelji teh krajev, kje se zavije na VTC Jeruzalem. Ko izgovori{ to ime, ti v u{esih zveni nekaj prijetnega in enkratnega, kar ta cesta tudi je. Četudi se po njej vozi{ vsak dan, lahko vedno znova od-krije{ kak{no posebnost.
Med prve brez dvoma sodi na nekdanji Štamparjevini Vino Kupljem z vinoteko in vinsko banko. Na vrhu Mi-halovskega hriba te že od daleč preseneti lepo krajinska veduta Svetinj s cerkvijo Vseh svetnikov iz začetka 18. stoletja, kjer je potrebno omeniti tudi priljubljenega sedanjega župnika Janeza Gorgnerja. Tudi stara {ola bi lahko povedala veliko zgodb, saj je bila dolga leta hram učenosti mnogim generacijam mladih iz teh krajev, zadnja leta pa sredi{če Svetinjskega poletja. Tudi gosti-{če Taverna vas bo prijazno pozdravila, {e bolj pa streljaj oddaljen Malek z vi-nogradni{kim muzejem.
Pogled na Jeruzalem pa me zadnje čase navdaja z žalostjo in nostalgijo po nekdanjih časih. Pa ne čisto brez vzroka, kajti lepa baročna cerkev Žalostne Matere božje, gosti{če ob njej in park, ki se razprostira naokoli, ni več živahno zbirali{če, saj je že lep čas zaprto. Vinko Brenholc, ki je dolga leta imel v najemu lokal, si je približno 300 metrov vstran uredil drugo gosti{če.
Stanko Žličar je povedal, da je na tem območju nekaj vinotočev, vendar se vse nekako vrti v začaranem krogu. Nekaj jih na novo odpirajo, druge pa zapirajo. "Slovenska zakonodaja na tem področju ni dovolj urejena. Ljudje so premalo seznanjeni z njo, pa tudi država se do njih obna{a mačehovsko, in ker lastniki v začetku ob odprtju vinotočev preveč pričakujejo, razočarani hitro omagajo."
Pri turističnem dru{tvu vidijo priložnost v prazniku trgatve, ki bi lahko bil praznik {ir{ega okolja, tudi v občinskem merilu. Poleg praznika dru{-tvo skrbi tudi za urejeno okolje, za kar posamezniki prejmejo priznanja.
Vida Topolovec
tem smo lahko ponovno preizkusili svoje znanje italijan{čine. Z nekaj potrpljenja, malo angle{čine in z jezikom, ki ga poznajo povsod - z rokami, nam je uspelo zadovoljiti na{e potrebe. Pozneje smo se namestili v hotelu v Cortoni in prvič poskusili pristno italijansko lazanjo.
Sobota, 20. april 2002
Ta dan smo namenili ogledu Siene. Zjutraj smo imeli priložnost doživeti dogajanje na mestni tržnici. Nato smo se odpravili v Sieno. Sledila je kratka predstavitev zgodovine. O njenem nastanku obstajata dve teoriji. Po prvi teoriji naj bi mesto ustanovil sin enega izmed dveh bratov, ki sta ustanovila Rim (Remov sin). Zaradi te legende je simbol Siene volkulja, ki ju je re{ila smrti. Druga teorija pa govori, da jo je ustanovila bogata me{čanska družina Siena, po katerem je mesto dobilo ime. Po predstavitvi smo si ogledali muzej, kjer nas je na dvori{ču pozdravil kip volkulje. Notranjost mestne hi{e oz. muzeja nas je očarala s čudovitimi freskami. Očarala pa nas je tudi stolnica.
Kasneje smo se lahko samostojno sprehajali po ozkih ulicah in spoznavali {e druge skrite kotičke tega čudovitega mesta. Zvečer smo v Cortoni navezali stike z domačini in se zabavali v diskoteki.
Nedelja, 21. april 2002
Zbudile so nas prve dežne kapljice in nas pospremile do muzeja v Cortoni, kjer smo si ogledlai slike z nabožno vsebino slikarjev Luke Signorellija, Beata Angelica, Lorentettija in drugih. Zunaj nas je na na{e veliko veselje pričakalo sonce. Tako smo si lahko {e zadnjič vtisnili v spomin čudovit razgled na Trasimensko jezero, kjer je Hanibal s svojo znano zvijačo v bitki z Rimljani zmagal. Sledila je sedemurna vožnja do Ogleja. Tu smo si ogledali znane mozaike na tleh zelo stare bazilike in izvedeli, kak{no vlogo je imel ta kraj v zgodovini kr{čanstva na Slovenskem. Na poti proti Sloveniji smo si ogledali {e kostnico, grobnico z prve svetovne vojne na Sredopolju, ki je večen opomin člo-ve{tvu. Ves čas smo re{evali tudi delovne liste in tako sproti utrjevali znanje o geografskih značilnostih Italije, o gospodarstvu, ljudeh in kulturi te turisti-
Turistična agencija ENKA, Ptuj, Trstenjakova 7, tel.: 02 / 749-34-56
čno tako zanimive dežele.
Zdaj vemo veliko več o Etru{čanih, teh skrivnostnih prebivalcih Toskane. Njihova beseda na kamnih {e vedno čakajo na to, da bi jih razvozlali in tako o njih izvedeli veliko več. Kot je pokazala anketa, velika večina dijakov meni, da je tako zastavljena ekskurzija kvali-tetnej{a, naučimo se veliko več in dobimo izku{nje, ki so dragocena popotnica v življenje.
Tadeja Lesjak Brigita Fer~ec
POGLEJ IN
ODPOTUJ
7.900
29.B.-1.9., povratni voz., vsako nodoljo iz Maribora, Coila in L|ubi|ane, od doma do iiotoia
42.950
do 13.7., Sončiiov iiiub, 2* Kimon, 7D, POL, on otraii do 12ietbrezpiačno
PARIZ In Oil
J
44.900
14.8., avtobusni iziet, 5D, NZ, ugodni družinski
NEOM in biseri luM
J
50.900
6.7.-20.7., Sonlikovkiub, bus, 3'St8iia,7D, POL, 2. otrok do 12 iot brezpiačno, 5 izietov_
RODOS
53.900
28.6., 2J3' botei, 70, NZ, polot iataia iz Ljubijano
VODICE. DIKLO nI Zadru
J
134.900
2.7., 3* zasebni apartmaji, do 250 m od morja, 11 ONi, moâii tudi 7-dnevni termini
KENIJA
J
158.690
5.7., 3+* Maialka, 140, P, vkijuHen enodnevni safari
www.soncheit.com
Tsonček
PTUJ, i(rempijeva 5, teL 02A749 32 82 ^^ Tin potovalni center_
DUGI OTOK VODICE
Bož«v«,đep.**,7iPOL dep. Fimta, 71 POL
LAST MINUTE
ENKA^
KENIJA SRI LANKA
1 SB.sna
ww.enka.si NAVTIKA, LETALSKE KARTE,...
TUNIZIJA MURTER	OTOK PAG
9 1.1 7D «i49.9Dn	^	.d 5Z.9DD šibenil^Murter
SLOVENIJA, HRVMKA	5.9DD
' Plavajte s tokom. Zavarujte se 10% ceneje!

il9
Za mirnejše in varnejše počitnice v tujini podarja Vzajemna zdravstvena zavarovalnica vsem svojim čfanom 10 odstotkov popusta ob sklenitvi zdravstvenega zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini! Člani Vzajemne ste vsi, ki imate pri Vzajemni sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
Popust lahko uveljavljate ob sklenitvi zavarovanja do 30.9.2002 na vseh poslovnih enotah in zastopstvih Vzajemne!
PoiiKilH rie vels za poseti i« program in skoprrsko zawtcvanje.
LITERARNO KOLO (6) / ivan potrč - 3
Mali Ivan Je padel v jamo
če stopimo Onkraj zarje, se spogledamo iz oči v oči z zbirko povojnih novel, ki so napisane s samosvojo pisateljsko držo, prežeto s posebno osebnostno in umetniško noto. Pisatelj je namreč v novele zajel resnične zgodbe s Štajerskega, te pa pretanjeno in domiselno umetniško preoblikoval.
Posebne vrline te zbirke je možno iskati v več elementih: najprej zagotovo to, da so novele pisane na zelo osebni ravni. Pa ne na {kodo, temveč v korist dela. Zgodbe so prav zaradi tega mnogo bolj pristne, epsko polnejše in bolj doživete. Posebna vrlina zbirke pa je tudi sama zasnova posameznih naslovov, ki zbirko gradijo. Med temi je moč zaslediti nekaj skupnih potez: zgodbe so natančno izrisane, liki — kakor smo to pri Potrču že vajeni — pa psihološko izdelani in premišljeni. Potrčev pripovedovalec sicer daje vtis hladnega in brezosebnega pripovedovalca, ki je zgolj opazovalec in popisovalec dogodkov in situacij, pa vendar pisateljeva osebnost velikokrat potihem vstopa v zgodbo in skozi pripovedovalca razpira, sočustvuje in je sploh prisotna. Čeprav velikokrat skoraj nevidno, prikrito, pa vendar pri natančnem branju to hitro opazimo in prav to je eden od slogovnih drobcev tega pisateljskega velikana.
V nadaljevanju se bom ustavil pri nekaterih novelah, ki so povezane z gornjim naslovom no-velistične zbirke, ali pa zaradi drugih, za obravnavo zanimivih potez.
Najprej se za trenutek pomu-dimo pri poglavitni noveli z naslovom Onkraj zarje, ki je izšla v več izdajah. Posebno zanimiva je izdaja z ilustracijami akademskega slikarja Milana Bi-zovičarja, ki nosi v sebi naboj prvinskosti in narave. Zgodba o Mičiki in Janžeku je nabita s številnimi samorefleksijami, kar omogoča tudi — pri Potrču že nekajkrat videna — prvoosebna tehnika pisanja. Na nekem mestu v noveli pisatelj s posebnim občutkom opiše reko Dravo in strah pred njenimi deročimi tokovi, takole pravi: "Privabila me je Drava, zamikal me je rokav, vodovje, ki je drlo mimo, pod nogami, a ki so se ga šolarji in kopalci bali."
O noveli Onkraj zarje je podal zanimive misli tudi akademik France Zadravec, ki je na nekem mestu zapisal: "Pisatelj /.../ je vdan naturi in njenim močem, vdan v več oblikah, zlasti pa v treh: v obliki telesnih ljubezenskih prebujenj, v zvezah in stičiščih človeka in živali, reke, pokrajine, vesolja, z njihovimi lepotijami in fizičnimi silami, in vdan še v nazorski obliki."
Za Potrčeve novele velja še nekaj — res, da so le-te v svoji osnovi še tradicionalne, vendar se pisatelj v kompoziciji novel,
pa tudi na ravni nekaterih drugih sestavin oddaljuje od tradicionalne novele. Postaja vse bolj moderen in svež, nekatere bi že prav težko označili kot novele, še zlasti, če smo pri branju površni ali nas globinska tektonika besedila ne zanima.
Velja se ustaviti še pri nekaterih Potrčevih novelah — med ponujenimi naslovi se lahko ustavimo ob noveli Med mašami, kjer se pisatelj v fabuli vrne v domače kraje in te nam podaja v skoraj kosmačevskem pristopu regionalnega erosa. Vendar pa pisateljeva vrnitev ni toliko prežeta z domačnostjo in nostalgijo, kolikor z bolečino, ki sledi ob vesti, da je umrlo mlado dekle, ki je bila njegovo mladostna ljubezen. Ne morem mimo dejstva, da lahko ugotovitev o kos-mačevskih potezah razširim celo na fabulativno raven. Jasno je, da mislim na Kosmacevo delo Pomladni dan, v katerem imamo prav tako opravka s pisateljevo vrnitvijo domov in srečanjem z mladostno ljubeznijo — Ka-detko (Boženo). Pisateljeve notranje refleksije in razmišljanja dosežejo prav v tej noveli lirski vrh. Novela je napisana v jeziku čustev, jeziku, ki se močno dviga iz osnovne ravnine in v nas pušča veliko sled.
Nič manj lirski pa nista po svoji naravi noveli Prekleta zemlja in Sveti zakon. Povedati je treba, da je imel pisatelj z omenjenima deloma večje ambicije. Sta namreč odlomka veliko daljšega besedila, romana, ki pa ga pisatelj ni nikoli dokončal. Pisatelj se vrača v čas otroštva, tematsko področje torej, ki že samo po sebi ponuja niz refleksivnih motivov in lirsko naravo novele v končni podobi. Je pa zanimivo še nekaj, da je pisatelj vzporedno s poudarjanjem čustev dosegel še eno značilnost novel: naturalistično vdiranje v posameznika, v njegov duševni svet in razmišljanje. Trditev, ki nas nehote spet vrne nekoliko nazaj k romanu Na kmetih. Južek je predstavljen prav tako: nagonsko, impulzivno, skoraj animalistično. Naturalizem utripa predvsem iz ideje, da so to ljudje, ki so ujeti, ki jih določajo nagonski mehanizmi in dedne preddispozicije. In prav v novelah Prekleta zemlja in Sveti zakon je Potrč to idejo dokončno izoblikoval.
Zanimiva sta tudi naslova Balada o Osojniku in Zadnja balada o Osojniku. Nanju lahko gledamo z najrazličnejših vidikov. So segmenti, ki se docela približujejo
U H OC H U
>o >
U1 OC U
ta
ui (A
Čeprav je šolsko leto že pri koncu, je prav, da pogledamo še, kaj se nahaja na bralnih seznamih četrtošolcev:
1.	Dane Zajc: Ta roža je zate
2.	Slovenske narodne pravljice
3.	Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom
4.	Roald Dahl: Matilda
5.	Vitan Mal: Sre~a na vrvici
6.	Leopold Suhodol~an: Na ve~erji s krokodilom
7.	Milan Dekleva: Pesmi za la~ne sanjavce
David Bedrac
teoriji novele, še zlasti sokolji, še bolj teoriji kaosa in urejenega sistema znotraj vsebinskih razsežnosti besedila, pa vendar so nasprotno prisotni tudi elementi, ki temu nasprotujejo. Precej
zavajajoč je tudi naslov, ki že sam po sebi vsebuje besedo balada. O baladnem značaju bi težko govorili, če izvzamemo notranjo napetost; tako govoriti o baladi v pravem pomenu besede najbrž ni smiselno. Sicer pa ni toliko pomembno tovrstno nasilno pre-dalčkanje, ki se mu nekateri želijo izogniti, pomembnejše je, da gre za besedili, ki sta oblikovno dodelani in ponujata nekatere
nove rešitve na področju kratkih epskih oblik. Še bolj zanimivo pa je, da v besedilu nastopata osebi, ki sta bili še kako močno povezani z našim okoljem — Osojnik in Lacko. Slednje poudarjam zaradi literarnega vzgiba, saj sta oba omenjena junaka oblikovana zelo živo. Da bi se jima Potrč približal še bolj in celoviteje, je vnovič uporabil prvoosebno tehniko — on kot pripovedovalec, kar prispeva k osebnejšemu pristopu, hkrati pa poudari relativnost resnice. Potrč je mnenja, da je resnica veljavna le, ko jo lahko primerjamo z drugimi, ko jo lahko "pristavimo" k drugim. Omenjena poteza nakazuje še enega od pisateljevih nagibov k modernejšim pristopom, ki se vsaj z vidika notranjega ustroja besedila oddaljujejo od strogih social-norealističnih norm, ki posegajo po svežem in novejšem. Kasneje se večobraznost resnice, ideja o tem, da je resnic veliko in še več, pokaže v mnogih delih, spomnimo se samo vrhunskega romana Kavčiča z naslovom Zapisnik, ki pa seveda že uvaja povsem modernistične prijeme.
Naslov Sergej in Jakop je tisti, ki ponuja v branje oblikovno dovršeno novelo, ki pa je v srčiki notranje zasnove manj zanimiva in zdi se, nekoliko v duhu dramske agitke. Slikanje črnega sveta in belega na nasprotni, dva pola, po kateri poteka epska os v zgodbi, ki ju določata osrednja lika — Sergej in Jakop. Prvi dober, drugi kajpak hudoben. Vzorec torej, ki ne ponuja nič novega in otipljivega, če seveda ne bi pisatelj tega mestoma dodobra premostil. Crno in belo se skozi zgodbo vendarle preliva v dvom, v
večpotje in iskanje, kar je le ena od oblik tega preseganja. Pisatelj vse to presega tudi z zgodbo samo, ki nam ponuja nekaj zanimivih drobcev. V ospredju je tako mali Ivan, ki pade v jamo. Kljub klicu na pomoč in dejstvu, da ga sliši, mu hlapec Rus ne pomaga, nasprotno, celo zakopati ga želi v zemljo. Pomaga mu Sergej, a ga Jakop nasilno pretepe. Sledi kazen za Jakopa, ki jo izvrši Ivanov oče. Prisotnost zapisanih spominov, kajti nič drugega ni ta novela kot prav spomini, je tako močna ne le zaradi pisateljeve perspektive, temveč tudi zaradi čiste avtobiografske note. Nenazadnje pisatelj niti noče zakriti, da gre zanj in za njegove spomine na otroštvo, kar nam izpriča na različne načine, tudi tega, da ohrani svoje izvirno ime. Drugi spomin v noveli se veže na trgatev in dogodek, ko so ga ženske hotele zasuti s potrganim grozdjem. Seveda dogodke pisatelj uporabi za simbolno obravnavo sveta, za delitev na dobro in zlo, na kaznovane in tiste, ki kaznujejo, na upornike in sadiste. Zal pisatelju ni uspel večdimenzionalni prikaz duševnosti, kot mu je to v mnogih drugih delih, zato pa mu je uspelo oživeti nekatere lepe in manj lepe mladostne spomine, uspelo mu je zbuditi radovednost v nas, da se s pisateljevim resničnim življenjem vendarle končno spoznamo pobliže in pogledamo, kakšna je bila pot te velike osebnosti, kako mu je od malega Ivana uspelo postati član SAZU-ja in brez dvoma eden največjih pisateljev v zgodovini slovenske literature ...
David Bedrac
OBRAZ MESECA / dumitru tepeneag
^"Noben ideal se v resničnosti ne more uresničiti^"
Po skoraj dveh desetletjih molka se slovenskemu bralcu znova predstavlja romunsko prozno delo z naslovom Hotel Evropa, ki ga je napisal Dumitru Tepeneag, rojen v Bukarešti leta 1937. Ob izidu romana v slovenščini je avtor obiskal Slovenijo in ob tem požel precej medijske pozornosti. "Najbolj sem zadovoljen, ker mi je v Sloveniji resnično všeč, tako da mi ni treba lagati na vprašanje o mojh prvih vtisih o tej deželi," nam je zaupal v pogovoru.
Dumitru Tepeneag se je rodil v Romuniji. Po treh letih študija prava se je prepisal na pedagoško fakulteto, nato je nekaj časa na gimnaziji poučeval romunščino. V obdobju med 1957-1963 je skupaj s pesnikom Leonidom Dimovim postal eden voditeljev literarnega gibanja "estetičnega onirizma". Cilj te struje je bil ustvariti svet, ki bo analogen sanjam in preko tega sanjskega sveta se je zrcalila grotesknost totalitarnega režima. Estetični onirizem sanj ni zapisoval, marveč jih je ustvarjal. Ustvarjal je nov, paralelni svet. "Sanje za nas niso bile vir navdiha, temveč kriterij, ki se je prenašal v dano realnost. Mi sanj nismo opisovali, mi smo jih ustvarjali," je povedal Tepeneag.
V Tepeneagovi literaturi se pojavijo tudi prvi zametki romunske šole "tekstualizma", ki ga predvsem zanima, kako pisati, nastajanje teksta kot takega in namen pisanja. Tako pisanje je v osemdesetih v Romuniji doživelo pravi razcvet. Leta 1964 je prvič objavil kratko prozo v literarni reviji Gazeta Literara in v presenetljivo kratkem času posta član romunskega društva pisateljev. V letih 1966 in 1967 je
objavil zbirki kratki zgodb z naslovom Vaje in Mraz. Leta 1969 pa je za kratek čas postal urednik revije Romania Literara, potem pa je delal kot lektor na založbi Cartea Romaneasca.
Dumitru Tepeneag je danes razpet med dvema domovinama: Francijo, kjer ima stalno prebivališče, in Romunijo, kjer prebiva približno mesec in pol letno. Še pred kratkim ni imel nobene. "V sedemdesetih sem močno verjel v opozicijo, v disidentstvo, po svojih najboljših močeh sem podpiral tiste, ki so nasprotovali režimu, pridružil sem se jim." Leta 1971 je odpotoval v Pariz in govoril na radiu Svobodna Evropa. Leto kasneje mu je izšla knjiga Cakanje, ki so jo čez en teden umaknili iz vseh knjigarn, prepovedala se je objava njegovih del. Sam navaja, da razlog za to ni bila njegova literatura, ampak članki, ki jih je objavljal v New York Timesu in v francoskih revijah. Leta 1975 je ured-nikoval reviji Cahiers de l'Est (v njej je objavljal razne pisatelje z Vzhoda, ki so se na ta način izognili nadzoru cenzure), kar pa je, kot sam pojasnjuje, "izbilo sodu dno." Izključili so ga iz romun-
skega društva pisateljev, Ceause-scu pa mu je s predsedniškim odlokom odvzel državljanstvo in tako je bil prisiljen ostati v Parizu. Pisal je v romunščini, njegova dela pa so prevajali v francoščino. Leta 1977 je objavil roman Potrebne poroke.
V obdobju 1978-1984 je zaradi nesoglasij med člani romunske emigracije v Franciji popolnoma prekinil literarno ustvarjanje; francoska vlada je namreč odbila njegovo prošnjo za naturalizacijo, in ko je protestiral, mu nihče od sonarodnjakov ni priskočil na pomoč. Zato se je odločil molčati in igrati šah kot profesionalni igralec ter iz ruščine prevajati in pisati priročnike za šah, igranje šaha pa je po raznih šolah tudi poučeval. "Šah sem igral, ker se od tega da bolje živeti kot od pisanja avantgardističnih knjig." Prijateljeval je z Eugenom Ionescom.
Leta 1983 je po pritiskih svojih francoskih prijateljev dobil francosko državljanstvo. Znova se je vrnil k pisanju, tokrat v francoščini, saj je bilo za založnika veliko ceneje, če mu knjig ni bilo potrebno prevajati iz ro-munščine. Objavil je romane Le mot sablier (1985), Roman de gare (1985) in Pigeon vole (1989). Ti romani so bili po decembrski revoluciji prevedeni in objavljeni tudi v Romuniji.
Po dogodkih decembra 1989 se je z romanom Hotel Evropa ponovno vrnil k pisanju v romunskem jeziku. Hotel Evropa je roman o romanu, v katerem
se fikcija in realnost prepletata, po drugi strani pa je roman tudi filozofski diskurz o ustrojenosti sveta in človekovi morali. Njegov prevajalec v slovenščino Aleš Mustar je zapisal, da je "Hotel Evropa metaroman, postmoder-nistični roman, ki se predvsem ukvarja z nastajanjem teksta, vendar fikcije ne gre zanemariti. Je roman o mladem Romunu, ki po revoluciji leta 1989 odide na Zahod iskat svojo srečo. Roman govori o obdobju tranzicije, skratka gre za zelo aktualen roman." Preveden je bil tudi v nemščino in francoščino. Je del triologije, saj je avtor po Hotelu Evropa napisal še dva romana z junaki, ki so skoraj identični: Pont des Artes in Maramures. Prvi roman govori o begu mladega Romuna na Zahod, drugi se dogaja v Parizu in opisuje življenje romunskih emigrantov na čelu s pripovedovalcem, zadnji pa govori o vrnitvi.
In kako danes Dumitru Tepe-neag gleda na revolucijo v Romuniji? Pravi, da se v tem trenutku niti ne ve, ali je resnično šlo za revolucijo. Vsekakor pa se lahko govori o nekem nasilnem gibanju, ki je spremenilo režim. Glavna pridobitev je bila svoboda govora. Po Tepeneagovih besedah pa se žal ni spremenila mortaliteta in ljudje še vedno ne znajo razmišljati z lastno glavo. "Šele ko bodo znali, bodo resnično doseženi cilji revolucije."
Jana Skaza
Kuharski nasveti
Čebula
čebulo pogosto uporabljamo kot dodatek k jedem in redko kot samostojno živilo. čebule in njenih sorodnic, sploh spomladanske čebule, šalotke in pora, je veliko različnih sort tako po barvi kot po obliki in okusu. V kuhinji je nepogrešljiv dodatek, včasih kot začimba, dodatek pri solatah, pri omakah kot zgoščevalno sredstvo in nemalokrat tudi živilo za samostojno jed. Na njen okus vpliva podnebje; tako velja, da bolj ko je podnebje zmerno, blažja in slajša je čebula.
Z blanširanjem oziroma kratkim kuhanjem čebula zgubi kislino in dobi blažji okus. Mlečne in smetanove mešanice, ki vsebujejo rahlo prekuhano čebulo, se ne sesirijo tako hitro. Pri pečenju moramo biti natančni, saj je le čebula, previdno popečena na surovem maslu ali olju, po okusu blaga in sladka. Če pa jo hitro popečemo, zelo hitro porjavi, pri visoki temperaturi celo počrni in postane grenka.
Te dni pobiramo dolgo, vitko spomladansko mlado čebulo, ki je komaj razvit gomolj rumene čebule in jo pobiramo zaradi dobrega okusa v različnih velikostih. Mlado čebulo najpogosteje uživamo kar surovo, če jo kuhamo, naj bo čas kuhanja kratek, da ne zgubi nežnega sladkastega okusa. Pri mladi čebuli veliko bolj kot pri ostalih vrstah čebule uporabljamo tudi liste oziroma zeleni del. Tako jo pogosto prerežemo na polovico in v vre-
li vodi kuhamo dve do tri minute. Tako prekuhano nato damo v pomaščen pekač, prelijemo z bešamel omako ali potresemo s poljubnim poltrdim sirom in v pečici zapečemo.
Prekuhana mlada čebula je primerna tudi za čebulni nara-stek, ki ga pripravimo tako, da beli kruh narežemo na tanke rezine in ga močno pokapljamo z mlekom. Posebej v vreli vodi na hitro prevremo mlado čebulo. V pomačen pekač nadevamo namočen kruh, tako da dno pekača prekrijemo, čez kruh pode-vamo čebulo, lahko eno zraven druge ali bolj na redko, po njej potresemo na maslu prepražene gobe, prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in prekrijemo z namočenim kruhom. Po vrhu prav tako prelijemo s kislo smetano in jajci. Tako pripravljen narastek pečemo v pečici pri 200°C tako dolgo, da postane zlato rjave barve.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 388. NAD.
Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov
100. nadaljevanje
Povezava med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok in mladostnikov -
12. nadaljevanje
Ambulantna in hospitalna mentalnohigienska dejavnost - klinična praksa v ožjem smislu je najprej namenjena pacientom, to je tistim otrokom, ki posebno pomoč potrebujejo in jo znajo poiskati. Usmerjena je v odpravljanje motenj ali blažitev sekundarnih posledic in drugih dejavnikov, ki vplivajo na slabše počutje in slabše psihosoci-alno delovanje posameznega otroka ali mladostnika. S takšno terapevtsko obravnavo v ožjem smislu skušamo v Sloveniji ublažiti trpljenje in izboljšati delovanje približno 1% otrok izmed vse otroške populacije od rojstva do 18. leta.
Dejstvo, da je mogoče klinično—terapevtsko pomoč nuditi le desetini od tistih, ki bi pomoč potrebovali, skupaj z znanjem, pridobljenim ob delu s posamezniki (pacienti), zavezuje klinično prakso, da skuša pomagati tistim ogroženim posameznikom ali skupinam, ki te pomoči aktivno ne iščejo ali ne zmorejo poiskati. Zato razvija in izvaja strategije pomoči
za določene rizične skupine.
Znanje in izkušnje, pridobljene pri delu s pacienti in rizičnimi skupinami, se lahko prenašajo v obliki različnih preventivnih modelov ali celo sistemskih družbenih ukrepov na vso populacijo otrok in mladostnikov. Pri tem ne gre zgolj za razširitev strokovnega znanja, ampak tudi za socialno odgovornost klinične prakse kot stroke.
Proces povezave med klinično prakso in promocijo duševnega zdravja otrok pa poteka tudi v obratni smeri. Za klinično stroko so pomembna zlasti spoznanja, da mnogi mladi kljub vrsti ogro-žajočih okoliščin ne kažejo posebnih motenj ali pa svoje težave uspešno obvladujejo. Spoznavanje njihovih varovalnih mehanizmov in strategij za obvladovanje težav lahko pomaga klinični praksi razvijati uspešnejše metode za pomoč njihovim ranljive-jšim vrstnikom in bolj ogroženim skupinam.
Naslednjič pa še nekaj o povezavi med otroško psihiatrijo in psihiatrijo odraslih.
Spomladanska ali mlada čebula pa je primerna kombinacija pri zelenjavi, ki jo pripravljamo v voku. Narezano pogosto kombiniramo s stročjim grahom, sladkim korenčkom, gobami, cvetačo in podobno zelenjavo. Glede na okus je cenjena tudi srebrna čebulica ali perla. Velika je za lešnik in jo pobiramo, ko doseže premer 2 do 3 centimetre. Sveža srebrna čebulica je tako blagega okusa kot spomladanska čebula, izrazitejšo aromo razvije šele med sušenjem. Pogosto z njo krasimo poletne zelenjavne solate, jo uporabljamo za mariniranje, vloženo ponudimo v hladnem bifeju ali z njo obogatimo enolončnice.
V svetu iz čebule pripravljajo številne jedi. Tako jo v Španiji dušijo skupaj s paradižnikom in čičeriko, v Nemčiji jo pripravljajo skupaj s telečjimi jetri in jabolki, v Franciji poznajo čebulne kolačke, nadevane s kostanji, krušnimi drobtinami in sirom. V Veliki Britaniji pripravljajo čebulni nadev s perutnino in žajbljem, prav tako juho s sirom in opečenimi kruhovimi kockami, Francija pozna znamenito čebulno juho, V ZDA pripravljajo čebulne zrezke s krompirjevo kašo in še številne druge jedi.
Čebula se po okusu še posebej ujema z listno zeleno, kumino, mesnimi jedmi, paradižnikom, ribami, kumarami, avokadom, sladko—kislo vloženo zelenjavo, korenčkom, krompirjem, pečenkino omako, dušenim sadjem, grahom, poletnimi bučami, ingverjem, baziliko in žajbljem. Pravzaprav s težavo najdemo še kakšno drugo živilo, ki ima toliko možnih dodatkov, s katerimi jo lahko kombiniramo in pripravljamo kot samostojno jed
OCVRTA ČEBULA
5-6 večjih čebul, maščoba za cvrenje, sol, vegeta po želji, moka, 3 jajca in drobti-ne.
Čebulo olupimo, previdno narežemo na kolobarjem debele slab cm. Začinimo in povaljamo v moki, nato jajcih in na koncu v drobtinah. V vroči maščobi na hitro ocvre-mo. Ponudimo kot prilogo ali samostojno jed.
Avtorica: Marija Pšak
ali kot dodatek k jedem.
Na maslu ali olju opečeno čebulo pa lahko dodamo tudi k surovemu kvašenemu testu in dobimo čebulni kruh, ki je dobrodošla popestritev ob kozarčku domačega vina.
Čebula je primerna tudi za samostojne glavne jedi. Tako lahko pripravimo polnjeno čebulo. Izberemo srednje velike podolgovate čebule, jih olupimo, prerežemo na polovico in izdol-bemo sredino. Lupine z vdolbi-nico damo kuhat v vrelo slano vodo 2 minuti.
Posebej sesekljamo čebulo, ki smo jo izdolbli, jo na manjši količini rahlo prepražimo in dodamo manjšo količino na lističe narezanih svežih gob; pražimo jih toliko časa, da voda izpari, dodamo namočene drob-tine, manjšo količino naribane-ga sira in na rezance narezano zeleno mlado čebulo. Začinimo s soljo, peteršiljem in baziliko. S tako pripravljenim nadevom napolnimo kuhano čebulo, po vrhu nadeva damo žlico sladke smetane in potresemo z naribanim sirom. V pečici zapečemo pri 220° C. Tako pripravljeno čebulo ponudimo	kot samostojno jed skupaj s poljubno solato. Nada Pignar, profesorica kuharstva
Krvodajalci
11. junij - Albina Vršič, Ribiška pot 9; Peter Petek, Starošince 5; Branko Čepić, Prešenova 20, Ptuj; Irena Zajšek, Ptujska Gora 104/a; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Stanko Leskovar, Devina 26; Igor Anžel, Vintarovci 21/b; Janez Marin, Bresnica 17; Branko Zorec, Andren-ci 26; Ivan Križanec, Cesta na Njiverce 9, Kidričevo.
13. junij - Petra Jenko, Vinski Vrh 83; Marko Novak, Jastrebci 35; Bojan Pučko, Žerovinci 12; Igor Pučko, Žerovicni 12/a; Sandi Obran, Zamušani 41 ; Franc Slatič, Sp. Velovlak 2; Voja Veličković, Potrčeva 48, Ptuj; Janez Majar, Bukovci 19; Viktorija Dajnko, Ptujska Gora 105; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Dragica Lov-rec, Ločki Vrh 2/a; Miran Ornik, Trnovska vas 52; Elizabeta Ferčič, Sobetinci 4; Janez Murko, Vitomarci 33; Anton Primožič, Brezovci 19; Gera Čeh, Podvinci 98/c; Marica Roškar, Pacinje 18; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Dušan Prosenjak, Brstje 17; Anica Budja, Gabrnik 11/a; Janez Kokol, Suha veja 8; Silva Cafuta, Čučkova 13, Kidričevo; Rozika Rojko, Sp. Velovlek 6; Marjan Meglič, Spuhlja 65; Boris Bohl, Grajenščak 45; Slavko Vrbanić, Vošnjakova ul. 1, Ptuj; Robert Savec, Hudalesova 8, Maribor; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Aleš Vrabl, Ormoška c. 87, Ptuj; Božidar Vasiljevič, Vrablova 20, Maribor; Jože Kozel, Rimska pl. 10, Ptuj; Roman Lešnik, Gerečja vas 103; Valter Šmid, Senik 24; Marjan Kolednik, Bre-zovec 24; Dušan Pšajd, Ul. 5. prekomorske 19, Ptuj; Stanko Horvat, Kicar 140/a; Peter Žnidarič, Dupleški Vrh 16; Aleš Jerič, Kvedrova 5, Pragersko. 18. junij - Branko Kontarček, Hum 21/a; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Jože Muzek, Mu-retinci 57; Ivan Rajšp, Rimska pl. 13, Ptuj; Terezija Krajnc, Sp. Velovlak 24/a; Leon Zorec, Gregorčičev dr. 13, Ptuj; Marica Kodrič, Nova vas 23; Jože Kampl,
Zg. Hajdina 104/č; Stanko Frčec, Apače 175; Boris Gorišek, Skrblje 3/a; Ljubo Vaupotič, Formin 39/c; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Milan Fajt, Draženci 82; Anton Cenar, Mezgovci 55; Danilo Rajh, Pivkova 13/a, Ptuj; Dejan Farič, Rabelč-ja vas 23/b, Ptuj; Milan Prapotnik, CMD 17, Ptuj; Dušan Bedenik, Kočice 25; Miran Jeza, Klepova ul. 54, Ptuj; Ignac Kozel, Skorba 41/a; Dušan Ramšek, Nova vas 46; David Vrečko, Čermožiše 29; Romana Malinger, Gerečja vas 81 ; Miran Ritonja, Vintarovci 10; Anton Vučina, Grajena 26.
20. junij - Viktorija Ciglarič, Hranjigovci 26; Milan Korez, Jelovice 32; Zvonko Juriševič, Apače 176; Jože Ornik, Haj-doše 29; Marijan Pernek, Ul.B.Kraigher-ja 1, Kidričevo; Leon Hrovat, Dragonja vas 25; Dušan Frajnkovič, Severova 4, Ptuj; Smiljan Ivančič, Turški Vrh 28; Darko Horvat, Tržec 11/b; Danica Anžel, Na postajo 20; Ptuj; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Janko Cimerman, Šardinje 54/a; Franc Kokot, Tibolci 39; Gregor Kovačič, Lešje 13; Zvonko Kolar, Apače 188; Iris Furjan, Grajena 74; Peter Nah-berger, Župečja vas 20; Imer Brojaj, Žab-jak 48/b; Marjan Rep, Zg. Ključarovci 33; Franc Drevenšek, Gerečja vas 39; Miran Krajnc, Koračice 30; Vilko Turk, Lovrenc na Dr. polju 6; Milan Vinkler, Lešje 14; Andrej Petrovič, Repišče 1/b; Sandi Ro-škar, Pobrežje 146/a; Martin Potočnik, C.8. avgusta 8, Ptuj; Janez Murko, Pla-car 64; Robert Vesenjak, Potrčeva 48, Ptuj; Leopold Krošl, Draženci 88/a; Aleksander Vidovič, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj; Anton Danko, Potrčeva 40, Ptuj; Milan Marinič, Kicar 111/a; Branko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Dragica Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Janez Horvat, Do-rnava 38; Ivan Voršič, Ptujska c. 2/a; Boštjan Forstnarič, Turniška 25, Ptuj; Branko Šenkiš, Gregorčičev dr. 5, Ptuj; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dr. polju 6; Jože Slodnjak, Moškanjci 37; Miran Horvat, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Branko Kovačec, Formin
rise: ING. MIRAN GLUSIC / v vrtu
Iz cvetoie pomladi v dišeie poletje
Izteka se pomladno obdobje, začeto s ka-litvijo in brstenjem, sklenilo pa se bo z mesecem rožnikom, ki nas je bogatil z lepim pogledom na vrtno cvetje. Zeleno leto se preliva v drugo polletje, s travnikov in polj že veje vonj po zorecih poljskih pridelkih, v vrtu pa bo pogled na žlahtno cvetje zamenjal vonj po dišavnicah, ki jih najvec dozoreva prav v začetku poletja.
V	SADNEM VRTU nadaljujemo zelena opravila pri negi in vzgoji sadnega drevja, še dalje pa je v ospredju varstvo sadnih rastlin pred boleznimi in škodljivci. Čeprav obdobje najbujnejše vegetacije pri večini sadnih vrst pojenjuje, imata najnevarnejši bolezni sadnega drevja, škrlup in plesen, vse pogoje za ponovne okužbe in razvoj, da lahko uničita pridelek in škodujeta normalnemu razvoju dreves vse do sklenitve vegetacije. Zaradi počasnejše vegetacije škropljenja raztegnemo na daljše časovne presledke vsakih 10 do 15 dni in uporabimo pripravke, ki imajo globinsko delovanje. Na voljo je že mnogo vrst pripravkov za večnamensko uporabo, ki za daljšo dobo zavarujejo drevo pred okužbami, delno pa tudi zdravijo ali zadržijo nadaljnji razvoj bolezni že okužene rastline. Sadna plesen bo z okužbami in razvojem v vročih poletnih dneh izrazitejša, priporočljivo pa je, da pred škropljenjem porežemo napadene plesnive mladike in jih sežgemo. Dež in veter, pa tudi škropivo izpira in raznaša plesnive kali z obolelih vršičkov na zdrave, kjer se neovirano širijo dalje.
V	malinovih nasadih, vzgojenih ob žični opori, sproti nameščamo mladike med žice, ker je to kasneje, ko dorastejo in olesenijo, nemogoče. Poganjki maline so tako v zelenem kot v olesenelem stanju zelo krhki. Pri zimski rezi jih težko upogibamo in nameščamo med žice, ker so lomljivi. Če se rozga zlomi v zelenem stanju, jo pred pletvijo oziroma redčenjem zamenjamo z nepoškodovano.
Poganjke, ki izraščajo iz koreninskega vratu leske, sproti odstranjujemo, preden olesenijo.
Prvi rod vrtnih jagod je obran. Nasad, ki pred zapleveljenostjo ni zavarovan s črno ali belo vlaknasto folijo, oplevemo, odstranimo poškodovano in bolno listje, dognojimo in plitvo zrahljamo tla. V sušnih dneh nasad zalivamo, da ne pride do venenja. Jagodni grmi morajo biti po obiranju skrbno negovani, da rastline dobijo moč za razvoj novega cvetnega nastavka in nadaljnjega rodu.
V	OKRASNEM VRTU poberemo iz zemlje še zadnje čebulice tulipanov, narcis, hijacint in drugih zgodaj spomladi cvetočih čebulnic. Čebulic ni potrebno vsako leto izkopavati, vendar to storimo pri vseh hibridnih sortah in tistih navadnih, ki so se v dobri zemlji in ob dobri oskrbi dobro razrastle in razmnožile. Izkop čebulic je tudi priložnost, da jih pred ponovnim sajenjem presortiramo na močno raščene in drobnejše mlajše ter izločimo nesposobne za nadaljnje razmnoževanje. Čebulice osušimo, odstranimo luskoliste, pristrižemo koreninice ter odstranimo odmrli stebelni del rastline, jih razkužimo ter pred hrambo označimo vrsto in barvo. Hranimo jih v papirnih vrečkah na suhem v zračnem in temnem prostoru.
Še zadnjič v tem letu pognojimo rododendrome in azaleje, za kar uporabimo za to vrsto okrasnih rastlin posebej pripravljena lahko topna rudninska mešana gnojila.
V	ZELENJAVNEM VRTU je paradižnik v tem času v fazi najbujnejše rasti, to pa zahteva skrbno nego, da se bo razvil zdrav in obilen pridelek. Iz nasada sproti odstranjujemo plevele, koreninsko steblo še nekoliko osipljemo, da se bodo po njem še razvijale nove koreninice, po zemlji pa med sadikami oblikujemo plitve jarke, ki bodo služili za zajemanja vode ob zalivanju ali dežju. Vsakih 10 do 14 dni je priporočljivo nasad zaliti s koprivovim čajem ali pognojiti z lahko topnimi rudninskimi gnojili, posebej pripravljenimi za paradižnik. Redno jih privezujemo k opori ali naravnavamo v mrežo oziroma v za ta namen posebej pripravljene opore. Zalistnike redno odstranjujemo, kar je bolje opraviti z izrezovanjem, ker z obtrgavanjem povzročimo večje rane in se poveča možnost okužb. Obiranje zalistnikov je pri paradižniku pomembno opravilo, ker s tem pospešujemo cvetenje, zagotovimo boljši cvetni nastavek, boljšo osvetlitev in s tem zorenje ter večjo odpornost na okužbe zaradi bolezni. Ko nastavi plodove prvi cvetni grozd, pod njim odstranimo vse liste do tal, s čimer dosežemo boljše zdravstveno stanje rastline, ker so ti listi preblizu tal ter izpostavljeni vlagi in okužbam. Rastline paradižnika v rednih časovnih presledkih tedensko ali desetdnevno s kemičnimi pripravki zaščitimo pred rjo, listno pegavost-jo in plesnijo.
Konec junija že pričnemo presajati sadike pora, seveda če so te dovolj razvite. Sadimo v dobro pripravljeno in dovolj vlažno zemljo, pri presajanju pa smo pozorni, da se koreninice sadike pri nameščanju v tla ne usločijo navzgor. Usločevanja ne bo, če sadiko posadimo nekoliko globlje, obilno zalijemo in rahlo pridvignemo, da se korenine v tleh poravnajo.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 1., 3. in 4. julija, zaradi plodov od 4. do 6. julija, zaradi korenike 27. in 28. junija ter od 6. do 8. julija in rastline, ki jih pridelujemo zaradi cveta, pa 29. in 30. junija.
Miran Glušič, ing. agr.
14/a; Janez Tement, Zabovci 46; Andrej Rožman, Sovjak 93; Jožef Horvat, Cvet-kovci 42; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Anita Slana, Stojnci 102; Franc Ivančič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Franc Majerič, Sa-gadinova 13, Ptuj; Miran Krajnc, Štrafe-lova 17, Ptuj; Dušan Pišek, Lovrenc na Dr. polju 7; Elvira Janžekovič, Draženci 33/a; Boris Kosi, Milčinskega 14, Maribor; Mirko Tikvič, Grajenščak 8; David Šenkiš, Žabjak 15; Zdravko Perger, Ani-
ce Černejeve 22, Slovenska Bistrica; Bojan Brunčič, Jiršovci 43; Roman Farič, Rabelčja vas 23/a; Milan Pihler, Pod-vinci 24; Simon Gomzi, Novinci 33; Drago Furek, Hajdoše 39; Gorazd Potočnik, Sernčeva 5, Maribor; Bojan Topolnjak, Sovretova pot 6, Ptuj; Dušan Bračko, Zg. Duplek 58; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Boštjan Javornik, Žice 1/c; Stanko Rihtar, Podlehnik 22.
bluetooth - za skok v svet interneta
Nii vei osamljeni
Ste pred svojim notesnikom osamljeni? Stopite v stik, na-vežite kontakt.
O Bluetoothu se največ govori v zadnjih dveh letih. Najnovejša tehnologija je vedno težko pričakovana, kar drži kot splošno, a v zadnjem času je stvar resnično dobila krila. Veliko novih mobilnikov in dlančnikov ima pod svojim pokrovčkom sistem Bluetooth. Posebno za tiste, ki so radi vedno priklopljeni, tudi ko so na poti, pri roki pa imajo mobilnik, je Bluetooth ena iz-
I
med možnosti za skok v svet interneta. Iskanje kabla, spoti-kanje in iskanje prazne mize, na kateri bi lahko uporabili infrardečo povezavo, je zdaj zgodovina. Vse je preprostejše in hitrejše.
Nadgradnja Bluetooth za notesnike
Imate notesnik, ki ga ne morete povezati z zunanjim svetom? Ni razlogov za slabo voljo, nadgradite svoj notesnik z Bluetoothom. Pripravili smo vam pregled nekaterih dodatkov, vzemite si čas in izberite tistega, ki vam najbolj ustreza.
Pri izbiri je pomemben predvsem računalnik, ki ga želite nadgraditi. Klasični prenosni-
ki se najbolje počutijo z dodatkom v obliki PC kartice, ki se skoraj v celoti skrije v ohišje, ven včasih štrli le del s sprejemno-oddajno anteno. Miniaturni prenosniki so lahko problematični. Zaradi skromnih zunanjih mer so se proizvajalci pogosto prisiljeni odpovedati PC Card razširitvenemu mestu. V teh primerih bo najbolje izbrati Bluetooth vmesnik, ki se priključi na USB vodilo. Takšni vmesniki so zelo majhni in nič kaj večji od bolj konkretnega USB vtikača.
Na tem mestu se morda lahko posvetimo vprašanju dometa
teh vmesnikov. Po standardih Bluetooth jih lahko razdelimo v tri skupine. V prvi so pristali tisti z dometom do 100 metrov v naselju, drugo skupino zasedajo izdelki z dometom med 30 in 50 metri, v zadnjo pa napravice, ki delujejo le na oddaljenosti do 10 metrov. V praksi razlike niso tako opazne, {e posebej med sosednjimi razredi. Pri nakupu kartice morate vseeno biti pozorni na razred delovanja. Mnoge delujejo le v tretjem razredu (10 metrov) in so tako manj uporabne za dostop do Bluetooth dostopnih to~k, ki so postavljene v javnih prostorih. Nekatera letali-{~a in ustanove imajo namre~ v naboru storitev, ki jih nudijo potnikom, tudi dostop do interneta preko povezave Bluetooth. V tem primeru boste skoraj zagotovo rabili napravo razreda 1 ali 2.
Bluetooth vmesniki						
Ponudnik/	D-Link	Nokia	3com Wireless	TDK	Toshiba	
model	DBW-120 M	Connectivity	Bluetooth	Bluetooth PC Card	Bluetooth PC Card	
		Card DTL-4	USB adapter			
Cena (EUR)	69	159	1 68	174	1 99	
Spletna stran	www.dlink.com	www.nokia.com	www.3com.de	www.tdksys.com	computer.toshiba.de	
Vmesnik	USB	PC Card, tip II	USB	PC Card, tip II	PC Card, tip II	
Operacijski sistem	MacOS X	Windows 98, ME, 2000	Windows 98SE,	Windows 98SE,	Windows 98SE, ME	
			ME, 2000, XP	ME, 2000, XP		
Doseg	10 metrov	10 metrov	10-100 metrov	10 metrov	10-100 metrov	
programska oprema za video urejanje
Enostavno kot urejanje besedila
Videokamere in ra~unalniki že od vsega začetka soobsta-jajo v nekakšnem ljubezenskem in sovražnem odnosu. Uporabljati računalnik za urejanje video posnetkov je bilo vedno mamljivo, a pogosto povezano s skoki čez različne ovire.
Navkljub temu smo danes na začetku nove dobe digitalne vi-deoprodukcije. Digitalno kamero je moč kupiti za relativno majhen denar, večina računalnikov pa je dovolj zmogljivih za urejanje videa. Temu sledijo tudi programerske hiše, ki so pričele izdelovati programe, pri katerih res ni treba biti diplomant filmske šole. Stvaritev različnih filmov s posnetki z dopusta, zabave ali celo izdelava reklamnega sporočila - vse to je postalo skoraj tako enostavno kot urejanje besedila.
Razkritje
Za razumevanje video ureja-
Izdelek	MovieDV 4.0	Pinnacle Studio version 7	Video deLuxe	Adobe Premiere 6
Cena	49 US$	99 US$	49,99 US$	549 US$
Spletni naslov	www.aist.com	www.pinnaclesystems.com	www.magix.com	www.adobe.com
Ocena	*	****	***	*****
Opis	Manj zmogljiv	Program nas je	Video deLuxe	Profesionalni izdelek,
	program z	izredno navdušil	sicer nima tako	ki lahko zadovolji
	zapletenim	in si zasluži	enostavnega,	skoraj vse profile
	vmesnikom,	priporočilo	intuitivnega	uporabnikov. Z
	neurejenimi	uredništva. Izredno	vmesnika kot	njim nastajajo tudi
	možnostmi	dober, za uporabo	Pinnacleov izdelek,	mnogi glasbeni
	in slabim	enostaven in	obenem pa	videospoti in
	predogledom	popoln izdelek,	zagotavlja močan	reklame ter tudi
	končnega izdelka.	ki bo zadovoljil tudi	urejavalnik posnetkov,	filmi. Kljub
	Primeren samo	zahtevnejše	pohvaliti velja	profesionalni
	za najbolj	polprofesionalce.	dobre avdio in	zasnovi izdelek
	osnovna opravila.		video učinke,	dopušča hitro in
			pograjati pa počasno	kreativno delo manj
			končno renderiranje	zahtevnim
			posnetkov.	uporabnikom.
nja je potrebno poznati sam osnovni postopek. Ta se prične z zajemanjem videa, kar pomeni prenos videa s kamere na računalnik. Naslednja stopnja, kjer se že srečamo z enostavnim urejanjem, je delitev posnetkov na manjše izreze, določanje prehodov med njimi in dodajanje posebnih učinkov, podnapisov, glasbe v ozadju ipd. Končna
stopnja - rendering - je korak, ko video spreminjamo v primeren format, najsi bo za predvajanje preko internet, pečenje na CD ali DVD medij ali pa prenos nazaj na videokamero.
Napredek
Revolucijo je povzro~il pojav digitalnih videokamer, pri ~emer je klju~no vlogo odigrala cena: nekatere je mo~ kupiti že za manj kot 200 tiso~akov. DV kamere prina{ajo skoraj profesionalno kakovost videa in zvoka, s pomo~jo vmesnika firewire (IEEE 1394) pa je prenos videa na ra~unalnik hitrej{i kot v preteklosti, predvsem pa brez izgub kakovosti.
Programska oprema
Kot veliko drugih programov, namenjenih kreativnemu ustvarjanju, tudi programe za urejanje videa delimo v dva razreda. Za profesionalce so namenjeni programi, kot so Adobov Premiere in Uleadov MediaS-
tudio Pro. Njihova prednost je v pestri beri razli~nih funkcij, možnosti nadgradnje in tem, da lahko z njimi ustvarimo zares profesionalen izdelek, ki je lahko povsem primeren tudi za predvajanja na televiziji ipd. Amaterski in polprofesionalni uporabi je prav tako namenjeno ogromno izdelkov. Predvsem so cenej{i kot njihovi profesionalni bratje in temu primerno omejeni v zmogljivostih, ki pa vsaj v veliki ve~ini {e vedno povsem pokrijejo potrebe doma~ega režiserja.
KRATKE NOVICE
Nov Palm OS 5
Pri PalmSourceu, ki razvija operacijske sisteme za dlan-čnike in pametne telefone, so končali razvoj nove različice operacijskega sistema Palm OS 5. Nov operacijski sistem podpira širok nabor procesorjev, ki se uporabljajo v prenosnih napravah, od ARM 7 do visoko zmogljivih procesorjev Intela, Motorole in Texas Instrumentsa.
Virusi odslej tudi v slikah
Pojavil se je nov računalniški virus, imenovan Perrun, ki se skriva v slikovnih datotekah jpeg formata. Za okužbo je nujno potreben še programček, ki iz jpeg datoteke izloči v njej skrit virus. Zaradi tega je najprej nujna okužba z omenjenim programčkom, nato pa še z okuženo datoteko. Prav zato virus ni zelo nevaren, je pa vsekakor zanimiv, ker je prvi virus, ki se skriva v medijskih datotekah.
Tržišče za mobilnike v porasti
V poročilu o tržnih razmerah In-Stat/MDR ugotavlja znamenja, ki kažejo, da se tržišče mobilne infrastrukture in sestavnih delov za mobilnike popravlja. Dolgoročni obeti za povečanje obsega poslov so dobri, pri tem pa veliko obetajo tudi nove tehnologije. Optimizem spodbuja dejstvo, da so sestavni deli mobilne infrastrukture ter aparatov 2.5 in 3G dražji, obenem pa uporabnikom nudijo precej novih možnosti uporabe.
Bluetooth 2.0
Standard brezžičnih komunikacij kratkega dometa Bluetooth je doživel pomladitev. Različica 2.0 je prispela in prinaša velike spremembe. Prvotna različica Buetootha lahko podatke prenaša s hitrostmi med 400 in 720 Kb/s. Takšna hitrost prenosa podatkov je za nekatere aplikacije zadostna, za razvajene uporabnike, ki v lokalnih omrežjih brzijo s 100 Mbit/s pa nikakor ne. Nova različica standarda Bluetooth 2.0 prinaša večjo hitrost. Maksimalna prepustnost bo med 4 in 12 Mb/s. Poleg tega prihaja malce manj zmogljiv Bluetooth 1.2, ki pa še vedno lahko deluje s prenosnimi hitrostmi med 2 in 3 Mb/s.
Antene z nižjim sevanjem
Inženirji Loughborough University Centre for Mobile Communications Research so objavili, da bodo njihove raziskave zelo verjetno pripeljale do novega tipa anten, ki se bodo odlikovale z nižjo stopnjo sevanja od trenutno aktualnih. Antene bodo imele tudi do 85 odstotkov nižjo vrednost SAR ob sicer primerljivih karakteristikah. Tovrstne antene bodo morda vsaj malce pomirile del javnosti, ki z nezaupanjem opazuje bazne postaje mobilnih operaterjev v svoji bližini.
AMD z 2200 MHz
AMD je kupcem ponudil svoj prvi procesor, namenjen namiznim osebnim računalnikom, ki je zgrajen z 0,13-mikronsko tehnologijo. Athlon XP 2200+ so v svoje modele že začeli vgrajevati Hewlett-Packard in Fujitsu-Siemens. Nov model je zgrajen na arhitekturi QuantiSpeed in opremljen s 384KB predpomnilnika ter AMD-jevim naborom ukazov za hitrejše procesiranje grafičnih operacij 3DNow! Professional.
Eksplozivni mobilniki
Na Tajskem se je zgodila nenavadna nesreča. Neki ženski se je mobilnik v torbici močno segrel in eksplodiral. Lastnica je bila pri tem lažje poškodovana. Dogodek po poročanju televizijske postaje ETTV raziskuje policija, ki pa ni razkrila znamke mobilnega telefona, ki je eksplodiral. To je že drugi tovrstni dogodek po moskovski eksploziji mobilnika-bombe, ki je prav tako poškodoval lastnico.
Avtorska zaščita CD plošč
Ameriška odvetniška hiša je v imenu kupcev zaščitenih zgoščenk vložila tožbe proti petim vodilnim glasbenim založbam, ki nekatere svoje zgoščenke zaščitijo v tej meri, da je predvajanje na računalniških CD-ROM napravah nemogoče. Tožniki zahtevajo, da se na takšnih zgoščenkah jasno označi opozorilo ali se prepove njihova prodaja pod nazivom CD.
Igrice za mobilnike
Razvijalec mobilnih iger in aplikacij zanje, švedski Pi-cofun, je objavil, da bo za njihovo globalno distribucijo po novem skrbel Ericsson. Picofunova ponudba obsega okoli 80 naslovov iger, svoje izdelke pa je do sedaj prodal in namestil v omrežjih 28 mobilnih operaterjev. Za širitev poslovanja je bila nujna in finančno upravičena priključitev enemu izmed vodilnih podjetij v telekomunikacijski panogi kar Ericsson nedvomno je.

obseCnica
pri
moSkih
močnejši športni copati
naziv
judov prvorojenec
rusko jezero
pecivo z
nadevom
ameriška zvezna država
torino
neznanka v
matematiki
junak iz romana 'vzhodno od raja"
sl. nogom. (sani)
pevka novak
nauk
aleš klinar
sumerska kr. neba
reka ob emdenu
i
SMUČI
ta\
ivan ivčar
chaplinova sporoga
POOČETNO IMESUKARJA KAZIM« MALEVII
IRJA /IČA
afriški kozlič
veznik
pripadnik esenov
krajvsz italiji
kraj pri kočevju
temeu, baza
ANGL REŽISER (RONALD)
ANTON TROST
GORA NAD DO-UNOVRAT
^ nkiz šmartna
smuk
edvard kocbek
split
angleški
hlod
in
olio
središ v zda
mostar
terenec vozila lada
kotni plug
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: splet, Trevi, raven, sev, RČ, polnitev, krivček, IV, Kentaver, razllv, skat, Tartinl, Ode, Akra, namestitev, VIrk, Eol, area, Asa, sogib, metuljar, Ilir, tlivka, TInjan, Gvido, voli, Rut, Člllpl, sel, OG, Oto, Ago, Ob, TM. UGANKARSKI SLOVARČEK: BORDONAL = na kvadraten prerez tesan ali žagan les; ELASTOMEHANIKA = nauk o statiki, kinematiki in kinetiki elastičnih snovi, FOTERGILA = listopadni grm (Fothergilla), HER = Judov prvorojenec, INANNA = sumerska kraljica neba, Inana, NEAME = britanski filmski režiser in producent (Ronald, 1911), SALMAKIS = grška mitološka nimfa, Hermafroditova ljubica, SASA = afriški gorski kozlič, TRGO = slovenski nogometaš (Sani, 1978)
jOVORI SE ...
... DA ni čudno, da imamo v Sloveniji prav letos tako visoko inflacijo, ko pa cene volilnih glasov pred jesenskimi volitvami tako rastejo.
... DA ~as ni ve~ tàko zlato kot glasovi volilcev. Sedaj ga imajo (čas namreč) tudi najvišji predstavniki države in prihajajo v bazo.
... DA pri pogajanjih z Evropo upamo na ugotovitev nasprotne strani: Pustimo jim po njihovo, saj si ne dajo nič dopovedati.
... DA bo kupec Term najprej investiral v nočittvene zmogljivosti. Mi pa govorimo, da je Ptuj že sedaj zaspano mesto.
... DA je morda do takega
sklepa prišel zato, ker ob zaprtem gradu in gostilnah turistom preostane le še spanje.
... DA so se sanje Slovencev razblinile. Naši nogometaši so že dolgo doma, pa tudi večstomilij-onskega dobitka na lotu ni več.
... DA so za razliko od številnih igralcev lota nogometaši svoje pokasirali.
... DA sedaj končno vemo: na noge in glave se ne moremo zanesti, na loterijsko srečo tudi ne. Ostanejo nam samo še zavihani rokavi in žuljave dlani.
VIDI SE...
... DA so dale zadnje volitve v Območna obrtno zbornico Ptuj rezultat, ki mu je treba nazdraviti. Od leve: dosedanji podpredsednik Jože Kokot in dosedanji predsednik Jože Milošič. Z desne: novi podpredsednik Milošič in novi predsednik Kokot.
Aforizmi
by Fredi
Ženska, ki lepo izgleda, ima
lepe izglede za kariero.
***
Le pritegnjenim lahko v
nedogled odtegujejo.
***
Prostitutke ponujajo poljubne
položaje, poljubov pa ne.
***
Trgovski potniki si služijo
kruh v potu svojih potov.
***
Le voli se sami hvalijo z
rogovi.
***
Tistim, ki so pogosto v rožicah,
ni z rožicami postlano.
***
Če so gospodje nedosegljivi, še
ne pomeni, da so nepresegljivi.
***
Pes je človekov nujboljšji prijatelj.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Ko sen vam pisa toto pismo, bla tokšna vročina, ke mi je teka švic po ritnem žlebi, škrge sen meja suhe kak riba, ki je ostola brez vode in stu-noga brez noge.
Gnes sen posebno veseli, ke mi je pisala Kata iz ivankov-ske grabe v občini Ormož, ki mi skoro v provi prleščini tak provi:
"Takoj f začetki ti naj poven,
da f Tedniki skos najrajši in ta prvo preštejen tvojo pisaje. Vidi se mi, da si na toten vašem Suhem brgi dobro informirani, saj so tvoja pisma zaresen tudi fejst aktualna. Mi f toti avanjkofski grabi pa smo tak nesračni! Moren ti povedati, da so nas opet tak lepo najeb... Veš, loni smo si dali napelati kabelsko televizijo, da bi bli malo boj nobl in bi tudi mi gledali KTV Ormož. Zaj pa momo vejke probleme, saj nam program fort naprej in nazaj izklo-plajo, baje zato, ker nam je kable položa Telekom. Fsi tisti bambusari na kanolih ktv nas ne zanimlejo, mi bi radi gledali domoči spored. Fse fkuper smo drogo pločali pa tudi mesečna naskočnina glih neje poseni! Saj ti sploh nemren povedati, kak sen hujda ... Morti bon ti še kaj napisala, če de me še kaj raz-hujdilo."
Bog daj, Kata, vidin, ke si duhovno bogata. Veš, s totimi kabelskimi televizijami je skoro povsodik tak, da je naročnik tele, vizijo pa nam drugi krojijo in plotno režejo. Ne kesiraj se, ker to škodi živcom in lepoti. Prereži kabel in pridi k meni na Suhi breg. Gledali bomo zvezdice, če bo meglovna noč, pa si bomo zvezdice narisali. Mica bo v tunko segnola, jaz bom v klet skoča in ta bojšega natoča.
Tebe in fse tednikofce lepo podavljam do drugega tjedna.
Lujs, ki pod brajdami sedi, švica in se s špricarom šprica
OVEN 20. 3. do 20. 4.
Pred seboj imate srečno, čustev poino ljubezensko zvezo, s pomočjo katere boste uspešno premagovali vse ovire. Giede siužbe se ne obremenjujte, saj se bodo nesporazumi na delovnem mestu zgiadiii.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Ne dvomite v svoje strokovne sposobnosti giede posia, ampak se učinkovito spoprimite s težavami, ki vam stojijo na poti. Pre-magaii jih boste. Uspeh bo zeio kmaiu viden. V ijubezni ne bo nič novega.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Žeiite si svobodo, pa ne veste, kako bi to narediii. Pred vami je težka odioč-itev, toda s pogumom in voijo boste tudi to novo pot v svojem osebnem živijenju uspešno rešiii. Najvažnejše je, da posiušate srce.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Zeio ste negativni in neza-dovoijni. V osebnem živije-nju ste prišii do točke, ko ne veste več kako naprej in tako trpinčite sebe, partnerja in vse prijateije okoii sebe. Čas bi bii za pogovor s partnerjem.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Ne bodite nepotrpežijivi giede denarja. Res imate trenutno finančne skrbi, a jih boste rešiii dokaj hitro. V kratkem bo prišei večji dotok denarja. Boij boste moraii biti pozorni v osebnem živijenju.
DEVICA 24. 8. do 23.9.
Pogumno se iotite novega posia, dovoij ste pogumni in ambiciozni, da uspete v posiovni džungii, ob sebi pa tako imate ijubijeno osebo, ki vas podpira v vseh pogiedih in zvesto siedi vašim ciijem.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Na žaiost ste igraii na eno karto in izgubiii. Tako je to v poslovnem svetu, to ste morali pričakovati. Poslovanje je včasih kruto. Sedaj vam ne preostane nič drugega, kot da začnete zopet vse od začetka.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Radi imate izobiije in zeio ste nesrečni, če vam to ne uspeva. Vedno radi obdarujete in poskrbite tako za prijateije kot za svoje najbližje. Ker vam trenutno posli stojijo dobro, si to lahko privoščite.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Pred vami je uspešna pot, ki vam bo prinesla poslovni in finančni uspeh. S svojo modrostjo boste znali zelo dobro krmariti med izgubo in dobičkom. Malo modrosti uporabite tudi v osebnem življenju.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Pred vami je začetek nove ljubezenske zveze, ki ima bodočnost, saj bi se z njeno pomočjo ponovno dvigniii. Preden začnete novo pot, morate pri sebi urediti vse stvari iz preteklosti in razčistiti s seboj.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
imate čudovito zvezo, polno ljubezni in sreče. Glede tega ne bodite v skrbeh, ;e boste le znali negovati to svoje razmerje. Kar se poslovnih zadev tiče, se le lotite novega projekta, uspelo vam bo.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Ne da bi sezavedaii, boste spontano ugotovili, da vas služba ubija in vam ne nudi več tistega zadovoljstva, kot vam ga je nekoč. Ko boste končno prišli do tega spoznanja, boste morali nekaj ukreniti.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Počitnice so pravi časa za oddih in za zabavo. Slednja je skoraj zmeraj povezana z glasbo in poletnimi hiti.
***
Britanski pevec ELTON JOHN je v glasbenem svetu že več kot 35 let. Celotno njegovo glasbeno in življenjsko pot boste našli opisano na spletni strani www. eltonjohn. com. Legendarni pevec je k sodelovanju povabil opernega pevca Alessandra Safina in otroški pevski zbor, ki so skupaj zapeli klasiko YOUR SON (*****) iz leta 1969. Nova klavirska spremljeva ter odlično petje sta dobra razloga za nakup tega dobrodelnega singla, od katerega bo ves izkupiček namenjen organizaciji Sports Relief.
***
ROBERT PLANT je bil pevec legendarne skupine Led Zeppelin. V sredini 90. je posnel odli~no pesem 25 Palms in kmalu bo postregel s svojim novim solo albumom z naslovom Dreamland. Z naslova albuma je ~utiti, da gre za zasanjano glasbo in v prvem lagodnem singlu MORNING DEW (****) je sli{ati mo~ne vplive vzhodnja{ke (predvsem indijske) glasbe.
***
Britanski pevec DAVID BOWIE se je rodil 8. januarja 1947. Njegovi najve~ji hit so Space Oddity, Ziggy Stardust, Young Americans, Fame, Heroes, Ashes to Ashes, Under Pressure (duet s skupino Queen), Let's Dance, China Girl, Blue Jean, This is Not America, Absolute Beginners ... Gospod BOWIE ni~ ve~ ne {okira, saj predstavlja v novi skladbi SLOW BURN (***) neizrazito kombinacijo rocka in r&b-ja, najdete pa jo na albumu Heathen.
Kanadska pevka NELLY FURTADO beleži do sedaj tri uspe{nice: I'm Like a Brid, Turn off The Light in On the Radio. Simpati~na pevka v novi umetni skladbi HEY MAN (***) združuje rock, folk, r&b in trip hop glasbene elemente ter je del dobre zgo{~enke Whoa Nelly!


■n
Ameri{ki band COUNTING CROWS je bil najbolj v modi s komadom Ms. Jones (v istoimenskem dobrem filmu _ je glavno vlogo igral Richard Gere).
Kvintet klasično izobraženih glasbenikov na ~elu s karizmati~nim pevcem Adamom Duritzom se vra~a s pozitivnim in osvežujo~im rock komadom AMERICAN GIRLS (****),
v katerem je spremljevalne vokale zapela Sheryl Crow.
***
Ameri{ka zasedba PAPA ROACH je ena izmed pionirjev novovalov-ske nu metal glasbe, je svojih pet minut slave pa je doživela s komadom Last Resort. Kvartet se v novem komadu SHE LOVES ME NOT (***) bolj nagiba k rock n'rollu kot k nu metalu. Ta glasbeno sveži
komad je produciral Brendon O'Brien.
***
Britansko skupino The Prodigy so v osnovi sestavljali Liam How-lett, Maxim Reality, Leroy Thomhill in Keith Flint. Skupina je pri~ela delovati leta 1991, ko so uspeli s hitom Charly. Uspehi so se stopnjevali s hiti: Everybody in the Place, One Love, Out of Space, No Good, Firestarter in Breath. Kontroverzna skupina ponovno združuje nezdružljive glasbene stile v novem izvirnem plesnem razbijanju BA-BYS GOT A TEMPER (***).
***
Britansko skupino Pet Shot Boys sestavljata pevec Neil Tennant in klaviaturist Chris Lowe. Duo je za~el delovati že leta 1981, vendar je zablestel {ele leta 1984 s klubskim hitom West and Girl. Fanta sta letos po {tiriletni pavzi posnela novi hit Home and Dry in album Release. Priznana izvajalca pa ponujata novo bledo pesem I GET ALONG
(***), ki je srednje hitra akusti~na sodobna pop pesem.
***
Trenutno je na 1. mestu ameri{ke filmske lestvice film Scooby Doo, v katerem igrata glavni vlogi Freddie Prinze jr. in Sarah Michelle Gellar. Prvi hit iz filma je zatežena rap oda LAND OF A MILLION DRUMS (***), ki jo izvaja priznan trio Outkast. Filmski album pa pri-na{a dobro glasbo tehle izvajalcev: Kylie Minogue, Shaggy, Baha Men, Sugar Ray, Uncle Kracker, Lil Romeo ...
David Breznik
^09B Mhz
1(943 MJ-lz^
irst Bight - KYLI '□marrow Never Cd HDNAN KEATI /Wáhput me - EM Bometning about Us - ND Kiss Kiss-HOLLY VAŮAN
B. A/Little Less Conversation -
yÉLVIB PRESLEY & JXL 7/lt'B UA - ATOMIC KITTETT ^ I Love Hock 'N'Holl - BRITNEY ^PEAHE ^g. Underneath Your Clothes - SHAKIRA-10. BDDIII - ANABTACIA
Vsaki? s>oho\:o med 21. in 22. uro
DEMOLITION GROUP - slovenske rokerske legende pred nastopom v termah ptuj
V kopalkah - ali brez
Začetki skupine Demolition Group segajo že v leto 1983, ko so se fantje združili pod imenom Gastarbajters in pod takratnim sistemom ustvarjali prave udarne rock komade, ki so nakazovali pot, na katero je skupina stopila v sledečih letih. Leta 1986 so se s preusmeritvijo stila preimenovali v Demolition Group. Danes, skorajda dvajset let po začetku, so trdnejši in izrazitejši kot kdajkoli prej. Edini slovenski ustvarjalci, ki se lahko pohvalijo z dvema nagradama zlata ptica, so nedavno prejeli slovensko glasbeno nagrado za življenjsko delo, bumerang.
Pred mega poolpartyjem Poletni rock na bazenu v Termah smo v Ljubljani obiskali člana skupine Demolition Group, slavnega basista Nikolo Sekuloviča in ga za bralke Tednika povprašali, kdo so Demolition Group, kaj počno in zakaj sami sebe imenujejo "uničevalci", čeprav so na videz sila prijetni fantje.
Tednik: Na Ptuju nastopate v letošnji koncertni sezoni prvič, a v spominu nam je ostal vaš legendarni klubski nastop lanskega novembra, po katerem ste hoteli nabasati kovčke in priti živet na Ptuj. Ti si celo omenil, da bi kandidiral za direktorja gledališča. Kaj vam je na Ptuju tako všeč?
Nikola Sekulovič: Lani smo imeli celo serijo klubskih nastopov, ptujski pa nam je bil eden od dveh najljubših. Prav ti nastopi, ki jih domnevno 'veliki' bendi tretiraj o kot '(pre)majh-ne', so za nas usodno pomembni — so namreč učinkovito zdravilo proti lenobi in razva-jenosti! Brez blaznih tehničnih pripomočkov te namreč silijo, da svojo glasbo odigraš 'golo' in z maksimalno energijo. Ker pa imaš prvo vrsto obiskovalcev 50 cm pred obrazom, si ne moreš privoščiti luksuza blefi-ranja, ki ga slutiš na velikih odrih 10 metrov stran od publike. Tak mazohizem nam ni tuj, saj smo že celo življenje težki garači. No, in na Ptuju so ljudje to sprejeli presenetljivo lepo — ne morem ti opisati užitka, ki ga imaš takrat, ko vidiš, da ljudje spoštujejo tvoje delo. Poleg te relacije s publiko pa so še trije drugi razlogi za navdu-
šenje nad Ptujem: pri vas smo demolišni bili nazadnje pred 9 leti in Ptuj poznamo edino preko tega, ko se ustavimo na hitri kavici pri starših našega kitarista Bojana Fifnje. Zato sem bil
novembra presene~en, ko sem opazil vse te spremembe. Drugi razlog je bila brezhibnost organizacije in ve~ kot dober stik z organizatorji — toliko štosov že dolgo nismo napokali. In tretji: lepotno povpre~je Ptuj~-ank je res ob~utno nad slovenskim."
Tednik: Torej smemo sklepati, da sta zabava, lahko kar rečemo poolparty, na bazenu in "demolišni" prav pekoča kombinacija za vse željne akcije in vroče glasbe?
Nikola Sekulovič: "Tokrat žal ne! Na Ptuj bomo namre~ privlekli filharmonike in reci-tatorje, ki bodo v šesturnem programu (s 15-minutno pav-zo na polovici) ob sve~ah predstavili svojo vizijo naše glasbe, brez ozvo~enja in vsega pompa. Ne, no, ne glej tako - hecam
se, vse bo v redu — nič parti-brejkerskih presenečenj, obljubim!"
Tednik: Bič Luč + Upanje se imenuje vaša zadnja plošča. Nosi v sebi kakšna skrita sporočila, ki jih moramo razbrati poslušalci sami, ali nam jih boš ti izdal? Če ne na tem mestu, pa na koncertu?
Nikola Sekulovič: Skritih sporo~il se mi ne gremo — na predzadnjem albumu smo podtaknili eno finto, ki pa je ni nih~e, prav nih~e pogruntal. Zato smo rekli, da bomo interne štose v bodo~e ohranili za gostilniško mizo, besedila pa so danes bolj jasna in neposredna kot kadarkoli prej."
Tednik: Helena Blagne je iz časov balade Dež vaša zvesta spremljevalka. Spregovoriva še besedo, dve o tem, kako se uspe popevkarska diva tako uspešno zliti z udarnim roker-skim bendom.
Nikola Sekulovič: "Ljudje se samo na videz radikalno razlikujemo med sabo. S Heleno smo kompatibilni v marsi~em, saj smo vsi vajeni trdega dela in železne discipline, odlo~nosti in trme pri svoji viziji glasbe. Presenetljivo za vse pa je bilo ravno to, da smo s tem duetom demonstrirali zlaganost in nepomembnost umetno ustvarjenih radikalnih nasprotij v slovenski glasbeni sceni: ko pride do osnovne glasbene celice — in to je skladba — je vse nepomembno: šteje samo u~inek! In mogo~e neskromno, trdim, da bo skladba Dež kot izjemno ~ustvena kombinacija našega Gorana in Helene preživela tako njo kot nas. Lep ob~-utek."
Tednik: Ste že igrali na kakšni bazenski zabavi?
Nikola Sekulovič: Ne.
Tednik: Potem bo tokrat prvič in upam, da ne zadnjič!
Nikola Sekulovič: Enako upamo tudi mi. Kopalke prinesemo s sabo.
Mihael Toš
POLEM ROΠNA BAZENU
v PETEK, 28. JUNflfA OB 20h DEMOLITION GROUP in FLARE


)/
in '
K-f

v NEDEIJO, 30. JUNIJA OB 20h PARNI VALJAK


j&i ; «imra
MmJtĚÉÍ:";
VSTOPNICE: Radio-Tednik d.o.o., TERME Ptuj d.o.o., Trgovina GROM
organizat or
^^.Au!« je zavpil moški pri frizerju. »Kaj ne morete paziti! Pol ušesa ste mi odstrigli!« "Oprostite. Naj vam uhelj zdaj še
oblikujem, da ne bo preveč oglat?" ***
Dva delavca na gradbišču. Nahajata se v 20. nadstropju še ne zgrajene zgradbe. Naenkrat se pod zgradbo zasliši sirena reševalnega avtomobila.
"To pa je hitrost!" se je oglasil eden. "Kako to misliš?"
"Pred tremi minutami mi je iz rok
padlo kladivo, pa je reševalec že tukaj!"
***
Moški je prišel na zavod za zaposlovanje in rekel:
""Iščem delo! Doma imam ženo in dvanajst otrok!"" ""In kaj drugega še znate delati?" ga
je vprašal uradnik.
***
""Tinca, zakaj niste pobrisali prahu?"
""Ne bodite sitni! Saj vidite, da je prah star že najmanj štirinajst dni, jaz pa sem šele pred tremi dnevi prišla k vam.""
Filmski igralki se pogovarjata med odmorom:
""Poglej režiserja, kako lepo se oblači!"
""Ja, pa hitro tudi!"
***
Glasbenik je na vhodna vrata v stanovanjski blok pritrdil listek z napisom:
"Prodajam klavir!"
Naslednji dan je bilo na listku pripisano: ""Hvala Bogu!"
***
"Dobila sem nov angažma in od naslednjega meseca dalje bom pela v tujini!" je ponosno rekla pevka, kritik pa ji je odgovoril:
"Kako obzirno od vas, draga gospa!"
***
To, kar danes imenujejo rap glasba, so nekoč imenovali jecljanje in je bilo ozdravljivo.
***
Profesorica slovenščine je dijakom povedala, da bodo naslednji dan pisali kontrolno nalogo.
""Nobenega opravičila ne bom upoštevala - ne pogreba, ne potrdil zdravnika, skratka nič! Vsi morate priti pisat kontrolko!""
""Kajpa če bom seksualno utrujen?" je vprašal Jure, sošolci pa so planili v smeh.
""Če boš seksualno utrujen, boš pa za pihanje uporabil drugo roko!" se
ni dala profesorica.
***
""Takemu slabemu spričevalu sledijo klofute!" reče oče zgrožen nad sinovim spričevalom.
""V redu, očka, saj vem, kje stanuje učitelj!"
***
""Kaj so angeli rekli Evi, ko so jo pregnali iz raja?" je vprašal učitelj verouka, Sebastijan pa je odgovoril:
""Celo življenje se boš plazila po trebuhu in brisala prah!"
***
***
KOLESARSTVO
30.06.2002, ob 11. uri Cestna kolesarska dirka za državno prvenstvo Slovenije in Veliko nagrado »TUŠ-a«
JADRANJE
Na ptujskem jezeru je potekala jadralna regata za pokal Ptuja (razred Optimist). Nastopila sta tudi mlada ptujska jadralca Aleš Mesari~ in Luka Hvalec.
Stran 28
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
nogometni razgledi
Vrnitev na domaie prizorišie!
Na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južni Koreji in na Japonskem se bliža vrhunec / veliki finale. Kdo bo tam nastopil, še ne vemo. Se najbližje sta temu Brazilija in Nemčija, čeprav tudi Turčije in Koreje ne gre podcenjevati. Sedaj so v igri vsi najboljši ali najsrečnejši. To svetovno prvenstvo je prvenstvo presenečenj in še katero ni izključeno. In ravno zaradi nepredvidljivosti je nogomet to, kar je.
V času prvenstva smo lahko zasledili različne komentarje, ki jih pišejo že skorajda vsi. Praktično ni stvari, ki je ne bi obdelali, nekateri pa so že prav smešni. O čem vse ljudje ne razmišljajo in potem to spravijo na papir! Vsi vse vedo in potem zvemo vse o nogometu še s tiste strani, kjer v bistvu najmanj pričakuješ. Kot da je nogomet kos kruha, ki si ga namažeš z različnimi namazi. Na koncu pa vendarle ostane samo kos kruha.
Nogomet je pokazal vso svojo moč. Razlog razkazovanja moči pa je v tem, da se ravno v tem športu suče veliko denarja. Ce bi naštevali, kje se vse služi in na kak način, bi porabili preveč prostora.
Slovenska reprezentanca je igrala, kot pač je, in temu primerno smo se odrezali. Osnovno smo v bistvu naredili že s tem, ko smo bili udeleženci svetovnega nogometnega prvenstva. Ce bi srečanja izgubili še z višjo razliko, se ne bi dogodilo nič. Vendar pa je spor med dvema glavnima akterjema v naši vrsti stvari obrnil na glavo. Svoje je naredil še Srečko Katanec, sedaj že bivši selektor, s svojim nastopom na tiskovni konferenci, kjer je še enkrat v samosvojem slogu podal zaključne misli o svoji štiriletni uspešni vladavini. Ali še bomo kdaj udeleženci svetovnega ali evropskega prvenstva, bo pokazal čas. Tisti, ki smo povezani s športom kot novinarji in športni dopisniki, pa bomo končno dobili na ceni. Po Katančevih besedah doslej ne bi smeli razmišljati s svojo glavo in napisati stvari, ki jih nekdo vidi drugače. Bomo sedaj v priviligiranem položaju in bomo lahko novemu selektorju dajali nasvete in lističe z im,eni, kateri igralci naj bi nastopili? *To je bilo malo za šalo, vendar je tako izzvenelo na tiskovni konferenci.) Vsaj glede komunikacije m,ed sedmo silo in reprezentanco bi morali poškiliti preko naših meja, kjer so pritiski res veliki, vendar so športniki na njih pripravljeni in voljni sodelovati. Da sploh ne om,e-njamo Italije, Spanije, Francije in še katere izmed nogometnih velesil. Pri nas pa klubi plešejo in vabijo sedmo silo, ko so rezultati dobri in je vse idealno, ko pa malo zaškriplje, se nas izogibajo. Gremo iz ene v drugo skrajnost. Medijev je dovolj in vsi ne pišejo enako, tako da lahko vsak, ki želi dobiti informacijo, izbere tisto, ki mu ustreza. Da pa smo Slovenci pričakovali kakšno točko na SP, pa je neizpodbitno dejstvo in nas o nasprotnem skorajda nihče ne mora prepričati.
Kljub uspehu ali neuspehu zelenih se bo nogomet v Sloveniji igral še naprej.
Danilo Klajnšek
-	Šestnajst najboljših odbojkarskih reprezentanc na ^"vetu (Brazilija, Argentina, Kitajska, Kuba, Francija, Nemcija, Gr~ija, Italija, Japonska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Rusija, Španija, Venezuela in ZR Jugoslavija) se bo od prihodnjega tedna dalje merilo v že 13. tekmovanju za svetovno ligo. Omenjeno tekmovanje si v živo ogleda na desettiso~e ljudi, ve~ milijonov pa tudi preko neposrednih TV prenosov. Denarni sklad letošnje lige bo letos enak lanskemu, udeleženci si bodo na koncu razdelili kar 15 milijonov ameriških dolarjev.
Rreprezentance bodo v predtekmovanju zaigrale v štirih skupinah po štiri, vse ekipe pa se bodo medsebojno pomerila po štirikrat, dvakrat doma in dvakrat v gosteh. Po šestih odigranih predtekmovalnih krogih bo zaklju~ni turnir letos odigran od 12. do 18. avgusta v Braziliji.
-	Tina Pisnih je na turnirju v Rosmalenu na Nizozemskem dosegla doslej svojo najpomembnejšo zmago v karieri. V ~etrtfinalu je namre~ premagala peto igralko sveta Belgijko Kim Clijsters (v polfinalu jo je nato ugnala Rusinja Elena Dementijeva).
-	Wimbledon: Izmed trojice ^Slovenk na turnirju v Londonu je bilo prvo kolo uspešno
le za Majo Matevžič, kijeprema-gala domačinko Julie
Pullin z 2:1 v nizih. Katarino Srebo-tnik je premagala 16. nosilka Ameri-~anka Lisa Raymond (6:4, 6:2), Tino Pisnik pa Hrvatica Iva Majoli (23. nosilka) s 6:3 in 6:4.
11. tek ob mejah slovenije
Slo'vesen zakljuiek pred Mestno hišo
člani TK Maraton so letos organizirali že 11. tek ob mejah Slovenije. Na pot so krenili v petek, 21. junija, na cilj pa prišli v torek ob 20. uri. Po štirih dneh teka po Sloveniji, kjer so bili povsod zelo dobro sprejeti, so ob 20. uri z dvignjenimi rokami prišli na cilj pred ptujsko Mestno hišo, kjer jih je burno pozdravilo številno ob~instvo na ~elu s ptujskim županom Miroslavom Lucijem. V zadnji uri teka od Podlehnika so se jim pridružili še številni ljubitelji teka. Kot je že v navadi, je bil tudi tokratni sprejem zelo veli-~asten.
Ob uspešno izvedenem 11. teku ob mejah Slovenije so te-ka~i kljub utrujenosti na odru nazdravili še z županom mestne ob~ine Ptuj.
Danilo Klajnšek
Udeleženci teka na odru pred Mestno hišo na Ptuju
Z dvignjenimi rokami v cilj
Z maratonci je nazdravil tudi ptujski župan Miroslav Luci
Franci Zupani~ - idejni vodja teka
ZABOVCI / NASTJA CEH PO VRNITVI S SVETOVNEGA PRVENSTVA
Topel sprejem za našega reprezentanta
športno društvo Zabovci je v petek, 21. junija, na igrišču v Zabovcih gostilo svojega sovaščana in reprezentanta slovenske izbrane vrste Nastjo Čeha, ki se je v teh dneh vrnil s svetovnega prvenstva v nogometu. Za barve Slovenije je štiriindvajsetletni Nastja prvič zaigral minulo leto, s svojo igro v kvalifikacijah je pripomogel k uvrstitvi naše reprezentance na svetovno prvenstvo, na mondialu pa je igral na vseh treh tekmah: proti Španiji, Južnoafriški Republiki in Paragvaju.
Na športnem igrišču v Zabovcih je Nastjo pričakalo okrog 200 privržencev nogometa, med njimi je bilo veliko otrok, ki so svojega favorita v trenutku obkrožili, se z njim pogovarjali, fotografirali in ga prosili za av-tograme. Nogometni as je vsem z veseljem ustregel, na njegovem
obrazu je bilo opaziti radost in zadovoljstvo. V imenu ŠD Zabovci je Ceha pozdravila Bojana Plajnsek, ki je v prvi vrsti poudarila, da se redkokdaj ponudi priložnost povabiti Nastjo v svojo družbo in da mu ob uvrstitvi v slovensko nogometno reprezentanco, za kar je potrebno veliko
garanja, trdega dela in odrekanja, v imenu sovaščanov tudi čestita. Roman Bračič, predsednik ŠD Zabovci, ki mu je Ceh ob tej priložnosti podaril tudi svojo reprezentančno majico, se je Boja-nini čestitki pridružil in dodal, da vsi vedo, kdo je Nastja, in da mu vsi stojijo ob strani.
V nadaljevanju je Nastja zbranim povedal, da si nikoli ni mislil, da bi lahko igral na svetovnem prvenstvu, in da je zanj večji uspeh od letošnje uvrstitve na SP lahko samo še zmaga na svetovnem prvenstvu čez štiri leta. Za izkazano pozornost in dobrodošlico v domači vasi se je vsem zahvalil in poudaril, da bo zaupanje svojih navijačev vrnil na igrišču. Mlad reprezentant meni, da je že sama uvrstitev tako majhne države, kot je Slovenija, na svetovno prvenstvo velik uspeh, v pogovoru pa nam je nato Nastja zaupal, da si je
na svetovnem prvenstvu najbolj zapomnil rdeči karton. Vtise s sprejema v domači vasi pa je opisal z besedami: "Nocoj sem doživel nekaj, kar se mi v karieri še ni zgodilo. Ker vidim, da mi ljudje stojijo ob strani, bo treba v prihodnje stvari še dodelati in dosegati še boljše rezultate. Tega, da me je nocoj pričakalo toliko naših navijačev, nisem pričakoval in ta lepi sprejem dokazuje, da je nogomet doživel vzpon in da ljudje ta šport tudi spoštujejo. Želim si, da bi lahko kdaj v prihodnosti za vaščane organiziral podobno srečanje, kot so ga oni pripravili meni."
Nogometnemu vzdušju primerno sta v Zabovcih ekipi starejših in mlajših članov ŠD odigrali še nogometno tekmo (rezultat 4:2 za starejše).
Mojca Zemljarič
copy

CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
Nastja med mladimi v Zabovcih
Vladimir Sitar
s.p.
Tel.: 02/78 78 766
kegljanje - športni pogovor / ANDREJA RAZLAG
Dinamit v drobnem in majhnem telesu
Andreja Razlag že dve leti skupaj z mamo Silvo, ki je zadnje leto trenerka keglja{ke reprezentance slepih in slabovidnih Slovenije, ki se je pod njenim vodstvom tudi uposabljala za evropsko prvenstvo, živi v Celju. Ko je odhajala si je obljubila, da se bo zagotovo vsak teden vračala. Zdaj pa ni tako, delo in obveznosti jo odtegujejo mestu, v katerem se je rodila. Še vedno pa rada prihaja na Ptuj.
17. junija je bila priložnost, ko se je s ptujskimi prijatelji pove-selila - nazdravili so njenima zadnjima uspehoma na svetovnem ~lanskem prvenstvu v kegljanju, ki je bilo v Osijeku - bronasti medalji med dvojicami skupaj z Mariko Kardinar, in bronasti medalji v kombinaciji, ki je rezultat treh zelo vrhunskih rezultatov in celotedenskega igranja. Zato se ji zdi slednja medalja {e pomembnej{a od prve. Z mednarodnih tekmovanj (svetovnih in evropskih tekmovanj ter evropskih pokalov) ima že 11 medalj, z državnih pa jih več ne {teje.
Prvič je keglji{če skupaj z mamo obiskala pri {estih mesecih, s kegljanjem pa se je pričela aktivno ukvarjati pri desetih letih. Zanjo je 14 let kariere vrhunske {portnice. Že takoj je začela tekmovati pri KK Celje, ker na Ptuju ni bilo pogojev. Poleg tega je celjski klub eden prvih klubov v Sloveniji, ki je začel resno delati z mladimi. Prve mednarodne
SPORTNE NOVIČKE Putko klonil v finalu
Mladi boksar Sašo Pucko, član BK Ptuj, je nastopil na mednarodni boksarski reviji pod okriljem EABA, ki je potekala v Srpskem Brodu. Nastopili so tudi reprezen-tantje Jugoslavije, BiH in Madžarske. Sašo je izgubil v finalu z Jugoslovanom Veliborjem Vidi-čem v malce čudnih okoliščinah. Po borbi so mu vsi čestitali za dober nastop, vendar pa je zmaga pripadla njegovemu nasprotniku.
Že to soboto pa mladega boksarja čaka nova preizkušnja, saj bo nastopil za reprezentanco Avstrije, ki se bo pomerila s Češko.
Danilo Klajnšek
Rok Tajhman zmagal v Zelltwegu
Na mednarodnem prvenstvu Avstrije v Zelltwegu, kjer sicer nastopajo tudi najboljši tekmovalci formule 1, sta se odlično odrezala mlada judoista Drave. Rok Tajhman JE v kategoriji do 60 kg dosegel 1. mesto, Uroš Tajhman pa v kategoriji do 46 kg 2. mesto. Na prvenstvu so nastopali tekmovalci iz 11 evropskih držav.
V soboto pa je v Dupleku pri Mariboru potekalo mednarodno prvenstvo v judu za starejše in mlajše dečke in deklice. Nastopilo je tudi šest judoistov JK Drava Ptuj, ki so dosegli naslednje rezultate: Lea Murko je v kategoriji do 63 kg in v absolutni kategoriji nad 63 kg osvojila 1. mesto, enako tudi Mitja Jerenko v kategoriji do 85 kg. Marko Janžekovič je v kategoriji do 46 kg osvojil 2. mesto, pri čemer velja izpostaviti, da je finalno borbo izgubil šele po podaljšku. Danijel Janžekovič je izgubil borbo za tretje mesto, Tomaž Rojko in Sara Rojko pa sta izgubila v predtekmovanju.
Lidija Belšak
MALI NOGOMET
Klub za športno rekreacijo Skor-ba prireja v petek, 28.6. ob 21. uri, malonogometni no~ni turnir. Prijave bodo sprejemali še eno uro pred pri~etkom turnirja. Najboljše tri ekipe, najboljšega vratarja in strelca ~akajo lepe nagrade.
uspehe je dosegla v letu 1994, da bo nekoč tako uspe{na v začetku ni pričakovala, čeprav si je na tihem pa želela, da bi uspela. »Potrebna sta le vztrajno delo in volja, vse drugo se da natrenirati, pri kegljanju je podobno kot pri ostalih {portih, ni nekih posebnih receptov za uspeh. Uživam, kar počnem. Ce to počnem dobro, imam od tega koristi, potem ni problem zbrati moči in energijo za uspe{no nastopanje.« V drobnem in majhnem telesu se skriva velik dinamit, ki pride do izraza na stezi, je lahko sli{ala po nedavnem svetovnmem prvenstvu v Osijeku. Andreja je namreč pravo nasprotje tipičnega kegljača.
Zaposlena je v {portni {oli ministrstva za obrambo. To se ji zdi kot vrhunski {portnici največja podpora. Na Pedago{ki fakulteti v Mariboru pa {tudira sloven{či-no in sociologijo. Kmalu odhaja za zaslužen dopust, letos ga bo prebila na Floridi, kjer bo od 2. do 30. julija. To bo njen najdalj{i dopust v dosedanji karieri. Trener Lado Gobec sicer ne odobrava tako dolge odsotnosti, ker pa je za njo uspe{na tekmovalna sezona, se je moral sprijazniti,
Andreja Razlag s trenerjem Ladom Gobcem
da bo leto{nji dopust malo dalj-{i. Uspeha z zadnjega svetovnega članskega prvenstva v kegljanju sta pri{la ob pravem času. Lanska sezona je bila zanjo neus-pe{na. Leto 2001 je bilo zadnje mladinsko prvenstvo, ki se ga je udeležila, pričakovala je veliko, na koncu pa niti ona niti cela reprezentanca nista dosegli ničesar. Morda so bila usodna prevelika pričakovanja. Neuspeh se je vlekel {e v to leto, nikakor se ga ni mogla otresti. Pa se je zgodil Osijek, ki ji vliva novi optimizem. Izzivov je {e veliko, pravi, saj ekipa {e nima zlate medalje, ki je pomembna v državnem merilu, za vsakega posameznika pa je najpomembnej{a najvi{ja uvr-
stitev v članski konkurenci. Potem ko je videla razpored velikih tekmovanj do leta 2009, za katere so tudi že znani organizatorji, bo tekmovala zagotovo {e do leta 2009. Pri 31 letih pa bo izpregla, saj bo takrat že za njo več kot 20-letna uspe{na {portna kariera. Trenutno tudi ves prosti čas posveča bolj ali manj {portu. V diskoteke ne hodi, tudi v kino ne, bližje ji je gledali{če. Takrat tudi rada seže po svečanih oblačilih. Ce je le mogoče rada smukne iz trenerk in se obleče elegantno.
Po vrnitvi iz Floride jo ponovno čakajo naporni treningi.
Kljub pomanjkanju časa si Andreja vedno vzame čas tudi za humanitarno dejavnost. Veliko je je bilo že dosedaj, prepričana pa je, da se bo z njo ukvarjala tudi v bodoče. Tudi zadnji obisk Ptuja je izkoristila za drobrodel-nost. Na kongresu Fairplaya, ki bo septembra v Sloveniji, bo prejela svetovno nagrado za humanitarno delo, alpski smučar Jure Ko{ir pa evropsko.
Ceprav se sedaj veliko giblje v javnosti, si želi svoje družinsko življenje zgraditi vstran od nje. Biti želi predvsem mama {tevil-nim otrokom, svojim in rejni{-kim. Ne vidi se v vlogi velike karieristke, želi si predvsem umirjeno in varno družinsko življenje, v katerem pa bo {e vedno občasno tudi čas za {portno dejavnost.
MG
NOGOMET / zanimive prijateljske tekme
Hajduk v Gere~ii vasi, Mura v Podvincih
GERECJA VAS -HAJDUK SPLIT 0:3 (0:2)
Igrišče Gerečje vasi, gledalcev 300, glavni sodnik: Robert Krajnc (Ptuj).
STRELCI: 0:1 Deranja, 0:2 Erceg, 0:3 Srna (11-m).
GERECJA VAS: Prelec, Sa-gadin, Ciglar, Habjanič, Krajnc, Kmetec, Verlak, Bauman, Bezjak, Pacher, Hojnik. Igrali so še: Pekez, Palijan, Ladinek. Trener: Branko Šarenac.
HAJDUK SPLIT: Sunara, Ra-deljic, Piric, Carević, Deranja, Bošnjak, Vuković, Miladin, Er-ceg, Srna, Miladin. Igrali so še: Buturović, Vuković, Bule, Balić, Miše, Puljiz, Runje, Špalj, Vu-škovic, Stanič, Gudelj. Trener: Ivica Vulić.
Igralci Hajduka, ki so trenutno na pripravah v Zrečah, oz. na Rogli, so gostovali v Gerečji vasi in zasluženo premagali domačega medobčinskega ligaša. V
Gerečji vasi se je zbralo veliko ljubiteljev nogometa; Hajduk je še vedno zveneče ime in magnet za gledalce. Začetek tekme je sicer pripadel domačinom, ki so imeli dve lepi priložnosti, a sta ostali neizkoriščeni. Gostje so nato prevzeli pobudo in do konca nadzorovali potek tekme, saj domačinom niso dovolili razviti svoje igre. V prvem polčasu so dosegli dva zadetka, v drugem pa je domača obramba na čelu z odličnim Prelcem vzdržala vse do 80. minute. Takrat je sodnik Krajnc po gneči v kazenskem prostoru pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je uspešno izvedel Srna in postavil končni rezultat tekme.
Jože Mohorič
PODVINCI - MURA 0:6 (0:4)
STRELCI: 0:1 Romero (8.), 0:2 Prostran (25), 0:3 Prostran (34), 0:4 Mavriček (38), 0:5 Ra-dojčić (53), 0: 6 Prostran (73)
PODVINCI: U. Gašperič, Sto-čko, B. Kuserbajn, Petek, Brus, Modrič, D. Kuserbajn, R. Kuser-bajn, Arnuš, R. Petrovič, Hren. Igrali so še: Popošek, Plohl, Lah, D. Petrovič, Toplak, Perša, Ko-stanjevec, S. Gašperič. Trener: Slavko Petrovič.
MURA: Botonjič, Zemljić, Cifer, Kožulj, Žilavec, Dominko, Romero, Erniša, Mavriček, Prostran, Radojčić. Igrali so še: Luk, Vrečič, Ficko, Kološa, Horvat. Trener: Milan Koblencer.
Nogometaši Iz Podvincev so v goste povabili prvoligaša Muro iz Murske Sobote, ter z njimi odigrali prijateljsko nogometno srečanje. Okrog tristo gledalcev je lahko videlo dokaj dobro nogometno predstavo, v kateri so po pričakovanjih zmago slavili gostje. Pohvaliti pa gre tudi domače nogometaše, ki so zaigrali zelo borbeno in nekajkrat ogrozili so-boškega vratarja.
Danilo Klajnšek
Skupinski posnetek nogometašev Podvinc in Mure. Foto: DK
PLAVANJE / matja@ pernat
Zmaga v Zagrebu -doslej najvetji uspeh
So stvari, ki ljudem bolj ležijo, ki so jim prirojene. Toda sama nadarjenost je enostavno premalo. Če želi{ do uspeha, mora{ trdo delati. Mladi plavalec iz Pleterij na Dravskem polju Matjaž Pernat spada med tiste, ki so uspeli združiti izjemno nadarjenost in trdo delo. Seveda pa brez pomoči star{ev dandanes le s težavo prebije{ prag uspe{-nosti.
Matjaž bo v sredini julija nastopil na mladinskem evropskem prvenstvu v plavanja, kjer bo po-izku{al dose~i kar najve~. Plaval naj bi tri discipline: 50, 100 in 200 metrov prsno, kjer dosega največje uspehe.
Kako so potekale priprave za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo naslednji mesec v Avstriji?
"Normo sem izpolnil že lani, tako da sem lahko vse misli posvetil pripravam za evropsko prvenstvo. V začetku letošnjega leta smo bili na bazičnih pripravah na Slovaškem, nato pa se je pričelo še v vodi, v 50-metrskih bazenih. Vmes sem še sodeloval na mitingih v Luksemburgu, na Dunaju in sedaj v Zagrebu. Nazadnje smo bili na pripravah v Dolenjskih Toplicah, kjer smo že imeli priprave na razmere, ki naj bi bile podobne kot na evropskem prvenstvu. Potem so bile reprezentančne priprave še v Radovljici, vmes pa še tekma v Kranju."
Katero od osvojenih prvih mest bi izpostavil?
"To je bil miting v Zagrebu, kjer so organizatorji uspeli privabiti znana imena."
Evropsko prvenstvo se bliža. Ali boš imel prej še kakšen nastop?
"Nastopil bom na Reki, kjer bo potekalo odprto prvenstvo Hrvaške. To bo moj zadnji nastop pred EP, nato pa sledi še piljenje forme."
Kaj pa pomeni piljenje forme?
"Intenzivnost treningov bo manjša, delali pa bomo na tehniki, kot je obrat, start itd, seveda z namenom, da prvenstvo pričakamo kar najbolje pripravljeni."
Tvoja paradna disciplina je 200 metrov prsno. Kakšna pa so kaj pričakovanja v tej disciplini, če upoštevamo dejstvo, da si bil že na lanskem prvenstvu finalist?
"Pričakujem bolj rezultat kot samo mesto. Ce bi plaval okrog 2 minuti in dvajset sekund, bi to bil popravek mojega državnega rekorda. V disciplini 200 metrov se osem najboljših uvrsti v finale in potem je vse odvisno od mnogih faktorjev. Napovedi so nehvaležna stvar, vendar bom dal vse od sebe in videli bomo, kaj se bo zgodilo."
Danilo Klajnšek
JUDO / jk gorisnica
Uspešno leto za Reneja
V Gori{nici so vedno zelo dobro delali z mladimi judoisti, ki so vedno posegali po najvi{jih mestih v Sloveniji. Eden najuspe{nej{ih je tudi Rene Gabrovec, ki je v minuli sezoni nanizal kar nekaj uspehov.
Da se je Rene pri~el ukvarjati z judom, je "kriv" brat Dejan, ki je bil zelo dober borec. Rene je pri-~el vaditi pred {estimi leti, vendar bi lahko leto{njo sezono izpostavili kot najuspe{nej{o. Trenira trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Mitje Kostevca in dobrih uvrstitev ni zmanjkalo. Prva mesta je osvojil na državnem {ol-skem prvenstvu, v Veliki Nedelji na državnem klubskem prvenstvu, v avstrijskem Volkensbru-cku, na pokalu Ptuja, pokalu Lendave in pokalu Ši{ke, druga mesta pa v Murski Soboti na tamkaj{njem pokalu in v Lendavi ter tretje mesto v Varaždinu na pokalu Vindije.
Rene je pohvalil delo trenerja in organiziranost kluba. Seveda pa ni pozabil na star{e, ki mu stojijo ob strani. V naslednji sezoni
Rene Gabrovec
bo prestopil v kadetsko konkurenco, kjer si želi, da bi se uspehi ponovili, vendar pravi, da brez trdega dela ne bo {lo.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO / za veliko nagrado tuša
180 kilometrov cestnega kolesarjenja
V nedeljo, 30. junija, bo Ptuj ponovno gostitelj kolesarskih dirk: kolesarji se bodo pomerili na državnem cestnem prvenstvu in za veliko nagrado TUša. O tradiciji organiziranja kolesarskih preizkušenj ni potrebno govoriti, saj je znano, da so Ptujčani eni izmed najboljših organizatorjev.
veniji. To pa pomeni, da ne bo
V kategoriji elite do 23 let bo štart ob 11.30 uri izpred prodajnega centra Tuš na Potrčevi cesti. Kolesarji bodo prevozili 140 kilometrov. Kategorija elite bo imela start ob 11.00 uri prav tako izpred prodajnega centra Tuš in bo dolga 180 kilometrov.
Tokrat bodo kolesarji vozili po cestah, ki vodijo po vseh občinah na Ptujskem. Tekmovanje na tem cestnem državnem prvenstvu bo bo potekalo podobno, kot je bilo na dirki po Slo-
stalnih zapor cest, ampak samo delne v tistem času, ko bodo kolesarji na poti.
Ljubitelji tega športa bodo zagotovo prišli na račun, saj bodo na delu videli najboljše slovenske kolesarje.
Ptujčani bodo imeli kar precej želez v ognju - od ekipe Perutnine Ptuj do profesionalne ekipe. Koliko se bo to poznalo pri končnem uspehu, pa bomo
lahko videli. Na dirki se bo bil pravi taktični boj, saj si vsakdo želi zmagati. Koga pa bodo trenerji določili za najvi{ja mesta, pa bo pokazala dirka, kjer se marsikaj dogaja in lahko tudi pride do odstopanja začrtanega cilja. Zadnji rezultati profesionalne ekipe Perutnina Ptuj Krka Telekom v Avstriji so pokazali, da so fantje v dobri formi in bodo naredili vse, da bi se ravno oni veselili na cilju. To ni etapna dirka, zato bodo kolesarji potiskali pedale do skrajnih moči. Upamo pa lahko tudi, da bo vreme naklonjeno slovenskim kolesarskim mojstrom.
Danilo Klajnšek
Z rdečo črto označeno pot kolesarjev na nedeljski dirki: Ptuj - Kidričevo - Majšperk - Žetale -Podlehnik - Leskovec - Cirkulane - Gorišnica Ptuj - Dornava - Gabernik - Trnovska vas - Destr-nik - Ptuj (Potrčeva cesta).
ČETRTEK, 27.6. od 17. do 18. ure: Skupna oddaja lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije iz studia Radia Ptuj. Marija Slodnjak je pripravila oddajo o izbrisancili.
NEDEUA, 30.6. od 00.00 do 5.00: SNOP - skupni nočni program desetih radijskih postaj iz studia Radia Ptuj.
Gost bo duhovnik France Špelič.
PONEDEUEK, 1.7. od 00.00 do 5.00 SNOP iz studia Radia Ptuj bo namenjen 33. slovenskemu festivalu
narodno-zabavne ^asbe Ptuj 2002.
Od 1.7. do 31.8. - POLETNI PROGRAM
z veliko glasbe, javljanj, novic in nagradnih iger.
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30, 02 749 34 39, faks 02 749 34 35 e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
strelstvo Simonii drugi
V Ljubljani je potekalo državno prvenstvo v streljanju z ma-lokalibersko pištolo. Zelo dobro so se odrezali člani SD Kidričevo, ki so v ekipnem delu osvojili tretje mesto, med posamezniki pa se je odlično odrezal Boštjan Simonič, ki je s 537 krogi zasedel drugo mesto, ter s tem samo potrdil svojo letošnjo odlično formo.
DK
leskovec
Pomembna pridobitev nogometašev
v teh vročih junijskih dneh, koje bilo še najbolje biti nekje v senci, se je v Leskovcu nedelja, 23. junija, za tamkajšnje nogometaše, njihove funkcionarje, simpatizerje in seveda krajane zapisala v zgodovino.
Ob nogometnem igrišču so zgradili moderne prostore, kjer bodo nogometaši imeli garderobe, skladišča itd. Stavba je narejena tako, da zadostuje pogojem igranja v ligah MNZ Ptuj.
Že lani, ko smo obiskali nogometaše Leskovca, smo vedeli, da bo slej ali prej prišlo do dokončanja projekta izgradnje sla-čilnic. Veliko dela in sredstev so morali zbrati, da so uresni-
Sodoben športni obket v Leskovcu
Vinko Mlakar izroča priznanje predsedniku gradbenega odbora Jožetu Zavcu
čili svoje sanje, ki bodo služile sedanjemu in bodočim nogometnim rodovom. Ob tem so v Leskovcu pripravili krajši kulturni program. Posebno priznanje so podelili predsedniku gradbenega odbora Jožetu Zavcu, ki je bil največji "krivec", da so v Leskovcu v nedeljo slavili.
Danilo Klajnšek
PTUJ / šola jumi car za mlade udeležence prometa
Do vzgoje z zabavo
Tudi ob pričetku brezskrbnih počitniških dni se vedno znova vprašujemo, kako in ali sploh je poskrbljeno za varnost naših najmljaših, ali so sami dovolj poučeni o nevarnostih, ki jim pretijo na cesti in ob njej. V program preventivne vzgoje otrok v cestnem prometu so v sodelovanju z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že lansko jesen vključili tudi program JUMI CAR.
Gre za praktično vožnjo z miniaturnimi avtomobilčki na motorni pogon, med vožnjo katerih so mladi udeleženci zaščiteni z varnostno čelado. Po
Evropi deluje že okoli 180 jumi car šol JUMI CAR, ki združujejo vzgojo in zabavo, program jumi car pa so v sodelovanju z našo družbo Radio - Tednik
Ptuj minulo soboto, 15. junija, predstavili tudi na plo{čadi pred Super mestom na Ptuju, kjer so se mladi vozniki lahko pomerili tudi v spretnostni vožnji.
Od 10. ure naprej se jih je za volanom zvrstilo kar precej, največ spretnosti pa je po mnenju članov strokovne komisije pokazal Miha Novak iz Ptuja, drugo mesto so prisodili Matjažu Škrgetu, tretje pa Mateju Golobu. Poleg tega so za fer vožnjo Mihaelu Leskovarju prisodili {e tolažilno nagrado.
-OM
Eden mladih voznikov med spretnostno vožnjo z avtomobilčkom jumi car na ploščadi pred Super mestom na Ptuju. Foto: M. Ozmec
LOVRENC / koristno družabno srečanje
Nairti o posodobitvi objektov
V Lovrencu na Dravskem polju so po končanem prvenstvu organizirali družabno srečanje nogometašev sedanjega rodu in prejšnjih generacij. Druženje je bilo zelo koristno, saj so govorili o tem, kako izboljšati delo in pogoje za tekmovanje. Govorili so o zaščitni ograji, razširitvi igrišča^
Lovrenc je kraj, ki ima zelo dolgo tradicijo v nogometu. Bili so zraven, ko so fantje na našem področju pričeli s to igro in neprenehoma delovali pri napredku te najbolj popularne igre, ki je na našem področju doživela nesluteni razmah.
Danilo Kla^-nšek
karting
Ptujski tekmovalci v vzponu
Na kartodromu Micevac pri Zagrebu je v neznosni vročini, ki je vplivala tako na tekmovalce kot tekmovalne stroje, nastopilo 57 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvatske. Organizator je dobro izvedel dirke v vseh 4 razredih na 800 metrov dolgi progi.
Vežnaverju je po dobri prvi vožnji, ko je bil tretji, v drugi odpovedal motor. V kat. ICE je Mlinarič bil drugi po prvi vožnji v drugi pa tretji, dobro pa je vozil Hvala in si privozil šesto mesto. Med mladinci je bil Damiš uvrščen na četrto mesto.
Glede na dobre vožnje ptujskih voznikov lahko pričakujemo, da bodo za dirko 4. avgusta na Ptuju dobro pripravljeni.
Uvrstitve najboljših: razred 60 ccm U. Stare / Lucija, M. Go-rišek / Moste, M. Zajec / Zagreb, razred A 100: J. Rotar / Moste,
R. Rauš / Novi Marof, K. Habu-lin / Zagreb, A. Damiš / Ptuj ... ICA 100 L. Jurkovič / Sportstil, M. Koroš / Novi Marof, T. Mlinarič / Ptuj ... 6. D. Hvala / Ptuj ... Razred F-125 A. Repič / Moste, D. Jerančič / Jefra, M. Koroš / Novi Marof ... 7. A. Vežnaver, 9. T. Janežič (oba Ptuj).
Ekipno je zmagala AMD Moste 126 točk pred AMD Ptuj 86 in Lucijo 67 točk.
anc
KIDRIČEVO / športne prireditve ob prazniku
v	'
občine
Kolesarstvo, mali nogomet, tenis
Ob prazniku občine Kidričevo so potekala tekmovanja v različnih športnih disciplinah.
Na ženskem turnirju v tenisu je zmagala Tanja Korošec iz Lovrenca pred Suzano Habja-nič iz Kidričevega. V malem nogometu so slavili nogometaši iz Cirkovc. V kolesarskem maratonu pa je nastopilo okrog sto kolesarjev, ki so vsi uspešno opravili 47 kilometrov dolgo preizkušnjo.
Seveda je dobro, da potekajo podobna tekmovanja, kjer se
pomerijo krajani Kidričevega. Letos je izpadlo tradicionalno strelsko tekmovanje. Mogoče pa bi bilo potrebno razmisliti o tem, da bi tekmovali še v kakšni drugi disciplini.
Danilo Klajnšek
Slika desno: Najboljše udeleženke teniškega turnirja v Kidričevem: Suzana Habjanic, Tanja Korošec (zmagovalka) in Ksenija Jazbec
Na startu kolesarskega maratona
BUKOVCI / 16. korantov pokal
Po enajstmetrovkah zmaga za domaiine
športno društvo Bukovci je minuli konec tedna na igrišču v Bukovcih pripravilo dvodnevni nogometni turnir, posvečen 25-letnici obstoja nogometnega kluba. V šD Bukovci delujeta poleg NK, ki nastopa v medobčinski nogometni ligi, še šahovska in namiznoteniška sekcija, klub pa že sedmo leto uspešno vodi Franc Petrovič.
Za osvojitev 16. korantovega pokala so se potegovala 4 moštva (iz Bukovcev, Markovcev, Stojncev in Grajene), za popestritev nogometnega vzdušja pa sta bili odigrani tudi tekmi med kadeti iz Bukovcev in ka-detinjami iz Maribora ter med veterani iz Bukovcev in hrvaš-
kim klubom Dinamo Babinec, s katerim je ŠD Bukovci pobrateno.
V soboto so bile v Bukovcih odigrane 3 tekme. Prvi so se pomerili domačini, NK Bukovci, ter s 5:1 premagali ekipo NK Markovci. V nadaljevanju so se
Podelitev priznanja za osvojeno prvo mesto ekipi NK Bukovci
bukovski kadeti pomerili s ka-detinjami iz Maribora. Rezultat je bil izenačen - 3:3. Pozno popoldan pa sta se pomerili še ekipi iz Stojncev in Grajene. Rezultat v rednem delu igre je bil 1:1, a so slednji po enajstmetrovkah zmagali s 6:5.
V nedeljo je ekipa Stojncev proti ekipi Markovcev z rezultatom 4:1 zasedla tretje mesto, v tekmi med veterani iz Bukovcev in NK Dinamo Babinec pa je bil izid po rednem delu tekme z 1:1 izenačen, a so kasneje z enajstmetrovkami domačini povedli na 5:2. Finalno tekmo za osvojitev 16. korantovega pokala so z ekipo Grajene odigrali domačini, NK Bukovci. Izid rednega dela tekme je bil 1:1, po enajstmetrovkah pa so s 5:4 zmagali domačini ter v trajno last prejeli pokal za prvo mesto in prehodni korantov pokal. Pokal za drugo mesto so osvojili nogometaši Grajene, za tretje mesto pa ekipa NK Stojnci, ki je v preteklih letih osvojila prehodni korantov pokal kar trikrat zaporedoma in jim je ta ostal v trajni lasti.
Mojca Zemljarič
JADRANJE / regata za pokal ptuja
Mladi »optimisti« na ptujskem jezeru
Na ptujskem jezeru je potekala jadralna regata za pokal Ptuja (razred optimist). Na njej je nastopilo 23 mladih jadralcev iz Slovenije in Hrvaške. V ponedeljek so izvedli dva, v torek pa zaradi slabih vremenskih razmer samo en plov. Prva tri mesta so osvojili jadralci iz Pirana, peto mesto pa je osvojil domačin Aleš Mesarič, ki je svojo uvrstitev pokvaril v tretji vožnji. Drugi ptujski jadralec Luka Hvalec je bil 11. Na koncu tekmovanja je pokale in priznanja najboljšim podelil minister za
okolje in prostor Janez Kopač. Najboljših pet tekmovalcev na zmagovalnih stopničkah, desno Danilo Klajnšek minister Janez Kopač, ki je najboljšim podelil priznanja.
namizni tenis
Uspe{en zakljuiek šole tenisa
V Cirkovcah ima namizni tenis dolgo tradicijo. Ko so se v tamkajšnjem športnem društvu odločili, da bodo izvedli šolo namiznega tenisa, pa vendarle niso vedeli, kako bo z obiskom. Toda bili so kar presenečeni nad množičnostjo. Mladi fantje in dekleta, povečini učenci OŠ Cirkovce, soimeli na voljo najboljše pogoje za delo: dovolj miz, rekvizitov in seveda vaditeljev.
Ob koncu šolskega leta so se zbrali na zaključku skupaj s starši in s podelitvijo diplom končali prvo leto šole tenisa. ŠD Cirkovce in njihov podpredsednik Metod Skamlič so seveda zadovoljni in upajo, da bodo tudi v naslednjem obdobju imeli veliko mladih igralcev in igralk. Sčasoma bi se radi vključili tudi v tekmovalni sistem.
Danilo Klajnšek
Nova Ljubljanska banka d.d. Podružnica Ptuj in občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št.: 47/00) objavljata
RAZPIS
za dodelitev sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica v višini 60.000.000,00 Sit. Sredstva za razvoj bodo dodeljena kot kredit z rokom odplačila do 5 let po temeljni in 0% realni obrestni meri.
Za kredit lahko zaprosijo naslednji prosilci:
-	fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter združenja in družbe registrirane s področja kmetijstva s sedežem v občini Gorišnica
-	podjetniki posamezniki, majhne družbe z do 50 zaposlenimi, občani, ki so pri pristojnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev za izdajo dovoljenja ter priložili vse potrebne dokumente oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in priložili vse potrebne dokumente za ustanovitev podjetja. Sedež prosilca mora biti na območju občine Gorišnica.
Prosilci morajo sredstva investirati na območju občine Gorišnica.
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo v dveh izvodih na občino Gorišnica, Gorišnica 54
in sicer do 1.8.2002. Prosilci bodo obveščeni o odobrenih kreditih v 30 dneh po preteku razpisnega
roka. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bomo zavrnili. V primeru, da se sredstva ne porabijo
se rok za oddajo vlog podaljša do konca avgusta.
Kmetijstvo
Krediti se namenjajo
1.	Dejavnost
-	vzpodbujanju strukturnih sprememb na kmetiji, uvajanju novejših tehnoloških rešitev in tehnologij na kmetiji
-	gradnja in obnova hlevov, nakup hlevske opreme, osnovne črede, prostorov za skladiščenje gnoja in gnojevke
-	gradnje in obnove objektov za dodelavo, skladiščenje in predelavo kmetijskih pridelkov ter pripadajoče opreme osnovne in dopolnilne dejavnosti na kmetiji
2.	Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo kmetovalcev mora vsebovati: ime in priimek, davčno številko, enotno matično številko investitorja in naslov, opis in predračunsko vrednost investicije (potrebno jo je dokumentirati), ki ne sme biti manjša kot 1.000.000,00 Sit ter višino zaprošenega posojila. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:
a)	Investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke
b)	Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov Sit, zadostuje:
-	investicijski program pripravljen po metodologiji Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano
c)	mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, ki mora vključevati podatke o investitorju in investiciji ter pričakovanih rezultatih programa
d)	lokacijo naložbe
e)	ustrezna dovoljenja za gradnjo
f)	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca
g)	zemljiškoknjižni izpisek
h)	pri nakupu plemenskih živali potrdilo o poreklu kakovosti živali
i)	pri obnovi vinograda oz. sadovnjaka še posestni list, kopijo katastrskega načrta in zapisnik o komisijskem ogledu površine predvidene za obnovo
j) potrdilo o plačanih davkih in prispevkih
k) Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih
papirjev, ipd.
Malo gospodarstvo
1.	Dejavnost
Krediti se namenjajo za
-	nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za graditev poslovnih prostorov
-	nakup, graditev in adaptacijo poslovnih prostorov
-	nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo
-	uvajanje sodobnih tehnologij
2.	Pogoji in dokumentacija za pridobitev kreditov
Vloga za posojilo mora vsebovati: podatke o investitorju in predmet investicije. Obrazec dvigne prosilec v občini Gorišnica. Vrednost investicije mora presegati 1.000.000,00 Sit. Priložiti je potrebno še naslednjo dokumentacijo:
a)	investicijski program izdelan po metodologiji Ljubljanske banke
b)	Za projekte oz. investicije v vrednosti do 10 milijonov Sit, zadostuje poslovni načrt, ki vsebuje (navodila dobite v NLB podružnica Ptuj, Prešernova 6)
-	osnovne podatke o investitorju
-	opis programa z vidika tržnih možnosti, tehnologije, inovacij, kadrov, varstva okolja in porabe energije,
-	predračunsko vrednost investicije, ki mora biti dokumentirana
-	vire financiranja
-	finančni učinek naložbe-bilanca uspeha po zaključeni investiciji
c)	Priložiti še je potrebno:
-	za s.p. fotokopijo priglasitvenega lista, obrazec 1/1, potrjen od krajevno pristojne DURS ali potrdilo, da je občan pri pristojnem upravnem organu vlo_il zahtevek in prilo_il vse zahtevane dokumente za izdajo dovoljenja za opravljanje določene dejavnosti
-	za gospodarske družbe fotokopija sklepa o vpisu podjetja v sodni register z vsemi prilogami
-	s.p., ki opravljajo obrtno dejavnost fotokopijo obrtnega dovoljenja
-	potrdilo o plačanih davkih in prispevkih — s.p.
-	za gospodarske družbe dokazilo o boniteti podjetja (BON —1, BON-2)
-	dokazila glede na namen kredita (vsi prosilci):
-	kupoprodajno pogodbo o nakupu zemljišča oz. poslovnega prostora
-	predračun za urejanje in opremljanje zemljišča, za graditev poslovnih prostorov, za graditev in adaptacijo poslovnih prostorov
-	predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme
-	predračun za generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo
-	enotno gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del (kadar bo prosilec namenil kredit za gradnjo ali adaptacijo poslovnih prostorov) za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov
-	dokazilo o kreditni sposobnosti prosilca: bilanca stanja in bilanca uspeha za leto 2001 in bruto bilanca za 5. mesecev leta 2002.
d)	Predlog zavarovanja kredita: hipoteka, poroštvo pravne ali fizične osebe, zastava vrednostnih papirjev, ipd.
e)	izjavo, da za investicijo ni pridobil sredstev iz drugih javnih sredstev oz. da seštevek pridobljenih sredstev ne presega 55% upravičenih stroškov investicije.
Prosilec lahko pridobi sredstva v obliki kredita do 50% predračunske vrednosti. Prosilec lahko pridobi kredit samo, če ima zagotovljene tudi ostale vire financiranja. Delež lastnih sredstev mora znašati najmanj 30 % predračunske vrednosti investicije. Sredstva za razvoj se namenijo za isti projekt oz. program le enkrat. V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev.
Navodila in informacije dobijo prosilci pri Novi Ljubljanski banki d.d. Podružnica Ptuj, Prešernova ul. 6, Ptuj, telefon (02) 787 04 44 in na občini Gorišnica, Gorišnica 54, telefon (02) 743 11 11.
Marija Planine, l.r. direktorica NLB, podružnica Ptuj Slavko Visenjak, l.r. župan Občine Gorišnica
Mali oglasi
STORITVE
KNAUF stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanje na klju~, stropovi Armstrong in Dampa. Pleskarstvo Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvoriš~ in parkiriš~. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MiLex, d.o.o., Tepanje 59, 3210 Slov. Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali 041 809 721, Šibanc.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745-08-51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV aparatov, vio-deorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Juri~, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuš~eni stropovi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokli~ite 02 78-83-110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
NUDIMO ugodna posojila za zaposlene in upokojence, možna obremenitev preko 1/3 plače oz. pokojnine, star kredit vam lahko odplačamo. Viva, Matej Prapotnik, s.p., Pivkova 19, Ptuj, tel. 02 772-45 81 ali 041 325-923.
30 LET SOBOSLIKARSTVO -PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje -kvalitetno delo - priporo~amo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost pla~ila na ~eke. Tel.: 629-10-95, prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedla-šek 91, Podlehnik.
RAZNO
KUPIM OMARO za obleko, el. štedilnik, hladilnik, mizo, kuhinjski kot in elemente. Rudolf Voda, Rimska pl. 20, Ptuj
POZOR - Kupim starinske postelje, no~ne omarice, šivalne stroje, ki so lahko brez mehanizma, in druge starine. Telefon 041 897 675.
KUPIM pez figurice, ponujam zelo visoko pla~ilo. Ponudbe na telefon 041 429-376 - Mario.
BUKOVA drva prodam, metrska ali žagana, z dostavo. Tel. 03 582 72 12 ali 041 544-270.
AVDICIJA NA BAZENIH ENERGIJEl^Vsem veselim, pozitivnim in polnim energije fantom in dekletom, ki imajo radi glasbo in druženje po Sloveniji in v tujini, ponujamo možnost sodelovanja v prestavitveni športni skupini Mito Sport Kluba. Prijave zbiramo na GSM: 041 753 321 do vključno 28.6.02.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) - 29. 6. 2002 Irena Tenčič, dr. stom. ZD PTUJ
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
Strojne estrihe: 04i 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
^^ÍADIOPTUJ--
zmnmzz
KTTvňřMřáaifrfěaňlIč;


______
Zahvala Bolnišnice Ptuj
Za izgradno in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so darovali:
OBČINA HAJDINA	3.170.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711.
M
Strgar Majda s.p., ŠblU 38, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 751 51 81
- Športna konfekcija za olnke in odraste: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,.. ■ šivanje po meii (krila, bluze) Iz vašega aH našega materiala -tudi za močnejše postave.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -n-. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.

fflffl
TROCAL
TROJNO TESNENJE
Izdelujemo In montiramo:
PVC OKNA, VRATA ROLETE in ŽALUZiJE
(Evropska kakovost s cert. â. c 1688/98-520-2 SIST1018 ZAG, Ljubljana)
Ivan Arnuš
s.p.
Povodňová ul. 3,2251 (Ob Mariborski c.) Tel.: 02/783-00-81, Gsm: 041/390-576
AKTALd.0.0. Industrijska 14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
10 let
©cssKi m wi^iT m DKl MJQD
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izpla~ilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
KRATKOROČNA
i HP M
e/UiANCIJA: KAmiCE, OSEBNI DOHODEK, l>OKOJNINA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
C
^rnĚum

€lMOMTd
'.o. o.
&
MCHANIZnCUn
€L6KTROMONTnŽn
niEKSRNDER GRBROVEC s.p.
IZVlUnMO: - IZKOP6 (bager, mini bager, JCB)
-	PRCBOJC cesTišč
-	POLRGnNJC INFRASTRUKTURNIH VODOV (honalizacijo, vodovod, plinovod)
-	KOMPRCSORSKC STORITVC
-	UTRJ6VflNJ6 T6RCNR, RCZRNJC RSFRLTR
ŽNIDRRIČCVO NflBRCŽJC 18, S850 PTUJ, TCL: 08 / 748 18 90 FAKS: 08 / 774 81 51. GSM: 041 648 855.031 648 855
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
SuhodolSanova ul. 10 2204 IVIIKUWŽ
Tel.: 02 629 23 78
MARKIZE ZA BALKONE IN TERASE
ROK IZDELAVE: do 4 dni. Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize
HI
Metalkin
junijski hišni sejem
različnih izdelkov za gospodinjstvo, kopalnico, vrt, počitnice in obnovo doma
METALKA TRGOVINA Prodajni center Ptuj Rogozniška 7,2250 Ptuj tel: 02/74 91 800 www.metalka.net
nabiralnik@radio-tednik.si
Po novem ODPRTO od 7-17 h, sobota od 7-12 h
opečni strop MAP 50 že od 1.873,34 sit/m2 (pc br^z DDv-ja) opečne PREKLADE, širine 9,12,14 cm - 5%
Opekarna Opté Ptuj d.o.o., Žabjak 1, 2250 Ptuj, Tel.:02/ 745 9001
VPONEDEUEK, 01.07.2002 OTVORITEV NOVEGA PRODAJNEGA SALONA KUHINJ
PRVIH 10 KUPCEV KUHINJ DOBI BREZPLAČNO MONTAŽO
■35%
OTVORITVENI POP^PT!^ ZA VSE TIPE KUHINJ
SPONA
SPONA d.0.0.
Spodnji trg 35, Lovrenc na Pohorju
PEPtuJ, Obrtnlšlca11
tel.: 780-09-90, fax: 780-09-91
VABLJENI!
NA STARI NASLOV
Obrtniška ulica 11, Ptuj
SALON POHIŠTVA Ptuj	V SUPER
d 00 Ormoška c. 30, Tel.: 748-19-86 MESTU
e-mall: tepo.ptuj@amis.net
AKCIJA od 13.6. do 29.6.!
KUHINJA Gosia
dolžina: 2,6 m barva: BELI JESEN, ROBOVI BUKEV
Navedeno blago je na zalogll Cene in popusti veljajo od 13.6. do 29.6. oziroma do odprodaje zalog. V cene je zajet 20% DDV.
14.-29: «.2002
mssf
CENTER MODE ZA VSO DRUŽINO .
*mošl(e kratke hlače, bermuda * kopalke: ženske, moške, otroške * plažnl program ebutve: natikači, sandali......
Lina, Zagrebška cesta 70 a. Ruj
«Ml
KllDgťAQisls« blago • Meterslio blag» Dekorativno hfa^o« Pozninculcrija
ŠIVILJE POZOR!
* konnplet 10 sukancev
za 790 sit * pletenine ■ bombaž
za majice, kratke iiiače, obleke 990 sit/kg
Metra, Cankarjeva ul. 6, Ptuj
Fotografije terminalske opreme so simbolične. ^ Ponudba velja ob pogoju uporabe dopolnilne storitve PIK za obdobje najmanj 18 mesecev.
Dobro je videti in vedeti, preden slišite, kdo vas je poklical. Zaupajte telefonu, ki pozna vaše prijatelje, telefonu, na katerem vidite, kdo kliče, preden dvignete slušalko. Telekom Slovenije uvaja storitev PIK - prikaz identifikacije klica na večini analognih priključkov. Izkoristite brezplačno aktiviranje PIK v prvih 30 dneh uvajanja storitve.* Prvi PIK komplet - aktiviranje storitve in brezvrvični telefonski aparat Siemens Gigaset 200 (cena: 15.900 SIT z DDV).* Drugi PIK komplet - aktiviranje storitve in vrvični telefonski aparat Siemens Euroset 2020 (cena: 8.900 SIT z DDV).* Dobro je videti!
www.telekom.si
Prikaz identifikacije klica
Telekom Vj
Slovenije
^	VEDEZEVANUE
1	POGOVORI V STISKI, SREČNE ŠT, RAZLAGA SANJ
i 090-42-22
s	UUBEZEN, DELO, DENAR,... POKUČITE IN NAM ZAUPAJTE!
E _Q
C
Cenjene stranke,
obveščamo vas, da bo Ekspozitura Novi trg od 1.7. 2002
poslovala z deljenim časom:
od ponedeljka do petka
od 8.00 do 11.30 in od 14.00 do 17.00.
Na bančnem avtomatu ob vhodu v ekspozituro Novi trg lahko dvigujete gotovino 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih, opravite polog, plačujete položnice ter pregledujete stanje na svojem računu.
Veselimo se vašega obiska. Potrudili se bomo, da boste z našimi storitvami zadovoljni.
vodstvo podružnice Ptuj
^^Nova KBM.
Nova Kreditna banka Maribor
O B V E S TIL O
Občina Ormož vabi vse zainteresirane subjekte na javno razpravo v zvezi z
OBČINSKIM RAZVOJNIM PROGRAMOM OBČINE ORMOŽ
za obdobje 2002- 2006 - strateški del, ki bo v četrtek, dne 27. junija 2002, ob 19. uri v prostorih ormoškega gradu, Kolodvorska 9.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KOKOSI NESNICE za zakol ali nadaljnjo rejo po ceni 200 tolarjev za kos prodajamo. Farma Lahonci, Drago Kelemnina, Lahonci 47, tel. 719-49-01.
MLADE NESNICE pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne,opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
BIKCE simentalce kupimo. Telefon 041 236-340.
SAM O NAKLADALNO PRIKOLICO Senator 22 prodam. Telefon 041 891 338, popoldan
NESNICE, rjave, stare 13 tednov, cepljene ter grahAste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cirkovce, tel. 792-35-71.
TELICO simentalko, brejo 4 mesece, in čelni nakladalec za traktor Torpedo ali Deutz prodam. Tel. 041 200-804.
NA OBMOČJU k.o. Podvinci kupimo ali vzamemo v najem zemljo. Inf. na tel.: 031 816-902 ali 041 387-126.
TELICO, brejo 7 mesecev, prodam. Tel.02 775 00 01, zvečer.
KVALITETNO vino laški rizling 200 l po 200 sit, sovinjon 200 po 250 sit zelo ugodno prodam. Tel 772-91 81 ali 031 489-056, zvečer, Edvard Trop, Rimska pl. 6 , Ptuj
BELE PISČANCE domače reje prodajamo. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713-60-33
DVE TELICI, črno-beli, A-kontr-ola, breji 8 mesecev, prodam. Tel. 770 15 51 ali 041 396-351.
BREJE PLEMENSKE svinje in mladega plemenskega marjasca prodam. Tel. 719 80-26.
DOM - STANOVANJE
TAKOJ VSELJIVO STANOVANJE v novejšem bloku, veliko 60 m2, prodamo. IUSING, d.o.o., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 749-21 10, vsak delovnik med 8.in 15. uro.
V NAJEM ali v preužitek vzamemo stanovanje ali manjšo hišo na Ptuju ali v okolici, možnost kasnejšega odkupa. Tel. 040 627-004.
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, da bi nehal trpeti. Le srce in du{a ve, kako boli, ko te ve~ med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, pradedka, brata, botra in strica
Jožefa Kovačiča
IZ ROGOZNICE, GOMILSAKOVA 17
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsemu zdravstvenemu osebju kirur{kega in internega oddelka bolni{nice Ptuj, patronažni sestri Alenki za nego na domu, sestrični Tilki in njeni hčerki Gabi za nudeno pomoč, družini Rjavec, hvala sodelavcem PPS - Pekarne Ptuj, d.d.
Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. ma{e ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Posebna zahvala ga. Veri za molitev in ganljive besede slovesa, hvala vsem trem duhovnikom župnije sv. Ožbalta, pevcem, godcu Ti{ine in zastavono{i.
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, nisi umrl, ker ne bi hotel živeti, ampak bolezni, močnej{i od tebe, se ni dalo upreti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in dedka
Janeza Belsaka
IZ SPUHLJE 88 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem Perutnina Ptuj in Alpina iz Celja, ki ste ga v tako velikem {tevilu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. ma{e in za cerkev, nam pa izrekli sožalje.
Posebna zahvala dr. Majdi Šarman in dr. Karmen Pišek-Suta za pomoč pri lajšanju bolečin.
Hvala g. župniku Ivanu Holobarju in patru Jožetu Osvaldu za opravljen cerkveni obred, cerkvenemu pevskemu zboru Gorišnica za odpete pesmi, govorniku g. Šeguli za besede slovesa, upokojenskemu društvu Spuhlja, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: vsi, ki smo te imeli radi
CIRKULANE - okolica, stanovanjsko hišo, 1 ha zemljišča, prodam. Tel. 03 586 25 23.
APARTMAJI v Biogradu, tri zvezdice, 20 m do morja, prekrasen pogled. Tel. 00385 42 712-477.
NEPREMIČNINE
LEPO UREJENO veliko zazidljivo zemlljišče z zgrajenim gospodarskim objektom, možnim za bivanje, in 1 ha orne zemlje v Pobrežju na relaciji Turnišče-Podlehnik, blizu bifeja Marela, prodam. Tel. 252-22-26.
TRAVNIK v ravnini v velikosti 1,86 ha ob glavni cesti v Jiršov-cih prodam. Tel. 753 24 11.
V NAJEM oddam prostor za različne dejavnosti na Ptuju, po ugodni ceni. Inf. na tel. 031 830-846.
DELO
INFOKOMERC Danica Male-šev, s.p., Sercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o pestri izbiri ročnih del pri vas doma. Norme ni, material dobite domov. Inf. na tel. 041 747-121.
ISČEMO dekle za strežbo v gostinskem lokalu. Gostilna Kureš, Matjaž Kureš, s.p., Sikole 26, Pragersko, tel. 02 792 02 81.
Spomin na mamo komu ni drag, komu ni svet? Umre nam mama vsem prerano, naj do~aka tudi sto let.
V SPOMIN Frančiški Čus
IZ ZAGORCEV 3
3. 2. 1929 - 28. 6. 2001
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečko ter z lepo mislijo počastite njen spomin.
Tvoji najdražji
Oh, kako boli, ko tebe več ni! Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo {e pozni rod. Ponosen, trden kakor skala vso ljubezen si nam dal, za vse, prav za vse ti {e enkrat HVALA.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, tasta, dedija in brata
Franca Beraniča
IZ APAĆ 211, LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU
13. 4. 1945 - 12. 6. 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter za sv. maše, nam pa izrekli sožalje ter v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, gasilcem Apač, gospodu Vajsbaherju za lep govor ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Hvala vsem, ki ste nam karkoli pomagali.
V globoki žalosti: žena Anka, sinova Daniel in Dubravko z družinama, vnuka Kornelia in Tilen, ki bosta dedija zelo pogrešala

Žal mi je, res žal, vse bi dal, prav vse od sebe, da spet krasil te bi nasmeh na licu in sijaj v očeh. Ve{: ni minil ne dan in ne noč, da nehal bi te ljubiti, imam te le rad.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše mame, hčerke in sestre
Milice Kramberger
roj. Presečki
IZ ZG. VELOVLEKA 1
se iskreno zahvaljujemo gospodu župniku, patrom župnije svetega Ožbalta, zdravnikom in medicinskim sestram internega in protibolečinskega oddelka kirurgije splošne bolnišnice Ptuj, podjetju s sanitetnimi prevozi KA&UP, posebej gospodu Slaniču, pogrebnemu podjetju Jančič, pevcem, cerkvenemu zboru, govornici ga. Cernezel, družinam Kram-berger - Kukovec in Mateju, družini Presečki-Kos, družini Kramberger iz Trnovske vasi, družini Marušič, sosedom, nekdanjim sosedom iz Svetincev, posebej Marici, Ivanu, Franclu, Marjanu, sorodnikom, ravnatelju g. Skurjenemu, učiteljicam ga. Vastič, ga. Maurič, ga. Lešnik z učenci 2. in 4. razredov osnovne šole Destrnik, gospe Vizjak ter sodelavcem železniških postaj Pragersko, Kidričevo, Moškanjci, posebej pa sodelavcem in šefu postaje Ptuj, vsem znancem in ljudem, ki so z nami sočustvovali. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: hčerki Valentina, Monika, ati Tonček, oče Kazimir in mama Jožica ter sestra Darinka z družino
Tebe ni, srce boli, biserna solza po licu polzi, ostaja samo {e spomin na tiste dni, ko med nami bil si ti, ko bilo nam je lepo, kot nam brez tebe nikoli več ne bo! Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo {e pozni rod.
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na 25. maj 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in tast
Rudi Kozoderc
IZ PODLOŽ 3
Zelo težko je pozabiti človeka, ki ti je drag, še težje je izgubiti ga za vedno, a najtežje se je navaditi živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki ste ga ohranili v srcu, se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Zelo te pogrešamo Tvoji najdražji
Prazen dom, dvorišče, naše oko zaman vaju išče. Ni več vajinega smehljaja, utihnil je vajin glas, bolečina in samota sta pri nas.
V SPOMIN
14. julija 2002 mineva 35 let, 27. junija 2002 pa minevajo 4 leta, odkar vaju ni več med nami, draga
Ljubica in Janko Bedra~
IZ ZAGREBŠKE C. 96
Hvala vsem, ki jima prižigate sveče in nosite cvetje ter z lepo mislijo postojite ob njunem preranem grobu.
Žalujoči: ata, mama in sestra Metka z Anjo in Katjo
Prazen dom je in dvori{če, na{e oko zaman te i{če. Nič več ni tvojega smeljaja, utihnil je tvoj glas. Bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi ti{ine spi{, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sina, brata, bratranca, vnuka in nečaka
v
Borisa [alamuna
IZ SODINCEV
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem, znancem, sošolcem in sošolkam iz OŠ in gimnazije, koletivom Fištravec, TSO in 3 dva, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala Albinu Waingartnerju za nudeno pomoč v najtežjih trenutkih.
Hvala g. župniku za opravljen obred, govornikom za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in pogrebnemu zavodu Aura.
Globoko žalujoči - vsi njegovi
Spomin ...
Edini, ki ostane močan, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, in edina luč, ki ne ugasne.
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, tašče in babice
Olge Soie
roj. Petrovič
(14. 8. 1930 - 5. 6. 2002)
IZ ULICE JOŽEFE LACKOVE 29, PTUJ
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in jo z nami pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala za vse besede tolažbe, za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala patru Stanetu za opravljen cerkveni obred, ga Veri za besede slovesa in molitev, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve. Posebna zahvala tudi sodelavcem Perutnine Ptuj ter osebju Doma upokojencev Ptuj in Splošne bolnišnice Ptuj za vso pomoč in oskrbo. Težko je pozabiti človeka, ki nam je bil drag.
Sin Drago z družino
PTUJ / izbrali najlepšo stajerko
Za dežjem pride sonce
Nastop v kopalkah je vedno med najopaznejšimi ne samo za občinstvo, tudi za strokovno komisijo
Da za dežjem vedno pride sonce, se je pokazalo tudi na drugem regijskem izboru za miss Slovenije 2002 na Ptuju, kjer so izbirali tri najlep{e [tajerke. Za~elo se je slabo, z dežjem in "prizadevanji" nekaterih, da bi prireditev odpovedali (tudi zato ker organizatorji niso prejeli zadostnega {tevila prijav deklet!?), pa tudi med prireditvijo ni {lo brez težav, saj je kar dvakrat zmanjkalo elektrike (pa ne zato, ker ptujski župan Luci ne bi pla~al elektrike, kot so se {alili nekateri). Tudi to so nekateri imeli za slabo znamenje. Morda pa je vse to le {e pove~alo napetost in pri~akovanje, ali bo med najlep{imi tudi tokrat dekle s Ptujskega. Letos se jih je za laskavi naslov miss [tajerske potegovalo {est.
S prvim prihodom deklet na Ptuj se je vreme na praznik dneva državnosti okrog 14. ure pričelo jasniti, iz ure v uro je postajalo bolj jasno. Ptujčani so na koncu uspešno izpeljali tudi peti regijski izbor za miss Štajerske (prvega so organizirali že leta 1996). Od petnajstih deklet, kolikor naj bi se jih sprehodilo po ptujskem lepotnem odru, jih je pogum zbralo trinajst. Že po tradiciji jih je nagovoril ptujski župan Miroslav Luci ter jim za-
želel veliko uspeha na tekmovanju in v življenju. Tekmovanje za miss Štajerske je za vse neke vrste test v življenju, dokazovanja in lepa izkušnja, ki je ne sme skaliti niti navidezni neuspeh, če dekle ni uvrščeno med izbranke, je poudaril.
Konkurenca je bila dokaj huda, že od prvega nastopa pa se je vedelo, da se bo bila bitka med višjimi dekleti in črnolaskami. Na koncu so odločile malenko-
Najlepše Štojerke 2002: druga spremljevalka Marinka Cančar, zmagovalka NoIošo Krajnc in prva spremljevalka Ana Starki. Foto: Črtomir Goznik
Dekleta so letos ocenjevali: Miroslav LucI, Ervin Hojker, Božidar Dokl, Tadej Bojnec, Davorin Topolovec, Samo Žer-din, Andrej Klasinc, Miran Senear, Majda Goznik, Ana Šerona, Mihaela Kukovec, Adelina Bombek, Silva Čuš, Sonja Plavec in Rebeka Dremelj.
sti. Po petih izhodih, trije so bili v športnih oblačilih iz trgovin s. Oliver, podjetja Dominus in Belvi sport, eden v kopalkah Lisca ter zadnji v oblekah iz trgovine Claudia na Ptuju, je največ točk zbrala 21-letna svetlolaska, Celjanka Nataša Krajnc, po poklicu poslovna tehnica, druga je bila 18-letna dijakinja iz Ptuja, črnolaska Ana Starki, tretja pa prav tako 18-letna temnolasa dijakinja Marinka Čančar iz Maribora. Visoko sta se uvrstili tudi druga Ptujčanka Petra Kram-berger in Petra Ferk iz Jareni-ne. Najlepše tri so nagradili v cvetličarni Roža, v prodajalnah s. Oliver, Dominus, Belvi sport, trgovini Claudia, kozmetičnem studiu Olimpic, optiki Kuhar in modnem salonu Barbare Plavec Brodnjak. Miss Štajerske 2002 pa je prejela še vikend paket na morju TA Kurent. Cvetličarna Roža in ptujski župan so s cvetjem obdarili vsa dekleta, Terme Ptuj pa so jih povabile na kopanje s kosilom ali večerjo.
Miss Štajerske 2002 Nataša Krajnc je na koncu ostala brez besed, saj takšnega uspeha ni pričakovala. Presenečena je bila tudi Marinka Čančar, ki se je za tekmovanje odločila tik pred zdajci, uro in pol pred prihodom deklet na Ptuj. Zelo vesela pa je tudi Ana Starkl, ki si je želela priti naprej. Njene sanje so uresničene.
MG
Ako Je drugi dan malega srpana grdo, 27/13 še trideset dni bo mokro.	""
25/11
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno. V noči na petek se bo na zahodu pooblačilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, najvišje dnevne pa od 23 do 29 stopinj C.
Obeti
Padavine bodo v petek popoldne zajele vso Slovenijo. Spet se bo ohladilo. V soboto zjutraj bo dež ponehal in zjasnilo se bo. Čez dan bo večinoma sončno. Pihala bo zmerna burja, v notranjosti države pa severovzhodni veter.
SLOVENIJA 1	» N A 1	r 0
Natonabiralnll	k: Slovenska 29, Ljubijana	
Natofon: 080 21 22 http://nato.gov.si		
CRNA KRONIKA
lEDEH UMIRJANJA PROMETA
Glede na to, da je bil minuli konec tedna zaključek šolanja za osnovne in srednje šole, in predvsem glede na dejstvo, da so se pričele poletne počitnice, so policisti pričeli izvajati več preventivnih akcij, tudi s področja preprečevanja prometa in uživanja nedovoljenih drog. Ta teden pa so tudi na policijski postaji Ptuj pričeli preventivno varnostno akcijo pod naslovom Teden umirjanja prometa, kar pomeni, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi za merjenje hitrosti poostreno nadzirajo promet na vseh kritičnih točkah. Udeležencem v prometu zato svetujemo, naj vozijo v skladu s prometnimi predpisi in prometno signalizacijo.
-OM
Z AVTOM V KAMION
18. junija se je ob 9.20 uri na Mariborski cesti v Ptuju zgodila prometna nesreča, ko je M. E., stara 68 let, iz Orešja vozila z osebnim avtomobilom iz smeri Hajdine proti Ptuju. V desnem nepreglednem ovinku je zapeljala na nasprotni vozni pas, v tistem trenutku pa je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila A. Pl, star 35 let, iz Kranja. Voznica osebnega avtomobila je s sprednjim levim delom vozila trčila v sprednjo levo bočno stran tovornega vozila, pri čemer se je telesno poškodovala in so jo z reševalnim vozilom odpeljali v ptujsko bolnišnico.
PO@AR V PEKARNI
18.	junija okoli 3.00 ure je prišlo do požara na parni peči za peko kruha v pekarni, last A. Z. iz Go-rišnice. Pri požaru so zgoreli deli peči, škoda pa je nastala tudi na stropu in ostalih prostorih. Požar je lastnik pogasil sam, škoda pa znaša okrog 2.000.000 SIT.
TRČIL V STEBER MOSTU
19.	junija ob 3.30 uri je P. G., star 30 let, iz Dornave vozil osebni avtomobil skozi Savce iz smeri Sv. Tomaža proti Polenšaku. V blagem levem ovinku je zapeljal preblizu desnemu robu vozišča, zato je trčil v betonski steber mostu, od koder ga je odbilo v obcestni jarek, kjer se je vozilo obrnilo na streho. V nesreči je bil voznik poškodovan in je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici Ptuj.
ZNOVA TRČENJE V KRIŽIŠČU
21.	junija ob 13.30 uri je S.Č., star 45 let, iz Hrvaške vozil osebni avtomobil po lokalni cesti iz Lancove vasi proti Vidmu pri Ptuju. Ko je pripeljal do križišča s prednostno cesto, je zapeljal nanjo v trenutku, ko je po njej iz Tržca pripeljal voznik osebnega avtomobila B.G., star 22 let, iz Podlehnika. Vozili sta trčili, poškodovali pa so se oba voznika in sopotnica hrvaškega državljana.
PREHITRO IN V PROMETNI ZNAK
22.	junija ob 6.40 je B.V., stara 20 let, iz Ptuja vozila kolo z motorjem po regionalni cesti iz smeri Zg. Pristave proti Tržcu. Ko je pripeljala v bližino hiše Popovci 3a v dvojni nepregledni ovinek v klancu navzgor, hitrosti vožnje ni prilagodila stanju ceste in je zato izgubila oblast nad vozilom, zapeljala na nasprotni prometni pas in v obcestni jarek, kjer je trčila v prometni znak in se telesno poškodovala.
MOPEDIST UMRL
22. junija ob 20.15 uri se je V.L., star 46 let, iz Ptuja vključeval z osebnim avtomobilom v promet z dovozne ceste na glavno cesto v naselju Gorišnica. Pred tem pa ni pustil mimo vseh vozil, saj je v tistem trenutku z njegove desne strani pripeljal voznik motornega kolesa M.B., star 27 let, iz Ljutomera. Voznik motornega kolesa je s prednjim delom vozila trčil v zadnji del osebnega avtomobila, padel po vozišču, po njem drsel še 23,5 metrov in obležal mrtev.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Na terasi gostilne Ro-zika si lahko od četrtka do sobote ob 21. uri ogledate monodramo Rum vodka. ORMOŽ * V okviru Ormo{kega poletja bo v petek, 28. junija, na grajskem dvori{~u gledali-{ka predstava Seks, droga in rock n'roll v izvedbi Kulturnega dru{tva B—51 iz Ljubljane. PTUJ * V soboto, 29. junija, se začne v Glasbeni šoli Ptuj 9. poletna šola za mlade violiniste. Sklepni koncert bo prihodnjo soboto, 6. julija, ob 18. uri v dvorani glasbene šole. LESKOVEC — STARI LOG * Turistično društvo Ajda Lesko-vec - Stari Log vabi ob praznovanju pete obletnice delovanja v soboto, 29. junija, med 14. in 17. uro na prikaz starih običajev ter pesmi. V program prireditev se bosta vključila še godba na pihala PGD Spodnja Polskava in ansambel Ajda, ob 20. uri pa bo razvitje društvenega prapora.
SVETI TOMAŽ * V soboto, 29. junija, ob 16. uri bo v domu krajanov proslava s kulturnim programom ob četrtem krajevnem prazniku, uro pozneje pa v prostorih šole še likovna in kulinarična razstava. KOLNKIŠTA * Nedelja, 30. junija, ob 21. uri: projekcija filma Psiho v okviru retrospektive filmov Alfreda Hitchcocka. PTUJ * Na mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča bodo od 15. julija do 15. avgusta vsak torek in četrtek ob 10. uri počitniške urice. PTUJ * Knjižnica Ivana Potrča bo v juliju in avgustu poslovala po poletnem delovnem času: v ponedeljek od 12. do 19. ure, od torka do petka od 8. do 15. ure, v soboto pa je zaprta. PTUJ * V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča je odprta razstava Light Works fotografa Branka Lenarta. KINO PTUJ * Ta teden so ob 19. in 21. uri na sporedu Dekleta zgoraj (brez); od petka do nedelje samo ob 21., ker je ob 19. na sporedu Varuh meje.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Darja Trafela - Ple-teršek, Slovenja vas 38, Ptuj - Ano; Marjana [i{ek, Vinarski trg 7, Ptuj - Denisa; Petra Marušek, Draženci 21/c, Hajdina - Žana Nika; Mateja Ritonja, Varoš 9, Makole -Ajdo; Kristina Svenšek, Videm 73, Videm - Saro; Barbara Lesjak, Prešernova 14, Rogaška Slatina - Ano Mari; Branka Majcen, Cvetkovci 16, Podgorci - deklico; Ber-nardka Ropič, Goričak 58, Zavrč - Evo; Gabrijela Vo-čanec, Radomerščak 30, Ljutomer - Valentino; Metka Kumer, Cerovec Stanka Vraza 22, Ivanjkovci - Roka; Alenka [antl Djordjevič, Na gmajno 13, Miklavž na Dravskem polju - Nina; Aleksandra Martelj, Poljska c. 41/b, Ptuj - Doro; Helena [eruga, Žerovinci 49, Ivanjkovci -Mašo; Janja Majcen, Bres-nica 64, Podgorci - Davorja; Mateja Sodec, Videm pri Ptuju 3/b, Videm - [ano; Simona Varga, Slovenska c. 73, Središče ob Dravi - Marka; Simona Čelan, Zg. Pristava 3, Ptujska Gora - Dominika; Manja Lipnik, Ul. Kozjanskega odr. 11, Rogaška Slatina - Beato; Helena Leskovar, Skrblje 7 a, Majšperk - Tea; Jožica Habjanič, Dornavska 14 a, Ptuj - dečka; Simona Obran, Moškanjci 2 a, Gori-šnica - Mineo; Simona [ori, Volkmerjeva 24, Ptuj - Mo-njo; Melita Marolt, Podgorci 33 - Laro; Vesna Potočnik, Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj -Evo.
Poroke Ormož: Branko [kofič in Anica Job, Bresnica 13; Haris Cerkič, Bad Rad-kersburg, Murgasse 42/II, Avstrija, in Tanja Rep, Sveti Tomaž 21.
Poroka Lenart: Srečko Heric in Irena Simonič, Trojiški trg 20, Sv. Trojica.
Skoda Fabia Dream
- avtomatska klima brezplačno j
ùaa. TIIGOnNA. SERVIS TOŽIL, MEDNASODNI PREVOZI
Puhova ulica 12, 2250 Ptuj, tel. prodaja 02 74 9 2 2 50, servis 02 749 22 59
c/.o.
a.
• TRGOVINA »CENTRALNA KURJAVA • VODOVOD «PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
Ste
klimatsko prilagojeni?
Polnjenje klimatskih naprav za vse znamke in tipe vozil
samo 13.900,00 sit.
SBS^a um Prstec
servis - HITRO - KVALITETNO - UGODNO
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a 2251 Ptuj, 02 782 30 01