U' g' Podla


211 • uradn
r'< Tirol.
V umu, v saboto 30. junija 1883.
Teoaj
EDINOST
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
tT.tfM.MJ*
•EDINOST« izhaja 3 krat na teden vsako srtds in sabate o poludne. Chii» za vse leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt l«ta 1 gld. SOkt. — Posamezn številk p »e dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Tr»|« po S kr., ▼ Scrlal it. T A)#*vieini po O kr. — Naročnine, reklamacije in inserate prejema Opravniitv« *via Zonta
Vsi dopisi ae pošiljajo Urtdaiitva »vla Tsrrsntf Nuova Tipogniftajvrnik mora biti frankiran. Rokopisi tiraz posebne vrednosti ae ne vračajo. — Jnttralt (razne vrste naina-nila in poslanice) ae zaračunijo po pogodbi -	ceno; pri kratkih oglaaih z drobnimi
Srkaroi ae plafiuje za vsako besedo 2 kr.
Vabilo na naročbo.
Ker z denašnjo številko končujemo prvo po-luletje, vabimo uljudno vse one gospode, katerim je naročnina potekla, naj jo v kratkem po-novć, da nam bode mogoče, časnik jim redno Se vprihodnje poSiljati. Nekaterim, ki so k ljubu večkratnemu pozivu dolžniki ostali, moramo ža-libog pošiljatev lista ustaviti.
Nove naročnike radovoljno vsak dan sprejemamo. Cena je tiskana listu na čelu.
Opravniitvo «Edinosti.»
Volitve v Istri in na Goriškem.
Iz Istre nam je zaznamovati marsikaj tolažljivega. Pr volitvah v mestih in trgih so zmagali Slovani na Voloskem, (za mesta in trge Volosko, Kastu v, Lovran In MoSčenice) bil je izvoljen kakor so nam telegrafo-v»H iz Voloskega uže v sredo, velečesti ti gospod Zam-11©, odločen narodnjak, učen mož in izvrsten govornik. A v Pulju je propal narodni slovanski kandidat Flegar le za 4 glase, ker dobil je 282, njegov lahon-ski nasprotnik, Rizzi, pa 288 glasov. Ako se pomisli, da je bil to prvi pot, da so Slovani v Pulju postavili svojega kandidata, reči se mora, da se je nadejati tam sčasoma gotovo zmage, posebno, ako mornarica boljle pritisne. Za zdaj tmajo Slovani v Isterskem zboru vendar 5 odličnih poslancev, in bodo mogli vsaj predloge staviti, kar dosedaj niso mogli; a mej temi so izvrstni govorniki, ki bodo Lahonom take resnice v zobe govorili, kakorinjih še niso slišali.
Ti govori bodo močno vpljjvali na zbegani narod v Istri in gotovi moramo biti, da se bode odslej v Istri narodna zavest vedno bolj širila. Da nam niso kvara delali na otokih ljudje, o katerih se bode še mnogo govorilo, imeli bi to pot Slovani tudi svojega deželnega odbornika. A kar ni, mora priti, kajti to ne ide, da bi blizo 14000 Hrvatom na otoku Krku, ukaza vala peščica 500 Lahonov v mestu Krku nastavljenih. To je nenaravno, nenravno, in v nebć vpijoče, prvi poskus je odkril nam marši kaj, naj bode v učbo voditeljem našega naroda v Istri l Ta skušnja naj jim služi pri organizaciji naših narodnih sil v Istri, katero je treba zdaj precej vzeti v roke.
Po volitvah v Istri moremo toraj konštatirati, da naša reč tudi tam napreduje in da bi Istra k ljubu silnim naporom Lahonov kmalo dobila drugo, bolj slovansko lice, da le vlada začne delati tako, kakor jej kaže avstrijska korist.
O Goriškej smo uže rekli svojo; tam se je uže pri volitvah v občinah pojavil prepir mej narodnjaki samimi; ta prepir je postal še hujši, ko je Šlo za enega poslanca v trgih. 27. t. m. je bila volitev v Tolminu in po telegramih soditi, ki so prišli v Trst drugim listom, so nekateri narodnjaki tolminskega političnega okraja postavili proti g. Jonku. kandidatu volilnega odbora, sodnika g. Avgusta Jakopiča, kateri je dobil 80
flasov, mej tem ko je Jonko zmagal z 100 glasovi, o f.am kaže, da je prepir mej narodnjaki, kajti, kolikor je nam znano, je gospod Jakopič sicer sodnik, a eminentno naroden mož, dobro poznan tudi mnogim ljubljanskim rodoljubom. Mnogi trd6, da je gospod Avgust Jakopič odločneji narodnjak od dražega kandidata. Ne da se torej tajiti, da je na Gori« fikem mej narodnjaki vedno veči prepir, kateri pa utegne doseči svoj vrhunec še le 8. julija pri volitvl veleposestnikov.
Mi obžalujemo iz narodnega stališča, da je temu tako; mi se tudi povsem ne moremo ujemati s postopanjem nekaterih slovenskih vodjev; a pred vsem tem nam je na srcu narodna čast. Slovenski volilci veli-kega posestva oa Goriškem ! Vtorek se zberete v Gorici. Pred vsem gledajte, da se vsi vdeležite osobno volitve. A pred volitvo zberite se na pogovor, in ako Vam niso všeč vsi kandidatje volilnega odbora gori-Uega, povedite gospodom svoje menenje odkritosrčno v zobe, potem pa se pobotajte z njimi in gledajte, da se zedinite, popolnoma zedinite za 3 poslance, ki morajo biti odlotni Slovencil Ni treba, da bi Slovenci imeli 2 listi kandidatov, ampak manjšina naj se poda Be pred volitvijo večini. Razgovori, prepiri naj trajajo do volitve; ali v deželni dvorani pokažite, daste politično zreli, da narod stavite nad osobo ; s tem boste največ imponirali Italijanom in zaslužili hvaležnost naroda 1 Ge je kedo napravil kako napako,
naj jo tam volilci sami popravijo, ali narod ne sme trpeti zarad takih napak. Veliki posestniki! dokažite, da ste res cvet naro la !
0	kmetskih in šumarskih (gozdnih)
razmerah v Istri.*)
(Govor g. Matko Laglnje iz Kaatva na taboru a Brezovici v nedeljo 3. junija 1883.)
Stupajući prvi put pred Vas, da govorim sakupljenim u taboru, srdačno Vas pozdravljam, plemeniti narode slovanski!
Ovo mi je ime sgodno. kad pomišljam, da mi ovdie stojimo nasproti velikomu svietu latinskomu i velikomu svietu njemačkomu, a milo mi je, kad pomišljam, da pod tim skupnim imenom »s Crnegore do Urala, od Balkana do Triglava« 90milijunah ljudih svoja polja ore.
Za naše domače razmjere u Istri dostaje, da budemo složni i sviestni svi Hrvati ili Slovenci Istre. 01 mene Vam prosto, rabite od tih imenah koje Vam drago, samo da ljudi bademo.
Gospodin, koj je govorio prije mene, pokazao Vam je prekrasnim načinom na sploh put, kojim se poboljŠuje gospodarstvo.
Kako se duša puka našega 1 u Istri osvjeŠĆuje i kako nam je od cesara i kralja zakon potvrdjen, da se možemo pod vedrim nebom sastajati i dogovarjati, dužnost je svakoga prijatelja puka, da razloži sve nevolje i spačka napredku i da pokaže način, kojim misli, da bi jim se moralo i moglo pomoči.
Narode I Ja držim, daje prošla doba onih ta-borah, kad se je samo visoku vladu timjanom kadilo; sad je doba da rečemo: ovo i ovo su naše potrebe, ov.i nam ide, daj t
Svaki skoro dan č tamo u novinah naših protiv-nikah, da smo mi politička djeca, da nam treba skrbnika, jer se sami ne bi mogli vladati u občinah, u kotarih. ni u pukraiinah; kamo li da bi naše pleme u državi imalo onoliko zapovjedi, koliko bi pravo da ima; a Niemci i Talijani hvale se, kako su daleko od nas u napredku, kako smo mi nizko još pod njimi.
Dobro! Zaboravimo spozabimo) za čas, da smo
Erošli 24 godine i recimo, da smo sbilja djeca. Sto
1	onda morali učiniti za nas otci i kuratori, kad i onako uvjek propovjedaju, da je njihov napredak osnovan ljubavi kršćanskoj? Oni bi morali te siromake BŠčave«, tu političku djecu, liepo za ruku prijeti i kršćanskom ljubavi voditi, da stopu po stopu napreduju za njimi i da jih podignu na visinu povrh svakdanjih nevoljab. To se žalibože ne dogadja I Zato moramo vikati i zahtjevati Što nas ine, doklegod dobijemo sve, što se može dobiti.
Kako sam jur prije rekao, ja ću samo o nekih stvarih govoriti I kazati načine, kako bi se poboljšalo gospodarstvo na kmetih, da upodpunim za naše prilike ono. što je gospodin predgovornlk na sploh i za sve kmete govorio.
Istarski kmet slabo živi. Prometa i trgovine malo je. zato i malo novca. Goveda i ovce, ako su i bile dobre pasmine, izrodila su se mučnimi vožnjami, žedjom I mnogo krat slabom krmom. Sada bi trebalo da se u naše krajeve uvaža blago bolje pasmine, krepko i koje će bolje ploditi. To blago trebalo bi iz početka odmah u dobrom redu držati, da ne zahviri. A tomu se hoće troška. Taj trošak i trud okolo bolje brige za domaću životinju morao bi biti naplaćen nagradami ili darili od strane cesarskih i zemaljskih oblastih, ali ne tako, da mi zato opet više plaćamo, nego tako, da nam se pomogne onim, što drugim preobilno teče.
Za poboljšanje domače životinje čine mnoeo bližnje zemlje Hrvatska i Kranjska, a u Istri ne čini se skoro ništa.
Mislim dakle, da bi pravo i potrebno bilo, da se na državni i zemaljski trošak nabavi barem za svaku obćinu po koje govedo dobre pasmine, da se to blago dade pametnijim gospodarom i da se onda svako malo darovi diele onim, koji bi izkazali ljepše gojen u domaću životinju. Isto tako moralo bi se postupati za ojačenje ovacah ondje, gdje još mogu obstojati.
Krme za blago ima u mnogih mestih Istre premalo. Dokle se narod ne nauči svagdje boljšati svoje koŠenice, bilo bi potrebno, da se za krmu odluče i
•) Ta govor tiskamo v originalu, kakor je bil govorjen ; saj je lepa HrvušSina g. Lagipje razumljiva vsakemu Slovencu. Baš to pa naj bod« dokaz, s kako majhnim trudom
bi se Izvršila najlepša id-ja.	U.'ei .
ona ruj Mi u šumah, koja se često na silu zašum-l.jaj'i, jer ondje najradje raste, a prave goleti se puŠ-ćaju.
Po današnjem mišljenju većine pravo je, da se i kmetski imetak dieli, a ne da se mladji sinovi čim tim odprave od kuće, jer svaki refc«: j:i nisam kriv, •la sam drugi ili treči sin svoga otca. Tako se razko-madaju (zaskosajo) grunti, pak nijedan više nije sin svoga otca, jer otac je nešto imao, ji sinovi ne imaju ništa. To je posve naravska stvar: na mjesto jednoga ognja, gore tri; na mjesto jednoga kote i sagrade se tri, pak se dogodi, da su svi tri prazni; na mjesto jedne kuharice, budu tri, al nije što kuhati.
Itako u nekih mjestih sačuvala se je još do danas nav ida, da se kmetovšĆina ne dieli. Tu navadu valja držati, je tako će se barem ja in* obitelj preži-viti lahko, a ostali najdu drugdje zaslužbe.
Morali bi se ponoviti ona stara ustanova, da svaki mlidić. kad se ženi, zasadi nekolike koiistnih stablah (dreves) u svojoj občini. Ali to ne bi smjelo biti, giijegol se komu svidi, nego svaka ohćina morala bi iinati za to sgodno mjesto i tamo bi morali svi saditi. Tako bi se stvorili veliki občinski voćnjaci ili vrti za Ži re.
U svakom kotaru morala bi država imati po jedno malo kmetsko gospodarstvo, uredjeno kako pita današnji napredak. Tu bi narod vidio na svoje oči, kojim je načinom koristnije gospodariti. Jedan dobar izgled više koristi nego li sto liepih besjedah.
Iz kmetskoga stališa moraju mnogi v sviet, da se prehrane. Tamo obole, neki i po svojoj volji, pak mora rodbina plačati za nje špitalske troška ili ako su siromašni, mora občina platit 4 petine troška, a to iznese tisuća i tisuća na godinu.
Takovi kmetski sinovi i kćeri troše svoj dohodak u gradu, u kojem živu i pravo bi bilo, da jih grad uzdržava, kada obole.
Meni se čini da naši šumski zakoni nisu dobri i trebalo bi jih promieniti.
N iše šumske fgojzdnej oblasti ne idu pravim putem u pošumljenju (pogozdenju) Krasa. Ta stvar je za Istrane vele znamenita za sa>ia i za u napredak, zato ćuo njoj obŠirnije govoriti, jer se radi o svagdanjem kruhu mnogih ljudih.
Mi imamo zakon šumski od god. 1852. Govori se, da se šume imaju čuvati radi zdravlja i radi plodo-vitosti zemlje, jer gdje je šume, ondje pada razmjer-nije kiša, (dežjmanje Škode vjetrovi, ter je zemlja plodovitja i rastje mirnije. Istina je to sv#, i Šume se moraju čuvati. Ali kao što bi bilo ludo (neumno) svu šumu redom izsjeći, isto tako je po mojoj misli ludo Šumu posve zatvoriti. Oni koji idu za tim ne znaju, ili ne će da znaju, da mnogi istarski kmet mora živeti upravo od drvarenja, jer mu zemlja ne nosi dosta ploda, a drugoga načina ne ima, da se prehrani.
Za takov sviet i za takove ljude ja mislim, da nije stvoren zakon Šumski, jer svaki zakon (postava) učinjen je u misli, da će biti puku od koristi, a ne na škodu. Zakon šumski držim, da je stvoren za one velik** Šume, koje daju neki dohodak veči od troška za uzdržanje gospodara, a ne za ove naše Štrpede, gdje se jedva može napraviti nešto obručah, nešto drva za gorivo i nešto ugljevja. A za sve to se dobije toliko, da djelo samo nije ni iz daleka plaćeno.
Koji Što pogrieši proti Šumskomu zakonu, mora platiti odškodninu i globu (multu). Globa je najmanje 5 for. — Poganja ju se lievo, desno, čine se ekse-kucije, ne može se utjerati globa. Sto onda ?
Ajde Marko u rešt (zapor), sjediš 24 ure u hladu, jedeš dobar ječmen i odslužiš 5 forintih, a da si se cieli dan pražio gdjegod na suncu, zaslužio bi jedva više od 1 forinta.
Takovo postupanje ne vodi nikamo k dobru. Bolje bi bilo za male stvari pregledati, a gdje su veliki prekršaji i u istinu škoda, ondje neka ide i voz i sve što je na njem, pak bi bilo manje škole i manje posla i poganjanja.
Ako je već Šumski zakon pieveć obćenit i na sploh preoŠtar, to je za naše razmjere još nepravednija, naredba visokoga c. kr. namjestničtva za Primorje od 4. marča 1882. Po toj naredbi ne smješ sječi cielo vrieme dok mezgra teče u stablu, to jest od aprila do oktobra. Q mnogih mjestih radi zime, leda i sniega opet ne možeš u šumu od oktobra do apriia.
Tako dodje, da mi imamo Šumah i štrpedah, gdje se može pjeći samo u trinajitom mjesecu godine, a vi koji se hranite drvarenjem u takovin šumah, vi koji se nzdržujete delaajem obručah i ugljevarenjem, stavits zube na policu !
EDINOST.
I ova naredba, da se ne sječe drvo u vrieme mez-..MTyt -jmii sv°i11 dobru stranu, ali svako dobro nije uv-jek dobro. U žitni je koristno, da snieg zemlju pokrije, a o Jakovljj hilo bi škodljivo.
Ova naredba dala je nekim ljudem takovo oružje u ruke, da oni mogu postati svaki čas policaji. Nije li »mješno. da po nekih mjestih žandarmerija izpituje, da li je Petar ili Pavao u svojem vlastitom umejku posjekao par lipicah ili jesenah?! Ja znam občinu, gdje je žandarmerija ovo leto Ronila kmetske krave iz paše u obeinskoj šumi, a u toj istoj občini morao je glavar občinski po sajmu zatvarati neke sumnjive ljude, s prevelikim žepoin!
Učeni ljuii govore i piša, da naše ceaarstvo nije policaj na država, to če reči, da se oblast cesarska, ako ju ne zoveš u pomoč, ne Ima mjeSati u tvoje privatne posle; a moja šuma i moj umejak je stran privatna.
Ja mislim, da svaki pametan narod odobrava, ako šume napreduju mjesto da se zatiraju. To i mi odobravamo; ali nadzor državnih oblatita nad šume ne smije tako daleko poči, da zaboravimo čija je ova 111 ona šuma. Ako ne ima policije, koja bi zabranila, da čovjek troši deset na mjesto pet tisučah nagodi-oii, omia ne smije biti ni takove policije, koja če kratiti kmetu, da se drvom iz svoga imetka prehrani kada » kako je njemu drago I Na račun našega i naše djece želudca ne smije se Kras zagajivati!
Prigovoriti če tkogod: -To sve nije istina. Ti možeš sječi i obručariti i uuljevarltl, samo treba, da šumska oblast vidi je (i prilika i da ti dade dozvolu.« O sad srno skupa I Tko če kmetn trud i put plačati do občine, do kapitanata itd.? Pak zašto to ? Šumska oblast neka pazi samo, da se ne tare i proti redu ne sječe. Zato su lugari i šumari, neka idu okolo, pak neka paze i podučujii. A. još se može i to dogoditi, da oblast neda dozvole? HočeS li onda Čekati, dok ti dodje rešenje na rekurs? Pak povrh svega toga meni ne može u glavu, da bi kmet baš zlobno hteo trti svoje posjede; ako jih gdjegod tare. mislim da ga na to narene potreba!
Ne mislite, narode, da sam ja ovimi besjedami btio reći, da se ima samo sječi, a ništa Čuvati, ništa zasadi vati Jasam samo izkazao, kako stvari ne stoje dobro, i boču da Vam spomenem način, kako bi po mojoi misli bolje bilo. Evo ga:
Najprije valja promisliti, da Suma rabi mnogomu i skoro svim nalim kmetom ne samo \a pod lonac, nego i u lonac, jer naša su polja slaba i ne daju dosta hrane.
Od te misli ali© »i druga : Treba zagajivati Kras tako, da i Ijudt zivi budu i da stabla rastu. Od toga dolazi treće :	*
Za obstoječe Ume treba zakon Šumski malo mekie uzimati, nego li je pisan, tim više što vidimo da mnoge gospostije {g raj š čine), koje pod istim zakonom živu sjeku koliko jih volja, premda jim ne rabi mo-zebit za svakdauji kruh kao nam.
Cesarska vlada, koja milione troSi u željeznice i druge stvari, neka odkupi velike goline na Krasu od privatnih Ijndih i od občinah. pak neka jih \aaaiiva t najoštriju zabranu postavi. Tim zagajivanjem na veliko douio bi puk zaslužbe, pak bi mu manje trebalo zalaziti u obstoj' će šume.
Da se puk Krasa odvrne od ugljevarije i na sploh od prekomjernoga sječenja Šumab, bolje rekuć Strpe-dah, (nrmovjal neka cesarska vlada daje novca za velike vodnjake (kale i šterne; i za velike cestne mreže, pak Će tako uz druge pomoći, koje sam prije spomenuo, i naš puk živiti kako se pristoji do volje božje I !
Politični pregled
je danes tako suh, da se skozenj vidi. Pasji dnev so in politični svet počiva v senci ter išče kopelji da si opere stare politične grehe i moč zadobi za — nove. — Da se pa svćt vendar preveč ne dolgočasi, zato skrbi kazenska pravda v Nyireghyhazi na Ogerskem, pri katerej se preiskuje moritev krščanske deklice Ester Solimcsi v Tisza Eszlarju. Groza je človeka, bo bere obravnave, te skandalozne pohujš-Ijive pravde; je-lt mogoča tolika spridenost, ne le
mej tozitelji in zatoženci, temuč tudi mej......I
V tej pravdi nahajamo nedoletnega sina, ki je glavna priča zoper svojega očeta ; on namreč trdi; da je videl, ko je niegov oče Ester Solimosi v sinagogi zaklal ta otrok ie tako brezsrčen in zavržen, da je v sodi?či rekel, da vidi vse, le vešal ne, na katerih bo visel njegov oče! — Preiskovalnim sodnikom se očita, da so bili podkupljeni, da zapisniki niso resnični, da, o sodniškem uradniku Pezely, ki je bil v tej pravdi priča, zvedelo in dokazalo se je mej obravnavo, da je bil zarad moritve v petnajstletno ječo obsojen in spričalo o njem govori, da je posebno ropararstvu udan 1 — Državni pravdnik se zopet vede taiio, da se vidi, da bi rad vso stvar potlačil, kar je naravno, ker do duše se mora sramovati vsak posten Oger, da taka pravda njegovej domovini po vsem vsem svetu dela nečast, še bolj pa mora skrbna biti vlada, ker take reči odkrivajo slabo državno upravo in močno izpodkopujejo nje veljavo in moč. T »4esreCrla obravr»ava pa ima še drugo temno stran. Mnogo Časnikov, katerih gospodarji se brigajo le za zep. objavljajo obravnavo tako, da ljudstvo iz nje srka spridenosti strup ; tako dela v Trstu več italijanskih časnikov, kateri živć iz moralne gnjilobe.
Pri volitvah v kmetskih občinah v Čelki deželni tbor so zmagali kandidatje Češkega volilnega odbora povsod, kder so bili postavljeni; v nemških okrajih so tudi prodrli kandidatje nemške stranke.
Stedilna komisija je začela zopet zborovati in pravijo, da bo imela zaporedoma mnogo sej.— Doz-daj je uže dolgo legla, a nič se ne ve, Če je tudi kaj izvalila; mogoče, da dočakamo Čuda, Če bomo dolgo čakali.
Itredni vojaSki s o dni j i t Dubrovniku in Metkoviću ste s koncem t. m. odpravljeni za civilne zadeve,
samo kotarska vojaška sodnija bo uradovala še do konca t. 1.
Ogerska vlada se Hrvatom vedno po robu postavlja; odbila je zdaj zopet načrt o hrvatskej u-pravnei preuredbi, ker hoče vedeti, koliko bo donašala Oranica k hrvatskemu proračunu. Ban je vsled tega nevclim, sklicanje deželnega zbora seje odložilo na mesec september. Vse to, potem reško prašanje i še marsikaj druzega dela nemirno in slabo kri.
Vnanje dežele.
Na Ruskem se začne delati več železnic ob nemško-avstrijiskih mejah; velikanske železnice pa se delajo v srednjej Aziji.
It Skodre poroča HaJlI pala turškej vladi, da so se vsi albanski rodovi turškei oblasti podvrgli — Kolikokrat se je uže to poročalo!
Tudi* v Švici se je pričelo gibanje zoper j ude. V mestu St. Gallen so vstali zarad nečega juda veliki nemiri. Zadnjo nedeljo mu je ljudstvo pred hiso žvižgalo, v ponedelek okna pobilo, vtorek pa navalilo na hišo in polomillo vse, kar |e bilo v njej, raztrgalo njegove knjige itd. Vojaštvo je imelo mnogo opravka, več ljudi so zaprli vsled omenjenega juda, katerega pa je mestni svet segnal iz St. Gallen-a, ker je dal sam vzrok velikim neredom.
V Tonkinu se pričnć k malu srditi boji, ker te dni prineso francoske ladije pomoč francoskej posadki. Fracozi napadejo potem takoj Anamite. 12.000 kitajskih vojakov stoji na anamitskej meji in »Times« poročajo, da se je kitajska vlada obrnoia na rusko, naj posreduje mej Francozi in Anamiti.
Dopisi.
Iz Lonjera, 22. junija.
(Naj sodi si. občinstvo) Čitavši notico v »Edinosti, glede Katinarskega zvonika, nehote sem se za glavo zagrabil togoteč se nad drzovitostjo mestnega municipija, kateri trdi, da zvišanje zvonika, oziroma da večjih zvonov na Katinarl potrebno ni.
Z le to trditvo magistrat vedotna resnici v obraz bije. Naj sodi si. občinstvo.
Ne bodem vsega navajal, kar se je radi tega uže delalo, storilo, pisarilo, ker preveč prostora bi potreboval, ali nekoliko hočem občinstvu podati v raz-sodbo, je-li opravičen mestnega magistrata izrek.
H katinarskej kuraciji pripada Lonjer, Hocol in deli sv. Marije Magd. zgornje in spodnje. Število duš znaša preko 2000 (dva tisoč) Razteza se po jarku blizo sv. Ivana, po drugem Žlebu t. j. po Rocolu do mesta in v Zavije; le-testoje nizko doli blizo Skednja. Na vsako stran znaša daljava dobro uro. Le pičlo Število duhovnijanov biva pa na višavi t. j. ▼ bližini cerkve, vsi drugi bivajo jako otdaljeni od cerkve po jarkih in nižavah raztreseni.
Vsak čeprav ne dokaj razumen človek v$, da zvonove imamo radi tega v zvonikih, da naznanjajo o gotovej uri vernim službo božjo. Drugih namenov ne omenjam. Iz tega izvira, da glas zvonov mora biti primeren otdaljenosti vernih od cerkve, ali glas zvonov mora biti tako močan, da ga od cerkve najbolj otiialjeni vernik more slišati (ako je močnejši toliko bolje — veličastnejše.) Ako pa verni glasu zvona ne slišijo, zvon ne služi namenu, radi katerega je obešen v zvoniku.
In v ta prvi in poglavitni namen sedanji zvonovi na Katinari ne zadostujejo. Radi otdaljenosti od cerkve in nizke lege, v katerej biva množina duhovnijanov, trdim, da dve tretjini ne čujeti niti v najbolj mirnem vremenu v svojej hiši zvonov, kadar pa burja brije, pa tudi na vršiču prav blizo cerkve bivajoči prebivalci ne. Nastopek je neredno pohajanje k službi božjej. Ali prezgodaj, ali prekasno, ali pa celo ne, kar je gotovo žalostno. Vse drugo opustim, naj le številke govore, kako pravično sodbo je m. magistrat izrekel. Štiri (4) zvonovi so in vsi 4 tehtajo 623 funtov, reci: šest centov dva in dvajset funtov (v inventaru je tako zabilježei.o,} In to zvonenje naj zadostuje!
Vsi duhovnijani žele bolj primerno zvonenje napraviti in pripravljeni so zvonove plačati. Nekaj denarjev uže imajo v hranilnici, primanjkljaj bi doplačali. Prosilo se je le, da bi se zdaj stoječi zvonik tehnično pregledal, in ako bi mogoče bilo, tako pre-naredil, da bi se vanj staviti moglo tri zvonove od 35 stotov. SI, c. kr. namestništvo se je dolgo Časa obotavljalo, ali na mnoge prošnje je stavbenemu uradu naroČilo, naj zvonik pregleda in troške proračuni, kar se je tudi zgodilo. Da bi se želja ljudstva spolnila, moral bi se zvonik zvišati V/i metra.
SI. c. kr. namestništvo je uvidelo za potrebno večje zvonove in zato praša mestni magistrat donesek za zvišanje zvonika. Ali magistrat drzno odgovori, da to ni potrebno in ne da niči
Pa kaj mislite, da gre tu za velikansko svoto? O kaj še. Stroški bi narasli na 931 gld. in od le-teh bi na občino oziroma na magistrat pripadala le tretjina. Ne bi je mogel odreči le-te male svote, ako bi imel le količkaj srca magistrat za nas — ali I
Cattinara resta come che /.e (6) — tako seje bil izustil nek mestni oče. Dal na tak način mora ostati, kakoršnim je, ako se najmanji znesek noče potrošiti za napravo ali popravo le tako potrebne reči.
Radoveden sem le, kako magistrat svoj odgovor zagovarja. Baje tako: ker so zvonovi do zdaj služili, ni potreba druzih. Ali po takih zaklučkih bi se marsikaj od magistrata ne bilo naredilo. Potem bi se ne smelo kaj starega predrugačiti in z bolj potrebnim in primernim nadomestiti. Tako na primer bi na Pasjaku ne bili naredili konjedercu velikanske peči in še bolj velikanskega 17 metr. visokega plavža, kder naj mrhovino žge mesto zakopava. Potrosili so blizu 8000 gld. pa baje ni za rabo. Naj bi bil le zakopaval. Tako bi se dalo še mnogo naprav našteti. Ali take zaključke dela magistrat le, kadar bi bilo treba za
kako cerkev v okolici ali sploh za okolico kako malenkost potrositi. Za druge naprave, e no saj znate!
Ne obolija, ampak živa potreba mora ljudi domisliti na večje zvonove. Dasi nepremožni, pripravljeni so vendar z veseljem lepo svoto blizo 4000 gld potrositi; in magistrat njim malo pomoč odreka Zares očetovsko skrb in ljubezen ima magistrat do ob-čmarjev! — Ka-li?
c . . - J , Mm BolC«, dne 28. junija. , j , , dolS° Prej objavljala kandidate za goriški deželni zbor. Mej onimi smo čitali tudi ime »g. Jonko* za trge. S kom se je ožji volilni odbor posvetoval ? Menim, da sam se sabo in z g. Jonko, Prašam ima li pravico postavljati kandidata volilni odbor, kateri je v Gorici in kateri je o naših razmerah e slabo podučen, ali mi sami? Mi srno tudi to storili I Mi sami smo ponudili kandidaturo g Jakopiču, katerega spoštuje in ljubi vsak Bolčan. Gospod Jonko je velik bogatin, a boljši narodnjak je gotovo g. Jakopič.
G. Jakopič se je branil sprejeti kandidaturo, a ko je videl, koliko zaupanja imamo vanj, dal se je pregovoriti. Prišel je dan volitve in—voljen je bil g, Jonko z 100 glasovi; g. Jakopič jih je dobil le 80. Kaj je temu krivo? Kobaridci in nekateri drugi so vsi poslušali volilni goriški odbor. In vendar ima le 20 glasov večine. Glasovi g. Jakopiča pa so čisti kakor solnce.
Ko smo prišli dotnu v Boleč, Čuli smo streljanje. Komu na čast ? G. Jonku, a kedo je streljal, ? Zakaj mu Bolčani niso prišli čestitat, zakaj mu niso napravili slovesnega uhoda ? On je povabil vse svoje volil-ce, k sebi v gostilno ! Mi pa smo se zbrali v gostil-nici pri Pošti, kjer smo slaviii .propad našega kandidata.« Dal propad, ali časten propad ; in drugo je bila zmaga, a kaka zmaga I Dovolj I Z goriškem odborom niso narodnjaki nič kaj zadovoljni. On nij ravnal dosledno narodno, akoprem se hvali, da le on daje legitimacijo narodnjastva.	N. N.
, 1« Podgrad«, 26. junija.
Vsacega rodoljuba je užalil neuspeh pri volitvah v deželni zbor Isterski, ki je bil mogoč samo za to, ker so se godila znana predrzna nasilstva. Zato pa je tembolj valen popolni uspeh v Volosko-Pod-gradskem okraju, ki jaano kaže, kako naš narod misli in kaj zahteva. Tu se je volilo prosto, neovirano in pokazala se je ona zlata edinost, ki tako mogočno izraža upor složnega slovenskega in hrvatskega naroda proti nelepim uspehom sovraga, ki rabi nečastna sredstva.
Vsa čast vam, volilci tega okraja! Volili ste tako moško, tako lepo, tako edino, tako pošteno, da ste zopet letos, kakor tudi pri prejšnjih volitvah, zavzeli odlično, prvo mesto mej vsemi lsterskimi okraji. Izvolili pa ste tudi dva poslanca, katera popolnem zaslužita naše zaupanje.
Visoko čestiti kanonik g. Andrija Štri, ki nas je uže prej zastopal, rojen je v tem okraju in pozna naše nadloge jako dobro. Prepotoval je mnogokrat nase kraje in se prepričal, kaj nas najbolj tare. On je tudi v prejšnjih zborih vselej povzdignol svoj glas 2a nas. No, da ni dosegel, kar je želel, ni kriv on, nego kriva je čudna razmera v Porečkem zboru, kder je bilo za J/, Italijanov 26 poslancev, za •/, Slovanov pa samo 4. Zalibog da bode ta v nebo vpijoča krivica Še dalje obstala. Vendar ga ne bode zadrževala, nego on bode tudi v prihodnjem zboru enako branil naše pravice.
•Kano svefitjenik posvečujem ovdi (v Trstu) sve svoje moči na korist viernog puka, meni izručena — kano domorodac i narodnjak boču dobre volje barem nekoliko vrimena i moći posvetiti svomu domu, svomu narodu,* To so njegove besede.
In kdor je bil na taboru v Brezovici, videl je tam mladega, neustrašljivega junaka, g, Matka Laginjo, kateri se je tudi narodil iz kmetske korenine tega okraja. Cul je njegov lepi govor in prepričal se, da g. Laginja Čuti in trpi z narodom, katerega verni sin je.
Tedaj: čast vam volilci! Dobro ste volili, bili ste vsi enega duha.
Živela naša poslanca!
Domače in razne vesti.
Tržaške novosti, GrSka kraljica je prišla denes iz Moskve v Trst posebnim vlakom in se precej vkrcala na jahto »Amptiitrito«, katera denes od pij uje.
TržaSko meSČanstvo. Naš mestni »senat« je v svojej zasebnej seji, dne 27, junija meščanstvo podelil gg. Anton Marnik-u in Josipu Fontana, a g. Deme-triju Esparveri, Grku, je le mesč. zagotovil.
Surovost. Angela Semec, 19 letna deklina, bivajoča na Golavki, v prepiru z svojim 14 letnim bratom je jako nevarno rano na glavi dobila. Ta malopridnež jej v srdu vrže v glavo kamen, ki ubožici zada globoko rano, vsled česar so jo odnesli v bolnišnico. Roditelji, pazite na odgojo svoje dece! ne puščajte jo klatiti se od zore do mraka po cestab, kakor se, žalibože, to godi na novej Reni — in Golavki. V tem mestnem oddelku se nahaja dosta gnjilega — ali naš magistrat se za okraje, kder ubogo ljudstvo biva, jako malo meni.
48 letni Jožef Metlika, kmet iz Rocola, se je vrgel v četrtek v rocoljski vodnjak in je precej ostal mrtev. Bil je bolehen in tudi nekoliko zmešan.
Ustrelil se je sinoči v svojem stanovanju nek Fran Petrovič, lep še le 30 letni mladeneč, bivši vodja društva za promet, katero društvo je nehalo svoje posle v Trstu, ker stvar ni imela uspeha. Nekateri listi tržaški so ga ostro napadali, češ da je on kriv, da stvar ni Šla. Bil je Še le te dni v redakciji necega tacega lista in je rekel, da so ga umorili ter da n« bo več dolgo živel. — To je korupcija nekaterih listov, ki za 20 gld. govore, za 50 gld. pa molče, vse po tarifu.
EDINOST.
JHestDi zbor imel je v sredo sejo, na dnevnem redu bila je ponudba nekega francoskega društva, katero hoče prevzeti mestno plinarnico za 50 let. Ponudba Jzročila se je delegaciji, da stvar Studira in poroča. V tajnej seji je potem zbor imenoval profesorja Jos. Vetak-a za ravnatelja mestne gimnazije. —
Slavjaaslca Čitaonica u Trsiti pri-redjuje v vrtu •Belvedere* dne 7. julija zabavu s pjevanjem i glasiiom na koju se gg. član. naj uljudnije pozivlje. Za koncertom po volji ples. Početak u 8'/, sati. Opazka. — loileta za šetnju. U slučaju nevremena zabava če se odgodit. Gg. članovi, koji Žele pozvati kojeg gosta, neka se izvole na vfieme obratiti druStvenom predsjedniku ili tajniku, ODBOR.
Žendkl oddelek del. podp. društva V Trsftll napravi v nedeljo, 8. julija veselico s plesom na vrtu in v salonu gostilne Cervo d* oro. Spored: 1. Godba. 2. G. Eisenhut. »Ust a j rode«, poje zbor. 3. Sanda grofica Sermage »Domovina«, deklamuje go-spodičin i Kobalova. 4. Godba. 5. D. Jenko »Brodara,
Soje mešani zbor. 6. S. Silvester. »Črnogorka«, 7. pl. ajc »Hrvaticam«, poje zbor. 8. Godba. 9. A. Leban, »Prevara«, poje mešini zhor. tO. A. Hajdrih »Cerkvica*, poje kvartet. 11. »Mlatiči« poje zbor. Po besedi se začne ples. Vstopnina 30 soldov. Čisti dobodek je namenjen za trak ženskega oddelke k zastavi. Začetek uže ob 5'/, popoln d ne.
Razpisani službi. V kaznilnici v Gradiški služba paznika. Letna plača 260 gld., 25*/, službene doklade, prosto stanovanje, 840 gramov kruba na dan in montura. Prošnje v 4 tednih c. kr. okr. sodniku v Gradiški.— Pri mapnem arbivu v Trstu mesto sluge. Plača 300 gld., službena doklada 175 gld. in uradna obleka. Prošnje do 20. julija c. k. finančnemu vodstvu.
C* kr* mornarica. V sredo ob dveh popo-ludne je v luko priplula iz Pirana c. kr. korveta »Minerva*, pod poveljništvom fregato ena kapetana 'Prlmavesi, s 160 osobami posadke in 6. topovi. Za uro kesneje je prijadrala na obali k sv. Andreju i c. k. oklopnica «Lissa», poveljnik Kamil vitez Henriquez, s 628 osobami posadke in 18 topovi. Na »Lissi« seje nahajal i na novo imenovani okrajn i pomorski poveljnika kontreadmiral baron \Viplinger.
Spomenik »lavnemu Junaka pomorske bitke pri „visu". v navzočnosti cesarje« vej se z redko slavnostjo v Mariboru odkrije spomenik, postavljen na čist Tegetthoff-u, poveljniku c. k. flote v pomorskej bitk t pri «Visu» v 1. 1866 — slavnemu sinu spodnje Stirske — zmagovalcu oholih Lahov.
Policijsko. Tatje so vlomili v pisarno neke lesne zaloge na rivi Panfili ni so odnesli raznega orodja v vrednosti 30 gld.
Častno meščanstvo. Kakor poroča tukajšnji vetrnjak »Cittadino«, imenoval je občinski svet v Zagradu (Sagrado) častnim meščanom kneza Egona Hobenlohe-Waldenhurg-a.
Odbila prodnja Britev. Kakor smo zvedeli,! odbila je vlada prošnjo Bricev in društva »Slovenski jez» zarad naprave posebne sod nije za Brda. Obžalujemo, a nadejamo se da pride Čas, ko ta uže stara prošnja Bricev najde milost pri vladi.
Iz HerpelJ nam je došla uže drugikrat pritožba, da tam nek J. St. prodaja tako meso, katero ni za prodajo, in s tem ljudi postavlja v nevarnost, da zbolć. Dotični oblastniji priporočamo stvar, naj jo preiskuje.
Iz Materije nam pišejo 25. t. m.: 24. t. m. so položili v hladno gomilo truplo rajne Marije Ba-buder. Sprevoda se je vdeležila rodbina in obilo prijateljev. Na poKopališČu je čakalo mnogobrojno občinstva. Kakor je vrli gosp. Župnik izrekel besede: »Naj v miru počival« marsikateremu se je solza po-točila, to je dokaz, da je biia rajna blaga in čislana gospa,, vsakemu je rada pomagala in dajala ljudstvu lepih podukov, naučila se je od svoje pokojne matere ubogim pomagati, ker njena mati je bila imenovana »mati ubogth,« vedno še ljudstvo pripoveduje o tej blagej duši; kako je rada ubogajme dajala. Lahka naj jima bode zemlja 1
Čudno govorjenje. Lahi v Kopru, Piranu i Buzetu, ko bo videli, da je večina izbornikov proti njim, začeli so snovat* nekak kompromis, da bi se volilo enega njihovega, enega našega. Navaljevali so posebno na gospoda Križanca in mu niso dali miru do zadnjega bipu. Uže so tudi bili raznesli glas, da je gotova volitev Križanca in Clarici-a vsled nekakega kompromisa. Ko se je volitev končala, rekli so, da jih je gospod Križanac izdal in so mu pretili, da se bodo videli v Poreču. Lahi so silili pred volitvo Križanca, da zataji svojo narodnost, da potepta častno besedo zadano svojim volilcem, da izda svoje vo-lilce. A zdaj ko je volitev končana, govore, da je on njih izdal. Takovega kaj more se samo od Lahov pričakovati.
Zmaga morablll naial Mnogi gospodi iz Kopra so močno delali, da bi bili Lahi izvoljeni za deželne poslance v zunajnih občinah koperskega okra-
t'a. Gospod Madonica da se je v tem posebno odlikoval. Pisal je in vabil k sebi. Nagovarjal in osme-hoval volilce, da oni znajo samo duhovne voliti. Največ upanja, da bi pridobil ljudi na svojo stran, menda je imel v nadžupaniji pomjanskej. Po tej nadžupa-niji da je tudi popotovai. Govoril vsega in vsacega tako, da je ostudil našim ljudem. Mi se spominamo, daje gospod Maionici v svojem lističu po zadnjej volitvi rekel o sebi in o svojih: drugič bodemo delali, in zmag* mora biti naia. Prvi del tega se je izpolnil. Gospod Madonica in tovarši Lahi so delali, delali na vse kriplje, do zadnje ure. Drugi del se ni izpolnil, a priča temu je i sam Madonica, kakor izbornik. Nase ljudstvo ne da se več loviti na limanice od nikogar, a najmenj od Lahov in sicer od Lahov a la Madonica. Izsmebuje njega, njegovo vandranje in njegove besede. Prav njegovo vandranje in go-
vorjenje je prodramilo naše ljudstvo tako, da je šlo volit izbornike v većem številu nego nikdar poprej, in da je z nami skupej na dan volitve poslanca vskliknolo g. Madonici in vsem sovražnikom Lahom : naia je zmagal Ne Labov, ampak svoje može hočemo za zastopnikel
ljubljanske »lavnostl. Ker se sliši, da pojde več okoličanov tržaških Slovencev in Hrvatov na Ljubljanske cesarske slavnosti od 11, do 14. t. m., opozorujemo dotične, da se za Časa oglasijo za sta novanje. — Kolikor mogoče smo tudi mi pripravljeni iti jim na roke ; a javiti se morajo precej .Evo program slavnosti: V sredo 11. julija popoldne: Prihod na deželni meji v Trbovljah. — Potovanje v Ljubljano ob 3'ft ure; prihod ob 5. zvečer, ob 8.: Ba-kljada, serenuda. V četrtek, 12.julija : Zjutraj ob 8.: Velika maša. Dopoldne ob 10.: Predstavljajo se : deželni poslanci, dvorni dostojanstveniki, duhovščina, vojaški častniki, oblasti i. dr. Popoludne ob 3.: Najviši ogledi. Zvečer ob 8,; Predstave in koncert v gie-diŠči, mestna razsvitljava. V petek. 13. julija : V Ljubljani. Zjutraj ob 7. : Ogledovanje garnizije. Dopoldne ob 10.: Splošna zaslišanja. Popoldne ob 1. : Najviši ogledi, ob 4. slavnostno streljanje; ljudska veselica, v saboto, 14.julija. V LjtfBtfafti. Zjutraj ob šestih: Najviše ogledovanje vojakov. Dopoldne ob 10. : Vkla-danje temeljnega kamoa pri »Rudolfinu«—popoldne ob 3.: Najviši ogledi. V nedeljo, 15, julija. V Ljubljani, Idriji, Postojni in Ljubljani. Zjutraj ob 6. Vožnja skoz Spodnji Logatec v Zgornjo Idrijo, prihod ob 9 ure. Najviše ogledovanje rudnika. Dopoldne ob 11.: skoz Logatec v Postojno. Prihod ob 3. Najviše ogledovanje. Popoldne ob 5. Vožnja nazaj v Ljubljano. Prihod ob 7. V ponedeljek, 16. julija. Ljubljana-Kamnik-Kranj-Bled. Zjutraj ob 7. Vožnja v Kamnik. Najviše ogledovanje. Dopoldne ob 11. Pot skoz Cerklje v Kranj. Prihod ob 1. Najviše ogledovanje. Popoldne ob 4 uri. SkozRadovljlico-Lesce-Begunje: Najviše ogledovanje— ob 3 ure v Bled, prihod ob 5. Zvečer ob 9. Slovesnost na Jezeru. V torek 17. julija. V Bledu. Zjutraj ob 5 odhod v Trbiž.
Udi«. društvo za Stež. kom. okraj bo zborovalo 5. julija t. 1. dopoludne v Dutovljah. Dnevni red : 1. Točno ob 9. uri je slovesna sv. maša, kakor v praznik sv. Cirila in Metoda, pri koji pojo učitelji. 2. Praktično poučevanje v nižej skupini; podu-čuje g. Kosovel, učitelj Dutovl jans ki. 3. Ogovor predsednikov. 4. Kritika o poučevanem. 5. Prebere se zapisnik min. zborovanja in nekatere po ćdboru sestav* Ijene peticije. 6. Razni nasveti.
Tovariši ! Odbor omenjenega društva je skrbel, da priredi zborovanje v takem kraji, kojega se morejo udeležiti vsi društveniki. Tako središče so prav Du-tovlje; nikdo ne bode toraj oporekal, da ni mogel k shodu radi oddaljenosti.
Vabi pa naj Vas tja tudi praznik ss. Cirila in Metoda, praznik v spomin naših dveh blagovestnikov slovanskih. Menda bi se skoraj ne moglo pogoditi z nijednim dnevom v letu tako, kakor prav s 5. julijem. Sv. maša bodi v dokaz, da se obhaja godovni dan prvih Siriteljev sv. vere pri Slovanin — slovesno. S tem dnevom začenja društvo svoje novo delovanje, konečno pa se prebero po odboru sestavljene peticije. Mari bodi vsakemu učitelju ta dan, kajti, poleg druge koristi se bode tudi videlo, kako Be odbor poteza za blagostanje učiteljev. Na svidenje! Bog daj dober dan — obilo udeležitev 1
Konfiskacija. Zadnja Številka zaderskega •Narodnega iista» bila je zasežena, kakor se sliši zarad članka, v katerem močno obsojuje vlado, ker je vzela deželnega glavarja z autonomašev. V omenjenem Članku nekda omenja tudi isterskih volitev in pravi, da seza pravica Slovanom le do Kranjske meje in ne dalje.
Kolera se je po Egiptu, vzlasti ob sueškem kanalu začela naglo širiti. V mestu Damiette je v zadnjih dneh umrlo 113 osob. Tudi v Manzuri in Port-Saidu je zadnje dni zbolelo več ljudi. V Aleksandriji in Ka-hiri |e še ni, a teško prizanese tudi tema mestoma, iz katerih se Evropci v strahu pred njo zelo selijo. Dolžć se Angleži, da so jo zanesli iz Indije, ker so zanemarili potrebne previdnosti, da ne bi trgovina trpela in to dolženje utegne biti opravičeno. Evropske vlade na sredozemskem morji so uže ukrenole, kar je v taci h primei ljajih zaukazano. Vendar se je bati, da se bolezen pritepe čez sredozemsko morje v za-hodnjo Evropo; če se vgnjezdi v Aleksandriji, potem bo tudi Trst v nevarnosti, ker znano je, da se je kolera vedno čez morje v Trst zanesla, a Krasa nikoli ni prestopila: mej tem. ko je na Kranjsko vselej od nasprotne strani prišla. Upajmo, da nas Bog obvaruje te šibe in bodimo mirni.
Ztleznica Trst-Hrpe|]e. V generalnem nadzorništvu avstrijskih železnic se uže izdelujejo podrobni načrti za železnico Trst-Hrpelje in upa se, da bodo do jeseni končani, da se potem tehnično-strategična komisija progo na mestu pregleda. Železnica se začne graditi še le prihodnjo spomlad ter se odpre v začetku leta 1885.
Nova vožnja mej Trstom in Novim Jorkom. Podjetnika IVard in Eoliaffel iz Newcastla se dogovarjata z avstrijsko Vlado zastran ustanovitve nepos-rednje vožnje s parniki mej Trstom in Novim Jofkom brez državne podpore.
Gobavec ali Svagar. Po nekih drevesih (gabro-vini iu hrastih^ na Krasu je vse polno onega snj/adii od gosenic kocinastib, ki silno požrešno Žrejo zeleno, letos posebno bujno perje. Neke gabrove grme so toliko oklestile, da Strle gole veje ko po zimi* Morda jih spravi mai0 v kraj obilni te dni padli dež. Ona gosenica je od metulja imenovanega gobavec ali žva-gar. (Schwaramspinner, Liparis dispar), katerega je lepo popisal g, prof. Erjavec v kujtgi »naše Škoiljive Živali It snopič str. 166. {Drulba sv. Mohora 1881).
Listalea aredaiilva. Gosp. M. v Brezovici. Za Boga, kako so vendar ljudje tam čudni. Taborski ni drugi, nego oni dopisnik iz Lokve, ki je tolikokrat grajal lokavškega Župana- Od lokavšk. ga zidanega tabora pri cerkvi ime Taborski.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupčija je postala zopet prav živahna, in cene so poskočile! — Prodalo se je te dni okolo 2000 vreč Rio po gld. 42 do gld. 57. — Santos velja gld. 45 do gld. 58. — Java gld. 62 do gld. 72.
Sladkor. — Skoro nobene kupčije. — Cetie slabše, od gM. 29'/4 do gld. 31'/,.
Olje — vedno draŽe. Denes stane namizno gld. 62 do pld. 80, jedilno gld. &S do gU. 43.
Petrolje — sopet trdnejše, cena je denes gld. 9'[4 za partije, na drobno po gld. 10.
Domači pridelki. — Pomanjkuje naravnega masla, za to je cena visoka od gld. 102 do gld. 108.
Žito. — Nobene kupčije, cene mlahove.
Let. — še precejšnja kupčija po stalnih cenah.
Seno. — dobro konjsko gld. 1.40 do gld. 1.80, vo-lovsko gld. 1.80 do gld. 2.10,
Borano poročilo.
Borsa mirna, kurzi za malenkost slabši.
DunajKka horsa
dne 39. junija.
Enotni drž. dolg v bankovcin . , 78	gld.	40	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... "9	»	—	»
Zlata renta..........99	»	30	.
57„ avst. renta........93	»	05	»
Delnice narodne banke.....839	»	—	«
Kreditne delnice . ....... 397	»	—	»
London 10 lir sterlin......119	»	95	»
Napoleon...........9	»	50	«
C. kr. cekini......... 5	»	67	»
100 državnih martc.......58	»	45	»
Poslano.*)
»Soča« odgovarja na moje poslano v št. 25 in se precej iz začetka svojega odgovora zavija v plašč rodoljubja, da potem toliko laglje na-me plane in me z nova obrekuje, naposled pa zopet kakor nedolžno jagrye drugih grehe na-se jemlje Vse te »iinte« pametnim ljudem prav malo imponirajo in pri njih tudi ne dosezajo namena. »Soča« ni hotela meni pred svetom skruniti cesti, to ona trdi v odgovoru — Ali pa »Soča« res misli, da so Kraševci tako abotni. da jej to verujejo? Bolj poštenje v mojih očeh tisti, kateri pogumno stopi pred mene in me udari, nego j)a oni, ki izza zida kamenje luča name, da potem lehko taji, da ni tega storil. Vam je šlo zato, da me moralno uničite in mi vzamete vsako veljavo na Krasu; v ta namen ste stikali in še stikate in »Šnofljate« po vseh kotih. V odgovoru mi očita »Soča«, da sem zamolčal stvar o častnem občanstvu podeljenem gospodu baronu Depreti9-u, potem da njej očitam to, kar je »Narod« pisal. Oboje to je iz trte zvito. Jaz sem se poživljal v svojem poslanem od 9. t. m. na svoio opravičbo in na »Narodov« odgovor v št 80 od leta 1881 in v tem odgovoru sem povedal, zakaj je bil baron Depretis pri nas imenovan častnim občanom; rekel sem, da je bilo to imenovanje uže v diplomu motivirano tako, da se ne more smatrati za clrugo nego za zahvalo za materijalno podporo, katero je naklonil Kraševcem. Kar se je meni očitalo v »Narodu«, očitalo 9e mi je v drugej obliki tudi v »Soči«; a jaz sem v odgovoru rekel, tla odgovarjam ne le »Soči«, temuč sploh mojim napadnikom. Dotična opazka v »Soči« nema torej zmisla. — O Šolah sem uže rekel, da jaz ne sedim v no-benem šolskem svetu, a trdim še denes, da je naša, kraška mladež skoz in sko/. narodno odgojevana in da se pri nas ne germanizuje, k ljubu temu, da ie nemščina v 7 kraških šolah zapovedan predmet — Gledč nagovora na cesarja nisem jaz postopal po nobenih migljajih, biloje tako moje prepričanje, kakor sem uže izjavil. Jaz se nisem nikoli zato brigal, kaj mialć ljudje o tem, ako jaz kandidiram ali ne. Rekel sem uŽe, da se nisem nikoli silil in ponujal, in ako mi more »Soča« nasprotno dokazati, naj le zine na stežaj. Komaj 14 dni pred volitvo, uprav takrat, ko me je »Soča« najnesramnejše napadala, prišlo je k meni mnogo prvih kraških mož ter me prašalo, ako bi prevzel kandidaturo; tem možem sem še le pritrdil, da prevzamem, poprej pa nisem nikoli z nobenim govoril o tej stvari in tudi nisem mislil kandidirati, ker ponavljana še enkrat, da nisem tako nesramen, da bi se komu vrival, kakor nekdo drugi, katerega morete vreči pri enih vratih iz hiše, pa pri drugih zopet pride vanjo. Kar se tiče kandidature, Vam moram še enkrat povedati, da so jo baš meni ponujali tudi nekateri možje, na katere je »Soča« ra-čunila, da bodo proti meni. Pokazalo se je to še posebno pri volitvi; došli so vsi volilci (56), kar se ni zgodilo v nobenem drugem okraju, in volili so vsi enoglasno dr, Abrama in mene; niti eden ni oddal glasa kandidatom, za katere so se trudili do zadnjega trenotka nekateri agentje skrivnega odbora, kar bi vendar moralo biti, da je resnica, kar so trdili v »Soči« moji nasprotniki, da je namreč ves dolenji Kras proti meni.
Strašno »fina Soča« trdi tudi, da meni ni nikdo očital, da bi mi bila vlada kaj odpisala »pod naslovom daru ali po krivici«, potem pa mi očita, da molčim o tržaškej vladi in goriškej deželi; torej taji to, kar v tistemodduški zopet trdi. Res mojstersko, inje v tem »Soča« presegla samo sebe. Jaz pa prašam »Sočo«, kaj je meni goriška dežela dobrega storila? Naj to »Soča« naravnost povć; kaj je treba kamen zalučati, potem pa roko skriti? Povejte, ako veste kaj; drugače ste se ponižali do opravljivih bab. Je-k morda goriška dežela z menoj drugače ravnala, nego postavno, alt je ona mogla z menoj drugače postopati, nego je postopala z drugimi podjetniki v istem času? Bi-li bilo pošteno, da bi bila dežela mene prisilila, da moram jaz plačati eno in isto po večem kopitu, nego gospodje: Andrej Kocijančič, Grinover France, Petlarin Valentin in Prister Jakop, ki so bili podjetniki užitnine, kakor jaz? Ko je od mene goriška dežela po krivem terjala večjo svoto, nego jej je šla, nasvetovalo se mi je, naj grem govoriti z referentom; ali jaz sem odgovoril, da se ne uklanjam nobenemu, ker terjam in hočem imeti le pravico, a nobenih milosti1 Morda jezi prav to omenjenega dež. odbornika-referenta, da mi je moral pravico storiti, da se mu jaz nisem uklanjal, ker on ima užc tako navado, da si vsak
*> Za apiae pa tem naslovom je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva.
EDINOST.
pravičen korak šteje v večno zaslugo, še enkrat ponavljam, da od nobene vlade in od nobene dežele nisem, jaz za svojo osobo dobil darovanega niti vinarja, in ker «Soča» v svojej hudobiji ne neha s tem očitanjem in me Se celo terja, naj odgovorim na tako hudobno očitanje, primoran sem javno pozvati ta list na dokaze, ker drugače je dokazano, da so gospodje, ki v ta li»t piSejo in poročajo take revolverske napade, ne le hudobni in neznačajni, temui tudi drzni obrekovalci najg^Je vrste, ker to se ne pravi le čast skruniti, temuč kar ropati jo po sili.
Abotno je Vaše trjenje, da se jaz previsoko cenim ako mislim, da volilni odbor ni imel družeča delaj nego meni pot zapirati v deželni zbor. — Ne rečem ravno, da niste imeli tudi druzega dela, a to je znano vsemu svetu, da ste v Komen poslali svojega »velikega šerifa«, da mene red ljudstvom očrni, kar si je tudi pošteno prizadeval, e tudi zastonj. Znano je tudi vsemu svetu, zakaj ste In-
l
dokazale, da ste se zarad mene Se celo v nevarnost postavili Kedor zna, zna, a jaz ne covorim, kakor Vi, brez dokazov. Komu torej medveda natve/ate, da se niste brigali za me? To so le besede, po tisoč besed za pol groša.
Mej drugim interesantnim si »Soča« v svojem imenitnem odgovoru tudi prizadeva, da bi opravičila »skrivni odbor« in »tajno okrožnico«. A. kaj omenja v opravičbo ? »Da sem prevei udaril«. Jaz in z menoj vsi župani na Goriškem pa gotovo nisno tega rnenenja, ker mi vsi ne vemo, kako bi sodili ljudi, kateri si upajo v okrožnicah imenovati župane v obče narodne nasprotnike in neza-nesljivce. Ako bi taka trditev ne bila perfidna, bila bi gotovo abotna, eno ali drugo, ali oboje je gotovo. Župani so zaupnni možje naroda, ako te zasramujete, zasramu-jete ves narod. Kedor pa narod zasramuie, ne more biti njega voditelj; če pa se je za tacega vsihl, žalostno je. — Ko bi bila »Soča« in slavni skrivni odbor poštenega mišljenja, bili bi znani skrivni manifest objavili v »Soči«; a bali so se javnosti, ker so grešili proti ljudstvu. Le škoda, da je ta skrivni manifest prekesno zagledal dneva luč : drugače bi Vam bil rodil zasluženi sad, ljudstvo bi bilo razvidelo, kedo ga ima na vajetih.. Konečno «Soča» trdi, da je moja največja slast tipati po dr. Tonkfi-ju. Mislim, da slast bi se to ne smelo imenovati; — ali potipati je včasih treba tudi manj prijetne stvari. Da »Soči>» ni ležeče na osobi Tonklijevej, to naj povć komu druzemu, noben Kraševee ne veruje tega, in menda je odkimoval z glavo tudi pisec odgovora, kadar je pisal ta stavek.
Rekel sem uže, da je dobro znano, kaj je gospod dr. Tonkli iskal dnć 5 t. m. v Komnu. - Njemu je bilo dobro znano, da na Krasu postavita vedno komenski okraj svojega, sežanski pa svojega kandidata; dr. Abrama se ni mogel ognoti, vedel je, da v Komnu bodo vsi za tega gospoda. Ce je torej gospod T. po teno mislil in hotel postopati odločno, sklicati je moral volilni shod v Sežano, ne pa v Komen. Način agitacije proti meni po g dr. T. je bil tudi nekako nezrel Proti meni je g dr. T. navedel, da sem premlad za poslanstvo in da se preveč klanjam vladi. »Quod licet Jovi, non Iicet bovi*, tega pregovora se drže navadno nekateri doktorji; ako bi premislilgospod doktor agitator, da je on še veliko mlajši, nego sem jaz denes, držal svoj zgodovinski govor o kozah (glej zgodovino Tol-minskega, spisano po prof. S. Rutarji) In da je njegov brat tudi brez posebnega govora postal poslanec veliko mlajši od drugih poslancev in tudi mene, potem bi Človek skoraj morai soditi, da nam ie Bog poslal neke posebne rodbine, to je nam Slovencem, kakor Židom Mojzesa.
Čudno! nič prav nisva vstvarjena za poklone, nekam trda sva jaz in doktorski agitator proti meni; ali prav nama je namenjeno, da se morava uklanjati, kajti ako je g. dr. T. v resnici le deseti del vsega tega pridobil v materij nI ne m. obziru raznim občinam, kolikor je uže njegovo glasilo obesilo na veliki zvon, he! potem se je moral uklanjati na toliko strani in tako lepo. da mu je hrbet p03tal uze ves elastičen. Jaz, navadni človek, menim namreč, da »Sočin« poduk mora veljati ne le meni, temuč tudi patronom tega lista. Ako se jaz moram klanjati namestniku le zato, ker je namestnik cesarjev, in ne, da s tem pridobim kaj sebi ali drugim, mora to veljati tudi za dr. T.; tudi on se mora ministrom uklanjati, pa le toliko, kolikor zastopajo cesarja, a kar je več to je tudi pri njem sebično. Kde je torej tista objektivnost, tista nepristranost »Soče»?
Ali kaj še to, gospod dr. T. se je poslužil v namen agitacije proti meni celo take neresnice, katera v oči kolje. Pri shodu v Komnu ie g. dr T. rekel nekemu županu mej drugim tudi to, da kaj imajo na meni Kraševci, da nisem ničesa storil itd. Ko mu je pa ta župan odgovori1, da sem si jaz prizadeval, da je vlada za izdelovanje cest posodila brez obresti in le proti iO letnemu povračilu 6000 gld , trdil je g. dr. T., da je to deželni odbor pridobil, .a ne jaz. Kakor znano, je g. dr. T. deželni odbornik. Ker pa je dokazano in znano, da dež. odbor ni imel ne le nič opravka pri tej zadevi, ampak da je celo odbil po vladi terjano garancijo za povračilo in da seje vlada potem na mnoge prošnje Kraševcev zadovolila s poroštvom kraških cestnih odborov; ako vse to jemljemo v poštev: kako moramo imenovati zadevno besedičenje g. dr. T.? — Da navadni, plačani korteŽ na Ogerskem tako dela, rekel bodem: on živi od »humbuca«. A da mož, kateri se postavlja za voditelja vse dežele, tako dela, kaj bi rekel? — Gosp. dr. T. je tudi razlagal ljudem, (in to je »Soča« še posebno slastno poudarjala) da zdaj pride na vrsto reguliranje »Soče« in da bodem jaz na vsak migljaj od vlade glasoval z Lahi *a to reguliranje Gosp. dr. T. pa prav dobro ve, gotovo boljše nego jaz, da iz tega prašanja ne bo ne moke, ne kruha, in to iz čisto naravnega uzroka, ker bi imeli laški veliki posestniki tretji del dati k reguliranju, kar pa tem prav nič ne diši in so se prav zarad tega financijalnega prašanja tako sprli in razcepili, da polovico njih noče nič vndeti o vsem reguliranju. Iz vsega tega je razvidno, da g dr. T ni prišel na Kras kot objektiven predsednik ožjega ali širjega volilnega odbora, ampak kot navaden agitator in da je rabil proti mrni ne le dopuščena, temuč mej molmi celo nedopuščena, malo solidna sredstva. Omenjam še za zdaj, da poročam le o dr T. postopanju pri volitvah na Krasu; če pa bo treba, postrežem še z druzimi fakti. — Da bi se bilo res pametno in objektivno postopalo, gotovo bi bila zavladala po vsej GoriSkej najlepša sloga; a netaktnosti, preočeviden egoizem nekaterih osob je od nekdaj kvaril slogo na Goriškem in jo bo; tako saj pravijo nekateri skušeni in po volilnem odboru samemu priporočani, torej kot rodoljubje tudi od njega priznani goipodje iOd glave riba smrdi«, ta glas se razlega obče po Goriškem in če ga nečete sli-iati, toliko slabše za goriške Slovence.
Naposled povem še »Soči«, da jaz ne razbijem Krasa, ampak da na kraških skalah si ju uže marsikedo razbil glavo, pa si jo še bode.
Rajmund Mahorčlč
SeUna 26. junija 1883.
Portlandski in Romansk Cement
najboljsevrstei po zmernih cenah
renomirane tovarne v Trbovljah (Trifail).
Zastop in zaloga pri
SGHNABL & G.
Via Carinila I 7.	12—12
Zaloga cevi, poljedelskih strojev, sesalk (pump) masiosko olje, jermene itd.
varne proti ognju in tatvini Wiese e-fc Gomp., fabrika denarnic. DUNAJ. — DUD.4PRST. - PRAC3A. Zaloga: Duna], II., Unter Donaustrasse it 25. Fabrika: Dunaj, II., Pappenheimgasse št. 58.12—5
Dunaj!
Pariz X
LondonX
Cujte, glejte, strmite!
Oakrbništvo falirane veliki angle-brltlike fabrike
•rebrnih izdelke prodaje vse izdelke zelo pod fabrlškoceno Kdor pošlje, ali se naroči po povzetji, 8 gld. 70, dob5 prav krasno namlznino iz najfinejšega anglo-britiikega srebra (ki je poprej veljala 40 gld.) Vsak naročnik dobi pismemo po oštvo, da namiznina ostane 10 let bela.
6 namiznih nožev, z izvrstno jekleno ostrino, 6 pravih angl. br. srebrnih vilic iz enega kosa, 6 masivnih angl. br. srebrnih namiznih Žlic, 6 inas. anglo-brit srebrnih žličk za kavo, 1 težko angl. br. srebrno veliko Žlico za juho, 1 mas. anglo brit srebrni krčulj za mleko, 6 izvrstnih angl. br. srebrnih podnožnikov, 6 angleških desertnih žlic, 6 angleških brit. desert, vilic. 1 izvrstna popernica in cukrovnica, 6 lepih masivnih kupic /a jajca, 6 najlepših angl. br. srebrnih žlic za jajca, 1 krasna tasa iz anglo-brit srebra,
1	čaj niča najfineje vrste,
2	krasna salonska svečnika,
61 kosov, stane vse skupaj gld. 8.70 V dokaz, da moje naznanilo.
ar al sleparija "mo
zavezujem se javno, če blago ni po volji, vzeti ga nazaj, brez ugovora.
Kdor hoče tedaj dobiti za svoj denar dobro in pristno blago, ne pa izmeček, naj se, dokler je kaj zaloge, zaupljivo obrne name.
J. H. Rabinowicz Dunaj,
glavna zaloga anglo-brit. fabrike srebrnih izdelkov, II. Schiffamtsgasse 20	3—g
Prah z« čiščenje zgoraj omenjenega blaga ae dobiva v večjih Sklatlah pri meni. — Skatlja velja 15 kr.
FUlalke v Parizu in Londonu.
!!Čuda obrtstva!!
4 gold.
ena s patentom previđena ura x nlhalom in l»lt« Jem, Iti bije ure In poluure
v najfinejše pobranem okviru iz orehovine, z broncira-nimi uteži za nihalo. Razen teh prednosti ima ta ura neprecenljivo lastnost, da se v temnej noči
patentirano kazalljl^e sveti v zelo čudovitej višnjevej čaralno lepej svitlobi in se
IO let |am«l za lepo svitlobo. Sto in sto ljudi, ki so to uro videli in kupili, bili so začarani o tej še nesaslliano nlzkej ceni.
Smatramo za svojo dolžnost, vsacega bralca opozoriti na to, da kar se sploh nahajajo ure, da kaj tacega, tako praktičnega i neverjetno cenega še nikoli ni bilo in morebiti tudi gg- v 100 letih ne bode.
»VAHITEV.
Te od mene naznanjene ure — 4 gld. — imajo na kazališči v zlatih črkah napis
»PATENT«
Ne mani pozora vredne so spodaj stoječe cene za žepne ure, katerih ceni se je čuditi.
3S34 Žepnih ur na cilinder
iz najfinejšega francoskega double, na minuto vrejene, poprej i4 gld., zda] le 4 gld. 95 kr., jako lepe. Poroštvo, da dobro gredć 5 let.
83SS Ikotknlh ur, tekoče na IS pristnih rubinih, s kazalom za sekunde, izvrstno na sekunde vrejene, 21 gld. — idaj le 7 gld. Okviiji so iz najfinejšega nikelnovega srebrnega ali zlatega double, gravirani, pet let poroStvo.
36SO remontvarnlh ur
iz pristnega zlatega double, brez ključa se navijajo, z natanko vrejenim nikelnovim uriščem, na svetu pripoznana najboljša i najcenejša ura, poprej 24gld. xdijle8gld. 50kr.
1400 pristnih remontvarnlh ur iz pristnega i5lotnega punciranega srebra, navija se brez ključa, s kazalno pripravo in pristnim privilegijem, nike-lovo urišč« na minute urejeno, neverjetno, še nikoli kaj tacega, nizka cena, poprej 3o gld. idaj le 14 gld., in se pri vsej nizkej ceni vsakej uri pridi še krasna zlata verižica zastonj.
Naročila po pošti, ali po brzojavu, katera se izvršujejo po poštnem povzetji ali poprej poslanem denarji, se imajo glasiti:	3—3
8CHAPIRER.
Glavno saleiliče patentnih fabrfiklh nr 1 nihali.
DUNAJ, III. fiehiflamtagas se SO
yimmmmmmmmmmmmmmmmrn
Zahvala.
Cerkveno oskrbništvo sv. Ivana izreka: v. č g. dr. Šesta
za voditeljstvo procesije, slav. vtteranskemu društvu in
fodbi, da se je vdeležila procesije, vrlim p^vom za iz-orno petje, posebno pa slavnej pevkinji gospodiČini Meatre za njeno umetno petje pri sv. maši najtoplejšo zahvalo.
Sv. Ivan 26. junija 1883.
Cerkveno eikrbalitvo >v Ivana v Verdeli.
MM
sa i
^^^^	P«fnoTlJ«no 1191.	—|Q|
3 Albert Samassa
c. kr. dvorni zvonar
fabrikant strojev in gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zyono\i z upravo.
Vsake porte gasilnice izvrstne sestave za občine, /a gasilna društva v mestih in na krm tih. Hidrofori vozovi za vodo. vrtno Škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki
zoper požare. Crkveni svečniki In druge priprave iz brona.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, /.a podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz ko-nopnine in gumija itd. — po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke.	12-6
vaneg
tnopnl Občin
Posrečeni osobni
Pobeg v Ameriko
je kriv, da se po dražbi prodado vsi izdelki Var-gaerske fabrike, ki izdeluje turške tirače; zato se za skoraj ne imena vredno vs<>to za
le gld. 3.75
12 turških ilrač; pravim
Dvanajst tirač
pošlje za le gld. 3.75, dokler bo kaj zaloge. Vsak kos teh tlrač je posebe zložen, previden z rudečimi obrobi in resami in pripravljen za ribaiaje. Ako se pomisli, da je samo delo morda uže toliko stalo, kolikor se računi za vse tirače skupaj, gotovo si naroči vsaka dobra gospodinja, vsak skrben gospodar lake tirače, ki se pošiljajo za gotovi denar, ali pa po povzelji.
Prav nagla naročila so priporočajo zarad velikanske razprodaje.
Pismena ali telegrafična naročila naj se pošiljajo pod naslovom : Fabrlks-Depositeur fllr tflrkische Handtiicher
anonsnej ekspediciji
MORIZ STERN
Dunaj, Wollzeile 22. 3-3
Kraljica vsih lekov.
Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstrijsko - ogerskem, ampak tudi na inostranskem.
Jako po ceni, je znak dobro, delnosti in pomoči v človeškem trpljenju in senahnia v kajŽici ubožca« kakor tudi v palači velikega bogatina.
Spremljevana po prlporočbah najuČenejših zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov.
Kraljica V9eh lekov je Franz'sehe Esseaz, napravljena po Gabrielu Pioooll-u, lekarni?,urju v Ljubljani, kateremu se pošiljajo naročbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju.
Gosp. G. Piccoli, lekarničar v Ljubljani.
Podpisani spričuje čisto resnico, da je tinktura Franz'sehe Essenz spoštovanega gosp. Piccoli-a. lekar-ničarja v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bliŽnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga
Erosil, naj mu proriakako steklenico te čudodelne esence, atero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine.
Fianona 3. oktobra 18e2.
Anton Wlassich. župnik-kanonik.
UŽe mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sehe Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi
£ rednost, da prouzročuje obilna izpraznonja brez da bi aj dražila črevesje.
Trst v oktobru 1882.
Zalega v Trata v lekarnah: Foraboschi (Corso), Leitenburg (Piazza S. Giovanni in Giardino pubblico), Prendini (Palazzo Modello).
20—7	Dr, Pardo, praktični zdravnik.
Lastnik, dru&tvo »EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIČ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu