Št. 95. Trotj v nedeljo 6. aprila 1913. Ta£aj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN iti« «b njđfcijar; in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ot 9. zjutraj. f%s4;nl?ne Iter. se prodajajo po 3 nvč. stot.) v mnogih ir;. *.icariiah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju. £t. Petra, ?ct-r.ojai, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajilov-Dornber^u itd. Zastarele žteT. po 5 nvč. (10 stot.) ;>*i_A8l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širok OS ti 1 iMone. ČELNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. min. ..'nrfcnice, zahvale, poslanice, oplazi denarnih zavodov po st. mm. Zu oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v~aka »tvialjna vrsta. K 2. Mali oglasi po stot. beseda, naj-i pa40 8tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Sd£flo&ti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti-PlaČljivo in tožijivo v Trstu. n m—jj^^ai————— i Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je meč!" NAROČNINA ZNAŠA X» celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 me.-ece O K ; n» n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ItroiBlBt u B«4a!)ik* IzdanJ« „EBISOSTI ' itftHl »• eelo lato Kron 5*2.. u p*l UU Krta HO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredaidtvo usta. Nefranko-vana pisma se ne sprsjemajo in rokopisi se oe vraiajo. Naročnino, oglase in reklamacije j« pošiljati na »pravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgi« Galattl 2e (Naredni dta) Izdajatelj ia odg.verni urednikŠTEf AN GOBLNA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „t_dinonte, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta, ulica Giorgio Galatti štev. 20. FoStne-hranllnltnl račun Jtev. 841-652. TELEFON Si 11-57. Politično društvo „Edinost" sklicuje HOD VOLILCEV za mesto in okolico ki 6e bo vršil danes, dne 6. t. m., ob 9 in pol dop, v gledališki dvorani „Narodnega doma" v Trsta. DNEVNI RED: Občinske volitve. Narodni volllcl iz mesta in okolice i Udeležite se tega shoda v čim najobllnejšem številu! Ob obletnici komisarijata ns Hrvatskem. Pravkar je poteklo leto, kar je bil na Hrvatskem uveden komisarijat, kar |e mesto bana kraljevine Hrvaiske, Slavonije in Dalmacije zavzel kraljevi komisar, oni Slavko pl. Čuvaj, ki ga danes prokliuja kot.največjega škodljivca hrvatsko-srbskega naroda v troedint kraljevini vse, kar le še misli in čuti količkaj pošteno ia pravično. Doba Cu-v^jevega komisarijata na Hrvatskem je doba križevega pota našega bratskega naroda onstran Kolpe in Sotle in le previdnosti in pametnemu preudarku voditeljev naroda se je zahvaliti, da ci prišlo do takih grozovitosti, kakor so se godile za časo banovanja bana kletega spomin?, Khuena-Hedervaryja I Nerazumljiva so pota politike avstro-ogrske monarhije napram nam Jugoslovanom, nerazumljiva tembolj, ker bi imela avstrijska monarhija pač dovol) povoda, da bi krenila v tej politiki na druga pota, če heče dobro monarhiji. Toda zastonj je pričakovati, da bi se na Dunaju in v Budimpešti odprte oči onim mogotcem, ki vodijo našo državno ladjo v gotovo pogubo, kajti vsa njihova dela kažejo, da hočejo bič, s kate-rhn so cbsedaj udrihali, zlasti pa po Hrvatih in Srbih v kraljevini, le še zamealti s Škorpijoni. Pri tem pa ne pomislijo prav nič, da s takim ravnanjem nikakor ne vzgajajo v teptanlh narodih one ljubezni do države, ki je tako potrebna za ajen uspešen razvoj, pač pa da mora tako neopravičljivo, naravnost tiransko zatiranje naroda, ki Je stoletja krvavel na straži za to skupnost, zatreti v nJem vse, kar bi ga še moglo vezati na to skupnost. * Toliko in tolikokrat se je že pisalo in govorilo v Javnosti, da so šteti dnevi Cu-vajevega komisarstva, da se v najkrajšem času zopet uvedejo na Hrvatskem ustavne razmere, da se zopet skliče zemaljski sabor itd.; toda vse te vesti so bile neresnične; v Budimpešti zavzema mesto ministrskega predsednika še vedno oni dr. Lukacs, ki ga lahko imenujejo Hrvat|e ia Srbi svojega največjega sovražnika, in njegova kreatura Čuvaj komisari slej ko prej neomejeno po Hrvatskem v zasmeh vsej pravici in v neizmerno škodo hrvatski kraljevini in hrvatsko-srbskemu narodu. Človeku, ki ne pozna turških razmer, vtedajočih tostran Save, je stvar naravnost neumljiva in veliki zunanji svet se nič manj ne Čudi našim avstro-ogrskim vladam, kakor se Jim Čudimo mi sami, da se s tako vnemo zavzemajo za vse drugo, samo ne za blagostanje narodov, katerim vladajo in od katerih Je v veliki meri, ako ne že skoraj izključno, o d v i s b a bodočnost vse države. Razumljiva postaja stvar vsaj nekoliko le onemu, ki ve, da si |e ogrska vlada — marsikaterikrat celo s sredstvi, ki se v zasebnem življenju ne smatrajo za posebno častne i a poštene — znala pridobiti za svoje namene kreatur, ki so pripravljene storiti tudi najogabnejše čine, samo da se izvršuje volja Lukacseva in njegove vlade. Tako je tudi možno, da so se tedaj, ko |e ve3 kulturni svet ogorčeno obsojal divjanje Cusajevo na Hrvatskem, ko Je vse pričakovalo, da se končno vendarle odpravijo nezakonitosti, pod katerimi že toliko časa Ječi hrvatsko-srbski narod na Hrvatskem — našli petollzci Lukacsevl in Cuvajevi, katerim je Čuvaje? komisarijat na Hrvatskem nekaj naravnost idealnega, ki povzdigujejo do nebes „blagodejno delovanje* komisarja in ki so sestavili, podpisali in odposlali ministrskemu predsedniku Lukacsu spomenico, v kateri prosijo, naj se ne odpravi komisarijat!! Pred nekaterimi dnevi Je bila priebčena ta spomenica v graški „Tagesposti", kajti hrvatski listi bi je ne smeli priobčiti, ker bi bili zaplenjeni. Da vidijo naši čitatelji, kako daleč more zaiti podlost Cuvajevih in Lu-kacsevlh kreatur, da vidijo, kaki ljudje žele priti na Hrvatskem na krmilo, da bi Jim bila izročena usoda naroda, naj priobčimo v celoti to spomenico, ki se je sramujejo celo njeni sestavljači sami tako zelo, da se niso upali na dan ž njo. Spomenica pravi: „Na Hrvatskem Je pred vsemi potreben ban, ki je, kakor Khuen-Hedervary, mol velikega znanja, državniške sposobnosti, trdne volje in železne roke, kakor Je to tudi slučaj pri njegovem vrednem in mu podobnem nasledniku na Hrvatskem, Slavku pl. Čuvaju. Naše vdano mnen|e o rešitvi hrvatske krize se da združiti v sledečih točkah: 1. Kraljevi komisarijat bi moral v svoji prvotni strogosti ostati Še najmanj pet mesecev ia v tem času ne bi Ča-sopisje smelo pisati niti besedice o domači politiki. 2. Skupna vlada v Budimpešti bi morala v tem času odločno in ponovno izjaviti, da ne pride hrvatsko-srbska koalicija do vlade. Proti pristašem koalicije bi morala vlada v Budimpešti kakor tudi hrvatska vlada voditi brezobziren boj PODLISTEK. AKTA Zgodovinski roman iz Neronovib časov, Spisal Aleksander Dumus. — Prevel F. P. Med vsemi vojskovodji, prefekti in pre-torji, ki so bili udanl novemu cesarju, Je ostal edini zvest Virginij, ne, kakor 2e omenjeno, iz ljubezni do Nerona, temveč, ker je smatral Vindeksa za tujca in ker Je poznal Gilbov neodločni in omahljivi značaj. Bal se je, da bo Rim kljub svoji nesreči še bolj trpel, če pride do izpremerabe na prestolu. Zato se je s svojimi legijami postavil nasproti Galcem, da bi rešil cesarstvo sramote, da bi je vladal bivši vojskovodja. Galski stotniki so držali svojo prisego; na čelu armad iz treh najplemenitejših in Halmogočnejilh rodov Galije, Sekvancev, EMuvaacev in Arveraov so se priključili Vindeksu. Virgteij pa je zbral okoli sebe germanske legije, belgijsko pomožno vojsko in batavske konjike. Ti dve vojski sta si korakali naproti, dokler ai stal Viadeks pred VesoacJJem, kjer se je tedaj mudil Galba. Gm so bile priprave za obleganje dovršene, je že priapel Viadeks s svoio vojsko. Galci so korakali proti Rimljanom, ki so jik pričakovali; zazrši j?h, so se postavili v bojno vrsto. V tem trenutku se je po naročilu Vtedeksovem pojavil glasnik in je Šel na vseh poljih in z vsemi sredstvi, ki so jima na razpolago. 3. Med uradniki bi se moralo pomesti z železno metlo, ker Je velik del njih okužen po duhu koalicije. Pri vladi bi se moralo ustanoviti mesto deželnega uradniškega nadzornika. Nadzornik bi imel dolžnost, da poizve za nezanesljive uradnike in brezobzirno postopa proti nJim. 4. Za sekdjskega načelnika za notranje stvari bi morala biti imenovana popularna unionistična oseba. (Mišljen je tu zemunskl odvetnik dr. Nikolić-Zerrunski, kateremu Je Čuvaj za sestavo in izročitev spomenice obljubil mesto po d-b a n a). 5. Skupna vlada v Budimpešti bi morala odpraviti železničarsko pragmatiko in četudi naredbenim potom. Vendar pa uvi-aevamo, da se to ne more zgoditi čez noč. t 6. Unionistična stranka (Tomašičeva istraaka) bi morala sprejeti v svoj program tndi rešitev agrarnega vprašanja, ker bi se i s tem odvrnilo kmetsko prebivalstvo od koalicije. 7. S tem bi pridobili unionisti tudi kmetsko stranko (Radićevo stranko), ki razpolaga z izbornim! agitatorji. To bi pome-njalo za unioniste prirastek 7 do 10 mandatov. 8. Unionisti bi morali stopiti v ozko zvezo s kako srbsko stranko (srbskimi radi-kalci), ki bi bili, kakor vemo, za neke osebne koncesije pripravljeni na3 podpirati. 9. Koalicijo in stranko prava bi bilo treba razdvojiti, kar bi se tem lažje posrečilo z doslednim izigravanjem druge proti drugi, ker Je bil del stranke prava (mišljeni so bivši Frankovi pristaši) že fz prvega začetka proti koaliciji in paktu ž njo. 10. SkupHa vlada v Budimpešti bi morala dati hrvatski na razpolago večjo svoto, ki jo je treba natančneje določiti, da se morejo izvesti volitve, ker se na Hrvatskem vse doseže z denarjem. 11. Volitve bi se morale izvesti z vso strogostjo in vso brezobzirnostjo. V ta namen bi se morale dovoliti hrvatski vladi velike in mnogoštevilne vojaške azistence. 12. Pred volitvami bi morali zapreti vse koalicijske agitatorje in »korteše\ Delovanjeopozidjo-nalnih kandidatov bi se moralo nadzorovati z največjo strogostjo inkandidatje sami bi se morali ob prvi priliki aretirati, iz volilnega o kraja i z gn a ti ali zapreti. 13. Za predsednike volilnih komisij bi se morali določiti zanesljivi in energični uradniki. 14. Kot unionistični kandidatje bi se morali poleg zanesljivih starih nastaviti tudi zaupanja vredni uradniki in mladi ljudje, ki imajo ambidjo. 15. Volitve se morajo razpisati nemudoma, ob popolnoma nepričakovanem času in izvesti v najkrajši dobi, da bi koalicija in ostala opozicija ne imela časa za razvitje agitacije. naproti Virgiaiju. Čez četrt ure sta se podala oba vojskovodji s svojo telesno stražo v šotor, ki so ga postavili v sredini med obema vojskoma. Vindeks in Virginij sta se hotela pogajati, da-li bi ne bilo mogoče zabraniti krvopreiitja. Nihče ni bil navzoč pri tem pogovoru, toda zgodovinarji menijo, da Je Vindeks razvijal Virginiju svoje politične nazore. Baje mu je izjavil, da ne dela za-se, temveč za Galbo, in ga tudi prepričal, da bo ta upor domovini le koristil. Vsekakor se je Vindeks prej sporazumel z onim, s katerim se je hotel vojskovati. Oba poveljnika sta se ločila, da se kmalu nato zopet združita in na čelu svojih armad skupno korakala proti Rimu; naenkrat je nastalo na desnem krilu vo|ske veliko vpitje. Oddelek, sestoječ iz kakih sto mož, je bil zapustil VesonciJ, da bi se priključil Galcem. Kresi! je v stran, da bi jih prej dohitel; Virginijevi vojaki so smatrali to za napad, in sledeč svojemu prvemu nagonu, so se postavili oddelku v bran. To je bil vzrok vpitja, ki sta ga čula oba poveljnika. Tako) sta oba odhitela k svojima vojskama ia sta rotila vojake, saj mirujejo, toda njiju prošnje so se poizgu-bile v bojnih klicih Galcev, ki so si usta pokrivali s ščiti. Njiju kretnje so smatrali za izpodbujanje; med velikansko množico Je nastala straš&a zmešnjava. Nudili so se prizori, kako so se vojaki brez povelja ia izvtn bojne vrste napadali med seboj kakor tigri ia levi v cirkusu, sladeč edbo nagonu uničevanja in rszneti od stoletnega sovraštva, ki ga gojijo usužsjeni narodi proti 16. V volilnih okrajih, ki so zagotovljeni unionistom, se mora volitev izvesti prvi vo-Hln/ dan, da more uspeh unionistov deprimiraj oče vplivati na pristaše koalicije. 17. Za vrhovnega voditelja volitev bi se moral imenovati energični in spretni podžupan G juro Horvat, ki se je dosedaj vedno odlikoval pri vseh volitvah (Horvata, ki je bil zagrizen Khuenovec is Je znan po svojih »čistih" volitvah, imenujejo v Slavoniji — Gjuka paša!) 18. Volitve bi moral izvesti kraljevi fro-misar pl. Čuvaj !n sicer kot komisar. V veljavi mora ostati medtem preventivna cenzura in ostale po njem uvedene odredbe." Spomenica očita nadalje hrvatskemu ministru Josipovidu, da s svojimi napadi na Čuvaja ovira njegovo „blagodejno* delovanje. Zaključuje pa z besedami: »Eksce-lenca! Napisali smo tu s voje najbolje prepričanje in Vas prosimo, da sprejmete naše najponižnejše predloge. VaSi Ekscelenci vdani služabniki.4* Potem slade podpisi. Podobno spomenica cirkulira tudi med uradništvom po Slavoniji, ne da bi za to kaj vedel podban dr. Uakelhauser, in uradnike silijo, da podpisujejo to spomenico kot „neodvisni* volild. Ker je pa med uradništvom le še poštenjakov, je tako priš Ia vsa stvar na dan. Umljivo je, da je ta spomenica pobudila na Hrvatskem velikansko ogorčenje In danes se Je sramujejo celo oni sami, ki so Jo podpirali. Dr. Tomašič noče nič vedeti zanjo in jo tudi obsoja. Naj pa že Je stvar kakršnakoli, vsekakor kaže Jasno, da tisti, ki bi morali sami skrbeti za to, da bi se vendar končno obrnilo na Hrvatskem na bolje, le še skušajo, kako bi poslabšali stvar, kako bi narod le še bolj razburili in razdra-žill, samo da bi morda vendar Izbruhnil na dan dolgo pritajevani gnjev In da bi petem mogli z bajoneti in krogljami po narodu. Tako vzgajajo pri nas vlade narode v ljubezni do skupne domovine, * ljubezni dodržave! Marsikaj nam sili v pero, teda molk Je bolji nego beseda, vsaj v sedan|lh časih; zato pa tudi pravimo samo: Glejte, kaj delate, kajti odgovornost za posledice, ki ne bodo dobre, zadene vas! _ Štrajki na Reki, (Dopis). Živimo v dobi vojne, draginje, lakote In — Štrajkov. Človek bi mislil, da vsaj v taki kritični dobi, ko ni dobiti denarja, zaslužka, živeža, bo človek gledal na to, da si kaj zasluži. Ali ne ! Kaprica mora biti. Vse Je elektrizlrano, vse Je razburjeno, nikomur nista več mari blagostanje in mir! Vsakdo hoče, da se reŠpektirajo njegove — kaprice. Nekateri koraki so opravičljivi, ampak vsi ne, vsa| v tej dobi ne. Gotovo simpatizira vsakdo z ubogim delavcem, ko upravičeno seza po zadnjem orožju, da si olajša svoj obstanek, da dobi svoje pravo; obžalovati pa je, če dere črez drn in strn za izvest-nimi kolovodji v — pogubo. V takem slučaju je umestna svarilna beseda, četudi, žal, navadno nič ne zalega. svojim usužnjevalcem in zmagovalci napram premagancem. Po dveh urah so izgubili Gald v tem boju dvajsettisoč mož, a germanske in batavske legije šestnajsttisoč. Slednjič so se Galci umaknili, kajti nastala Je že tema. Na prostoru, kjer so se imeli naslednjega jutra zbirati germanski vojaki, se Je nahajal le še šotor, v katerem so našli truplo Vindeksovo, ki se je usmrtil z lastnim mečem, videč, da so se mu izjalovile najlepše nade na zopetno pridobitev svobode. Tudi dogodki na Španskem niso bili nič kaj ugodni za novega cesarja. Oddelek koujikov, ki se Je bil uprl, Je obžaloval, da Je prelomil svojo prisego zvestobe; hotel je zapustiti Galbo in se Je le z veliko težavo dal prepričali, da Je še nadalje ostal pokoren njegovemu poveljstvu Istega dne, ko si Je Vindeks z mečem vzel življenje, bi bil Galba na poti v kopelj kmalu umorjen od sužnjev, U Jih je bil dobil od nekega Ne-ronovega osvobojenca. BJ1 Je še ves razburjen vsled dvojne nevarnosti, kateri Je komaj ušel, ko je izvedel, da so bili Galci poražcai ia da si je Vindeks vzel življenje. Oalba je menil, da )e vse izgubljeno; mesto da bi pogumno kljuboval usodi, se je umaknil v trdnjavo Klunijo, ki Jo Je še bolj utrdil. Toda kmalu zatem so ga znamenja, ki so se mu zdela srečna in nevarljiva, zopet osrčila. Pri zidanju novih utrdb je izkopal neki vojak dragocen, starodaven prsta* z biserom, * katerega je bila vdelana podobi bcg!r.je zmag. T^ srečna okolsost mu je zopet povrnila orejšnje mirno spanje. Nekoč se mu je sanjalo, da gleda mali kip boginje Fortune, ki ga je posebno častil v svojem dvorcu v Fondih in ki mu je vsak mesec posvečal žrtev in vsako leto nočno stražo. Zdelo se Je, kakor da odpira njegova vrata, da pričakuje na pragu, rekoč, da Je trudna in da bo sledila drugemu, Če Ji Galba ne dovoli vstopa. Vstal je še ves pod vtiskom te srečne prikazni; sporočili so mu, da se Je pri Dertosi, mestu ležečem ob Hiberu, ukrcala ladja, naložena z orožjem, toda brez potnikov, brez mornarjev in brez krmarja; odslej je smatral svojo stvar za pravično in vsled tega za pridobljeno, kajti |asno je bilo, da so ji bili bogovi naklonjeni. * * Kar se tiče Nerona, ni pripisoval neugodnim vestem posebne važnosti. Celo razveselile so ga, kajti meail je, da bo lahko pod pretvezo vojnega prava zahteval novih davkov. Zadostovalo mu jet da je poslal senatu Vindeksov poziv k uporu in zahteval maščevanje nad človekom, ki se je drznil imenovati ga slabega igralca na kitaro. Na večer je poklical k sebi najuglednejše meščaae. Ti so urao prihiteli k zborovanju, meneč, da se bo vršilo posvetovanje o najnovejših dogodkih ; toda Neron jim je najprej ookazal najnovejša hidravličaa godala 'in jim je govoril na dolgo in široko o uji-jhovi uporabi in prednostih. Upor v Galiji Je •odpravil z opazko, da da vse te instru-imeite prisesti v gledališke, če ga pri tem ne b j oviral Vtadeks. 1 (IMe.) Na Reki Je draginja že tako neznosna, da Človek komaj izhaja — mnogo težje, nego v Trstu ali na Dunaju! Zdaj pa, ko Je sezona in Je vse polno delavcev radi gradbe ladij v „Danubius", Je draginja res grozna. In v taki dobi imamo štrajk za štrajkom. Najprej smo ga imeli v tvornici torpedov radi surovega ravnanja inženerja proti delavcem; stvar se je sicer poravnala, ali delavci so imeli veliko škodo. Nato je izbruhnil štrajk v ladjedelnici „Danubiuskjer ravno gradijo četrti naš dreadnought in končujejo dela na dveh novih križarkah, spuščenih pred kratkim v morje. Ta štrajk |e nastal radi delovodje Zadarichia, ki baje prekruto ravna. V začetku je delavce vodstvo ladjedelnice izprlo; zdaj pa, ko Jih vodstvo vabi in kliče, pa oni nočejo, dokler se ne odpusti delovodju Za-darichia. Jaz sem govoril z nekaterimi štrajku-jočimi, oziroma izprtimi delavci, in ti so rekli, da ta šlrajk ni popolnoma opravičen. Zadarichia, ki Je domačin, „Humano", da ni tako črn, kakor ga slikajo. Hotel Je samo z nekaterimi delavci cenejše napraviti neko akordno delo, česar druga stranka ni dopuščala. Odtod ves gnjev proti njemu. Ker pa v takem slučaju mora biti solidarnost, so solidarni tudi tisti, ki so bili za Zadarichia. Solidarno so nastopili, solidarno štrajkajo, solidarno trpe pomanjkanje, da |im hirajo družine. Podpirati 1500 šlrajkujočih, tega ne more tako hitro kaka blagajna. Štrajk traja dalje. Morda bo Zadarichia odpuščen. Ali je pa ta uspeh vreden žrtve tolikih tisoče? ? I Upravo ladjedelnice pa je tudi obsojati najstrožje, ko se kaprlcira radi enega človeka, da Je radi nJega zaustavljeno vse delo in morda ne bo dogotovljeno o pravem času. Tretji štrajk Je štrajk v kovinski livarni na MartinŠčici pri Reki. Ta štrajk je opravičen. Ravnateljstvo je namreč napravilo nov urnik, po katerem naj bi delali delavci 1 uro več, nego prej — skupno 11 ur. V ponedeljek je šla deputacija delavce? k ravnatelju Roshardu, Belgijcu, in ga Je naprosila, da naj odstavi novi urnik, po katerem bi morali delati 1 uro več. Ravnatelj jim je obljubil odgovor za popoldne, a ni ga dal, kar je pač obsojanja vredno. Ker je bila stvar taka, so delavci sklenili, da stopijo v štrajk ; 335 delavcev ni prišlo v torek na1 delo. Predložili so memorandum, v katerem zahtevajo, ne 11, kakor hoče ravnateljstvo, in tudi ne 10 ur, kakor Je bilo dozdaj, ampak le 9 delavnih ur, kakor je uvedeno po vsem civiliziranem svetu. Uprava preti, da pokliče belgijske delavce, ampak nobeden ne veruje tega, ker dobro vedo, da nikdo ne bo tako neumen, da bi šel delat 11 ur na dan. Tako neumen utegne biti samo kak železničar, ker tem je železnica tako ustro-jila kožo, da niso za nobeno drugo rabo več, nego za železnico. Tu se bo moralo ravnateljstvo bržkone udati. Četrti štrajk, oziroma aktivni III. štrajk, je pa štrajk „štivadorjev*. To so nekake družine, ki prevzemajo nakladanje in razkladanje parobrodov v luki, kakor jo imate tudi v Trstu. Te družine najemljejo tudi delavce proti plačilu. Ti delavci pa so se začeli v zadnjem času puntati in zahtevajo, da naj imajo tudi oni kaj od dobička, in ne samo čiste plače. Ali „štivadorl" nočejo nič slišati na to stran. Radi tega Je prišlo pred kavarno „Evropa* do hudega spopada med delavci in štivadori, iz katerega sta odnesli obe stranki krvavih ran, da Je bila vsa pot oškropljena od sveže krvi. Ker se „štivadori" bojijo, da dobijo od delavcev zopet kako porcijo bunk, oz. kako fino rezilo pod rebra, si ne u Dajo v luko, delavci pa si ravno tako ne upajo iti v luko. Radi tega počiva vse delo v luki. Tako, hvala Bogu, vse pohajkuje. Naši sinovi in družinski očetje si tam doli na na mejah, grizejo nohte in mi lepo pohajkuj emo. __P. Za občinske volitve. Prvi volilski shod. Danes ob 9 in pol dopoldne se vrši prvi volilski shod za letošnje občinske volitve. Reklamacijska doba se bliža svojemu koncu, treba Je že nekake zaključevati račun reklamacijskega postopanja, ki nam more že vsaj v glavnih obrisih pokazati naše število in našo moč. Kar še ni storjenega v tem pogledu, se lahko še stori in tudi mora storiti. Zato bo tudi današnji shod nekak strankami 7 Trstu o no mesto, ki nam gre po j a v t r i J s k i h razmer, ta preci'o» spo- našem pravem številu in naši resnični moči. Današnji shod nam poda vsestranska navodila za naše nadaljnje delo. zato pa tudi trdno pričakujemo, da se udeleži shoda vse naše volilstvo, zlasti pa vsi oni, ki se zavedajo, da ne store Že vse svoje dolžnosti s tem, da oddajo na dan volitev svoj glas za narodne kandidate, temveč da so le tedaj zadostili svoji dolžnosti kot občinarji in Slovenci, če so po svojih močeh pripomogli do tega, da zadnji slovenski volilec izvrši svojo volilno pravico in dolžnost. Današnji shod bodi znamenje, da bodo tudi letošnje občinske volitve pomenile za nas tržaške Slovence zopet korak naprej v našem razvoja! Shol na Greti. Politično društvo .Edinost" daoes popoldne ob 4 shod za Greto in okolico. Shod se hiši znanega narodnjaka gosp F u r 1 a n a na Oreti št. 380. Narodni volile! na Greti! Politično društvo vam daje priliko, da izrazite na tem polniti v smislu, da se obenem tudi za Avstro-Ogrsko pod evropsko garancijo ustvarijo zakoni, po katerih bodo Slovaki, Srbi, Hrvatje in Romuni uživali enako varstvo in enake pravice kakor Madjari — potem Čehi, Slovenci in Hrvatje v Avstriji enake pravice v jezikovnem pogledu kakor Nemci! Tako bi se utegnilo zgoditi, da to čudno gospodarstvo v Avstriji, „ vsled katerega so češke manjšine na Češkem, Mo-ravskem, v Šleziji in na Nlžje-Avstrijskem (in Slovenci na Koroškem in Štajerskem) oropane vseh pravic — da to iamozno gospodstvo preneha vsled evropskega sklepa! In na vsem tem se bomo morati zahvaliti — Arnavtom 1!" Ali ni to čuden položaj, v katerega je sklicuje za prišla naša diplomacija vsled svo|e pregoreče v o 1 i 1 c e v j brige za Arnavte ? f Kaj naj stori, n. pr., če bi na londonskem kongresu res stavili tak-le predlog, ki bi stavil avstro-ogrsko upravo pod evropsko kontrolo?! Od strani Italije so sicer že navajeni na tako umešavanje v naše notranje stvari tukaJŠn|im Italijanom bo vršil v i Aleksandra1 shodu svoje želje in zahteve glede na našo v priiog, da se jim zdi to povsem v skladu občinsko upravo, daje vam priliko, da se s pravili iaternacijonalnega razmerja med natančno poučite, kaj vam je treba storiti, državami 1 AH da bi n. pr. tudi Rusija da si zagotovite svojo pravico sodelovanja ; smela stavljati zahteve v varstvo avstrijskih pri občinski upravi, da se poučite o svojih j Slovanov — to bi bilo vendar nekaj groz-pravicah in dolžnostih, ki Jih imate kot vo-inega, nedopustnega, ker bi se dotikalo lllci v občini tržaški. Prepričani smo, da bo i suverenosti naše države I! In vendar bi bila vaša mnogoštevilna udeležba na shodu naj- • stvar sapramentarsko čudno zasukana. Kajti, boljši dokaz vaše narodne zavednosti in kraj vsega respekta pred visoko kulturo in zato tudi pričakujemo, da se udeležite shoda gospodarsko potenco Albancev, bi bilo v takem številu, da bo rodni stvari na Greti! Volilski sestanki v mestu. Sestanek volilcev I. mestnega okraja, se bo vršil v torek, dne 8. zvečer v „Konsumnem društvu" zaretto vecchio Št. 31. Sestanek volilcev III. mestnega okraja se bo vršil v ponedeljek v čast vam in na-(vendar malce drzno, ako bi avstrijski državniki hoteli trditi, da se n. pr. češki narod ne more meriti z — Arnavti s svojo kulturno višino in svojim gospodarskem snovanjem, in da si torej ni zaslužil tistega t m., ob 8 varstva in tistih pravic za svoje manjšine, v ulici Laz- kakor jih hoče ta naša diplomacija staviti ! pod evropsko garancijo — Arnavtom v prilog 1! Stvar res ni brez komike: Avstrijski 7. aprila ob 8 in pol v prostorih „Pod- diplomatje hočejo stavljati Crnogoro in Srbijo pornega društva« v ulici Torre bianca 41. Pod evropsko kontrolo, tu pa vam prihaja Reklamacijska doba se kmalu zaključi in ve- '8ta E™opa, w opozarja te naše modrece, liko volilcev tega volilnega okraja se do da *> pravzaprav oni tisti, ki bi trebali danes še ni prepričalo, ali so vpisani ali ne, evropske kontrole!! tako, da je nevarnost, da zamude rok za' xv situacije nas dovede še ta naša reklamacijo in s tem izgube svojo volilno goreča ljubezen do — Arnavtov ? 1! pravico. Novo delo za avstrijsko vlado. — __ 1M . . „ , Znani Fajk bej Konica, ki |e pri tržaškem Volilski sestanki v okolici. ! albanskem kongresu svoje srborite zboro- Za Frdenič inSovraniščese valce zamogel komaj in komaj toliko ukro-vrši sestanek tamošnjih volilcev v pone- .titi, da mu ni bilo treba kot predsedniku deljek dne 7. t. m. ob 8 30 zvečer v gostilni! pozvati policije na pomoč, se je mudil te „pri Živcu". .dni po agitaci|skih poslih na Dunaju, kjer V .Gospodarskem d r u S t v u* 1 le ^dl obiskal prijateljico „N. Fr. Presse". na Frdeniču pa se vrši volilni sestanek D}*!£mri s ARTURO M0DRICKY Pradajalaloa naauf. blaga Ia drabalh predmettv Trst, nI. Belvedere 32. Šivane odeje od K 640 do 18-—, volnene K 3-— do 20*—, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šerpe. Izdelano perilo. — Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratniki, zapestnice, dežniki itd. Velikanska izbera. Fratelli Hauber Trst, ull^a Carduccl 14 (ex Torronte) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. Odprla se je nova slovcn. trgovina olja, kisa in mila TBST • ulica Ginlia štev. 72-74 - TRST (nasproti Dreherjevi pivovarni) Cene zmerne. — Postrežba na dom. Priporoča ae udani A. FURLAN. JOSIP STRUCKEL Trst, vogal uL Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovlj enega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah. 100 — Skupa| K 29.535 60 Ostanek K 51.939*32 se pa pridene rezervnemu zakladu, ako občni zbor potrdi predlagano razdelitev dobička. Vsi rezervni zakladi bi znašali K 639 04011. Pomladanske novosti za ženske in moške obleke in vse v to stroko spadajoče se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št. 3?. Vestna, točna postrežba. □ a Zahtevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - Velika zaloga in obsežna izber železnine trst ulica Giostsč Csrdueei itev. 26 K^btp vir za nabava: vseh vrst in stslav po^eddskiii Hrojtv in orodfa Žične mreže, žke za vinograde in ograje Stavfeinsks ear©if@, sesslk«, ssmekstnke orcđje ^eSevlnasia Ittoifltesns emtflrana Iz alfMtfn&ja Itedilna ognpSSa in opreme zanfg v Železno pohištvo Pristno brnsko sukno 1 odreiek 10 kroa 1 odretek 15 kros 1 odreže k 17 kroa 1 odreže k 20 kros pomladna in poletna sezona 1913. Odreiek 3*10 m dolg * 1 odrezek 7 kw>* za kompl. moško obi. (suknja, telovnik, hiače) + + + samo + + + Odrezek za črno Balonsko obleko 20 K kakor tud» blago za povrSnike, turistovake lodne, svil. kamgarne, blago za damske obleke itd. poSilja po tovarniških tenab kot reelia in solidna, najbolje znana tovar.:i3ka zaloga sukna Siegel - Imliof - Brno (Hiramo) Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, če naroču ejo Bukna narivnont pri tvidki Slegel - Imhof na tovarni?. :eni mestu so znatne. Stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih nar .čil v popolnoma svežem blagu. Suhe, lepo strugane bukove in jelove palice (držaje) za metle razpošiljata po nizki ceni od postaje Rakek Priprave za kletarstvo orodja in pr za reksdske vseh strok od najceneje te ntjffeeie izvršbe. 9 Dane pri Rakeku — Kranjsko. Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) b podružnico v ul. Far neto 6. Telefon 16 64 a. Trikrat na dan svež kruh. Velika izber slaščic, biškotor, mandorlata in. mostarde. — VELIKA ZALOGA domačih in - inozemskih vin is likerjev. - Esa Fraitc Piree Trst, ulica deli' Industria št. 3 . uljudno priporoča cenjenemu občinstvu svojo 1ar PEKARNO Večkrat na daa svež kruh. Zaloga moke vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaščice in raznovrstni biškoti. Postrežba tudi na dom. Velik« zalog« dvokoles le šivalnih atrojav, iraaaftnov, orkastraotv pri B&tjel-U, Ctorloa, Stolna mlloa It. 2 In ■shanlčna ielavnloa. — Prodaja na •tarok«. Canlkl franko. Velika zalaga vsakovrstnih strojev rabljenih po oenU iota. m hi ptfiis Tovarna kCTStgov in potnih torfc v ▼aeh velikostih lm popravila po Inisklh oemah — PoiUJatve na strani. Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8. Olajšati bolečine ter preprečiti vnetje In onečišćenje ran se more samo z antiseptično učinkujočlm obvezilom. THYMOMEL SCHILLAE iz lekarne B. Fragnerja- Večina leksren ga ima vedno v zaogi. Besedna znamka zavarovana. Ublažnje kašelj, ga manjša, ocLstraDjnje katar, pospešuje spuščanje glena ter po-težkoče pri dihanju. 1 steklenica K 2*20. Po pošti, Če s« plača vnaprej K 2*90 se pošlje 1 steklenico K 7—, 3 steklen ce K 20 —, 10 steklenic franko. Ne dajte 9e premotiti od nikogar, da vzamete nadomestilna sredstva. Tprašajte avoj^a zdravnika. PripravJjatelj in glavna zaloga : LEKARNA B. FRAGNER C. kr. dvorni zalšgatelj, - Praga, III.« št. 203. Pazite na ime iidelka, izdelovatelje in na varstveno znamko. Najboljših semen vseh vrst, | poljedelskih, vrtnih in ovetli6nih | se dobi v zalogi M. GERMANI Trst, uliea Ponterosso 3 in ulica Michelangelo i z lastnega pridelka v t*edipugli (Furlaniji). Specijaliteta: redilna pesa. ~ Velika izber vseh vrst evetUe, trav itd. po najnižjih eenah. CENIKI SE POŠUiJflJO W].t. 10701 Peveei znan«, tlevtt« la prUJ*- lCUL lOlO! IJeeo demiča •rrfrtvs. Pri večjih earečbah znata« znttte« •««■ LEKARNARJA 7hierry balsatn ■estaveo isvarovsn. — Pritte« i eone ket vsrstvoae „Mt, Trti T»kl feisUiaolji bo »U«f« "■^ — fiUtf rarto«. t» WU» Je m»JWlJ»e pog; f.tn^-, hkftju, hrlp»TwU, Utkeee* fc»t*ra 1* •••oit* prati ln*me»cl. ■Ubi aeram ai»«tl» »bUti, preti eelw—^ mMoIi ln a»tni» tvlesala, preti trfMj«, *peW kei&lB ali Vi * Lekarnarja A.Thlarry]a Steperesne mazilo edlao pristno ■aneiljlvo Ućll- no u r»ae, etekllae, odsirm- BjuJe ls telMa ep*nwlj*. Učinkuje tadl j rovi (Urim rutn. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stetlnk. Dobiva so: Lekarna pri Angela virtk«, TH1ERRT, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se ▼ vseh vainejših lekaraak. Ha debelo se dobiva v Trstu v mirodilaici FRASCESCO MELL. VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA mamm BLAGA IN IGRAČ OANĐOTTI Sc C ss^as^G ulica Gioachino Rossini 24, — TRST — vtgal ulice Caserma, •b strani oerkve sv. Antona nevegn. žličic iz berndorfske alpaka-kovine in medi, pohištva, vozičkov in atolov za otroke, telo-vadnih predmetov, visečih mreiaio, povoščenega in amerikanakega platna, rnkiciz gumya, linoleja, pravih ruskih galoš, domačih čevljev, podplatov iz klobučevlne, klobučevme na meter, preprog iz kokosovih vlaken in platna na meter, kuhinjskih stopnjic in stolov sveč, nočnih svetiljk, voščil in angleških mazil za čevlje, užigalic vseh znamk, mazil in mila za čiščenje kovin, papiija za svalčice, črnil, zamaškov iz španske pluto vrne, kositrastih kapic za botiljke, klevek, igralnih kart, kovčegov, pletenic in potnih torb, sandalov itd. — Vse ps najnižjih cenah, ki se Jim nI bati kenkurenoe! Andrej Purič kovač, Trst, ulica, Media 6. Prevzema se vsakovrstno delo stavbenega kovaea. Odlikovani Čevljarski mojster Viktor Schenk ■alagatelj ebnTala e. kr. i&Ž. :: orožolškegra p*velJstT» :: priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otreke. Prodaja najboljšega voščila Fredia, Globin, cavaller in Cir. Metodovo mazMe. Trst, Belvcdere 32 Kmetu družba za Trst In okolico. XIX. redni občni zbor v prostorih »Nar. doma" v Trsta, dne 30. marca 1913 Poročilo tajnika o delovanju km:tijske dražbe v letu 1912*) Cenjeni zborovalci! Delovanje „Kmetijske družbe za Trst in okolico* v letu 1912. je bilo izredno živahno, kar sledi iz velikega števila njenih Članov, iz nenavadno visokega denarnega prometa in tudi iz vedno večjega zanimanja okoličanskih kmetovalcev za to organizacijo, h kateri čim dalje tim pogosteje prihajajo po nasvete in podpore. Koncem 1912. leta je štela družba 709 članov, t. j. 280 več, nego začetkom leta. Takega enoletnega prirastka družba še ni doživela, odkar obstaja. Število članov znači, da ima v svojem okrilju skoro vse okoličanske kmetovalce, ker njeni člani so, z malimi izjemami, skoro sami posestniki, ki se bavijo s kmetijstvom. A vzlic temu dejstvu, ki priča, da bi ona morala biti edina zastopnica in predsta-viteljica kmetijstva v tržaški okolici, n i še primerno upoštevana od oblasti, katerih dolžnost bi bila, pri pospeševanju kmetijstva obračati večjo pozornost nanjo. Odborovih sej je bilo 12. Ozirom na člane odbora se minolo leto 1912. mora smatrati za dosedaj naj-nesrečnejše. Kruta smrt je brezobzirno uničila troje življenj, ki so bila za družbo neprecenljive vrednosti in ji provzročila s tem nenadomestljivo zgubo. Dva odbornika in enega pregledovalca računov štejemo letos manj v našem krogu. Dne 26. maja smo zgubili Ivana Godino, posestnika v Skednju, ki je bil zadnja 3 leta tajnik in od leta 1903. odbornik naše družbe, ki je vedno z vso vnemo deloval za isto in v korist kmetijstva naše okolice. Dne 25. novembra je preminul Ivan K n a u s, trgovec v Trstu, ki je bil od 1907. leta pregledovalec računov družbe. In tretji mož, ki nam ga je ugrabila smrt dne 19. decembra, Alojzij G o -riup, veleposestnik in veletržec na Prošeku, je bil izmed nsjdelavnejših odbornikov od leta 1901. nadalje ter so njegove zasluge za družbo zelo velike. Slava njihovemu spominu! Razven že v letu 1911. ustanovljenih gospodarskih svetov v zgornji okolici, t. j. v Bazovici, Gropadi, Padričah, Trebčah, na Opčinah, Kontovelju, Prošeku in v Sv. Križu, sta se v minoiem letu ustanovila v spodnji okolici še v Skednju in Rocolu. Ti gospodarski sveti so imeli večkrat zborovanja, kjer so se člani posvetovali o kmetijskih razmerah in potrebah v domaČem okraju ter poročali o tem odboru, ki je po možnosti upošteval njih želje in prošnje. Pri razdelitvi podpor in kmetijskih potrebščin, sadnega drevja, semenja, otrobov, oljnatih tropin in drugega, izkazala se je ta uredba izredno koristna ter je znatno olajšala delo odboru in omogočila redno in hitro poslovanje. 1. Družba In javne oblasti. Izredna čast je doletela našo družbo na lanskem občnem zboru s tem, da se ga je udeležil tudi Nj. Jasnost, gospod namestnik princ Hohenlone, ki se je zelo pohvalno izrazil o delovanju iite in obljubil, da ji pojde vedno na roko. Udeležili so se lanskega občnega zbora tudi okrajni glavar Edmund Fabiani, tehnični pristav Rado Lah in azistent vinarskega nadzornika, g. Karol Goričan. Družba je bila pozvana k sodelovanju pri predpripravah za sklenitev trgovskih pogodb z inozemstvom v letu 1917. Lstotako je pismenim potom izrazila svoje mnenje komisiji za reformo državne uprave in vrhutega se je udeležil tudi naš g. predsednik posvetovanj pri isti v novembru 1912. O stanju letine in setve v tržaški okolici je, kakor prejšna leta tudi letos, poročala družba c. kr. kmetijskemu ministrstvu. Strokovni tajnik je zastopal družbo na občnem zboru „Goriškega kmetijskega društva* dne 25. julija 1912. v Gorici. 2. Podpore, državne in privatne. V minoiem letu je družba prejela državne podpore za leto 1910. in 1911. v skupnem znesku 8000 K kot prispevek plače sa strokovnega tajnika in upravne stroške. Podpora xa leto 1912. ji do sedaj ni bila še nakazana. V razdelitev je prejela od c. kr. kmetijskega ministrstva sledeče podpore: sa nakup močnih krmil v svrho pomoči radi pomanjkanja krme svoto 5000 kron, . . podporo zavarovalnicam goveje živine za leti 1910. in 1911. v snesku 1509 K 79 vinarjev, za nakup gospodarskega semenja podporo 900 K za leti 1910. in 1911. in podporo 800 K v pokritje stroškov kmetijske družbe za razdelitev vrtnih semen. Tržaška posojilnica in hranilnica je letos družbi zviiala podporo na 80t) K; za to njeno naklonjenost bodi ji izrečena najsrčnejša zahvala. Naši prošnji za podporo se je odzvala tudi Trgovsko-obrtna zadruga, ki je prispevala svoto 100 K, za kar smo ji zelo hvaležni. Dolžnost nam je tudi izreči svojo za-! hvalo dnevniku „Edinosti", ki je vedno, točno in brezplačno ponatiskoval naša na- j znanila, kmetijske članke, vesti in poročila o delovanju družbe. 3. Notranje poslovanje. Družba mora svoj delokrog vedno bolj širiti na vse panoge kmetijstva, cim bolj se ugloblja v delo, tim več se nam j kažejo vedno nove potrebe. Vedno več[ kmetovalcev prihaja po nasvete k druž-; benemu uradniku, več predavanj in pouč-; nih shodov žele v raznih okrajih in vedno j več zahtev in želj stavljajo na odbor in: njenega uradnika. Pri tem delu pa so nam j gospodarski sveti in naši zaupniki v ve- ; liko pomoč. Družba je poslala svojega uradnika za ■ nekoliko dni k c. kr. kmetijski družbi Kranjski v Ljubljano, da prouči organiza- j cijo iste ter preustroji tajniško poslovanje! pri naši družbi. Odbor je prišel tudi do prepričanja, ] da treba dosedanja pravila prilagoditi ča- ■ sovnim zahtevam, zbog česar je sklenil! spraviti na dnevni red današnjega občnega j zbora premembo pravil. 4. Kmetijski poduk. Tej najvažnejši nalogi vsake kmetijske družbe se je obračala v minoiem letu največja pozornost. Družbin uradnik je skoro v vseh okoličanskih vaseh in okrajih po večkrat predaval o kmetijskih panogah, posebno pa o vinogradništvu, kletarstvu, sadjarstvu, živinoreji in poljedelstvu. Predavanja in poučni shodi so se vršili: v Sv. Križu 2, v Gropadi 2, v Skednju 1, na Prošeku 1, v Padričah 2, v Rocolu 1, na Opčinah 1, v Bazovici 2, \ v Rojanu l, v Trebčah 2, v Lonjerju 2, v' Barko vlj ah 1. Razven tega je objavljal v „Primorskem Gospodarju" in v „Edinosti", posebno v nedeljskih Številkah, mnogovrstne članke kmetijske vsebine, ki so jih naši okoličanski kmetje kaj radi čitali. Da naši okoličanski vrtnarji vidijo, kako ravnati z zelenjavo in vrtnarstvom, priredila je družba izlet v državni uzorni vrt v Škocjan pri Kopru. Svojim članom je družba brezplačno j pošiljala „Primorski Gospodar", čegar naročnina sama znaša 3 K na leto, dočim plačujejo udje družbi članarine le 2 K. Razven tega je gospodarskim svetom naročila „Kmetovalca". Kupila in brezplačno je razdelila gospodarskim svetom brošuro : „Pridelovanje in razpečavanje namiznega grozdja ter vzgoja trt na špalirju." 5. Poljedelstvo in vrtnarstvo. Družba je nakupila razna gospodarska. semena najboljših in za tukajšnje kraje najbolj primernih vrst ter jih oddala svo-1 jim članom deloma brezplačno, deloma po znižani ceni. Namen te akcije je bil, raz-1 širiti dobre vrsti kmetijskih rastlin po' tržaški okolici, deloma pomagati po slabi letini prizadetim kmetovalcem s potreb-nim semenjem. Nabavilo se je: rusko ajdo, krompir, fižol, grah in razna druga vrtna semena ; dalje krmne rastline, kakor peso, deteljo, travna semena in podobno. Celokupni stroški za nabavo in razdelitev gospodarskega semenja so znašali 2425 K 14 vin. Dalje je posredovala družba pri tukajšnjih trgovcih ob nakupu raznih gospodarskih potrebščin kakor: škropilnic, žvepalnikov, grozdnih mlinov, žvepla, modre galice in drugega. 6. Vinogradništvo. ___ To važno panogo kmetijstva je družba podpirala s tem, da si je nabavila 10, škropilnic in 2 žvepalnika ter jih dala i članom v brezplačno uporabo, in sicer, škropilnice za Sv. Križ 2, Prosek 2, Kon-j tovelj 1, Barkovlje 1, Rojan 1, Rocol l,j Lonjer 1, Sv. Mar. Magd. 1; žveplalnik za Zaloga moke prve vrste M. TRUDEN Telefon št. 231 - Rjva GrUITtUla Št. 12. - Telefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga najfinejših vrst pšenične moke in krmnih izdelkov poznanega valjčnega mlina VINKO MAJDIČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST, Brzojavi : TRUDEN-TRST. Veliko skladišče klobukov fr—1| deinlktv, bal« Ia pisane srajaa, tzMsk. platna rpgpii lEBJl žepnih rabcev, moških nagovlc Itd. Itd. mv vEEU K. CVENKEL.Tr«, c.r.<>32 Cene zmerne. - Postrežba tofina in vestna Naroda* trgovin*. ww 1* Velika zaloga in tovarna pohištva * ?lf ANDREJ JUG - TRST 18 * Via S. Luola 5-18 Via 3. Lucia 5-18 jO S ? looi« m ur a rami nrasi nt mtudisi nnim iirnuu # * 3 DRLO SOLIDNO I. tuk.Tr.Ulk itolfe OKttB ZMBBHE. # m* Srnesta pregnan, Trsi ulica S'. Lazarja štev. 17. Skladišče kož barvano, vseh vrst mnene in črno za čevljarje In sedlarje z delavnico gornjlb delov čevljev (tomaje). Telečje kože črne In rumene (Bokskalb). voščila ra ■ajboljo vrste za barvane čevlje. Naročbe zs vse krajo deželo Izvršuje točno In hitro Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecchla 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto trgosino Jestvln In koloni], blago Specijaliteta: kava vseh vrst in con. . Jfova trgovina modnih predmetov ^AnoIrA in aniev. katerima so zboe slabe lanske u i«* 1* «aIo zavzetje Odrina, te si ne trd n|ave. V potokih je tekla kri, zaklela se je priroda in ca bojnike pošiljala povcdnji. saegove in ledove. Vstrajaii so m uspeh panjev, katerima so zbog paše poginile vse čebele. 10. Živinoreja: govedoreja. V minolem letu je družba imela troje i7~Tzostaf~ln'Izostati ni mogeL Za zmago bikov: enega na Prošeku, ki je že pro- j pri Mustafl Paši, pri Kirkilisl in Lile Burgasu dan, drugega v Lonjerju in tretjega za- je tore| sledlla zmaga pri Odrinu. sebnega v Trebčah, kateremu je prisodila; Vredno |e, da pri tej priliki naka] poletno podporo 160 K. 'vemo o Odrinu — o njegovi legi, o njego-Njeno ne baš sijajno gmotno stanje vem razvoju# 0 njegovi zgodovini in drugih ni dopuščalo, da bi še dokupila potrebnih zanimivostih plemenskih živali za diuge kraje. , Q is megta ,n okoHce# Družba je tudi sodelovala pri razde- ■V . ... c,. . litvi nagrad za uzorne hleve in gnojišča v (Adrianopel, turški Edime), tržaški okolici, pri kateri je bila zašto-,^kd^nje g'avno mesto evropske Turčije pana po tehničnem pristavu' g. R. Lahu.["daj le glavni kraj vilajeta Adrijanopel, Razdeljenih je bilo ob tej priliki 1820 KI«*« ■■ »aem, bregu reke Marice kjer 31 prosilcem po 40-100 K Omenjati je;" vanjo stekata Ar d a in Tundza, tu, da so skoro vsi prosilci uložili svoje 1; Vfl^O, rodovitni dolini. O starem veli-prošnje potom naše dfužbe i čast™ raesta Di sledl- svojim članom malodanepo polovični ceni.; uKMu-wiwaau »tc .u u. Posebno je treba poudarjat? da se je ta * nef°, taborišče, sezidano iz akcija s pomočjo zavarovalnic goveje ži-j"ačn,h barak» obdano z vrtovl' °«končao vine in gospodarskih svetov izvela y, dolga vas. ,. . „ M splošno zadoVoljstvo vseh kmetovalcev ! , f*es'°ft nnn1'^ ,^^ ^^^^ trkn^Vp okoli ca lteral e: 30 000 "loharaedaacev, to je Turkov, DruŠba je stopUa v zvezo s trgovci, 23.000 g r^o ruskih bistjaaov (Grkov ki naj oddajijo nje članom oljnate (seza- move tropine po znižani ceni. j gregorijanski Armencev, Razliko med isto in polno ceno je do- Prestaatc;v, m 300-400 pog^sMhcpno^ plačala sama. Namen te akcije je bil, JLP^^J^L seznaniti naše okoličanske živinorejce s bogarsk^pravoslavci ško, b<* tem močnim krmilom in pomagati jhn ob p«ko-zediij «il škof armeaski škof, rabia priUki pomanjkanja knue. Stroškov jejta tl?Sll¥"™L??^' m rete imela družba pri tem 800 K. I ie *dala5? P"e vLste; <>M®I« 8a j . {mnogo trdnjavic v okraju. Tu je imel ao- 11. traslCjereja. 8je| gen^raJni štab drugega turškega vojnega Družba je oddala svojim članom dva zbora svoj staa. mrjasca in pet plemenskih svinjic in sicer S y Odriiu je bilo preje glavno skladišče v Barkovlje in v Roct.i po 1 mrjasca in traške trgovine, ki pa je zelo nazadovala. po 1 svinjico in v Lonjer 3 svinjice. De- Piovba po spodnji Marici je zeio težavna; loma so te plemenske živali angležko- navadno plovejo po ajej v zimskem času križane, deloma nemško-hesenske pasme, _ katera poslednja se je izkazala po drugih deželah kot izredno dobičkanosno in katero hoče družba upeljati tudi v tržaški okolici, ako vspe. 12. Reja koz. Koie, ki jih je družba nakupila in po znižani ceni oddala naročnikom, niso prišle v stanju, ki bi zadovoljilo družbo. Nekoliko jih je poginilo, deloma izmučenih po dolgi vožnji, deloma nenavajenih tukajšnjim raimeram; nekaj jih je tudi avrglo. Večina koz pa so storile po dva mladiča, ki kaj dobro vspevajo. Tudi z mlečnostjo koz so ljudje zadovoljni in splošno mnenje je, da, ko se ta pasma tu udomači, donese več dobiika nego vsaka druga. Tndi povpraševanje po mladih namicah je vedno večje, zbog česar je družba prevzela posredovanje pri nakupu in prodaji mladih živali. Ni čuda tudi, saj je koza revnim malim kajžarjem to, kar ti i« cMitfc, i*x n—Ž R. STERIIKCKI venLJuBL soi. MtSMSUSZ • e • e Kabaret „Maxim e Ravnatelj K. Maurice. TrST, ulica Stadion Št. 10. Pri klavirju F. Lenpoldl Izredni spored do 15. aprila t. I. HEDY KLINGSTON, angle&ka pevka in plesalka. Ollj Pollj, plesni duet. Fritzi Wald«n, recitatoricn. R*LLY BERT£, »ubreta. KATHI HALMI, nemško-ogrska »ubreta. CAR11EN TOMMASINI, italijanska pevka. Leo \Yerter, komik, Erna Massoni, kabaretna pevka. Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; II. prostor 1 krono. Veliko zoloso v trstu Najcenejše ograje *\\& In sloer štojerekl konjak, borovnlčeveo, vinsko mSIIIIA flUOEll UISlkls WwU W žganje, žganje Iz šlpkovlh jagod priporoma _______________* ... Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in ffo«tilnlčrrj«m parmezan po K 2'SO in nao* ejv t ako'- gorg-onzol?;, emo^tai , o.čj , t čL.-isi voki sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča po vda'ii J. J, Soban, trst, ulico Gior$l° Onsnrl $1.10, na plaveh. Železnica veže Odria s Plovdl-vom in Carigradom. ŽelezaiSka postaja se nahaja Jugozahodno od mesta na desnem bregu Marice Ia je oddaljena štiri kilometre in pol, torej dobro uro. Razen žita izvažajo iz mesta: vino, svilo, kokone ia sirove kože. Vino, ki (e pridelujejo v okolici Odriaa, vel|a za najboljše na Turškem. Vinogradništvo se le okrog Odrlna v zadnjem času precej povzdignilo. Mesto Ima veliko mlinov za žito, nmcgo paraih mlinov, precej strojara, kjer izdelujejo safian-usnje, dokaj destilacij za dišeče tekočine. Iz svile, volne ia bombaže-vine narejajo mnogo blaga in izdelujejo preproge. Sloveče so odrinske sladčice, prirejene iz sladkorja in iz kubin. Vendar obrt očividno propada. 2. Zgodovina mesta. V davnih časih se Je Odrln »azival U s k u d a m a ; bil Je tedaj glavno mesto traŠkfh Besijcev; nekateri bizantinski pisatelji ga tudi imenujejo O r e s t i J a. Ime Adrijanopel Je dobil od rimskega ceserja Hadrijaaa, ki je mesto razširil in olepšal. i Blizu Odrioa so Got je premagali cesarja V a I e n t a dne 9. avgusta I. 378. Nedaleč od Odrlna so se spopadli v mesarskem klanju dne 15. aprila 1. 1205. fraa-kovski vitezi, katere je vodil latinski cesar B a 1 d u i n iz Carigrada, z vojno bolgarskega kneza Kalojana; ces2r Balduin je bil ujet in nekaj mesecev pozneje usmrčen. Turški sultan M u r a t I. je osvojil Odrin 1. 1361. ia 1. 1365. semkaj prestavil svojo prestolico. V Odrinu so stolovali turški sultani do I. 1453., ko so vdrli Carigrad in to mesto izbrali za središče svojega cesar- [ stva. Do nedavnega časa so še Turki ime-! novali Odrin svoje drugo glavno mesto,1 vendar so ga sultani obiskovali le redko. j V rusko-turški vojni je Odrin osvojil ruski poveljnik feldmarŠal D i e b i č-Zabalkanski dne 20. avgusta I. 1829. Dne 14. septembra istega leta so potem sklenili Turki in Rusi v Odrinu mir. Giavae določbe Odriaskega miru so bile: Rusi pre-» puste Turkom vse one kraje, ki so jih osvojili v Bolgarski in v Rumeliji; reka Prut, in od njenega izliva desni breg Donave tvorita mejo med Turško in Rusko v Evropi; vse obrežje Črnega morja, od izliva Kubana do pristanišča Sv. Nikolaja, kavkaške dežele ia večina pašalika Achalzych, mesto Achal-zycb in trdnjava Ahalkalaki imajo pripasti Ruski; Rusi smejo svobodno trgovati po vsem turškem cesarstvu, svobodno voziti po Donavi in po Črnem morju in tudi skozi Dardanele, kar Je bilo dovoljeno tudi drugim državam, ki so živele s Turško v prijateljskem razmerju; Motdava, Valahija in Srbska ostanejo pod turško nadoblastjo, a dobijo od Rusije zajamčeno ustavo, ki naj jih varuje pred turškim samovoljstvom; Tuiška priznava, kar so glede Grške sklenile velevlasti dne 6.£Iulija 1. 1827. in 22. marca I. 1829.; za izgube, ki jih je Rusija prestala od 1. 1806., dobi eden in pol milijona zlatov; vojna odškodnina se Je znižala od 10 na 7 milijonov zlatov. Ko so bili v zadnji rusko-turški vojni (1877/1878) premagani Turki, so se umalniiti iz Odrlna, katerega so Rusi zasedli dse 24. Januarja i. 1878.; dne 31. januarja istega ieta so sklenili v Odrinu vojno premirje. Dne 2. septembra I. 1905. Je silovit požar uničil del notranjega mesta, imenovan Kale. 3. Mestne zanimivosti. Bazar Ali Paša je šesto korakov dolgo poslopje z galerijami in svodovi iz bele in rdeče opeke. Nedaleč odtod so aa razvalinah stare mestne trdnjave, imenovane K a s t r o s, iz opeke sezidali stclp za uro in požarno stražo; s stolpa se nudi razgled po mestu. Najvažnejša stavba v mestu je m o -š e j a sultana Selima II. Ta prekrasna mošeja stoji aa vzvišeaem prostoru in mogočno obvladuje vse mesto. Turki jo smatrajo za najlepšo v vsem turškem cesarstvu. Ia v resnici napravlja mošeja veli-kansk vtlsek tudi na tistega, ki Je že videl slavno Hagijo Zofijo v Carigradu. Mošejo je zgradil sredi 16. stoletja Sinon, arhitekt sultana Salejmana; stavba velja za njegovo najboljše delo. Pred moŠe|o stoje velikanski stebri, Izklesan) iz marmorja ia sienskega granita; vsak steber je narejen iz enega kosa. Ob moŠeji se nahajajo štirje vitki, po 60 m visoki minareti (stolpi); vsak minsret ima po tri galerije, do katerih vsake vodijo znotraj posebae polževe stopnice, ki imajo 300 stopnjic; zanimivo Je, da so vsake teh stopnjic narejene zase in se ne dotikajo, ksr velja za posebno arhitektonsko umetnost. Z minaretov se nudi prelep razgled aa mesto in okotlco, torej na nekdanje torišče, s katerega se Je svoj čas razvila svetovna moč azijatskih osvojevalcev (v dobi velikih sultanov Je bil Odria glavno taborišče Osma-□idov). Kdor hodi na te minarete, mora biti oprezen; ne sme se nasloaiti na ograjo, ki je le za silo narejena. Notranjost mošeje pokriva veličastna kupola, ki sloni na štirih kolosalnih stebrih iz porfirja ; kupola meri v premeru 31 20 metrov (kupola Hsgije Zofije ima 31 40, ona Panteona v Parizn 42 36 metrov v premeru); človeku se zdi, kakor bi visela v zraku. Šerifli džamija ima štiri minarete, ki so zgrajeni v neobičajni obliki. Mošeja Murada IV. ima štiri minarete in devet kupol. Visoko leži mošeja Bajezida liderima z lepo kupolo in dvema velikima miaaretoma. Zanimiva je E s k i džamija iz časa Mohameda I. in M u radie h džamija, zgrajena od Murata I. Severovshodno od mesta je stal stari Sera), stara prestolica sultanov, zgrajen od Murata I. v 14. stoletju; v nJem Je prebival tudi Karel XII. po nesrečni bitki pri Poltavi; SeraJ so Turki razstrelili dae 17. januarja I. 1878., preden so prišli Rusi v mesto. Čez Tundžo vodi petero mostov. Važen Je med njimi Mihaelov most, ki so ga postavili grški cesarji. Na enem izmed otokov, ki Jih tvori Tundža, se Je svoj čas nahajalo lepo šetali š Č e, ki pa (e seda) zapuščeno; lepe, stare platane, ki so stale ondi, so večinoma posekali. sSITravniki ar ■ nnvnvnain! haA kaklan. Pripravite se kolesarji na kolesarsko sezijo! Vsak, ki se spozna, kupi najboljšo kolo v monarhij I, ali kolo KOSKOS dobro, po ceni ljudsko kolo. Avstrijska dražba tovaren orožja v Stejro. Ceniki zastonj in poštnine prosto pri zastopnikih : TRST: RQtl Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA: Grusovin E., Corso G.Verdi 42 Sv. LUCIJA: Ig. Šuligoj. „----n szsj. znam. tantalvhm Ruervai fondi K 68,7!» »24. Izplačane otfSkMfeipe in kapitane Km >.0SS«1. Dividend se Je doslej tzpl. K Pl velikosti drago rujtm zm drtAT« s vseskozi alov.-aaradn« Sprejema zavarovanja Sove&ega življenja po najraznevrstn<$h \mmbi nadfali pod tako ugodnnai pofojt, kakor nobena druga zavarei Zlasti Je ugodno zavar. na d< in smrt z manjkajočimi se Zavaruje poslopja in proti požarnim škodam ps cenah. Škode cenjuje takoj in Mantaefe. UKva najbolj« sAttds, koder postaje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trsta prvovrstni, več hektarjev, ležeči v žaveljski dolini, se oddajo v najem za letošnjo košnjo« Pojasnila daje vratar ul. Ponterosso štev. 4. ANTON MLINAR čevljarski mojster pošta Žiri — KRANJSKO Priporočam najboljše in najtrpež-nejše delavske, kakor tudi fine, lahke čevlje za praznik iz najfinejšega nsnja. Fino ročno delo. Razpošiljam po vseh avstroogrskih deželah v poljubno zaželjeni obliki in točno po meri. Prosim, zahtevajte cenike. Ž O anjarna Pečenko Nujno potrebno le pobrine vsak« rasltve, če se naj ne razvije po infekolll v telke »zdravi j iva rana. Že 40 leta sem se je izkazalo omečilno mazilo, menovano Praško damade mazilo, kot zanesljivo obvezilno sredstvo. Isto varuje rana, olajšuje vnetje in bolečine, učinkuje hladilno ter povspešnje zaceljenje in ozdravljenje. Pošilja se vsak dan po poŠti 1 doza 70 vinarjev. Pri naprej plačanih K 3'16 se pošljejo 4 doze, K 7-— 10 doz franko v vse kraje av. ogr. monarhije. GLAVNA ZALOGA: * B. FRAGNER, * c. kr. dvorni zalagatelj lekarna „pri črnem orlu", Praga, Mala Stran, vogal Me-rudove ulice Si 203. Zaloge po avstro-ogr. lekarnah. Št. 513 13. Razpis dražbe. Občina Dekani, politični okraj Koper, razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodovoda v Dolu na podlagi projekta, izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu od marca 1912. Gradba je proračunjena na 12.987 K in se odda na podlagi enotnih v proračunu navedenih cen. Načrti, proračun, kakor splošni in posebni stavbeni pogoji so na ogled v občinski pisarni. Pismene ponudbe z varščino v znesku 650 K v denarju ali pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati občinskemu uradu najkasneje do 20. aprila t. 1. Občina si pridržuje popolno izbiro po-nudeb in razpiše eventuelno ponovno dražbo. Županstvo Dekani dne 28. marča 1913. Župan: Piciga. Zobetehničnl ambuiatorij Univ. zdrava ka Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, I. tehnBc. Trst, ulica Caaerma Stev. 17, IL nadstr Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom io porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zravnan je krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do i ia od 3 do 6 po pol« ODLIKOVANA "M ] tržaSka prodajalna obuval ULICA QI08UČ CARDUCCI ŠT: 21 Razun različnih izberov najfinejših moških in iea« skih oba val po najnižjih o snah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnje Bszcalf s trakovi . . . . po K 10*— Usnja Boxcalf z elastike . . . . pe K 10*-* Usnje Bszeaif oblika Derby . . po K 10 50 Usnje Bozoalfzzaponanl Trlumph po K 10*56 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsako v. blago I. m ta Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. se je zopet odprla v ul. Scala Belvedere št. I (prihod Iz ulice Miramar). Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu. :: Nizke eeme n Gualtiero Cozzio Pum Saa flloniil I ia Terreate 16 (masprstl (Akni) Trs« PRVA brusarska s: DELAVNICA ss na atakKilm motor Bogat izbor Skarij brivnih britev, nožev itd. itd. itd. Brušenje vsakovrstnih rezil in strojev za striženje Us. GOSTILNA „Air Acquedotto" v Trsta, nlloa Aoquedotto it. 95, toči sama pristna domača, vipavska in istrska vina, kakor tudi izboren kraški teran in vedno sveže Dreherjevo pivo po naj zmernejših cenah. — Na razpolago so vedno sveža mrzla in gorka jedila. Uva-ževaje geslo „svoji k svojim", se priporoča si. občinstvu za obilen obisk vdani Josip Jurkič, lastnik. Krojačnica Vek.Terzo Trst, ulica Fonderia Stev. 4, I. n. Priporoča bo c. občinstvu ca vsakovrstna dela. Solidna postrežba po najnižjih cenah in najnovejšem kroja. Bogata izbera najnovejših anglefikih vzorcev. SVOJI K SVOJIM! Podpisani priporočam cenj. občinstvu svojo novo GOSTILNO M Ai Gacciatori << V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 MachiaveUi) se je otvorila te dni nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, Saj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. Oes. kr. pri v. Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (filavnlea is reservo 243,000.000 kroa). PODRUŽNICA V TRSI U Plazza Nuova it 2 (lastno poslopje) sprejme v svoja jtkitit varnostne ctlicc fdelane od svetovne tvrdke Aroheim v Baroliao sajamfisas proti poiaru ta vlomu, pohraa« faa spravljanje vrednot, kakor tadi mum po-krcao uprtih zavojev, t€r da v dotičnih jeklssih celicah v najem r varnostne shrambicc (safes) :: različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vred- aostml papirji, listina, dragulji itd. (Vazaostne celice n« more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Uprava in shramba vrednoati v lastnih celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na knjižics in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Rentni davek plača direktno zavod. Bavi se tudi i vsemi bankovatml posli, ter ia varovanjem proti z gubam na irobanju. TRST, — ulica Chiozza Stev. 5 Toči se domače prvovrstno vino, 'Crno in belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. . Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča \ Mihael Zobec, lastnik, f-- Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Kruh večkrat na dan svei, railične moke, vso vrsti biakotov ter prodaja raznih vin in likerjev v ateklenioah. Izredna prilika! Prodi se hotel-restavracija prve vrste (VIČEL LOSAR na 0PČ NAH). Za pojasnila in pogajanja se je oglasiti v kavarni Balkan od 4 do 5 pop. in vprašati po Francu Kalinu, ki je za to pooblaščen. R flsktira se tudi na posredovalce. NB. Hotel in restavracija sta dobro vpeljana in na glasu v Trstu in na Krasu. Privatnik si lahko pridobi lepega dobička. Podjetje je prikladno tudi za delniako družbo. Francesco Buda, zlatar Trst, ulica Scalinata št. 1. Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalje, uhani, . prstani, verižice iz amerikanskega doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in me-njuje zlato srebro in draigocenos i. - - Vesti iz Istre. Iz Cerovelj. Da zadostimo svoji obljubi, evo še neka| o našem provokater}u. Dne 3. m. m Je naš postajenačelnik žugal svojemu obtožltelju, visokošolcu, da mu bo to zanimanje za narodno borbo |ako škodilo pri polaganju izpitov in pri eventuvelnem ka-inejem nameščenju, ko se bo moral boriti za košček kruha. In sicer je nagfašal gospod Wedra, da mu Je brat državni poslanec, ki ga dosedaj on (Wedra) še ni obvestil o ničemer, da pa hoče to storiti čim prej. Nadalje se Je bahal g. Wedra, da ga ne briga, kar počenjajo njegov obtožitelj in poslanci iz Trsta Id Voloskega, ker vse, kar delajo ti proti nJemu, da bo znal uničiti njegov brat s pomoč|o poslanca dra. Laglnje, ki da je intimen pri|atel| njego vega brata. Dne 5. m. m. v jutro Je namesto g. Wedre, ki Je imel službo, moral g. Klun odpravljati vlake. Dne 6. m. m., po brzovlaku proti Trstu, ni bilo nikogar na postaji, razun morda kakega sluge. D*e 9. m. m. je vlak ckclo 6. ure zvečer zopet ?pre;el g. K(un. Kaj pravi slavno ravnateljstvo k vsemu teiruu? AH bo še da|alo na naše pritožbe take odgovore kakor doslej?! Ljudska prosveta. K delovanju ljudskih knjižnic slov. ak. fer. dr. 9Balkanm v Trstu v preteklem ooslov-nem letu. Dandanes ne dvomi nihče več o potrebi izobrazbe. Vsakdo priznava, da je izobrazba zelo važen faktor v medsebojnem boju za obstanek. Izobrazba je orožje, ki je začelo nadomeščati moč surove sile prejšnjih, vekov. Zato vidimo na eni strani veliko stremljenje po izobrazbi, na drugi pa zopet nasilje, ki skuša uničiti kali vsake izobrazbe ali jo vsaj kolikor mogoče ovirati v razvoju, samo zato, da ostane tisti, ki je na poti svojega razvoja opešal in podlegel premoči, tudi še nadalje v temi, „inferijoren" in nevreden kulture in svobode. Pri nas v Trstu vidimo vse to zelo dobro, a vidimo tudi, kako verige pokajo, kako tre ona stara silna moč, ki se zopet pojavlja in ki je predpogoj za svobodno življenje, vse one težke okove, s katerimi so nas pred našim preporodom obtežili kleti narodni sovragi. Končni cilj pa dosežemo le, če izvršimo vsi kot posamezniki svoje naloge, kajti da je celota silna in nepremagljiva, mora biti močan in na višku razvoja vsak njen član, vsak posameznik. S tem je jasno utemeljena potreba dela za ljudsko prosveto in delu samemu je s tem dana smer, v kateri naj se razvija. Dobro je umelo to načelo slov. ak. ler. društvo „Balkan" v Trstu, ko si je zapisalo v svoj program delo za ljudsko izobrazbo. Žalibog, da ni našel ta utrip odmeva v drugi naši inteligenci. M je prepustila ogromno delo za ljudsko izobrazbo maloštevilnim a vztrajnim akademikom samim. „Balkan" je ustanovil v kratki dobi svojega obstanka 11 ljudskih knjižnic (danes otvori v Padričah 12.) ko so bili vsi napori društva pri ostali inteligenci v svrho prirejanja ljudskih predavanj po vzorcu ljudskih univerz brezuspešni ravno vsled njene komodnosti, apatičnosti in morda tudi nesposobnosti. Društvo je uvidelo, da ne more računati na druge, da je navezano le na samo sebe, in se je vzlic temu lotilo težke naloge s potrebno resnostjo in vztrajnostjo. In reči moramo, da z uspehom. Dosedanja statistična poročila kažejo, kako se naše ljudstvo vedno bolj vzgaja za umevanje ljud-sko-izobraževalnega dela; v teh poročilih vidimo, kako se potreba ljudstva po dobrem slovenskem čtivu vedno veča. To so brezdvomno pojavi, katerih moramo biti veseli. Namen ' „Balkanove" ljudsko-izobraževalne akcije je: da dvigne na eni strani izobrazbo našega ljudstva z ustanavljanjem knjižnic v čisto slovenskih krajih zgornje okolice in da poleg tega še ustanovi dobre narodno-obrambne postojanke narodno ogroženih krajih spodnje okolice. Koristi ljudske knjižnice so na obe strani zelo velike. Na eni vidimo poleg direktnih koristi, ki jih nudi knjiga, da spoznava ljudstvo svojo domovino in da jo vsled tega vzljublja, na drugi se pa vzbudi v posamezniku, ki živi na narodni meji, narodni ponos in samozavest, ker vidi, da so pisane tudi v tistem od nasprotnikov toli zaničevanem jeziku krasne stvari. Taki ljudje znajo potem dobro in pravično presojati, kar je domačega. Domovina jim ni več prazna stvar ; v njih se vzbuja upanje v bodočnost, hrepenenje po njej postane silno in ono omalovaževanje tistih, ki mislijo in ki delajo za to bodočnost, izginja, ljudske knjižnice pospešujejo torej zelo dobro razvoj naroda in one so tudi obenem izborno narodno-obrambno sredstvo. Pred vsemi ie namenjena ljudska knjižnica mladini, kajti njej pripada bodočnost. Le iz mladine si vzgojimo lahko generacijo bodočnosti, — vplivanje na odrastle rodi manjše in le začasne uspehe — narod, J i ima v pravem duhu vzgojeno mladino. ima pa bodočnost z;g lovljfcn». — Otrok je s svojo še nežno dušo v začetku razvoja in je najbolj dovzeten za razne dojme: za dobre in za slabe. To kar je sprejela njegova duša za časa svoje nežne mladosti, si ohrani v velikih obrisih skozi celo življenje. Naša dolžnost je, da si tako mladino ustvarimo. Pri takih osebah je, lahko rečmo, narodna asimilacija izključena. Taki ljudje postanejo nositelji narodne kulture in takemu narodu je potem razvoj zasiguran. Tu prinašamo statistično poročilo „Balkanovih" ljudskih knjižnic o njihovem delovanju v minulem poslovnem letu, v nadi, da si ustvari občinstvo o tem delu svoje mnenje in da posveča v bodoče temu delu več pozornosti in — gmotne podpore! Evo številk! Kraj Barkovlje1) Bazovica . Lonjer . . Kopriva Kreplje Opčine . . Rocol . . Rojan2) Sv. Ivan . Škedenj Trebče -a > o=r — t> > m i. izposo-nih knjig j ® "5* ">o ® 3 i "E* tj ^s >0 ® — Prispov, čitatelj. -tJ KK S j "—i i K|v 174 71 282 1 3-97 1-62 14 34 151 21 248 11 81 1-64 10 52 98 47 180 3-82 1-84 11 86 90 8 39 4-87 0-43 1 — 70 15 76 5-06 1 08 1 78 141 191 489 2 56 3-47 10 30 75 4 29 7-50 0-39 1 — 228 146 730 5-00 3-20 14 41 215 63 275 4-36 1-28 24 42 306 25 443 17-72 1-45 23 12 143 20 I29j 6'45 0 90 3 71 1691 611 j2920j 4-78jl-72 116|46 1912 *) otvoijena 3. XI, *) je poslovala samo od 3. IX. 1912; 8) to število pove, koliko knjig je povprečno prečital posamezni čitatelj , *) tu je razvidno, kolikokrat je bila prečitana vsaka knjiga, ki se nahaja v knjižnici. škodovalo, če nekoliko ko- Mislimo, da ne bode dostavimo tem številkam montarja! Bilanca kot taka izkazuje skoro samo aktivo. Absolutno dobro uspevajo knjižnice v Barko vi j ah, v Rojanu in zelo zadovoljivo tudi v Bazovici. Tu ne prihaja na čitatelja samo največ prečitanih knjig, tu je tudi število čitateljev takšno, da smemo biti z njim zadovoljni. Tem nasprotno opazimo v Lonjerju, na Opčinah in pri Sv. Ivanu le relativno dobro uspe vanje. Tu je veliko čitateljev, ki skupno tudi precej prečitajo, vendar pa prihaja na nje kot posameznike veliko premalo prečitanih knjig. Drugače je zopet v Skednju! Vidimo tu, le malo (premajhno!) število Čitateljev, ki marljivo čita, kar nam dokazuje povprečno število prečitanih knjig, ki prihaja na posameznega čitatelja in ki edino doseza skoraj minimum normalno marljivega čitatelja, ki bi znašal za mestne okraje in za industrijalizirano spodnjo okolico približno 18 knjig letno. V Koprivi, v Krepljah in Trebčah, kjer prevladuje agrarni značaj, je stanje z ozirom na število prečitanih knjig, ki prihaja na posameznega čitatelja, za enkrat še zadovoljivo, čeravno ne doseza še davno prej omenjenega minima, ki bi znašal v tem slučaju približno 12 knjig letno. Na drugi strani pa je število čitateljev odločno premajhno in bodo morali zlasti knjižničarji gledati, da se izboljšajo razmere tudi v tem oziru. Ostal bi še Rocol! Ta nas ne more zadovoljiti. Tu je tudi edina knjižnica, ki izkazuje občutno pasivo. Število čitateljev je preneznatno, da bi se moglo govoriti o uspevanju knjižnice, četudi mu stoji nasproti povprečno število prečitanih knjig, ki bi morda za začetek zadostovalo. Kakor smo videli, je ta bilanca po svoji pretežni večini takšna, da smemo govoriti o uspehih, in da ne sme biti nikomur žal za trud, ki so ga zahtevale te ljudske Knjižnice. Iz razvojne statistike teh knjižnic bi bilo jasno razvidno, da je led prebit, da je začetek dober in da je treba v tej smeri delati naprej, ustvarjati novo jn izpopolnjevati že obstoječe. Čeravno se nahaja pri nas ljudsko izobraževalno delo šele v povojih, je pokazalo naše ljudstvo zanje vendarle dovolj smisla in umevanja. Veseliti se moramo velikega števila čitateljev, ki sicer za sedaj še premalo čitajo, ki bodo pa s časoma dosegli tisto stopnjo, ki si je mi želimo. Dosedaj se nahajajo še v razvoju in uspeh je že to, da smo vzbudili v njih potrebo po dobrem čtivu. Še bolj moramo biti zadovoljni z onimi dosedaj še maloštevilnimi čitatelji, ki veliko čitajo. Ti bodo v stanu že sami na sebi I koristiti aktivno narodnemu razvoju in | dosežejo z vplivanjem na svojo okolico i širjenje kroga čitateljev. Ideal nam mora biti veliko število čitateljev in veliko povprečno število pre- t čitanih knjig, ki naj prihajajo na posa-f meznika. V tem oziru naj bi navedli kot' zgled Barkovlje in Rojan, ki izkazujeta relativno (glej opombe) najvišje povprečno število prečitanih knjig. Tu naj bi se knjižničarji spomnili, da je poslovanje knjižnice odvisno skoraj izključno le od njih. Oni naj gredo čitateljem povsod pri izbiranju knjig na roko, oni naj jih nagovarjajo k čitanju knjige, ki je morda na prvi pogled ne marajo, kajti v naslovu samem ne moremo soditi o vsebini knjige! Potem Čuvajte se peg! Vaše obličje bo krasno, čisto in fino, kakor alabaster. — Pege, pike, izpuščaje rdečico obličja in nosu, sive in rumene lise in vsak neprijeten nedostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vladicca balsamin \ Steklenica K 2*50. „Vladicca bals. creme" K 2*—. „Rationell balsamin milo" K 120. Učinek je opaziti že po enkratni rabi. W Neprijetne dlačice z obličja in rok odstrani trajno in brez bolesti v 3 minutah edini zajamčeno neškodljivi „Sattygmo". Steklenica K 2*50. Specialiteta za dame „Salvorin voda" za odstranitev luskin in maščobe, je zelo pripravna za omi van je in čiščenje las, ki jih sama skodra in jih dela lahke in lepe. Steklenica K 2'—. >C Bojna rast las In brk se doseže takoj z edino najboljšo lasno mastjo (izvlečkom) „Poarine". Cena K 2-4. Bajno popolnost, krasno oprsje doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in priznalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et-Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco" 2 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij U.lMKa, Profta-VMce 613-1. Tisoč in tisoč priznanj in zahval. Ivan Kosmerlj Ivanov m h. Rojan, ul. Montorsino št. 7, priporoča o. občinstvu bvoJo trgovino j ei t vin in kolonijalnega blaga. A Kmečka hranilnica In posojilnica v Herpeljah registrov?na zadruga z neomejeno zavezo vabi na IV. redni olčiii zlor ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. aprila 1913, ob 3 popol. v društveni pisarni v Herpeljah. DNEVNI RED : 1. Poročilo načelništva in nadzorništva, 2. Odobritev računskega zaključka zal. 1912. 3. Izprememba pravil. 4. Eventualna volitev enega člana načelniitva, 5. Volitev nadzorništva. 6. Slučajnosti. Načelništvo. pol Opomba. V slučaju nesklepčnosti, se vrši ure pozneje drug občni zbor. Central Bio v Gorici. Quo vadiš v filmu Do sedaj nedosegljivo delo v kinematografiji. Dogaja se v Rimu. Vidi se Rim v ognju, muČeništvo kristjanov. Veličasten prihod Izveličarja, ko rešuje kristjane. Cirkusi, zverine itd. NihČe naj ne zamudi prilike, ogledati si ta zgodovinski dogodljaj pred tisoč leti. Železniška zveza ugodna. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi aa jamstvo dne SI. decembra 1911 K 416,540.622-40. — Glavnica za zavarovanj« 11 v-dne 31. deeembra 1911 E 1,189.790 5SOT-74 — Plačana podvračila od leta 1831 d* 31. deeembra 1911 K 1,06S.79S.459«33. Jeztfi S 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenBki oddelek nove glavne pogoje police nadarjene največo kulantnoatjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti polio e : I. Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrfiiti voj službo, ako je vpisan v polah črne vojake. b) ako plača zavarovanec 1 oo/00 od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavno valed pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrSi v teku 6 mesecev po preteku rok TT Veljavnih po preteka 6 meeeoev od tsdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celej Evropi, ampak tudi v katerejjibodi deželi tega aveta (Svetovne police) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju če pade zavarovanac v dvoboju, m. Veljavnih po preteka eaega leta po lsdanjn polloe: a) zavararovanca se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane neapoaabea ca delo. IV. Veljavnih po preteka treh let od Izdanja : a) Absolutna neizpodbojnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) DruStvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poaka- c) Senega samomora. Zavarovanec ame dvigniti posojila proti plačevanju 41/,0/,- DruBtvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. Vskoslav Švagel - v Trstu, ulica Giulia it R ala občinstva svojo fftBvho lestoln In Ninllilnett blato. Kr, dobro Trstu, ia na B dafteli ia po PRODAJA NA DKOIVO IN NA DEBELO. poznana od okoli«! In občinztva oke. Prtperoia tudi svtja prve in stara trf•▼!■<» Jeitvla v ulici Farneto 10. bi gotovo odpadle tožbe, da ni v knjižnici nič, da je že vse prečitano! Tubi čakala naše gospode učitelje zelo lepa in nvaležna naloga! Naj si dovolimo malo pripombo še k rubriki o prispevkih čitateljev. Določeni prispevek znaša 4 vin. To je zelo malenkosten znesek, a vzlic temu ne nahaja pri večini čitateljev milosti. Res je, da niso ljudske knjižnice zato, da bi prinašale dobičke. Zato tudi prispevki nimajo tega namena. Namen prispevkov je v prvi vrsti vzgojen in zato bi se smelo zahtevati, da si prihrani vsak čitatelj za vsako izposojeno knjigo ta malenkosten znesek. Sicer znaša povprečni prispevek vseh 11 knjižnic skoro 4 vin. (K 0.039), ali v posameznih slučajih ni ta znesek niti od daleč dosežen. Tako znaša povprečni prispevek za knjigo: v Barkov-ljah pol vinarja, v Bazovici malo več (0.6 v.), v Lonjerju 2 vin., v Koprivi 2 vin. in pol, v Krepljah 2 3 vin., na Opčinah 2 vin., v Rocolu 3 in pol vin., v Rojanu nekaj pod 2 vin., pri Sv. Ivanu skero 9 vin., v Skednju nad 5 vin. in v Trebčah nekaj pod 3 vinarje. Veliko bi se še dalo govoriti o knjigah samih ! Tu bi bilo še marsičesa želeti! Toda namesto tega kličemo si. občinstvu: sredstva, ume vanje in žrtve, pa pojde ! BRZOJAVNE VESTI. Boj za Skader. PARIZ 5. (Izv.) „Matln* poroča Iz Belgrada: Včeraj popoldne |e odposlal general Bojovld, poveljnik srbske armade pred Skadrom, k Essad paši parlaraentarja s pozi vom, naj se vda in tako prepreči na-daljno prelivanje krvi. Essad paša |e odgovoril, da bo vztrajal do konca in se bojeval toliko časa, dokler bo imel le enega moža. Kot odgovor na izjavo Essad paše, je odredil general Bojovlč generalni naskok na trdnjavo. Vsa infanterija in artiljerija sta pričela operirati naenkrat od vseh strani. Nekateri pariški Časopisi so dobili s Cetinja in iz Lješa poročilo, da je Skader že padel in da so mesto Srbi in Črnlgorcl že zasedli, a vlada sama še ni dobila nobenega uradnega obvestila. BAR 5. (Izv.) Po zadnjih bojih za Taraboš Je nastala kratka pavza. Že tri dni ni slišati nikakega grmenja topov. BAR 5. (Izv.) Vesti o velikih srbskih in črnogorskih izgubah zadnje dni se potrjujejo. V boju Je padlo zlasti mnogo oficirjev. LONDON 5. (Izv.) „PalI Mali Oazeta" prinaša inteivvlev s kraljem Nikoio o stališču Crnogore napram skadrskemu vprašanju. Kralj Je izjavil, da mora priti rodovitna ravnina pred Skadrora v črnogorske roke. Za Crnogorce obstoji le alternativo: ali smrt pod Skadrora, ali pa smrt vsled lakote v domovini. Zato Je več ko Jasno, da mora Crnagora skrbeti za svojo eksistenco, kar je mogoče le na ta način, da postane Skader glavno mesto Ćrnegore. Odgovor balkanske zveze na mirovne pogoje velesil. SOFIJA 5. (Uradno.) Odgovor balkanskih zaveznikov na mirovne pogoje velevlasti se glasi: Zavezniki se zahvaljujejo velevlastim za njih trud in dober namen glede sklenitve miru in so zato pripravljeni sprejeti njih mirovne pogoje s sledečim pridržkom : 1) Glede definitivne določitve bolgarsko-turške meje sprejemajo zavezniki linijo, katero so podlagale velevlasti, le za podlago, ne pa za definitivno mejo. 2) Egejske otoke odstopi Turčija zaveznikom. 3) Zavezniki izjavljajo, da morajo biti o mejah Albanije informirani že naprej in upajo, da bodo meje iste, kakor so Jih pod-lagall v Londonu balkanski zavezniki. 4) Zahteva glede vojne odškodnine naj se v principu sprejme, višino zneska pa naj določi internacijonalna komisija, ki bo razpravljala o finančnem vprašanju in pri kateri bodo zastopani tudi balkanski zavezniki. 5) Zavezniki se strinjajo s tem, da naj 3e ustavijo vojne operacije takoj, kakor hitro bodo sprejeti zgoraj navedeni pogoji. Veleposlaniška reunija v Petrogradu. PETROORAD 5. (Kor.) Danes se je pod predsedstvom ministra Sasonova vršila druga seja petrograjske veleposlanlške re-unlje, kl se bavi z bolgarsko-rumunskim konfliktom. Razpravljalo se je o memoran-dlh obeh prizadetih držav. Vsled precizi-ranja stališča velevlasti, kl so določili podlago za rešitev konflikta, je postala navzočnost bolgarskih in rumunskih pooblaščencev v Petrogradu brezpredmetna. Dr. Danev je že odpotoval iz Petrograda, priac Ohika pa odide prihodnje dni. Blokada črnogorske obali. BAR 5. (Izv.) Danes zjutraj sta dospeli ena angleška In ena francoska oklop- nlca in sta se zasidrali pod Barom. Ob 9 dopoldne so dospele Štiri avstrijske oklop-nlce in ena nemška križarka, ob 10 dop. dve italijanski vojni ladji. Ladje so se pozdravile s salvami. Brodovje je sedaj razdeljeno v dva dela. Štiri milje severno od Bara so zbrane 4 avstrijske ladje, 2 italijanski oklopnici in nemška križarka ,Bre-slauM, 4 milje južno od Bara pa dve angleški oklopnici, ena francoska in ena avstrijska ladja. Dve avstrijski torpedovld sta zasidrani pred Spužem. DUNAJ 5. (Izv.) Blokada črnogorskega obrežja še ni proklamirana, ampak se izvrši takoj, ko se sporazumejo poveljniki mednarodnega brodovja. Vojne operacije pred Skadrom v polnem teku. DUNAJ 5. (Izv.) V dunajskih uradnih krogih izjavljajo, da so se vojne operacije pred Skadrom zopet začele v četrtek in so sedaj v polnem teku. Kralj Nlkofa je sedaj definitivno odložil vrhovno poveljni-štvo nad združeno črnogorsko-srbsko armado in vodi 8eda| napad srbski general Bojovlč, ki pa je zaenkrat še odložil generalni naskok, ke: Še pričakuje nadaljnjih srbskih ojačanj. Eden srbski armadni zbor prodira na suhem proti Skadru, nekaj srbskih pomožnih čet je pa Še na morski poti iz Soluna proti Skadru. Vrhovno poveljništvo mednarodne eskadre. DUNAJ 5. (lev ) Vrhovno poveljništvo nad mednarodnim brodovjem v črnogorskih vodah je prevzel angleški admiral Buroey, ki se nahaja na vojni ladji „King Ed-ward VII." Velevlasti za ustavitev vojnih Operacij. SOFIJA 5. (Kor.) Bolgarska brzojavna agencija poroča: Zastopniki velevlasti so danes dopoldne ministrskemu predsedniku in ministru zunanjih zadev sporočili sledeče: Da se doseže ustavitev vojnih operacij, izjavljajo velevlasti, da morajo zavezne države balkanske spre|eti direktno črto Eaos—Midija in se rešitev vseh vprašanj financijalnega značaja pridrži strokovni komisiji v Parizu, katere se udeleže tudi bojujoče se stranke. Ministrski predsednik Gešov je izrekel svojo zahvalo zastopnikom velevlasti in izjavil, da poda odgovor po dogovoru z zavezniki. Bolgarska je odgovorila velevlastlm. SOFIJA 5. (Kor.) Vlada |e izročila zastopnikom velevlasti odgovor na njihovo sporočilo z dne 22. marca v zadevi predlog za mirovna pogajanja. Odgovor balkanskih držav velevlastim. ATENE, 5. (Kor.) „Agence d'Athenes" poroča: Nota zaveznikov je bila danes izročena zastopnikom velevlasti. Ministrski predsednik grof Stfirgkh o avstrijski vnanji politiki. DUNAJ, 5. (Irv.) V današnji konferenci ministrskega predsednika grofa Sturgkha z zborničnim predsednikom dr. SyIvestrom se Je izrazil ministrski predsednik o avstrijski zunanji politiki, da |e zelo povoljno in pomirljivo za situacijo dejstvo, da Avstrija koraka roko v roki v isti črti z ostalimi velesilami. Ministrski svet. DUNAJ, 5. (Izv.) Danes popoldne ob 4 se je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Sturgkha ministrski svet, ki se je btvil z aktualnimi političnimi vprašanji. Državni zbor. DUNAJ 5. (Kor.) Kakor poročajo listi, je danes dopoldne posetil predsednik državne zbornice dr. Sylvester ministrskega predsednika grofa Sturgkha in je konferiral ž n|im o delovnem programu zbornice. Zaradi zasedanja deželnih zborov in pravoslavnih velikonočnih praznikov se zbornica ne salde pred koncem aprila ali začetkom majnika. Prav tako se tudi ne snidejo odseki, ker je mnogo poslancev tudi članov deželnih zborov. Delegacije. DUNAJ 5. (Izv.) Načrt, da bi se sestale delegacije k zasedanju meseca majnika, sta sedaj obe vladi opustili definitivno in se delegaciji snidete šele jeseni. Volitve v d elegacijo se izvrše v bin-koštnem državnozborskem zasedanju. Kronanje grškega kralja. ATENE 5. (Kor.) .Agence d'Athenes* poroča: Vlada je sklenila, da skliče zbor nico, da Jej predloži nekaj predlog, ki so postale potrebne vsled izpremenjenih razmer, kakor predlogo v zadevi dvilae liste kralja Konstantina in apanaže krallice vdove Olge. Kronanje kralja Konstantina se bo vršilo po preteku enega leta. Za albanski prestoL DUNAJ 5. (Izv.) Današnji „Fremden-blatt" prinaša z ozirom na poročila raznih listov, da namerava vojvoda Montpensier kandidirati za albanski prestol, oflcijozno izjavo, da bi niti Italija niti Avstrija ne podpirali njegove kandidature, temveč bi Jo odločno odklanjali. Stavka v Reki. REKA 5. (Ogr biro.) Včerajšnja pogajanja v zadevi ustavitve stavke v Gan-zovi ladjedelnici .Danubius" v Reki so bila brezuspešna. Z želodcem ravna največ ljudi zelo brezskrbno, kakor da ne bi bil toliko vreden, kakor vsak drug naš organ, čigar obolenje vznemirja vsakogar, kakor n. pr. pljuča. In vendar če želodec ne deluje redno, oslabi delazmožoost vsega telesa. Torej je dolžnost vsakogar, da upošteva najmanjše pokvare in skrbi za čim hltrejo ureditev. V ta namen je posebno pripraven dr. Rosov želodčni balzam iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, ki se je le 40 let sem najbolje obnašal. — Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah. Korespondent-strojepisec, složen - 5č ■ne in nemščine, z večletno notarsko in sodni'sko prakso, izurjen tadi v bančnih in posojilni3kih poslih, išče primerne a'užbe — tudi pri notarijatu ali advokaturi. Cenjene ponudbe pod .Zmožnost", Tr?t, poštnolefeče. 729 Tržaška posojiln. in hranilnica registrovana zadruga z omtjenim jamstvom vabi na MALI OGLASI MALI OOLASI m rthujo p« « rim. ktHdo. Mute tlaku« hurti ukrit vri. N»|«b»jU pitatoJMaa 40 vta. Plača m tikaj ' Za trgovino jestvin letni pomočnik. MshnJc, Bazovica. v Bazovici se išče priden, pošten 16-722 Costante Marco SteSiSIgKS nj ar no in slaščičarno, nahajajoč o se r ulici Istituto štev. i. — Vsakovrstni likerji in Tino v steklenicah. Cene smerne. Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. TomaŽiČa v ulici Moliu a vento štv. 3 v Trstu. — F e g a n L e a n d e r, voditetj. 523 4niQ9lfia stroje in več malih motorjev druge |lloalllD roke v dobrem stanju kupi takoj trgovina z raznimi stroji F. Batjel, Gorica, Stolna ulica 2—4. 710 H A N FQ 6. t. m., ples v Škorklji, gostilna U « t O j pri Bricu. Sviral bo orkester iz Gorice. V slučaju slabega vremena se ples prenese ns drugo nedeljo. 713 Išče St. 3, L qa vodja dobroznani krčmi v Štanjelu. Po-goji se poizvedo Trst, Piazza Goldoni 697 Vnsiinm 86 oddaJ° stanovanja v novi, moli Clj OIII derno opremljeni hiSi pri ev. Ivauu pri cerkvi, ul. delle Doccie St. 663. 692 72llfnnclf9 8°ba. popolnoma nova, sijajna, zelo £ poziciji pri no- faDIIIIJloua vem tramvaju pri Skednju. P ar celice po 70 sežnjev po nizki ceni. Oglasiti se je pri krčmarju v Delavskem konsumnem društvu pri Sv. Jakobu v nedeljo od 2—5 pop. 706 Modistinja opremljeM Nno*a 45, L 8*— dalje, ulica 671 ffOQnO 808pica E maturo išče pisarniškega mesta nudila za Blovenako in nemSko korespondenco. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti._(64 7amliiQra 86 Prodai° P" postaji Sv. Ane od bvllllJldUa 50 sežnjev naprej po nizki ceni. Naslov : gostilna Furlan pri postaji Sv. Ane ali pri Škerjanču Bt 670. 711 PrllHain v najem se dajo razne gostilae, rruudju kavarne, mlekarne in drugi obrtni obrati, hifie, vile itd. Pojasnila daje EolarSič, kavarna Corso od 9—11, 3—6, telefon St 825. 417 Prnrlain eo trata, okna, Btopnjice, omival-rruuoju O O niki, Ograje itd, ulica Piccardi St. 18. 737 Odda An majhna sobica takoj. Gaspare Gozd OB 3, II, vrata 13. 734 Odda qa malo stanovanje v Bojanu. Pojasnila ul. Geppa 16, žganjarna. 732 Meblirana bo^>'C&- 8 hrano. Belvedere 738 Olfmpupr* domačin, uren stenograf in stroje-OlUVvllCu pisec v slovenščini in hrvaščini, zmožen deloma nemSčine in la&Čine, iSČe službe ko-respondenta oziroma stenografa. Ponudbe pod „Do-mačiu" poste-restante, Trst. 730 ki se bo vršil v nedeljo, dne 18. aprila 1913 ob 8. uri zvečer v veliki dvorani v lastsl hiši (Plaziš dells Casenaa 2). DNEVNI RED: 1. Letno poročilo in potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev čistega dobička. 3. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom. 4. Poročilo o reviziji. 5. Razni predlogi*). 6. Volitev nadzorstva. TRST, dne 6. aprila 1913. NačeiniStvo. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadr. pravil, se vrši drugi v nedeljo 27. aprila t. 1. ob 10. uri predp. z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov. *) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zbora staviti preologe, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloČi, če Be sploh vzamejo ▼ pretres ali Če ze morejo izročiti posebnemu odseku, ali nadzorstvu, ali pa naČelstru, da se o njih poroča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postaviti na dnevni red bodočega občnega zbora. Gospodarsko društvo na Kontovelju reglstrsvana zadruga z omej. zavezo vabi na redni občni zbor ki se bo vršii v nedeljo, dne 13. aprila 1913 ob 4 popoldne v društvenih prostorih. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje letnega računa. 4. Volitev odbora. 5. Razni predlogi. Pred zborovanjem se spopolni izvolitev odbora za L 1912. KONTOVELJ, 4. aprila 1913. ODBOR. „Tržaško podporno in bralno društvo11 v Trstu enakoveljavno okrajnim bo'nlšklm blagajnam vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 13. aprila 1913 ob 10. predpold. v društvenih prostorih ul. Torre bianca 41, L DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Izjava pregledovalnega odbora. 5. Volitev vodstva in odbora. 6. Slučajnosti,*) *) Slučajni predlogi morajo biti naznanjeni društvenemu vodstvu vsaj 3 dni pred občnim zborom. Oddaste 86 ^ naeblirani sobi, ena z dvema j mezanin. DC it U1DUUIBUI OU Ul, CUB £ UVDU1B • posteljama, ulica Commerciale St. 9, j 729 |XXa aq zamostojna dekla, ki je obenem dobra: l&lrD OD kuharica. Čar bola zgornja 64, D3. 736 Da*nrlo CD razno pohištvo spalne sobe, ulica1 rruucft O O delle Acque 11, vratar. 735 735 Novo sredstvo rMrSSSrS blagu itd., zatre stenice in jajca takoj. Steklenica 50 vin. Glavna zalega G. Zanier, drogerija nL Miramar 11 in ul. S. Marco 18. 725 M prazna soba, solnčaa, velika. Pasquale j fievoltella št. 479, vrata 18. 723 Točno uro prodq|o Emilio Muller najuglednejša te reji« prodajalniea ur v Trstu, vU B. iitMU (vogal ulic« & Iflcolft). VELIKA tZBERA ▼•rlil«, mistik, i ■Ik, kakor trn41 ■klk ur viiko UctuavllMa Mi ISSS. Odda Zakonska soba ^i.1™^! IV. Cena nizka. 732 ss ZOBOZDRAVNIK » Dr. Hinko Dolenc AflloHonio ki je služboval v trgovini, toda je i miOUDIIIb, ie dalje Časa brez službe, želi prak- ' ticirati v trgovini ali kakem drugem podjetju. Ponudbe na inseratni oddelek Edinosti pod nMladenič>'. 724! ordinira ulica S. Lazzaro št 23. Sprejema od 9—1, S—a MARTIN DOVGAN trgovino jestvin in kolo- x-nporoca ceni. ODCinsivu svojo na - novo prevzeto in ie 50 let obstoječo nijSMliega Diaga. vrste. — Prodaja kav* na drobno In n^ debelo. CENE Z1EHTJ. EDINOST« st« 95. V Trstu, dne 6. aprila 1913. H g I $ tč v," t f; »T TALUTE 0 BEVI2B. 91 iv jum unfia t PlinB. DEPOSira — PROMESEL laiojant |u MENJALNI C A. TRST, VIA CASM M ST. 5 (UMM mM NA KKJfUCC OD DNEVA VLOOB DO DNEVA VZDIOA in um ntini mria a irona NA TEKuS IN ŽmO-RAČ&l PO DOGOVORU. trVAOTA ZVEZA Z AMEBOES. - AKREDITIVI. URADNE URE: 9—12, avran* uniti A.IJl rmarm man CMMBa, a niči ura. »inftAlM ITL REMB0ffR3.KHBDHn _ amnoariOM urmaaaja. BORZNA 5AR0ĆILA. • BTKASO. rauFgin; ina, rrt*. Filijalke v Opatiji In Uuhlfarfl. IP I II' IM—IIIHllllllllllll'Hlli'IM III III J u—i« i • Zapomnite si sliko in ime Ottoman papirja in stročnice za ovalcice, kajti posnetki, se hočejo odje~ malei le zavesti. g;- RESTAVRACIJA AURORfl -rsf. ai. Cartocd It. 13. Originalni dunajski damski orkester PORTUGAL obstoječ iz 5 dara in 2 gospodov. Vodi gdč. MICI PORTUGAL. Nastop jako komičnega trebušnega govornika Josipa Sixtla z njegovima dvema mehaničnima figurama, tirolskim in dunajskim „Šanijem4'. Vsak večer velik koncert od 7 do 12 zvečer z velikim izbranim glasbenim in pevskim sporedom. — Ob nedeljah in praznikih MATINii od 10 dop. do 1 pop. in od 4 do 12 ponoči. VSTOP PROST. Za obilno u ieležbo se priporoča JOSIP DGMINES, restavrater. JI ffovosti za pomlad in poletje!! Moške obleke iz sukna, kamgarna, zadnje povosti.......od K 15—48 Deške obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje no«osti .... od K 10—32 Otroške obleke od 3 do 12 let od K 3—18 Veilka zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ ff kutonlnastih hlač od K 2 20-5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri. :: Specijaliteta: delavne obleke, srajce s spodnje srajce itd. itd; ss Samo v aobro znani trgovini „flllo cittft di Trieste" ulica Gios^e Carducci (ex Torrente) it. 40. Tehnična poslovnica FRANC & KRAHfC, Trst, (prej Schnabl & Co. Succ) dabavatai Ttngy«t najlzvrstna]$e Motorje na beaoia, pila, spejai plia ia Mtarjt H aafta, tistem „Diaael" stoječa ia ležale aatrojka. LekaaiaMIt ea beazla !n para. Praraaaaja dala iainatrijalmih tavam kakar: Milil za arcka, strajt za proizvajeajt olja, tavaraa Ma, atraji u ksMsItas, rtroji ia tovara« aa StaiiBt, stroji ia nsmaštanja n Mizarska obrt, cantraln® karjatar, stroji aa drobijeaj« različnega blaga, kemiSaa tovarno itd. Naiaaiženj« aa olektričao razvttlfrva ia praaoa mUL EUktriina vadifala za osebe (Uft) sistem Padretti, kakor tudi vsdigala u blago. Stroji aa kovtfko ia diufs obrti. Hotforao trans Hitijo. Sesalka in oevl vsako vrati. Skladišč« vsakovrstnih takniinih potrobšiin. Vsakovrstna oovU Orodja ia stroji aa poljedelstvo in pre&e za vico. Olje, samski, pipo itd. „▲ndaro" najbolji in najcenejši pokrov hii. — — — FroraOaal ia oblak atoralkov nanioaj. — — — Gostilna Max Trat, via Petronlo 2 (pri nov, trgn). Toči ae Litrsko in domače črno in belo vino, kratki term vipavsko vino In Dreherjevo pivo. Točijo ee tndl vaakovratnl likeri In žganje ter y »«. jEakioJa vedno pripravljana z gcrkunl ln mrzlimi Jaulll. Pekarna in sladčioarna MIKUSCH Izdeluje kruh z zdravim hlgijeničnim elektr. strojem. Trst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7. Prodaja moke I. vrste, sladčice in prepečene!, (biskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska in istrska vina z razpre dajanjem pive v ste klenicah. Zslagateij zadruge c. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5° o popust. TVRD K A Francesco Bednar TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo trgovino šivalnih strojev bicikljev in pridevkov z mehanično delav-aico vred iz ulice Poaterosso Stev. 4 v ulico Campanile štev. 19. DRRCTJTE Z R „DIJRŠKO KUHINJO" i BBMM—aiaatiaM. IGNRZ10 POTOCNIG Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. S VELIKA ZRLO G P oblek xa moške In detke. Specijaliteta: paletoji, ?rni In modri, raglanl, kavne in pepelnate barve, kakor tudi moderni VELIKA IZBERA BLRGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da se nI baU nlkakc konkurence. Ivan Krže Trst - Piazza 8. Glovannl it. 1. m,,!,. kokinjskih in klaUrakfli potreb Sčin od tn pietenitt, Iksfov brani, ČabroT in kad. aodčekov, lopat, relet, mit In Tao-kevrstmik keSav, jarbassv in raatel ter mnogo dragih v to stroke spada-10.: •n^viiiA«. BTO,° kskisjake posado vsake Trate bodi od pereelum, ae-nlje emjiila, kesiterj« ali cinka, nadalje puuwi»«l« kletke itd. — Za eeatilBiČHrje pipe, krogi je, Maaljeai in atekleno posodo ta vino. F. Pregel Trst, via Eaiu seppe Caprin 10 (pri Sv. Jakobu) priporoča cenjenemu občinstvu svojo znano mirodiloico. prodaja se vsakovrstne mirodije in drugo. Šipe, barve, kisline in profumerije. Sveče Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne Ivan Žnidarčič Trst, nlioa Belvedere 17, T*»t Trgovina jestvin in kolonijalij. Zaloga testenin iz Bistrice In Neapeja, vsakovrstna olja, mila, kave itd. VELIKA ZALOGA Tieh potrebščin za živino kakor : otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd. po pošti, Cene ugodne in točna postrežba. Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasaa ali reklamaa naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti - CENTRALA v -- PRAGI -- Ustanovljena 1. 10^6. 20 podružnic. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K 23,000.000 liunostenskđ banka, podružnica u trstu GRADEŽ ekspoziture ■— AKREDITIVI - ČEK! - MENJALNICA OPATIJA HRANITEV IN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV. - DEPOT. - Brzojavni oaslev: „živnoatenaka". IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČILA. Kupuje lil predaja vrednostne papirje, devize In valute. Oskrbuje inkaso na vseh tuzemskili In inozemskih trgih. Tržaška posojilnica in hranilnica reglstrovana zadruga z tmajenlm peroštvem. Trat, piana Caaerma št. 2, 1. V lastni palači (vhod po glavnih stopnjicah). Poštno hranllnlfinl raiun 16,004.. ma rkajiibo, na aianioe. na zastara in Posojila dajo 11 amortizacijo za dalji« doba po dogvvo«. Hranilno vtogt »prajaaaa od Taakag^t. ča frmdi ai «d ia jik ebevatrnja po Vtije stalita vloga in vlog« na ttkoil ratun po defovori. Rantai davak plačaj« aavod aa». Tlaga aa lakko po aa« te*ao. Oddaja domače nabiralnika (hranilne pušice) Telafon fttov. OS2. Ima varnostno oolloo (aafa dapo*ite) za aktamba vradnoaiofr Bbtoa, dokumantov ia raznih drm»ih vradaosa popolnoma varno froti rloaaa i« požara, arojano po aajaoTajiiam **6in«, Mt jo oddaja itruikia v najam po aiakik ••aak. atanjo vl«g nad IO mlljonovi URAD N K URE : od O do 12 doaoldne In od 3 do 5 popoldne-Izplačuje se vstk delavnik ob u adnlh urah. ! ii EžjSk.1