Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Letno porocilo 2014 Kazalo UVOD 3 PROGRAMI IN DEJAVNOSTI CENTRA za sLovenšcino kot drugi/tuji jezik v Letu 2014 4 slovenšcina na tujih univerzah 5 seminar slovenskega jezika, literature in kulture 23 simpozij obdobja 31 tecaji slovenšcine 34 slovenšcina za otroke in mladostnike 39 izpitni center 46 izobraževanje 49 založniška dejavnost 52 raziskovalni in aplikativni projekti 54 oBjave v MedijiH 55 BiBLiograFija strokovniH deLavCev Centra 67 Vse leto poletje? Letnik 2014 je v našem Centru bogato obrodil. Za nami je jubilejni 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, še posebej praznicen in kot zmeraj deloven, pa v marsicem funkcionalno prenovljen in zelo odmeven. Za nami so Svetovni dnevi slovenskega jezika, z veliko Žepno slovenšcino v 22 drugih svetovnih jezikih. Za nami je zapletena procedura sprejemanja novega programa Slovenšcina za tujce s sodobnejšo in boljšo ter prijaznejšo izpitno ureditvijo. Za nami sta poletni šoli, številni in razlicni tecaji slovenšcine, zanimivi in pestri izobraževalni dogodki, novi ucbeniki in zborniki, domaci in mednarodni, veliki in mali projekti in (po šolsko): še bi lahko naštevali. Veliko smo sadili in sejali, precej smo želi in obirali (inventar plodov se zacne takoj za temle uvodnikom). Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik je vzklil l. 1965 s poletno prireditvijo, prvim seminarjem, in odtlej se razvijamo in rastemo, že 51. leto. Dobršen del sodobnih Centrovih dejavnosti ima vsebinsko izhodišce v drugi poletni prireditvi, poletni šoli slovenskega jezika, zdaj tudi že 34-letni mladi gospe. Že dolgo skoraj ni vec tedna v letu, da na Centru ne bi bilo živahno – in nikoli, tudi ob najvecji poletni vrocini, ko se sodelavke in sodelavec v osrednji stavbi Univerze v Ljubljani potijo na delovnopravno nelegalnih 30 stopinjah, nas ne zapusti delovni polet. Ta izhaja iz prepricanja, da delamo nekaj dobrega in lepega, zanimivega in vrednega. Skoraj nicesar ne delamo zase, ampak za druge – in to ne za neke neoprijemljive, varno oddaljene druge, ampak za ljudi, ki prihajajo zaradi slovenšcine in po njo v naše pisarne, v ucilnice in predavalnice na tecaje in izpite, na prireditve, na naše spletne strani po informacije, in to skoraj iz vsega sveta po vsem svetu – še posebej, ce pomislimo tudi na našo mednarodno mrežo lektoratov slovenšcine. Najbrž nam je prav zato lepo – ker smo doma in hkrati na nenehnem potovanju. red. prof. dr. Marko Stabej predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Uvod Letno porocilo 2014 Programi in dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Predstojnik: red. prof. dr. Marko stabej vodja strokovne službe: dr. Mojca nidorfer šiškovic Program oz. dejavnosti Financiranje programa oz. dejavnosti Samostojni strokovni delavci Financiranje strokovnih delavcev Slovenšcina na tujih univerzah MIZŠ, sredstva iz razpisov, donatorska in sponzorska sredstva, kotizacije dr. Mojca Nidorfer Šiškovic (vodja programov) dr. Damjan Huber MIZŠ Seminar slovenskega jezika, literature in kulture Predsednik: izr. prof. dr. Hotimir Tivadar Simpozij Obdobja Predsednica: doc. dr. Alenka Žbogar Izpitni center lastna sredstva dr. Ina Ferbežar (vodja programa) Lidija Jesenko (poslovna tajnica) MIZŠ, lastna sredstva Tecaji slovenšcine lastna sredstva, MIZŠ, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, CMEPIUS, MNZ Branka Gradišar (vodja programa) Tanja Jerman (vodja uciteljev) Jana Kete Maticic MIZŠ, lastna sredstva Slovenšcina za otroke in mladostnike lastna sredstva, MIZŠ (ZRSŠ), Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Knez (vodja programa) Damjana Kern lastna sredstva Izobraževanje lastna sredstva doc. dr. Nataša Pirih Svetina (vodja programa) Mihaela Knez lastna sredstva Založništvo lastna sredstva Mateja Lutar (vodja programa) MIZŠ, sredstva iz razpisov, donatorska in sponzorska sredstva, kotizacije Dodatne dejavnosti Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik – PROLANG Znanstvena in razvojno-aplikativna dejavnost – projekti – ZIP – Zacetna integracija priseljencev – Svetovni dnevi slovenskega jezika Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojca nidorfer šiškovic, dr. damjan Huber Splošno o programu V študijskem letu 2013/14 je na tujih univerzah delovalo 57 slovenistik, od tega devet na univerzah, kjer lektorjevo delo financira samo Republika Slovenija, 34 na univerzah, kjer lektorja sofinancirata Republika Slovenija in univerza gostiteljica, in 14 na univerzah, kjer lektorja financira samo univerza gostiteljica. Statusi slovenistik na tujih univerzah so bili naslednji: na 25 univerzah je imela slovenistika status dodiplomske in/ali podiplomske študijske smeri, tj. magistrskega in doktorskega študija. Poleg študija je na vecini univerz imela slovenistika še status obveznega predmeta, obveznega izbirnega predmeta in/ali izbirnega predmeta: status obveznega (in vecinoma izbirnega) predmeta je imela slovenistika na 21 tujih univerzah, kot izbirni predmet pa so jo lahko izbrali študenti na skupaj 50 univerzah. Na lektoratih in študijih slovenšcine se je slovenšcino ucilo oz. jo študiralo vec kot 2.500 študentov, podobno število kot leto poprej. V program Slovenšcina na tujih univerzah (STU) je bilo v študijskem letu 2013/14 vkljucenih 57 uciteljev slovenšcine v tujini: 30 uciteljev, zaposlenih na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (FF UL) in 27 uciteljev, zaposlenih na tujih univerzah oz. uciteljev, ki so poucevali na podlagi avtorske pogodbe s FF UL. Poleg uciteljev, ki so izvajali lektorate, je predavanja o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi na univerzah v tujini izvajalo vec kot 35 tujih habilitiranih uciteljev, ki so bili hkrati mentorji študentom pri diplomskih, magistrskih in doktorskih nalogah. Na nekaterih slovenistikah pa so predavanja, seminarje in mentorstva študentom pri diplomskih in magistrskih nalogah izvedli tudi ucitelji programa STU, ki so že dosegli doktorske nazive. Ob tem opažamo, da so nekateri ucitelji preobremenjeni s številom ur, saj poucujejo vec kot 20 ur tedensko, nekateri pa izvajajo tudi predavanja. Zaradi tega bi morali na tujih univerzah, kjer izvajajo študijski program slovenistike, zaposliti dodatnega domacega (habilitiranega) ucitelja. Pedagoška obveznost uciteljev STU je sicer od 12 do 16 ur tedensko. Sedem uciteljev STU je konec junija oziroma v prvi polovici julija 2014 poucevalo tudi na 50. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Slovenšcina na tujih univerzah Kadrovske spremembe in spremembe statusa na slovenistikah V študijskem letu 2013/14 je prišlo do naslednjih kadrovskih sprememb med zaposlenimi ucitelji: z delom na univerzi v Beogradu je zakljucila Andreja Ponikvar, nadomestila pa jo je Laura Fekonja; lektorico v Buenos Airesu in La Plati Mojco Jesenovec je nadomestila Tjaša Lorbek. Na lektoratu v Gradcu se je pogodba iztekla Tjaši Alic, za delo ucitelja pa je bil izbran Matej Klemen, ki se je na univerzo v Gradcu prestavil z univerz v Nottinghamu in Londonu, za poucevanje na obeh univerzah pa je bila na razpisu izbrana Maja Rancigaj. Za prekinitev poucevanja v Lodžu se je odlocila tudi Mateja Gojkošek, nadomestil pa jo je na razpisu izbrani Boris Kern. Z delom na univerzi v Sombotelu je po upokojitvi lektorice dr. Elizabete Bernjak pricela nova lektorica dr. Anja Benko, ki jo na delovno mesto v Sombotel napotuje Univerza v Mariboru, sodeluje pa tudi pri dejavnostih programa STU. Na delovnem srecanju v agustu 2014 sta bila za obdobje treh let (2014–2017) izvoljena nova predstavnika uciteljev, in sicer mag. Pavel Ocepek (predstavnik) in dr. Saša Vojtech Poklac (namestnica). Na univerzah gostiteljicah so se zgodile spremembe, ki so vplivale tudi na položaj slovenistike v študijskem letu 2014/15, v veliki vecini v pozitivno smer. Slovenistika, ki deluje v okviru oddelka za splošno jezikoslovje na Filološki fakulteti v Beogradu, je dobila tudi uradno status lektorata. V Bratislavi so obeležili 20-letnico delovanja lektorata z lektorjem iz Slovenije, sicer pa poucevanje slovenšcine na omenjeni univerzi poteka že od študijskega leta 1939/1940. Lektorica dr. Saša Vojtech Poklac je med drugim pripravila zbornik z naslovom Co všetko mi slovincina dala alebo I feel sLOVEnia, v katerem je zbrala 28 spominskih besedil nekdanjih in zdajšnjih študentov. Na oddelku so za akreditacijo pripravili nov študijski program Slovanske študije, v okviru katerega bo eden izmed modulov tudi študij slovenšcine. V Brnu književnost in slovenske realije poucuje doktorand na polonistiki, sicer diplomirani slovenist, mgr. Michal Przybylski, predavanja iz jezika pa je izvajala lektorica Mateja Kosi. Izbirni lektorat je poleg lektorice poucevala še doktorandka mgr. Eva Mikulková, ki jo bo v šolskem letu 2014/15 nadomestila mag. Iveta Bužková. V Brnu mocno manjka habilitiran profesor za jezik in za književnost. Sedaj namrec predavanja iz jezika izvaja lektorica, ki kot zacasno rešitev predlaga izmenjavo profesorjev (npr. prihod slovenskega profesorja v Brno za kakšen mesec ali dva). Status lektorata slovenšcine v Bukarešti se je v zadnjih letih ob prizadevanjih lektorja Boštjana Božica zelo izboljšal. Prvic je bil slovenisticni lektorat izveden kot obvezni izbirni predmet v okviru jezika C in kot obvezni izbirni predmet na drugi stopnji bolonjskega študija Studii Culturale Balcanice. Študenti na tem študiju si slovenšcino lahko izberejo Slovenšcina na tujih univerzah in se jo ucijo dva semestra ali štiri semestre po štiri ure na teden, prvo leto so jo izbrale tri študentke. Lektor slovenšcine na univerzi v Clevelandu Luka Zibelnik je v preteklem študijskem letu pripravil gradiva in vzpostavil spletni lektorat slovenšcine na daljavo, ki je bil kot prvi tovrsten tecaj za tuji jezik na omenjeni univezi odprt v zacetku študijskega leta 2013/14; število študentov je preseglo pricakovanja (okoli 50), hkrati pa utrdilo status slovenistike. Na univerzi na Dunaju ostaja odprto vprašanje habilitiranega ucitelja slovenšcine. S sofinanciranjem s slovenske strani v višini 20.000 EUR letno bi bilo možno, da bi pridobili mesto stalnega profesorja za slovenšcino, kar bi pripomoglo k stabilnejšemu statusu slovenistike in njegovi kontinuiteti. Lektorat na univerzi v Gentu je uspešno preživel reorganizacijo na tamkajšnji fakulteti in oddelku (fakulteta je med drugim ukinila lektorata cešcine in poljšcine) ter bo od leta 2015/16 ostal v študijskem programu kot izbirni predmet v okviru študija slavistike in balkanistike ter na fakultetni in univerzitetni ravni. Na slovenistiki v Gradcu se je konec študijskega leta upokojil profesor dr. Ludvik Karnicar, na razpisano delovno mesto za univerzitetnega asistenta slovenista z doktoratom pa je bila sprejeta prof. dr. Agnieszka Bedkowska-Kopczyk. Na lektoratu slovenšcine na univerzi v La Plati se je pricel nov petletni cikel lektorskih vaj. Vpis je bil spodbuden, saj se je vpisalo kar 17 študentov, ki za razliko od prejšnjih let nimajo slovenskih korenin. Po dveh letih je znova deloval izbirni tecaj na univerzi v Londonu, Šoli za slovanske in vzhodnoevropske študije, ki ga je enkrat tedensko izvajal lektor slovenšcine na univerzi v Nottinghamu Matej Klemen. Na univerzi v Lvovu v Ukrajini so uspešno akreditirali študijski program slovenistike in vpisali prve študente v študijskem letu 2014/15. Na univerzi v Nottinghamu so lahko slovenšcino kot izbirni predmet izbrali tudi študenti novega dodiplomskega programa modernih jezikov in prevodoslovja. Na univerzi v Pekingu so se nadaljevali pogovori v zvezi z vzpostavitvijo slovenšcine kot rednega študija. Napredek v teh pogovorih pomeni sklep, sprejet ob obisku državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport RS Aljuša Pertinaca, da se cim prej oblikuje študijski program za slovenšcino ter da se zacnejo pripravljati za študij potrebna gradiva. Na univerzi v Regensburgu so na slavistiki vzpostavili študij južne slavistike, v okviru katerega bo deloval tudi lektorat slovenšcine. Na univerzi La Sapienza v Rimu so razpisali mesto habilitiranega ucitelja slovenšcine, postopek se bo zakljucil v študijskem letu 2014/2015. Na univerzi Washington v Seattlu se povecuje število ur in študentov, vpisanih na slovenšcino, v poletnem semestru 2013/14 so izvedli nov tecaj Pregled slovenske književnosti 20. stoletja. Obenem so okrepili slovenisticno knjižnico z vec kot 600 enotami, tako da postajajo pod vodstvom prof. Michaela Bigginsa vse pomembnejši študijski center za slovenistiko v ZDA, želijo pa si tudi vec podpore s slovenske strani, zlasti ucitelja iz Slovenije. Iz porocil posameznih slovenistik je razvidno, da nastaja na tujih univerzah vsako leto vec diplomskih in magistrskih del ter doktorskih disertacij na slovenisticne teme. Lektorji so pogosto somentorji ali celo mentorji študentom, obenem pa jim pomagajo in svetujejo pri zbiranju gradiva ter ustrezne strokovne literature. 3 Izobraževanja in delovna V okviru programa STU in Centra za slovenšcino smo organizirali tri tradicionalna delovna srecanja uciteljev ter srecanja in izobraževanja za ucitelje: novoletno (23. decembra 2013), junijsko (26. junija priprava novih uciteljev 2014) izobraževanje Centra za slovenšcino ter osrednje delovno srecanje uciteljev STU pred zacetkom novega študijskega leta, tj. dvodnevno srecanje in izobraževanje 27. in 28. avgusta 2014. Na Centru za slovenšcino smo pripravili tudi celovito usposabljanje in pripravo za organizacijsko ter pedagoško delo na lektoratu za nova lektorja Majo Rancigaj in Borisa Kerna. Udeležila sta se junijskega izobraževanja za ucitelje slovenšcine kot drugega/tujega jezika v okviru Centra za slovenšcino, avgustovskega delovnega srecanja STU in hospitirala na lektoratih v okviru 50. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. 4 Obiski na lektoratih V študijskem letu 2013/14 sta bila v zacetku oktobra izvedena sestanek dekanje Filozofske fakultete red. prof. dr. Branke Kalenic Ramšak in vodje programa Slovenšcina na tujih univerzah dr. Mojce Nidorfer Šiškovic z rektorjem Univerze v Trstu prof. dr. Mauriziom Fermeglio ter sestanek z nosilci in ucitelji slovenistike na Univerzi v Trstu in konzulko na konzulatu v Trstu Eliško Kersnic. Drugih obiskov slovenistik iz sredstev programa nismo izvedli zaradi racionalizacije dejavnosti in varcevanja. Lektorate so obiskali in pripomogli pri urejanju njihovega statusa predstavniki ministrstev in diplomatsko-konzularnih prestavništev Republike Slovenije. Obiski uciteljev so bili izvedeni preko razlicnih programov mobilnosti, na univerzi v Nottinghamu je s predavanji gostoval predstojnik Centra red. prof. dr. Marko Stabej. Financiranje in status programa STU ter stiki in podpora drugih institucij 5.1 Podpora programa STU lektoratom Študentske in uciteljske izmenjave Leto 2014 je bilo glede financiranja delovanja programa stabilnejše zaradi letne pogodbe, ki jo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS (MIZŠ) pripravilo že marca, in sicer v enaki višini kot leto poprej. Nadaljevali smo z urejanjem delovnopravnega položaja zaposlenih uciteljev. Na pristojno MIZŠ smo z Univerze v Ljubljani odposlali novo pobudo, da bi delovnopravni položaj uciteljev uredili na državni ravni s posebnim zakonom, ki bi upošteval specifike dela na tujih univerzah. MIZŠ je v aprilu pobudo zavrnilo z utemeljitvijo, da podrocje ustrezno ureja obstojeca delovnopravna zakonodaja Republike Slovenije. Glede na prejeti odgovor MIZŠ smo s službami in podporo vodstva na Filozofski fakulteti pripravili in na vseh ravneh uskladili Pravilnik programa Slovenšcina na tujih univerzah, ki ga je 2. julija 2014 sprejel Senat Filozofske fakultete, ter uredili delovnopravni položaj uciteljev. Da je delovanje programa STU uspešno, gre zahvala tudi Ministrstvu za zunanje zadeve RS in slovenski diplomatski mreži, ki z lektorati odlicno sodeluje. Veliko slovenskih diplomatskih predstavnikov v tujih državah je v preteklem študijskem letu obiskalo lektorate oz. se srecalo z vodstvi tujih univerz, sodelovalo pri kulturnih prireditvah in projektih slovenistik ter pripravilo sprejeme. V preteklem letu smo tesneje sodelovali z Javno agencijo za knjigo RS, in sicer smo se v okviru programa STU ter tudi lektorji in literarni ustvarjalci prijavljali na razpise za gostovanja in organizacijo projektov. Ucitelji v tujini redno sodelujejo z društvi Slovencev v najbližjih krajih in s slovenskimi gospodarskimi predstavništvi. Ucitelji so v svojih porocilih znova pohvalili vsestransko podporo programa STU in Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik v smislu organizacijske podpore, koordinacije skupnih projektov (npr. Svetovni dnevi), nakupa knjig in drugih gradiv za študente, obvešcanja o novostih in aktualnih razpisih, oskrbovanja lektoratov z literaturo, sodelovanja pri organizaciji strokovnih ekskurzij v Slovenijo in drugih projektov v okviru lektoratov ter uradne korespondence z univerzo gostiteljico, organizacije kakovostnih srecanj in strokovnih izpopolnjevanj trikrat letno. Prav tako ucitelji zelo cenijo štipendije, ki jih prispevata MIZŠ in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za udeležbo študentov in uciteljev slovenistike in slavistike iz tujine ter iz slovenskega zamejstva na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK). Tujim študentom in uciteljem slovenšcine ta edinstvena prireditev (v letu 2014 je potekal jubilejni 50. seminar) omogoca, da se s slovenšcino poglobljeno seznanijo v Sloveniji, poslušajo predavanja strokovnjakov s podrocja slovenistike in humanistike ter družboslovja ter vzpostavijo strokovne in kulturne stike z institucijami v Ljubljani in Sloveniji. V zadnjih letih se je na lektoratih povecalo število izmenjav in gostovanj tako študentov kot tudi uciteljev slovenistov. K temu so najvec pripomogli ucitelji s podpisom novih pogodb Erasmus Socrates med slovenistikami na tujih univerzah ter slovenistikami na vseh slovenskih univerzah. Precej izmenjav poteka tudi preko akademske mreže Ceepus, programa Basileus in bilateralnih pogodb ter programov o sodelovanju, ki jih Republika Slovenija podpisuje z drugimi državami. Gostovanja študentov slovenistike in drugih smeri so tako vedno pogostejša, na tuje univerze pa odhajajo tudi študenti slavistike in slovenistike s slovenskih univerz. Povecuje se število gostovanj habilitiranih uciteljev iz Slovenije, ki predavajo na tujih slovenistikah in tako pomagajo pri izvedbi študijskega programa. V preteklem letu so bili na pobudo Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik na Oddelku za slovenistiko akreditirani lektorati slovenšcine kot tujega jezika, in sicer kot zunanji izbirni predmeti, ovrednoteni s tremi kreditnimi tockami, ki jih lahko izberejo vsi redno vpisani študenti Univerze v Ljubljani. Hkrati smo na Centru v okviru programa Tecaji slovenšcine pripravili ponudbo zelo ugodnih semestrskih 60-urnih tecajev, ovrednotenih s tremi kreditnimi tockami (in ceno 150 evrov), ki jih lahko izberejo vsi (redno vpisani in gostujoci) študenti Univerze v Ljubljani. Še vedno ostaja težava za študente, še zlasti tiste, ki slovenšcino študirajo kot diplomski predmet in prihajajo gostovat na slovenske univerze, da v casu študija v Sloveniji nimajo možnosti obiskovanja lektorata slovenšcine, razen 64-urnega tecaja, namenjenega gostujocim študentom v okviru programa EU Erasmus. Z brezplacnimi tecaji bi tujim študentom pripomogli h kakovostnejšemu in uspešnejšemu študiju ter znanju in poznavanju slovenskega jezika, nenazadnje pa tudi bolje promovirali slovenske univerze in študije v procesu internacionalizacije. Za izvedbo programa brezplacnih tecajev slovenšcine bi potrebovali 2–3 lektorje, zato bi delo lahko opravljali tudi ucitelji STU, ki bi v okviru svoje napotitve na delovno mesto na tujo univerzo vsakih pet let eno leto bivali in delali v Sloveniji. Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah 7 Objave v medijih (gl. Objave v medijih) 8 Kulturne dejavnosti in projekti programa Ucitelji in študenti z lektoratov so bili v preteklem letu pogosto gostje radijskih oddaj RTV Slovenija, zlasti oddaj, namenjenih Slovencem po svetu, ter drugih medijev in programov lokalnih radijskih in televizijskih hiš v okolju in mestih, kjer delujejo lektorati. Posebej veliko medijske pozornosti pozornosti je bilo namenjene dogodkom ob Svetovnih dnevih slovenskega jezika. Na lektoratih so bili tudi v študijskem letu 2013/14 ucitelji izredno dejavni na podrocju organiziranja dodatnih kulturnih dejavnosti, ki so dopolnile pedagoško delo s študenti. Ker je bil konec leta 2012 uspešno izveden projekt Svetovni dnevi slovenskega dokumentarnega filma, je bilo tudi v študijskem letu 2013/14 na tujih univerzah izvedenih veliko filmskih projekcij in gostovanj, kot je razvidno iz porocil uciteljev. Hkrati smo v okviru programa zaceli s projektom Svetovni dnevi slovenskega jezika, ki se je zakljucil v tednu od 1. do 5. decembra 2014. Ucitelji so s študenti prevajali knjižico Žepna slovenšcina na 125 straneh, namenjeno prvemu stiku s slovenšcino, ki so jo vsebinsko pripravili sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Na slovenistikah po svetu so knjižico prevedli v 22 tujih jezikov: anglešcino, argentinsko španšcino, bolgaršcino, cešcino, francošcino, hrvašcino, italijanšcino, japonšcino, kitajšcino, litovšcino, madžaršcino, makedonšcino, nemšcino, nizozemšcino, poljšcino, portugalšcino, romunšcino, rušcino, slovašcino, srbšcino, španšcino in ukrajinšcino. Pri prevajanju in pregledovanju knjižice ter urejanju je sodelovalo vec kot 45 uciteljev, 220 prevajalcev ter vec kot 50 jezikovnih pregledovalcev in urednikov. Projekt, ki je bil prevajalsko, tehnicno in organizacijsko izredno zahteven, je bil predstavljen javnosti v tednu od 1. do 5. decembra 2014, ko so na vec kot 50 univerzah po svetu potekali Svetovni dnevi slovenskega jezika – dnevi odprtih vrat, tecaji slovenšcine, predavanja, konference in gostovanja. Dogodke so izvedli ucitelji slovenšcine v sodelovanju s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi ter društvi Slovencev po svetu, obvešcanje pa je potekalo preko elektronskih medijev in socialnih omrežij. Vec o projektu je objavljeno na spletni strani www.centerslo.net/stu. Poleg Svetovnih dnevov so ucitelji na interni razpis za sofinanciranje projektov v okviru programa STU prijavili skoraj 40 projektov in jih uspešno izvedli s svojimi študenti na univerzah v tujini ter ob pomoci strokovnih delavcev programa STU, vecinoma v prvi polovici leta 2014. Ucitelji so pri organiziranju dodatnih dejavnosti na lektoratih zelo dobro sodelovali z veleposlaništvi in s svojimi študenti pomagali pri izvedbi kulturnih projektov in predstavitev ter veliko prevajali tudi slovensko književnost v tuje jezike. Projekte so izpeljali s prijavami na razpise, financno podporo društev, predstavništev slovenskih podjetij, slovenskih kulturnih ustanov, založb itn. V Beogradu so v Društvu Slovencev Sava predvajali film o jugoslovanski košarkarski legendi Ivu Daneuu, preveden v okviru Svetovnih dnevov dokumentarnega filma 2012. V novembru in decembru so organizirali Teden slovenske kulture za mlade, na katerem so pripravili štiri prireditve: fotografsko razstavo na temo Slovenija, od kod lepote tvoje (na natecaj je prispelo 97 amaterskih fotografij, žirija jih je izbrala 30; razstavili so jih v prostorih Društva Slovencev Sava); literarni vecer z Goranom Vojnovicem v sodelovanju z založbo Rende; kuharsko delavnico, na kateri so pekli Miklavževo pecivo, in delavnico slovenskih ljudskih plesov. Prireditve se je skupno udeležilo vec kot 250 ljudi. Decembra so gostili dr. Matejo Pezdirc Bartol, ki je študentom predstavila gledališki in dramski opus Dušana Jovanovica. Gostili so tudi dr. Barbaro Ivancic Kutin, ki je študentom predstavila ljudsko pripovedništvo. V študijskem letu 2013/14 je na Filološki fakulteti v Beogradu gostoval dr. Željko Markovic s Filozofske fakultete v Novem Sadu, ki je študentom predaval zgodovino slovenskega jezika. V Bratislavi so najvec pozornosti posvetili pripravam na praznovanje 20-letnice sistematicnega poucevanja slovenskega jezika in kulture na Oddelku za slovanske filologije Filozofske fakultete Univerze Komenskega v Bratislavi. Oktobra se je lektorica dr. Saša Vojtech Poklac prvic srecala z novo slovensko veleposlanico na Slovaškem Bernardo Gradišnik in zacela nacrtovati skupno sodelovanje. Prvi skupni projekt so uresnicili z monodramo Že spet obisk v prostorih slovenskega veleposlaništva, kjer sta gostovala igralec in dramatik Andrej Rozman – Roza ter glasbenik Goran Završnik. Glavna prireditev, povezana s praznovanjem obletnice, je potekala novembra pred približno 70 gosti v galeriji slovenskega veleposlaništva. Predstojnica Oddelka za slovanske filologije dr. Mária Dobríková je predstavila zgodovino lektorata, ki se je zacela že v študijskem letu 1939/1940. Veleposlanica je v svojem govoru izpostavila pomembno vlogo lektorata pri širjenju jezika in slovenskega kulture na Slovaškem. Študenti slovenšcine so na prireditvi odigrali tri kratke odlomke iz knjige Nahladnutia do súcasnej slovinskej prózy, lektorica pa je predstavila prerez dogodkov, ki so se zgodili na lektoratu v zadnjih 10 letih. Novembra je lektorica v Dom starejših obcanov Dúbravka približno 20 stanovalcem doma približala Slovenijo in slovensko kulturo. Po predavanju je sledil pogovor o aktualnih dogodkih v Sloveniji in na Slovaškem. Decembra je izšel zbornik Co všetko mi slovincina dala alebo I feel sLOVEnia, v katerem je 28 spominskih besedil bivših in zdajšnjih študentov slovenšcine ter tistih, ki sta jih slovenšcina in Slovenija tako ali drugace zaznamovali v življenju. Na predstavitvi so govorile slovenska veleposlanica, dekanja FF UL dr. Branka Kalenic Ramšak in predstojnica oddelka dr. Mária Dobríková. Študenti so v sodelovanju z lektorico pripravili kratek kulturni program. Lektorat se je predstavil na Slovanski božicni akademiji. Februarja so pripravili glasbeni vecer s slovenskim igralcem in glasbenikom Janezom Škofom ter bobnarjem Marjanom Stanicem, ki se ga je udeležilo približno 70 obiskovalcev. Lektorica je s predstojnico obiskala gimnazijo Malacky ter 3. in 4. letniku predstavila študij na oddelku za slovanske filologije in študijski program Srednjeevropske študije, v okviru katerega je slovenšcina eden izmed nosilnih predmetov. V aprilu je na FiF UK potekala študentska znanstvena konferenca, na kateri so se pod mentorstvom lektorice predstavile tri študentke slovenistike, in sicer Dominika Uhlárová (delo Vinka Möderndorferja in gledališka igra Mama je umrla dvakrat), Katarína Lalíková (samopodoba in heteropodoba Slovenk in Slovencev – 2. mesto) in Karina Neméthová (magicni realizem pri Feriju Lainšcku – 1. mesto). Pripravili so strokovno ekskurzijo v Slovenijo, ki se je je udeležilo 49 udeležencev. Prvi dan so si ogledali Bled in blejski grad. Drugi dan Kobarid, tretji dan grad Devin in mesto Trst, v popoldanskih urah Piran in Koper, zadnji dan pa so se ustavili v Ljubljani. Gostili so tudi slovenskega fotografa in glasbenika Lada Jakša, ki je za študente pripravil glasbeno delavnico, na kateri so se pripravljali na literarni vecer, ki je potekal v prostorih slovenske ambasade. Na veceru s približno 50 obiskovalci je Lado Jakša skupaj s študenti predstavil poezijo slovenskega pesnika Srecka Kosovela. V Brnu so oktobra gostili Anjo Štefan in z njo organizirali pripovedovalski vecer. Obiskala sta jih Suzana Tratnik in Damijan Šinigo, z njima pa so organizirali literarni vecer skupaj z založbo Vetrné mlýny. Z monokomedijo se jim je predstavil Andrej Rozman – Roza. Izvedli pa so tudi literarni vecer s pomurskimi pisci Normo Bale, Robertom Titanom Felixom, Štefanom Kardošem in Milanom Vinceticem. Sledilo je odprtje likovne razstave Katarine Vladimirov Young, literarni vecer z Ivanom Dobnikom in glasbeni nastop Klemna Piska. V decembru jim je o slovenski frazeologiji predavala dr. Nadja Dobnik. Marca so poslušali predavanje veleposlanice dr. Smiljane Knez. Aprila pa so se odpravili na ekskurzijo v Slovenijo. O zvrstnosti slovenskega jezika je na lektoratu predavala in izvajala vaje dr. Mojca Horvat. V Bruslju so na slovenskem veleposlaništvu septembra soorganizirali vecer s pesnikom in štipendistom Passa Porte Alešem Štegrom, novembra pa s pisateljico Gabrijelo Babnik. Študenti so pripravili prevode izbranih odlomkov v svoje jezike, ki so jih v obliki brošuric dali poslušalcem. Decembra so soorganizirali božicno praznovanje z vsemi študenti slovanskih jezikov na ULB – v sodelovanju z uciteljicami cešcine in poljšcine. Februarja pa so v sodelovanju z lektorjem iz Genta vodili kulturni vecer v Passa Porti s pisateljem, režiserjem in antropologom Miho Mazzinijem. Za to priložnost so študenti pripravili prevode izbranih odlomkov v svoje jezike, ki so jih v obliki brošuric dali poslušalcem. Marca so izvedli samostojno predavanje v knjigarni založbe EuropaNova o Borisu Pahorju. V istem mesecu so organizirali filmski vecer na ULB, in sicer ogled filma Izlet Nejca Gazvode. Aprila je lektorica na slovenskem veleposlaništvu kot soorganizatorka vodila pogovor s poznavalcem Trubarja in avtorjem knjige o njem (Moc besede) Zvonetom Štrubljem. V Budimpešti so decembra organizirali spominsko sejo ob 200. obletnici rojstva Franca Miklošica. Pozdravne nagovore so imeli direktor Inštituta za slovansko in baltsko filologijo dr. István Lukács, dekan Filozofske fakultete Univerze Loránda Eötvösa Tamás Dezso in veleposlanica Ksenija Škrilec. Predavali so zaslužni profesor in akademik dr. István Nyomárkay, dr. András Zoltán in dr. Marija Bajzek Lukac. Izvedli so literarno srecanje s Suzano Tratnik in si ogledali film Pesnikov portret z dvojnikom, novembra Aleksandrinke in Piran – Pirano, decembra filma Fabiani : Plecnik ter Franc Miklošic – clovek in znanstvenik, februarja pa film Kratki stiki (praznovanje Prešernovega dneva). Na lektoratu so si marca ogledali še filma 9:06 in Izlet. Potekala je tudi prireditev Slovenije in slovenskega jezika na Gimnaziji Ferenca Kölcseyja v okviru prireditve Babilonska zmešnjava (Bábeli zurzavar), kasneje še nastop v Evropski hiši (Európa Pont) na prireditvi Skodelica Maribora (Egy csésze Maribor). Septembra so se odpravili na poucni izlet v Škocjanske jame in Koper ter v Trst, kjer jih je vodil Miran Košuta. Zadnji dan je sledil obisk Oddelka za slovenistiko Fakultete za humanisticne študije Univerze na Primorskem, ogled Pirana in na koncu vrnitev v Budimpešto. V Buenos Airesu so se udeležili dogodkov v organizaciji slovenskega veleposlaništva – nogometne tekme Argentina : Slovenija, nastopa ljudske pevske skupine Tašcica, ogleda slovenskega filma Vaje v objemu v okviru Festivala evropskega filma itn. V La Plati so bili preko e-pošte sistematicno vabljeni na prireditve, ki jih organizira veleposlaništvo RS v Argentini, pa tudi na vse ostale prireditve, povezane s Slovenijo in Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah širjenjem slovenske kulture v tej južnoameriški državi. Nekateri so si ogledali nogometno tekmo Argentina : Slovenija v La Plati. V Bukarešti so prirejali slovenske filmske vecere. Novembra so si na Fakulteti za tuje jezike in književnosti ogledali film Traktor, ljubezen in rock'n'roll, decembra pa so po enem letu na spored ponovno uvrstili Izlet Nejca Gazvode. S študenti, ki prihajajo na lektorat slovenšcine, so imeli priložnost obiskati še dve zanimivi prireditvi: veleposlaništvo RS v Bukarešti je organiziralo gostovanje Gregorja Kresala, uspešnega slovenskega alpinista in scenarista. V Ceškem centru so si ogledali igrano-dokumentarni film Sfinga, v Romunski narodni knjižnici pa še kratka promocijska filma Ljubljana: ljubljena in Dolina Soce. Po projekciji prvega promocijskega filma je o Ljubljani spregovorila tudi gospa Eva Catrinescu, ki je na Filozofski fakulteti v Ljubljani poucevala 10 let. V Clevelandu se je nadaljeval spletni razred, tj. lektorat na daljavo, prvi za slovenšcino na tujih univerzah. Lektor Luka Zibelnik je dobil priznanje v dekanovem semestrskem casopisu in redno clanstvo v organizaciji S-ABA ter prispevek donatorja iz Philadelphije. Spletni razred je lektor predstavil na konferenci Midwest Slavic. Maja so pripravili predavanje o Borisu Pahorju in njegovi Nekropoli v prostorih najvecje in najbolj prestižne ameriške knjižnice (kongresna knjižnica – Library of Congress – na kapiteljskem gricu v Washingtonu). Lektor je organiziral tudi preživetveni tecaj slovenšcine na veleposlaništvu RS v Washingtonu ter sodeloval v pogovoru po ogledu biografskega filma o Borisu Pahorju. Ob petkih so gledali slovenske filme ter se udeležili koncerta slovenskega pevskega zbora Megaron. Na Dunaju so organizirali Slovenski vecer in ekskurzijo v Koper. V Gentu so izvedli literarni vecer s pisateljico Gabrijelo Babnik, ki se ga je udeležilo vec kot 40 obiskovalcev. Uvodni nagovor je imel veleposlanik v Belgiji gospod Šinkovec, pri branju odlomkov pa so sodelovali tudi študenti. Februarja je na lektoratu gostoval Miha Mazzini, dogodek je potekal v mednarodni hiši literature Passa Porta v Bruslju, udeležilo se ga je okoli 80 ljudi. Najprej so si študenti in profesorji oddelka ogledali Mazzinijev kratki igrani film You're Free. Decide., se pogovarjali o tematiki filma, manipulaciji, kolektivni zavesti in strahu, ki prežemajo družbo. Film je s svojo vojaško tematiko služil poglobljenemu pogovoru o Mazzinijevem zadnjem romanu Paloma Negra. Za zakljucek druženja je avtor prebral tudi odlomek iz romana. V aprilu so na Oddelku za slovanske jezike in vzhodnoevropske študije na FF Univerze v Gentu praznovali 35-letnico delovanja študentskega društva Slavia, ki vsa ta leta skrbi za obštudijske dejavnosti, družabno življenje študentov in njihove prostocasne aktivnosti, ki imajo vedno podstat v slovanskosti. Osrednji dogodek praznovanja je bila krstna uprizoritev Grumovega Dogodka v mestu Gogi (premiera je bila 2. aprila, prva ponovitev pa dan kasneje), in sicer v nizozemskem jeziku, prevod je delo bivšega študenta slovenskega jezika Glenna Du Villa, pod režijo, scenografijo, kostumografijo in oblikovanje luci pa se je podpisal lektor. Priredili so tudi koncertni vecer kitarista Jureta Cerkovnika. Mesec kasneje je potekalo obdarovanje ob zakljucku študijskega leta; študente 1. letnika so obdarili z darilnimi vreckami, v katerih so bili poleg reklamnih turisticnih zgibank tudi zemljevid Slovenije, kemicni svincniki, trak za kljuce, DVD s predstavitvenim filmom o Sloveniji in pismom Študent študentu, v katerem so študenti svojim bodocim kolegom predstavili Slovenijo in slovenšcino. Od oktobra 2013 do junija 2014 so dvakrat mesecno na oglasni deski na oddelku seznanjali študente in ucitelje z objavami aktualnih politicnih, gospodarskih in kulturnih prispevkov iz Slovenije ter vabili na projekte. V Gradcu so v sodelovanju z Mariborsko univerzitetno knjižnico gostili pisatelja in urednika Orlanda Uršica. Njegove kratke zgodbe so v nemšcino prevedli študenti prevajalstva pod mentorstvom Kasilde Bedenk in Daniele Kocmut, ki sta prevode na literarnem veceru tudi brali. V Klubu slovenskih študentk in študentov iz Gradca so v sklopu Slovenskih dnevov prisluhnili Goranu Vojnovicu. V pogovoru, ki ga je vodil študent Simon Ošlak, so izvedeli veliko zanimivega o avtorju, njegovem delu, o prevajalskih preprekah pri prevajanju njegovega romana ter o filmu Cefurji raus! V Klubu slovenskih študentov iz Gradca so si ogledali monokomedijo Evangelij po Cušinu slovenskega igralca Gregorja Cušina. V sodelovanju z Mariborsko univerzitetno knjižnico sta se v sklopu projekta Literati v zbirki Slovenske citalnice predstavila Lidija Gacnik Gombac in Borut Gombac ter pesnica Petra Kolmancic. Izbor literarnih odlomkov njihovih del so v nemšcino prevedli študenti prevajalstva pod mentorstvom Kasilde Bedenk in Daniele Kocmut. Obiskovalci so na vecerih prejeli tiskane brošure in elektronski zbornik vseh treh jesenskih literarnih vecerov v Slovenski citalnici. V sklopu Slovenske citalnice so priredili srecanje dijakov trgovske akademije HAK iz Deutschlandsberga in Gimnazije Velenje z naslovom Kulturni spogledi. Kasilda Bedenk, Daniela Kocmut, Rezka Kanzian in Simon Ošlak so za dijake pripravili zanimive delavnice. Dijaki so si ob tem ogledali tudi Slovensko citalnico in spregovorili o svojih bralnih navadah. V Klubu slovenskih študentk in študentov so pripravili že tradicionalno božicnico. Najprej so prisluhnili klubskemu pevskemu zboru, nato pa je glasbena skupina Melanholiki pripravila odlicen, vec kot tri ure dolg koncert. Predaval jim je novi slovenski veleposlanik na Dunaju dr. Andrej Rahten. Študentom je predstavil knjigo Velikih pet in ustanovitev Kraljevine SHS/Les Cinq Grands et la création du Royaume des Serbes, Croates et Slovčnes – kot uvod v stoletnico zacetka prve svetovne vojne. Decembrske prireditve so zaokrožili z Božicnim razpoloženjem, dvojezicnim branjem božicnih zgodb z Jožefom Tillom in Brigitte Till Spausta. Februarja so pripravili skupno prireditev, ki so se je udeležili številni na avstrijskem Štajerskem živeci Slovenci ali njihovi potomci, slovenski Korošci, pripadniki slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem in tudi obiskovalci iz Slovenije. Gostili so gledališko skupino Talija – ustvarjalni laboratorij iz Celja, ki je v gledališki dvorani Werkraum Theatra uprizorila monodramo Moje življenje z Almo Karlin. Organizirali so simpozij Gradec in Slovenci II, ki so se ga udeležili številni predavatelji iz Slovenije in Avstrije. Na Inštitutu za slavistiko Univerze v Gradcu sta dr. Martina Orožen in dr. Marko Jesenšek predstavila prevod Prekmurske slovenske slovnice (Vend Nyelvtan) Avgusta Pavla, jezikoslovca, literarnega zgodovinarja, etnologa, pesnika in kulturnega posrednika med Slovenci in Madžari. Marko Jesenšek je uredil prevedeno delo, prevedla pa ga je dr. Marija Bajzek Lukac, porabska Slovenka in profesorica slovenskega jezika na Univerzi Elte na Madžarskem. Prireditev so pripravili skupaj s Pavlovo hišo in mariborsko slovenistiko. Marca so v Klubu slovenskih študentk in študentov v Gradcu prisluhnili potopisnemu predavanju Sedemletna pot. Dr. Gerhard K. Lieb je imel v Štajerski deželni knjižnici v sklopu Slovenske citalnice predavanje o geografiji Slovenije Slowenien – Versuch eines Portraits mittels ausgewählter Geographien (Slovenija – poskus portreta z izbranimi geografijami). V predavanju je študentom in tudi zunanjim gostom predstavil geografske in gospodarske znacilnosti Slovenije. V sklopu prireditev Literati v Slovenski citalnici 2014 je svoje pesmi graški publiki predstavila pesnica Anja Golob, prevode njenih pesmi pa sta brala prevajalka Urška P. Cerne in študent prevajalstva Jernej Lorber. Pesnica je pred tem za študente pripravila tudi delavnico o prevajanju njenih pesmi. V Slovenski citalnici so imeli predavanje dr. Ludvika Karnicarja Verstummen die slowenischen Dialekte in Kärnten? o koroških slovenskih govorih ter projektu inventarizacije slovenskih narecij na Koroškem, katerega zacetnika sta bila prof. Stanislav Hafner in Erich Prunc, nato je delo na projektu prevzel dr. Karnicar. V sklopu prireditev v Slovenski citalnici v Gradcu so priredili literarni vecer s pesnico in pisateljico Stanko Hrastelj. Njene pesmi je brala Daniela Kocmut, ki se je s pesnico tudi pogovarjala o njenem delu in željah za prihodnost, druženje pa so nadaljevali ob slovenskem vinu in prigrizkih. V Granadi so v sodelovanju s slovenskim veleposlaništvom izvedli Mini tecaj slovenskega jezika in si ogledali film o Jožetu Toporišicu. Aprila je potekal mesec slovenske kulture, zato so si ogledali otvoritev razstave Nikolaja Pirnata Don Kihot iz Mance. Slovenska violinistka Klara Gomboc je izvedla koncert klasicne glasbe. Udeležili so se tudi literarnega vecera s pisateljico Mojco Kumerdej. Ogledali so si cikel slovenskega filma in slavnostni zakljucek s slovenskim veleposlanikom Aljažem Gosnarjem. Aprila se je lektorica udeležila sestanka z rektorjem in prorektorico Univerze v Granadi, na katerem so predstavili mesec slovenske kulture in aktivnosti, ki se organizirajo v sklopu slovenskega lektorata. V Hamburgu so od oktobra do decembra organizirali dneve slovenske kulinarike – na lektoratu so se seznanili s tradicionalnimi slovenskimi slašcicami (gibanica, orehova potica, jabolcni zavitek itn.). Od marca do maja so študenti prostovoljci pod mentorstvom lektorice prevajali besedila za razstavne panoje in za zloženko, ki je izšla ob razstavi Zadnji pricevalci. Marca je lektorica sodelovala na sestanku za pripravo konference o Soški fronti, ki jo bo spremljala tudi razstava z gradivom iz Muzeja novejše zgodovine. Projekt nacrtujejo za konec leta 2015. Študenti prostovoljci so sodelovali pri prevajanju knjižice Žepna slovenšcina. Junija so v osrednji hamburški literarni ustanovi Literaturhaus priredili literarni vecer z Borisom Pahorjem. Sodelovali so na otvoritvi fotografske razstave Zadnji pricevalci. Poslušali pa so tudi predavanje Susanne Wald o slovenskih in italijanskih ujetnikih koncentracijskega taborišca Neuengamme. Dan kasneje so se udeležili predavanja in pogovora s Sašo Petejan in dr. Urško Strle, avtoricama omenjene razstave. Na lektoratu so prisluhnili predavanjem dr. Petra Scherberja o treh slovenskih avantgardah, dr. Brunella Mantellija o Italijanih v Sloveniji v letih 1941–1943 in dr. Eckarta Dietzfelbingerja o nemški okupacijski politiki na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno. V študijskem letu 2013/2014 so nadaljevali z dopolnjevanjem spletnega projekta ucenje slovenšcine na daljavo za nemško govorece. V poletnem semestru so sodelovali pri oddaji na TV Slovenija Cez planke, posvecene severni Nemciji in Hamburgu. V Katovicah so organizirali tri delavnice: Edin Saracevic, pisec haikujev in aforizmov, je študentom pokazal, kako lahko v nekaj zlogih ujamemo trenutek, Marjetka Krapež je izvedla vaje za ustvarjalno pisanje, Tanja Šket je vodila delavnico o slovenski kratki zgodbi ob koncu 20. stoletja, Rok Dovjak pa je pripravil delavnico o jezikovni tehnologiji (slovarji, prirocniki, korpusi). Obisk gostov so sklenili z literarno-glasbenim vecerom Prgišce Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah bonbonov. Približno 45 obiskovalcev je lahko prisluhnilo avtorski poeziji Marjetke Krapež in Edina Saracevica. Študenti so obiskovalce popeljali skozi vecer kot moderatorji, interpreti prevajalci in glasbeniki. Navdušili so se nad možnostjo soustvarjanja na Wikipediji, ki jim jo je predstavil dr. Miran Hladnik, sedaj sami pišejo clanke o slovenskih znanstvenikih in umetnikih (v poljskem jeziku). Obiskal jih je Goran Vojnovic – druženje se je zacelo z ogledom podzemnega kompleksa Šlezijski muzej, sledil je sprehod po Centru poljske scenografije. Literarno-filmski vecer je potekal v Centru filmske umetnosti – Kinu Kosmos. Film Cefurji raus, ki sta ga v poljšcino prevedla študenta Mateusz Gwiazda in Adrianna Bibrzycka, si je ogledalo okoli 110 ljudi. Sledilo je srecanje z Goranom Vojnovicem, za ogrevanje pa je poskrbela glasbena skupina Blokowioska. Skozi literarni vecer so krmarili delavci Inštituta za slovansko filologijo Leszek Malczak, Monika Gawlak, Tina Jugovic ter prevajalka Joanna Swiatek, študentka slovenske filologije, glavno besedo pa je tokrat imela tudi publika. V maju so potekali Dnevi balkanske kulture na Inštitutu za slovansko filologijo v Lublinu, v sklopu teh pa predavanje Kulturne drobtinice Slovenije. Festivalu je sledila 10. mednarodna znanstvena konferenca Ciril in Metod v kulturi Slovanov v Biali Podlaski, kjer je lektorica predstavila prispevek Dejavniki, ki vplivajo na kakovost študija slovenskega jezika – med dejanskim stanjem, potrebami trga dela in pricakovanji študentov. Na lektoratu je potekal Slavisticni dan; študenti in delavci Inštituta za slovansko filologijo so na stojnicah predstavljali Slovenijo, Slovaško, Hrvaško, Makedonijo, Bolgarijo, Ceško in Slovaško. Tema so bili decembrski obicaji in praznovanja. Vec kot 200 slušateljev Univerze za tretje življenjsko obdobje je prisluhnilo predavanju o slovenskem jeziku, umetnosti, družbenopoliticnem položaju, pa tudi o turisticnih biserih in kulinariki. Lektorica je na Gimnaziji Vic predstavila študij slovenšcine v Katovicah. Skupaj s sodelavkami je izvedla spletno anketo o organizaciji študijskega procesa, vsebini, odnosu do Slovenije itn. V Krakovu so sodelovali pri gostovanju pisatelja Bojana Meserka na festivalu Radikalni. Udeležili so se dvodnevne slovenisticne prevajalske delavnice v Bielsku-Biali, na kateri so prevajali dela Alenke Jovanovski, Maje Novak in Iztoka Osojnika. Sodelovali so na Festivalu slovenske kulture Zlati coln. Prvi dan so se udeležili literarnega vecera, na katerem so svojo literaturo v izvirniku in prevodih predstavili prej omenjeni avtorji. Aktivno so sodelovali tudi študenti slovenskega lektorata, ki so prevajali pogovor ter brali prevode poezije. Drugi dan so gosti iz Slovenije obiskali krakovsko slavistiko in predstavili sodobno slovensko poezijo še s teoreticnega vidika. Udeležili so se ciklusa predavanj o slovenskem jeziku in kulturni dedišcini. Gostili so raziskovalke z ZRC SAZU v Novi Gorici, ki so pripravile pet predavanj: dr. Danila Zuljan Kumar o bogastvu slovenskih narecij in o povezavi med posameznikovo in skupinsko identiteto ter jezikom; dr. Špela Ledinek Lozej kulturno dedišcino sezonske paše in predelave mleka v planinah in dr. Jasna Fakin Bajec kulturno dedišcino kot vir za trajnostni razvoj v lokalnih skupnostih v Sloveniji, obe sta predstavili tudi pustne, postne ter velikonocne šege in jedi na Slovenskem. V marcu je potekalo predavanje dr. Vesne Požgaj Hadži o kroatisticnih oz. srbokroatisticnih vprašanjih. Prvo predavanje je bilo namenjeno jeziku med lingvistiko in politiko oziroma prehodu od enega srbohrvaškega jezika do štirih, pripravila pa je tudi delavnico z naslovom Diskurz in dialog. Maja jih je obiskal Goran Vojnovic. Ogledali so si film Piran – Pirano, zatem je sledil pogovor z avtorjem o filmih in literaturi. V Lawrenceu so gostili nekdanjega ameriškega veleposlanika v Sloveniji Victorja Jackovicha. Aprila pa so priredili vecer slovenskega filma za študente KU in si ogledali film Rezervni deli. V Lizboni so predstavili dvojezicno antologijo Slovenski in portugalski pesniki XX. stoletja/ Poetas Eslovenos e Portugueses do Século XX. v Palácio Pedro v Guimarăesu, na Instituto Camőes, ki je del portugalskega zunanjega ministrstva, in kasneje še v knjigarni Porta XIII v mestu Serveira in na FF. Na okrogli mizi so sodelovali dr. Alojzija Zupan Sosic, dr. Jasmina Markic ter pesnika dr. Brane Mozetic in dr. Miklavž Komelj. Predstavitve sta se udeležili tudi pesnici Barbara Korun in Meta Kušar, ki sta brali svoje pesmi. Organizirali so tudi razstavo fotografij portugalskega fotografa Paula Gaspara Ferreire, ki je oblikoval naslovnico antologije. Decembra je imel dr. Vojko Gorjanc predavanje z naslovom Language planning translation and interpreting. Sodeloval je tudi pri predstavitvi antologije v Portu. Lektorat za slovenski jezik in portugalsko-slovensko društvo sta sodelovala pri razstavi Slovenski portret, ki je bila novembra v portugalskem kulturnem centru Braço de Prata in pri kongresu z naslovom: Teatro: estética e poder. Dr. Krištof Jacek Kozak z Univerze na Primorskem je bil povabljen za uvodno predavanje, ki je bilo konec novembra. V okviru lektorata in slovensko-portugalskega kulturnega društva so v prostorih gledališca Garagem organizirali kulturni vecer ob glasbeni spremljavi Daniela Meire s 30 udeleženci. Na Faculdade de Letras Univerze v Lizboni so organizirali Cikel slovenskih predavanj: dr. Vojko Gorjanc in dr. Damjan Popic: Text revision and language ideology; dr. Ana Toroš: Pesnik in prevajalec med erosom in tanatosom in A poet and translator at the linguistic, cultural and ideological crossroads; dr. Damjan Popic: Building and use of corpora; dr. Damjan Grošelj: Microlanguages: Three case studies; Miklavž Komelj: Fernando Pessoa no refúgio dos Partizans (Fernando Pessoa v partizanskem taboru). Pri pogovoru je sodeloval tudi dr. Antonio Feijó, prorektor Univerze v Lizboni. V okviru projekta so pripravili tudi videoprojekcijo o partizanih z glasbeno spremljavo. Vodstvo fakultete je predlagalo, da imajo glavno predstavitev projekcije na zacetku naslednjega semestra. Lektorica je sodelovala pri organizaciji kongresa Da missăo ao messianismo. V Lvovu so priredili literarni vecer s pisateljem in urednikom Andrejem Makucem, za prevod dela Konjskih iz kratkoprozne zbirke Oci sta poskrbeli Irina Nikoliv in Olga Tkacuk. Natisnili so tudi knjižice za obiskovalce. Na slovenistiki v Moskvi so v drugem semestru vsak zadnji petek v mesecu prirejali slovenske filmske vecere, ki so bili dobro obiskani. Prikazali so naslednje filme: Hvala za Sunderland, Izlet in Srecen za umret. V Nottinghamu in Londonu se je lektor udeležil Prešernove vecerje v Londonu, kjer je povedal nekaj besed o Prešernu in njegovem pomenu. Gostili so dr. Kornelijo Ajlec, ki je 13 zbranim, med njimi šestim profesorjem, predstavila odnose med jugoslovanskimi begunci in UNNRO v Egiptu med 1944 in 1946. Izvedli so projekcijo filma Razredni sovražnik, udeležilo se je je 40 obiskovalcev. Februarja so kot priprave na literarni vecer, ki so ga izvedli konec meseca, vsak teden organizirali tudi prevajalsko delavnico, na kateri so prevajali pesmi Katje Perat. Pesmi so natisnili v knjižici in jo podarili obiskovalcem. Že omenjena pesnica je obiskala lektorat in 16 obiskovalcem brala svojo poezijo. Skupaj z lektorjem je zadnji dan odšla še v Oxford na literarni vecer, ki se ga je udeležilo 15 obiskovalcev. Na lektoratu je gostoval dr. Marko Stabej, ki je študentom na rekordno obiskanem seminarju predstavil sociolingvisticno obarvane teme. Priredili so koncert kantavtorjev Katarine Juvancic in Dejana Lapanje, ki sta poslušalcem premierno predstavila nekatere svoje pesmi, gostom pa so razdelili tudi letake s slovenskimi besedami. O dogajanju na lektoratu so širšo publiko obvešcali tudi preko Facebookove skupine Slovene in Nottingham, objave pa so nastajale tudi na blogu School of Cultures, Languages and Area Studies. V Padovi so gostili Marka Sosica, ki je predstavil knjigo Tito, amor mijo. Obiskala sta jih dr. Jožica Škofic, ki je predstavila Slovenski lingvisticni atlas, in dr. Matej Šekli, ki je predaval o romanizmih v slovenskih narecjih. Maja so se odpravili na ekskurzijo na Notranjsko in Kras, ker jih je tako navdušil dokumentarni film o Cerkniškem jezeru Zadnji coln, ki so si ga ogledali. Ustavili so se še pri Predjamskem gradu in v Postojnski jami. Naslednji dan so se odpravili na obisk v Sežano, kjer so bili dogovorjeni z Jolko Milic za pogovor o Kosovelovi poeziji in prevajanju te ter na splošno o prevajalskem poklicu. Direktorica Kosovelove knjižnice Sežana mag. Magdalena Svetina Tercon jim je pokazala knjižnico, ekskurzijo so zakljucili v Trstu. Na Oddelku za jezikoslovne in literarnovedne študije sta gostovali dr. Katja Mihurko Poniž s predavanjem Italija v prozi zgodnjih slovenskih pisateljic in dr. Ana Toroš s predavanjem Gradnik in italijanski svet. V Parizu so organizirali dogodek Okusimo Slovenijo skozi želodec in srecanje študentov z dr. Jernejem Pikalom, ministrom za izobraževanje, znanost in šport v rezidenci veleposlanice RS v Parizu. Gostili so tudi srecanje s sedmimi pesniki na Inalcu (Barbaro Korun, Iztokom Osojnikom, Tatjano Jamnik, Kristino Hocevar, Gašperjem Malejem, Dejanom Kobanom in Tajo Kramberger). Predavanje z naslovom Alojz Gradnik in francoski svet je izvedla dr. Ana Toroš. Februarja so soorganizirali dogodek Slovenija se predstavi na Salonu srednjeevropskih držav. S študenti so se udeležili prireditve ob Prešernovem dnevu v Hiši slovenske poezije in Vecera glasbe in poezije. Marca so izvedli informativni dan na Inalcu in poslušali predavanje dr. Sonje Vaupot o ljubosumju v slovenski literaturi. Udeležili so se prevajalskega festivala Fragment, v istem mesecu pa sta jim o glagolskem vidu predavala dr. Mojca Schlamberger Brezar in o besednem redu dr. Gregor Perko. Aprila se je dr. Pauline Fournier, predstojnica slovenistike na Inalcu, udeležila konference z naslovom Les journées de l'histoire de l'Europe, ki jo je organizirala L'association des Historiens v Parizu, in tam predstavila pomembnejše datume v zgodovini Slovenije (Les grandes dates mémorielles des Slovčnes). Maja so soorganizirali Srecanje s slovenskim kiparjem Janezom Zorkom, ki živi in dela v Parizu (ucenci dopolnilnega pouka slovenšcine so pripravili predstavitev o kiparju in vodili srecanje). V Pekingu so v oktobru gostili državnega sekretarja na Ministrstvu RS za zunanje zadeve mag. Igorja Sencarja. Ob obisku se je najprej srecal z vodstvom BFSU in SELC, nato pa še s študenti na slovenskem lektoratu. Udeležili so se mednarodne konference z naslovom Zgodovina povezav Kitajske s srednje-in vzhodnoevropskimi državami. Kot predstavnika Slovenije sta na konferenci nastopila dr. Uroš Lipušcek z referatom o t. i. boksarski revoluciji z zacetka 20. stoletja in odmevih slovenskih medijev nanjo ter mag. Ralf Ceplak Mencin z referatom o pomembnih Slovencih, ki jih je pot v preteklosti in sedanjosti pripeljala na Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Kitajsko. Lektorica se je skupaj z mag. Baom Jiejem udeležila sestanka v zvezi z možnostmi povezovanja in sodelovanja ter vzpostavitve lektorata slovenšcine na University of International Business and Economics v Šanghaju. Novembra jih je obiskal državni sekretar na Ministrstvu RS za izobraževanje, znanost in šport Aljuš Pertinac, ki se je z rektorjem pogovarjal o prihodnjih nacrtih v zvezi s študijem slovenšcine v Pekingu. Na lektoratu so si ogledali slovenski film Nahrani me z besedami in dokumentarni film Aleksandrinke, ki je bil v kitajšcino preveden v okviru Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma 2012. Z režiserjem se je pogovarjal prevajalec filma v kitajšcino mag. Bao Jie. Aprila jih je obiskal Aleš Šteger, na pekinškem turisticnem sejmu so predstavili Slovenijo, v maju pa so sodelovali na prireditvi Praznik slovanske pismenosti in kulture. Predaval jim je tudi dr. Vojko Gorjanc s prispevkom Language Planning and Translation: The Case of Former Yugoslavia. Junija jih je obiskala veleposlanica Marija Adanja, študijsko leto pa so zakljucili z udeležbo na sprejemu ob slovenskem dnevu državnosti. Na lektoratu so prevajali tudi knjižico Žepna slovenšcina. V Pragi so sodelovali na Dnevih slovenske kulture na Chvalskem gradu v pripraških Gornjih Pocernicah. Lektor je skupaj z dr. Jasno Jensterle Doležal in dr. Jasno Honzak Jahic pripravil razstavo o zgodovini lektorata slovenšcine na praški univerzi. Ob kulturnem prazniku so pripravili razstavo fotografskih in literarnih utrinkov s kulturnih dogodkov lektorata v obdobju od leta 2009 do 2014: s fotografijami in izbranimi (študentskimi) prevodi literarnih del, ki so jih na teh prireditvah brali, so bila predstavljena literarna srecanja s Primožem Cucnikom in Gregorjem Podlogarjem, avtorji umetniške skupine OtocjeO., Andrejem E. Skubicem, Petrom Svetino, Goranom Vojnovicem in Borisom Pahorjem ter koncert Janija Kovacica in N'toka. Lektorat je bil tudi soorganizator nastopa pripovedovalke Anje Štefan. Organizirali so gledališki nastop Andreja Rozmana – Roze s predstavo Že spet obisk. Sodelovali so tudi na praškem knjižnem velesejmu Svet knjige (Svet knihy), kjer so izvedli nastop Petra Rezmana in Dušana Šarotarja. Mlada praška magistra slovenšcine Magdalena Slezáková je prevedla besedilo oz. podnapise literarno-dokumentarnega filma o Šarotarju, študenti (Eliška Bernardová, Karolina Hornová, Vojtech Pojar in Lucie Pechová) pa izbrana besedila avtorjev za branje na srecanju. Vprašanja publike in odgovore pisateljev je prevajala Eliška Bernardová, dogodek pa je moderiral lektor. Na velesejmu so študentske prevode izbranih literarnih besedil Maje Gal Štromar predstavili Karolina Hornová, Katerina Honsová in Leoš Soustružník. Srecali so se tudi s pisateljico in Slavkom Preglom. Organizirali so veliko retrospektivo filmov Františka Cápa; bakalavreatka Eliška Bernardová je za ceške podnapise prevedla tri, pavzirajoci študent Denis Ejubovic in mgr. Magdalena Slezáková pa po en Capov slovenski oz. jugoslovanski celovecerni film. Maja so v šolskem kabinetu pripravili literarno-filozofski vecer, na katerem sta se s svojimi pesmimi predstavila njihova predavateljica dr. Alenka Jensterle Doležal in dr. Primož Repar, ki je z gosti iz Slovaške izvedel tudi simpozij o filozofiji Soerena Kierkegaarda. V Regensburgu so si ogledali štiri dokumentarne filme, in sicer Aleksandrinke, Fabiani : Plecnik, Ivana Kobilica in Ivo Daneu. V okviru dneva slovanskih jezikov so na univerzi s plakati, letaki in informacijskim gradivom predstavili slovenšcino ter za študente pripravili še zvocno predstavitev jezikov. V Rimu so na zacetku študijskega leta ustvarili Facebookovo stran Cattedra di lingua e letteratura slovena, »Sapienza« in profil Lo sloveno a Roma. Sodelovali so pri projektu Favolasamente, favole dall’Europa, ki je bil namenjen najmlajšim Rimljanom, organiziran pa v okviru rimske sekcije mreže kulturnih inštitutov EU (EUNIC) in v sodelovanju z rimskimi gledališci, kjer so se italijanski igralci pripravili na interpretativna branja v italijanšcino prevedenih pravljic iz razlicnih evropskih držav. Za dogodek je lektorica izbrala delo Kosovirja na leteci žlici Svetlane Makarovic. Otroci so pravljico poslušali na dveh lokacijah, in sicer v bolnici Bambino Gesů ter na zakljucnem pravljicnem maratonu v prestižnem rimskem gledališcu Teatru Argentina. Marca so bili na ekskurziji po Sloveniji. Nekoliko vec casa so se zadržali v Ljubljani (ogledali so si tudi gledališko predstavo Medeja), od koder so skocili tudi do Bleda in Vrbe, za konec pa so jo mahnili še na Dolenjsko, kjer so si po ogledu dolenjske prestolnice, kostanjeviške galerije in samostana Pleterje nabirali moci za dolgo pot nazaj do Rima še v Cateških toplicah. Maja so v Villi Mirafiori organizirali vecer slovenske literarne in likovne umetnosti. Na predavanjih je gostovala dr. Alojzija Zupan Sosic, dr. Sarival Sosic pa je predstavil sodobno slovensko likovno in fotografsko umetnost. Dogodek je bil dobro obiskan. V decembru so se udeležili predstavitve sodobne slovenske arhitekture, v januarju pa so se srecali s pisateljem Borisom Pahorjem. Potekal je tudi Svetovni dan poezije s pesniki iz Evrope; nastopal je pesnik, pisatelj in scenarist Dušan Šarotar. Udeležili so se otvoritve razstave Ko je umrl moj oce v Casa della Memoria e della Storia. V Seattlu se študenti vsak teden srecujejo pri Slovenski mizi za druženje in pogovore v slovenšcini z uciteljem in Slovenci. Vsako cetrtletje na lektoratu predvajajo en oziroma dva celovecerna filma ali dokumentarca. V sodelovanju z organizacijo Slovencev Slovenska miza študentom vsako leto ponujajo možnost, da se udeležijo naslednjih prireditev: slovenski kuharski tecaj, martinovanje, Prešernov dan (prireditev s kulturnim programom na univerzi), dan državnosti in predavanja gostujocih slovenskih strokovnjakov. V Skopju so v okviru Svetovnih dnevov prevajali knjižico Žepna slovenšcina. Septembra so na društvu makedonskih pisateljev izvedli promocijo knjige Zorana Predina Druga žena v haremu. Organizirali pa so še promocijo knjige Sonetni venec in druge pesmi (....... ..... . ..... .....) Franceta Prešerna in prevode Prešernovih pesmi v makedonšcini, ki so jih prebirali študenti. Na odprtem dnevu univerze so izvedli predstavitev študijskih programov za slovenistiko. V Sofiji jih je decembra obiskal dr. Aleš Debeljak, ki je na Sofijskem knjižnem sejmu predstavil bolgarsko izdajo pesniške zbirke Konec otožnosti v prevodu Ljudmile Mindove. Debeljakova predstavitev je bila eden izmed osrednjih dogodkov knjižnega sejma, ki sta ga vodila dva najbolj aktualna bolgarska avtorja, Georgi Gospodinov in Silvija Coleva. Lektorica je poskrbela za prevajanje na literarnem veceru in pri intervjuju na radiu Darik ter za reklamo med študenti in predavatelji na univerzi v Sofiji, ki so se dogodka udeležili v precejšnjem številu. Na FF v Trstu so se oktobra s študenti v tržaški knjigarni Lovat udeležili predstavitve italijanske antologije pesmi Alojza Gradnika z naslovom Eros Thanatos, ki jo je uredila in prevedla Fedora Ferluga Petronio. Pesnika je najprej podrobno predstavil Miran Košuta, nato pa je urednica spregovorila o nastajanju antologije. Na koncu sta ob nekaterih urednicinih prevodnih pojasnilih dramska igralca Danijel Malalan in Paolo Bertolussi prebrala nekaj Gradnikovih pesmi v izvirniku in italijanskem prevodu. Decembra so v koprski gledališki kavarni prisluhnili pogovoru o branju. Jasna Cebron se je pogovarjala z Ines Cergol, ki je izdala štiri pesniške zbirke: Globoko zgoraj, Vmes, Svetlobnica in (S)lepota. Februarja so se v citalnici Mestne knjižnice Izola udeležili vecernega pogovora z Miranom Košuto, Petrom Kovacicem Peršinom in Marjanom Tomšicem. Z gosti se je na temo odnosa med regionalno, nacionalno in globalno kulturo pogovarjala dr. Vesna Mikolic. Na Opcinah so se udeležili simpozija o Alojzu Rebuli ob njegovi 90-letnici in slišali številne referate, npr. o njegovi pripovedni prozi in religiozni motiviki. Skupaj s študenti iz Padove so bili na ekskurziji na Notranjskem in Krasu. Na koncu so si v Lipici ogledali predstavo konjev in kobilarno. Septembra so jih obiskali študenti slavisticnega oddelka z Univerze v Budimpešti. Mesto so si ogledali pod vodstvom Mirana Košute. Ogled se je zacel na gradu Sv. Justa pri katedrali. Po ogledu so se ustavili pri Palaci Bonomo in Palaci Marenzi ter Zoisovi palaci. Za konec so si ogledali še Borzni trg. Na visoki šoli za prevajalce in tolmace v Trstu so v sodelovanju z zamejskimi kulturnimi organizacijami izpeljali literarno srecanje s tržaškim pisateljem Markom Sosicem. S študenti 2. stopnje so se udeležili predavanj o slovenskem pravopisu, ki jih je izvajal dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Izvedli so še 30-urni prevajalski seminar na temo prevajanja iz italijanšcine v slovenšcino pod vodstvom uveljavljene prevajalke Martine Clerici. Z lektorati slovenšcine na drugih italijanskih univerzah so spomladi izpeljali tradicionalno skupno ekskurzijo študentov v Slovenijo; obiskali so Notranjsko in Kras. Sodelovali so s Slovenskim klubom in Tržaško knjigarno, poleg tega pa tudi z Narodno in študijsko knjižnico Trst in z Založništvom tržaškega tiska (ZTT). Zaceli so sodelovati s Slovenskim raziskovalnim inšitutom – SLORI; njihova študentka je zanje prevedla nekaj besedil. V Tübingenu so priredili literarno popoldne Tübingen: slovenski Luter. Pred dnevom reformacije so predstavili Trubarjevo življenje, delo in njegov vpliv na okolico. Uvod v literarno srecanje s Trubarjem je bil clanek z naslovom Der 'slowenische. Rolf-Dieter Kluge je poleg izdaje prve slovenske knjige in drugih del posebej poudaril pomen Cerkovne ordninge. Januarja je na lektoratu predavala dr. Katja Mihurko Poniž: Podobe ženskosti v delih Zofke Kveder na sticišcu slovenske, nemške in ceške kulture. V okviru akademske izmenjave je dr. Tilman Berger na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete v Ljubljani prvi dan predaval o arhaizmih in inovacijah v sistemih nagovora v slovanskih jezikih, drugi dan o glagolskem vidu pri slovanskih jezikih, zadnji dan pa še študentom in profesorjem na Oddelku za slavistiko. Januarja je lektorica študentom predavala o slovenski literaturi v 19. in 20. stoletju. Na lektoratu so v nemšcino prevajali Žepno slovenšcino in Zgodbe o Prešernu (prevajalka: Costanze Becker). V okviru Svetovnih dnevov slovenskega dokumentarnega filma so za devet filmov v nemšcino prevajali podnapise ter organizirali devet filmskih vecerov: Kruh in mleko, Fabiani : Plecnik, Petelinji zajtrk, Kratki stiki, Outsider, Vesna, V leru, Presihajoce jezero in Pogledi na Plecnika – predstavitev in dokumentarni film. Lektorica je na Posvetu mladih v Stuttgartu predstavila študij slovenšcine na Univerzi v Tübingenu. Študenti so prevajali podnaslove za film Aleksandrinke, ki je bil rdeca nit pogovora slovensko-bavarskega kroga in lektorata slovenšcine na oddelku Slavisches Seminar Univerze v Tübingenu. Na lektoratu sodelujejo tudi v mednarodnem projektu Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Transstar, v katerem študenti pod mentorstvom profesorjev prevajajo literarna besedila iz nemšcine v posamezne slovanske jezike in obratno. Februarja in maja so organizirali literarna vecera, in sicer so na prvem prebirali pesmi Franceta Prešerna, Dragotina Ketteja in Josipa Murna, na drugem pa pesmi povojnih slovenskih pesnikov. Junija so se udeležili literarnega sprehoda Po Trubarjevih poteh v Tübingenu, julija pa ekskurzije v Derendingen. Na koncu semestra so poslušali predavanje lektorice in mag. Matthiasa Jacoba o slovenskem naturalizmu in moderni. V Varšavi so gostili Gorana Vojnovica, v okviru gostovanja pa so izvedli pogovor in filmsko projekcijo. V septembru so skupaj z Marto Cmiel prevajali literarna srecanja pesnic iz Slovenije, Ceške in Ukrajine. V okviru Varšavskega festivala znanosti so izvedli predavanje o Sloveniji. Sodelovali so pri projektu Inštituta za zahodno in južno slavistiko Modernizem v slovanskih kulturah. V okviru tega so poslušali predavanje z naslovom O rodowodzie slowenskiego socjalnego realizmu. Sodelovali pa so tudi pri publikaciji, posveceni jubileju prof. Darasza, pri cemer so urejali besedila, napisana v slovenšcini. V Vidmu so se srecali z Goranom Vojnovicem, študenti pa so se udeležili tudi mednarodnega posveta v sklopu projekta Kulturna dedišcina v zbirkah med Alpami in Krasom v sklopu projekta ZBORZBIRK pod znanstvenim vodenjem in organizacijo dr. Roberta Dapita. V Vilni se je novi veleposlanik Tone Kajzer sestal z dekanom in drugimi predstavniki univerze, vkljucno z lektorico. V decembru so priredili filmski vecer, na katerem so si ogledali film Nahrani me z besedami. Sredi marca so se s študenti in bivšimi študenti slovenšcine udeležili koncerta slovenske pianistke Kaje Draksler, konec marca pa odprtja razstave rusko-slovenskega umetnika Vadima Fiškina z naslovom Lights matters, ki je bila postavljena v galeriji Vartai. Aprila so v okviru vilenskega filmskega festivala Kino Pavasaris organizirali druženje s sedanjimi in bivšimi študenti slovenšcine ter ljubitelji Slovenije. Skupaj so si ogledali film Razredni sovražnik, ogledu pa je sledila razprava. Maja so organizirali že 10. slovenski vikend. Na praznovanje so povabili Andreja Rozmana – Rozo, ki je v gledališki predstavi Kratka zgodovina – dolge sanje 55 gledalcev popeljal skozi svoje pesmi, drame in kratke zgodbe. Goste je pozdravila tudi Tina Lampelj z Veleposlaništva RS v Kobenhavnu, ki se je zahvalila lektoratu za dobro sodelovanje v vseh preteklih letih ter poudarila njegov pomen. V Zagrebu so gostili štiri pesnike, in sicer Gregorja Podlogarja, Toneta Škrjanca, Primoža Cucnika in Jureta Jakoba, ki so študentom predstavili svoje avtopoetike, z njimi delili prevajalske izkušnje in prebrali nekaj pesmi. Študentom so razdelili knjižice z naslovom Brez pribora in na Oddelku pustili nekaj pesniških zbirk. Aktivno sodelujejo tudi z zagrebškimi gledališci – študenti so si ogledali pet predstav v slovenšcini. V okviru predavanj sodobne slovenske književnosti so si predstavo Svatba Rudija Šeliga ogledali vsi študenti 2. letnika. Sodelovali so tudi s slovenskim društvom Slovenski dom in Svetom nacionalne manjšine mesta Zagreba, in sicer pri naslednjih dogodkih: Dnevi slovenskega filmskega arhiva (sodelovali sta študentki z branjem slovenskih pesmi, lektorica pa je pomagala pripraviti program); gostovanju Maje Gal Štromar (dogodek je povezovala dr. Ivana Latkovic); ekskurziji v Slovenijo. Podrobno so spoznali Linhartovo Radovljico, se sprehodili po Prešernovi Vrbi in sladkali s kremnimi rezinami na Bledu. Pot so nadaljevali proti Bovcu, si ogledali Kobarid in Kobariški muzej, se povzpeli do Vrsnega in spoznali rojstno vasico Simona Gregorcica. Sledil je ogled Nove Gorice in franciškanskega samostana Kostanjevica, kjer so se spoznali z njegovo zgodovino, izvedeli nekaj vec o francoski kraljevi družini Burbonov, si ogledali prijetno cvetoci vrt vrtnic burbonk in nazadnje še samostansko knjižnico, poimenovano po jezikoslovcu patru Stanislavu Škrabcu. Zadnji dan so spoznavali Kras: Štanjel, Tomaj z rojstno hišo Srecka Kosovela in Škocjanske jame. Letno porocilo 2014 17 Priloga 1: Podatki o lektoratih za študijsko leto 2013/2014 Lektorati tipa A Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2013/14 enak/spremenjen Beograd Andreja Ponikvar Laura Fekonja dipl., obv. izb., izb. 16 (480) D (1) 75 (dipl.), 460 (izb.) enak Bruselj mag. Meta Klinar obv. izb., izb. 12 (312) / 20 enak Louvain mag. Meta Klinar izb. 6 (156) / 3 enak Buenos Aires Mojca Jesenovec izb. 12 (360) / 86 enak La Plata Mojca Jesenovec – dodatni lektorat izb. 4 (64) / 17 enak Gent mag. Pavel Ocepek obv. izb., izb., podipl. 15 (450) / 10 enak Hamburg Monika Pemic izb. 8 (193) D (1) 27 enak Lizbona Mateja Rozman obv. izb., izb. 18 (544) / 41 enak Vilna Lara Pižent izb. 12 (384) D (1) 18 enak Lektorati tipa B Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2013/14 enak/spremenjen Bern* Jasmina Lepoša izb. 4 / 6 enak Bratislava dr. Saša Vojtech Poklac dipl., obv. izb., izb. 22 (660) / 190 enak Nitra* dr. Saša Vojtech Poklac – dodatni lektorat obv. izb. 1,5 (45) / 8 izvedba odvisna od financiranja Brno Mateja Kosi dipl., podipl., izb. 17 (570) D (1) 89 enak Budimpešta dr. Mladen Pavicic dipl., obv., obv. izb., izb. 18 (540) D (2) 22 enak Bukarešta Boštjan Božic obv. izb., izb. 15 (330) / 23 enak Cleveland Luka Zibelnik izb. 14 (420) / 57 enak Gdansk* mag. Maša Guštin obv., obv. izb. 12 / 50 enak Uppsala* Morgan Nilsson izb. 4 (120) / 21 enak Gradec Tjaša Alic dipl., obv., obv. izb., izb. 12 (360) D (3) 89 enak Granada Ana Fras izb. 12 (360) / 26 enak Katovice Tina Jugovic dipl. 10 (300) D (1) 30 enak Krakov mag. Bojana Todorovic obv. izb., izb. 12 (360) / 86 spremenjen: lektorat bo ponujen tudi štud. rusis. oz. vzhodnoslov. jez., morda drugi izbirni predmeti Lodž* Mateja Gojkošek B-študij, obv. izb. 19 (558) D (4) 85 samostojna študijska smer Lvov Primož Lubej obv. izb. 20 (558) / 91 spremenjen: slovenšcina bo postala samostojna študijska smer Moskva Magda Lojk dipl., obv. izb., izb. 11 (222) D (2) 10 enak München* Marjana Jerman izb. 8 (224) / 26 enak Nottingham Matej Klemen izb. 9 (270) / 14 spremenjen: izbirni predmet na dodipl. programu modernih jez. in prevodoslovja London Matej Klemen izb. 2 (60) / 9 enak Padova Polona Liberšar dipl., izb. 18 (492) D (1) 9 enak Pariz Simona Gotal dipl. 12 (360) D (1) 7 enak Peking mag. Metka Lokar izb. 12 (360) / 26 enak Slovenšcina na tujih univerzah 18 Letno porocilo 2014 Slovenšcina na tujih univerzah Lektorati tipa B Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2013/14 enak/spremenjen Praga dr. Andrej Šurla dipl., obv. izb., izb. 23 (576) D (1) 19 enak Regensburg Slavo Šerc izb. 6 (180) / 10 enak Rim Sanja Pirc dipl., izb. 13 (390) / 7 enak S. Peterburg dr. Anna Bodrova obv., izb. 10 (300) D (1) 8 enak Sofija Eva Šprager obv., izb. 12 (360) / 18 enak Tokio mag. Jelisava Dobovšek Sethna izb. 1 (30) / 27 enak Trst (odd. za humanistiko) mag. Rada Lecic dipl., podipl., izb. 13 (390) D (2) 24 enak Trst (odd. za prevajanje) dr. Karin Marc Bratina dipl., izb. 10 (300) D (1) 21 enak Tübingen dr. Irma Kern dipl., obv. izb., izb. 12 (360) D (1) 18 enak Varšava dr. Jasmina Šuler Galos dipl., izb. 18 (540) D (1) 22 enak Zadar* dr. Klemen Lah izb. 2 (120) D (1) 65 enak Zagreb Ivana Petric Lasnik dipl., izb. 14 (420) D (2) 186 enak Lektorati tipa C Lektor/-ica Status predmeta Število ur tedensko Slovenistika ima habilitiranega ucitelja Število študentov Status slovenistike v 2013/14 enak/spremenjen Berlin* dr. Boštjan Dvorak izb. ni podatka ni podatka Bielsko-Biala* dr. Agnieszka Bedkovska Kopczyk dipl. 12 D (1) 18 ni novega vpisa Celovec* Tatjana Vucajnk, Nataša Hribar dipl., izb. ni podatka D (1) ni podatka enak Dunaj dr. Elizabeta Jenko dipl., obv. izb., izb. 13 (390) D (vec), G 22 enak Lawrence Marta Pirnat Greenberg izb. 2 (60) / 2 enak Kijev dr. Inga Yarova obv. izb., izb. 4 (120) / 16 enak Neapelj* Saša Žabjek dipl. 9 (270) D (1) 17 enak Novi Sad* dr. Željko Markovic izb. 6,5 (156) / 45 enak Pardubice* dr. Aleš Kozár dipl. 21,5 (645) D (1) 19 enak Perm* Ekaterina Storoževa obv. izb. 2 D (1) 16 enak Seattle dr. Michael Biggins izb. 5 (150) / 11 spremenjen: rednih tecajev ne bo zaradi sobotnega leta, le srecanja Skopje dr. Lidija Arizankovska dipl., izb. 14 (420) D (1) 28 enak Videm Eva Srebrnic dipl. (prvi, drugi ali tretji jezik), izb. 16 (370) D (2) 20 enak Sombotel dr. Anja Benko dipl., izb. 7 (210) D 3 enak Legenda Tip lektorata: A: lektor je zaposlen na slovenski strani, ucitelja placuje samo Republika Slovenija; B: lektorat je sistemiziran in financiran na slovenski in tuji strani – ucitelja sofinancirata Slovenija in univerza gostiteljica; C: ucitelj na slovenski strani ni financiran (razen, ce gre za njegov dodatni lektorat), v dolocenih primerih je placan po pogodbi, na voljo ima sredstva za strokovno literaturo ter izobraževanje, na univerzi gostiteljici ima razlicne statuse. dipl. – diplomski študij obv. – obvezni predmet obv. izb. – obvezni izbirni predmet izb. – izbirni predmet D – domaci ucitelj G – gostujoci ucitelj ZS – zimski semester PS – poletni semester * – letnega porocila nismo prejeli, podatki iz preteklih let Bibliografija uciteljev slovenšcine na tujih univerzah v letih 2013 in 2014 Tjaša Alic, Gradec Lidija Arizankovska, Skopje 2013: Tjaša Alic, Ina Ferbežar, Tanja Jerman, Mihaela Knez, Metka Lokar, Mojca Nidorfer Šiškovic, Nataša Pirih Svetina, Mojca Stritar Kucuk: Pocket Slovene/Žepna slovenšcina. Uvodno besedilo Marko Stabej; prevod David Limon; ilustracije Alenka Cuk; fotografije Marjan Paternoster. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2013: Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Alic, Katja Kralj, Andreja Markovic, Staša Pisek, Mojca Stritar Kucuk: Slika jezika: slikovno gradivo za poucevanje slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ilustrirala Sonja Makuc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2013: Damjana Kern, Mojca Stritar Kucuk, Damjan Huber, Tjaša Alic, Tanja Jerman: Pot do izpita iz slovenšcine: ucbenik za pripravo na izpit iz znanja slovenšcine na srednji in visoki ravni. Izdal Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2014: Tatjana Vucajnk, Tjaša Alic: Slowenisch-Unterricht im Pflichtschulwesen der Steiermark. Graz und Slowenen II/Gradec in Slovenci II. Gradec: Institut für Slawistik der Karl­Franzens-Universität Graz. 2013: ...... ............: ...... .. .............. ....... .. ................ ...... .. ........... .......... ..... ... ......... ......... Slowotwórstwo a nowe style funkcjonalne jezików slowianskich (Word-formation and the new functional styles of slavic languages). Siedlce: Wydawnictwo Uniwersytetu Przyrodniczo-Humanistycznego w Siedlcah. 135–145. 2013: ...... ............: .. ......... .......... .. ............ .......... ..... ... ............... ........ (.. ....... ..... .. ....... .. ........ .. .... ....). ............ ..... .... ........ .. ............ . .... ..... .. .......... ......: ........ .. .......... ..... »..... ........«. 139–148. 2013: ...... ............: .. .......... ......... ......... .. ......... .......... – ........ . ............ ............ ..... .... ........ .. ............ . .... ..... .. .......... ......: ........ .. .......... ..... »..... ........«. 237–246. 2013: ...... ............: .. ..... ....... .... ..... .. ........ .. ..........­........ ........ .......... ..... LXIV. ......: ........ .. .......... ...... 159–168. 2013: ...... ............: .. ..... Makedonca – Türkçe Arasindaki Kültür Etkilesmede Dil Unsuru. VIII. MILLETLERARASI TÜRKOLOJI KONGRESI (30 Eylül–4 Ekim 2013). Istanbul: Istanbul Üniversitesi (v tisku). 2014: ...... ............: ............... .. ...... .. ............. . ........... – ........ . .......... ......... ....... .. ............. ...... ............ .. ....: ....... . ........ ............ ... ............. . ............ ......: ....... .. ........... . ........., ......... ........ »..... .......« (v tisku). 2014: ...... ............: ...........-.......... ..... .. ............ ..... .. .......... . .. ............ ..... .. .......... ....... ....... .. ........... ........ »..... .......« – ...... (v tisku). 2014: ...... ............: ................. .... ... .. ............ ..... .. ....... .. ......... . ........... ....... 15. Internationale Konferenz der Kommission für Slawische Wortbildung beim Internationalen Slawistenkomitee. Slawische Wortbildung im Vergleich: Theoretische und pragmatische Aspekte. Lutherstadt Wittenberg (v tisku). 2014: ...... ............ ......: Makedonski jezik in Makedonci v Republiki Sloveniji ter njihove družbene in kulturne dejavnosti. Poklicne migracije in preseljenska/manjšinska kulturna produkcija v prostoru nekdanje Jugoslavije. Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, ZRS SAZU (v tisku). 2014: ...... ............: Slovenistika na Univerzi v Skopju – aktualno stanje i pricakovanja v prihodnosti. Hotimir Tivadar (ur.): Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, Zbornik predavanj, 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, Znanstvena založba Filozofske fakultete. 185–190. Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Anja Benko, Sombotel 2013: Ajda Hovnik Plešej (urednik, fotograf, avtor dodatnega besedila): Eno pesem pojmo mi: koroške ljudske v priredbah Luke Kramolca. Prevalje: Kulturno društvo Mohorjan. 137 str. 2013: Mihaela Koletnik, Anja Benko: Entwurf eines Dialektwörterbuches am Beispiel von slowenischen Dialektgruppen. Vida Jesenšek (ur.): Specialised lexicography: print and digital, specialised dictionaries, databases (Lexicographica 144). Berlin; Boston: De Gruyter. 127–137. 2013: Anja Benko, Zinka Zorko: German loanwords in literature and journalism in the Porabje Prekmurje standard language. Rüdiger Harnisch (ur.): Strömungen in der Entwicklung der Dialekte und ihrer Erforschung: Beiträge zur 11. Bayerisch-Österreichischen Dialektologentagung in Passau September 2010 (Regensburger Dialektforum 19). Regensburg: Edition Vulpes. 269–280. 2013: Anja Benko (intervjuvanec): Najobširnejša znanstvena raziskava koroških narecij doslej. Novice 34 (6. september 2013). 4–5. 2013: Anja Benko: Narecna bera. http://www.narecna-bera.si. 2013: Anja Benko: Predstavitev in pregled mariborskih dialektoloških raziskav, 4. 11. 2013, v Portorožu. Portorož. 2013: Vanja Benko: Prežih s prežihovci in v prežihovcih. Prevalje: samozal. V. Benko; Ravne na Koroškem: OŠ Prežihovega Voranca. 2013: Anja Benko: Prikaz dosežkov slovenske narecne leksikografije na spletu: prispevek na znanstvenem simpoziju Pleteršnikovi dnevi, Slovaropisna dejavnost na Slovenskem, Rojstna hiša Maksa Pleteršnika, Pišece, 9. 9. 2013. 2013: Anja Benko: Prvi slovenski frazeološki slovar. Bajta. 2013: Zinka Zorko, Anja Benko: Sklanjatve pri Miklošicu primerjalno z govori Štajerskih Slovencev v Avstriji. Marko Jesenšek (ur.): Miklošiceva monografija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošica. Ljutomer: Gimnazija Franca Miklošica. 367–383. 2013: Mihaela Koletnik, Anja Benko: Slowenische Dialekt-(Fach-)Lexikografie. 21. internationale Linguistiktage der Gesellschaft für Sprache und Sprachen, Eötvös-Loránd- Universität, Budapest, 6. 6.–9. 6. 2012. Elisabeth Knipf-Komlósi (ur.): Dynamik der Sprache(n) und der Disziplinen (Budapester Beiträge zur Germanistik 70). Budapest: ELTE Germanistisches Institut. 155–161. 2013: Maks Tajnikar (intervjuvanec), Katarina Keber (intervjuvanec), Marko Sušnik, (intervjuvanec), Anja Benko (intervjuvanec): Srecanje in pogovor s prevaljskimi doktorji znanosti. Predstavitev raziskovalnega dela, 16. Sušnikovi dnevi, Družbeni dom, Prevalje, 8. 11. 2013. 2013: Anja Benko, Mihaela Koletnik: Strokovni narecni jezikovni slovar na primeru koroške in panonske leksike s tematskega polja 'vrt in sadovnjak'. Marko Jesenšek (ur.). Slovenski jezik v stiku evropskega podonavskega in alpskega prostora (Mednarodna knjižna zbirka Zora 93). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. 129–196. 2013: Anja Benko: Teoreticni model za izdelavo strokovnega narecnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narecja): doktorska disertacija. Maribor, 266 str. http://dkum. uni-mb.si/Dokument.php?id=55578. 2014: Anja Benko: Koroško podjunsko narecje s slovaropisnega vidika. Vabljeno predavanje v okviru Librisovih poletnih narecnih vecerov v petek, 8. 8. 2014. Abitanti. 2014: Zinka Zorko, Anja Benko: Narecna clenjenost v govorih štajerskih Slovencev v Avstriji/ The Dialectical structuring in the speeches of the Styrian Slovenes in Austria. Razprave. Classis 2, Razred za filološke in literarne vede, Philologia et litterae 22. 72–103, 105–107. Ana Fras, Granada 2013: Patxi Zubizarreta: Cudovito potovanje Xia Tianzija. Prevod Ana Fras. Ljubljana: Piano. Elizabeta Jenko, Dunaj 2013: Elizabeta Jenko, Doris Krajnc Cerny: Slovenija pod drobnogledom/Slowenien unter der Lupe. Dunaj: Edition Liaunigg. 2014: Elizabeta Jenko: Projekt: Slovenija pod drobnogledom. Slovenšcina v šoli 2014/1 XVII. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2014: Elizabeta Jenko, Ein Streifzug zur Situation des Slowenischen als Fremdsprache – von der Habsburgermonarchie ueber den Vielvoelkerstaat bis hin zur EU. Ewa Cwanek-Florek, Irmgard Noebauer (ur.): Deutsch und die Umgangssprachen der Habsburgermonarchie. Dunaj: Polnische Akademie der Wissenschaften, Wissenschaftliches Zentrum in Wien. Tina Jugovic, Katovice 2014: Tina Jugovic, Mateja Gojkošek, Jasmina Galos: Študij slovenšcine na Poljskem z vidika študentov. Zbornik ob 50-letnici SSJLK: Prihodnost slovenšcine in slovenistik po svetu. Ljubljana: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Matej Klemen, London, Nottingham 2013: Mihaela Knez, Matej Klemen, Damjana Kern, Tjaša Alic, Katja Kralj, Andreja Markovic, Staša Pisek, Mojca Stritar Kucuk: Slika jezika: slikovno gradivo za poucevanje slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Ilustrirala Sonja Makuc. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Mateja Kosi, Brno 2014: Mateja Kosi: Napake ceških študentov slovenšcine pri rabi relativnih in vezniških konektorjev. Výuka jihoslovanských jazyku a literatur v dnešní Evrope. Sborník príspevku prednesených na stejnojmenné konferenci konané v Brne ve dnech 30. 5.–1. 6. 2013. Brno. Rada Lecic, Trst 2013: Rada Lecic: Slovenšcina od A do Ž/Lo sloveno dalla A alla Ž. Cerkno: Založba Gaya, Gaya, d. o. o. 2013: To sredo bo na filozofski fakulteti informativni dan za študente slovenistike. Primorski dnevnik (13. oktober 2013). 2013: Natalia Ginzburg: Družinski besednjak. Ljubljana: Založba V. B. Z. 2013: Giovannino Guareschi: Don Camillo in Peppone. Celje: Celjska Mohorjeva družba. 2013: Andrea Molesini: Niso vsi pankrti z Dunaja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2014: Nikolaj Lilin: Prosti pad. Ljubljana: Mladinska knjiga. Metka Lokar, Peking 2013: Metka Lokar: Going south: the case of the Slovenians in the territory of former Yugoslavia. AEMI Journal 11. 48–57. 2013: Uroš Lipušcek, Metka Lokar, Joco Žnidaršic: Primorski eksodus. Dokumentarni film. Libra News. 2013: Metka Lokar: V koraku s casom/U korak s vremenom. Marija Lovric: Cas in ljudje: Slovenci v Novem Sadu/Vreme i ljudi: Slovenci u Novom Sadu. Novi Sad: Društvo Slovencev »Kredarica«. 17–18, 19–20. 2013: Metka Lokar: Zelen kot Slovenija in rdec kot ljubezen: slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije. Dve domovini/Two Homelands 38. 141–151. 2014: Metka Lokar: Slovenski jezik med Slovenci v prostoru nekdanje Jugoslavije. Janja Žitnik Serafin (ur.): Priseljevanje in društveno delovanje Slovencev v drugih delih jugoslovanskega prostora: zgodovinski oris in sedanjost. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 227–240. http://zalozba.zrcsazu.si/sites/default/files/sloyu_web.pdf. 2014: Metka Lokar: Stavovi bosanskohercegovackih gradana o poznavanju aktivnosti bih dijaspore u svijetu i u samoj BIH. Uvodna beseda. Dinka Redžic: Stavovi bosanskohercegovackih gradana o poznavanju aktivnosti bih dijaspore u svijetu i u samoj BiH. Lukavac: Inda. 7–9. Karin Marc Bratina, Trst 2014: Karin Marc Bratina: Cultural-semantic analysis of the selected dialectal phraseology. Vida Jesenšek, Dimitrij Dobrovol’skij: Phraseologie und Kultur/Phraseology and Culture. Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta. 597. Mladen Pavicic, Budimpešta 2014: Mladen Pavicic: Potomec gor, potomec dol, slab prerok in videc sem. Intervju s Pétrom Esterházyjem. Pogledi V/3 (12. februar 2014). 18–19. Monika Pemic, Hamburg 2013: Monika Pemic: Die eigene Präsenz manifestieren: Die Slowenen und ihr Zentrum in Trieste. Peter Haslinger, Heidi Hein-Kircher, Rudolf Jaworski (ur.): Heimstätten der Nation. Marburg: Verlag Herder-Institut. 161–182. Lara Pižent, Vilna 2013: Casimiro de Brito, Alojzija Zupan Sosic, Vojko Gorjanc, Jasmina Markic, Américo Meira, Aljoša Harlamov, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Brane Mozetic, Lara Pižent, Peter Kolšek, Maria Joăo Reynaud: Slovenski in portugalski pesniki XX. stoletja/Poetas Eslovenos e Portugueses do século XX. Guimarăes: Capital Europeia da Cultura; Maribor: Evropska prestolnica kulture. 2013: Gražausios Europos šaliu pasakos. Kaunas: Terra Publica. Mateja Rozman, Lizbona 2013: Casimiro de Brito, Alojzija Zupan Sosic, Vojko Gorjanc, Jasmina Markic, Américo Meira, Aljoša Harlamov, Milan Jesih, Miklavž Komelj, Brane Mozetic, Lara Pižent, Peter Kolšek, Maria Joăo Reynaud: Slovenski in portugalski pesniki XX. stoletja/Poetas Eslovenos e Portugueses do século XX. Prevod: Mateja Rozman Guimarăes: Capital Europeia da Cultura; Maribor: Evropska prestolnica kulture. Slovenšcina na tujih univerzah Slovenšcina na tujih univerzah Slavo Šerc, Regensburg 2014: Abbas Khider: Brief in die Auerginenrepublik/Pismo v deželo jajcevcev. Literatura 271 (januar 2014). 2013: Peter Stamm: Onkraj jezera. Ljubljana: LUD Literatura (Zbirka Stopinje). 2013: Rober Walser: Roža. Ljubljana: LUD Šerpa. 2013: Wolfgang Hilbig: Provizorij. Ljubljana: Mohorjeva družba. Eva Šprager, Sofija 2014: Alek Popov: Misija London. Ljubljana: Cankarjeva založba, skupina Mladinska knjiga. 2014: Alek Popov: Misija London (odlomek). Zbornik Vilenica 2014. 29. mednarodni literarni festival. Ljubljana: Društvo slovenskih pisateljev. Jasmina Šuler Galos, Varšava 2013: Jasmina Šuler Galos: Neue Slowenische Kunst jako projekt polityczny. Magdalena Boguslawska, Zuzanna Grebecka (ur.): Komunizm na peryferiach. Rubieze ideologii i rzeczywistosci spolecznej. Varšava, Krakov. 129–144. Andrej Šurla, Praga 2013: Andrej Šurla: (Samo)podoba Slovenije in Slovencev v besedilih slovenske zabavne glasbe. Krystyna Jarzabek, Anna Ruttar, Sylwia Sojda (ur.): Spotkania miedzykulturowe, Tom 1 – Literaturoznawstwo, kultura. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Slaskiego. 156–164. 2013: Andrej Šurla: Prepoznavnost slovenšcine v organizacijskih strukturah svetovnih univerz, Opera slavica XXIII/4. Brno: Ústav slavistiky Filozofické fakulty Masarykovy univerzity. 357–363. http://digilib.phil.muni.cz/bitstream/handle/11222.digilib/129045/2_ OperaSlavica_23-2013-4_50.pdf?sequence=1. Saša Vojtech Poklac, Bratislava 2013: Saša Vojtech Poklac: K problematike slovensko-slovinského detského bilingvizmu. Mária Dobríková (ur.): Philologica 71. Bratislava: Univerzita Komenského. 83–90. 2013: Saša Vojtech Poklac: Slovaško-slovenski konverzacijski pripomocek pri poucevanju slovenšcine. Opera Slavica 23/4. Brno. 384–391. 2013: Saša Vojtech Poklac: Mojich desat rokov s lektorátom slovinského jazyka a kultúry na Filozofickej fakulte Univerzity Komenského v Bratislave. Saša Vojtech Poklac, Miloslav Vojtech (ur.): Co mi všetko slovincina dala alebo I feel sLOVEnia. Bratislava: Univerzita Komenského. 14–16. Letno porocilo 2014 23 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (30. junij–11. julij 2014) izr. prof. dr. Hotimir tivadar, dr. damjan Huber 1 Uvod Letošnji Seminar je bil jubilejni, saj smo praznovali 50-letnico prireditve. Izvedli smo ga skladno s predlanskimi spremembami, tj. po novem urniku in v dveh namesto treh tednih, organizirali pa smo še nekaj dodatnih dejavnosti, s katerimi smo še izboljšali program in primerno pocastili jubilej (slavnostno akademijo, mednarodno konferenco, okroglo mizo, posneli smo kratek dokumentarni film o 50-letni zgodovini Seminarja). Seminarja se je udeležilo nekoliko vec udeležencev kot v zadnjih letih, saj nam je uspelo pridobiti nekaj dodatnih sponzorskih sredstev (gl. poglavje 7.5). 2 Udeleženke in udeleženci 50. Seminarja se je udeležilo 111 udeležencev (lani 81) iz 25 držav: 85 študentov, 14 asistentov, profesorjev in lektorjev s tujih univerz ter uciteljev v zamejstvu in 12 udeležencev, ki se s slovenšcino ukvarjajo na drugih poklicnih podrocjih. Na podlagi programov sodelovanja ter za lektorate slovenskega jezika na neslovenskih univerzah smo podelili 82 štipendij. Meddržavne štipendije so bile v države, ki so posebej zahtevale uradno pot pošiljanja (Bolgarija, Ceška, Madžarska, Poljska, Slovaška), poslane preko MIZŠ. MIZŠ je ustrezne institucije v teh državah obvestil, da so štipendije namenjene ljudem, ki se strokovno ukvarjajo s slovenskim jezikom oz. potrebujejo slovenšcino pri svojem delu. 14 štipendij, ki jih je sofinanciral Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, smo podelili zamejskim organizacijam, 7 štipendij smo podelili preko seminarskega odbora, 8 pa je bilo samoplacnikov. Zaradi krcenja sredstev s strani MIZŠ je vecina udeležencev prejela delne štipendije, kar pomeni, da so si bivanje v dijaškem domu v celoti ali delno placali sami. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 50. 3 Lektorske vaje ter vaje iz Z letom 2014 je naloge vodje lektorjev prevzel strokovni sodelavec Seminarja dr. Damjan konverzacije in fonetike Huber. V preteklosti so to vlogo opravljali univerzitetni ucitelji z Oddelka za slovenistiko FF UL, do spremembe pa je prišlo predvsem zaradi naslednjih dejstev: 1. nadaljevanje varcevalnih ukrepov iz preteklih let, 2. prejšnji vodja lektorjev je prevzel dveletno predsednikovanje seminarski prireditvi, 3. strokovni sodelavec je že v preteklosti opravljal nekatere naloge vodje lektorjev. Menjavo vodje lektorjev smo izvedli brez kakršnihkoli težav. Uvrstitveni test smo pripravili na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik in ga razposlali v zacetku leta 2014. Vodja lektorjev je teste pregledoval sproti, vecino v zacetku aprila, zadnje pa v drugi polovici junija. Razvrstitev udeležencev v skupine glede na njihovo znanje in tudi interese ter seminarske izkušnje (nekateri so bili že veckrat udeleženci Seminarja) je v osnovi naredil vodja lektorjev (poleg uvrstitvenega testa so bile pri razvršcanju udeležencev v skupine koristne tudi informacije o tem, ali in kdaj so že bili na Seminarju (in v kateri skupini), kateri ucbenik so že uporabljali na Seminarju ali na svojih lektoratih, koliko casa in zakaj se ucijo slovenšcine, ter njihove želje, kar je bilo po posameznih tockah zajeto na koncu uvrstitvenega testa), dokoncno uvrstitev udeležencev v skupine pa smo naredili skupaj z lektorji po ustnem testiranju prvi dan Seminarja. Tudi letos je bilo treba zaradi zmanjšanih financnih sredstev (predvsem štipendiranja) in ukinitve predtedna zacetnike razporediti na 2-tedenski Seminar, kar otežuje tako razvršcanje udeležencev v skupine kot tudi delo lektorjem. Glede ustreznosti razvrstitve udeležencev v skupine je v primerjavi s prejšnjim letom (4,72) letos ocena nekoliko padla (4,42), kar pa je ob tako heterogeni seminarski publiki (od študentov slovenšcine na tujih univerzah in njihovih profesorjev do zamejskih kulturnih delavcev) še vedno zelo dobro. 3.1 Lektorji in lektorske skupine K sodelovanju smo povabili lektorje, ki na tujih univerzah poucujejo slovenšcino in v okviru svojih rednih delovnih obveznosti na vsakih nekaj let poucujejo tudi na Seminarju. Ceprav nekateri še nikoli niso poucevali na Seminarju, gre za zelo izkušene lektorje oz. ucitelje slovenšcine na univerzah v tujini, kar potrjujejo tudi visoke ocene njihovega dela (povprecna ocena lektoratov je 4,64, kar je sicer za malenkost nižje kot lani – 4,8, ocene metod poucevanja, vkljucevanja ustreznih tem in ocene lektorjevega spodbujanja pa so bile v splošnem podobne kot v preteklih letih, in sicer med 4,65 in 4,82; gl. graf 1). Težav pri izvedbi pouka in vodenju lektorske ekipe ni bilo, komunikacija z udeleženci je bila zelo dobra, vsi lektorji so svoje delo opravljali zelo zavzeto, pravocasno so oddali projekcije in porocila, v razrede so odhajali tocno, na ure so bili dobro pripravljeni, vzdušje v lektorski zbornici je bilo odlicno. Graf 1: Ocene lektoratov seminar slovenskega jezika, literature in kulture 50. Uvrs tite v v pravo s ku pin o Splošna oce na le ktoratov Metode poucevanja V kljucevanje ustreznih tem L e ktorje vo s pod bu janje , s tik L e ktorje vo s pod bu janje , s tik Vkljucevanje ustreznih tem Metode poucevanja Splošna oce na le ktoratov Uvrs tite v v pravo s ku p ino 50 . SSJLK 4 ,8 2 4 ,6 8 4 ,6 5 4 ,6 4 4,42 49. SSJLK 4 ,8 3 4 ,77 4 ,75 4 ,8 4 ,72 48. SSJLK 4 ,8 6 4 ,78 4 ,76 4 ,76 4 ,39 47. SSJLK 4 ,74 4 ,75 4 ,6 6 4 ,78 4 ,6 2 46. SSJLK 4 ,8 9 4 ,73 4 ,8 1 4 ,76 4 ,2 7 Z lektorji smo imeli pred zacetkom Seminarja skupni sestanek, na katerem so dobili konkretne napotke za delo, seznanjeni so bili s potekom foneticnih vaj, ekskurzije, konverzacije s študenti za zacetnike, z delom asistentk in drugimi obveznostmi, dobili pa so tudi mape z gradivi, testi in seznamom udeležencev. Drugi skupni sestanek smo imeli v sredo v prvem tednu Seminarja, ko smo tudi zakljucili prehajanje med skupinami. Lektorji so bili preko informacijskih listkov vsako jutro seznanjeni s spremljevalnim dogajanjem in drugimi tako za seminariste kot tudi lektorje pomembnimi informacijami. Med udeleženci, lektorji in organizatorji je bilo vseskozi odlicno vzdušje, ki je pomembno za kakovostno delo, kar poudarjajo tudi lektorji v svojih porocilih; gl. poglavje 3.3). Lektorje smo v skupine razporedili vecinoma v skladu z njihovimi željami in strokovnimi interesi, sami pa so izvajali tudi konverzacijo (lektorat 2–3 šolske ure/dan, konverzacija 1–2 šolski uri/dan), ki je v zadnjih letih zelo zaželena tudi v nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupinah (povprecna ocena 4,46, lani 4,68). Izpopolnjevalno jezikoslovno in izpopolnjevalno splošno skupino sta vodili clanica in nekdanja clanica Oddelka za slovenistiko, ki imata izkušnje s poucevanjem slovenšcine kot drugega/tujega jezika. Razpored lektorjev po skupinah (lektorati in konverzacija): Luka Zibelnik (Zacetna skupina 1), Lara Pižent (Zacetna skupina 2), Polona Liberšar (Zacetna skupina 3), Simona Gotal (Nadaljevalna skupina 1), Primož Lubej (Nadaljevalna skupina 2), Sanja Pirc (Nadaljevalna skupina 3), dr. Karin Marc Bratina (Nadaljevalna skupina 4), mag. Meta Klinar (Izpopolnjevalna literarna skupina), dr. Mojca Smolej (Izpopolnjevalna jezikoslovna skupina), dr. Mojca Stritar Kucuk (Izpopolnjevalna splošna skupina); študentska konverzacija za zacetnike: Barbara Kopac, Valentina B. Novak, Katja Piuzi, Jerneja Primožic, Martina Toplišek, Nina Tramšek, Maja Žižek; foneticne vaje za zacetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce: Martin Vrtacnik. Pri razvršcanju udeležencev z najvišjim znanjem slovenskega jezika (izpopolnjevalci; 33 udeležencev v 3 skupinah) smo upoštevali njihove strokovne interese, ki so jih zapisali na testu ali na prijavnici, dolocene popravke pri razvrstitvi pa smo izvedli še v prvem tednu Seminarja (skupna ocena udeležencev o ustreznosti razvrstitve v izpopolnjevalne skupine je bila 4,47). Morda bi veljalo razmisliti o izpopolnjevalni skupini, v kateri bi bili samo zamejski kulturni delavci, saj so njihovi interesi in jezikovne pomanjkljivosti drugacni, kot jih imajo drugi seminaristi. Težava seveda nastane pri sami organizaciji pouka, saj nam financne možnosti ne dopušcajo oblikovanja novih, dodatnih (izpopolnjevalnih) skupin. Kljub vsem (ne)predvidljivim pomanjkljivostim so bile ocene tudi letos zelo visoke (lektorati med 4,44 in 5, konverzacije med 4,5 in 5). Pri nadaljevalnih skupinah (45 udeležencev v 4 skupinah) smo tako kot pri drugih skupinah udeležence ustrezno razvrstili (4,53). Delo je bilo zelo kakovostno, lektorji pa so bili tako pri klasicnem lektorskem delu v skupinah (med 4,25 in 5) kot pri konverzaciji (med 4 in 4,8) dobro ocenjeni. Letos smo imeli tri zacetniške skupine (33 udeležencev), saj je bilo udeležencev nekoliko vec kot lani. Prva zacetna skupina je bila zelo heterogena tako glede predznanja slovenšcine kot tudi glede interesov ucenja slovenšcine. Kljub tem pomanjkljivostim so udeleženci zelo dobro ocenili svoje lektorje (lektorati med 4,58 in 4,82, konverzacije med 4,13 in 4,8). Precej slabše so ocenili izvajalke študentske konverzacije (med 2,8 in 5), medtem ko so novemu izvajalcu foneticnih vaj zacetniki namenili povprecno oceno 4,35, nadaljevalci 4,6 in izpopolnjevalci 4,41. Foneticne vaje so potekale v fonolaboratoriju, namenjene so bile uvodu v slovensko fonetiko in vajam iz fonetike slovenskega jezika za zacetnike (180–360 minut) ter izpopolnjevanju izgovora za udeležence nadaljevalnih in izpopolnjevalnih skupin (120 minut), prvic pa jih je vodil Martin Vrtacnik, ki se je v vlogi izvajalca foneticnih vaj dobro znašel (povprecna ocena 4,48, lani 4,67; gl. graf 2). Obvezne foneticne vaje za nadaljevalce in izpopolnjevalce so potekale že tretje leto in ponovno se je potrdilo, da jih udeleženci zelo potrebujejo; veljalo bi celo razmisliti o dodatnih urah foneticnih vaj (morda tudi v obliki izbirnega tecaja), saj veliko udeležencev v anketah piše, da jih je premalo (pri zacetnikih se pozna odsotnost predtedna, saj ob nezmožnosti osnovne konverzacije tudi težko pilijo foneticne zakonitosti jezika, nadaljevalci in izpopolnjevalci pa si želijo vec – svojim težavam prilagojenih – vaj). V letu 2015 nacrtujemo izdajo foneticnega prirocnika/ucbenika za tujce, ki je nastal na podlagi 15-letnih izkušenj poucevanja fonetike na Seminarju. Pri ocenah študentske konverzacije za zacetnike so izvajalke, tj. študentke ljubljanske slovenistike, letos prejele nekoliko nižje ocene kot v preteklih letih (v povprecju 3,97, lani 4,61, gl. graf 2) – tudi izkušenejše študentke, ki so že poucevale na Seminarju in so za svoje delo v preteklosti dobivale odlicne ocene, kar verjetno lahko pripišemo (tudi) zelo heterogeni najnižji zacetniški skupini, v kateri je bilo zelo težko uskladiti vse želje udeležencev. Graf 2: Ocene foneticnih vaj in konverzacij seminar slovenskega jezika, literature in kulture 50. Ko n ve rzacija s š tu de n ti Ko n ve rzacija F one ticne vaje F on e ticne vaje Ko n ve rzacija Ko n ve rzacija s š tu de n ti 50 . SSJLK 4,48 4,46 3,9 7 49. SSJLK 4 ,6 7 4 ,6 8 4 ,6 1 48. SSJLK 4 ,6 8 4 ,6 8 4 ,4 47. SSJLK 4 ,71 4,46 4 ,8 6 46. SSJLK 4 ,4 4 ,5 4 ,9 5 3.2 Delovni pogoji in študijsko gradivo Celoten dopoldanski (lektorati, konverzacije, foneticne vaje) in zgodnjepopoldanski obvezni strokovni program (študentske konverzacije in foneticne vaje ter predavanja in izbirna tecaja) je potekal v prostorih Filozofske fakultete. Lektorjem so bili na voljo razlicni pripomocki, od televizije, racunalnika, radia, projektorja, grafoskopa in racunalniških ucilnic do razlicnega pisarniškega materiala. Na voljo so imeli tudi ucbenik, ki so ga uporabljali kot osnovnega (pri izbiri ucbenika je bila v pomoc tudi informacija iz testa o tem, kateri ucbenik je udeleženec že uporabljal na Seminarju ali na lektoratu na svoji univerzi). Poleg osnovnega ucbenika so lektorji uporabljali tudi lastno gradivo in druge publikacije Centra za slovenšcino, v veliki meri pa so v pouk vkljucevali tudi interaktivne metode poucevanja (od poslušanja do petja pesmi, gledanja filmov ter diskusije o filmih, predstavah ter drugih dogodkih, ki so jih bili udeleženci deležni med Seminarjem), kar je razvidno tudi iz anket. V celoti so svoje gradivo (brez ucbenika) uporabljali lektorji prve zacetne skupine in vseh treh izpopolnjevalnih skupin, kot dodatek k ucbenikom pa tudi lektorji drugih zacetnih in vseh nadaljevalnih skupin, še posebej pri konverzacijah. Osnovno študijsko gradivo po skupinah: Zacetna skupina 1: lastno gradivo, Zacetna skupina 2: Slovenska beseda v živo 1b – ucbenik, Zacetna skupina 3: S slovenšcino nimam težav, Nadaljevalna skupina 1: Pot do izpita iz slovenšcine, Nadaljevalna skupina 2: Slovenska beseda v živo 2 – ucbenik, Nadaljevalna skupina 3: Slovenska beseda v živo 3a – ucbenik, Nadaljevalna skupina 4: Pot do izpita iz slovenšcine, Izpopolnjevalna jezikoslovna skupina: lastno gradivo, Izpopolnjevalna literarna skupina: lastno gradivo, Izpopolnjevalna splošna skupina: lastno gradivo. seminar slovenskega jezika, literature in kulture 50. 3.3 Poudarki iz lektorski porocil Predavanja, Parada mladih in izbirna tecaja Podobno kot v preteklosti so tudi letos lektorji pohvalili odlicno vzdušje na Seminarju, organizacijo, delovne pogoje (predvsem v primerjavi s pogoji dela na univerzah v tujini, kjer delujejo), seminarski urnik, popoldansko-vecerni spremljevalni program ter delo vseh organizatorjev in asistentov. Celotna lektorska ekipa je v svojih porocilih izpostavila, da so z veseljem sodelovali na Seminarju, da je bila to zanje nepozabna izkušnja in da jim je bilo v cast biti del seminarskega dogajanja ter da z veseljem pricakujejo ponovno povabilo k sodelovanju. O koristnosti in smiselnosti vkljucevanja lektorjev, ki poucujejo slovenšcino na univerzah v tujini, v seminarski program pricajo tudi naslednje njihove izjave: 1. »Hvaležna sem za nepozabno izkušnjo, ki je obogatila moje profesionalno življenje – izmenjava izkušenj s kolegi o poucevanju slovenšcine kot drugega/tujega jezika, ustvarjalno vzdušje pri pripravah ucnih ur ipd.« 2. »Koristno je tudi spoznavati študente iz drugih dežel, da lahko lektor primerja stopnjo znanja na drugih lektoratih s svojim lektoratom.« 3. »Pozitivna izkušnja je bila tudi druženje z drugimi lektorji ter izmenjava mnenj in dobre prakse v zbornici.« Letošnjega Seminarja se je udeležilo 111 udeležencev iz 25 držav, zato se ne zdi nic nenavadnega, da kar nekaj lektorjev poroca o razmeroma heterogenih skupinah, in sicer tako z vidika jezikovnega (pred)znanja, maternih jezikov (slovanski, germanski, romanski, ugrofinski in drugi jeziki), starostnih razlik in/ali osebnih interesov. Težave, ki so se pojavljale v skupinah zaradi vsega naštetega, so lektorji uspešno sproti odpravljali, prenekatera razlika med udeleženci pa jim je služila tudi kot osnova za delo v razredu, kar prica o prilagodljivosti in dobri usposobljenosti lektorjev, ki so poucevali na Seminarju. Predlog o oblikovanju skupin predvsem z vidika prvega jezika udeležencev se zdi privlacen in utemeljen, je pa zaradi drugih omejitev (predvsem financnih, da bi lahko oblikovali dovolj skupin) verjetno težko uresnicljiv; še najhitreje bi morda bila uresnicljiva zamisel o posebni izpopolnjevalni skupini za udeležence iz zamejstva. Lektorji brez izjeme hvalijo tudi motiviranost vseh udeležencev za delo; porocajo o discipliniranosti, vedoželjnosti študentov, ki so veliko spraševali in nasploh sodelovali pri pouku. Izpostavljajo tudi pomen konverzacijskih vaj za oblikovanje pozitivnega in ustvarjalnega vzdušja v skupinah. Ponovno se je potrdila tudi smiselnost foneticnih vaj za vse udeležence, ki si želijo še vec ur prakticnih vaj iz slovenskega pravorecja, kar bomo v naslednjih letih poskušali upoštevati, tudi v obliki izbirnih tecajev. Udeleženci si po besedah lektorjev želijo vec izbirnosti glede obiskovanja razlicnih predavanj in izbirnih tecajev ter še vec priložnosti za konstruktivne strokovne debate. Klasicnih predavanj je bilo letos 9, poleg teh pa še 3 v okviru t. i. Parade mladih. Predavanj se je udeleževalo od 76 do 92 slušateljev (v povprecju 82), predavanj v okviru Parade mladih pa se je udeležilo 66 poslušalcev. Tema Seminarja, prihodnost, je bila ocenjena precej bolje kot v zadnjih nekaj letih (4,35, lani 3,86), bolje kot lani so bila ocenjena tudi predavanja (4,47, lani 4,31), medtem ko predavanja v okviru Parade mladih za malenkost slabše (4,34, lani 4,52; gl. graf 3). Z Oddelka za slovenistiko FF UL so predavali dr. Marko Stabej, dr. Miran Hladnik, dr. Erika Kržišnik, dr. Mojca Nidorfer Šiškovic in dr. Alojzija Zupan Sosic, z drugih oddelkov ljubljanske Filozofske fakultete so predavali dr. Andrej Rozman z Oddelka za slavistiko, dr. Božidar Jezernik z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo ter dr. Ksenija Vidmar Horvat z Oddelka za sociologijo, z mariborske Filozofske fakultete pa je predaval dr. Marko Jesenšek. Graf 3: Ocene seminarske teme, predavanj, izbirnih tecajev in parade Te ma SSJLK Pre davanja Izbirni te caji Parada mladih Parada mladih Izbirni te caji Pre davan ja Te ma SSJLK 50 . SSJLK 4 ,34 4 ,8 6 4,47 4 ,35 49. SSJLK 4 ,52 4 ,33 4 ,31 3,8 6 48. SSJLK 3,34 4 ,59 4 ,53 3,8 7 47. SSJLK 4 ,33 4 ,56 4 ,52 4 ,31 46. SSJLK 4 ,6 9 4 ,8 3 4,44 4 ,3 V okviru Parade mladih so predavali slovakist in rusist ter doktorski študent slavistike Matej Meterc, slovenistka in doktorska študentka slovstvene folkloristike Manja Gorinšek ter slovenist Nejc Robida; vsi trije do-oz. podiplomski študenti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Podobno kot lani smo tudi letos organizirali dva izbirna tecaja. Literarnega je vodila dr. Milena Mileva Blažic z ljubljanske Pedagoške fakultete (v povprecju se ga je udeleževalo 48 udeležencev, ocena 4,9), jezikoslovnega pa dr. Nataša Logar s Fakultete za družbene vede (25 udeležencev, ocena 4,82). 4.1 Zbornik in druge Prispevki s predavanj, Parade mladih, izbirnih tecajev in mednarodne konference publikacije ter e-objave (gl. poglavje 5) so objavljeni v seminarskem zborniku, ki je bil natisnjen pred zacetkom prireditve, ter na spletni strani www.centerslo.net/seminar pod rubriko Zborniki SSJLK, posnetki predavanj pa so dostopni na naslovu http://videolectures.net/ssjlk2014_ljubljana. Poleg zbornika, v katerem smo objavili tudi seznam tem, predsednikov in lektorjev v 50-letni zgodovini Seminarja ter bibliografsko kazalo seminarskih zbornikov med letoma 2004 in 2014, smo natisnili še vodnik po programu in plakat. 5 Dodatne dejavnosti ob Visoki jubilej smo s slavnostno akademijo obeležili na Ljubljanskem gradu. Spomine na 50-letnici Seminarja Seminar sta z udeleženci in drugimi povabljenimi gosti delila dr. Martina Orožen, prva tajnica, štirikratna predsednica ter dolgoletna predavateljica in lektorica na Seminarju, ter akad. dr. Matjaž Kmecl, prav tako tajnik, dvakratni predsednik Seminarja ter dolgoletni predavatelj in vodnik literarnozgodovinskih ogledov Ljubljane na Seminarju (oba slavnostna govora sta objavljena v seminarskem zborniku in na spletni strani Seminarja). Pozdravili so nas tudi minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, prorektor Univerze v Ljubljani dr. Goran Turk, dekanja Filozofske fakultete dr. Branka Kalenic Ramšak, predstojnica Oddelka za slovenistiko dr. Alojzija Zupan Sosic in predstojnik Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik dr. Marko Stabej. Ogledali smo si kratek film o 50-letni zgodovini prireditve (https://youtu.be/Yi5F3zauccE), ki smo ga pripravili ob tej priložnosti, ter prisluhnili glasbenemu nastopu pevke Darje Švajger in pianista Jake Puciharja. V okviru praznovanja 50-letnice Seminarja smo organizirali tudi dvodnevno mednarodno konferenco z naslovom Prihodnost slovenšcine in slovenistik po svetu, v okviru katere je svoje prispevke predstavilo 15 nekdanjih udeležencev Seminarja iz 11 držav (dr. Andrej Leben iz Avstrije, dr. Pauline Fournier iz Francije, dr. Ivana Latkovic in dr. Anita Peti-Stantic s Hrvaške, dr. Maria Bidovec iz Italije, dr. Marija Bajzek Lukac z Madžarske, dr. Lidija Arizankovska iz Makedonije, dr. Bozena Tokarz, dr. Emil Tokarz, dr. Bozena Ostromecka­ Fraczak in dr. Katarzyna Bednarska s Poljske, dr. Anna Bodrova iz Rusije, dr. Maja Đukanovic iz Srbije, Maryana Klymets iz Ukrajine in dr. Timothy Pogacar iz Združenih držav Amerike), ki se pri svojem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu na univerzah ter drugih institucijah po svetu posvecajo slovenšcini. S predstavitvijo širšega jezikoslovnega konteksta casa, v katerem je nastajal Seminar, je imela uvodno predavanje na konferenci zaslužna profesorica ljubljanske slovenistike dr. Ada Vidovic Muha, svoj prispevek pa so predstavile tudi tri lektorice slovenšcine na poljskih univerzah (Tina Jugovic, Mateja Gojkošek in dr. Jasmina Šuler Galos). Prispevki s konference so objavljeni v seminarskem zborniku in na spletni strani Seminarja. Konferenco je prvi dan obiskalo 79, drugi dan 60 udeležencev, ocenili pa so jo s povprecno oceno 4,05. Konferenco smo zakljucili z okroglo mizo, na kateri so o slovenski jezikovni prihodnosti razmišljali vodja Izpitnega centra na Centru za slovenšcino dr. Ina Ferbežar, jezikoslovec dr. Simon Krek (Institut »Jožef Stefan«), profesorica slovenistka na Filozofski fakulteti v Zagrebu dr. Anita Peti-Stantic ter slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, igralec in prevajalec Andrej Rozman Roza. Pogovor je vodil jezikoslovec in predstojnik Centra za slovenšcino dr. Marko Stabej. Okrogle mize, ki je na voljo na povezavi https://youtu.be/jfkDClYzboE, se je udeležilo 40 poslušalcev, ocenjena pa je bila s povprecno oceno 4,08. 6 Spremljevalni program V okviru spremljevalnega programa smo organizirali spoznavno popoldne, ogled gledališke predstave Boris, Milena, Radko v SNG Drama, literarnozgodovinski (vodil ga je mag. Andrej Bartol) in umetnostnozgodovinski (vodil ga je podžupan Ljubljane prof. Janez Koželj) sprehod po Ljubljani, ogled gledališke predstave društva Slavia Gent iz Belgije z naslovom Dogodek v mestu Gogi, sprehod na Rožnik in ogled spominske sobe Ivana Cankarja, ogled slovenskega filma Razredni sovražnik ter ogled Narodne in univerzitetne knjižnice in razstave Emona – mesto v imperiju v Mestnem muzeju Ljubljana. Zakljucni vecer je potekal v Kavarni Sputnik ob koncertu skupine Melanholiki, medtem ko smo imeli t. i. delovni zakljucek Seminarja s predstavitvijo skupin na Filozofski fakulteti, posnetek prireditve pa je na voljo na https://youtu.be/YoY8Qs9LYrg. Ocena spremljevalnega programa je najvišja v zadnjih desetih letih, in sicer so ga udeleženci ocenili s povprecno oceno 4,59, lani 4,47 (za podrobnejše ocene posameznih dogodkov gl. graf 4). seminar slovenskega jezika, literature in kulture 50. 28 Letno porocilo 2014 Graf 4: Ocene spremljevalnega dogajanja na Seminarju seminar slovenskega jezika, literature in kulture 50. 5 4 , 5 4 3 , 5 3 2 , 5 2 1 , 5 1 0 , 5 0 Okrogla Spoznavno Konfe renca O tvorite v Predstava Ogle d LJ Ekskurzija Lit. vecer Goga Rožnik Film NUK Emona Melanholiki miza 50. SSJLK 4,3 4,05 4,54 4,08 4,8 4,49 4,35 3,55 4,23 4,02 4,69 3,36 4,34 4,94 49. SSJLK 4,55 4,19 4,58 4,36 4,55 2,75 4,68 4,76 6.1 Ekskurzija v Vitanje in Celodnevno ekskurzijo smo organizirali v Vitanje, kjer smo si ogledali staro trško jedro in Prekmurje Kulturno središce evropskih vesoljskih tehnologij, ter Prekmurje, kjer smo obiskali Otok ljubezni na reki Muri v Ižakovcih in Mursko Soboto. V murskosoboškem Hotelu Diana smo imeli najprej kosilo, sledil pa je literarni vecer s pomurskimi literarnimi ustvarjalci, in sicer z Milanom Vinceticem, Štefanom Kardošem, Normo Bale in Robertom Titanom Felixom, pogovor z njimi je vodil pomurski kulturni delavec Franci Just. Fotografije z ekskurzije (in s celotnega seminarskega dogajanja) so na voljo v arhivu 50. Seminarja na spletni strani www.centerslo.net/seminar. Udeleženci so ekskurzijo ocenili nekoliko slabše kot v preteklosti (4,35, lani 4,55), drugo leto zapored pa se je pokazalo, da udeleženci niso najbolj navdušeni nad literarnimi veceri, ceprav so ga letos ocenili bistveno bolje kot lani (3,55, lani 2,75). 6.2 Razstava knjižnih novosti Razstavo knjižnih novosti s podrocja slovenskega jezika in literature (tako strokovnih kot leposlovnih) je tudi letos pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih in so si jo udeleženci ogledali v sklopu dela v lektorskih skupinah. 7 Organizacija, odmevi v medijih in financiranje 7.1 Bivanje Vecina udeležencev je bivala v Dijaškem domu Ivana Cankarja, ocena bivanja pa je nekoliko višja kot v zadnjih nekaj letih (4,3, lani 4,11). 7.2 Organizacija seminarske Predsednik letošnjega Seminarja je bil dr. Hotimir Tivadar, organizacijo sta prevzela prireditve dr. Damjan Huber, ki je opravljal tudi vlogo vodje lektorjev, in dr. Mojca Nidorfer Šiškovic, za založniško dejavnost pa je skrbela Mateja Lutar. V veliko pomoc pri izvedbi Seminarja so bili študenti Valentina B. Novak, Katja Piuzi, Luigi Pulvirenti, Martina Toplišek, Nina Tramšek in Maja Žižek. Graf 5: Ocene organizacije, spremljevalnega programa in bivanja v dijaškem domu 7.3 Nekaj poudarkov iz ankete Precej podatkov iz ankete smo sicer že izpostavili, na tem mestu pa velja poudariti udeležencev Seminarja navdušenje udeležencev nad organizacijo prireditve (4,78, lani 4,67), delom organizacijskega osebja (4,86, lani 4,79), popoldansko-vecernim spremljevalnim programom (4,59, lani 4,47), kar so najvišje ocene v zadnjih desetih letih (gl. graf 5), ter neprecenljivo izkušnjo, da so dva tedna lahko govorili (samo) slovensko z udeleženci z vsega sveta in slovenskimi strokovnjaki za jezik, književnosti in druge družboslovno-humanisticne teme. Glede samoocene izboljšanja znanja je odstotek ostal na lanski ravni, z veliko je svoj napredek ocenilo 43 % udeležencev (lani 44 %), s precej 42 % (lani 43 %) in z malo 15 % (lani 13 %), medtem ko z nic svojega napredka ni ocenil nihce (gl. graf 6). Graf 6: Samoocena udeležencev glede napredka v znanju slovenšcine 0% Nic Malo Pre cej V e liko 10% 20% 30 % 40 % 50 % 60 % Nic Malo Pre cej V e liko 50. SSJLK 15 % 42 % 4 3 % 49. SSJLK 13 % 4 3 % 44 % 48. SSJLK 19 % 48 % 33 % 47. SSJLK 18 % 52 % 30 % 46. SSJLK 2 4 % 39 % 37 % 7.4 Medijska pozornost Letos lahko porocamo o rekordnem številu objav v medijih, in sicer smo jih našteli (vsaj) 46. Jubilejni Seminar je odmeval tako na nacionalni RTV Slovenija (kar 14 objav na vseh treh radijskih programih in 3 na prvem televizijskem programu) in drugih radijskih postajah (6 objav na radiih Hit, Primorski val, Sraka, Študent, Europa, Murski val) kot tudi v casopisih (9 objav v Delu, Veceru, Dnevniku, Primorskem dnevniku itn.) ter na spletu (12 objav na razlicnih spletnih portalih). Dvakrat so o Seminarju porocali tudi na Radiu Trst. Vse objave so dostopne v spletnem arhivu 50. Seminarja www.centerslo.net/seminar v rubriki Odmevi v medijih. 7.5 Financiranje Seminar je v veliki vecini financiralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS v okviru Uredbe o financiranju visokošolskih zavodov v Republiki Sloveniji preko letne pogodbe kot eno od nacionalno pomembnih nalog, tj. skrb za slovenšcino. Zaradi vladnih varcevalnih ukrepov so financna sredstva osrednji seminarski problem zadnjih treh let, o cemer smo podrobneje pisali v lanskem porocilu. Pri zniževanju primanjkljaja so nam priskocili na pomoc Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Mestna obcina Ljubljana, Filozofska fakulteta, Rektorat Univerze v Ljubljani, Javna agencija za knjigo RS, Nova Ljubljanska banka, Riko oz. Ustanova patra Stanislava Škrabca, Krka in Mmm … masaža, casopisni hiši Delo in Dnevnik sta vsak dan za udeležence Seminarja pošiljali po 15 brezplacnih izvodov svojih dnevnikov, precej vec sredstev kot v preteklih letih pa so prispevali tudi udeleženci, ki se kljub vecjemu lastnemu financnemu prispevku radi vracajo na Seminar (gl. graf 7). Graf 7: Vracanje udeležencev na Seminar seminar slovenskega jezika, literature in kulture 50. Sklep Za kakovostno sodelovanje se lepo zahvaljujeva vsem lektorjem, ki so poucevali na 50. Seminarju, asistentom in izvajalkam študentske konverzacije, strokovnima sodelavkama dr. Mojci Nidorfer Šiškovic in Mateji Lutar, slavnostnima govorcema prof. dr. Martini Orožen in akad. prof. dr. Matjažu Kmeclu, vsem predavateljem ter udeležencem mednarodne konference in okrogle mize. Velika zahvala gre tudi (novim) sponzorjem, brez katerih jubilejnega Seminarja ne bi mogli primerno obeležiti. 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture je bil torej kljub enormnemu financnemu rezu pred tremi leti uspešen, o cemer pricajo tudi izjave udeležencev: skupna ocena je, da je bil Seminar odlicen in da je treba organizatorjem cestitati. Toda ob okrnjeni financni podpori je vprašanje, ali bo Seminar v takem obsegu tudi po svojem 50. letu še možen. Zato si ob koncu tega porocila želiva, da bi nam pristojno ministrstvo zagotovilo dodatna financna sredstva, s katerimi bi lahko nadaljevali s še kakovostnejšim prirejanjem te edinstvene mednarodne prireditve tudi v prihodnosti. Predvsem s ponovno uvedbo t. i. predtedna za zacetnike, kar je povezano prav s financnimi sredstvi, bi pridobili še vec tujih študentov in drugih udeležencev, ki bi jih navdušili ter dokoncno povezali s slovenskim jezikom, literaturo in kulturo. Ne nazadnje bi se na ta nacin vložen denar zelo hitro povrnil in oplemenitil. Letno porocilo 2014 31 33. simpozij Obdobja – Recepcija slovenske književnosti (13.–15. november 2014) doc. dr. alenka Žbogar Organizacijsko porocilo 33. mednarodni znanstveni simpozij Obdobja z naslovom Recepcija slovenske književnosti je potekal od 13. do 15. novembra v prostorih Univerze v Ljubljani. Za programsko zasnovo in vsebinsko izpeljavo je poleg podpisane predsednice simpozija skrbel mednarodni programski odbor v sestavi: prof. dr. Miran Hladnik (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Alenka Jensterle Doležal (Univerza v Pragi), prof. dr. Nikolaj Jež (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Marko Juvan (ZRC SAZU), prof. dr. Zvonko Kovac (Univerza v Zagrebu), prof. dr. Boža Krakar Vogel (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Erika Kržišnik (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Andrej Leben (Univerza v Gradcu), prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Timothy Pogacar (Univerza Bowling Green State), doc. dr. Donald Reindl (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Tone Smolej (Univerza v Ljubljani), doc. dr. Julija A. Sozina (RAN Moskva), prof. dr. Đurda Strsoglavec (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Tomo Virk (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Alojzija Zupan Sosic (Univerza v Ljubljani), prof. dr. Andreja Žele (Univerza v Ljubljani). Glavno težo organizacije je nase prevzel dr. Damjan Huber, pri pripravi pa sta intenzivno sodelovali dr. Mojca Nidorfer Šiškovic in Mateja Lutar, ki je poskrbela za vse simpozijske tiskovine (vsi trije so sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik). Simpozij je sledil že ustaljeni zasnovi in ena izmed njenih bistvenih odlocitev je, da zbornik prispevkov z referati izide že pred simpozijem, kar se je ponovno izkazalo kot dobra odlocitev, kljub nekaterim pomislekom, ki so bili izraženi v razlicnih oblikah kot diskusijska vprašanja oz. komentarji v anketi. Dolžina prispevkov je bila omejena na šest do 10 strani, ohranili pa smo tudi postopek recenzije, ki je bil uporabljen na nekaj dosedanjih simpozijih, in sicer slepo recenzijo enega recenzenta, ki je bila ob negativni prvi recenziji dopolnjena še z eno recenzijo. Poleg clanic in clanov programskega odbora so prispevke recenzirali še doc. dr. Aleš Bjelcevic, prof. dr. Milena Mileva Blažic, prof. dr. Zoran Božic, prof. dr. Aleksandra Derganc, prof. dr. Irena Novak Popov, doc. dr. Urška Perenic, doc. dr. Nataša Pirih Svetina, prof. dr. Andrej Rozman, prof. dr. Irena Stramljic Breznik, prof. dr. Hotimir Tivadar, doc. dr. Jerca Vogel. V nadaljevanju ostajajo še odprta vprašanja: – Glede na zelo razlicna merila recenzentov bi morda kazalo v prihodnosti razmišljati o izdelavi natancnejših meril za sprejem in objavo besedil; – Problem, s katerim smo se srecevali v recenzentskem postopku, je bil tudi sprejemanje oz. zavracanje popravkov oz. nesprejemanje komentarjev recenzentov; – V prihodnosti bi kazalo razmisliti o tem, ali še vedno vztrajati pri natisu vseh prispevkov ali zgolj povabljenih predavanj, drugim pa omogociti natis v elektronski izdaji. Program simpozija je spremljala razstava, posvecena letos preminuli zaslužni profesorici Univerze v Ljubljani, dr. Helgi Glušic, ki jo je za to priložnost pripravila vodja knjižnice Oddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko Anka Sollner Perdih. Zanimanje za razstavo je bilo veliko in razstava je v celoti dosegla svoj namen. Kotizacija, ki jo placajo vsi udeleženci razen clanov organizacijskega odbora in Oddelka za slovenistiko ter Oddelka za slavistiko, je znašala 80 evrov. Tudi elektronsko prijavljanje in oddajanje prispevkov je potekalo ucinkovito in brez zapletov. simpozij Obdobja 33. simpozij Obdobja33. 2 Financiranje Simpozij je bil v letu 2014 financiran predvsem iz sredstev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, in sicer po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, clanic Univerz. Bistvena je bila seveda kotizacija dejavnih udeležencev. 3 Udeležba V zborniku je objavljenih 69 prispevkov 75 raziskovalcev slovenske književnosti iz Slovenije, Avstrije, Bolgarije, Ceške, Hrvaške, Italije, Japonske, Litve, Madžarske, Nemcije, Poljske, Rusije, Slovaške, Španije, Ukrajine in Združenih držav Amerike. Na simpozijsko vabilo se je sicer odzvalo 87 avtorjev. Poslali so 81 prispevkov, kar pomeni, da je imelo sedem prispevkov po dva avtorja. Po opravljenih recenzijah smo 11 razprav zavrnili, ena udeleženka pa se po prejemu recenzije ni odlocila za popravke in je od sodelovanja odstopila. Med objavljenimi prispevki so tudi tri plenarna predavanja. Simpozij je s krovno temo odprl široko in raznoliko perspektivo, kar se posledicno odslikava tudi v samih razpravah, ki jih odlikuje metodološka pestrost, saj analize izhajajo iz literarnozgodovinskih, literarnoteoretskih, interpretativnih, komparativnih, jezikoslovnih, uprizoritvenih, didakticnih, prevodoslovnih, kulturoloških in širših družboslovnih vidikov. S prispevki nam je uspelo zajeti domala vsa spodaj našteta tematska podrocja. Simpozij je bil dobro obiskan, med poslušalci, ki so sodelovali v živahnih diskusijah po sekcijah, pa so se poleg kolegov strokovnjakov in znanstvenikov znašli tudi študentje. 4 Spremljevalne prireditve 5 Odzivi v javnosti 6 Vsebinska zasnova in tematika simpozija 6.1 Monografija Recepcija slovenske književnosti Referentke in referenti so prihajali tako rekoc z vseh ustanov, ki se ukvarjajo s slovenisticnimi vsebinami – tako iz univerzitetnega kot iz javnega in zasebnega raziskovalnega okolja. Tudi udeležencev iz tujine je bilo razmeroma veliko (23), med njimi tujcev, ki se ukvarjajo z vprašanji prevajanja slovenske književnosti, in lektorjev ter predavateljev slovenskega jezika in književnosti na tujih univerzah. Razveseljivo je tudi to, da so se med udeleženci znašli tudi predstavniki slovenistik z drugih slovenskih univerzitetnih in raziskovalnih središc, kar kaže na vlogo in pomen, ki jo ima v stroki simpozij Obdobja. Velika vecina udeležencev je bila s simpozijem zadovoljna, kar kažejo rezultati ankete (v prilogi). Na odprtju simpozija sta nastopila Aleš Hadalin in Boštjan Soklic, clana slovenske akusticne skupine Tantadruj. S tremi Prešernovimi avtorsko uglasbenimi pesmimi (Zgubljena vera, Ondan si zacela in Strunam), skladnimi s temo simpozija in plenarnimi predavanji, sta glasbeno povezala otvoritev simpozija. Na slovesni otvoritvi so nas pozdravili podpredsednik SAZU akad. prof. dr. Jože Krašovec, v imenu dekanje FF UL prof. dr. Branke Kalenic Ramšak nas je nagovoril prodekan prof. dr. Gregor Perko, v imenu Oddelka za slavistiko FF UL nas je pozdravila doc. dr. Namita Subiotto, v imenu soorganizatorja simpozija pa predstojnica Oddelka za slovenistiko FF UL prof. dr. Vera Smole. Na Univerzi je bila vse tri dni na ogled razstava, posvecena znanstvenoraziskovalnemu in strokovnemu delu letos preminule zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani dr. Helge Glušic. V cetrtek zvecer smo si v Slovenskem mladinskem gledališcu ogledali predstavo Nora Gregor – skriti kontinent spomina, nastalo v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališca, SNG Nova Gorica, Schauspielhaus Graz (Gradec) in Stalnega gledališca Furlanije – Julijske krajine (Trst). V petek zvecer je bila skupna vecerja za udeležence v restavraciji Romansa. O simpoziju so precej izdatno porocali slovenski mediji (TV Slovenija 1, STA, Radio Slovenija 1, Radio Slovenija 3, Volksgruppen), vsi odzivi so zbrani in dokumentirani na spletni strani 33. simpozija v rubriki Odmevi v medijih. Tam je na voljo tudi drugo slikovno in besedilno dokumentarno gradivo s simpozija. Vsebinska zasnova je na voljo v spletnem arhivu Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik, kot vsebinsko porocilo pa je najbolje v roke vzeti kar simpozijski zbornik. Razpisani cilji so bili v veliki meri doseženi. Znotraj široko zastavljenega naslova Recepcija slovenske književnosti so bila avtorjem prispevkov, pretežno literarnovednim raziskovalcem, ponujena raznolika tematska podrocja, ki obravnavajo sprejemanje, širjenje in delovanje slovenske književnosti doma in na tujem, in to v raznih socioloških in psiholoških razmerjih s stališca pasivne (bralske) recepcije, reproduktivne (kritiške) in produktivne recepcije. Spodbuditi smo želeli opazovanje in raziskovanje slovenske književnosti s stališca medbesedilne interakcije, teoretsko preucevanje ucinkovanja slovenskih književnih besedil (s stališca diskurza, bralca, branja, bralnih strategij, bralnega razumevanja, bralnih navad) ter vlogo in vpliv IK-tehnologije in avdiovizualnih medijev na recepcijo (zlasti pri pouku književnosti). Poleg specialnodidakticnih vprašanj smo odprli tudi problematiko recepcije slovenske književnosti s stališca jezikovne ustvarjalnosti v žanrih, (so)oblikovanja rabe jezika sodobnih književnih besedil, vzporednosti oz. interakcije med novimi besedilnimi in jezikovnimi zmožnostmi v slovenšcini, estetike in poetike med slovenskim izvirnikom in prevedkom, vprašanje cenzure pri prevajanju slovenske književnosti, novih prevodnih konceptov za ohranjanje ucinkov literarnosti ter vprašanje medkulturnih kompetenc za sprejemanje slovenske književnosti v tujem jeziku. Glede na število referentov in njihovo uglednost, prispevke, živahne debate, odzive v javnosti in rezultate anket ocenjujem, da je bil 33. simpozij Obdobja uspešno izpeljana prireditev, ki je najprepoznavnejša na podrocju slovenistike tako v slovenski kot tudi mednarodni strokovni javnosti. Na koncu se zahvaljujem organizacijskemu in programskemu odboru, recenzentom in vsem, ki so tako ali drugace sooblikovali 33. simpozij Obdobja in s svojim sodelovanjem omogocili, da je simpozij kljub zaostrenim financnim razmeram potekal na visoki strokovni in organizacijski ravni. 34 Letno porocilo 2014 Tecaji slovenšcine Branka gradišar Tecaji slovenšcine Izvedba tecajev V letu 2014 smo izvedli 17 tecajev slovenšcine za odrasle. slovenšcine Slika 1: Razpored tecajev leta 2014 1.1 Redni tecaji slovenšcine za odrasle Leto 2014 smo zaceli z jubilejno 20. Zimsko šolo slovenskega jezika. Poleg rednih tecajev smo v letnem semestru študijskega leta 2013/14 – po zgledu tecaja, ki smo ga leta 2013 organizirali zgolj za Ekonomsko fakulteto – prvic organizirali tecaj Slovenšcina za študente, namenjen vsem tujim študentom Univerze v Ljubljani (izmenjavnim in vpisanim v redni študij). Tecaj je obsegal 60 šolskih ur, od tega 48 kontaktnih ur v razredu in 12 ur samostojnega dela, ovrednoten je bil s tremi kreditnimi tockami, zanj so morali študenti placati 150 EUR. V letu 2014 smo izvedli dva tecaja (marec–maj 2014, oktober 2014–januar 2015), udeležilo se ju je 121 študentov. Z iztekom programa Erasmus so se koncali tudi jezikovni tecaji za študente Erasmus (EILC), tj. specializirani tecaji manj razširjenih jezikov, ki jih je sofinancirala Evropska komisija (EK) in so pri nas potekali štiri tedne, obsegali 64 ur, imeli od 16 do 20 kulturnega programa, izvajali pa smo jih pred zacetkom zimskega in letnega semestra. Tecaje je nadomestil nov Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+, ki ga prav tako financira EK, vendar iz sredstev za organizacijo mobilnosti, ki jih prejme in med clanice razporedi Univerza v Ljubljani. Nov tecaj je tako obsegal 60 ur, potekal je tri tedne, spremljevalnega programa pa zaradi pomanjkanja sredstev ni imel. Spremljevalni program, namenjen spoznavanju slovenske kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti, pa smo organizirali v okviru Zimske, Spomladanske, Poletne in Jesenske šole, na teh tecajih so nastali tudi casopisi s prispevki udeležencev: Zimopis, Dobesednik in Pošopis. Letno porocilo 2014 37 Udeleženci tecajev po programu ZIP so opravljali 67 razlicnih poklicev, najvec je bilo kuharjev (6,9 %), strojnih tehnikov (4,9 %) ter racunovodij, gospodinj, ekonomistov in inženirjev (po 4,2 %). Slika 8: Poklic udeležencev tecajev po programu ZIP 2 % Po spolu so tako na rednih tecajih kot na tecajih po programu ZIP prevladovale ženske. Slika 9: Spol udeležencev rednih tecajev Slika 10: Spol udeležencev tecajev po programu ZIP Tecaji slovenšcine 3 Ucitelji Leta 2014 je v programu Tecaji slovenšcine ucilo 26 uciteljic in uciteljev, od tega 21 profesorjev slovenskega jezika in pet študentk. Vecina sodelujocih je stalnih honorarnih sodelavcev Centra. 3.1 Sodelavci Tecajev Beti Boškovic Alenka Licen slovenšcine 2014 Anja Butala Andreja Markovic Jasna Cernjak Staša Pisek Mateja Eniko Nataša Podhraški Lucija Grušovnik Petra Pucnik Nataša Hribar Nina Skubic Barbara Iskra Šarec Anja Strajnar Svetlana Jandric Mojca Stritar Kucuk Nina Javoršek Helena Šter Tanja Jerman Maja Urbanc Boris Kern Melita Vešner Katja Kralj Magda Volk Barbara Leban Gita Vuga Ob koncu vecine rednih tecajev smo izvedli anonimno anketo, v kateri so udeleženci ocenili aktivnost pri pouku, razumljivost razlage in uporabo razlicnih metod pri posameznem ucitelju. Povprecna ocena teh dejavnosti pri vseh uciteljih je bila 4,79 (na lestvici od 1 do 5). V letu 2014 so bile na programu Tecaji slovenšcine zaposlene strokovne sodelavke Branka Gradišar (vodja programa), Jana Kete Maticic in Tanja Jerman (vodja uciteljev). 4 Financiranje programa Intenzivni tecaj slovenšcine za študente Erasmus+ sofinancira Evropska komisija, in sicer 125 EUR na udeleženca, Evropska komisija (iz Evropskega sklada za vkljucevanje državljanov tretjih držav) sofinancira tudi tecaje za državljane tretjih držav po programu Zacetna integracija priseljencev – enotni program ucenja slovenskega jezika in seznanjanja s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo v Ljubljani in okolici, in sicer 2,65 EUR na uro brez DDV na udeleženca. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v sodelovanju s CMEPIUS-om ter Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu podeljujeta štipendije za kritje šolnin zamejcem in potomcem slovenskih zdomcev in izseljencev za Zimsko, Spomladansko, Poletno in Jesensko šolo. V letu 2014 je bilo podeljenih devet štipendij za Zimsko šolo (MIZŠ: 3.600 EUR), sedem za Spomladansko (MIZŠ: 7.800 EUR, Urad: 1.321,66 EUR), 39 za Poletno šolo (MIZŠ – bilateralni sporazumi: 8.607 EUR, MIZŠ: 7.000 EUR, Urad: 12.260 EUR) in osem za Jesensko šolo (MIZŠ: 9.830 EUR). Letno porocilo 2014 39 Slovenšcina za otroke in mladostnike Mihaela knez, damjana kern Leto 2014 je bilo ob rednih dejavnostih, ki jih izvajamo v okviru programa Slovenšcina za otroke in mladostnike, namenjeno izvajanju zelo razlicnih projektov, ki so vsak na svoj nacin narekovali nacin in tempo dela ter sodelavce programa tako vsebinsko kot organizacijsko postavljali pred vedno nove izzive. Po štirih letih smo v okviru projekta Tecaj slovenšcine za ucence in dijake priseljence, ki smo ga uspeli pridobiti na razpisu Ministrstva za kulturo, spet lahko izpeljali intenzivni tecaj ucenja slovenšcine za ucence in dijake priseljence, ki se vkljucujejo v naše šole, po 15 letih smo prvic spet dobili priložnost izobraževati ucitelje slovenšcine v prekomorskih državah v njihovem dejanskem delovnem okolju in s tem dobili možnost pobližje spoznati njihovo delo in slovensko skupnost, kar je za naše uspešno nadaljnje delo zelo dragoceno. Posebno izkušnjo predstavlja tudi poucevanje slovenšcine v Ljudski šoli v Šentjakobu v Rožu v okviru projekta Izmenjave jezikovnih asistentov, ki ga koordinira Deželni šolski svet v Celovcu, s slovenske strani pa deloma financira MIZŠ, v našem primeru pa Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poucevanje je vezano na celotno šolsko leto 2014/15 in se bo nadaljevalo tudi v prihodnjem letu. Posebno pozornost smo namenili tudi pripravi e-gradiv: v sodelovanju s strokovnjaki Inštituta »Jožef Stefan« smo se lotili prenove oz. postavitve še nerealiziranih enot t. i. Otroškega koticka, ki je pred leti nastal v okviru projekta Slovenšcina na daljavo, v okviru evropskega projekta WRILAB pa priprave ucnega portala za razvijanje pisne zmožnosti v slovenšcini za potrebe šolanja. V dejavnosti programa je bilo tako v letu 2014 vkljucenih 376 otrok in mladostnikov, 32 honorarnih sodelavcev, svoje izkušnje pri poucevanju slovenšcine kot drugega in tujega jezika smo v sodelovanju s programom Izobraževanje ali na seminarjih, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo, delili z vec kot 150 ucitelji. V nadaljevanju so posamezne dejavnosti in projekti natancneje predstavljeni. Slovenšcina za otroke in mladostnike Slika 1: Število udeleženih otrok in mladostnikov Mladinska poletna šola Od 30. junija do 12. julija smo v Ljubljani organizirali 9. Mladinsko poletno šolo. Udeležilo se je je 140 mladostnikov iz 15 držav (Argentina, Italija, Kanada, Avstrija, Srbija, Nemcija, Makedonija, Francija, Rusija, ZDA, Bosna in Hercegovina, Belgija, Nizozemska, Ceška, Ukrajina). Mladinska poletna šola slovenšcine je že tretje leto potekala za Bežigradom. Udeleženci so bili nastanjeni v Dijaškem domu Bežigrad, pouk pa smo imeli na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana, tokrat prvic na dislocirani enoti, in sicer v prostorih nekdanje Srednje gradbene šole, ki se nahaja v neposredni bližini dijaškega doma. Dopoldanski cas (od 9.00 do 12.30) je bil namenjen intenzivnemu pouku slovenšcine, ki je potekal v 12 skupinah. Mladostniki so bili vanje razporejeni glede na dosežke pri razvrstitvenem testu (ki so ga v e-obliki izpolnili že pred zacetkom poletne šole), starost, prvi jezik itn. Ob popoldnevih in vecerih smo udeležencem pripravili raznovrstne dejavnosti, ob katerih so poglabljali svoje znanje slovenšcine in se seznanjali s slovenskimi naravnimi znamenitostmi, kulturo in stvarnostjo (ogled Ljubljane, pohod na Šmarno goro, kopanje v Atlantisu, ogled Cankarjevega doma, Plecnikove hiše v Trnovem, parlamenta, Mestnega muzeja, izlet na Uskovnico in Bled, izlet v Velenje, ogled Škocjanskih jam, impro liga, ogled gledališke predstave ucencev iz avstrijske Koroške, koncert slovenskih ljudskih pesmi, turnir v odbojki in nogometu, ustvarjalne delavnice). Udeležili smo se tudi vseslovenskega srecanja Dobrodošli doma, ki ga pripravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, skupini maturantov iz Argentine in Kanade pa sta tudi letos udeležencem MPŠ in zunanjim povabljenim v Dijaškem domu Bežigrad predstavili svoj kulturni program. -od 2. do 6. junija 2014 za dijake iz Višje šole za gospodarske poklice in Strokovne gospodarske šole Št. Peter iz Šentjakoba v Rožu (11 dijakov), -od 22. do 26. septembra 2014 za dijake iz Gimnazije Alpe Jadran in Trgovske akademije iz Velikovca (20 dijakov). Izvedba tecajev je delno sofinancirana s strani ZRSŠ oz. MIZŠ, in sicer se dijakom treh šol: celovški gimnaziji, dvojezicni trgovski akademiji ter šentpetrski višji šoli za gospodarske poklice krije stroške bivanja, stroške tecaja in prevoza pa morajo placati sami. Do leta 2013 je bila izvedba tecaja na enak nacin sofinancirana tudi za dijake iz Velikovca (Gimnazija Alpe-Jadran Velikovec in Zvezna trgovska akademija Velikovec), v letu 2013 in 2014 pa so ostali brez tega sofinanciranja. V letošnjem letu so za ta namen uspeli pridobiti nekaj sredstev s strani Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, zato so se tecaja v letu 2014 poleg dijakov velikovške trgovske akademije, ki so v letu 2013 v celoti sami pokrili stroške tecaja, ponovno lahko udeležili tudi dijaki z gimnazije Alpe-Jadran v Velikovcu. Leto prej so se namrec tecaju odpovedali, saj je zanje predstavljal prevelik financni zalogaj. Delna financna podpora se zdi smiselna, saj se sicer v take dejavnosti lahko vkljucijo le dijaki, ki imajo popolno financno podporo staršev. Dijaki so imeli na tecajih možnost intenzivnega ucenja slovenšcine v razredu in tudi v okolju, kar je po njihovem mnenju in mnenju maticnih uciteljev zelo povecalo njihovo sporazumevalno zmožnost v slovenšcini in olajšalo delo pri rednem pouku. Slika 3: Udeleženci tecajev za dijake v zamejstvu 4 Tecaj slovenšcine za ucence priseljence na Ekonomski šoli Ljubljana 5 Projekti 5.1 Tecaj slovenšcine Tecaj slovenšcine za ucence in dijake priseljence, ki ga je financiralo Ministrstvo za kulturo za ucence in dijake (projekt Službe za slovenski jezik), smo zasnovali in organizirali v obliki, ki se je izkazala priseljence za uspešno že pri projektu Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov v VIZ, ki smo ga izvajali v letih 2008–2011. V prvi fazi smo šole povprašali po številu otrok, ki bi tak tecaj potrebovali, ter terminu, ki bi bil za izvedbo tecaja po njihovem mnenju najprimernejši. Sledila je priprava informativnega gradiva, prijavnic in razvrstitvenega testa. Število prijavljenih je že julija preseglo nacrtovano število, zato smo MK zaprosili za povecanje sredstev, kar nam je bilo tudi odobreno, in lahko smo oblikovali še dve dodatni skupini tecajnikov. Tecaj je potekal od 25. avgusta do 5. septembra 2014. Udeležilo se ga je 86 ucencev in dijakov iz 28 razlicnih osnovnih in srednjih šol. Vecina jih je bila iz Ljubljane, nekaj pa tudi iz drugih krajev – Radovljice, Kranja, Šentvida pri Sticni, Kamnika, Mengša, Ivancne Gorice. Najvec udeležencev je bilo po izvoru iz Bosne in Hercegovine (34) in Makedonije (18). Tecaja se je udeležilo nekoliko vec fantov, starostni razpon pa je bil zelo velik – od šest do 20 let. Slovenšcina za otroke in mladostnike 42 Letno porocilo 2014 Slika 4: Države udeležencev Slovenšcina za otroke in mladostnike Slika 5: Starost udeležencev Slika 6: Spol udeležencev Slika 7: Srednje šole N = 21 Slika 8: Osnovne šole N = 63 5.2 Izobraževanje uciteljev, ki poucujejo slovenšcino v sobotnih šolah v ZDA in Kanadi Ni podatka o šoli = 2 udeleženca V uciteljski ekipi so bili stalni in redno zaposleni sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/ tuji jezik, ki so za tako poucevanje posebej usposobljeni. V zacetniških skupinah smo uporabljali pilotno gradivo Centra za slovenšcino, nastalo v projektu Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v VIZ, ob tem pa ob razlicnih individualnih potrebah udeležencev pripravljali tudi lastne individualizirane ucne liste, pouk v višjih skupinah je potekal ob lastnem gradivu, usklajenem z metodologijo poucevanja, kot smo jo razvili na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. V okviru tecaja je nastal tudi casopis, v katerem so zbrani prispevki, ki so nastali pri pouku. Ob koncu tecaja so ucenci in dijaki pisali test, v katerem so preverili svoj napredek, dobili so potrdilo o udeležbi z zapisano prisotnostjo. Pripravili smo tudi dvourno srecanje z ucitelji, ki so ucence prevzeli na maticni šoli, jim predstavili tecaj ter jih seznanili z vsebino in nacinom dela v posameznih skupinah ter napredkom ucencev. Predstavitve se je udeležilo 16 uciteljev. Ob koncu tecaja so udeleženci v kratkem vprašalniku oz. anketi podali svoje mnenje o tecaju. Ucence smo povprašali o ustreznosti tecaja, casa in kraja, njihovi želji, da bi se še kdaj udeležili takega tecaja, in jih prosili za kratek komentar. Tecaj je bil ocenjen s povprecno oceno 4,9 (najvišja možna ocena je bila 5, najnižja pa 1). Ucenci so izpostavili, da jim je bilo všec, da so se veliko naucili, da so bili ucitelji prijazni in niso bili strogi, da je bilo zabavno, da so se ucili jezika ob igri, da so spoznali nove prijatelje. Na vprašanje, ali bi se še kdaj udeležili takega tecaja, je 91 % ucencev odgovorilo pritrdilno. Mihaela Knez in Damjana Kern sva se od 5. do 18. novembra 2014 na povabilo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu v okviru projekta Seminar za ucitelje slovenskih sobotnih/nedeljskih šol odpravili v Kanado in ZDA, kjer sva izvedli 36-urno izobraževanje, namenjeno uciteljskim skupnostim v Hamiltonu, Torontu, Clevelandu in Lemontu. V obliki predavanj in delavnic sva 48 udeležencev seminarja seznanili z novimi ucnimi gradivi in elektronskimi viri za pouk slovenšcine, jim predstavili uporabo ucnega pripomocka Slika jezika in kljucne vsebine pri pouku slovenšcine kot drugega jezika. Ogledali sva si tudi pouk v hamiltonski šoli, bili prisotni pri pouku vseh skupin na šoli Brezmadežne s cudodelno svetinjo v Torontu, na obeh sobotnih šolah v Clevelandu pa sva izpeljali eno uro pouka in uciteljem pokazali, kako naj bi ob Sliki jezika potekal pouk slovenšcine. V Clevelandu sva se sestali tudi s clevelandskim konzulom gospodom Žmaucem in tamkajšnjim lektorjem za slovenšcino Luko Zibelnikom. Oba sta nama predstavila skupnost in svoje delo, med drugim sva bili prisotni tudi pri pouku g. Zibelnika. Zadnji del izobraževanja je potekal v Lemontu pri Chicagu, kjer sta si seminar ogledala tudi slovenski veleposlanik v Washingtonu dr. Božo Cerar in g. Jurcek Žmauc, generalni konzul v Clevelandu. Oba sta bila tam zaradi odprtja gospodarske konference (Slovenian American Business Association). Slovenšcina za otroke in mladostnike Slovenšcina za otroke in mladostnike Izvajalki seminarja sva bili v vseh slovenskih skupnostih zelo lepo sprejeti, ucitelji so bili željni novega znanja ter so naju odkrito in brez zadrege spraševali po raznih strokovnih zadregah. Razveseljivi so bili predvsem odzivi, da so ucitelji na seminarju dobili nove ideje za poucevanje in s tem tudi nekoliko novega zagona. 5.3 Slovenšcina na ljudski šoli Sodelavki Centra za slovenšcino kot drugi tuji jezik Damjana Kern in Mihaela Knez sva v v Šentjakobu šolskem letu 2014/15 z veseljem sprejeli povabilo ravnateljice ljudske šole v Šentjakobu za sodelovanje pri projektu Slovenšcina na ljudski šoli v Šentjakobu, ki ga financira Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poucevanje poteka v okviru novega programa oz. projekta Izmenjave jezikovnih asistentov, ki ga koordinira Deželni šolski svet v Celovcu. Ceprav obe dobro poznava koroško (predvsem šolsko) stvarnost in imava bogate izkušnje s poucevanjem slovenšcine otrok in mladostnikov, tovrstni vpogled v delovanje dvojezicne šole obema pomeni dodatno strokovno obogatitev. Sodelovanje se je zacelo takoj na zacetku šolskega leta 2014/15. V prvi fazi (po predhodnem dogovoru z vodstvom šole in uciteljskim zborom) sva hospitirali pri pouku slovenšcine ter na ta nacin od blizu spoznali dosedanji model izvajanja dvojezicnosti, zacutili razredno dinamiko in ocenili nivo znanja slovenšcine predvsem v razredih, v katerih sva kasneje postali dodatni (asistencni) uciteljici. To je bilo izhodišce za pripravo konkretnega nacrta dela. Na šolo sva prihajali v »slovenskem tednu« (torej vsak drugi teden) in poucevali oz. oblikovali jezikovni pouk pri 16 urah slovenšcine na teden. Damjana Kern je poucevala prvi in tretji razred, Mihaela Knez pa drugi in cetrti razred. Prisotnost sodelavk Centra za slovenšcino so na šoli sprejeli kot velik prispevek k obstojecemu modelu dvojezicnosti in poucevanja slovenšcine. Šolska realnost je namrec taka, da se za dvojezicni pouk odlocajo otroci z zelo razlicnim jezikovnim predznanjem. Pri slovenšcini imajo tako vedno nekaj otrok z dobrim znanjem, za ostale je slovenšcina drugi oziroma tuji jezik. Prav prisotnost t. i. asistencnih uciteljic je omogocala, da se je pri pouku slovenšcine pospeševalo razredno diferenciacijo (in individualizacijo): na eni strani skrb za pomemben premik v jezikovnem znanju zacetnikov, ki bi postopno vzpostavil vecjo homogenost v jezikovnem znanju otrok v razredu, na drugi strani pa poudarek na ucinkovitosti poucevanja slovenšcine otrok iz koroško-slovenskih družin, ki so zaradi heterogenih skupin pogosto prikrajšani za optimalno jezikovno napredovanje. V tem casu so se med gostujocima profesoricama in maticnimi ucitelji vzpostavili pristni kolegialni odnosi; poleg sprotnega nacrtovanja ucnega programa smo se trudili tudi za vrednotenje ucnega procesa, ugotavljanje ucnih dosežkov, izmenjavo strokovnih in pedagoških izkušenj ter didakticno-metodicnih pristopov, kar je doprineslo k ucinkovitemu delu. Poucevanje se bo nadaljevalo tudi v letu 2015. 5.4 WRILAB2 Sodelavki programa Slovenšcina za otroke in mladostnike od januarja 2014 sodelujeva pri evropskem projektu Wrilab2. Cilji projekta so: pripraviti ucno gradivo, namenjeno ucenju in razvijanju zmožnosti pisanja v cešcini, nemšcini, italijanšcini in slovenšcini kot drugem/ tujem jeziku; izdelati smernice za poucevanje pisanja v drugem/tujem jeziku; oblikovati spletni laboratorij, izdelan v Moodlu, ki omogoca analizo, komentiranje in vodenje študentov skozi proces pisanja; spodbujati vzpostavljanje virtualnih skupin, ki študentom omogocajo stalen stik z vrstniki – rojenimi govorci, uciteljem pa izmenjavo gradiv in dobrih praks; ponuditi izobraževalne delavnice pisanja za ucitelje, ki poucujejo cešcino, nemšcino, italijanšcino oziroma slovenšcino kot drugi ali tuji jezik, in vzpostaviti spletne tecaje pisanja (na ravneh B2–C1 po lestvici SEJO) za vse štiri jezike, vkljucene v projekt. Marca 2014 smo imeli uvodno srecanje projektne skupine v Vidmu, kjer so bile predstavljene vloge posameznikov v projektu, zacrtali smo potek dela po jezikovnih skupinah in dolocili dolgorocne in kratkorocne cilje, ki naj bi jih uresnicili do prihodnjega srecanja. Ponovno smo se sestali septembra, prav tako v Vidmu. Glavni poudarek je bil na spoznavanju spletne platforme in predstavitvi smernic za pripravo vprašalnika, s katerim smo med dijaki in študenti preverjali njihovo zmožnost pisanja. V letu 2014 je bil tako pripravljen obsežen vprašalnik, v katerem smo ucence povprašali po njihovih navadah in težavah pri pisanju šolskih besedil ter besedilnih vrstah oz. pisnih dejavnostih, za katere menijo, da so kljucne za njihovo uspešno šolanje in tudi socialno življenje. Vprašalnik smo poslali na srednje šole v zamejstvu in na lektorate slovenšcine. V skupini za slovenšcino poleg Centra za slovenšcino sodeluje tudi Dvojezicni šolski center iz Špetra. 6 Sodelovanje v komisijah Sodelavki programa sva clanici razlicnih komisij in delovnih skupin. Mihaela Knez je bila v letu 2014 clanica Komisije za ucitelje slovenšcine v tujini in Delovne skupine za pripravo akcijskega nacrta za jezikovno izobraževanje pri Ministrstvu za kulturo, cilj katerega je podrobneje opredeliti strokovne smernice za jezikovnopoliticne cilje in ukrepe v obdobju 2014–2018. Damjana Kern pa je clanica mešane komisije za sodelovanje na podrocju šolstva med Ministrstvom RS za šolstvo in šport ter Deželnim šolskim svetom za Koroško in clanica Komisije za pripravo avstrijske standardizirane mature iz maternega jezika, v okviru katere sodeluje kot zunanja revizorka izpitnih nalog. Damjana Kern je tudi clanica Komisije za izbor jezikovnih asistentov na avstrijskem Koroškem. 7 Nacrti za leto 2015 Leto 2015 bo tako kot leto 2014 v veliki meri zaznamovano s predstavljenimi projekti, saj se bosta vsaj dva, WRILAB in Slovenšcina na Ljudski šoli v Šentjakobu, nadaljevala tudi v letu 2015. Ob razvijanju novih tecajev za otroke in mladostnike, sodelovanju pri izobraževanju uciteljev si bomo prizadevali za razvoj novih gradiv na tem podrocju. Novembra leta 2014 smo se namrec prijavili na razpis MIZŠ z naslovom Javni razpis za izbor operacije Razvoj ucnih gradiv na podrocju slovenšcine kot drugega/tujega jezika skozi izvedbo tecajev za razlicne ciljne skupine in seminarjev za njihove izvajalce, ki se vsebinsko navezuje na že izvedeni projekt Uspešno vkljucevanje otrok, ucencev in dijakov migrantov v VIZ. V primeru, da bomo na razpisu uspešni, bo velik del naše dejavnosti namenjen izvedbi tega projekta, to pomeni zakljucnemu oblikovanju in tisku ucnih gradiv, nastalih v preteklem projektu ESS, in nadgradnji teh gradiv, za kar si prizadevamo že vse od zakljucka tega projekta. V prihodnosti bi radi bolj sistematicno in dolgorocno zacrtali razvoj programa, kar pa lahko naredimo le skupaj z drugimi, ki vsebinsko in predvsem tudi financno krojijo to podrocje, to je z MIZŠ, Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu in Ministrstvom za kulturo oz. Službo za slovenski jezik. Nenehna negotovost, nejasni cilji in izvajanje dejavnosti vecinoma preko projektov, ki zaradi svoje narave ne omogocajo zveznosti izvajanja posameznih dejavnosti in tudi smiselnega nadgrajevanja, zahtevajo od zaposlenih veliko dela, ki ni usmerjeno v vsebinskost, ampak predvsem v prekomerno administracijo ter nenehno utemeljevanje posameznih aktivnosti ter iskanje financnih virov zanje. Obe sodelavki bi radi v prihodnosti nekoliko vec casa namenili tudi raziskovalnemu delu. 8 Sodelavci programa Dejavnosti v programu smo izvedli s pomocjo naših zunanjih sodelavcev. Lektorji: Tjaša Alic Tina Jugovic Irina Lešnik Ana Brejc Boris Kern Petra Likar Stanovnik Maja Đevic Matej Klemen Marta Marinko Mateja Eniko Katarina Gutownig Fürst Petra Jerovšek Anja Košir Tanja Kotnik Katja Kralj Andreja Markovic Helena Šter Špela Zupan Irena Jerovšek Vogrinc Asistenti: Jerneja Batista Mateja Klinc Nika Merljak Miša Bitenc Herncic Tjaša Kocjan Irina Lešnik Meta Demšar Gregor Kurincic Martin Lissiach Maja Đevic Nataša Makovšek Jaka Plut Ema Golob Marta Marinko Vito Poredoš Marko Klemen Marko Mencigar Urška Vranjek Izpitni center 2 Izvedba seminarjev V letu 2014 smo za izvajalce izpitov izvedli en sam seminar, in sicer smo jim 29. novembra 2014 porocali o delu Izpitnega centra ter jih seznanili z novostmi novega programa. V letu 2014 je bilo nacrtovano izobraževanje po novem programu, a ta je bil sprejet šele konec leta, zato izobraževanja nismo izvedli. Seminar o preverjanju in spremljanju znanja slovenšcine je bil izveden v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja uciteljev na FF. 3 Mednarodno Ina Ferbežar je s prispevkom o jezikovnih zahtevah za zdravnike v Sloveniji in EU sodelovala sodelovanje na konferenci ALTE v Parizu (gl. Bibliografija strokovnih delavcev Centra). Izvoljena je bila za clanico Strokovnega odbora (Standing Committee) združenja ALTE in je kot clanica Izvršilnega odbora (Executive Committee) tega združenja sodelovala tudi na rednem srecanju ALTE novembra 2014 v Londonu. Tam je sodelovala tudi v delovni skupini za pripravo navodil za razvoj testov za posebne (poklicne, akademske) namene ter se udeležila seminarja o postopkih validacije izpitov, ki se jih udeležujejo maloštevilni kandidati. 4 Projekti 4.1 Program Opismenjevanje Gl. Raziskovalni in aplikativni projekti. odraslih, katerih prvi jezik ni slovenšcina 4.2 Program Slovenšcina kot Novembra 2014 je Svet za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za izobraževanje, drugi in tuji jezik znanost in šport (po skoraj letu in pol) sprejel program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik. Uredba o sprejemu izobraževalnega programa za odrasle Slovenšcina kot drugi in tuji jezik je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 6, 30. januarja 2015; program bo v veljavo stopil septembra 2015 in tako po 15 letih nadomestil obstojeci program Slovenšcina za tujce. 5 Nacrti za leto 2015 Vecina nacrtov je povezana s programom Slovenšcina kot drugi in tuji jezik. V prvi polovici leta 2015 nacrtujemo pripravo besedila novega programa in pripadajocih gradiv za objavo na spletu, obvešcanje zainteresiranih deležnikov o novostih in svetovanje v zvezi z uporabo rezultatov novih izpitov. Novosti bodo javno objavljene takoj po izvedbi zadnjega izpitnega roka, ki bo še potekal po starem (junija 2015). Spomladi in pozno poleti bomo organizirali izobraževalne seminarje, na katerih se bodo vsi izvajalci usposobili za izvajanje izpitov po novem; pri tem bomo v Izpitnem centru natancneje dolocili tudi merila za sprejem posameznih izvajalcev izpitov (ocenjevalcev in izpraševalcev). Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika dr. nataša Pirih svetina, Mihaela knez 1 Uvod V letu 2014 smo podobno kot v prejšnjih letih razlicnim naslovnikom ponudili razlicne oblike izobraževalnih srecanj, seminarjev in usposabljanj. Poleg tega smo bili sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik vkljuceni tudi v izobraževalno dejavnost drugih ustanov, npr. Andragoškega centra Slovenije, Zavoda RS za šolstvo, Slovenskega dijaškega doma Srecko Kosovel v Trstu in Vecstopenjske šole Vladimir Bartol v Trstu. V okviru projekta Urada za Slovence po svetu in zamejstvu sta Mihaela Knez in Damjana Kern 14 dni preživeli v Združenih državah Amerike in v Kanadi, kjer sta izvajali izobraževalne seminarje za ucitelje dopolnilnega pouka slovenšcine v Severni Ameriki (gl. Slovenšcina za otroke in mladostnike). Po vec letih prekinitve sta bila v program stalnega strokovnega izpopolnjevanja uciteljev in v katalog KATIS pri MIZŠ ponovno vkljucena dva Centrova programa izobraževalnih seminarjev za ucitelje osnovnih in srednjih šol. 2 Pregled izobraževalnih Januarja 2014 je Nataša Pirih Svetina v okviru uciteljske izmenjave v programu Erasmus dejavnosti v letu 2014 gostovala na Inštitutu za slavistiko Univerze Alpe-Jadran v Celovcu. V okviru predmeta Uporabno jezikoslovje je izvedla vec predavanj na temo ucenja in poucevanja slovenšcine kot prvega, drugega in tujega jezika, študentom je predstavila delovanje Centra za slovenšcino, predstavila je dokument Skupni evropski jezikovni okvir, izpite iz znanja slovenšcine ter gradiva za poucevanja slovenšcine kot tujega jezika. Januarja in februarja 2014 je bilo izvedenih 10 srecanj v okviru posebnega izobraževalnega seminarja za ucitelje, ki poucujejo v slovenskih izobraževalnih ustanovah v Italiji. Del seminarja je bil kot doslej namenjen izpopolnjevanju uciteljev na podrocju slovenskega jezika (jezikovne vaje, uporaba e-virov za slovenšcino, govor in zborna izreka itn.), del pa didaktiki poucevanja slovenšcine predvsem kot neprvega jezika (delo z besedilom, predstavitev razlicnih didakticnih gradiv, jezikovno testiranje itn.). Seminar smo izvajale Ina Ferbežar, Damjana Kern, Mihaela Knez, Mojca Nidorfer Šiškovic in Nataša Pirih Svetina, predavateljicam pa se je na željo udeleženk pridružil tudi Hotimir Tivadar. Seminar je bil izveden v precej vecjem obsegu kot v preteklih letih, kar je bila posledica izredno homogene in za delo zelo navdušene skupine osmih uciteljic. 14. februarja 2014 je Nataša Pirih Svetina sodelovala na univerzitetnem informativnem dnevu za bodoce tuje študente Univerze v Ljubljani. Predstavljala je razlicne možnosti ucenja slovenšcine in izpit iz znanja slovenšcine na srednji ravni, ki je za generacijo, ki se je na Univerzo vpisala v študijskem letu 2014/15, še zadnjic pogoj za prehod iz drugega v tretji letnik univerzitetnega študija. S študijskim letom 2015/16 se namrec enotna zahteva univerze po opravljenem izpitu iz znanja slovenšcine za tuje študente ukinja; izpite bodo v prihodnje opravljali samo tisti, pri katerih je ta zahteva neposredno izražena v njihovih študijskih programih (gl. Izpitni center). Marca 2014 se je zacel izvajati lektorat slovenšcine kot tujega jezika, namenjen redno vpisanim tujim študentom Univerze v Ljubljani. Predmet Slovenšcina kot tuji jezik – lektorat je bil akreditiran leta 2013 v sklopu študijskega programa prvostopenjske enopredmetne slovenistike, njegova nosilka je Nataša Pirih Svetina. Kot izbirni predmet znotraj študijskega programa je študentom prvic omogocil brezplacno ucenje slovenšcine, kar je 15 udeležencem z razlicnih clanic univerze olajšalo tako sodelovanje v študijskem procesu (kjer se ta izvaja v slovenšcini) kot tudi opravljanje izpita iz znanja slovenšcine na srednji ravni, na katerega smo se v okviru lektorata pripravljali. Izvedenih je bilo 60 kontaktnih ur, kar je študentom omogocilo pridobitev treh kreditnih tock. Lektorat se je zakljucil z internim izpitom ob koncu poletnega semestra. Mesto ucitelja na lektoratu ni bilo sistemizirano, delno naj bi se stroški izvedbe krili iz poravnave sredstev za izvedbo zunanjih izbirnih predmetov med clanicami, delno pa je prvo izvedbo sofinanciral Center za slovenšcino, saj je izvajalka predmeta na njem polno zaposlena. 28. marca 2014 smo sodelavci Centra za slovenšcino obiskali Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) v Trstu. Srecanje naj bi bilo poleg predstavitve dejavnosti obeh ustanov (Centra in SLORI-ja) namenjeno tudi morebitni pripravi na projektno sodelovanje v prihodnje. 16. in 17. aprila 2014 sta Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina kot soavtorici izobraževalnega programa Zacetna integracija priseljencev (ZIP) in osnutka prirocnika za izvedbo omenjenega programa sodelovali pri izvedbi usposabljanja za ucitelje, ki poucujejo v tecajih po tem izobraževalnem programu. Organizator seminarja je Andragoški center Slovenije. 23. in 24. aprila 2014 sta Mihaela Knez in Nataša Pirih Svetina sodelovali na seminarju za ucitelje dopolnilnega pouka slovenšcine, ki preko MIZŠ in Zavoda za šolstvo poucujejo v razlicnih evropskih državah. Vsaka od njiju je za ucitelje izvedla štiriurno delavnico. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika 13. in 14. maja 2014 je bil izveden mini (osemurni) orientacijski tecaj slovenšcine in slovenske kulture za študente iz Augsburg Collegea iz Minneapolisa, Minnesota, ZDA, ki so prišli na dvotedensko študijsko ekskurzijo v Slovenijo na podlagi bilateralnega sporazuma med Univerzo v Ljubljani in omenjenim kolidžem. 26. junija 2014 je potekal izobraževalni seminar Centra za slovenšcino pred poletnimi prireditvami, tokrat zaradi državnega praznika zgolj enodnevni. Seminar je uvedel Božo Repe s predavanjem Slovenci in prva svetovna vojna (ob 100. obletnici sarajevskega atentata), sledila je predstavitev programa Erasmus plus, ki ga je predstavila Sonja Mavsar, sodelavka CMEPIUS-a. Suzana Pertot in sodelavci SLORI-ja, Devan Jagodic, Štefan Cok, Maja Mezgec in Sara Brezigar, so predstavili projekt Jezik-Lingua. Po opoldanskem odmoru so sledile razlicne predstavitve, Marko Stabej je predstavil osnutek akcijskega nacrta za jezikovno izobraževanje, Darinka Verdonik pa osnutek akcijskega nacrta za jezikovno opremljenost, oba v skladu z Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, ki sta bila v casu seminarja v javni obravnavi. Ina Ferbežar je predstavila osnutek novega izobraževalnega programa Slovenšcina kot drugi in tuji jezik (gl. Izpitni center). Seminarja se je udeležilo 53 udeležencev, njegovo evalvacijo pa smo prvic poskusili izvesti v obliki spletne ankete, vendar nanjo skoraj ni bilo odziva. 30. junija 2014 je Mihaela Knez sodelovala pri izvedbi Seminarja za ucitelje, ki poucujejo v Porabju, v organizaciji ZRSŠ. Uciteljem je v štiriurnem predavanju z delavnico predstavila pristope pri obravnavi slovenske skladnje pri pouku slovenšcine kot drugega jezika. 9. in 11. septembra 2014 sta Mihaela Knez in Centrova lektorica na tržaški univerzi, mag. Rada Lecic, v sklopu rednega jesenskega seminarja za vzgojitelje, ucitelje in profesorje slovenskih šol v Italiji, ki ga organizira ZRSŠ, na željo Vecstopenjske šole Vladimir Bartol v Trstu izvedli dve predavanji. Predavanje Mihaele Knez je imelo naslov Razvoj jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, predavanje mag. Lecic pa Slovenski jezik – pogoste slovnicne in pravopisne napake. Oktobra 2014, ob zacetku zimskega semestra študijskega leta 2014/15, se je drugic zacel izvajati lektorat slovenšcine za tuje študente. Ker pa se organizacijsko-financna problematika v zvezi z izvedbo lektorata do konca leta 2014 ni uredila, je bilo sklenjeno, da se do nadaljnjega oz. do razrešitve problematike lektorata ne bo vec razpisovalo, ceprav interes zanj med študenti obstaja, saj se je k drugi izvedbi prijavilo vec kot 20 študentov. Izcrpno porocilo o dosedanjih dveh izvedbah lektorata je bilo posredovano vodstvu fakultete, ki je presodilo, da naj bi se izvajanje lektorata in vsa organizacijska vprašanja v zvezi z njim prenesla na raven univerze. 10. in 11. oktobra 2014 smo izvedli prvega izmed dveh seminarjev Centra za slovenšcino, ki sta bila uvršcena v katalog KATIS. Seminar z naslovom Gradiva za poucevanje slovenšcine je trajal osem ur, izvedli sva ga Mihaela Knez in Nataša Pirih Svetina, organiziral ga je Center za pedagoško izpopolnjevanje FF, udeležilo pa se ga je vec kot 30 uciteljev osnovnih in srednjih šol iz Slovenije. V naslednjem tednu, 17. in 18. oktobra, je bil izveden še drugi seminar na temo Poucevanje slovenšcine in preverjanje znanja pri ucencih OŠ in SŠ, ki jim slovenšcina ni prvi jezik. Tudi tega se je udeležilo okoli 30 uciteljev, izvedli pa sta ga Mihaela Knez in Ina Ferbežar. 18. novembra 2014 smo priceli z novim ciklom seminarja zacetnega usposabljanja za poucevanje slovenšcine, ki se ga je udeležilo 20 udeleženk razlicnih profilov: zaposlenih in nezaposlenih profesoric slovenšcine, absolventk in študentk. 26. novembra 2014 je kolega Janez Skela z Oddelka za anglistiko FF za ucitelje na Tecajih slovenšcine izvedel predavanje in delavnico na temo poslušanja pri pouku tujega jezika. 29. novembra 2014 je bil izveden seminar za izvajalce izpitov iz znanja slovenšcine, na katerem je bilo predstavljeno letno porocilo za leto 2014 in novi izobraževalni program Slovenšcina kot drugi in tuji jezik, z izvajanjem katerega naj bi zaceli v letu 2015, nadomestil pa bo dosedanji javnoveljavni izobraževalni program Slovenšcina za tujce. 12. decembra 2014 sta Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina obiskali Slovenski dijaški dom Srecko Kosovel v Trstu, kjer sta na željo ravnatelja in vzgojiteljev hospitirali pri popoldanskem pouku (podaljšanem bivanju) na razlicnih stopnjah. Obisk in hospitacije naj bi pomagali pri pripravi nacrta morebitnega sodelovanja med dijaškim domom in Centrom za slovenšcino. 22. in 23. decembra 2014 je potekalo tradicionalno prednovoletno srecanje lektorjev STU z izobraževalnim programom, ki so mu prisostvovali tudi drugi zainteresirani, ucitelji na tecajih slovenšcine in kolegi iz zamejstva. Program so oblikovali sodelavci programa STU. Ostale dejavnosti Nacrti za leto 2015 Nataša Pirih Svetina, zaposlena na programu Izobraževanje, v zimskem semestru izvaja izbirni predmet Slovenšcina kot drugi in kot tuji jezik za študente tretjega letnika prvostopenjske slovenistike. Aprila 2014 je s prispevkom s podrocja izobraževanja uciteljev za poucevanje slovenšcine kot tujega jezika (»Mirëdita«, »..... ...« and »jó napot kívánok« are greetings used during the professional trainings for future teachers of Slovene as FL) sodelovala na srecanju Hrvaškega društva za uporabno jezikoslovje. Junija 2014 pa je rezultate samoevalvacije Centra za slovenšcino na podrocju izvajanja tecajev slovenšcine za priseljence predstavljala na konferenci Sveta Evrope v Strassburgu. Decembra 2014 je bil zakljucen Izobraževalni program osnovnega opismenjevanja za odrasle, katerih prvi jezik ni slovenšcina (OPO), pri pripravi katerega sta sodelovali Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina (gl. Raziskovalni in aplikativni projekti). V letu 2015 nameravamo ponuditi še nekaj dodatnih vsebin in izvedb seminarjev v okviru ponudbe Centra za pedagoško izpopolnjevanje pri Filozofski fakulteti. Preko njegovega sistema obvešcanja bomo poskusili dostopiti do morebitnega širšega kroga naslovnikov, ki so zainteresirani za udeležbo na seminarjih z nizko kotizacijo, ki je subvencionirana s strani ministrstva, pristojnega za izobraževanje. Tem naslovnikom bi nato v nadaljevanju ponudili tudi bolj specializirane, krajše ali daljše seminarje, ki bi se v vecji meri prilagajali tako manjšim skupinam narocnikov kot tudi njihovim zelo specificnim potrebam. Tudi sicer nameravamo v letu 2015 razpisati vec krajših, na posebne teme osredinjenih seminarjev, za katere je že pripravljen okvirni program. Prav tako bomo nadaljevali z ustaljeno prakso izvajanja zacetnega in nadaljevalnega usposabljanja za poucevanje slovenšcine, ki ju iz leta v leto, glede na odzive udeležencev in izvajalcev, poskušamo vsebinsko dopolnjevati in nadgrajevati. Sodelavci Centra za slovenšcino bomo v letu 2015 sodelovali pri pripravi smernic celovite ponudbe možnosti ucenja slovenšcine za razlicne skupine tujih študentov in uciteljev na Univerzi v Ljubljani. Tudi v skladu s to perspektivo se zdi vlaganje v izobraževanje uciteljev na podrocju poucevanja slovenšcine kot drugega in tujega jezika še kako smiselno. Izobraževanje uciteljev slovenšcine kot drugega/tujega jezika 52 Letno porocilo 2014 Založniška dejavnost Mateja Lutar Založniška dejavnost Seminar slovenskega jezika, literature in kulture V sodelovanju s programi Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik smo v letu 2014 izdali zbornika predavanj strokovne (50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture) in znanstvene (Obdobja 33) prireditve, spremljajoce informativne brošure, vodnike in promocijsko gradivo. Ponatisnili smo ucna gradiva, izdali prirocnik za ucitelje in oblikovno priredili ter prevedli knjižico Žepna slovenšcina v 22 jezikov v okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika. Nadaljevali smo s pripravo novih ucbeniških in prirocniških gradiv. S svojimi publikacijami smo sodelovali na Sejmu akademske knjige Liber.ac, Slovenskem knjižnem sejmu in Slovenskih dnevih knjige. Julija smo obeležili 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik, v katerem so predavanja, povezana s krovno temo Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi, je uredil doc. dr. Hotimir Tivadar (272 str.; 700 izvodov). Zbornik se zacenja z uvodno besedo predsednika in urednika Seminarja, nadaljuje pa s spomini na pretekle Seminarje, ki sta jih zapisala prof. dr. Martina Orožen in akad. prof. dr. Matjaž Kmecl. Osrednji del zbornika predstavljajo prispevki 11 predavanj, ki so tematsko razdeljena na tri sklope: jezik, literaturo in kulturo ter rubriko Izbirni tecaj. Sledijo še trije krajši prispevki mladih raziskovalcev. Drugi del zbornika pa predstavljajo prispevki udeležencev konference ob 50-letnici Seminarja z naslovom Prihodnost slovenšcine in slovenistik po svetu. Svoj pogled na tematiko in spomine na Seminar je prispevalo 18 avtorjev s 14 prispevki. Na koncu zbornika je še seznam tem, predsednikov in lektorjev ter bibliografsko kazalo seminarskih zbornikov 40 (2004)–50 (2014). Vsi prispevki so dostopni v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik. Simpozij Obdobja Zbornik simpozija Obdobja 33 z naslovom Recepcija slovenske književnosti (592 str.; 430 izvodov) je uredila doc. prof. dr. Alenka Žbogar. 75 avtorjev je v 69 prispevkih razmišljalo o sprejemanju, širjenju in delovanju slovenske književnosti v Sloveniji in tujini v razlicnih socioloških in psiholoških razmerjih. Prispevke bi bilo možno razvrstiti na osem vsebinskih sklopov, in sicer na raziskave, ki preucujejo ucinkovanje slovenskih književnih besedil v šoli s stališca bralca, branja, bralnih strategij in bralnega razumevanja, raziskave o didaktiki književnosti, raziskave o jezikovni ustvarjalnosti v žanrih, (so)oblikovanju rabe jezika v književnih besedilih z vidika recepcije ter o slovstveni folklori, raziskave o zamejski in izseljenski književnosti, raziskave o književnosti in njenih posredniških institucijah, raziskave s poudarkom aktualizacije in inovacije individualnih poetik, raziskave o literarni kritiki kot prostoru medliterarnosti ter razprave o problematiki prevodov in sprejemanja slovenske književnosti v tujem jeziku. Vsi prispevki so dostopni tudi v elektronski obliki na spletni strani Centra za slovenšcino. Ucbeniki in prirocniki za ucenje slovenšcine kot drugega/tujega jezika V letu 2014 smo nadaljevali s pripravo in testiranjem ucbenikov Naprej pa v slovenšcini in Slovenšcina ekspres 1 ter slovnicnimi preglednicami Oblike v oblakih. Avtorska ekipa Ivana Petric Lasnik, Nataša Pirih Svetina in Andreja Ponikvar je pripravila predlog za vsebinsko in oblikovno prenovo ucbenika A, B, C … 1, 2, 3, gremo. Predlog prenove je bil recenziran in bo usklajen s predlogi recenzentov. V recenzijo smo dobili tudi gradivo Fonetika 1 – po pozitivnem odzivu recenzentov nadaljujemo s pripravo gradiva za testiranje. Izbrane naloge z ustreznim zvocnim gradivom bodo testirane na nekaterih tecajih in lektoratih (v Bruslju, Gradcu, Katovicah in Zagrebu). Letno porocilo 2014 53 Slovenska beseda v živo 1a, prirocnik za ucitelje je prvi del prirocnika za ucitelje ucbeniškega kompleta Slovenska beseda v živo 1 in je brezplacno dostopen na spletni strani Centra za slovenšcino. Prirocnik je namenjen uciteljem, ki izvajajo pouk z ucbenikom Slovenska beseda v živo 1a. V njem so nasveti in namigi za cim uspešnejšo uporabo ucbeniškega gradiva za ucitelje zacetnike in tudi za izkušenejše lektorje. Dragocena dopolnitev prirocnika in ucbeniškega gradiva so ponovitvene enote in gradivo za fotokopiranje. Na razpis Sklada za visokošolske in druge ucbenike Filozofske fakultete smo prijavili dva ucbenika (Naprej pa v slovenšcini in Fonetika 1) in za oba prijavljena ucenika dobili pozitiven odgovor. Ponatisnili smo ucbenika Slovenska beseda v živo 2 (ucbenik in delovni zvezek) ter A, B, C … 1, 2, 3, gremo. Založniška dejavnost Sodelovanje v projektih Dvojezicni jezikovni prirocnik Žepna slovenšcina, ki je namenjen prvemu srecanju tujcev s slovenšcino, je v prenovljeni podobi izšel decembra 2014. Vsebinsko so ga pripravili sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik leta 2008, v okviru projekta Svetovni dnevi slovenskega jezika (1.–5. december 2014) pa je bila knjižica prevedena v 22 jezikov. Prevode so pripravili ucitelji slovenšcine s svojimi študenti na lektoratih slovenšcine in tuji uveljavljeni prevajalci. V projektu je tako sodelovalo vec kot 45 uciteljev slovenšcine po svetu, 220 študentov oz. prevajalcev in 43 jezikovnih pregledovalcev. Prirocnik Žepna slovenšcina je preveden v naslednje jezike: anglešcino, argentinsko španšcino, bolgaršcino, cešcino, francošcino, hrvašcino, italijanšcino, japonšcino, kitajšcino, litovšcino, madžaršcino, makedonšcino, nemšcino, nizozemšcino, poljšcino, portugalšcino, romunšcino, rušcino, slovašcino, srbšcino, španšcino in ukrajinšcino. Knjižica na 130 straneh na strokoven in didakticen nacin ter s kanckom humorja predstavlja slovenske jezikovne in kulturne znacilnosti. Najosnovnejše sporazumevalne vzorce, ki jih potrebujemo pri vsakodnevnem sporazumevanju, dopolnjujejo ilustracije Alenke Cuk. Oblikovno prenovo je zasnoval Ciril Hrovatin, pripravila pa sta jo Miro Pecar in Janko Mikuž. Naslovnico, ki je bila na Slovenskem knjižnem sejmu nominirana za nagrado Najlepša slovenska knjiga, je pripravila Lavoslava Bencic. Jeseni so na lektoratu v Tübingenu v sodelovanju z lektorico dr. Irmo Kern v nemšcino prevedli knjižico Geschichten über Prešeren (Janez Mušic, Zgodbe o Prešernu, 1993). Prevod je naredila Constanze Becker. Predstavitev knjižice je doživela številne pozitivne odzive in je zagotovo pomemben prispevek k prepoznavnosti slovenskega pesnika na nemško govorecem podrocju. Založniška dejavnost Knjižni sejmi S svojimi publikacijami smo bili spomladi prisotni na Sejmu akademske knjige Liber.ac in knjižnem sejmu v Pragi. Promocijo slovenske knjige v Pragi je tudi tokrat organiziral ceški slovenist in prevajalec Radek Novák ob pomoci slovenskega veleposlaništva v Pragi in Javne agencije za knjigo RS. Jeseni smo z gradivi za ucenje slovenšcine kot drugega ali tujega jezika v okviru Znanstvene založbe FF in Knjigarne FF sodelovali tudi na 31. slovenskem knjižnem sejmu in Dnevih slovenske knjige. Raziskovalni in aplikativni projekti PROLANG – Promotion of Learning of Less Used European Languages to Youth on the Move Branka gradišar Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik je od 1. novembra 2012 do 31. decembra 2014 kot partner sodeloval pri projektu PROLANG – Promotion of Learning of Less Used European Languages to Youth on the Move (Vseživljenjsko ucenje, kljucna aktivnost 2 – jeziki), ki ga je koordiniral mag. Tomaž Gregoric iz podjetja Spinaker, proizvodnja, trgovina in trženje, d.o.o., pri njem pa je sodelovalo še pet partnerjev: Virtualis, poslovno svetovanje in storitve, d.o.o., Filozofska fakulteta Univerze Komenskega, Bratislava, Filološka fakulteta Univerze v Vilni, xceed Michal Juda iz Poljske in Centro Studi e Iniziative Europeo iz Italije. Prvi del projekta je bila analiza nacinov in gradiv, s katerimi ponudniki promovirajo svoje jezikovne tecaje, porocilo o najuspešnejših promocijskih modelih je objavljeno na spletni strani projekta www.prolang.net. Na spletni strani so zbrane tudi informacije o 20 manj razširjenih evropskih jezikih in vec kot 50 ponudnikih jezikovnih tecajev ter šest t. i. motivacijskih testov za gršcino, italijanšcino, litovšcino, slovašcino, slovenšcino in ukrajinšcino. Spletna stran je namenjena predvsem mladim, ki se odpravljajo na mobilnost v tujino, saj naj bi atraktivne predstavitve jezikov, zlasti prek testov, oblikovanih v zanimivo zgodbo, mlade spodbudile, da se zacnejo uciti jezika države, v kateri bodo preživeli krajše obdobje. Izobraževalni program osnovnega opismenjevanja za odrasle, katerih prvi jezik ni slovenšcina (OPO) nataša Pirih svetina, ina Ferbežar V letu 2013 in 2014 sva Ina Ferbežar in Nataša Pirih Svetina sodelovali pri pripravi Izobraževalnega programa osnovnega opismenjevanja za odrasle, katerih prvi jezik ni slovenšcina. Program je nastal v okviru letnega delovnega nacrta Andragoškega zavoda Slovenije, predviden pa je bil s Strategijo vkljucevanja priseljencev v izobraževanje odraslih in akcijskim nacrtom k omenjeni strategiji iz leta 2013. Cilj programa je osnovna opismenjenost udeležencev programa, to pa vkljucuje usvajanje osnovnih spretnosti branja in pisanja v slovenšcini, štetja in racunanja ter obvladovanja zadev, povezanih s financami. V programu udeleženci poleg tega razvijejo tudi osnovne zmožnosti sporazumevanja (poslušanja in govorjenja) v slovenskem jeziku. Ciljno skupino programa OPO predstavljajo odrasli posamezniki, ki so osnovno nepismeni (analfabeti) in ne znajo slovensko ali katerih znanje slovenšcine je zgolj na ravni poznavanja posameznih besed in sporazumevalnih vzorcev. Gre za odrasle posameznike, ki sploh niso bili vkljuceni v kakršnokoli obliko formalnega izobraževanja ali so se formalno izobraževali le kratek cas. Ker program poleg operativnih ciljev na podrocju opismenjevanja predvideva tudi razvoj sporazumevalne zmožnosti v slovenšcini na ravni A1 po SEJO, je v letu 2015 na Centru za slovenšcino kot drugi/tuji jezik predvidena priprava prenovljenega opisa preživetvene ravni v slovenšcini, ki bo objavljena na spletu. Raziskovalni in aplikativni projekti Objave v medijih Objave v medijih Obdobja 33 Vse objave so dostopne na spletni strani Centra za slovenšcino. • Mednarodni slovenisticni znanstveni simpozij Obdobja, STA, 13. 11. 2014. • Na slovenisticnem simpoziju letos o recepciji slovenske književnosti, STA, 13. 11. 2014. • Kako je slovenska književnost sprejeta doma in na tujem?, MMC RTV Slovenija, 13. 11. 2014. • 33. simpozij Obdobja, Radio Slovenija 1, 13. 11. 2014, 18.17. • V Ljubljani poteka 33. mednarodni slovenisticni znanstveni simpozij, Radio Slovenija 3, Svet kulture, 13. 11. 2014, 16.23. • 33. mednarodni slovenisticni znanstveni simpozij Obdobja, TV Slovenija 1, Kultura, 13. 11. 2014. 50. SSJLK Vse objave so dostopne na spletni strani Centra za slovenšcino. • V Ljubljani 50. SSJLK, STA, 30. 6. 2014. • V Ljubljani odprli jubilejni seminar slovenskega jezika, STA, 30. 6. 2014. • Štart 50. SSJLK, Delo.si, 30. 6. 2014. • Jubilejni seminar o prihodnosti slovenšcine po svetu, MMC RTV Slovenija, 30. 6. 2014. • V Ljubljani odprli jubilejni seminar slovenskega jezika, Demokracija.si, 30. 6. 2014. • Slovenšcina?, Študent.si, 30. 6. 2014. • V Ljubljani 50. SSJLK, Ljubljanske novice, 30. 6. 2014. • V Ljubljani 50. SSJLK, Radio Hit, 30. 6. 2014, 7.01. • SSJLK, Radio Primorski val, Novice, 30. 6. 2014, 7.02. • V Ljubljani 50. SSJLK, Radio Sraka, 30. 6. 2014, 9.01. • 50. SSJLK, Radio Slovenija 1, 30. 6. 2014, 9.02. • Danes zacetek že 50. seminarja slovenskega jezika v Ljubljani, Radio Slovenija 2, 30. 6. 2014, 10.34 in 12.34. • Na FF 50. seminar slovenskega jezika, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 30. 6. 2014, 15.55. • 50. SSJLK, Radio Slovenija 2, 30. 6. 2014, 16.32. • 50. SSJLK: Ima slovenšcina prihodnost?, Radio Študent, Offsajd, 30. 6. 2014, 17.00. • 50. SSJLK, STA, 1. 7. 2014, str. 2–3. • Na Filozofski fakulteti odprli 50. jubilejni seminar slovenskega jezika, Radio Slovenija 3, Svet kulture, 1. 7. 2014, 16.17. • Okno slovenšcine v svet, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 1. 7. 2014. • SSJLK, Televizija Slovenija 1, Poletna scena, 1. 7. 2014, 23.28. • Od poletne šole do nacionalne institucije, Vecer, 1. 7. 2014, str. 10. • Prihodnost v slovenskem jeziku in kulturi, Vecer, 1. 7. 2014, str. 10. • 50. seminar slovenskega jezika, Radio Europa 05, 1. 7. 2014, 12.15. • Jubilejni seminar slovenskega jezika, Ekipa24, 1. 7. 2014, str. 49. • Jubilejni seminar slovenskega jezika, Televizija Slovenija 1, Dnevnik, Slovenska kronika, 2. 7. 2014, 19.40. • Obiskali smo SSJLK, Radio Slovenija 2, 2. 7. 2014, 11.00. • Knjižni namig, Radio Slovenija 2, 2. 7. 2014, 16.45. • 50. SSJLK, Primorski dnevnik, 2. 7. 2014, str. 3. • 50. SSJLK, Radio Slovenija 3, Svet kulture, 3. 7. 2014, 16.16. • SSJLK, Radio Murski val, 3. 7. 2014, 17.00. • 50. SSJLK, Radio Trst A, Kulturni dogodki, 4. 7. 2014, 18.00. • Kako berejo Skodelico kave na Poljskem, Delo, 4. 7. 2014, str. 20. • Seminar in poletna šola, Delo, 4. 7. 2014, str. 20. • Že nekaj dni poteka jubilejni 50. SSJLK, Radio Slovenija 3, Kulturna panorama, 5. 7. 2014, • 50. seminar slovenskega jezika na FF v Ljubljani, Radio Slovenija 1, Dogodki in odmevi, 5. 7. 2014, 15.48. • Ljubitelj turbo polk se je vrnil še tretjic, Dnevnik, 9. 7. 2014, str. 19. • 50. seminar slovenskega jezika, Novi glas, 11. 7. 2014, str. 2. • 50. SSJLK, Radio Trst A, Poletni studio D, 15. 7. 2014, 11.55. • Vplivi e-sporazumevanja, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 5. 8. 2014. 13.33. Objave v medijih Slovenšcina na tujih univerzah Bratislava • Lektorát slovinského jazyka vzdeláva už 20 rokov, Naša univerzita, januar 2014, str. 20. • O slavistike ako akademickom odbore sa dozvedli aj študenti Gymnázia v Malackách, Element 3/2014, str. 4–5, http://www.g1majamc.sk/gympel/media/files/element_3_ opraven%C3%BD_ok.pdf. Buenos Aires • Intervju z lektorico v slovenski radijski oddaji v Argentini, Okence v Slovenijo, 5. 4. 2014. Cleveland • http://www.csuohio.edu/class/innerlink/fall2013/Innerlink_Web.pdf. • Objava na spletni strani SABE, http://www.sloaba.com/members-list/154-center­ for-slovenian-studies. • Reklama na spletni strani SABE, http://www.sloaba.com/news/item/12-enroll-in­ slovenian-online-classes-101-or-201-in-the-fall-2014. • http://www.csuohio.edu/class/innerlink/fall2013/Innerlink_Web.pdf. • Washingtonsko sodelovanje, http://washington.veleposlanistvo.si/fileadmin/user_ upload/dkp_51_vwa/newsletter/2014/Newsletter_18-04-2014_final.pdf. • Porocilo o washingtonskem sodelovanju, http://washington.veleposlanistvo.si/ fileadmin/user_upload/dkp_51_vwa/newsletter/2014/Newsletter_16-05-2014_ final.pdf. • Porocilo o koledarju kongresne knjižnice, http://www.loc.gov/rr/european/calendar/ calendar.html. • Intervju z lektorjem, SIOL, http://www.siol.net/novice/svet/2013/12/luka_zibelnik_ zda.aspx?format=json&mob=1&hide_hf=1&os=wf&ver=1.0. Gradec • Karel Štrekelj, ORF, Dober dan, Štajerska, 13. 1. 2013, http://www.youtube.com/ watch?v=xtxvW0YWOZM. • Slowenischer Lesesaal feierlich Eröffnet, Steiermark Report, julij 2013, str. 29, http://www.kommunikation.steiermark.at/cms/dokumente/11806073_37492183/ f048454c/Steiermark_Report_Juli2013_web_doppelseitig.pdf. • Slowenischer Lesesaal feierlich eröffnet, junij 2013, http://www.kommunikation. steiermark.at/cms/beitrag/11874586/29767960. • V Gradcu odprli novo slovensko citalnico, MMC RTV Slovenija, 7. 6. 2013, http://www. rtvslo.si/kultura/knjige/v-gradcu-odprli-novo-slovensko-citalnico/310529. • V Gradcu odprta slovenska citalnica, Delo, 6. 6. 2013, http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/v-gradcu-odprta-slovenska-citalnica.html. • Gradec dobi Slovensko citalnico, Vecer, 4. 6. 2013, http://ris.vecer.com/arhivi/clanek.aspx?id=3021396C6073376157505A767837 &tip=A&Tabela=2013. • Prelomno odprtje Slovenske citalnice, Vecer, 8. 6. 2013, http://ris.vecer.com/arhivi/clanek.aspx?id=3021396C2071302157505A767837 &tip=A&Tabela=2013. • Landesbibliothek eröffnet »slowenischen Lesesaal«, derStandard.at, 28. 5. 2013, http://derstandard.at/1369361932197/Steirische-Landesbibliothek-eroeffnet­ slowenischen-Lesesaal. • Slowenischer Lesesaal eröffnet, Kleine Zeitung, 7. 6. 2013, http://www.kleinezeitung.at/steiermark/graz/graz/3329502/slowenischer­ lesesaal-eroeffnet.story. • Vec o Slovenski citalnici: http://www.landesbibliothek.steiermark.at/cms/ beitrag/11873155/99863186. Objave v medijih Granada • Slovencem po svetu, MMC RTV Slovenija, 11. 4. 2014, http://radioprvi.rtvslo.si/ prispevek/14905. • http://fti.ugr.es/pages/tablon/*/noticias-43/mes-de-cultura-eslovena-en-granada. Hamburg • Pomoc z informacijami pri snemanju oddaje o Hamburgu in severni Nemciji, RTV 4D, Cez planke, 4. 8. 2014, http://4d.rtvslo.si/arhiv/cez-planke/174289477. • Porocila o nastopu Borisa Pahorja in otvoritvi razstave Zadnji pricevalci. • Studio Hamburg, 25. 6. 2014, 7.47, https://www.ndr.de/fernsehen/sendungen/ hamburg_journal/Hamburg-Journal,sendung235622.html. • Dnevnik, RTV Slovenija, 25. 6. 2014, 10.00, http://ava.rtvslo.si/predvajaj/dnevnik/ ava2.174283854. • Boris Pahor gost spominske razstave o slovenskih žrtvah fašizma, MMC RTV Slovenija, 25. 6. 2014, http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/boris-pahor-gost-spominske­ razstave-o-slovenskih-zrtvah-fasizma/340341. • Erinnerungen and as Leiden im Konzentrationslager, Hamburger Abendblatt, 25. 6. 2014, http://www.abendblatt.de/kultur-live/article129484630/Erinnerungen­ an-das-Leiden-im-Konzentrationslager.html. • Ausstellungen. Letzte Zeugen – Ausstellung im KZ-Neuengamme, Die Zeit (spletna izdaja), 25. 6. 2014, http://www.zeit.de/hamburg/aktuell/2014-06/25/ ausstellungen-letzte-zeugen---ausstellung-im-kz-neuengamme-25153003. • Letzte Zeugen – Ausstellung im KZ-Neuengamme, Morgenpost, 25. 6. 2014, http://www.morgenpost.de/newsticker/dpa_nt/regioline_ nt/-hamburgschleswigholstein_nt/article129459900/Letzte-Zeugen-Ausstellung­ im-KZ-Neuengamme.html. • Petra Schellen: Mumifizierte Erinnerung, taz, 19./20. 7. 2014, str. 46, http://www.taz. de/!142706. • Europa ist Antwort auf Problem der Nationalität, Die Welt, 27. 6. 2014, http://www. welt.de/kultur/literarischewelt/article129539291/Europa-ist-Antwort-auf­ Problem-der-Nationalitaet.html. • Boris Pahor na praznovanju državnosti v Hamburgu, Delo, 26. 6. 2014, str. 3. • Praznovanje dneva slovenske državnosti s pisateljem Borisom Pahorjem, Moja Slovenija VII/7–8, 2014, str. 47, http://www.mojaslovenija.net/revija-moja-slovenija/ elektronska-izdaja/1018-moja-slovenija-julij-avgust-2014. • Boris Pahor. Slovenska identiteta mora biti prva. Delo, Sobotna priloga, 5. 7. 2014, http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/boris-pahor-slovenska-identiteta­ mora-biti-prva.html. • Obvestilo o dogodkih v Hamburgu, Radio Colonia (italijanski radijski program v Nemciji), 27.00, http://podcast ww.wdr.de/medstdp/fsk0/46/461173/ fheradiocolonia_2014-06-27_19-00.mp3. • Obvestilo o dogodkih v Hamburgu, Radio Colonia (italijanski radijski program v Nemciji), 21.00, http://podcast-ww.wdr.de/medstdp/fsk0/46/463473/ fheradiocolonia_2014-06-30_19-00.mp3. • Slovencem po svetu, MMC RTV Slovenija, 27. 6. 2014, 5.17–12.50, http://4d.rtvslo.si/ arhiv/slovencem-po-svetu/174284211. • Intervju z lektorico po otvoritvi razstave Zadnji pricevalci v Hamburgu, Radio prvi, 25. 6. 2014, http://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-program/174286034. Katovice • SlovLit, 22. 2. 2014, http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2014/004720.html. • Instytucja Kultury Katowice – Miasto Ogrodów, 23. 10. 2013, http://miasto-ogrodow. eu/events/view/id/61. • Veleposlaništvo RS Varšava, 17. 10. 2013, http://www.warsaw.embassy.si/index. php?id=1227&tx_ttnews[tt_news]=18385&tx_ttnews[backPid]=50&cHash=38 b967ff3e76f1f53164381bb39757f1. • Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik FB, 16. 10. 2013, https://sl-si.facebook. com/pages/Center-za-sloven%C5%A1%C4%8Dino-kot-drugituji­ jezik/139059649440335. • Slavia – Centrum Jezyków Slowianskich FB, 25. 10. 2013, https://www.facebook.com/ SlaviaCJS/posts/692237270787670. • Kulturna Mapa Polski, 25. 10. 2013, http://www.kmp.tvp.pl/pin/638,Juz-29-10-w­ Instytucie-Kultury. • Czar Slowenii, 25. 10. 2013, http://www.czar-slowenii.pl/site/garsc_landrynek.php. • Stowarzyszenie Balkanistyka FB, 25. 10. 2013, https://www.facebook.com/photo.ph p?fbid=676474535704511&set=a.215337548484881.68143.200974756587827 &type=1. • Sedno24, 25. 10. 2013, http://www.sedno24.pl/wydarzysie/205224. • Uniwersytet Slaski FB, 25. 10. 2013, https://www.facebook.com/photo.php?fbid=10 151710345228461&set=a.393172868460.172638.230359693460&type=1. • Katowice – NaszeMiasto.pl, 25. 10. 2013, http://katowice.naszemiasto.pl/ imprezy/901298,garsc-landrynek,id,t.htm. • Silesiakultura.pl, 25. 10. 2013, http://www.silesiakultura.pl/r/miasta/katowice/ katowice/wieczor-literacko-muzyczny-garsc-landrynek. • MMSilesia, 25. 10. 2013, http://www.mmsilesia.pl/meeting/340265/ Garsc+Landrynek.html. • Clanek o literarno-filmskem veceru avtorice Joanne Cieslar, Gazeta Uniwersytetska US (v tisku). • Czefurzy raus! FB, 1. 5. 2014, https://www.facebook.com/events/232035040337067. • Center za slovenšcino FB, 5. 5. 2014, https://sl-si.facebook.com/pages/Center-za­ sloven%C5%A1%C4%8Dino-kot-drugituji-jezik/139059649440335. • Czar Slowenii, 14. 5. 2014, https://www.facebook.com/czarslowenii/ posts/10151985289361199. • Veleposlaništvo RS Varšava, 13. 5.2014, http://varsava.veleposlanistvo.si/index. php?id=1227&tx_ttnews[tt_news]=21179&tx_ttnews[backPid]=50&cHash=9cb 5db9f7454a4bfd41b1f5837c4b6ce. • Šlezijska univerza v Katovicah, 13. 5. 2014, http://www.us.edu.pl/wieczor-literacko­filmowy-z-goranem-vojnoviciem. • Kino Kosmos, 13. 5. 2014, http://www.csf.katowice.pl. • Spletni casopis Balkanystyka, 14. 5. 2014, http://balkanistyka.org/projekcja-filmu­ czefurzy-raus-w-katowicach. • All events in Katowice, 14. 5. 2014, http://allevents.in/katowice/czefurzy­ raus/232035040337067. • Mariacka.eu, 14. 5. 2014, http://mariacka.eu/wydarzenie/kino-kosmos-czefurzy-raus. • Spletni casopis Ultramaryna, 20. 5. 2014, http://www.ultramaryna.pl/wydarzenie. php?id=14227. • Balkanystyka.org, 2. 6. 2014, http://balkanistyka.org/vojnovic-w-katowicach. London in Nottingham • Slovene Poetry Reading in Oxford, The British Slovene Society, 3. 3. 2014, http://www. britishslovenesociety.org/slovene-poetry-reading-in-oxford. • Katie Harrison, Christopher O'Rourke: Blessed are the Translators: An Evening of Slovene Poetry, CLAS Blog, 15. 3. 2014, http://blogs.nottingham.ac.uk/ clas/2014/03/15/blessed-are-the-translators-an-evening-of-slovene-poetry. Louvain • Celostranska predstavitev študija slovenšcine v Louvainu (in Slovenije), La Savate, Le magazine des etudiants de l'UCL 368, maj 2014. Lvov • Povzetek literarnega vecera, . ...... ......... ........... ....... .. ....... ......., Lvivska hazeta, 9. 4. 2014, http://www.gazeta.lviv.ua/ culture/2014/04/09/27116. Padova • Napoved literarnega vecera z Markom Sosicem, Rai 3 Friuli-Venezia Giulia, 11. 4. 2014. • Pisatelj Marko Sosic o slovenski identiteti, Primorski dnevnik, 27. 4. 2014. Pariz • Okusimo Slovenijo skozi želodec, Moja Slovenija, 14. 10. 2013, http://www. mojaslovenija.net/pregled-dogajanja-v-sloveniji/pregled-dogajanja-v-sloveniji­ 2/676-okusimo-slovenijo-skozi-zelodec. Objave v medijih • Spletna stran France Culture, september 2013, http://www.franceculture.fr/ evenement-ateliers-linguistiques-et-culinaires. Peking Objave v medijih • Slovenian Secretary of State for Education, Science and Sport visits BFSU, Pekinška univerza za tuje študije, 5. 11. 2013, http://en.bfsu.edu.cn/NEWSEVENTS/ News/571.html. • Porocilo o projekciji dokumentarnega filma Aleksandrinke v Pekingu, Radio Slovenija, Radijski dnevnik, 11. 12. 2013, http://ava.rtvslo.si/predvajaj/radijski-dnevnik/ ava2.174255868/#174251482. • Prispevek prevajanju in projekciji filma Aleksandrinke na Kitajskem ter odzivu kitajske publike na zgodbo o Aleksandrinkah, Radio Slovenija, Kulturnice, 14. 12. 2013. • Dolgo traja, preden zazveni pravilno: mag. Metka Lokar, uciteljica slovenšcine na Pekinški univerzi za tuje študije, Nedeljski Dnevnik, 1. 1. 2014, 16. • Metka Lokar: trenutno lektorica za slovenšcino na Pekinški univerzi za tuje študije, Delo, 4. 1. 2014, 21. • Pogovor z Metko Lokar v oddaji Slovenija brez meja, Radio Veseljak, 9. 1. 2014, http://www.rgl.si/veseljak/oddaje/slovenija/slovenija_09012014.mp3. • Prispevek o gostovanju Aleša Štegra na Kitajskem in njegovem obisku na slovenskem lektoratu v Pekingu, Radio Slovenija, Svet kulture, 10. 4. 2013, http://4d.rtvslo.si/arhiv/ svet-kulture/174271252. • Aleš Šteger: Prevodenje poezije najveci je moguci luksuz, China radio international, 8. 5. 2014, http://croatian.cri.cn/288/2014/05/08/142s76702.htm. • Zakaj se Kitajci ucijo slovenšcine? Intervju z Natalijo Toplišek (1. del). Radio Slovenija, 20. 5. 2014, http://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174276602. • Slovenšcina v Pekingu? Intervju z Natalijo Toplišek (2. del). Radio Slovenija, 27. 5. 2014, http://4d.rtvslo.si/arhiv/jezikovni-pogovori/174277495. • Slovenska veleposlanica obiskala našo šolo, Pekinška univerza za tuje študije, 13. 6. 2014, http://bfsunews.bfsu.edu.cn/tools/view.php?aid=6417. • Slovenian Ambassador visits the BFSU, Pekinška univerza za tuje študije, 13. 6. 2014, http://en.bfsu.edu.cn/NEWSEVENTS/News//637.html. Praga • Šurla, Andrej: Dnevi slovenske kulture v Pragi (fotografije Jan Hanuš), Moja Slovenija VI/10 (december 2013), str. 26–27. • 100-letnica lektorata za slovenski jezik Karlove univerze v Pragi, Radio Slovenija 3, Jezikovni pogovori, 30. 9. 2014, http://ars.rtvslo.si/100-letnica-lektorata-za­ slovenski-jezik-karlove-univerze-v-pragi. • Svetovni dnevi na univerzah v tujini, MMC RTV Slovenija, 3. 12. 2014. • Katedrina spletna stran in katedrin facebook. Rim • Prispevki za oddajo VOLI IN IZVOLI, RTV Slovenija 3, http://4d.rtvslo.si/arhiv/voli-in­ izvoli/174278670. Sombotel • Anja Benko (intervjuvanec): Obširnejša znanstvena raziskava koroških narecij, Novice 34 (6. 9. 2013), str. 4–5, http://novice.at/2013/09/09/najobsirnejsa-znanstvena­ raziskava-koroskih-narecij-doslej. • Anja Benko: Prvi slovenski frazeološki slovar, Bajta, 2013, http://www.bajta.si/ kultura-in-zabava/prvi-slovenski-frazeoloski-slovar-janez-keber-predstavitev­ slavisticno-drustvo-koroska. • Maks Tajnikar (intervjuvanec), Katarina Keber (intervjuvanec), Marko Sušnik, (intervjuvanec), Anja Benko, (intervjuvanec): Srecanje in pogovor s prevaljskimi doktorji znanosti. Predstavitev raziskovalnega dela, 16. Sušnikovi dnevi, Družbeni dom, Prevalje, 8. nov. 2013, 2013. Trst – Oddelek za humanisticne študije • To sredo bo na filozofski fakulteti informativni dan za študente slovenistike, Primorski dnevnik, 13. 10. 2013. Trst – Oddelek za pravne in jezikoslovne vede, tolmacenje in prevajanje • Intervju z dr. Karin Marc Bratina o opusu Marka Sosica, RADIO Trst A, Hrana za dušo in telo, 18. 12. 2014. Slovenšcina za otroke in mladostnike • Marko Sosic – literarni vecer, Primorski dnevnik, 19. 12. 2014. Tübingen • Tübingen: slovenski Luter, Rodna gruda, 30. 10. 2013. • Univerza v Tübingenu: pogledi na Trubarja, Moja Slovenija, december 2013, http://www.mojaslovenija.net/slovenska-drutva-in-organizacije/slovenska­ drutva-in-organizacije-2/726-univerza-v-tuebingenu-pogledi-na-trubarja. • Wolfgang Schölkopf: Der 'Slowenische Luther', Primus Truber hat von Stift Urach aus die Reformation exportiert, Scwäbisches Tagblatt, 27. 7. 2013. • Tübingen, slovenski kulturni praznik 2014: Zofka Kveder na sticišcu treh kultur, Rodna gruda, 2. 3. 2014, http://www.rodnagruda.si/aktualno/2014030208591902. • Tübingen, slovenski kulturni praznik 2014 – Zofka Kveder, Slovlit, februar 2014. • Tübingen, slovenski kulturni praznik 2014: Zofka Kveder na sticišcu treh kultur. • Radijska oddaja: Slovenci po svetu, feb. 2014, porocilo o prireditvi ob slovenskem kulturnem prazniku na Univerzi v Tübingenu, Slovenski kulturni dan v Tübingenu: Dr. Katja Mihurko Poniž, predavanje o slovensko-nemških-ceških elementih v delu Zofke Kvedrove na na oddelku Slavisches Seminar Univerze v Tübingenu • Tübingen: Iz Tübingena v Ljubljano, Slovlit, 16. 4. 2014. • Trubarjeva pot v Nemciji, KD Slovenija Stuttgart, december 2013, http://www.kd­ slovenija.de. • Iz Tübingena o majskem dogajanju, Slovlit, 4. 6. 2014. • http://koslovenija.wordpress.com/2014/09/17/porocila-z-19-posveta-slovenskih­ drustev-althutte-9-11-5-2014. • Newsletter Transstar Europa, http://transstar-europa.com/newsletter-transstar­ europa-012013/, http://transstar-europa.com. • Redne objave o dogajanju na lektoratu slovenšcine v Tübingenu na diskusijskem forumu slovenistov in slavistov Slovlit, Slovlit, http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit (clanki pod imenom avtorice: irma.kern). Vilna • Facebookova stran Slovensko-litovska obzorja. • Jubilejni 10. Slovenski vikend v Vilni, Veleposlaništvo RS v Kopnehagnu, 12. 5. 2014. • Bivška študentka Ruta Venclovaite je na letošnjem natecaju Noriu versti (Želim prevajati) prejela nagrado za spodbudo. Prevedla je odlomek iz romana Nekropola pisatelja Borisa Pahorja: Slovenu k. tekstas »Noriu versti 2013«. Lietuvos literaturos verteju sajunga, december 2013. • Susitikimas su Slovenijos ambasadoriumi. Spletna stran Filološke fakultete in Facebook stran Filološke fakultete, 26. 11. 2013. • Srecanje veleposlanika z vodstvom Filološke fakultete Univerze v Vilni in slovensko lektorico, Veleposlaništvo RS v Kopnehagnu, 3. 12. 2013. • Bivša študentka slovenšcine in prevajalka Laima Masyte prevaja v litovšcino slovenski roman Alamut: Vladimir Bartol: Alamutas, Kitos knygos, 16. 10. 2013. • Intervju z novinarko Mojco Delac, MMC RTV Slovenija, Slovencem po svetu, 27. 9. 2013. Zagreb • Ivana Petric Lasnik: Spoznavanje lažnih prijateljev ali kako s izogniti zadregam pri sporazumevanju v slovenšcini, Novi odmev, glasilo kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, december 2013. • Ivana Petric Lasnik: Spoznavanje z lažnimi prijatelji – drugic, Novi odmev, glasilo kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, april 2014. • Jezik in igre, Novice – Slovenski tednik za Koroško, 14. 7. 2014, http://novice. at/2014/07/14/jezik-igre-mladinska-poletna-sola. Objave v medijih 62 Letno porocilo 2014 Jezik in igre, Novice – Slovenski tednik za Koroško, 14. 7. 2014. Letno porocilo 2014 63 Ljubitelj turbo polk se je vrnil še tretjic, Dnevnik, 9. 7. 2014, str. 19. uresnicilo poleti 1965, ko se je zacela pisati zgodovina seminarja. Jubilej so, kot se spodobi, pocastili s slavnostnim odprtjem na ljubljanskem gradu, kjer sta o svojih spominih na seminar Seminar slovenskega jezika, literature in kulture spregovorila tudi dr. Martina Orožen, štirikratna predsednica in prva tajnica seminarja, ter dr. Ljubitelj turbo polk se je vrnil še tretjic Matjaž Kmecl, dvakratni predsednik seminarja in dolgoletni predavatelj. Predvajali so tudi film, ki ponuja pregled zgodovine seminarja in je na ogled tudi na njihovi spletni strani. Maja Vojska 9. julij 2014 9. julij 2014 14:08 V teh dneh na filozofski fakulteti poteka jubilejni 50. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Udeležuje se ga vec kot sto ljubiteljev slovenšcine iz 25 držav. »Slovenski prostor danes, ko svet pretresajo razne katastrofe in krize, tudi sam postaja crnogled in Objave v medijih Obletnico pa so pocastili tudi z dvodnevno mednarodno konferenco Prihodnost slovenšcine in slovenistik po svetu, kjer je svoje prispevke predstavilo 15 nekdanjih udeležencev seminarja iz enajstih držav, ki se pri svojem znanstvenoraziskovalnem in pedagoškem delu na univerzah ter drugih institucijah po svetu posvecajo slovenšcini. »Menim, da smo s to konferenco naredili res veliko stvar. Sodelujoci se med seboj namrec niso poznali, saj so bili udeleženci seminarja v razlicnih obdobjih, in bili so navdušeni, da so prišli skupaj in našli skupna sticišca na podrocju slovenskega jezika,« je povedal strokovni sodelavec Damjan Huber, vodja lektorjev na 50. SSJLK. Najvec jih prihaja iz Poljske Letos se je seminarja udeležilo 111 predstavnikov iz 25 držav. Veliko jih prihaja iz slovanskih dežel, sosednjih držav, nekaj pa tudi iz daljnih dežel – od Tokia in Pekinga na vzhodu do Nottinghama, Clevelanda in Buenos Airesa na zahodu. Najvec, kar 17, je tudi tokrat udeležencev iz Poljske, prav veliko po številu prisotnih ne zaostajata Italija in Nemcija, sledijo druge sosednje in slovanske države, prisotna pa sta tudi dva Americana, dve Kitajki, dva udeleženca iz Argentine, Japonec, Šved in Finec. Navdušenje nad našim jezikom, kulturo in tudi deželo kažejo vsi udeleženci, se pa med seminaristi delijo mnenja, kako težka sploh je slovenšcina kot drugi oziroma tuji jezik. Tako Arthur Laisis, sicer rojen v Franciji, ki obiskuje lektorat v Litvi, pravi, da se mu kot lingvistu z dolocenim predznanjem rušcine slovenšcina ne zdi težka. Na drugi strani pa Avstrijka Elisabeth Auer pojasni: »Slovenšcina je zelo lep jezik, dolocene preglavice mi delajo le stvari, ki jih v nemšcini ne poznamo, kot na primer dvojina.« Poljakinja Karolina Matuszczyk je najbolj navdušena nad lepotami naše države, saj so, kot pravi, vse naravne lepote prakticno na dlani, njen rojak Marcin Antczak pa dodaja, da se mu zdi naša prestolnica ena najlepših, kar jih je obiskal, ne glede na to, da je imel pred prihodom drugacne predstave: »Ko sem bral poljski prevod knjige Cefurji raus!, sem si Ljubljano drugace predstavljal. Ko pa sem mesto spoznal, sem bil res pozitivno presenecen, saj sem videl, da le ni tako hudo.« Vsakoletna pozitivna energija Nekateri za svojo ljubeznijo do jezika skrivajo zanimive zgodbe. Huber pripoveduje, da se je na zaskrbljen za svojo prihodnost,« ugotavljajo organizatorji 50. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture. Toda obenem so prepricani, da vsakoletni prihod stotine tujih znanstvenikov, raziskovalcev in soustvarjalcev raznovrstne podobe slovenskega jezika in kulture prinaša tudi zvrhano mero optimizma. Premislek o nadaljnji poti Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (SSJLK) je tradicionalna dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko (do leta 2002 kot Oddelek za slovanske jezike in književnosti) na Filozofski fakulteti v prvi polovici julija. Namenjena je tujim slavistom, zlasti slovenistom – univerzitetnim uciteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz zamejstva. Udeležencem želi predstaviti najnovejše dogajanje ter posredovati in poglobiti njihovo jezikovno znanje in literarno ter kulturnozgodovinsko vedenje; zato dopoldanski obvezni program, ki vkljucuje lektorate, predavanja, konverzacijo in izbirne tecaje, dopolnjuje bogat popoldansko­vecerni program, ki vkljucuje ogled slovenskega filma, gledališke predstave, muzejev, galerij in knjižnic, glasbene in literarne vecere ter literarnozgodovinsko spoznavanje Ljubljane. Program vsakic poteka na podlagi izbrane krovne teme in ni nakljucje, da so organizatorji ravno ob 50. obletnici izbrali temo prihodnosti. »Izbira teme, ki deluje precej futuristicno, predstavlja doloceno tveganje. Toda letošnja tema ni samo gledanje v prihodnost, ampak resen razmislek o aktualni znanstveni problematiki v slovenskem jezikovnem, literarnem, kulturnem in širšem družbenem svetu. Slovenija je namrec že povsem vpeta v svetovno dogajanje, cesar pred desetletji, ko je bil Seminar resnicno revolucionarno dejanje v takratnem slovenisticnem svetu, verjetno niso slutili,« pojasnjuje predsednik 50. SSJLK dr. Hotimir Tivadar. Meni, da se je v trenutku, ko pride do neke vecje prelomnice, kar 50-letnica prav gotovo je, treba zazreti tudi naprej in narediti kakovosten nacrt za nadaljevanje seminarja. primer seminarja že trikrat udeležil Finec, ki ga je k ucenju slovenšcine spodbudilo navdušenje nad slovensko pop glasbo in »turbo polkami«. Po drugi strani pa se je japonski seminarist ucenja našega jezika lotil kar sam po spletu. »Ucenje in priprava na seminar po internetu sta prav gotovo del prihodnosti, a vseeno je jezik kompleksna stvar in lahko zaživi šele skozi komunikacijo, ne smemo pa pozabiti, da jezik dolocata tudi literatura in kultura,« meni Huber. »In tukaj na seminarju lahko ta jezik resnicno zaživi.« »Slovenija se mora kot majhna država še naprej truditi, da pridobi tuje strokovnjake, ki se naucijo slovenšcino in vzljubijo tako jezik kot državo. To posledicno prinaša tudi gospodarske, politicne in druge povezave, cesar se zavedajo tudi druge vecje države,« še poudarja Huber. Oba s predsednikom seminarja pa se strinjata, da dogodek vsako leto prinese veliko pozitivne energije, ki je še kako dobrodošla; Tivadar tudi dodaja, da seminar ne bi imel tako uspešne zgodovine, ce ne bi bil že od vsega zacetka zgrajen na trdnih temeljih, ki so se skozi leta še nadgrajevali s pomocjo pozitivno motiviranih organizatorjev in udeležencev. »In prihodnost je prav gotovo v nadaljnjem razvijanju tega, kar je 50 let odlicno delovalo. Upamo, da bo še naprej tako.« Ko sem bral poljski prevod knjige Cefurji raus!, sem si Ljubljano drugace predstavljal – in zdaj, ko sem to mesto spoznal, sem bil res pozitivno presenecen. Marcin Antczak, Poljska Spremljajte prispevke na temo “Kultura” Nastavki iz preteklosti Vse se je zacelo na oktobrski seji oddelka za slovanske jezike in književnosti leta 1964 in Prihodnost v slovenskem jeziku in kulturi, Vecer, 1. 7. 2014, str. 10. Kako je slovenska književnost sprejeta doma in na tujem?, MMC RTV Slovenija, 13. 11. 2014. Knjige Kako je slovenska književnost sprejeta doma in na tujem? Pestra mednarodna udeležba 13. november 2014 ob 11:38 LjubljanaMMC RTV SLO/STA Na slovenisticnem znanstvenem simpoziju Obdobja, 33. po vrsti, letos razpravljajo o recepciji slovenske književnosti. Kot je povedala predsednica simpozija Alenka Žbogar, želi tridnevno znanstveno srecanje, ki se je zacelo na Univerzi v Ljubljani, osvetliti sprejemanje, širjenje in delovanje slovenske književnosti doma in na tujem. Po besedah Žbogarjeve je cilj simpozija, da kot osrednji slovenisticni znanstveni sestanek združi domace in tuje literarne strokovnjake in jezikoslovce ter sooci njihove raziskovalne rezultate in interpretativna mnenja ob izbrani tematiki. Kot je dejala, so letos zelo ponosni na pestro mednarodno udeležbo. Letošnji udeleženci, Bolgarije, Ceške, Japonske, Litve, Madžarske, Nemcije, Slovaške, Španije, Ukrajine in ZDA. Kriticni pretres dosedanjega dela Najvecji delež raziskav, ki bodo predstavljene na simpoziju, po besedah Žbogarjeve problematizira estetiko in poetiko slovenskega izvirnika in prevoda v tuji jezik, se posveca vprašanjem cenzure pri prevajanju slovenske književnosti, pa tudi novim prevodnim konceptom za ohranjanje ucinkov literarnosti in medkulturnim kompetencam za sprejemanje slovenske književnosti v tujem jeziku. Precej je tudi prispevkov s podrocij branja, bralnih navad, slovstvene folklore, izseljenske književnosti, zamejske književnosti in književnosti v šoli. Kot je poudarila Žbogarjeva, skušata simpozij in zbornik, ki bo izšel ob simpoziju, vzpostaviti prostor za kriticni pretres dosedanjega dela na teh podrocjih. Obenem skušata ponuditi možnost nacrtovanja novih raziskav, ki bodo literarni vedi in jezikoslovju bodisi utrdile in, kjer je to potrebno, tudi redefinirale kljucne koncepte v zvezi z recepcijo slovenske književnosti. V sklopu spremljevalnega programa si bodo udeleženci simpozija lahko ogledali gledališko predstavo Nora Gregor - skriti kontinent spomina avtorice in režiserke Nede Rusjan Bric v Slovenskem mladinskem gledališcu (SMG). Predstava, ki povzema življenjsko zgodbo igralke Gregorjeve, je nastala v koprodukciji SNG Nova Gorica, SMG, Gledališca iz Gradca (Schauspielhaus Graz) in Il Rossetti - Stalnega gledališca Furlanije - Julijske krajine iz Trsta. Poleg tega bodo v avli univerze odprli razstavo, posveceno znanstvenemu, raziskovalnemu in strokovnemu delu letos preminule literarne zgodovinarke in zaslužne profesorice Univerze v Ljubljani Helge Glušic. Objave v medijih Bibliografija strokovnih delavcev Centra 2014 Bibliografija strokovnih delavcev Centra Ina Ferbežar • Ina Ferbežar, Marko Stabej: Slovene or not Slovene? Issues on testing speakers of closely related languages. Strani jezici 2013/4. 338–353. • Ina Ferbežar, Nataša Pirih Svetina, Mateja Lutar: The Common European Framework of Reference: a reference for Slovene. Linguistica LIV/1. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 277–291. • Ina Ferbežar: Dandanašnji jezicni dohtarji. Pogledi (12. 3. 2014). 20–21. • Ina Ferbežar: »I swear by Apollo physician ---«: language requirements for medical doctors in Slovenia. Language assessment for multilingualism/L'évaluation linguistique pour le multilingualisme: programme. Pariz: Konferenca združenja ALTE. 41. (+ izvedba predavanja) • Ina Ferbežar: Jezicki testovi: alat ili oružje jezicne politike/Language tests: a tool or a weapon of language policy. Višejezicnost kao predmet multidisciplinarnih istraživanja: knjižica sažetaka/Multidisciplinary approaches to multilingualism: book of abstracts. Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku. 29–30. http://issuu.com/hdpl­ cals/docs/2014_hdpl_sazetci_cals_abstracts. (+ izvedba predavanja) Branka Gradišar • Branka Gradišar, Tanja Jerman: 33. Poletna šola slovenskega jezika. Andragoška spoznanja: slovenska revija za izobraževanje in ucenje odraslih XX/2. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 115. Damjan Huber • Damjan Huber: Ceški udeleženci Seminarjev slovenskega jezika, literature in kulture. Alenka Jensterle Doležalová, Jasna Honzak Jahic, Andrej Šurla (ur.): Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove v Praze – pedagogové a vedci ve stínu dejin/Sto let slovenistike na Karlovi univerzi v Pragi – pedagogi in znanstveniki v senci zgodovinskih sprememb. Praha: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy. 534–547. Tanja Jerman • Branka Gradišar, Tanja Jerman: 33. Poletna šola slovenskega jezika. Andragoška spoznanja: slovenska revija za izobraževanje in ucenje odraslih XX/2. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 115. Damjana Kern • Damjana Kern: The teaching of the slovene language in Minority educational institutions in Carinthia, Austria. Linguaculture 4/2. 51–63. http://journal.linguaculture.ro/images/ stories/422013/kern1.pdf. Mateja Lutar • Ina Ferbežar, Nataša Pirih Svetina, Mateja Lutar: The Common European Framework of Reference: a reference to Slovene. Linguistica LIV/1. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 277–291. Mojca Nidorfer Šiškovic • Mojca Nidorfer Šiškovic: Slovenistike na univerzah v Ceški republiki kot del mreže slovenistik po svetu. Alenka Jensterle Doležalová, Jasna Honzak Jahic, Andrej Šurla (ur.): Sto let slovenistiky na Univerzite Karlove v Praze – pedagogové a vedci ve stínu dejin/Sto let slovenistike na Karlovi univerzi v Pragi – pedagogi in znanstveniki v senci zgodovinskih sprememb. Praha: Filozofická fakulta Univerzity Karlovy. 526–533. • Mojca Nidorfer Šiškovic: E-posredovano sporazumevanje v slovenšcini od poimenovanja do jezikovne rabe in prihodnosti. Hotimir Tivadar (ur.): Prihodnost v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 34–41. http://www. centerslo.net/files/file/ssjlk/50_SSJLK/Nidorfer%20S%C4%9A%C5%9Ais%C4 %9A%C5%9Akovic%C4%9A%C5%9A.pdf. • Mojca Nidorfer Šiškovic: The use of verbs in business e-mail communication – a pragmalinguistic corpus study. Jazykovedný casopis 65/1. 23–36. Nataša Pirih Svetina • Nataša Pirih Svetina: »Mirëdita«, »dobar dan« i »jó napot kivánok« pozdravljamo se na obuci za buduce nastavnike slovenskog kao stranog jezika/»Mirëdita«, »dobar dan« and »jó napot kivánok« are greetings used during the profesional trainings for future tachers of Slovene as FL. Kristina Cergol Kovacevic, Sanda Lucija Udier (ur.): Višejezicnost kao predmet multidisciplinarnih istraživanja: knjižica sažetaka/Multidisciplinary approaches to multilingualism: book of abstracts. Zagreb: Hrvatsko društvo za primijenjenu lingvistiku. 71–72. http://issuu.com/hdpl-cals/docs/2014_hdpl_sazetci_cals_abstracts. • Ina Ferbežar, Nataša Pirih Svetina, Mateja Lutar: The Common European Framework of Reference: a reference to Slovene. Linguistica LIV/1. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 277–291. Letno porocilo 2014 Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Pripravili: Sodelavke in sodelavci Centra za slovenšcino kot drugi/tuji jezik Uredila: Mateja Lutar Oblikovanje in prelom: Lavoslava Bencic Izdal: Center za slovenšcino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Za založbo: Branka Kalenic Ramšak, dekanja Ljubljana, september 2015 Publikacija je brezplacna in dostopna na www.centerslo.net. ISSN 1581-9442 www.centerslo.net ISSN 1581-9442