AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 M LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, MAY 27, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
lovor ge. Furlanove v nedeljo v SND v Clevelandu
g jjkla sem v Ameriški domo-pričakujete od nas popitega skrajno nevarnega po-®ia iz Jugoslavije v Ameri-^orda boste razočarani, če 5 bom povedala, da nismo bi-bombardirani niti torpedi-
1	od nas so preživeli tudi ®dar pa lahko verjamete, bilo tudi naše trpljenje ne-
C Kaj se je godilo zadnja ; Evropi, to veste dobro, to-vas vse ni zadelo tako ki smo bili tam blizu
2	grozo v srcih gledali po-1 se nam je bližala. Vsaka
k držav, ki je bila na tem, ®eže, je upala, da ne pride 8 Tudi nam se je od časa Pojavila brezupna misel, Pošasti ej konec, predno J°nas. S stisnjenimi zob-0gledali vlake premoga, ži-, ,esa, ki so jih odpremljali 'Jo jn Nemčijo. Naši so
"ali
lil t*
gfi
meje in mi smo se ve-Sake najmanjše utrdbe, ki
kega upanja na rešitev. Ljudje so trpeli, molili in kleli, in se oklepali vsake upa polne besede.
Po novem letu 1941, so postajali dnevi čimdalje bolj temni. Moj mož je imel prijatelja na univerzi, tujca, s katerim sta mnogo govorila o dogodkih, ki prihajajo. In ta ga je nekoč vprašal: "Kaj bo s teboj, če podpiše Jugoslavija pakt s Hitlerjem in Mussolini jem?" Ta profesor je dobro vedel, kako smo se morali umakniti pred fašisti iz Trsta v Ljubljano, kako moj mož ni nikoli stopil za korak s poti prepričanja, da je demokracija edini človeka dostojni način življenja in edini red, v katerem lahko najde slovenski narod in Jugoslavija možnost obstoja, procvita in razmaha. Ta prijatelj mojega moža je natančno vedel, kaj mojega moža čaka v primeru, da Jugoslavija kapitulira brez boja. In kakor mimogrede ga je vprašal: "Ali bi ho-
tri
(19
tel vtem slučaju ven?" Moj mož bedeli zanjo" Imeli smo j se je smejal in rekel: "Vidiš, saj NT željo, da bi se mogli Je itak vseeno, dobršen del živ-da bi kakorkoli pomagali Ijenja imam za seboj. Enkrat ambi Nikoli nisem bila mora itak človek umreti. Samo Hena ženska.	žal mi je, da bi moral umreti na
fedi ieta 1940. je prišla ta način, v kakem koncentracij-publjanska zdravnica, skem taborišču ali zaporu, ne da h otrok in mi je rekla: bi mogel prej še kaj koristiti domislili, kaj se bo zgo- bri stvari.'-' ^toi, če navale na nas od Ta razgovor je bil odločilen za |ta»i?" Moji otroci še ni- našo življensko pot. S pri j ate
Vasli, in mislila sem, da ljem sta bila sporazumna, da > da se me matere pobri- moj mož odide, ako Jugoslavija ^ Vse. Treba je, da zna- kapitulira. Ne da se povedati, H^e streljati. Nekaj žen kako mi je bilo pri srcu, ko me pušk. Druge pa je je mož vprašal, kaj bi bilo, če bi . t(> pripraviti." Prihod-1 mcrali pustiti dom in iti v nego-
Y'tosva se našli na voja-1 tovost, danes ali jutri. Tisti čas ijerht6lišču. Vsa mesta, odko- sem nekako otrpnila, vedela sem, strelja, so bila zavzeta, da ne smem ne jokati ne govorili^, mnogo nam enakih ti. Lep dom smo imeli in majhno ^ e'iali so vsi stari in mla- hišico v zelenem vrtu. Dal mi jo
»H
°fiti med seboj, in ve- nesli stvari od treh rodov nazaj, toe je bilo nekoliko Polna hiša knjig! Moj mož je
t*1
a
vj in ženske, sami civili-1 je moj oče, ki si jo je prislužil z
Je tak ropot, da nismo delom svojih rok. Vanjo smo na-PVi
k •
iščem na tem nesre- vse življenje zbiral knjige, a ne ^Ju, in težko mi je bilo, samo on, že njegov oče in njego-l^ela prvič puško v ro- Ni dedje. Nismo živeli šumno na špijonaže smo mol- zunaj, vendar je bilo pri hiši vse-nedeljo sem se tudi ga, kar je bilo treba. Sedaj ko k' žiti po tihem od hiše, mislim nazaj, si želim samo eno:
r Pečala hčerka na stop-1 da bi bilo vse tisto prišlo v prid ''vprašala: "Mama, kam beguncem, ki jih je Ljubljana

greš?" Potihem sem sedaj polna, če se bom kedaj vr-A nič ni rekla, samo oči nila domov, bom jokala za stvar-47°ko odprle, obrnila se mi samo takrat, če bom vedela,
j da so jih raznesli tujci. Pa pusti-i mo to.
Na dan 24. marca, je moj mož
Roosevelt pravi, da bomo kmalu dobili nadomestilo za kavčuk
Washington. — Predsednik Roosevelt je povedal časnikarskim poročevalcem, da se dela na dveh ali treh novih načinih izdelovanja avtnih koles, ki ne bodo zahtevali kavčuka. S te vrste kolesi bi se ljudje lahko vozili na delo in z dela, če ne bi vozili hitreje kot 25 do 30 milj na uro.
Obenem je povedal Roosevelt, da bodo v kratkem položili preko Floride cevi, po katerih bo teklo olje v vzhodne države,, da se bo tako olajšalo pomanjkanje v teh državah. Napeljava cevi bi veljala $9,000,000. Olja je dovolj, toda ni na razpolago prevoznih sredstev na vzhod.
Preosnova mestne vlade v Clevelandu je v delu
V mestni hiši v Clevelandu delajo načrte, da se popolnoma pre-drugači mestna vlada. Volitve za župana naj bi blie vsake štiri leta, izvolila naj bi se komisija, ki bi obratovala ulično železnico, odpravila naj bi se civilna komisija in predrugačile volitve v mestno zbornico. Načrt bo morda predložen v novembru volivcem v odobritev.
Poleg štiriletnega termina za župana, bi se volilo samo 80 mestnih odbornikov in sicer pet at-large^ 25 pa iz vard. Od teh petih councilmanov bi bil avtomatično predsednik zbornice tisti, ki bi dobil pri volitvah največ glasov.
Plača mestnim odbornikom naj bi bila $3,600 na leto in seje bi imeli vsak pondeljek popoldne ob treh in ne zvečer kot zdaj. Mestna administracija bi bila razdeljena v devet oddelkov.
Hitler pritiska s pomočjo Italije za sodelovanje Francije z Nemčijo
London. — Po tajnih potih so 1 »r.v	• • »
dospela sem poročila, dajefran-| Višina najemnine bo ona
coski premier Laval dovolil Hit- jg	julija
lnvin rlo rovKo i»7r!afr»r» Sfoviln	-	- .
lanskega leta
Alfred A. Benesch, član šol-
lerju, da vežba izdatno število: mornarjev v francoskih pristaniščih, da se seznanijo s konstrukcijo francoskih bojnih ladij. To kaže, da je Laval pripravljen izročiti bojno mornarico Nemčiji.
Istočasno se tudi poroča, da je zbrala Italija na francoski meji 300,000 vojakov in da ž njim zahteva od Francije izročitev Korzike, Nice in Tunizije. Očividno je, da se Hitler poslužuje Italije, da prisili Francijo na sodelovanje. Ako se bo Francija upirala, bo Hitler dovolil Italiji, da se polasti omenjenih francoskih kolonij.
Isti viri tudi zatrjujejo, da se bo Hitler polastil francoske bojne sile s pomočjo zračne sile in pete kolone, ako je Francija ne bi hotela izročiti prostovoljno. Pred vojno je bila francoska mornarica najmočnejša za angleško.
V Londonu snujejo napadffna nacije
Ameriški in angleški poveljniki zračne sile so v dogovoru. Predsednik Roosevelt je izjavil glede ameriške vojaške misije v London kot nov člen za zmago.
1 * ?
\ ^enoj. In tako sva bi-l^deljo dve. Tretjo ne-L^U je ustavil doma na
•:aLnaJmlajši in rekel: "JazI dcbil tajno sporočilo, da se pod-L\vedel, kam gresta že pisuje pakt z Nemčijo in Italijo,
In smo in naj takoj odpotuje iz Ljublja-
ni,
ft ^ ne povesta Htf Cetrto nedeljo pa se je ne v Beograd. Drugi dan mi je i,e3Ši ujezil in užaljen mož telefonično sporočil, da odi-k '^aj se pa to pravi, da de isti večer čez mejo, in naj pri-Cedeljah d°P°ldne ni ni- dem za njim. Ko je bila izpolni ■ Niamr, mno-li drii-l tev pred menoj, nisem utegnila
l>o

Nismo mogli dru
mu povedali. In I misliti, kaj se godi. Izročila sem se učili, čeprav je vse prijateljem, vzela mlajšega ^fas bolelo srce, ker jih sina iz sanatorija, kjer je bil se-^aje, kjer se jim lahko dem dni prej operiran. Vložili r^ea. Toda videli smo | smo v kovčege najpotrebnejše,
M
60.



clJ«'r
seboj, da bomo srdi-	ker so nam rekli, naj ne jemlje-
% Če bo treba.	mo ničesar s seboj. Prišli smo v
bili tisti meseci po-	Beograd 27. marca v jutro, na
„V,Q Pričeli govoriti, da bo	dan revolucije. To je bil najbolj
h 'ja Podpisala pakt z Ita- pretresljiv dan v vsem m°Jem f^ijo. Vedeli smo, kaj j življenju ^
t 0 -
A
MAŠČEVANJE JE BILO DRAGO
Mercer, Pa.—Nek fant tukaj je spoznal, da maščevanje ni vselej sladko. Njegova izvoljenka je raje videla njegovega tekmeca, zato je fant nasul žeblje pred dekletovo hišo, ki naj bi predrli avtna kolesa njegovega tekmeca. Obsojen je bil na $87.25 globe.
-o-
Vesel dogodek Družini Mr. in Mrs. Joe Cu-kajne iz 64. ceste je bila rojena devet funtov in pol težka deklica. Mati in dete se dobro počutita v Lutheran bolnišnici na W. 25. St. in Franklin. Ma-erino dekliško ime je bilo Mary Papeš. Joe in Carolina Cukajne iz 7511 Cornelia Ave. sta ponosna stari ata in stara mama, Naše čestitke!
K mornarjem
Albin Šajn, tajnik društva št. 32 SDZ, Warren, O. je odšel k mornarici, ž njim je odšel tudi Louis Glavan, član istega društva. želimo jima vso srečo in zdrav povratek.
V Forest City, Pa.
Za en teden je odšel na počitnice v Forest City, Pa., Frank Supančič, sin dobro poznane Mrs. Frances Supančič iz 1058 E. 69. St. Želimo mu mnogo zabave.
ičie ste čitali St. John-Land of
/J- Polagoma bojo pri- sovo knjigo "From the Ježelo tuje čete. Naj- Silent People," imate najpopol-— maskirano, po- ne j So sliko, kaj se tedaj godilo ttJ Ja6tv0 — očitno. Kako Čudno se nam je zdelo, kako da f^nesli? Nekaj kakor je vsepovsod toliko kmetov. Ko bolezen brez upanja smo čakali pri tramvajskem po-bliŽalo, nekaj brez vsa- stajališču, je stopil k nam pra-
voslavni duhovnik in vprašal: "Odkod ste, prijatelji, česa čakate?" Ko smo mu povedali, da smo iz Ljubljane in da čakamo tramvaja, je dejal: "Ne bo da nes tramvaja; hitro vzemite taksi j, da pridete še o pravem času kamor ste namenjeni. Pozneje (Dalje na 3 strani)
Smrtna nesreča
Včeraj popoldne okrog 5:30 se je pripetila na vogalu Heck-er Ave. in Addison Rd. avtna nezgoda, pri kateri je bil zadet tako hudo, da je 10 minut pozneje podlegel poškodbam v Mt. Sinai bolnišnici znani Louis Prijatelj. Bil je stjir 57 let, stanujoč na 6725 Ednai Ave. Soproga mu je umrla lansko leto. Tukaj zapušča štiri sinove: Louis, Albin, (Edvard in Victor, sinaho Ano, brata Antona in Johna ter dve sestri, Cecilijo, omož. Škerbec, Ano, omož. Furlan in veliko drugih sorodnikov. Rojen je bil pri Sv. Gregorju, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 34 let ter je bil član društva Naprej, št. 5 SNPJ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in potem na Kalvarijo. Naj počiva v miru, prizadetim sožalje.
225,000 šolskih otrok bo imelo vaje za zračne napade
Več kot 225,000 šolskih otrok iz javnih in farnih šol bo imelo v četrtek od 9 do 11 vaje, kako se bodo vedli v slučaju zračnih napadov. To bo prvič, da bodo te vaje v vseh šolah hkrati.
Nadarjena učenka
Elaine Marie Turk, učenka osmega razreda St. Jerome farne šole je dobila pri izpitih na Villa Angela akademiji prvo nagrado in sicer prosto šolnino na istem zavodu za štiri leta. Elaine je hčerka Mr. in Mrs. Frank Turk, 15700 Arcade Ave. in vnukinja Mr. in Mrs. George Tu-rek-a, 16011 Waterloo Rd. čestitke staršem, nadarjeni učenki pa želimo obilo uspeha pri njenih nadaljnih študijah, ženske bodo najeli za šolske paznice
Ker industrija pobira vedno več moških, je začelo primanjkovati posebnih paznikov, ki v bližini šol skrbe za otroke, da gredo varno preko ceste. Za prihodnji šolski termin namerava mesto najeti 265 žensk Iz bližine teh šol in najraje matere, ki imajo otroke v dotičnih šolah šesta obletnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Filipa sv. maša za pokojno Carolino Fox (prej Skuly). Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
skega odbora, je bil imenovan ravnateljem urada za kontrolo najemnine in sicer za okraje Cuyahoga, Lake in Geauga. Urad bo prevzel z dnem 1. junija, ko stopi v veljavo vladna kontrola nad najemnino.
Urad za kontrolo cen je naznanil, da bo veljala za te tri okraje, z malimi izjemami najemnina, kot je bila v veljavi 1. julija, 1941.
Vsi oni, ki oddajajo stanovanja, se bodo morali registrirati v tem uradu, ki bo na 855 Union Commerce Bldg. Povedati bodo morali, kako visoko najemnino dobivajo sedaj od svojih najemnikov in kako visoko so dobivali 1. julija, 1941. Najemnino bo treba, poročati za vsako stanovanje posebej. Kdor se ne bo registriral, bo podvržen kazni.
-o-
ZAVEZNIKI BODO NAPADLI, PREDNO BO RUSIJA ONEMOGLA
London, 26. maja. — Glavni poveljniki ameriške in angleške zračne sile so bili danes pri važnih dogovorih in vojaški eksperti vidijo v tem, da bo kmalu sledil masni napad zaveznikov na Nemčijo. Od ameriške misije, ki je prišla v London, sta general Henry Arnold in admiral John Towers, poveljnika armadne in mornariške zračne sile. ž njima sta prišla tudi generalna majorja Eisenhower in Clark.
Splošno se smatra, da Zed. države in Anglija pripravljajo masni napad na Hitlerja v zraku, po suhem in na morju, predno bo mogla zadati Nemčija smrtni j	*
udarec Rusiji. Izdatno število j Washington, 26. maja. — ameriških čet je že v Severni Ir- Predsednik Roosevelt je izjavil
Nemčijo. Dve uri potem, ko je dospela ameriška misija v London, se je že vsedla k razgovorom z Angleži.
Rusi so se zakopali pred Harkovom, da bodo vzdržali pozicije
Moskva, 27. maja^— Čete maršala Timošenka so se zakopale v novo pridobljenih pozicijah pred Harkovom v Ukrajini, med tem ko levo krilo z uspehom odbija vse silovite naskoke nacijske armade.
Nemci so hoteli pomagati napadalnim četam na rusko levo krilo s tem, da so spustili veliko število parašutarjev, ki naj bi prišli prav v ruske pozicije. Toda ruski ostrostrelci so jih sproti upihavali, še predno so dospeli na zemljo.
Da imajo Rusi še vedno iniciativo pred Harkovom dokazuje poročilo nemškega vrhovnega poveljstva, ki se glasi: "Ruske napade pred Harkovom z uspehom odbijamo."
-o-
Naš zvest naročnik Včeraj se je oglasil pri nas star naročnik John Papeš, ki sedaj mirno živi na svoji farmici v North Olmstaad, O. Prišel je poravnat naročnino za nadaljno leto. Vprašali smo ga, kako se mu kaj list dopade. Da se mu, je dokazal s tem, ko nam je povedal, da se je prvič naročil na list še leta 1899, ko je izhajal še pod drugim imenom. Od takrat ga ni pustil niti enkrat. Prav lepa hvala, Mr. Papeš in želimo Vam, da bi še dolgo živeli zdravi in zadovoljni.
John J. Pekarek bo kandidat za okrajnega komisarja
Poznani John J. Pekarek, ki služi že 5. termin kot župan v bližnjem mestu Maple Heights, O. naznanja, da bo kandidiral za okrajnega komisarja v okraju Cuyahoga in sicer proti sedanjemu komisarju Joseph Gormanu Nad dve tretjini vseh vardnih vodij se je izreklo za Mr. Peka reka.
Druga obletnica
V	četrtek ob 7:45 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pokojnim Cirilom Strojin v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vab ljeni.
Pekarija bo odprta
V	soboto bo ves dan odprta Pianeckijeva pekarija vogal St. Clair in 61. cesta.
ski s popolno bojno opremo in orožjem.
Ameriška misija se je najprej posvetovala s poveljniki ameriške zračne sile, ki je na Irskem, da se dogovorijo, kakšni načrti so že napravljeni za napad.
Dogovori z angleškimi povelj-
glede ameriške vojaške misije v Anglijo, da je to nov člen h končni zmagi zaveznikov. Časnikarski poročevalci so omenili Roose-veltu, da se splošno govori o drugi fronti in so ga vprašali, če ima ameriška misija kaj zveze s tem. "Well," je rekel, "morda ima,
niki imajo pa namen napraviti! morda nima." Več ni hotel po-načrt za skupni uspešni napad na' vedati.
Ameriški rušilec je bil torpediran pri otoku Martinique, toda je dospel v pristan
St. Lucia, 26. maja. — Torpe--, do, ki je bil izstreljen v teritori-jalnih vodah pri francoskem otoku Martinique, je poškodoval ameriški rušilec Blakely, toda rušilec je dospel s svojo paro v pristanišče Fort de France.
Rušilec je patruljiral blizu tega otoka, kjer se vrše pogajanja med ameriško vlado in guvernerjem otoka glede vojaškega statusa Martiniqua, ako bi ga hotela
francoska vlada izročiti Nemčiji.
Deset mož posadke pogrešajo in šest mož je bilo ranjenih na rušilcu. čigava podmornica je izvedla napad, še ni znano, dasi se ve, da tukaj krožarijo nemške in italijanske podmornice. Ta rušilec je že trinajsta ameriška bojna ladja, ki je bila napadena v tej vojni. Nekaj jih je bilo potopljenih, nekaj poškodovanih.
Ob brazilski obali je bila potopljena že druga osiška podmornica, trdijo poročila
Fortaleza, Brazilija. — Verodostojni viri trdijo, da je bila včeraj potopljena že druga osiška podmornica in da jo je potopil ameriški bombnik. Prva osiška podmornica je bila napadena in potopljena od ameriških jombnikov zadnjo soboto in sicer 125 milj od brazilske obale. Podmornica je bila na površju
enem je pa poklical potom radia na pomoč. Podmornica je z vso silo streljala v bombnik, toda ga ni zadela. Kmalu zatem so prihiteli še trije drugi ameriški bombniki, poletavali sem in tje nad podmornico in spuščali nanjo bombe.
Ameriški piloti pravijo, da so videli na kraju, kjer je bila ma-
vode, ko jo je zagledal ameriški j lo prej podmornica, plavati veli-bombnik. Zakrožil je nad njo in ko množino olja in ruševine iz spustil vse bombe v morje, ob- podmornice.
-o-
Mestni delavci bodo dobili en nikelj več na uro
Navadni delavci v postrežbe-nem oddelku mesta Clevelanda bodo dobili na uro en nikelj več, začenši od 16. maja. Teh delavcev je okrog 800. Enako izboljšavo bo dobilo 734 navadnih delavcev pri drugih mestnih oddelkih tako, da bo znašala njih plača 77^ centa na uro. To bo veljalo mesto $128,-000 na leto.
Slovenski graduant
V	mehaničnem inženirstvu je graduiral na Fenn kolegiju Anthony Colman, sin Mrs. Frances Barman iz 902 E. 159. St. Mladi inženir se je podal v Langley Field, Va., kjer bo nameščen v laboratoriju zrakoplovnega oddelka.
V bolnišnici
V	Womans bolnišnici se nahaja poznani Steve Nestič iz 443 E. 160. St. Steve je uslužbenkot strojnik pri NYC železnici.
Prva obletnica
V	četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Mary Turk v spomin 1. obletnice njene smrti. Sorodni-' ki in prijatelji so vabljeni.
Delegacija dr. 32 SDZ
Društvo Bratska Sloga št. 32 SDZ, Warren, O. je izvolilo Rose Vrečar za delegatinjo na^konven-cijo SDZ; namestnik je pa Jack Peršin.
Pogreb Frances Krashek
V	četrtek zjutraj ob 8:15 bo pogreb Frances Krashek iz žele-tovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida in potem na Kalvarijo.
Zadušnica
V	petek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Antonom Zupančič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Seja skupnih društev
Nocoj je seja Skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice naj se udeleže v '•polnem številu.
_.. . J* ' L . -
_
_|
_______
2
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 27, 1942
f r
•117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Cleveland. Ohio.
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Offipe at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.
No. 124 Wed., May 27, 1942
Dohodninski davek
Kar so še Zed. države imele vojn na svojih ramah, ni bila še nobena tako draga kot je sedanja. Z vpeljavo mehaniziranih edinic in v času, ko razdalja ne pomeni nič, se je podražila tudi vojna v takem obsegu, da o tem v času prve svetovne vojne niti sanjali nismo. Kadar nastane potreba za naglo produkcijo, so vedno večji stroški in narod mora poseči globoko v žep, da financira ceno za svojo varnost in svobodo.
Odkar smo šli v vojno, zlasti po napadu Japoncev na pristanišče Pearl, je obdavčenje glavna skrb vsake osebe v Zed. državah. Treba je denarja, treba je takih vsot, o kakršnih povprečen državljan niti ne sanja. To je zadelo deželo, sicer ne v takem obsegu, že tekom zadnje in tekom civilne vojne, ko je narod prvič slišal besede — dohodninski davek.
Do leta 1862 severne ameriške države sploh niso vedele, da je potr.eba za vojno ogromno denarja. -Vlada je izdala bonde, toda to ni bilo dovolj, zato je naložila prvi dohodninski davek.
Na 5. avgusta 1861 je kongres naložil prvi dohodninski davek in sicer 3 odstotke nad $800 zaslužka ali dohodkov. Ta davek je bil plačljiv 30'. junija nastopnega leta, toda iz tega ali onega vzroka, se ta davek ni nikdar pobiral. Na 1. julija 1862 je kongres naložil 3 odstotni davek na vse dohodke nad $10,000 in 5 odstotkov nad to vsoto. Kongres je spremenil višino davka v letih 1865, 1867 in 1870, dokler ni leta 1872 ta davek odpravil. Od prvega dohodninskega davka imamo poorčilo, da je vlada nabrala vsoto $376,150,209. Na najvišje sodišče Zed. držav je prišlo vprašanje, če je dohodninski davek ustaven. Sodišče je leta 1880 razsodilo; da je in da ima kongres pravico naložiti ta davek na vse države.
Do 27. avgusta 1894 je bil dohodninski davek pozabljena stvar, ta dan so ga pa zopet oživili, ko je kongres sprejel predlog, da se vpelje 2 odstotka davka na vse dohodke, kai naj bi bilo v veljavi od 1. januarja 1895 do 1900. Vsak je pa imel pravico do $4,000 neobdavčene vsote.
Zopet je prišlo vprašanje na najvišjo sodnijo Zed. držav, če je ta davek ustaven, češ, da je to direkten davek in ni sorazmerno razdeljen na vse države enako z ozirom na številc prebivalstva. Na 20. maja 1895 je vrhovno sodišče spremenilo svoje mnenje o dohodninskem davku in s petimi prot štirim glasovom odločilo, da je dohodninski davek neustaven. To je dovedlo do potrebne spremembe v ustavi, kar je bilo končno izvedeno tekom Taftove administracije.
Civilno vojno ni financiral samo dohodninski davek, ampak je bila praktično obdavčena vsaka stvar. Žganje je poskočilo od 60 centov na $2 galona in celo na vžigalice je bil naložen davek. Trgovina in industrija sta bili licenzira-ni in železniške ter brzojavne družbe so morale plačati davek na vse prejemke. Toda večji ko so bili davki, bolj so se višale cene produktom in odjemalec je moral končno nositi največje breme. Mezda se je sicer višala, toda ne v istem koraku s cenami. Najsi so imeli ljudje več denarja za nakupo vanje, pa so dobili manj za svoj dolar. Špekulanti so rasli ko gobe po dežju in novi milijonarji so nastajali preko noči.
To je pa šola, iz katere se uči danes naša vlada, ki skuša preprečiti ponovitev takih časov in s tem preprečiti tisto finančno kugo, ki ji pravimo — inflacija.

Posebni tribunal, ki je sodil politične obtožence, je nalagal obsodbe navadno brez javnega razglašenja. Od 2907 oseb, ki jih je obsodil ta tribunal do konca leta 1935, je bilo nad 150 Slovencev in Hrvatov. IKer zastopajo Jugoslovani ramo 1.5', vsega prebivalstva v Italiji, je znašalo število obsojenih Slovanov nad 5%.
Ako pa vzamemo v poštev težke kazni, je bila ta napram slovanskemu prebivalstvu dosti večja kot napram drugim. Vseh 2907 obsojenih oseb je dobilo skupno kazen 16,917 let, a 150 Slovanov je dobilo več kot 1600 let, torej nad 9<, . Od vseh devetih oseb, ki jih je tribunal obsodil na smrt, je bilo 5 Slovanov), torej več kot polovica. Poleg tega pa moramo pomniti, da je sam Mussolini odobril delovanje tega posebnega tribunala in sicer prav radi razmer v Julijski Krajini.
Nova volivna postava ni dovoljevala drugih volitev kot da se je glasovalo za ali proti fašistični listi. Potemtakem se jc vedelo vnaprej, da mora zmagati z ogromno večino fašistična lista. Pa niti to ni bilo dovolj fašistom, ki so hoteli ime'i nekako volitev z aklamacijo, torej soglasno. Zato so v mnogih krajih pobrali po vaseh vse volivce in jih z godbo na čelu peljali na volišče, kjer so morali oddati glasove po ukazu fašistov. To nasilje so zlasti uporabljali v Istri. Zato ni čudno, če je prišlo do uporov in če so se nekateri zavedni Hrvatje namenili, da si bodo izvojevali pravice, če ne drugače pa s silo. Tako je prišlo do znanega spopada pri Beramu v Istri.
{ - Pulia so se pripeljali oboroženi fašisti z namenom, ca pcžgo v:o vas. Toda tega niso izvedli, najbrže vsled po-
BESEDA IZ NARODA
Izlet v korist Slovenske šole SND
Že dolgoletni običaj je, da priredi tekom poletnih mesecev enkrat Slovenska šola S. N. Doma na St. Clair Ave., izlet v naravo,, ki je v razvedrilo mladini in starejšim ljudem. Obenem pa je ta izlet moralna in materialna opora Slovenski šoli, ker od izleta je mnogo odvisen nadaljni pouk v prihodnji sezoni. Ce je šolski piknik uspešen, znači da se bo lahko nadaljevalo s poukom slovenskega jezika, če ni uspešen, je nevarnost, da se šola ukine.
Letos priredi Slovenska šola svoj izlet v nedeljo 7. junija na SNPJ farmo, ki se nahaja pri Chardon in Heath Roads, kje je to, je večinoma že vsem znano. Nedeljo je iz prijaznosti odstopilo društvo Naprej štev. 5. SNPJ, ki ves čas obstanka Slovenske šole isto krepko podpira moralno in materialno. Jasno je, da društveni člani razumejo vrednost Slovenske šole, zato ji tudi leto za letom nudijo izdatno pomoč. Vodstvo Slovenske šole se društvu iskreno zahvali za to prijaznost in priporočamo, kateri še niste pri društvu, da pristopite k štev. 5, SNPJ.
Te dni Slovenska šola S. N. Doma zaključi svoje tečaje in obenem tudi 18-letno neprekinjeno dobo učenja slovenskega jezika. Slovenska šola je skromna ustanova, ki vrši svoje izobraževalne naloge pod pokroviteljstvom Prosvetnega kluba in prosvetnega odseka direkto-rija S. N. Doma. Število učencev bi bilo lahko večj^, toda bolje je to., kot nič. Slovenska šola je zelo važna in vrši plemenito nalogo med 'cleveland-skimi Slovenci. V to šolo je pohajalo doslej nad 2000 učencev in učenk in njeni uspehi so jasno vidni marsikje. Znani so nam nekateri bivši učenci Slovenske šole SND, ki so se s pridnostjo in zanimanjem za slovenski jezik tako priučili tega v govoru in pisavi, da prekašajo v pravilnosti vse povprečno naobražene iz starega kraja priseljene Slovence. To nam je v veliko vspodbudo, ker vidimo da je mogoče doseči lepe uspehe, če se nekoliko potrudimo z mladino in ji damo priliko učenja materinega jezika še v bodoče. Zato prosimo v imenu Slovenske šole, po-setite ta piknik in pomagajte dobri stvari. Kot vse kaže, se bodo pikniki kmalu povsem ukinili radi vojne, posebno taki, ki se vrše v bolj oddaljenih krajih. Ampak v nedeljo 7. junija je še prilika, da se srečamo na šolskem pikniku in se pogovorimo marsikaj. Zato si dobro zapomnite ta dan in pridite gotovo tja. Kaj vse se bo jedlo ali pilo, ne bom nič opisoval, ker vodstvo šole bo že poskrbelo, da ne boste lačni in ne žejni, to ste lahko gotovi.
Ako je kdo zadržan radi dela, da nikakor ne more na ta piknik, je prošen da se vseeno oddolži Slovenski šoli in odda j kakšen dar v denarju v uradu ! tajnika Doma za podporo Slo-' venski šoli.
Vse druge podrobnosti radi prevoza na piknik bo sporočeno drugi teden.
Za Slovensko šolo SND, Erazem Gorshe, ta j. -o-
Novomašuik bod' pozdravljen!
"Srečna hiša, srečni dom, počaščen z novomašnikom . . .", pa tudi srečni starši, bratje in se-
stre, ki imate veliko čast prisostvovati nekrvavi daritvi svojega sina oziroma brata. Z vami se veselimo vsi katoliški Slovenci presrečnega dneva nove sv. maše. Sprejmite vsi iskrene čestitke.
Ker je oče novomašnika blagajnik pri zvezi društev Najsvetejšega Imena, je bilo na zadnji se ji sklenjeno, da sev si korpo-rativno udeležimo nove maše. Zato poživljam vse člane iz vseh štirih slovenskih fara v Cleve-landu, da pridete v nedeljo k novi sv. maši v cerkev sv. Vida. Zbiramo se ob 9:30 v novi šoli sv. Vida ter spremimo novomašnika v cerkev k njegovi prvi sv. daritvi.
Pokažimo svoje veselje, da imamo zopet enega slovenskega zastopnika med Bogom in ljudmi s tem, da smo vsi navzoči. Zato pridite, kolikor mogoče v velikem številu.
Vam častiti gospod novoma-šnik pa izrekam v imenu članstva društev Najsvetejšega Imena fare sv. Lovrenca naj iskrene j še čestitke,,na j Vam Bog, v čigar službo ste vstopili da moči, da bo vse Vaše delo na zemlji le Njemu v čast in našim dušam v zveličanje. Marija Kraljica apostolov in spoznavalcev naj Vas čuva vsega hudega na zemlji, po smrti pa naj Vas povede pred prestol božji. Končno pa želim, da bi danes 50 let čvrst in zdrav slovesno zapel; "Slava Bogu na višavah . . ." ob zlatem jubileju mašništva. Bog daj!
J. Resnik.
Domača obramba
, War Production Board Washington, D. C
V teku nekaj tednov bo vsa industrija v Zed. državah osredotočena samo v eno smer in to je — le v vojne namene. Večina delavstva v naši industriji bo sedaj delala le orožje in skoro vsa kovina, ki jo moremo pridobiti iz naše rude, ali pobrati iz kovinskih odpadkov na-kupičenih v naših mestih, vaseh in farmah, se bo rabila za orožje.
Odredbe War Production Board-a, ki je določil, da se ustavi vso gradbeno industrijo v privatne svrhe, se že izpolnu-jejo in s tem pa bodo Ameri-kanci tudi precej prikrajšani na raznih komoditetah, po katerih posebno slovijo Zed. države in se bomo morali prilagoditi nižjemu življenskemu standardu.
Temu se ni prav nič težko prilagoditi, če človek ve ZAKAJ je to potrebno in ravno sedaj je čas, da se pričnemo zavedati ZAKAJ je tako prikrajšanje potrebno, kajti nastopil je že čas nekaterih žalostnih obletnic.
Dne 9. aprila je bila že druga obletnica nacijskega navala v Norveško in kmalu bo obletnica pada nizozemskih 'dežel in Francije in obletnico Dun-kerque-ja. Vse te obletnice nam jasno kažejo, da ni dovolj, če je človek samo pogumen in si upa boriti z osiščem. Za borbo proti nacijem moramo imeti tudi stroje, če jim hočemo biti kos, saj vemo, da najhra-brejši vojak z samo puško v roki ne more vzdržati proti bojnemu tanku.
Sedaj smo pričeli dobivati tanke in druge potrebne stvari, ki so potrebne, to je topove, ladje in letala v takih količinah kot so v resnici potrebne za to borbo. Meseca^ marca smo potrošili več kot tri bilijone dolarjev v svojem vojnem naporu in od teh je šlo več kot dva bilijona in pol za municijo in vojne zgradbe.
To pomenja, da Zed. države
sedaj producirajo orožje za svoje vojaštvo in mornarje in one svojih zaveznikov za okrog 30 bilijonov dolarjev letno. Moramo pa storiti še več kot to in to bomo tudi storili, saj že sedaj ustvarjamo že trikrat več kot smo lansko leto in na to naj pomislijo Hitler, Hiro-hito in Mussolinij.
Najvažnejši problem, ki je sedaj dnevno pred nami je gotovo na domači fronti in sicer problem produkcije. Ravno sedaj pa smo pred tremi važnimi problemi in ti problemi so: po-mankanje nekaterega materiala, ki je nujno potreben za vojaške namene, prevažanje in inflacija.
Prevažanje postaja vsak dan težavnejše in za to je vse polno razlogov. Edene teh je gotovo vožnja posameznika na delo in domov, v takem slučaju bi se dogovorili s svojim sodelavcem, da bi se skupno vozila na delo in zopet domov, da bi tako avtomobilski obroči trajali dalj časa. Prav tako pa bo tudi čim resnejši postajal železniški promet, kajti železnice že sedaj prenašajo stalno rastoče breme vojnega prometa.
Urad "Price Administration" se stalno bori proti inflaciji in rastočim cenam. To je borba, ki jo mora priboriti, ako hočemo biti uspešni V svojem vojnem naporu. V zadnjih dnevih je OPD dodala še mnogo predmetov dolgi vrsti blaga, za katere je določila najvišje cene. Ti predmeti so od klešč za ko-dranje las pa do "toaster-ja."
WPB je izdala naredbo, ki nalaga vsem tovarnarjem cigaret, da po 1. maju ne smejo rabiti več srebrnih ovitkov za cigarete neglede koliko imajo istih na rokah, kajti v teh ovitkih je precej svinca in tega se potrebuje za izdelavo kro-gelj in se rabi tudi pri izdelavi gazolina višje vrste, katerega se rabi za pogon motorjev na ših bombnikov.
Svinec je ena izmed kovin, katere je vključil WPB v svoje prizadevanje za nabiranje stare kovine. WPB si sedaj prizadeva, da bi se sedaj v teh resnih časih gotovo vrnilo vsak najmanjši košček obrabljene in stare kovine nazaj v tovarne in livarne in \ tej kampanji lahko pomaga.
Sedaj je tudi čas za pobiranje ne samo stare kovine, am pak tudi starih cunj, kavčuga in papirja, ki leži krog hiš, ker ravno sedaj je čas pomladanskega čiščenja. Skoro vsak ko-vinast predmet, ki je zlomljen ali obrabljen, je še vedno za rabo in bodite zagotovljeni, da ko pride v roke starinarja, bo na poti, da služi v dosego zmage.
To je prvič v zgodovini, da so |Zed. države potegnile vso svojo industrijo za vojni napor. Ustavili smo vso produkcijo avtov že pred meseci. V prvi svetovni vojni pa stno bili šele meseca avgusta 1918 nekaj storili glede teh avtov ... in tedaj se je dovolilo industriji, naj izvrši le četrtino svoje normalne proizvodnje za drugo polovico enega leta. Farmarski traktorji ki so bili že zdavnaj prešli z železnih koles na gumijeve obroče, bodo morali iti nazaj na železna kolesa, kjerkoli še morejo najti taka železna kolesa, kakor je to odredil WPB. Ra-cionairanje sladkorja bo šlo naprej po začrtanem programu. Nikar ne zavrzite starih pečnih cevi to pomlad, ker bo prav malo novih in še tiste bo težko dobiti, dobro pazite tudi na svoj električni čistilec, ker novega ne boste mogli dobiti do po vojni. Tudi bicikle bodo racioniarli.
--o-
velja iz glavnega stana. Zato je pa stopil v akcijo posebni tribunal, ki je sodil Vladimirja Gortona in njegove tovariše, kot bomo to natančneje opisali v naslednjih poglavjih.
MAKE EVERY PAY DAY
BOND DAY
JOIN THE PAY-ROLL * SAVINGS PLAN *
Hrvati in osišče
Poročilo, ki ga je prejel podpredsednik vlade Dr. Jwaj Krnjevič in priobčil v javnosti
London, 12. maja (brzojavno JIC) — Podpredsednik vlade g. J ura j Krnjevič je prejel in dal v javno sporočilo, iz katerega sledi:	* i i "Ogromna večina Hrvatov obsoja teroristični in tujčevski Paveličev režim. Hrvati so bolj kot kdaj prej verni političnemu programu svojega voditelja dr. Vladimirja Mačeka. Upirajo se z vsemi sredstvi okupacijskimi oblastim in njihovim pomagačem. Zavedajoč se svoje nepriljubljenosti med Hrvati je Pavelič poiskušal sklicati Sabor, katerega člane je sam imenoval in dati svojemu režimu krinko hrvatske tradicionalne ustavnosti. Ta pois-kus je doživel polom. V ta Paveličev Sabor niso poklicali prvakov Hrvatske Seljačke stranke, češ, da so se pregrešili zoper vstaška načela. 44 predstavnikov HSS je odločno odbilo poklrc in niso odšli v Paveličev Sabc>r. V imenu tistih, ki so se odzvali zgornjemu povabilu je dal dr. Ljubišič v tako imenovanem Saboru sledečo izjavo: "Prisilili so nas z največjim terorjem in povabilu smo se odzvali samo iz strahu za naše življenje. Protestiramo proti sedanjemu stanju dežele, proti ravnanju s predsednikom dr. Vladkom Mače-kom in proti nameravani izvolitvi spoletskega vojvoda za hrvatskega kralja." Zaradi te izjave je moral Pavelič sprego voriti o usodi dr. Mačeka. Celo muslimani sami, najzvestej si Paveličevi služabniki so pro testirali proti govoru Paveliče-vega justičnega ministra Puka, v katerem je dejal, da se morajo vsi Hrvati vrniti h katoli cizmu, veri svojih očetov.
Pavelič je moral razglasiti, da je Puk govoril neresnico.
Usoda Dalmacije, ki so jo zavzeli Italijani je zelo težka Več tisoč uglednih somišljenikov, demokratov, levičarjev in samih frankovcev so internira li na Liparskih otokih. Prvak HSS Dane Skarica je izginil v Italiji brez sledu. Med interniranimi so Belamarič, Dr. Ivo Tartaglia, Zvonimir Skalko in Ante Belas. Vse delo gover nerja Dalmacije Bastianinija je usmerjeno za obdržanje Dalmacije pod italijansko oblastjo. Glavno prizadevanje Italijanov je hujskanje in ustvarjanje sovraštva med Srbi in Hrvati. V ta namen so oborožili- vstaše, fotografirajo njihove zločine, in potem fotografije uporabljajo proti Hrvatom, ki njihove spletke že poznajo in jih zaradi tega še bolj sovražijo.
V zadnjem času so upori proti Italijanom v Dalmaciji zelo pogosti. Italijani so zaradi tega postali zelo previdni. Policijska ura je v Splitu ob dveh in v Šibeniku ob petih popoldne.
Pavelič razpolaga z vsem občinskim in privatnim imetjem, večinoma v korist Italijanom in Nemcem, ki odvažajo iz države vse kar morejo.
Da bi privabili kmete, so vstaši ustanovili Hrvatsko Se-ljačko zajednico. Paveličev trgovski minister Toth je tem organiziranim kmetom v govoru razlagal situacijo, neki kmet pa mu je odgovoril: Vse je to lepo, kar ste povedali, a mi vas vprašujemo, kaj dela in kaj misli dr. Maček. Drugo nas nič ne zanima."
Hrvatski narod je odločno proti Paveličeivemu režimu. Ogromna večina ne odgovarja poklicem na vojaške vaje in se vse bolj organizira v enotah "zelenega kadra." Gospodarski odpor je vedno večji. Kmetje I v Zagrebu ničesar ne prodaja-1 jo. Vse, kar se proda, se pro- J da na mitnici. Veliki predeli v pokrajini so ostali neobdela-'
ni. Kmetje delajo samo za svoje najnujnejše potrebe. je iz okolice Zagreba so zapr' vse dohode v mesto in ne PJ1' ste v mesto življenjskih . ščin. Dva zastopnika iz okolij Zagreba sta morala Podat ostavko na svoje članstvo v S» boru, ker so jima kmetje # grozili, da jih bodo preteP11 Paveličevi krogi priznavaj"; bo Zagreb v mesecu maju , doval zaradi pomanjkanja Wa' ne, dočim v ostalih krajih rod že umira od gladu, zlasti okolici Makarske.
Paveličeva vlada PlaC" Italijanom mesečno 125, ' 000 lir za okupacijske strog a v tajnosti drži vsote, k' plačuje Nemcem iz pred narodnim prezirom maščevanjem."
Poročilo je po tajnih P0 T« prejel dr. Juraj Kraje*®'
strah« iti
Smuči so stara iz
Pravijo, da so ljud: ^ poznali in se jih poslih
v tistih časih, ki jih zn„ ^ \ imenuje "kameno dobo' Švedskem so izkopali katerih so strokovnjaki z1^ st< zo dognali, da so še iz dobe. Potemtakem bi bllest3r, smučke že kakih 5000 le V nekaterih jamah, kjer J
bival jamski človek . ^ 4000 leti, so našli risbe. « (Jka naste dobe, ki bi dokazov« ^ ^ je tudi takrat človek poz"8 d
či.	v
---WJM
Volkove in šakale je
ko zastrupiti, čim inje
nio^1
i
rle nel
zveri začutijo da so P0"1. v js -D,, kar jim povzroča boleč1j ta Se2t lodcu, začno bljuvati m operejo želodec.
/f*
mini"
rlca
„111111 %
iz
Nekega lepega oPol^jji del meščan v resta i]oJ„ mirno užival svoje k«sl_ ^J? _ da je bila to gornova a cija ali kaka druga, ^ Samo to
•V
ker
V
bom trdil.
restavracija je bila> "" ej bi tega dogodka ne n vjeC! peljati, da bi se z vsefl
l0-	• ravno %
Torej mescan je tav" z župco, ko vstopi vre^ jo nek tujec, se ozie
4ai iŽb «a
vf»
prostoru, potem Pa ravnost k mizi tega
stoP1. jii^'
las'
■0
in zavpije z važnim "Grmek, tvoja h"* Ko meščan zaslis1 ^ ^ vrže žlico po	y
klobuk sel na obešalniku,
ozre na svo.1
»m r skozi
JUOČ '
^ 'i I
ucvre na vrat na n°s ta in dirja na vS0 '"j^ domu. Ko je bil z bloke daleč, se Pa ^ ustavi, se udari P° reče:
"Glej ga osla. jam? Saj moje _i"
i, k k
'ob t>0; k


N
ei Dr; linj te,
o
( "
čei^V
A wood carver
Whittle* .e _"This 1®
Said—"This
Defense v
Stamps Will 8°°° Bcamp's Advances Jet
littler."
jptP

& wuittf«"'V
§ W£ C
R,
lK


at] toVi
Si
V
Bond* 1
m\'
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 27, 1942
S
»nirmiTmiiiiTiiiiiiiiriiiiiiiiiiitiiiiiiiiTii
fltiftii.
;la- Vr< ra- Si na-
V nje
hI
PRVI ZVEZEK
>a ed drvarji divjega
zapada I.
^k" in njegove posledice. °č dan je bil.
eumorno je oral valove mo-Arkansasa p a r n i k tfish, eden največjih na ti-Progi. Zarana je odplul iz 'e Ročka in se opoldan bli-Louisburgu.
^r je bilo premožnejših ov, so se vsi poskrili pred v kabine, kdor si kabini mogel privoščiti, pa je na krovu in si poiskal kjer jo je našel, pa če je e tako majhna. Eni so za sodi, drugi za zabo-^ečami, za kovčegi in za * prtljago. Sredi krova je itan razpeti platno med in poveljniški mostič ®edil pod njim točilnico, niizi in po policah so sta-.^klenice s priljubljenim !?jem — žganjem iz če-in drugimi vrstami žga-vrčki in kozarci, tudi so-navadno vodo je bilo do-točilno mizo je sedel *ar> vročina mu je zlezla %ane, morebiti tudi whi-£®emal je in kimal, pa '111 zdaj leno odprl oči in „ te!as»o zaklel. Slabe volje ioV'i: 1 ■ In če bi ga bil kdo vpra-Raj, bi bil zvedel, da je , v' 5,ker ga ljudje niti ob ta-očini ne pustijo
•Dir
ja
M
,li
11109 '
lči,
inal
met
tisi 3tan ; pr«

j i4
Je,
| jI"1
tal
u m mu ne privoščijo nskega počitka.
in Kirjala pa ga je družba « ffctih ljudi, ki so sedeli na
0
»je gt»« 'i;

d

točilno mizo in koc-igrali so za "drink," to 0r 3e izgubil igro, je pla-Vsakega soigralca čašo 7 Vrček s kocko je po-12 roke v roko in vsakih s minut pripotoval okoli. ,i h deset minut je moral ^ Prekiniti svoj popol-in naliti žganje. In Je jezilo. Kajti kdo bi » ' v taki vročini —. : kockarjev je bilo vi-
sa .o ^
ta?
0p»
iie&c 301»
A piti
■OZ'
,č P'
je
i se niso prvikrat sreča-0 zaupljivo so se pogo-(j,,1 dobro so se poznali ter s kletvicami, če je * Prilika. Le do enega Iznašali skoraj spoštlji-
Pzorno.
Klicali so ga za •' Cornel je pokvarjena w lz angleškega colonel, J&eni pokvarjena beseda I e^kega colonel, kar po-(hj za prav polkovnika. ^Jenih državah pa ne da-H ga naslova samo čast-
^Ij'Vsak je cornel, ki je ko
I
T
|| °(lličen mož z vodilno
^ je bil dolg in mršav, k%az je bil ostro, dr-Crtan in gladko obrit, le F6 rdeče zalizce si je rdeči so bili tudi nje-kratko ostriženi lasje, ■ u gledali izpod globoko o Potisnjenega, oguljenega. V tem obrazu je j, kar je poštenega L lri dobrega poznavalca tv svarilo. S takim člo-,Se ni dobro baviti. S °kovane črevlje je no-do kolen iz nankinga iz istega blaga. Telov-L l*el. umazana srajca
L pedala izpod suknje, ] je bila odpeta, da so gole, ožgane in obra-j, Opasan je bil z rde-
<<<
/
'J
Ni
j. Penastim suknom, ro-^ in dveh pišt61 so mu \ 'z njega. Za njegovim ta ležala še- precej no-,WH Pa nahrbtnik iz rja-
iN.
niti minute ne vzdržal v njihovi družbi. Najbrž so priigrali že marsikateri "drink," kajti na njihovih licih je sijala rdečica, ki je ni povzročila vročina in ne solnce, in njihovim kretnjam je bilo videti, da jih narekuje in vlada alkohol.
Kapitan je prišel s poveljniškega mostiča in se podal h krmarju. Naročal mu je radi bližnjega pristanka v Louis-burgu in se spustil z njim v zaupljiv pogovor.
"Kaj pravite k našim potnikom?" ga je vprašal.
"K onim tamle?" je pokazal krmar s prstom črez ramo na cornelovo glasno družbo.
"Tiste mislim, da!"
"Kockarje. —? Hm Sodim, da niso eni izmed tistih, ki jih radi vidite na krovu —."
"Bi rekel —!" .
"Kdo ali kaj pa so prav za prav?"
"Napovedali so se za harves-terje — poljske delavce —, na zapad da so namenjeni, so pravili, na farme naselniške kmetije — dela iskat. Brezposelni ljudje so —."
"Hm —! Ne bil bi rad tisti, ki bi pri njem poprašali po delu — 1"
"Jaz tudi ne!"
"Well — dobro —! Harvester ji —! "Hm—! Po mojem mnenju niso drugega konavad-ni trampi—/potepuhi, brezpo-selneži.— Slabe izkušnje imamo ?. ljudmi take vrste, vam rečem !
Upajmo, da bodo vsaj na krovu mirovali —! Kaj bodo počeli pozneje, nas nič ne briga, mislim —."
Kapitan je nagubal čelo. "Bi jim ne svetoval, da bi me nadlegovali —! Dovolj ljudi imam na krovu, da jih vse po-mečem v valove starega Arkan-sasa!
Ampak pripravite se! Pristali bomo! V desetih minutah zagledamo Louisburg!"
Pozdravil je krmarja in se vrnil na mostič.
Na obrežju so se pojavile prve hiše Louisburga. Ladijska sirena je zateglo zatulila in na j pomolu so dajali znamenja, daj čakajo novi gostje in nova prt-1 ljaga. Iz kabin so pogledovali zadremani potniki.
Kaj posebnega seveda niso videli./ Louisburg tistikrat še ni bil sedanje veliko mesto. Kopica radovednežev in pristaniških delavcev je stopala po pomolu, pol tucata zabojev in nekaj svežnjev je vzel parnik na krov pa tri nove potnike, belo-kožca in dva Indijanca.
Belokožec je bil izredno močen in plečate postave. Obraz mu je bil ves zaraščen z gosto črno brado in z brki, da ni bilo videti druga ko oči in nos. Na glavi mu je čepela stara, skoraj do golega oguljena bo-brovka. Kaka je bila njena prvotna oblika, se z najboljšo voljo ni dalo več dognati, vsako leto jo je menda spremenila. Oblečen je bil v hlače in suknjo iz močnega sivega platna. Za širokim usnjatim pasom sta mu tičala dva samokresa, nož in razne malenkosti, ki jih potrebuje človek na divjem zapadu. Težka dvocevka mu je visela na rami, močna sekira na dolgem toporišču je bila privezana h kopitu. Možu se je videlo na prvi pogled, da je westman _lovec — in posebej, da je drvar.
Plačal je voznino in bistro pogledal po krovu. Njegov pogled je pričal, da je vajen opazovati. Čedno oblečeni kabin-
Govor ge. Furlanove
(Nadaljevanje s 1 strani)
ne bo več mogoče." Videli smo množice ljudi, dijakov, kmetov, žensk, vojakov, avtomobilov in zastav, vedno več zastav, vedne več vojakov, vedno več vzklika-nja in petja. Tekom dopoldneva smo poskušali prodreti skozi nekatere ulice, pa nismo mogli. Razbijali so Nemcem okna, zbirali so se četniki, ljudje so se objemali in poljubovali. Mi pa nismo mogli nikamor. Telefonske in brzojavne in železniške zveze so bile pretrgane, čakati smo morali, da se situacija nekoliko razjasni. Ljudje so se oddahnili, ker so vedeli, da to pomeni boj in ne sramotne predaje. Mislila sem za hip, da se bo mož lahko vrnil. On pa je bil tisti dan že v Grčiji na poti proti turški meji. Vojna se je bližala z veliko naglico. Sledečo nedeljo sem šla mimo bivšega češkega poslaništva, ki je po zavzetju čehoslovaške postal nemško poslaništvo. Pred poslopjem so stali trije ogromni kamijoni, na katera so nakladali Nemci svojo prtljage. Pravzaprav je niso nakladali, marveč so kovčege kar
ka z golenicam svojih visokih škornjev, ki so mu zlezle čez koleno, ter godrnjal v svojo črno brado:
"Pri moji veri, če ni tisti tamle rdeči Brinkley, pa me naj kar v dim obesijo in s kostmi vred pojejo—.
Upam, da me ni spoznal —!"
Pa tudi rdečelasi ga je opazil.
Osupel ga je gledal nekaj trenutkov pa se obrnil k tovarišem.
"Poglejte si tistegale črnega —! Tistega s sekiro —! Ga pozna kateri izmed vas ?"
Odkimavali so.
(Dalje prihodnjič)
metali, tako se jim je mudilo. Ozračje je postajalo nervozno, še drugi dan v jutro nisem vedela, ali je prav ali ni prav, da grem. Z revolucijo se je cela situacija namreč spremenila, šla sem v ministerstvo za šume in rude, kjer je bil moj brat inženir v službi. Nisem bila še pri njem do tistega dne, pa sem si hotela priti v pogovoru z njim na jasno. Povedala sem mu kako in kaj in da mislim z otroci čez mejo. Vzkliknil je: "Blagor tebi, če moreš ven, ker tu se bodo godile strašne stvari. Mi seži-gamo v vseh ministerstvih nepotrebne papirje in pripravljamo za evakuacijo."
Rekla sem mu: Vidiš, meni je tako težko, pripravljali smo se na boj, potem pa je bilo vse izgubljeno. Boris je odšel, kakor je rekel, ko je Jugoslavija kapitulirala. A včeraj je že telefoniral iz Istanbula. Kako naj pride nazaj?" Brat mi je odgovoril: "Bodi pametna, idi za njim, saj boš zunaj lahko mnogo koristila." Kolodvor je zvečer kazal popolno sliko vojne. Po ulicah daleč okoli kolodvora so sedeli ljudje na kovčegih in čakali vlakov, vlakov kakršnih koli, toda ven iz Beograda. Zvončniki so ljudi mirili. Samo tako pretre-suječ je bil tisti poziv na mir: "Ne bodite zbegani, ne hodite nikamor, vsakdo naj bo pripravljen, da umre pred svojim pragom." Ko smo čakali na svoj vlak, so bili z nami prijatelji. Nedaleč od nas je stala gruča ljudi, 10 ali 12 oseb. Ko sem pogledala natančno, je stal sredi te gruče nemški poslanik von Her-ren, ostali pa so bili okrog njega, kakor bi ga ščitili. Vsi so se
da bodo z njimi igraje zlomili vsak odpor.
V prepolnem vlaku smo se odpeljali sredi noči. Bolj ko smo se vozili proti jugu, težje nam je bilo. Povsod samo vojaštvo. Prihodnjo noč smo bili čez mejo, v popolni vojni coni. Razen vojaštva nobenih ljudi na kolodvoru. Hiše zaprte, nikjer nobene hrane. Vojaštvo, topovi, konji, strojnice. Sredi severne Grčije nekje smo za nekaj časa stali in prišli prvič lahko do vode, kjer smo se umili. Blizu grško-turške meje smo čakali 12 ur na zvezo. Zapuščen kolodvor, zapuščena pokrajina. V bližini je pokopališče francoskih junakov, ki so leta 1918 padli v tistih krajih. Nikjer nobenih civilistov, nobene ženske, nobenega otroka. V bližini zapuščeno poslopje, kjer smo nekaj časa mogli počivati. Drugi dan smo bili v Istanbulu, po 84 urah vožnje. Turčija je menda edina dežela, o kateri pravijo, da nima pete kolone. Res je, da je turška policija izredno stroga in nezaupljiva napram tujcem, že na meji v Turčijo so nam vzeli potne liste, in nam jih vrnili šele pri vkrcanju na ladjo, ko smo Turčijo čez tri tedne zapustili. V Istanbulu smo smeli ostati samo štiri dni. Z grozo smo čuli na cvetno nedeljo vesti o bombardiranju Beograda in lovili vsako novico, ki je došla iz Jugoslavije. Odpeljali smo se iz Istanbula čez Anato-lijo v Mersino, to je malo pristanišče na jugu Turčije. Nekako zbirališče za vse begunce, ki gredo v Palestino. Ker smo imeli potne liste s češkimi imeni, nas je na kolodvoru čakal mlad Čeh, ki je že dve leti imel nalogo, da
smejali in zaničljivo gledali na je skrbel za češke, poljske in
zrnedo na kolodvoru. Očivi-dno so se zabavali in veselili groze, ki je vladala v ozračju. Satansko so se veselili, zavedajoč | se svoje tehnične premoči, ero-planov in tankov, dobro vedoč,
druge legijonarje, ki so šli v Afriko, da se borijo skupaj z Angleži proti osišču. Imel je najet velik hotel, kjer so imeli po tleh slamnjače. Tučas, ko smo mi bili tam, se jih je nabralo
Ko je bila Kitajcem zaprta, pot po Burm a cesti, so se kitajski kuliji pričeli posluževat ii stare karavanske poti skozi Južni Tibet v prizadevanju, da prinesejo svojim četam po-1 trebnih zdravil in obvez ter drugih vojnih potrebščin. Puščice kažejo. kjer vodijo te karavanske poti iz Severne Indije preko Himalaje.
"bn° so bili oblečeni tu- ski potniki ga niso zlammali, CVi tovariši vsi pa so bi-loko pa mu je obviselo na koc-. , ,>i in zanemarjeni. In karjih. Pustili so igro, ko je i,> ni bilo med njim, ki pristal parnik, vstali, stopili h jtr sov«	•	_____,,.oii in si oirlodovali nove
k j zunanjost vzbujala \ strastno so kockali Ogovarjali tako sirovo ne
pregraji in si ogledovali nove potnike. Črni je zagledal cor- j
k;
da, pa takoj povesil oči, kot to> da bi' pošten Človek da ga niti videl ni, si dal oprav-
Gomja slika nam predstavlja ameriške t^pničarje nekje v Avstraliji, kamor še vedno p) ihajajo sveže naše čete. Vojaški izvedenci sodijo, da bodo Japonci kmalu napadli ■tudi to zadnjo močno postojanko v Pacifiku.
okrog 200. Pretolkli so se iz češke in Poljske preko Rusije do Mersine in čakali na ladjo kakor mi. Bogve kdaj so že raztrgali svoje prvotne uniforme. Rusija jih je opremila na novo. Imeli so vsi enake sandale in platnene hlače. Tudi srajce so imeli, nekateri po dve, in sami so si vse prali. Za hrano so bili zelo dobro preskrbljeni.
Po treh tednih čakanja je prišla egiptovska ladja, majhna in umazana. Že ponoči smo se vkr-cavali. S čolni smo se prepeljali' na ladjo. Naša družina je bila! v zadnjem čolnu z nekako petde- j setimi legijonarji. V čolnu ni bilo luči, tesno so sedeli dečki drug ob drugem, vsi tako mladi, J in tiho se je oglasila slovanska pesem v črno noč. žal mi je bilo vse te mladine. Odkod prihajajo in kam gredo? Radi gredo v smrt, v tuje kraje zato, da pomagajo do svobode vsak svoji zasužnjeni domovini. Gledala sem nazaj na Mersino in se spomnila na veliko noč v turškem mestu. Prelepo je obrežje v Mer-., sini in tam stoji med vrtovi majhna in zelo revna gvško-pra-voslavna cerkev. Na Veliko soboto sem videla ljudi, ki so vstopali vanjo. Težko mi je bilo srce. Tujko sem se počutila v tem božjem hramu. Grčija se je takrat še držala, Jugoslavije pa ni bilo več. Duhovnik jej)el in trije pevci so mu odgovarjali. Solze so mi pričele lezti po licu. Hotela sem se izmuzniti iz cerkve, da bi kdo ne videl, kako mi je hudo. Tisti hip je bilo božje opravilo končano in ljudje so odhajali. Stopila sem za steber. Toda ker se tam pravoslavni najbrže vsi poznajo, mi je najstarejša od žena nenadoma prinesla kos kruha in mi rekla: "Mislim, da ste tujka, toda jejte z nami naš kruh." Govorila je francosko in me vprašala, odkod sem. Naenkrat jih je bilo mnogo okoli mene in so me objemale in poljubovale in ena mi je rekla: "Nič ne marajte, vse bo še dobro! Vse matere mislimo na vse sinove, ne samo na svoje." In tako sem mislila jaz v čolnu: "Beg vam daj zdravje, fantje, in da bi se vsi srečno vrnili domov." Dva dni in pol smo se vozili, zadnji dan skozi minska polja. Težak je vstop v Hajfo. Srečni smo bili, ko smo prišli v hotel. Majhen, a izredno čist ži
dovski hotel. Ko smo se vpisovali, je ravnatelj hotela rekel mojemu možu, ki je nekoliko nervozno iskal svoj potni list po žepih: "Le počasi, saj niste prvi, ki se ne more spominjati na svoje ime." To se pravi, da je mnogo beguncev z napačnimi potnimi listi prošlo skozi dotični hotel. Izvedeli smo že spotoma, da je vlada z mladim kraljem v Jeruzalemu. To seveda ni bila več ona vlada, ki je kapitulirala, marveč vlada, ki je po volji naroda dala Hitlerju udarec v obraz, prvega, ki ga je dobil. In moj mož se je takoj stavil na razpolago vladi, Jci ga zelo ljube-znjivo sprejela in odločila, da ga pcšlje v Ameriko. Hvala Bogu, da smo odslej smeli živeti pod svojimi imeni in z jugoslovanskimi potnimi listi.
Bila sem zelo vesela, da je bil moj mož določen, za Ameriko, že pred leti je bila njegova želja, da bi šel pogledat, kako je tukaj. Zanimale so ga politične in kulturne razmere v tej največji demokraciji sveta, želel si je osebnih stikov z našim slovenskim življem. Takrat — še pred leti — mi je rekel, če pojdem z njim, kar sem odločno zavrnila z motivacijo, da na svetu ni misliti, da bi jaz šla na morje, iz enostavnega vzroka, ker se široke vode bojim. Takrat iz moževega potovanja v Ameriko ni bilo nič, ker se je mednarodni položaj v Evropi že zelo poslabšal. Sedaj pa sem bila v Jeruzalemu in smo se odpravljali na pot. Vozili smo se na ogromni angleški ladji skozi Rdeče morje in po Indijskem oceanu, tri tedne do Cape Towna. Cape Town je prekrasno mesto, tri mesece smo bili tam in se vozili potem še tri tedne do Amerike. Tačas bi se bila prepeljala petkrat iz Evrope v Ameriko. Vode pa se še zmeram bojim. Samo kadar bo treba iti nazaj, se je ne bom bala in Bog nam pomagaj vsem skupaj, da bi bilo to kmalu.
-o-
MALI OGLASI
Ugodna prilika
Naprodaj je hiša, v kateri je trgovina in stanovanje. Dobra investicija. Hiša se nahaja na 6107 St. Clair Ave. Za podrobnosti vprašajte v prodajalni na 6410 St. Clair Ave.	(125)
EE Ako hočete imeti dobro in stalno barvano hišo, tedaj == EE jo pobarvajte z DUTCH BOY mešano barvo, ki je že = EE pripravljena za barvanje. Popolnoma garantirana. |E EE Dobi se pet galon skopaj za $16, en galon po $3.50 in EE EE četrt galone za $1.	.	ES
EE Kupite jo sedaj, dokler imamo še polno zalogo, čeprav =s EE ne nameravate barvati takoj. Za prihodnje leto ne ve- ~ EE mo, kako se bo dobila radi pomanjkanja svinca. Lahko E§ Ei: jo naročite takoj, plačate nekoliko na račun in mi vam EE EE je shranimo, dokler je ne boste rabili. '	EE
| Grdina Hardware i
||	6127 st. clair, ave.	||
SE POZOR! Naša trgovina bo odprta danes ves dan radi EE EE praznika v soboto in bo zaprta ves dan v soboto 30. maja. EE
•a	>
010002020001020001020101020201010200010201010201020000020001
01020101010202010201010102020000020201020102010000000202000001
Froment je mahnil z roko, naj mirujejo.
"Ne, gospoda," je rekel živahno. "Narobe, tudi mi bomo imeli svojo trobojnico: 'Živelo vse troje!" je v zboru zaklicalo sto glasov. Klic se je razširil na bližnje strehe in okna, razlil se po sosednjih ulicah in le nerad zamrl v daljavi.
Z veliko, viteško gesto je vzel Froment 'klobuk z glave.
"Hvala, gospoda," je izpre-govoril. "V ime kralja, v ime njegovega Veličanstva se vam zahvaljujem. V mesto Nimes in v vas gospoda, so danes uprte oči vse Francije. Za svobodo! Za svobodo življenja: ali naj damo podlim pisunom, da jo zadavijo? Za svobodo molitve: zoper tiste, ki ugrabi ja-jo Boga in oskrunjajo njegova svetišča! Za svobodo gibanja: da vsaj francoski kralj ne bo več jetnik! Ali naj vam rečem še kaj?"
"Ne, ne! Ni treba!" so za-hrumeli gostje, mahaje z meči in klobuki.
"Teda^j ne dodam ničesar več —," je nadaljeval. "Dovolj bodi besed! Toda pokazati hočem, da vsaj tukaj v Nimesu spoštujemo Boga in kralja ter puščamo njunim zvestim svobodo! Za menoj, gospoda! Pojdimo v mesto, da pregledamo kraljevske straže in vidimo, ali se kdo upa zavpiti: 'Doli kralj!'"
Hiša se je stresla od pritrju-jočega in pretečega hrupa in malo trenutkov nato je drla vsa družba po stopnicah. Dvorana je bila že do polovice iz praznjena, ko sem začutil, da se nekdo dotika mojega komolca. Froment je stal za menoj.
"Vi ostanete tu, gospod," je velel s pomembnim glasom, ne
čiti, da pazite na gospodično de Saint-Alais."
"Paziti hočem nanjo, naj vami prede slaba ali dobra," sem odgovoril.
"Hvala," je rekel in ošabne zavil ustnico. "A v tem poslednjem primeru bom pazil nanjo sam. Ne pozabite, gospod, da se imava še nekaj pomeniti, če ostanem zmagovalec!"
"Želim, da bi vam Bog dal zmago!" sem rekel nehote.
"Kakor vidim, se imate za imenitnega mečevalca?" je dejal z rahlim odtenkom posmeha.
Nato je nadaljeval z izpre-menjenim glasom:
"Brez 'pomisleka vam zaupam gospodično Denizo kot francoskemu plemiču. Bog vaju čuvaj!"
"Tudi vas," sem odvrnil.
In Froment je odšel za ostalimi.
Ura je odbila pet. Solnce je bilo vzšlo in ploščad na stolpu, kamor sem se bil vrnil, je bila svetla in mirna v nedolžnem jutranjem pokoju, da sem iz-prva kar začudeno gledal okoli sebe. Čutil sem se vzvišenega nad svet pod seboj, iz katerega se je dvigal do mene divji krik navdušenja, ki je pozdravljal Fromenta. Hrup je vstajal valoma, vzbuh na vzbuh, da so jate golobov prestrašeno uhajale v višave; nato se je polagoma oddaljil proti južnemu koncu mesta.
Misli, ki sem se jim vdajal v tej samoti, so postajale od minute do minute bolj zlovešče. Kaj, oh, kaj je bilo nastalo iz mile sloge, o kateri je toliko tednov sanjarila polovica naroda? Kje je bil zlati vek miru in bratstva, ki so tolikanj
premično mi gledaje v oči.'"Ce j^vorančili o njem? In odpra-bi nam predla slaba, vam men-'ya me;'a" In cloveske Pravlce!
da ni treba še posebej priporo-
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave.
Telefon: MAin 6016.
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1126 E. 61st St.
6122 St. Clair Ave.
HE 2730.
In vseh ostalih deset tisoč sreč, ki so jih hoteli ustvariti teo-retičarji in modrijani na osnovi svoj h naukov, ne meneč se za raznolikost človeških nrav! Namestu odgovora je lajalo vame z vse nasmejane pokrajine, ki me je obdajala, nepomir-ljivo klenkanje zvonov, ki so klicali na krvolitje. Iz globine ulic je vstajal hrup borbe in zmage. Po neki cesti, ki se je muhasta vila preko ravnine, so hitele v mesto majhne skupine ljudi, bliskajoč se od svetlega orožja; in kar je bilo še bolj resno znamenje — kake pol ure nato je zagrmela v oddaljenem zaipadnem predmestju nenadna salva, po kateri se je začelo gosto pokanje posameznih strelov. Zaslutil sem, da je smrt spet na delu,. . .
Izprva me ni bogvekaj vznemirilo. Ura je bila še zgodnja, na neposredno odločitev še ni bilo misliti; skoro neskrbno sem sanjaril na svojem vzvišenem mestu. Toda prepade-nost služinčadi, ki sem jo videl na spodnji strehi, se je po malem lotila tudi mene. Jel sem pazljive je vleči na uho ter kmalu opazil, da se boj približuje; vpitje in streli so se vrstili hitreje in so mi s čedalje večjo silo udarjali na uho. Strehe, ki so bile jedva nekaj sto korakov od mene, so jele pljuvati bele oblačke dima; dvakrat zaporedoma je treščila tam nekje rpočna salva, j da so vsa okna zažvenketala. Kmalu nato sem zagledal v ulici pod seboj gosto množico, ki je tekla proti hiši.
Okliknil sem posle ter jih vprašal, kaj to pomeni.
"Orožarno so naskočili, gospod," je odvrnil eden izmed J njih, zaslanjaje si oči z roko.
* t * RDEČA KOKARDA !
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE	f
H-+
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 27, 1942
"Hitite iz hiše," mi je šepnil tiho ter z naglim mahljajem zavrnil ivprašanja, s katerimi sem ga hotel obsuti: "evo, skozi tale vrata in skozi stranski izhod ob znožju onih stopnic. Pred cerkvijo sv. Genoveve najdete konje. Tukaj je vse izgubljeno!" S temi besedami mi je stisnil roko in me porinil proti izhodu.
"A gospodična Deniza!" sem vzkliknil. "Ni je v hiši!"
"Kako!" Osuplo me je pogledal in obraz se mu je zmračil. "Ali se vam meša? Mar hočete reči, da je odšla?"
"Ni je tu," sem ponovil. "Rekli so mi, da je šla z gospo de Saint-Alais v kapelico, a vrnili se še nista*"
"Kakči norišnica!" je vzrojil in strahovito zaklel. "Bog naj jo čuva!" je ponovil dvakrat zaporedoma.
Pomolčal je; nato je srečal
MAK«
every pay day
bond day
______j==Hg
moj pogled, ki je mora« poln groze, in udaril v bnpa | smeh.
"Nu, a končno, kaj( za je rekel razburjeno. "ZM J čimo vsi v isti vreči! V« se, kakor se spodobi plenum 5 Jaz za svojo osebo sem vse, kar sem mogel
Vzdignil je roko: hiša se stresla od mušketne salve; to je kriknil neko povelj* na in vrata so bila kamenjem, kakršno jo za tlakovanje cest; v mestilo za dnevno svetlobo bili prižgali svetiljke, kis0 j ale dolgi, surovo P°De,JV1 dvorani čudno turobno li<* (Dalje prihodnJ^L
bil
Predsednik republike Peru, Manuel Prado, ie svojem obisku v Zed. državah gost predsednika ^ v Beli hiši. Ob priliki obiska se je podal tudi v Mt-Va., kjer je položil venec m Washingtonov grob. ^^ \%
"Kdo jo je naskočil?" sem vprašal.
Toda mož je skomignil z ra-rameni in se še bolj radovedno zagledal v daljavo. Nekaj časa se ni zgodilo nič posebnega; zdajci pa, kakor da so se nenadoma odprla vrata, ki so dotlej zadrževala hrup, je izbruhnilo gromovito kričanje in ogromna množica se je razlila v ulico 'pod menoj, obdajaje skupino menihov s križem na sredi njeno vpitje ter jo spremljal z očmi proti kasarnam, odkoder se je sunkoma razlegalo streljanje. Sodil sem, da utegnejo biti ojačenja, ki so prišla Fromentu na pomoč. Ko sem nato po naključju pogledal na spodnjo streho, sem videl, da je polovica služinčadi izginil? in da smukajo po dotlej zapuščenih ulicah posamezne človeške postave. Trepet me je izpreletel. Žaloigra se je razpletala hitreje, nego sem mislil.
Poklical sem enega izmed služabnikov in vprašal, kje so dame.
Z bledim obrazom je dvignil oči proti meni:
"Ne vem, gospod," je rekel kratko in takoj odvrnil pogled.
"Ali so spodaj?"
Toda njegova pozornost je bila priklenjena drugam; namestu odgovora je samo nestrpno zmajal z glavo. Ker nisem hotel ostaviti svojega opa-zovališča, sem mu ukazal, naj stopi h gospe de Saint-Alais in ji sporoči moje poklone ter jo naprosi, da pride k meni. Prav za prav sem se čudil, da ni še sama storila tega, zakaj ženske se nerade ustavljajo izkuš-njavi, da bi videle, kaj se godi.
A mož je bil preveč zbegan, da bi se bil utegnil ukvarjati s kom drugim kakor s samim seboj — mislim, da je bil kak kuhar — in se ni ganil z mesta; le njegovi tovariši so-odgovar-jali namestu njega:
"Takoj, gospod, takoj."
Potrpljenje me je minilo; stekel sem k lestvici, splezal doli in stopil naravnost k njim.
"Lopovi!" sem zakričal. "Kje so dame, vas vprašam!"
Nekateri so se zdrznili in se okrenili k meni.
"Kaj pravite, gospod?"
"Kje so dame?" sem srdito ponovil.
"Oh, nisem vas takoj razumel," je posmehljivo odvrnil tisti, ki je stal najbliže mene. "Šle so molit v kapelico, gospod."
"V kapelico?"
"I kakopak: h kapucinom."
"Tedaj jih ni več tu?"
"Ne, gospod," je odvrnil, gledaje v stran. "Toda . . „ kaj se godi?" *
Zvabljen po hrupu se je oddaljil od mene. Šel sem za njim do naslona in sem se sklonil doli. Glavna ulica je bila polna množice, ki je v neredu drla proti nam, neprestano obračaj e glave in gledaje nazaj.
Služinčad je kmalu uganila, kaj to pomeni. Razkropila se je, kakor bi trenil. Z vzkliki: "Premagani smo!" so se spustili po strehi in jo udrli po stopnicah. Kako minuto sem. še ostal na preži; toda hudournik bežečih je venomer naraščal, njihov.tek je postajal če-' dalje hitrejši, čedalje bolj po-; gosto so se ozirali nazaj in če-; dalje bolj krčevito je sleherni > stiskal svoje orožje; bojni,' trušč, rjovenje, kričanje in po-j kanje se je približevalo: in ta-; ko je bil moj sklep kmalu stor-; jen. Ubral sem jo po stopni-( cah in odhitel v spodnje nad-| stropje, kjer je bila Denizina soba. Pritisnil sem na kljuko1 — in odskočil: soba je bila za-| klenjena! Z glasnim vzklikom i razočaranja sem stekel v prit-i ličje.
Veža je bila polna mrkogle- i dih in razburjenih oborožen-; cev; z vnanje strani so jo oble-; gali drugi, ki so se na vse krip- i 1 je trudili, da bi se prerili va-njo. Še malo bi bil počakal,!
pa bi bil našel stopnice polne ljudi in se ne bi bil mogel nikamor ganitj s strehe. V prvem trenutku me je gneča malone zmečkala ob zidu. Tedaj-ci pa sem opazil nedaleč od sebe enega izmed služabnikov in sem ga potegnil za rokav:
"Kje sta gospa in gospodična de Saint-Alais?" sem ga vprašal. "Ali sta se vrnili? Ali sta tu?"
"Ne vem," je dejal, umikaje mi oči.
"Ali sta nemara še v kapelici?"
"Ne vem, gospod," je nestrpno ponovil.
In ker je v tem menda zagledal tistega, ki ga je iskal, me je z brezobzirnostjo strahopetca pahnil od sgbe ter izginil med množico.
V hiši je bila taka zmešnjava, tak krik in vik, da nisem vedel, kaj naj storim. Ta je klical Fromenta, oni je zahteval, naj zapro vrata; tu so vpili, da je vse izgubljeno, ondi da je treba spraviti smodnik iz kleti. Dolgo se nisem mogel rešiti iz gneče, ki me je metala sem ter tja. Le kje so bile ženske? Kje so bile? Pamet mi je ugašala od te njegotovo-sti. Tisti, ki sem jih ustavljal, so se me srdito otresali in odgovarjali, da ne vedo. Ne Fromenta ne Saint-Alaisa ne drugih poveljnikov ni bilo videti med njimi.
Moje edino upanje je bila Fromentova vrnitev. Toda po minuti jalovega čakanja, ki se mi je zdela dolga kakor stoletje, sem izgubil vso potrpežljivost in sem si s silo utrl pot do vrat, ki so vodila v glavno krilo poslopja.
Tudi tu je vladal strašen nered: med tem, ko so nekateri valili sode s smodnikom iz kleti* so drugi že plenili po hiši. O ženskah ni bilo ne duha ne sluha. Kakor iz uma sem se vzpel po prvih stopnicah v drugo nadstropje ter planil izno-
va proti Denizini sobi . . , Vse zaman; vrata so bila še vedno zaklenjena in niti najmanjši glas mi ni odgovoril, ko sem jel klicati in razbijati po njih!
Pomislil sem, da je markiza nemara na strehi. Že sem se hotel vzpeti nanjo, a tedajci mi je prišlo na um, da bi utegnil najti na povratku stopnice za-basane; preklinjaje nespamet, ki me je bila gnala iz veže, sem se naglo obrnil in stekel v pritličje, kar so me nesle noge.
Prišel sem baš za časa. Ko sem stopil skozi ena vrata, se je prikazal med drugimi Froment s peščico svojih zvestih, izmed katerih so nekateri nosili zelen trak, barvo vojvode Artoiške-!ga. Njegova visoka postava je I presegala vse druge. Videl sem, da je ranjen; curek krvi mu je tekel po licu in njegove oči so se bleščale z brezumnim bleskom. Toda bil je miren kakor zmerom; njegova oblast do okolice je bila še vedno tolikšna, da se je hrup mahoma polegel. Gneča in zmešnjava sta prestali in kakor Di trenil, je bil sleherni na svojem mestu S konca ulice se je slišalo rjovenje sovražne množice; očivi-dno se je bil Froment umaknil pred to premočjo. Vendar pa je bilo videti, da odločnost že zmaguje nad strahom in da upanje -izpodriva obup.
S praga, kažoč z izstreljenim samokresom, ki ga je držal v roki, zdaj sem, zdaj tja, je s kratkimi besedami odredil, naj zadelajo vrata, ter razposlal svoje ljudi na postojanke. Množica, ki je dotlej na-potovala sama sebi, se je razkropila in Froment me je Zagledal. Mignil mi je, naj stopim bliže.
Ce je igral vlogo, tedaj mi bodi dovoljeno pripomniti, da jo je igral plemenito. Niti ob tej uri, ko sem že slutil, da je vse izgubljeno, ni izražal njegov obraz nikakega strahu in v njegovih besedah ni bilo sen-[čice kontedijantstva.
/
Filipinski predsednik Manuel Quezon je dospel s svojo družino v San Francisco, ko se mu je posrečilo še-pravočasno pobegniti iz Filipinov. Od leve na desno so: Maria Zeneida, Mrs. Aurora A, Quezon, Maria Aurora, Manuel, ml. in predsednik Quezon.
Sveža zaloga cigaret, ki so jo prejeli vojaki v od sovražnika obkoljeni trdnjavi Coiregidor, je povzročila veliko veselja med njimi. To je zadnja slika iz te trdnjave predno so jo zavzeli Japonci.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠK0-SL0 VENSKEGA BERILA
•'ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena d! O flfl m stane samo:
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA _
6113 St. Clair Ave.