Štajerski TEDNIK Aktualno Sveta Trojica z Kadrovski kolaps v občinski upravi COLOR CMYK stran 1 Črna kronika Podravje z Nevarni e-skiroji: v več kot polovici nesreč poškodbe glave  Stran 3 Ptuj, torek, 17. maja 2022 torek, 17. 5. 2022  Stran 24 Letnik LXXV z št. 37 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Podravje, Slovenija z Kadrov v zdravstvu bistveno več, a še vedno premalo Najmočnejša gospodarstva z manj zdravniki Po podatkih Zdravniške zbornice je v Sloveniji aktivnih 6.838 zdravnikov (avgust 2021). Toliko jih je zaposlenih v javni zdravstveni mreži in pri zasebnikih brez koncesij. Slovenija ima 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je manj od evropskega povprečja, ki je 3,9. „Po oceni Evropske komisije bi morali takoj zaposliti tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije,“ so navedli v Zdravniški zbornici Slovenije. Več na strani 3. Aktualno Sp. Podravje z Prakse in stroški občin s prevozi za starejše zelo različni  Stran 2 Politika Ormoško z Cene za ravnanje z odpadki bo slejkoprej treba dvigniti  Stran 5  Stran 4 Podravje Ptuj z Podražitev programov vrtca je praktično neizbežna torkova izdaja  Stran 9 Foto: ČG V središču z Ptuj z Prodali naj bi mladoletno hčer in si kupili avto V Spodnjem Velovleku krajani grozijo z zaporo ceste  Strani 6 in 7 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 13. maja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 2 www.tednik.si Podravje Sv. Tomaž z Občinsko zemljo komunali, ki je ponudila en sam evro več Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 17. maja 2022 Spodnje Podravje z Brezplačni občinski prevozi starejših za občine niso brezplačni Prakse in stroški občin so zelo različni Pet občin Spodnjega Podravja in ena bližnja slovenjegoriška starejšim občanom ponujajo brezplačne prevoze. Občine so kupile ali najele vozila in k sodelovanju povabile prostovoljce, ki prevoze izvajajo. Modeli organizacije brezplačnih prevozov se med občinami razlikujejo, tako po organizacijski kot finančni plati. Občini Središče ob Dravi in Ptuj sta bili v spodnjepodravski regiji prvi, ki sta leta 2019 za občane uvedli možnost brezplačnega prevoza. Središče: kombi za 28 tisočakov, opravili 140 prevozov V Središču ob Dravi za prevoze uporabljajo kombi Renault Trafic z osmimi sedeži, je povedal župan Jurij Borko. „Vozilo je staro dobro leto dni, stalo je 28.000 evrov, kupili smo ga z lastnimi sredstvi. Kombi koristimo za brezplačne prevoze starejših občanov, potrebe prevozov občine in društev. Naročilo za prevoz sprejme tajnica na občini Jankica Munda in pokliče enega izmed desetih prostovoljcev. Prevoz je možno naročiti vsak delovnik, sicer pa prevoze opravljamo tako ob delovnikih kot tudi ob koncu tedna.“ Mundova je pojasnila, da je za voznike prostovoljce izdelan mesečni seznam, vodijo evidence šoferjev in uporabnikov. Prvo leto (2019) so opravili 44 prevozov, naslednje leto 36 in lani 60. Ptujski Šoferko v lasti JS, doslej 451 prevozov V mestni občini (MO Ptuj) za brezplačne prevoze s Šoferkom skrbijo v Javnih službah (JS) Ptuj v sodelovanju z Združenjem šoferjev in avtomehanikov (ZŠAM) Ptuj. Za naročilo se pokliče JS Ptuj, ki potem organizirajo prevoz. „Prevoz Markovski Prostofer mesečno stane dobrih 600 evrov Projekt Prostofer, ki je organiziran v okviru zavoda Zlata mreža, so v občini Markovci začeli spomladi 2020. Pri Petrolu je občina najela električno vozilo Renault Zoe s pogonsko močjo 80 kW. „Pogodba o poslovnem najemu vozila je sklenjena za obdobje štirih let, do maja 2024, mesečni strošek najema znaša 389 evrov. Štiriletno pogodbo imamo sklenjeno tudi z zavodom Zlata mreža, mesečni strošek po pogodbi znaša 244 evrov,“ je navedla direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko. Prevozi s Prostoferjem za občino Markovci se naročajo v klicnem centru Zlate mreže, izvajajo jih prostovoljci iz domače občine. Na vprašanje, zakaj so se odločili za Prostofer in ne za organizacijo prevozov v okviru dejavnosti občinske uprave, kot je to urejeno v nekaterih drugih občinah, so pojasnili, da ko so se odločali za projekt, je bila to na trgu edina ponujena varianta, želeli pa so pomagati najobčutljivejši skupini občanov. Dodali so, da za prihodnje tudi sami razmišljajo o cenovno ugodnejši varianti. Od maja 2020 so v občini Markovci s Prostoferjem opravili 180 prevozov in 9.250 kilometrov. Prvo leto so stroški Prostoferja znašali 3.024 evrov, lani 8.467 in letos 2.500 evrov, skupaj v dveh letih nekaj manj kot 14.000 evrov. je treba naročiti najmanj tri dni prej. Na podlagi naročil uslužbenec JS Ptuj pripravi urnik voženj in ga posreduje prevozniku. Prevozi se opravljajo v času delovnika, večinoma v jutranjih in dopoldanskih urah. Občani lahko brezplačno koristijo prevoz za različne opravke, kot so obisk zdravnika ali trgovine na območju MO Ptuj,“ so pojasnili v JS. Brezplačne prevoze s Šoferkom so na Ptuju začeli izvajati septembra 2019. Kupili so električno vozilo Smart Forfour Electric Drive, vrednost nakupa je bila 25.500 evrov, zanj so pridobili subvencijo Ekosklada v višini 7.500 evrov. Ptujski Šoferko je doslej opravil 451 prevozov, med epidemijo jih zaradi omejitvenih ukrepov niso izvajali. Kidričevo: sedemsedežni „električar“ opravil okoli 60 prevozov Tudi Kidričani brezplačne prevoze omogočajo od leta 2020. Izvajajo jih s sedemsedežnim električnim vozilom Nissan, ki ima 40 kW Foto: ČG Štiri od šestih občin za prevoze uporabljajo električne avtomobile. baterijo. Za nakup vozila so odšteli 44.200 evrov, sofinancirali so ga s sredstvi LAS v znesku 25.000 evrov. Naročila prevozov sprejemajo v občinski upravi (po spletu, telefonu ali osebno), prevoze izvajajo prostovoljci, doslej so jih opravili okoli 60. Električno vozilo Nissan je v Kidričevem na voljo tudi za brezplačne testne vožnje, je pojasnil direktor občinske uprave Damjan Napast. evrov so pridobili subvencije iz Sklada za podnebne spremembe. „Naročilo prevoza sprejmemo v tajništvu občine, organiziramo prostovoljce, pripravimo avtomobil in predamo vse potrebno za prevoz. Prostovoljce smo iskali s pomočjo javne objave in naših društev upokojencev. Prevoze ponujamo od marca letos, opravili smo jih šest, kar nekaj pa jih je še naročenih,“ je dodala Fakinova. Majšperk: od marca šest prevozov Cerkvenjak: Prostofer za 1.500 evrov za leto dni V občinah Majšperk in Cerkvenjak so brezplačne prevoze vzpostavili letos spomladi. Majšperčani so kupili električno vozilo Renault Zoe s petimi sedeži. Strošek nakupa vozila je po besedah županje Darinke Fakin znašal dobrih 26.000 evrov; 11.800 je bil strošek proračuna občine, 15.000 Občina Cerkvenjak se je vključila v projekt Prostofer, ki ga izvaja zavod Zlata mreža. Za prevoze uporabljajo starejši občinski avtomobil Ford Focus C-max s petimi sedeži. Župan Marjan Žmavc je povedal, da so pogodbo s Prostoferjem v vrednosti 1.464 evrov sklenili za ob- dobje enega leta. „Za zavod Zlata mreža oz. projekt Prostofer smo se odločili, ker je bil trenutno cenovno ugoden in nudi ustrezno logistično ter drugo podporo. Koordinacija oz. potrditev prevozov starejših poteka tudi preko tajništva naše občine. Prevoze bodo opravljali vozniki prostovoljci iz Društva upokojencev, za katere je zavod Zlata mreža pripravil izobraževanje. Če bo potreba po prevozih večja, se bomo prijavili na razpis LAS Ovtar Slovenske gorice, da nabavimo električno vozilo. Takrat se bomo tudi odločali o tem, ali sami prevzamemo koordinacijo prevozov,“ je razložil Žmavc. Občina Cerkvenjak prevoze omogoča od 21. marca, do začetka maja niso opravili še nobenega. Glede na sprostitev ukrepov, povezanih s kovidom, bo po oceni župana zanimanja za brezplačne prevoze v prihodnje le nekaj več. Mojca Zemljarič Ptuj z Težo tovornjakov bi lahko ugotovili le s tehtanjem V Spodnjem Velovleku krajani grozijo z zaporo ceste Čeprav je v delu Spodnjega Velovleka postavljen prometni znak, ki prepoveduje vožnjo vozil z osnim pritiskom nad dvema tonama, krajani trdijo, da se po tem odseku vozijo tovornjaki, ki težo presegajo tudi za desetkrat. Od občine zahtevajo, da ukrepa in kršitelje s pomočjo redarske službe tudi kaznuje, saj uničujejo javno infrastrukturo. Sicer grozijo z zaporo ceste v času spravila pridelka. »Vaščani naselja Sp. Velovlek občino Ptuj prosimo, da reši problem ceste v naselju Sp. Velovlek, od hišne številke 4 do 17. To je cesta, ki vodi proti pesniški dolini. Včasih je imel tam zemljo Kmetijski kombinat, zdaj jo ima Perutnina Ptuj. Ko gredo na njive s traktorji, s prikolicami ter drugimi priključki, vozijo pridelke, prav tako vozijo s tovornjaki, ki prazni tehtajo po kar nekaj ton, ko naložijo pridelke, pa vse skupaj presega tudi 20 ton. Na križišču je prometni znak za osni pritisk dve toni, torej kršijo cestnoprometne predpise. Cesta tukaj je zelo ozka, po njej hodijo otroci na šolski avtobus. Ko so delali kanalizacijo, ni bilo denarja, da bi naredili pločnik, Zakaj sočasno z gradnjo kanalizacije niso urejali še razsvetljave? Krajani Spodnjega Velovleka so razočarani tudi zato, ker sočasno z urejanjem kanalizacije niso uredili ali vsaj pripravili kablov za javno razsvetljavo. Tega, pravijo, ne razumejo, saj da v bližnjem Kicarju te zadeve urejajo sočasno: »Očitno so v ptujski občini dvojna merila.« Na občini odgovarjajo, da razsvetljava ni bila predvidena v sklopu projekta gradnje kanalizacije in da bo njena trasa potekala izven ceste, zato se lahko izvaja kot ločen projekt. vsaj meter širok. Sedaj je cesta na novo urejena. Kdo jo bo potem, ko bo uničena, spravil v prvotno stanje,« se sprašujejo v svojem dopisu krajani omenjenega naselja v občini Ptuj. Spominjajo se, da je bil prav za namene vožnje kmetijskih delovnih strojev ter tovornjakov večje nosilnosti včasih v uporabi most izven vasi, ki pa se je porušil: »Da bi zgradili novega, ni interesa. Upamo, da bo občina našla rešitev z lastniki zemljišč. Če do tega ne bo prišlo, bomo prisiljeni cesto zapreti z blokado, ko bodo začeli z njiv odvažati pridelek.« Kako bo občina ukrepala, predvsem v času spravila pridelkov? Vprašanja, povezana s to problematiko, je občinski upravi podala tudi svetnica Marta Tušek. Foto: ČG Prometni znak je jasen. Na Ptuju sicer tehtnice, s katero bi sploh lahko preverili težo tovornjakov, nimajo, jo pa po potrebi najemajo. Iz občine so odgovorili, da so seznanjeni s težavami krajanov, prav zato naj bi bil postavljen prometni znak, ki prepoveduje promet za vozila z osno obremenitvijo, večjo od dveh ton. A to očitno ni ustrezna oziroma zadostna rešitev. Robert Brkič, vodja medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja, je zagotovil, da bodo predvsem v času spravila pridelkov z njiv redarji občasno prisotni na tem območju: »Če bomo ocenili, da gre za hujše nespoštovanje prometne signalizacije, bomo preko podizvajalca naročili tehtnico, saj moramo pred uvedbo postopka o prekršku vsako os vozila natančno stehtati. Globe zaradi prekoračitve najvišje dovoljene osne obremenitve so visoke in znašajo za voznika, ki bi prekoračil osno obremenitev za 30 % (600 kg) 900 evrov, za pravno osebo 3.000 evrov in za odgovorno osebo 500 evrov.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 17. maja 2022 3 Podravje, Slovenija z Kadrov v zdravstvu bistveno več, a bojda še vedno premalo Najmočnejša gospodarstva s skromnejšo armado zdravnikov Po podatkih Zdravniške zbornice je v Sloveniji aktivnih 6.838 zdravnikov (avgust 2021). Toliko jih je zaposlenih v javni zdravstveni mreži in pri zasebnikih brez koncesij. Skupaj imamo v državi sicer nekaj manj kot 8.800 zdravnikov, a jih okoli 500 dela drugje, na primer v tujini, podjetjih, na fakultetah, inštitutih, državni upravi … Nekaj čez 1.400 je zdravnikov upokojencev. Slovenija ima 3,3 zdravnika na tisoč prebivalcev, kar je manj od evropskega povprečja, ki je 3,9. „Po oceni Evropske komisije bi morali takoj zaposliti tisoč zdravnikov, da bi dosegli povprečje Evropske unije,“ so navedli v stanovskem združenju, Zdravniški zbornici Slovenije. Glede na podatke, ki jih zbirajo in objavljajo OECD, Eurostat in Data Worldbank, Slovenija ni na vrhu, pa tudi ne na repu po kazalcu razpoložljivosti oziroma dostopnosti zdravnikov. Svetovno povprečje je bilo v letih 2000 in 2010 1,5 zdravnika na tisoč prebivalcev, do 2017 (zadnji razpoložljivi podatek) je zraslo na 1,8. Najslabšo statistiko beležijo v državah tretjega sveta, najnižji količniki so v afriških državah, delih Azije ter Srednje in Južne Amerike. Za ilustracijo navedimo, da imajo v teh državah od enega do šest zdravnikov na 10.000 prebivalcev. To je tako, kot če bi za 85.000 ljudi, ki bivajo v 19 občinah Spodnjega Podrav- Rast števila zaposlenih v zdravstvu Profil Zdravniki Zobozdravniki Farmacevti Medicinske sestre Zdravstveni tehniki 2010 4.979 1.259 1.102 4.336 12.435 2019 6.812 1.514 1.516 7.996 13.468 Vir: NIJZ ja, skrbelo od osem do največ 50 zdravnikov – za celotno regijo, za vse paciente. Po podatkih NIJZ ima podravska regija drugi najvišji količnik dostopnosti zdravnikov v državi (3,7), kar pomeni 370 zdravnikov na 100.000 prebivalcev ali 314 za 85.000 prebivalcev ptujsko-ormoškega ob- Koliko zdravnikov je hipotetično na voljo eni občini Za območje velikosti občin, kot so Markovci, Gorišnica, Hajdina ali Majšperk z okoli 4.000 prebivalci, v Sloveniji skrbi 13 zdravnikov (na posamezno občino!). Za občine velikosti Žetal, Zavrča, Sv. Andraža ali Trnovske vasi so štirje zdravniki, Destrnika z 2.600 prebivalci in podobnih občin 8,6 zdravnika, Kidričevega s 6.600 prebivalci skoraj 22 zdravnikov, Ormoža z 12.000 občani 40 in Ptuja s 23.500 prebivalci 77 zdravnikov. Da ne bi prišlo do napačnega razumevanja, je pomembno pojasniti, da ne gre za število družinskih zdravnikov ali zdravnikov splošne prakse, ki bi pripadali posamezni občini. Gre za izračun, koliko od vseh zdravnikov v Sloveniji hipotetično skrbi za prebivalce ene občine. Če bi veljal afriški standard, bi imeli enega zdravnika na 10.000 prebivalcev ali 8,5 za celotno spodnjepodravsko regijo. močja. Najvišji indeks v državi ima razumljivo osrednjeslovenska regija (4,6), to pa zaradi koncentracije največjih zdravstvenih ustanov v prestolnici. Tudi v podravski regiji je količnik višji od državnega povprečja – zaradi mariborskega UKC in drugih tam delujočih specialističnih zdravstvenih ustanov. Najmočnejša gospodarstva, zdravnikov pa niti ne toliko … V podatkovnih bazah OECD in Eurostat smo pregledali, kako dostopno je zdravstvo v desetih gospodarsko najmočnejših državah na svetu in ugotovili, da z zdravniki sploh niso tako radodarne. V Združenih državah je na tisoč prebivalcev na voljo 2,6 zdravnika, na Kitajskem 2, Japonskem 2,5, v Braziliji 2,3, Združenem kraljestvu 2,8, Franciji 3,2, Rusiji 4,4, Nemčiji 4,3, Franciji 3,2, v Indiji pa niti en (0,9). Po podatkih data.worldbank.org najvišji količnik (8,4) dosega Kuba, zelo visoko je tudi kneževina Monako (7,5). Foto: arhiv M24 Leta 2010 je bilo po podatkih NIJZ v Sloveniji v zdravstvu zaposlenih 5.000 zdravnikov, leta 2019 pa 6.800 (37 odstotkov več). Povprečje držav Evropske unije je 390 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, v Sloveniji jih je 330. Da bi dosegli evropsko povprečje, bi jih bilo treba zaposliti dodatnih tisoč. Pokritost z zdravniki po slovenskih regijah Močna okrepitev kadrov v zdravstvu Po podatkih NIJZ se je število vseh zdravnikov v zdravstvu v Sloveniji v minulem desetletju povečalo za 37 odstotkov, zobozdrav- Število zdravnikov na 1.000 prebivalcev Povprečje EU Slovenija Avstrija Italija Madžarska Hrvaška Bolgarija Češka Nemčija Grčija Norveška Turčija Švica Poljska 3,9 3,3 5,3 4 3,5 3,5 4,2 4 4,4 6,1 5 1,9 4,3 2,4 Vir: Eurostat, OECD Regija Osrednjeslovenska Podravska Obalno-kraška Koroška Goriška in Savinjska Pomurska in Gorenjska JV Slovenija Posavska in Zasavska Primorsko-notranjska Število zdravnikov na 1.000 prebivalcev 4,6 3,7 3,3 3,2 2,8 2,6 2,4 1,9 1,3 Vir: SURS nikov za 20, farmacevtov 38, medicinskih sester za 84 in zdravstvenih tehnikov za osem odstotkov. Število javnih zdravstvenih domov, bolnišnic in lekarn se v zadnjih desetih letih medtem ni spreminjalo. Število diplomantov medicine raste od leta 2012, izrazito se je povečalo z možnostjo študija na novi mariborski medicinski fakulteti. Število diplomantov dentalne medicine je v zadnjih 20 letih približno enako. Sosednje države z več zdravniki Čeprav je število zdravnikov in drugih zaposlenih v zdravstvu v minulem desetletju naraščalo, pa Slovenija po koeficientu zaposlenosti zdravnikov v javni zdravstveni mreži še vedno zaostaja za povprečjem EU, pa tudi za sosednjimi državami. V Sloveniji imamo 330 zdravnikov na 100.000 prebivalcev, Hrvaška in Madžarska jih imata 350, Italija 400, Avstrija pa celo 530. Mojca Zemljarič Sveta Trojica z Kadrovski kolaps v občinski upravi Dobiti delavca – misija nemogoče V Občini Sveta Trojica te dni iščejo dva delavca: finančnika in svetovalca za komunalo, a za zdaj ne kaže najbolje. Sistem organizacije dela se v majhnem kolektivu zamaje že, ko gre eden od zaposlenih na dopust ali bolniško, že kar poruši pa, kadar manjkata dva, kaj šele, če delovno mesto sploh ni zasedeno. V trojiški občinski upravi je v zadnjem času kadrovsko precej turbulentno, saj so kar nekaj delavcev zamenjali novi. A s tem se menjava na delovnih mestih še ni končala. Potem ko je David Klobasa postal župan, je razrešil »starega« direktorja občinske uprave Srečka Aleksandra Padovnika in na Občino, razumljivo, pripeljal svojega človeka – direktorica je takrat postala Darja Slivnjak. Čez čas je odšla pravnica Valerija Trojner, letos februarja tudi dolgoletni strokovni sodelavec za komunalo Jože Žel, ki zdaj dela na lenarški upravni enoti. Konec lanskega leta je dala odpoved računovodkinja Metka Muhič, nadomestila jo je Rosvita Robar, ki pa zdaj prav tako že odhaja. Občine si med seboj kradejo Kaj se dogaja v trojiški občinski upravi? Nasprotniki župana so prepričani, da so posledica kadrovskega cunamija slabi odnosi v kolektivu, tako Klobasi kot Slivnjakovi očitajo šikaniranje, mobing in grožnje, ki naj bi jih bili deležni zaposleni. »Več kot očitno se je že začela predvolilna kampanja, ki se bo do jeseni gotovo samo še stopnjevala. Metanj polen pod noge sem se že skoraj navadil, zato se sprašujem, ali je ta natolcevanja sploh smiselno komentirati,« pravi župan. »Drži, da imamo težave s kadri. Podobno se dogaja na marsikateri drugi občini, ljudi pa tudi sicer manjka. Imamo tudi nekaj smole: komaj smo dobili novo računovodkinjo, že se ji je ponudila priložnost za enako delovno mesto v Račah, kjer je doma, in seveda je ponudbo sprejela, saj se ji v službo ne bo treba voziti. Svetovalca za komunalo smo čakali tri mesece, ga dobili oziroma ga pravzaprav odvzeli mariborski občinski upravi, ko je takoj dobil boljšo službo v gospodarstvu in smo ga izgubili. Tudi sicer vidim, da si občine zadnje čase med seboj 'krademo' delavce. Zlasti inženirje je nemogoče dobiti, saj jih celo podjetja, ki jim lahko dajo boljšo plačo, ne najdejo.« Odnosi so dobri, le dela je preveč Po zatrjevanju Klobase je vzdušje v kolektivu dobro, med seboj se lepo razumejo, zato namigovanja o slabih odnosih in šikaniranju odločno zavrača ter predlaga, da o tem vprašamo zaposlene, ki pa se javno ne želijo izpostaviti ... Župan upa, da bodo na razpisih dobili ustrezni manjkajoči kader, službo finančniku ter svetovalcu Foto: SD in Profimedia/M24 Trojiška občinska uprava je kadrovsko zdesetkana: nasprotniki župana menjave zaposlenih pripisujejo slabim odnosom v kolektivu, kar David Klobasa odločno zanika. za gospodarske javne službe, infrastrukturo, zaščito in reševanje ponuja celo preko svojega Facebook profila. »V tem mandatu smo v občinski upravi sistemizirali delovna mesta, tako da so plače nekoliko višje. Je pa res, da hkrati vodimo cel kup projektov in da je torej dela kljub pomanjkanju kadrov ogromno, zato so preobremenjeni. Poleg tega iščemo fleksibilne multipraktične ljudi, ki lahko pokrivajo več področij. Marsikdo, ki pride iz večje občine, pričakuje, da si bo lahko pri nas odpočil, a ni tako, saj z zelo malo ljudmi realiziramo res veliko projektov.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 17. maja 2022 Zavrč z Število otrok v vrtcu se povečuje Sveti Tomaž z Znano je, kdo bo gradil večstanovanjski objekt Jeseni odpirajo polovični oddelek vrtca Občinsko zemljo komunali, ki je zanjo ponudila en sam evro več Demografska slika v občini Zavrč, kjer trenutno živi 1.460 prebivalcev, se iz leta v leto izboljšuje. Selitveni prirast je pozitiven, kar pomeni, da se je v te kraje več prebivalcev priselilo kot odselilo. Posledica tega je rast števila otrok v vrtcu. Pred šestimi leti je vrtec obiskovalo 25 otrok, letos pa 39, torej za 56 odstotkov več. Tudi vpis za novo šolsko leto je zadovoljiv, saj se bodo septembra na novo vpisali trije malčki. Bodo pa morali zaradi povečanega vpisa zagotoviti dodatne prostore za polovični oddelek. Foto: arhiv ŠT Prostori vrtca v Zavrču so urejeni v okviru šolske stavbe. Kot je pojasnila Suzana Petek, ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč, so prostori vrtca urejeni v okviru šolske stavbe v Zavrču. Do sedaj sta glede na število vpisanih otrok zadostovali dve igralnici, jeseni pa ne bo več tako. Ker želijo vpisati vse otroke, ki si to želijo, so odprli dodatni polovični oddelek. Šola je dovolj velika, zato so zanj brez težav zagotovili prostor, ki ga že preurejajo v igralnico (nabava opreme). »Septembra imamo predvidene tri nove vpise, januarja drugo leto enega in februarja še dva. V novem šolskem letu imamo tako predvidenih šest novih vpisov. V primeru oblikovanja dveh oddelkov in pol bo dovolj prostora za vse otroke, na voljo bo tudi še nekaj prostih mest,« je povedala Petkova in dodala, da so za potrebe novega polovičnega oddelka zaposlili vzgojiteljico. Če se bo v prihodnjih letih število vpisov povečevalo, nameravajo še katerega izmed šolskih prostorov preurediti za potrebe vrtca. Število otrok v Vrtcu Zavrč: Šolsko leto 2016/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/22 Število otrok 25 29 27 31 30 39 Vir: OŠ Cirkulane-Zavrč Število otrok v Vrtcu Cirkulane: Šolsko leto 206/2017 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/22 Število otrok 73 78 74 68 67 78 Vir: OŠ Cirkulane-Zavrč Za kombinirane oddelke 2.330 evrov na mesec Več otrok v vrtcu pa posledično pomeni tudi nekoliko višje stroške za ustanovitelja, občino Zavrč. Slednja sicer podpira vse aktivnosti šole, predvsem pa so veseli vsakega dodatnega otroka v vrtcu. To namreč v prihodnje pomeni, da bi se v osnovni šoli zmanjšalo število kombiniranih oddelkov; trenutno so štirje (1./2., 3./4. 5./6. 8./9., 7. razred je samostojni oddelek). Občina za njihovo izvajanje mesečno prispeva 2.330 evrov. V letošnjem šolskem letu je v završko osnovno šolo vpisanih 84 učencev, lani 97. Število devetošolcev, ki so lani šolo zapustili, je bilo veliko večje kot prvošolčkov. Lokacijo v Cirkulanah v letošnjem šolskem letu obiskuje skoraj dvakrat več učencev kot v Zavrču, in sicer 166. Z vpisom za šolsko leto 22/23 so na obeh lokacijah zadovoljni. V Zavrču bo prvič v šolske klopi sedlo osem otrok (letos pet), v Cirkulanah pa 20 (letos 15). »Zmeraj si želimo še večji vpis, vendar na to vpliva tudi demografska slika nekega kraja. Če se veliko prebivalcev izseli in manj priseli, pomeni to posledično tudi manj otrok in manjši vpis. Vendar pa zadnja leta vseeno opažamo, da se mladi priseljujejo nazaj, si v svojem rojstnem kraju ustvarjajo družine in cenijo prednosti podeželja,« je še dodala Petkova. V Vrtec Cirkulane se bo v naslednjem šolskem letu predvidoma na novo vpisalo 10 otrok. Estera Korošec Na občinskem zemljišču v središču občine Sveti Tomaž naj bi večstanovanjski objekt zgradilo Komunalno podjetje Ormož. Slednje je podalo zgolj za evro (!) višjo ponudbo od ptujskega podjetja Coolgrading. Občina je iskala kupca občinskega zemljišča, ki bi na njem zgradilo večstanovanjski objekt. Na javni poziv sta prispeli dve ponudbi. Tako ormoška komunala kot ptujsko podjetje Coolgrading sta izpolnjevala razpisne pogoje, zato je pretehtalo merilo najugodnejše ponudbe. Zanimivo – odločilen je bil en sam evro! Ormoška komunala je namreč za nakup parcele ponudila 15.001 evro, podjetja Coolgrading pa 15.000 evrov. Občina je sicer iztržila okoli 650 evrov več od najnižje določenega zneska (vsaj 14.350 evrov). Izbrano podjetje se bo z nakupom obvezalo, da bo zgradilo poslovno-stanovanjski objekt v skladu z že izdelano idejno zasnovo in uredilo okolico objekta. Načrt predvideva gradnjo objekta z osmimi stanovanji in 70 m2 velikim poslovnim prostorom. Predvidena stanovanja so po zasnovi primerna predvsem za mlade družine. Gradnjo morajo začeti najkasneje v roku treh let od nakupa nepremičnine ter jo dokončati oz. zanjo pridobiti uporabno dovoljenje najkasneje do konca leta 2026. Če gradnje ne bodo začeli v predvidenem roku, bo pogodba za prodajo zemljišča razveljavljena. V tem primeru bo kupec moral nepremičnino vrniti v last občini, ta pa bo kupcu povrnila 90 % kupnine. Ostalih 10 odstotkov, 1.500 evrov, kot pogodbeno kazen zadrži občina. Bo Komunala v zastavljenem roku zgradila objekt? Direktorica Komunale Ormož Pavla Majcen je dejala, da v tem trenutku še ni prejela sklepa o izbiri, zato ne more komentirati. Ko bodo imeli uradno informacijo, pa bodo – tako pojasnjuje Majcnova – preučili idejno zasnovo, nato pa sprejeli odločitev, kako bodo nadaljevali z omenjeno investicijo glede na trenutne razmere ob vseh podražitvah. Foto: MH Na tej parceli je predvidena gradnja večstanovanjskega objekta z osmimi stanovanji in enim poslovnim prostorom. Občina samo za najemnino doslej ob 50.000 evrov Občina se sicer še ni zavezala, da bi v primeru izgradnje objekta odkupila katerega od prostorov – stanovanje ali poslovni del. Toda župan Mirko Cvetko ne skriva, da želijo v stavbi zagotoviti prostore za občinsko upravo, ki vse od ustanovitve občine deluje v tamkajšnji župniji. Za te prostore plačujejo okoli 5.000 evrov najemnine na letni ravni, pri tem pa se soočajo s prostorsko utesnjenostjo. Doslej je tako samo za najemnino šlo okoli 50.000 evrov proračunskega denarja, brez stroškov vlaganja. Najemnino so začeli plačevati eta 2012, stavba je bila namreč v desetletnem brezplačnem najemu, saj se je upošteval strošek vlaganj v obnovo objekta. Monika Horvat Starše z Stara šola v Marjeti tik pred rušitvijo Učence so že preselili na druge lokacije Stavba podružnične šole v Marjeti na Dravskem polju (občina Starše) je popolnoma izpraznjena, 55 učencev od prvega do četrtega razreda pa ima pouk na več različnih lokacijah. Gradnja nove šole poteka nemoteno in celo nekoliko prehiteva terminski plan. Vrednost naložbe je nekaj manj kot pet milijonov evrov, od tega je občini uspelo zagotoviti okoli 3,7 milijona evrov (2,7 milijona evrov kredita in en milijon evrov iz proračuna). Uspešno so pridobili tudi sredstva šolskega ministrstva v višini 1,2 milijona evrov. Kot je znano, se je občina že pred časom odločila za rušitev stare šole v Marjeti na Dravskem polju, le nekaj deset metrov stran pa gradijo nov objekt. Stavba, kjer je do aprila letos še potekal pouk, je tik pred rušitvijo. Učenci pa so po prvomajskih počitnicah že začeli pouk na drugih lokacijah. Kot je pojasnil Franc Kekec, ravnatelj OŠ Starše, je bila selitev predvidena, zato so se nanjo ustrezno pripravili. Najstarejša skupina vrtca in učenci prvega razreda so se preselili v prostore Dnevnega centra aktivnosti Marjeta v neposredni bližini stare šole. Drugošolci imajo pouk v vrtcu Pikapolonica v Staršah, kjer so za to preuredili zbornico. Tretji in četrti razred pa bosta do konca šolskega leta domovala v prostorih župnišča v Staršah. »Veseli nas, da se nam je z župnikom takoj uspelo dogovoriti, naši učenci so v župnišču več kot dobrodošli,« je povedal Kekec in dodal, da Foto: EK Staro šolo v Marjeti na Dravskem polju bodo v kratkem porušili. je notranja oprema za novo šolo že izbrana. Če ne bo nepotrebnih zapletov, bo tehnični prevzem v sredini avgusta, s prvim septembrom pa naj bi se učenci selili v prostore nove šole. Po besedah ravnatelja Stanislava Greifonerja naložba za zdaj ostaja v okviru pogodbene vrednosti. Z izvajalcem del, podjetjem GIC Gradnje iz Rogaške Slatine, so podpisali pogodbo na ključ, kar jim daje nekoliko večje zagotovilo, da se finančna konstrukcija, kljub podražitvam, ne bi smela bistveno spreminjati. Pred kratkim so se sicer pojavila neka dodatna manjša dela, katerih upravičenost še preučujejo. »V tem trenutku črpamo tako kredit kot sredstvav višini 1,2 milijona evrov, ki nam jih je uspelo pridobiti od šolskega ministrstva. Slednje je odobrilo tudi naši prošnji, da lahko že letos ves ta denar porabimo.« Takoj po zaključku investicije bodo poskušali pridobiti še sredstva EKO sklada v višini 500.000 evrov. Estera Korošec Staro notranjo opremo so donirali pobrateni občini Župan je med drugim poudaril, da so vso notranjo opremo, ki je bila še dokaj dobro ohranjena, podarili pobrateni občini Doboj Istok na Hrvaškem. To odločitev so pozdravili tako občinski svetniki in svetnice kot številni občani. Tamkajšnja osnovna šola je namreč v zelo slabem stanju, oprema je še iz časov stare Jugoslavije, telovadnica ni ogrevana, sanitarije so zunaj, na marsikaterem oknu pa ima namesto stekla nameščen karton. Pobudnica akcije je bila Andreja Urbanija, pri selitvi pa so pomagali tudi delavci šole. Foto: Marjan Malek Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Politika torek z 17. maja 2022 stran 5 5 Juršinci z Vroče na političnem parketu Občinska seja, da se je iskrilo Majska seja sveta občine Juršinci je bila zelo razgibana, dinamična, na trenutke dramatična. Največ debate je bilo okoli dela cestarjev, o čemer smo že poročali. Sicer pa so med drugim govorili tudi o (ne)dostopnosti zdravnice v lokalni zdravstveni ordinaciji, ki sodi pod okrilje Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj. Na kritike svetni- kov, ki so izpovedali svoje izkušnje ali izkušnje občanov, je odgovarjala direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan. Pripombe so bile predvsem na račun neodzivnosti po telefonu, Foto: MZ O županovih 44 tisočakih na Facebooku Pozornost je vzbudila reakcija župana Alojza Kaučiča pri predstavitvi zaključnega računa občine za lansko leto. Računovodkinja Ida Berlak je brala zaključni račun, predstavljala prihodke in odhodke. Ko je prišla do postavke „župan“, je dejala: „Župan 44.“ Kaučič se je zdrznil in vprašal: „Kaj župan 44?! Prosim, to razdelajte, da se bo vedelo, kaj vse je v postavki, ne pa da na Facebooku pišejo, da je županova plača 44.000 evrov. To ne drži, mesečno nadomestilo, ki ga prejmem, je tisoč evrov, drugače pa sem upokojen.“ Računovodkinja je nato postavko podrobneje pojasnila. Povedala je, da je občina za nepoklicno opravljanje funkcije župana namenila 20.700 evrov. Dobrih 10.000 evrov je znašalo plačilo podžupanu, darila ob zlatih porokah 550 evrov, stroški reprezentance 3.900 in materialni stroški funkcionarjev 3.600 evrov. pa tudi da ambulanta ne dela po predvidenem delovnem času oziroma da zdravnice večkrat ni. Petek Uhanova je pojasnila, da bi na telefon v vsakem primeru morali nekoga dobiti, če ne v ambulanti, pa v ZD Ptuj. Da je ambulanta kdaj zaprta, pa je to zaradi dela na Hajdini. Juršinska in hajdinska zdravnica se namreč nadomeščata, ko sta odsotni z dela, na primer zaradi dopusta, bolniške odsotnosti … Direktorica ZD Ptuj je strogo zagovarjala, da vse teče, kot mora, a svetniki so bili drugačnega mnenja, glasni in vztrajni s pripombami, predvsem na račun neodzivnosti. „Dva dni ni nihče dvignil telefona,“ je bilo slišati med drugim, pa tudi o (ne)prijaznosti zdravstvenega kadra je padlo nekaj besed. Vrsta vprašanj za predstavnika Komunale Naslednja, ki sta bila tarča besednih puščic, sta bila predstavnika Komunalnega podjetja (KP Ptuj) Rado Vek in Damijan Majcen. Dejansko sta prišla predstavit poročili o oskrbi s pitno vodo in ravnanju s komunalnimi odpadki za lansko leto, a o tem sploh niso kaj dosti govorili. Rado Vek je v uvodu povedal, da stroški na dejavnostih zaradi podražitve energentov rastejo. Še preden mu je uspelo karkoli drugega pojasniti, so se vsula vprašanja o smeteh. Svetniški zbor je zanimalo, zakaj Komunala ni poskrbela Foto: MZ Na 23. redni seji, ki se je zavlekla skoraj do 22. ure, so obravnavali 22 točk dnevnega reda. Pri marsikateri točki je „frčalo perje“. za odvoz odpadkov pri vikendaših. Vek je pojasnil, da so res obljubili, da bodo to uredili, a da je sodelavec, ki je vodil dejavnost ravnanja z odpadki, odšel iz podjetja in se je vse skupaj upočasnilo. Prav tako svetniki niso točno vedeli, kako je z odvozom stekla: ali že velja pobiranje od vrat do vrat. Vek je odgovoril pritrdilno, občani naj steklo na predvideni dan odvoza nastavijo pri cesti, lahko v kakšnem zabojčku, gajbici ali škatli, podobno kot je to vpeljano na Ptuju. Dodal je, da je Komunala o pobiranju stekla na domu svoje uporabnike obveščala na položnicah. Za oddajo svinjske kože v Gajkah do 30 evrov Tretje vprašanje so bili klavnični odpadki – kje jih lahko Juršinčani odlagajo. V razpravi je bilo slišati, da je to možno v zbirnem centru Gajke, vendar se oddaja plača; glede na izkušnje tistih, ki so se s tem že srečali, se za svinjsko kožo plača med 20 in 30 evrov. Svetniki so potem ugibali, ali to plačujejo vsi ali nekateri. Župan Kaučič je dejal, da je oddaja klavničnih odpadkov brezplačna za tiste občane, kjer te stroške pokrivajo občine, drugi pa plačujejo sami. Katere občine to plačujejo, v razpravi ni bilo pojasnjeno. Župan je samo še dodal, da se s celjskim podjetjem Simbio dogovarjajo za prevzem, obdelavo in odlaganje odpadkov. S tem je bila debata končana, čeprav poročili o oskrbi s pitno vodo in ravnanju z odpadki sploh nista bili predstavljeni, saj predstavnika KP Ptuj na to temo nista prišla do besede. Čeprav je bilo na seji o različnih področjih izrečenih nemalo pripomb, so svetniki večkrat poudarili, da samo želijo dobro v korist občine in občanov, da so zadeve jasne in pregledne. Mojca Zemljarič Ormoško z Cene za ravnanje z odpadki bo slejkoprej treba dvigniti Obdelava in odlaganje prinesla več kot 60.000 evrov izgube Na Ormoškem gospodarsko javno službo (GJS) ravnanja z odpadki izvaja Komunalno podjetje Ormož, ki skrbi za zbiranje, ter Cero Puconci (CEROP), ki je zadolženo za obdelavo in odlaganje. Prav obdelava in odlaganje pa sta lani prinesla izgubo v višini okoli 61.000 evrov. Vsi trije občinski sveti (občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž) so se na zadnjih sejah med drugim seznanili s poslovnim rezultatom izvajanja službe ravnanja z odpadki. Medtem ko je na področju zbiranja v bilancah Komunale Ormož prinesla dobiček v višini okoli 1.600 evrov, pa je pri drugih dveh storitvah (obdelavi in odlaganju odpadkov) prinesla kar dobrih 61.000 evrov izgube, od tega največ, 53.400 evrov minusa pri sami obdelavi. Zakaj je prišlo do takšnega negativnega rezultata in kako se bo ta poznal pri novih cenah oz. na položnicah, smo povprašali direktorico podjetja CEROP Simono Biro. Odgovorila je, da je to v prvi vrsti posledica višjih stroškov dela zaradi dviga minimalne plače. K temu pa je prispevalo tudi viša- Foto: MH Višjim cenam energentov in ostalih stroškov bodo v prihodnje verjetno sledili tudi višji zneski na položnicah. nje ostalih stroškov, kot so stroški vzdrževanja in materialov (nadomestnih delov), energentov, svoje pa je dodala še epidemija. Minus bodo pokrili uporabniki Negativni rezultati, nastali pri izvajanju omenjenih služb, se bodo (seveda) poračunali pri oblikovanju novih cen za prihodnje leto. A kot je poudarila Birojeva, so ob določitvi višjih cen za letošnje leto že upoštevali in vkalkulirali višje stroške. Ali bo sedanja cena dejansko pokrivala obe službi in še negativni rezultat iz lanskega leta, pa v tem trenutku ni mogla povedati, saj pravi, da bo situacija bolj jasna ob polletnem poračunu. »Pri pripravi elaborata za leto 2023 bo tako pri obeh GJS upoštevan negativni poračun iz leta 2021, obenem pa tudi že višji prihodki iz naslova plačila obeh javnih služb v prvem polletju leta 2022 ter ustvarjeni prihodki iz naslova posebnih storitev v prvem polletju 2022. Omenjeni višji prihodki bodo tako dejansko omejili vpliv negativnega poračuna iz leta 2021.« Foto: Pomgrad.si Cero Puconci (CEROP), ki je zadolženo za obdelavo in odlaganje (tudi odpadkov z Ormoškega, so iz tega naslova zabeležili minus v višini 61.000 evrov Veršič: »Glede spremembe cen je težko karkoli napovedati« Kar zadeva zbiranje odpadkov, ki ga izvaja KP Ormož, pa Matjaž Veršič pravi, da se služba v tem trenutku pokriva in ne ustvarja minusa. Toda, kaj se bo zgodilo s ceno v prihodnje, je po njegovem nemogoče napovedati. Vse bo odvisno od nadaljnjega dogajanja glede gibanja cen stroškov in tega, kaj bo prinesla sprememba zakonodaje: »Glede sprememb cen v tem trenutku ne morem reči nič konkretnega, ker je bil sprejet nov zakon o varstvu okolja pred časom, ki bo imel vplive na ceno ravnanja z odpadki od 1. januarja 2023 dalje, vendar še niso sprejeti podzakonski akti, ki bi podrobneje definirali, kaj bo in kaj ne bo vplivalo na oblikovanje cene zbiranja odpadkov. Glede na zakonska določila pa bi se v letu 2023 znižal le strošek zbiranja odpadkov za odpadno embalažo, kar je le del skupnega stroška na položnici. Vendar konkretnih sprememb ne moremo napovedati, dokler ne bomo imeli pripravljenih izračunov in narejenih analiz.« Uporabnikom oz. plačnikom je, razumljivo, popolnoma vseeno, katera izmed služb glede ravnanja odpadkov kako posluje, pomemben jim je le skupen znesek na položnici: ali bo ta višji ali nižji. Toda glede na napovedi in ocene gibanja cen energentov v prihodnje ter predvidenih višjih stroškov dela je nerealno pričakovati nižanje cen. Prej nasprotno. Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK torek z 17. maja 2022 V središču 6 Slovenija z Skoraj vsak dan je kakšen praznik Od dneva svetlobe do dneva pozdrava Ljudje potrebujemo praznike, da z njimi počastimo pomembne pretekle dogodke in se poveselimo. Najraje imamo seveda tiste, ki so dela prosti, kot so bili minuli prvomajski. So pa tudi prazniki, ki jih označujemo kot svetovni dan tega in tega, tu pa so še taki kot mednarodni dan, evropski dan … Tovrstni dnevi v bistvu niso prazniki, ampak z njimi opozarjamo na neki problem. Njihov cilj je torej ozaveščanje svetovnega prebivalstva. Tako ga že skoraj ni dneva, ki ne bi bil posvečen kakšni temi, ki je po prepričanju predlagateljev vredna posebnega dneva. 145 svetovnih dni Na seznamu svetovnih dni je kar 145 različnih tem, ki so posvečene politiki, ranljivim skupinam, boleznim, naravi in različnim področjem družbenega življenja. Začne se že prvi dan v letu, torej 1. januarja, s svetovnim dnevom miru, zaključi pa 20. decembra s svetovnim dnevom medčloveške solidarnosti. Zanimiv je pogled na svetovne dneve po posameznih mesecih; ti namreč še zdaleč niso enakomerno porazdeljeni čez vse leto. Za najbolj aktivnega velja oktober s 27 svetovnimi dnevi, s 24 ga dohiteva maj, zasledujeta pa še marec (18) in november (16). Kako pisan je nabor posameznih tem, ki so jim posvečeni posebni dnevi, lahko ponazorimo z aktualnim mesecem majem, ki se je pravkar začel, v katerem bomo slavili svetovni dan svobode tiska, gasilcev, astme, babic, Rdečega križa, Evrope, možganske kapi, ptic selivk, medicinskih sester, pravične trgovine, hipertenzije, družine, podnebnih sprememb, oporečnikov, telekomunikacij, podjetnic, muzejev, čebel, kulturnega razvoja, biotske pestrosti, sonca, pripadnikov mirovnih operacij ZN, športa in nekajenja. Rekorder je peterček 21. marec Kar nekaj je svetovnih dni v letu, ki opozarjajo na več problemov hkrati. Med njimi je s petimi absolutni rekorder 21. marec, ki je posvečen boju proti rasni diskriminaciji, gozdovom, poeziji, strpnosti in lutkarjem. S štirimi mu sledi 1. oktober z dnevom starejših, vegetarijanstva, glasbe in arhitekture, s tremi pa 15. maj z že omenjenim dnevom družine, podnebnih sprememb in oporečnikov. Slovenija, Spodnje Podravje z Koliko je pri nas »živa« in odkrita praksa prisilnih porok Prodali naj bi mladoletno hčer in si Kadar slišimo zgodbe, v katerih so kršene osnovne otrokove pravice, zlasti kadar otrok niti v zavetju svojega doma in s svojimi starši ni varen, se v nas zgane želja, da ga zaščitimo. In kaznujemo krivce. Približno takšni občutki so me prevevali, ko sem konec marca dobila informacijo, da je trinajstletnica prenehala obiskovati eno od ptujskih osnovnih šol, saj naj bi jo starši iz nje izpisali. Pa razlog? Njen mlajši bratec naj bi vsem razlagal, da so jo prodali v Italijo, z denarjem pa si privoščili novi avto. Je kaj takega še sploh mogoče pri nas in v 21. stoletju, se vprašam in skušam izvedeti kaj več. A to je več kot težko, saj se mi vrata zapirajo druga za drugimi, o tem nihče ne želi ali pa ne sme govoriti; tema je že sama po sebi občutljiva, še zlasti, če so v igri mladoletne osebe, pa še iz neke druge kulture povrh. Na mariborski policijski upravi takrat o primeru niso še nič vedeli, povedali so le, da v zadnjih letih niso obravnavali nobene t. i. prisilne poroke. »Na policiji ne vodimo podatkov o etnični pripadnosti posameznikov in povsem enako obravnavamo vsako žrtev oziroma storilca kaznivega dejanja ali prekrška.« Prijava je romala na policijo Ker je informacija tudi do mene prispela po sistemu »baba čula, baba rekla«, je bila velika verjetnost, da je zadeva iz trte zvita, a se je slednjič izkazalo, da očitno le ne povsem. Tudi na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje s primerom niso bili seznanjeni, so se pa nemudoma vključili v njegovo raziskovanje. Ugotovili so, da obstaja dekle s podobno usodo, a naj ne bi imelo 13, pač pa 17 let, torej ni več obiskovalo osnovne šole, je pa tam učenec njen brat. Vse informacije, ki jim jih je uspelo zbrati, so predali, pove Valerija Ilešič Toš, pomočnica direktorja, mariborskim kriminalistom, kar je Anita Kovačič Čelofiga s PU Maribor tudi potrdila: »Na policiji smo prejeli obvesti- Foto: Zadovoljna.si/Reuters V ptujskem primeru, ki je pricurljal na dan letos spomladi, naj bi starši svojo 17-letno hči prodali ženinu v Italijo, za plačilo pa si kupili nov avto ... (Fotografija je simbolična.) lo o domnevnem sumu storitve kaznivega dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke oziroma kaznivega dejanja zoper človečnost.« 13-letniku na Kosovu kupili nevesto »Naš način življenja pa tudi slovenska zakonodaja sta takšna, da storimo vse, kar je v naši moči, da preprečimo zlorabe otrok in da poskrbimo zanje,« pravi Miran Kerin, direktor CSD Spodnje Podravje. »Imamo jasna pooblastila, kako ukrepati; če izvemo za podobne primere, gremo v akcijo z vso razpoložljivo konjenico, da se slikovito izrazim. Žal pa nam gotovo marsikaj ostane tudi skrito, a menim, da na našem območju, kjer nimamo nekih večjih naselij, v katerih bi živela neka etnična skupina, prej ko slej pride vse na plan. Veste, ne držijo si več vsi štange, kot je to bilo v preteklosti, zato marsikaj anonimno prijavijo.« Foto: Dreamstime/M24 15 je tudi dvojčkov, in sicer so to 2. april, ko obeležujemo dan etnologije in dan mladinske književnosti hkrati, 22. april (dan Zemlje in dan brez avtomobila). 4. maj (dan gasilcev in astme), 10. maj (dan možganske kapi in dan ptic selivk), 13. maj (dan pravične trgovine in dan hipertenzije), 18. maj (dan muzejev in dan podjetnic), 31. maj (dan športa in dan nekajenja), 8. junij (ponovno dan gasilcev in dan oceanov), 15. oktober (dan hoje in dan kmetic), 16. oktober (dan hrane ter dan hrbteničnih bolezni in okvar), 17. oktober (dan boja proti revščini in dan travme), 11. november (dan boja proti odvisnosti in dan mladine), 17. november (dan izseljencev in dan študentov), 21. november (dan televizije in dan pozdrava) in 30. november (dan varstva potrošnikov in dan boja proti smrtni kazni). 8. marec – najslavnejši mednarodni dan A to še niso vsi prazniki, kajti nekateri dnevi so vodeni pod oznako 'mednarodni'. Med njimi je gotovo najbolj znan 8. marec, ko praznujemo mednarodni dan žena, najdemo pa še dan izobraževanja, dan žensk in deklet v znanosti, dan maternih jezikov, športa za razvoj in mir, sobivanja v miru, dan svetlobe, avtohtonega prebivalstva, spomina na suženjstvo in njegovo ukinitev, dan demokracije, miru, strpnosti, zmanjševanja tveganja nesreč, boja proti nasilju nad ženskami ter dan invalidov in ljudi s posebnimi potrebami. Skratka, za vsak okus in za vsakogar se najde dan ali celo več dni v letu, ki ga bodo napeljali k resnemu premisleku o aktualnih problemih človeštva. Če jih kdo ni našel med že določenimi, pa brez skrbi – še so na voljo prosti dnevi. Senka Dreu stran 6 Vsaj 10 ali celo 15 let na območju Spodnjega Podravja niso obravnavali nobenega podobnega primera; mladoletne mamice seveda so, a se ne poročijo, vsaj uradno ne, dodaja. Se pa Ilešič Toševa spomni 13-letnega romskega dečka, ki so ga leta 2009 starši poročili z 18-letnim dekletom iz Bosne. »Takoj ko smo za to izvedeli, smo se aktivirali in vključili kriminaliste. Šlo je namreč tudi za sum trgovanja z belim blagom, saj so dečkovi starši nevesto kupili, v Slovenijo pripeljali brez vseh dokumentov in otroka poročili po svojih običajih. Veliko smo delali z družino, jo spremljali več kot leto dni in poskrbeli, da 'mlada dva' še kar nekaj časa nista živela skupaj. Obenem smo dekletu zagotovili ustrezne pogoje za življenje, saj v Sloveniji ni imelo sorodnikov. A njuna situacija je bila nekoliko posebna, imela sta se namreč zelo rada. Ne glede na okoliščine, kako sta se spoznala, sta bila res zelo zaljubljena, to se je videlo. Kasneje sta se tudi uradno poročila, preselila sta se v Prekmurje, imata več otrok in še vedno sta skupaj.« V poroko usmerjeno otroštvo Foto: Dreamstime/M24 Zakonodaja o spolnih napadih na mladoletne V okviru preiskave kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, ki je mlajša od 15 let, policisti in kriminalisti ugotavljajo, ali je prišlo do spolnega občevanja ali kakšnega drugega spolnega dejanja s tako osebo. Dejanje pa ni protipravno, če je bilo storjeno z osebo primerljive starosti in če ustreza stopnji njene duševne in telesne zrelosti. Kdor stori tako dejanje s slabotno osebo, ki še ni stara 15 let, ali tako, da uporabi silo ali zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, ali na tak način doseže storitev dejanja z drugo osebo, se kaznuje z zaporom od 5 do 15 let. Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara 15 let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo, pa se kaznuje z zaporom od treh do desetih let. Policisti in kriminalisti ugotavljajo tudi odgovornost staršev. Kazenski zakonik določa, da se z zaporom do treh let kaznujejo starši, skrbnik, rejnik ali druga oseba, ki hudo krši svoje dolžnosti do mladoletne osebe. V primeru tako imenovanih prisilnih porok bi lahko šlo tudi za kaznivo dejanje trgovine z ljudmi, še pojasnjujejo na PU Maribor. Kako uspešno je lahko hitro ukrepanje, pa dokazuje tudi primer izpred treh, štirih let. »Šlo je za deklico iz družine kosovskih Albancev, ki so jo hoteli starši izpisati iz osnovne šole in poročiti. Tam je alarm sprožila šola in nas takoj vključila. Bilo je dovolj hitro, da starša svojega namena še nista uresničila; ko smo pritisnili nanju, pa sta se očitno ustrašila in si premislila, tako da je deklica nato zaključila osnovno in celo srednjo šolo.« Zelo pomembno pri delu socialnega delavca je poznavanje in razumevanje etične prakse drugih kultur. Društvo Mozaik – društvo otrok je pred tremi leti izdalo zani- Štajerski TEDNIK torek z 17. maja 2022 torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 Ormoško z Vodovodne težave in nevarnosti »Oskrbe s pitno vodo brez elektrike ni« kupili avto Ob trenutnem dogajanju glede rasti cen energentov in nasploh varne dobave energije se v javnosti odpirajo številna vprašanja. Povsem konkretno vprašanje, kaj bi se zgodilo z oskrbo s pitno vodo, če bi ostali brez elektrike dlje časa, na primer teden dni, je tomaževski svetnik Mirko Lovrec na zadnji seji zastavil predstavniku Komunalnega podjetja Ormož Matjažu Veršiču. Odgovoril je, da bi se dobava vode v tem primeru sesula. »Oskrbe s pitno vodo brez elektrike ni. Največji agregat za elektriko, ki ga imamo na podjetju, je z močjo 15 kW, kar bi lahko zadostovalo izključno za kakšno prečrpališče. Tako velikega agregata, ki bi bil zadosten za izvor, čiščenje in pripravo vode, pa nimamo. Na Elektru Maribor sicer imajo agregat z močjo 250 kW, toda vprašanje, ali bi ga lahko dobili oz. najbrž bi imele prednost kakšne bolnišnice in druge ustanove … Na to temo smo se v podjetju pogovarjali, izdelani so tudi načrti za izredne okoliščine, toda nabava tako velikega agregata s tolikšno močjo bi bila velik finančni zalogaj za občine. Če sklenem, če elektrike ne bi bilo dlje časa, bi zagotovo nastal velik problem. Ne samo, da je ta potrebna za samo črpališče, temveč tudi za pripravo, kajti voda se tudi do odjemalcev prečrpa vsaj dva- do trikrat,« je pojasnil Veršič. Foto: Lidija Markelj/M24 Romski starši poskušajo svoje otroke, predvsem deklice, poročiti čimprej. miv priročnik z naslovom Romske družine, v katerem so zbrane tudi pripovedi mladih Rominj, ki so v tradicionalnih romskih skupnostih v primerjavi s svojimi brati še vedno zelo diskriminirane. Njihove pripovedi so po letu ali dveh druženja zapisale socialne delavke, ki so ugotovile, da deklice zelo mlade prevzemajo gospodinjske obveznosti in skrb za druge otroke, zaradi česar pogosto prenehajo obiskovati šolo, poleg staršev pa morajo ubogati celo svoje mlajše brate. Nekatere romske deklice še zmeraj živijo »v poroko usmerjeno otroštvo«, če jih poročijo mladoletne, doživljajo spolno nasilje, možje pa so pogosto vse življenje nasilni do njih. Poglejmo si tri njihove usode, ki dokazujejo, da med nami obstajajo vse prej kot srečna otroštva. In večinoma skrita pred varuhi reda in pravice. Če živiš v pravljici, policija odneha »13-letna Barbara je živela s staršema in še tremi sorojenci v barakarskem naselju. Njena mama je bila veliko po zaporih, otroci so bili zelo zanemarjeni. Družina je bila zaradi tega obravnavana na CSD in tudi na sodišču. Ko so rušili barake in so se preselili v stanovanje, je bila mama v zaporu, očeta pa pogosto čez dan ni bilo doma. Barbara je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in otroke, zato v šolo ni več redno hodila. Ko je šel v zapor še oče, so mlajše brate in sestre namestili v rejništvo, ona pa je ostala sama. CSD ji je sicer določil skrbnico, a živela je sama. V romski skupnosti so o njej začele krožiti govorice, da kadi in se 'grdo' obnaša, zato jo je dedek prisilno poročil. Deklica 'ženina' do poroke ni videla, spoznala ga je šele po njej in se z njim takoj odselila v tujino. Policija je primer preiskala. Deklica jim je takoj po poroki povedala, da je njeno življenje zdaj 'kot v pravljici'. S tem je policija primer zaključila.« Ljubljanski socialni delavki sta leta 2010 skušali posredovati pri dogovorjeni romski poroki v barakarskem naselju. »Ker sva deklico poznali, takrat ji je bilo 14 let, sva jo nemudoma obiskali. Ko sem vprašala njenega očeta, ali je deklica doma, mi je povedal, da ona ni več njegova last, da naj vprašam njega in s prstom pokazal na 'ženinovega' očeta. Ta se je samo nasmejal.« Do GPU prišla le dva primera Zanimalo nas je, koliko primerov tako imenovanih prisilnih porok so slovenski policisti obravnavali v zadnjih desetih letih. Maja Ciperle Adlešič z Generalne policijske uprave (GPU) je naštela le dva primera: enega iz leta 2020, drugega pa iz 2021. »Ker so navedeni podatki le za lani in predlani, to pomeni, da za pretekla leta ne beležimo omenjenega kaznivega dejanja. Kar se tiče končanih sodnih postopkov, pa vas prosimo, da se za informacije obrnete na pravosodje.« Kjer pa podatki zaradi varovanja osebnih podatkov in zaščite mladoletnih oseb niso za javnost. Foto: arhiv M24 V primeru dlje trajajočega izpada električne energije bi se oskrba s pitno vodo preko vodovodnega omrežja povsem sesula. Foto: Lidija Markelj/M24 Čaščenje krvave rjuhe »Deklica se je morala čez nekaj dni poročiti, poroka pa je bila v znanem ljubljanskem lokalu, kjer so najeli sobo in preverili njeno nedolžnost. Po preverjanju so na Foto: Profimedia/M24 Poroke med mladoletnimi Romi, pa tudi pripadniki nekaterih drugih etničnih skupin, niso nobena redkost. zabavi častili krvavo rjuho in nanjo metali denar. Deklica se je preselila k 'moževim' staršem in opustila šolanje. Njen 'mož' je imel ob poroki 18 let.« Pretresljiva je tudi Sonjina zgodba. Socialna delavka se spominja, da je jokala, ko jo je pripovedovala. Odraščala je v romskem naselju v Srbiji, danes pa živi v Sloveniji. »Ko je imela devet let, jo je spolno zlorabil stric. Po posilstvu ni imela nikogar, h komur bi se lahko zatekla po pomoč. Njen oče je bil v zaporu, mama jo je zapustila in odšla v Nemčijo, ko je bila stara tri mesece. Sonja ni za zlorabo nikomur povedala, saj ji je stric zagrozil, da jo bo ubil, poleg tega se je bala tudi reakcije drugih sorodnikov. Kljub temu so izvedeli za posilstvo, njena teta, storilčeva žena, jo je želela zaščititi in odpeljati na policijo, a jima to ni uspelo, saj je stric teto pretepel. Druge opore in zaščite ni dobila, posilstvo pa jo je zaznamovalo za vse življenje. Dolgo po tem ni smela biti v bližini moškega, saj je v vseh videla pošast.« Senka Dreu Na vprašanje, ali obstaja kakšna možnost oskrbe s pitno vodo v primeru krajšega, na primer 12-urnega izpada elektrike, zlasti za kmetije oz. hleve, ki potrebujejo večje količine vode za napajanje živine, pa je Veršič še odgovoril, da ustreznega vozila za to na Komunali nimajo, a da bi v takšnem primeru ena izmed opcij lahko bilo aktiviranje gasilskih društev, ki razpolagajo s cisternami. Kot je sicer razvidno iz letnega poročila, so lani zabeležili 38 dalj časa trajajočih prekinitev oskrbe z električno energijo. Najbolj problematični so izpadi elektrike v črpališču v Otoku in rezervoarju Jeruzalem. Najdaljši čas izpada je bil več kot sedem ur oz. 440 minut. Vodne izgube Ormoška Komunala v skladu s koncesijsko pogodbo oskrbuje z vodo vse tri ormoške občine. Lani je bilo načrpanih 1.089.000 kubičnih metrov vode. Ta se pridobiva iz edinega vira, črpališča Otok v Mihovcih pri Veliki Nedelji. Količina prodane vode se je v primerjavi z letom poprej malenkost znižala, na drugi strani pa se je povečala količina izgubljene vode (za 0,43 %), ki je znašala skoraj slabo četrtino oz. kar 269.000 kubičnih metrov vode. Vseh okvar je bilo 197, kar je natanko 56 manj v primerjavi z letom poprej. Največ jih je bilo zabeleženih v občini Ormož (114), na skupni liniji Hajndl–Vičanci–Sveti Tomaž jih je bilo 13, na liniji Hajndl–Koračice pa 9. Kako hitro jih odpravijo, je po besedah Veršiča težko odgovoriti. Čas odprave je po njegovih besedah odvisen od številnih dejavnikov, od dimenzije cevi, mesta nastanka (cesta, njiva ...), obsega okvare na cevi itd. V primeru manjših okvar se popravilo lahko zgodi dokaj hitro, v primeru večjih pa lahko traja tudi cel dan. A da si prizadevajo za čimprejšnjo popravilo, saj poleg manjših izgub to pomeni tudi manj slabe volje in klicev uporabnikov. Večje in dalj časa trajajoče okvare so zabeležili na cevovodih večjega profila v PE- oz. PVC-izvedbi. Prav tako ni mogel podati odgovora, kako hitro odkrijejo manjša puščanja, saj nimajo tako napredne tehnologije za njihovo natančno zaznavanje na celotnem vodovodnem sistemu. Z omenjeno službo je sicer KP Ormož pri 1,3 milijona evrov prihodkov ustvarila čisti dobiček v višini 9.940 evrov. Slednjega bodo poračunali ob oblikovanju nove cene, vprašanje pa je, ali bo ta dejansko prinesel nižje cene glede na višje stroške energentov in drugega. Monika Horvat Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 17. 5. 2022 Podjetništvo 8 stran 8 torek z 17. maja 2022 Lenart z 10. Kmetijsko-obrtniški sejem KOS Ptuj z Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj z novim praporom Izbor kraljice slovenskogoriških gibanic Poklon tradiciji obrti in stanovskemu povezovanju Na lenarškem Hipodromu Polena bo med 27. in 29. majem po dveh letih premora potekal tradicionalni in jubilejni Kmetijsko-obrtniški sejem KOS. Foto: RASG Na letošnjem Kmetijsko-obrtniškem sejmu v Lenartu bodo lahko obiskovalci brbončice razvajali z najboljšo med slovenskogoriškimi gibanicami. Tridnevni dogodek tudi tokrat ostaja brezplačen za obiskovalce, saj za ogled ni vstopnine, prav tako ne bo treba plačati parkirnine. Sejem skupaj z Občino Lenart organizira Konjeniško društvo Slovenske gorice Lenart, sodelujejo pa tudi Razvojna agencija Slovenske gorice (RASG), LAS Ovtar Slovenskih goric, Društvo vinogradnikov Lenart, Govedorejsko društvo Slovenske gorice Lenart, Štajerska turistična zveza (ŠTZ), Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Ptuj. Direktor sejma Franc Lovrenčič se nadeja čim večjega števila razstavljavcev in obiskovalcev, obljublja pa tudi pester spremljevalni program. V okviru sejma bodo pripravili posvet na temo Slovensko kmetijstvo po letu 2023, tudi letos pa bodo gostili dva festivala: Festival Slovenskogoriške gibanice in Festival zelja, repe in fižola. Strokovna komisija je že ocenila prispele gibanice, ki so v svoji tradicionalni izvedbi in sestavi značilne za območje Slovenskih goric, najboljšo med njimi – kraljico gibanic – bo mogoče poskusiti na sejmu. Zmagovalec, ki še za zdaj ostaja skrit, bo prejel priznanje in imel možnost sodelovati na okrogli mizi na temo gibanice in kulinarične dediščine Slovenskih goric. Slovenskogoriška »gibanca« je pogača, ki je podobna prleški in belokranjski gibanici, kjer se gibe od testa prav tako vlečejo čez lopar, a z glavno razliko v načinu priprave: pogača iz Slovensklih goric se namreč ne peče v pekaču. Na Festivalu zelja, repe in fižola bodo letos glavni kuharji dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, ki bodo pripravili najrazličnejše jedi iz omenjenih zelenjadnic. Ne le, da jih bodo obiskovalci lahko poskusili, po želji bodo domov odnesli tudi recepte. Organiziran bo tudi posvet o zelju, repi in fižolu, na katerem bosta med drugimi sodelovali strokovnjakinji mariborskega in ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Miša Pušenjak in Stanislava Pažek. Glavni namen festivala je v predstavitvi tehnologij pridelave in predelave vrtnin v Slovenskih goricah ter zelenjadnih kmetij. SD V okviru praznovanja 50. obletnice Območne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj so obrtniki in podjetniki s Ptujskega razvili tudi svoj novi obrtniški prapor. Le-ta je nadomestil prejšnjega iz leta 1986, ki je svoje poslanstvo že odslužil. Podelili pa so tudi 124 plaket za jubileje v obrti v letih 2020 in 2021. »Z razvitjem novega prapora se želimo pokloniti dolgoletni tradiciji obrti na Ptujskem ter stanovskemu povezovanju obrtnikov in podjetnikov na tem območju,« je ob tej priložnosti povedal predsednik OOZ Ptuj Milana Majer. V večnamenski dvorani v Spuhlji so se razvitja prapora ob članih OOZ Ptuj, njenih častnih članih (Vladimir Korošec, Jožef Milošič, Janez Rižnar), upokojenih obrtnikih, udeležili tudi nekateri gostje. Med njimi županja MO Ptuj Nuška Gajšek, predsednik OZ Slovenije Branko Meh, direktor OZ Slovenije Danijel Lamperger ter člani viteškega reda sv. Jurija iz Koroške in Združenja slovensko-lihtenštajnskega prijateljstva. V čast novemu praporu je zaigral Pihalni orkester Ptuj pod vodstvom Fredija Simoniča. “Prapor je zastava naše zbornice, ki bo še bolj utrdila stanovsko povezovanje obrtnikov in podjetnikov. Prapori ne samo povezujejo, temveč tudi zavezujejo vse nas obrtnike in podjetnike, da smo enotni v besedah, mislih in dejanjih. Zato srčno upam, da bo naš novi prapor še bolj povezoval obrtnike in podjetnike. Znak naše obrtno-podjetniške zbornice se je večkrat spremenil, ves čas pa so v znaku ostali trije krogi, ki predstavljajo obrt, avtoprevozništvo in gostinstvo, zato je tudi prikazan na našem praporu. Ker imamo na Ptujskem dolgoletno tradicijo obrti, ki izhaja že iz starodavne Petovione ter nato srednjega in novega veka, nam je v velik ponos, da imamo na drugi strani prapora grb MO Ptuj, Foto: MG Po 36 letih so obrtniki in podjetniki s Ptujskega razvili nov prapor. Zahvalili so se vsem osmim botrom prapora, 38 donatorjem spominskega traku in 24 donatorjem žebljička. ki je nastal iz ptujskega mestnega pečata iz leta 1273, ki je pomemben del naše zgodovine, spada med najstarejše mestne pečate v Sloveniji in se uvršča med posebne vrste gotskih spomenikov in dragocenosti s kulturno-zgodovinskega, umetnostnega in pravnega področja. Srednjeveški Ptuj je svoj pravni status in pomembnost mestne avtonomije demonstriral prav z uporabo lastnega pečata,” je nov prapor predstavil predsednik OOZ Ptuj. Zahvalil se je osmim botrom, 38 donatorjem spominskega traku in 24 donatorjem žebljička. Praporščak Viktor Prelog je v zaobljubi povedal, da se bo članstvo s svojim nesebičnim delom vedno in povsod dokazovalo, da bo vredno biti član OOZ Ptuj. Vsakodnevna pomoč članom OOZ Ptuj je v vsem obdobju od ustanovitve leta 1971 ostala zvesta svojemu osnovnemu poslanstvu: zastopanju interesov svojih članov in krepitvi konkurenčnosti obrti in Slovenija z GZS poziva k pomoči podjetjem Foto: MG Shema pomoči potrebna takoj Vlada bi morala po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pripraviti ustrezno shemo pomoči podjetjem zaradi dviga cen energentov kot posledice ruske invazije. Le tako bo mogoče zadržati konkurenčnost slovenske energetsko intenzivne industrije oz. vseh podjetij, ki jih je dvig teh cen resnično močno prizadel, pravi predsednik GZS Tibor Šimonka. Šimonka je spomnil, da je Evropska komisija marca sprejela začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini. V skladu s tem okvirom Sloveniji konkurenčne države že sprejemajo podporne ukrepe, Šimonka je med drugim izpostavil Nemčijo. Na GZS tako vladi predlagajo, naj nemudoma sprejme shemo pomoči podjetjem zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije. Predlagana shema pomoči podjetjem zaradi izjemno visokih povišanj cen zemeljskega plina in električne energije omejuje skupno pomoč v obdobju od februarja do decembra letos na največ dva milijona evrov na podjetje oz. 30 % upravičenih stroškov, dodeli pa se lahko do konca leta 2022. Kot so pojasnili na GZS, se upravičeni stroški v okviru tega ukrepa izračunajo na podlagi povečanja stroškov zemeljskega plina in elektrike, povezanega z rusko agresijo proti Ukrajini, ukrep pa naslavlja najbolj prizadeta podjetja. UR 45 let v obrti so praznovali: Slavko Šega (Transport in turizem), Anton Dominko (Dominko center) in Franc Šalamun (Cevoss). Na fotografiji s predsednikom OOZ Ptuj Milanom Majerjem in direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem. Jubilanti so povedali, da so bila vsa leta v obrti lepa, na trenutke tudi težka, a ostajajo aktivni, saj želijo svoje bogato znanje in izkušnje še naprej deliti. malega podjetništva. Skozi vse obdobje so gradili na tradiciji, znanju, izkušnjah in strokovnosti, hkrati pa tudi na novih spoznanjih, inovacijah in razvoju. Obrtniki so tudi v covidnih razmerah dokazali, da so sposobni prebroditi še tako nepredvidljive razmere. Spoznali pa so tudi, da je digitalizacija poslovanja postala nujnost v vsaki, še tako mali obratovalnici. “V tem času se je ponovno dokazal osnovni namen obrtno-podjetniške zbornice, člani so naše nasvete, informacije in zastopanje potrebovali vsak dan,” je še posebej izpostavil predsednik OOZ Ptuj Milan Majer. Zadnji dve leti sta bili za obrt in podjetništvo zaradi kovida še posebej težki. Sprejeti ukrepi za omejevanje širjenja virusa covid-19 obrtnikom in podjetnikom niso bili po volji, bili pa so potrebni. OZ Slovenije se je skupaj z območno obrtno-podjetniškimi zbornicami in z vlado dogovarjala, kako in kaj storiti, da bi bile posledice čim manj pogubne. Obrtniško slovesnost so sklenili s podelitvijo jubilejnih plaket za obrtniške jubileje, za 20, 25, 30, 35, 40 in 45 let dela v obrti. 124 jubilantov je v letih 2020 in 2021 skupaj v obrti oddelalo že 3385 let. Na druženju s pogostitvijo pa je za zabavo poskrbel ansambel Smile. MG Za uspešno rast in pomoč tudi pod novo vlado “Z vsemi 10 paketi protikoronske pomoči smo skupaj z obrtniki in podjetniki ter vlado obdržali slovensko obrt in podjetništvo v takšni kondiciji, da danes lahko govorimo o gospodarski rasti, celo osemodstotni na letni ravni. Zahvaliti se želim vsem obrtnikom in podjetnikom ter območnim zbornicam, saj brez vas ne bi zmogli, ne bi uspeli. Čeprav smo v tem času pričakovali upad članstva v obrtnozborničnem sistemu, se je zgodilo ravno nasprotno. V dveh letih se je na novo včlanilo sedem tisoč novih članov. To pomeni, da je OZ Slovenije s svojim sistemom na dobri poti, servis za malo gospodarstvo, kar bo tudi naprej. Ni se še končala covid kriza, pa smo že v novi krizi, energetski krizi. Posledično imamo danes višje cene energentov in tudi višje cene materiala. Zato je vprašanje, ali bomo vzdržali z našimi cenami storitev in proizvodov. Zato pozivam vlado, ki prihaja, da bo glede na predvolilne obljube pomagala gospodarstvu in malemu gospodarstvu. Tudi najverjetnejši mandatar Robert Golob je na predvolilnih soočenjih dejal, da je predvsem pomembno, koliko bomo ustvarili, da bomo lahko tudi delili. Javni sektor je za delovanje države zelo pomemben, ustvarja pa gospodarstvo. Če bo zaradi naših cen kupna moč padla, obstaja bojazen, da bomo morali odpuščati zaposlene. Upam, da si tega ne želimo, upam, da tudi ne vlada, ki prihaja,” pa je na slovesnosti v Spuhlji povedal predsednik OZ Slovenije Branko Meh, ki po devetih letih končuje svoj predsedniški mandat in ga prepušča enemu od sedmih kandidatov za to funkcijo. Foto: Sta/M24 Predsednik OZ Slovenije Branko Meh Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 17. 5. 2022 stran 9 Podravje torek z 17. maja 2022 9 Ptuj z Številni izzivi nove ravnateljica vrtca Podražitev programov je praktično neizbežna Vodenje Vrtca Ptuj je v začetku maja prevzela nova ravnateljica Mateja Lobenwein. Do sedaj je opravljala delo vzgojiteljice in vodje enote Vijolica, pred leti se je preizkusila tudi v vlogi pomočnice ravnateljice. Ob izvolitvi je izpostavila, da si bo prizadevala upravičiti zaupanje tako ustanoviteljice MO Ptuj kot zaposlenih in staršev. Svoj petletni mandat je začela v precej turbulentnih časih, ki so v znamenju drastičnih podražitev. Posledično lahko starši, najverjetneje že zelo kmalu, pričakujejo višje cene vrtca. »Po pogovoru z ostalimi zavodi se bomo letos zelo težko izognili podražitvam cen programov. Materialni stroški so namreč občutno višji, dodatni denar bo treba zagotoviti tudi za napredovanje po- močnic vzgojiteljic v nazive, kar se pripravlja na državnem nivoju. Ob tem se je treba zavedati, da je naša cena nespremenjena od leta 2020, kljub povišanju minimalne plače in s tem dviga regresa. Vsekakor si bomo prizadevali, da ostanemo v razumnih okvirih oz. da poskušamo oklestiti stroške tam, kjer je to še mogoče,« je povedala Lobenweinova. Med prvimi nalogami si je zadala poglobljeno analizo de- Ponovno uvaja poseben seznam za napredovanje Po mnenju Lobenweinove so izjemno pomembni tudi dobri odnosi med zaposlenimi. »S tem, ko je velika večina zaposlenih podprla mojo kandidaturo za ravnateljico, so tudi izrazili, da si želijo varno in stabilno delovno okolje. Skušala bom delovati pravično in korektno do vseh, predvsem pa ne bo dvojnih meril,« je izpostavila sogovornica. Naklonjena je profesionalnemu napredovanju zaposlenih. Potrdila je, da bo ponovno začel veljati poseben seznam, na katerem so po določenem vrstnem redu zapisana imena tistih zaposlenih, ki za zdaj še opravljajo delo pomočnic vzgojiteljic, kljub uspešno opravljeni diplomi. »Ko se bo pojavilo prosto delovno mesto vzgojiteljice, bo imela prednost oseba z vrha tega seznama. Slednjega sem pripravila jaz v času ravnateljevanja Božene Bratuž in je bil sprejet na vzgojiteljskem zboru leta 2016. Prav je, da se Foto: ČG ga držimo. Glavna kriterija sta Mateja Lobenwein, nova ravnateljica Vrtca Ptuj, bo poskušala upravičiti zaupanje ustanoviteljice, zaposlenih in staršev. delovna doba in datum diplome.« Foto: ČG Uprava Vrtca Ptuj se bo prihodnji mesec preselila na novo lokacijo, v pritličje enote Narcisa. lovnega procesa in iskanje rešitev za njegovo optimizacijo. Večjih kadrovskih sprememb ne načrtuje, je pa že izbrala svoji dve pomočnici: Danijelo Močnik in Sonjo Munda. Ideje za posodobitev kuhinje so, negotova je izvedba Lobenweinova si bo prizadevala tudi za čim boljše prostorske pogoje. »Naše kapacitete so stare, vendar lepo vzdrževane. Tiste enote, ki so bolj dotrajane, bodo seveda prej prišle na vrsto za sanacijo. Moja želja je, da se lotimo sanacije po posameznih enotah, seveda odvisno od sredstev, ki bodo na razpolago.« Eden izmed večjih izzivov v prihodnjih letih bo prav gotovo ureditev nove centralne kuhinje, ki deluje v sklopu enote Mačice in je v izjemno slabem stanju. O tem se sicer govori že več let, vendar vse do danes niso našli ustreznih rešitev. Pred časom so govorili, da bi celotno enoto Mačice skupaj s centralno kuhinjo preselili na novo lokacijo. Ker gre za večmilijonsko investi- cijo, bo za realizacijo potrebno še precej strpnosti. Do takrat se bo še naprej kuhalo za okoli 1.000 otrok in 180 zaposlenih v obstoječih kuhinjskih prostorih. Že prihodnji mesec bodo celotno upravo preselili na novo lokacijo, v pritličje enote Narcisa. Na ta račun bodo prihranili strošek najemnine, ki so jo plačevali do sedaj. Ta odločitev je sicer pozitivna, po drugi strani pa je vrtec izgubil prostorske kapacitete, namenjene vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Estera Korošec Središče ob Dravi z Občina subvencionira male čistilne naprave Ormož z Del gimnazijskega objekta že leta kliče po obnovi Za čistilno 1.000, za črpališče 600 evrov Sanacija potrebna čimprej Tudi središka občina bo po vzoru nekaterih, ki to že izvajajo, sofinancirala izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v vrednosti 1.000 evrov na posamezno stanovanjsko hišo ter hišnih črpališč v višini do največ 600 evrov. Na stenah prizidka stavbe k ormoški gimnaziji, kjer je telovadnica, pod njo pa bazen, že več let zijajo razpoke. Sanacijska dela v vrednosti okoli četrt milijona evrov naj bi letos vendarle izvedli. Foto: MH Foto: Dreamstime/M24 Po besedah župana Jurija Borka nameravajo z rebalansom letošnjega proračuna za sofinanciranje malih čistilnih naprav in hišnih črpališč zagotoviti 15.000 evrov. Po besedah župana Jurija Borka želijo s subvencijo stopiti naproti občanom, ki nimajo možnosti priklopa na javno kanalizacijo, a so dolžni zgraditi čistilno napravo, kar pa predstavlja nemajhen strošek. Gre predvsem za gospodinjstva v naseljih Godeninci in Šalovci. Prav tako bodo pomagali tudi tistim, ki morajo za priklop na kanalizacijo zgraditi hišno črpališče. Občina bo sofinancirala do največ 50 % vrednosti nakupa čistilne naprave (brez DDV, za naprave do 50 populacijskih enot) oziroma 1.000 evrov za en stanovanjski objekt. Pri gradnji čistilne naprave za več stanovanjskih objektov je predvideno sofinanciranje do 800 evrov na posamezno hišo oziroma največ 60 % vrednosti investicije. Višina pomoči za nabavo hišnega črpališča komunalne odpadne vode pa znaša do 50 % upravičenih stroškov oziroma največ 600 evrov. V letošnjem proračunu bodo z rebalansom za ta namen rezervirali predvidoma 15.000 evrov. Župan je ob sprejemanju pravilnika o subvencioniranju malih komunalnih čistilnih naprav in hišnih črpališč še poudaril, da mora biti naprava pravilno vgrajena in uradno prevzeta, da mora imeti certifikat ter delovati v skladu z zahtevanimi predpisi. Podrobnosti sofinanciranja bodo določili v javnem razpisu, ki bo objavljen na občinski spletni strani. Svetniki so pravilnik pozdravili, obenem pa odprli tudi nekaj vprašanj. Slišati je bilo pomislek v zvezi s prenizko višino subvencije, pa tudi, da bodo kljub tej pomoči k nakupu čistilne naprave težko prepričali starejše. Monika Horvat Razpoke so vidne tako na zunanjih stenah kot po notranjih prostorih (na fotografiji). Pred približno šestimi leti so se pojavile nevarne razpoke na stenah, poškodbe podbojev, luknje ob stikih sten in tal v telovadnici in zunaj objekta. Kot je takrat dejala tedanja ravnateljice Gimnazije Ormož Blanka Erhartič, je bil opravljen pregled ter izvedena določena sondiranja, kjer je bilo med drugim ugotovljeno posedanje dela objekta. Gre za prizidek, ki ga je občina gradila med letoma 2000 in 2001 ter v pritličju zgradila bazen, v prvem nadstropju pa telovadnico. Kljub temu da je od tega preteklo že več let, pa razpoke še danes zijajo. Sedanja ravnateljica Klavdija Zorjan Škorjanec je povedala, da se problema zavedajo. »Zadeva estetsko zagotovo ni prijetna, poleg tega tudi vseskozi razmišljaš, ali se bodo razpoke večale oz. širile … Stanje je sicer od leta 2020 nespremenjeno, opažamo, da se razpoke od takrat ne širijo več,« dodaja ravnateljica. Občina je že pripravila idejni projekt (DIIP), po katerem naj bi sanacijo izvedli še letos, do začetka novega šolskega leta. Dela so ocenjena na okoli 254.000 evrov (z DDV). V gimnaziji se tega seveda zelo veselijo. MIZŠ: »Sredstva so zagotovljena« Občina pri tem računa na precejšen delež sofinancerskih sredstev ministrstva za izobraževanje, in sicer v višini okoli 207.000 evrov, preostalo bodo zagotovili sami. Na ministrstvu trdijo, da imajo sredstva zagotovljena: »Dejavnosti glede sofinanciranja so v teku. Stroški sanacije se delijo glede na delež etažne lastnine Občine Ormož (18,5 %) in Republike Slovenije (81,4 %).« Monika Horvat Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 stran 10 torek z 17. maja 2022 Hajdina, Majšperk z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Sponzorji prireditve Še en lep večer slovenske pesmi Preteklo sredo so se v novi sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo predstavili mladi pevci iz OŠ Majšperk v občini Majšperk in OŠ Hajdina v občini Hajdina. S svojim ubranim petjem in sproščenimi nastopi, ki v studiu Radia Ptuj potekajo v živo, hkrati pa jih je mogoče spremljati tudi na Fecebook strani Radia Ptuj, so navdušili. Razveseljivo je, da je bilo tudi tokrat kar nekaj pevcev, ki so nastopili prvič. Predstavili pa so se tudi štirje pevski dueti, dva sta se uvrstila tudi v polfinale. Občini Majšperk in Hajdina pa se lahko pohvalita tudi z dolgoletno tradicijo petja. Z njuno podporo mladi pevci iz obeh občin razvijajo svoje pevske in glasbene talente, pridobivajo veščine javnega nastopanja in sploh nastopanja pred mikrofonom in na večjih odrih. Občina Hajdina je znana po izjemno bogatem društvenem in družabnem življenju. Kulturno dogajanje ima več kot 100-letno tradicijo organiziranega delovanja. „Kljub epidemiji, ki je v zdajšnjem času spremenila tovrstno dogajanje in življenje naše občine, se veliko mladih udejstvuje v pevski in glasbeni dejavnosti. Podobno kot pretekla leta se je veliko naših pevcev, glasbenikov, ponovno vključilo v projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V preteklosti so naši mladi pevci na tem tekmovanju dosegali zavidljive rezultate, posegali so tudi po najvišjih mestih. Prepričan sem, da so pri tem uživali in si nabirali bogate izkušnje za življenje. S tem pa so tudi lepo promovirali svojo osnovno šolo in tudi lokalno skupnost. Vsem, ki se trudijo s projektom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, se zahvaljujem za trud in želim, da bi bil projekt uspešen tudi v prihodnje,“ je ob nastopu mladih hajdinskih pevcev v 8. sezoni projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo povedal hajdinski župan Stanislav Glažar. Županja občine Majšperk Darinka Fakin projekt Otroci pojejo sloven- Sponzorji so bili: občina Majšperk, občina Hajdina, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, W-metaltech, Talum in Sazas. Foto: Črtomir Goznik Lucija Planinc, OŠ Majšperk, 4. razred, Zame zakantaj (Tanja Žagar). ske pesmi in se veselijo pozna od vsega začetka. Največji pomen ima predvsem spodbujanje mladih, da se učijo in pojejo slovenske pesmi, je poudarila. „Na ta način dobijo naši otroci tudi novo izkušnjo nastopanja na velikem odru ali v studiu, ki je za njih in njihovo nadaljnjo pot prav gotovo zelo pomembna. Projekt na nek način predstavlja tudi promocijo in aktivno delo osnovne šole. Če bi lahko potekal v živo, kot pred časom, je to tudi priložnost za sodelovanje med šolami iz različnih koncev Slovenije. Upam in želim, da bo projekt živel tudi v prihodnosti,“ je še povedala županja občine Majšperk. Župana obeh občin sta mladim čestitala za njihove lepe nastope, polfinalistom pa želela čim višjo uvrstitev v nadaljevanju tekmovanja. MG Foto: Črtomir Goznik Stella Repič in Evelin Krasnik, OŠ Majšperk, 7. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka). Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si www.tednik Iz OŠ Majšperk sta se v polfinale uvrstila dva dueta: iz mlajše kategorije Lea Živa Planinc in Žanet Krasnik s pesmijo Ne bodi kot drugi, v starejši pa Taja Berden in Jera Tomasino s pesmijo Hvala za vijolice. Hajdinsko osnovno šolo bo v polfinalu v mlajši kategoriji predstavljala Lili Pacher, ki bo zapela pesem Verjamem v dobre ljudi, v starejši pa Manca Sitar s pesmijo Ti boš vedno prvi. Peli so: OŠ Majšperk: Lucija Planinc, Ema Poplatnik, Matevž Založnik ter Lea Živa Planinc in Žanet Krasnik v mlajši kategoriji, v starejši pa Lina Novak, Taja Berden in Jera Tomasino ter Evelin Krasnik in Stella Repič. OŠ Hajdina: Žana Ules, Vita Baum, Ela Gabrovec Vidovič, Mija Veselič, Ajda Širovnik, Arlind Krasniq, Lili Pacher ter Tara Petek in Avguština Marčec v mlajši kategoriji, v starejši pa Manca Sitar. Foto: Črtomir Goznik Ema Poplatnik, OŠ Majšperk, 4. razred, pesem 1000 let (Maraaya). Foto: Črtomir Goznik Žanet Krasnik in Lea Živa Planinc, OŠ Majšperk, 5. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka). Polfinalisti: Lea Živa in Žanet, Taja in Jera, Lili in Manca Foto: Črtomir Goznik Matevž Založnik, OŠ Majšperk, 4. razred, pesem Soba 102 (Jan Plestenjak). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Lina Novak, OŠ Majšperk, 6. razred, pesem Dan najlepših sanj (Regina). Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT SUR¿OLK Radia Ptuj Taja Berden in Jera Tomasino, OŠ Majšperk, 7. razred, pesem Hvala za vijolice (Bilbi). Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK stran 11 Naše prireditve torek z 17. maja 2022 Foto: Črtomir Goznik Žana Ules, OŠ Hajdina, 2. razred, pesem Dobro juro življenje (Alya). Foto: Črtomir Goznik Mija Veselič, OŠ Hajdina, 4. razred, pesem 1000 let (Maraaya). Foto: Črtomir Goznik Vita Baum, OŠ Hajdina, 3. razred, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka). Foto: Črtomir Goznik Ajda Širovnik, OŠ Hajdina, 4. razred, pesem Daj se nasmej (Bepop). 11 Foto: Črtomir Goznik Ela Gabrovec Vidovič, OŠ Hajdina, 4. razred, pesem Moje sonca (Bepop). Foto: Črtomir Goznik Arlind Krasniq, OŠ Hajdina, 4. razred, pesem Moje sonce (Bepop). Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Lili Pacher, OŠ Hajdina, 5. razred, pesem Verjamem v dobre ljudi (Bepop). Foto: Črtomir Goznik Avguština Marčec in Tara Petek, OŠ Hajdina, 5. razred, pesem Ulala (BQL). Manca Sitar, OŠ Hajdina, 8. razred, pesem Ti boš vedno prvi (Helena Blagne). 20.-22. 2 0.-22. m maj aj 2 2022 022 m med ed 9 9.. in n1 18. 8. u uro ro Minoritski samostan Minoritski samostan Ptuj Ptuj .XOLQ .XOLQDULĀQRUD]YDMDQMH QDULĀQRUD]YDMDQMH YSULUHGLWYHQHPåRWRUX YSUL LUHGLWYHQHPåRWRUX WHUUD]QROLNDSRQXGED WHUUD D]QROLNDSRQXGED GREURWQDVWRMQLFDK GRE URWQDVWRMQLFDK www.dobroteslovenskihkmetij.si www www.dobroteslovenskihkmetij.s dobroteslovenskihkmetij si si Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 /a ŝŶ EE WZKsE^ stran 12 torek z 17. maja 2022 Ormoško z Živahno ob dnevu Evrope Predstavili zanimivosti članic EU Po dveh letih premora zaradi epidemije koronavirusa je pred dnevi ploščad pred ormoško grajsko pristavo znova zaživela v duhu dneva Evrope. Približno 700 otrok in učencev je preplavilo ploščad ter z zanimivimi stojnicami predstavljajo različne evropske države. Z>//EWK^>h a>/ZĂĚŝĂͲdĞĚ ŶŝŬĂWƚƵũ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞŽĚϯϬ͘ϲ ͘Ͳϯ͘ϳ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵ ǎďŝ MXQLMDVH]QDPLSRGDMWHQDSRSRWRYDQMHSR',¦(o,LQ 1(½1,3529$16,UD]QROLNLSRNUDMLQLVVOLNRYLWLPKULERYMHP RËDUOMLYLPLVLYNLQLPLSROMLSUHSRMHQL]RPDPQLPLGLĄDYDPL LQGLYMHURPDQWLËQLPLUHQHVDQËQLPLJUDGRYL 9PHVWX*RUGHVVLERPRRJOHGDOLQDVWUPLKWHUDVDK]JUDMHQUHQHVDQþQLJUDGLQFHUNHYV VWROSLþL96HQDQTXHERPRRELVNDOLFLVWHUFLMDQVNRRSDWLMRNLVWRMLYR]NLGROLQLPHGVLYNLQLPLSROML0HVWQRVUHGLãþH$UOHVDQDPERSUHGVWDYLORNDWHGUDOR6W7URSKLPHDP¿WHDWHUNL MHãHGDQHVSUL]RULãþHUD]OLþQLKSULUHGLWHYWHUSULYODþQHWUJH.DYLFRPRUGDVSLMHWHYNDYDUQL &DႇHGX1XLWNLMRMHYYHþQRVODYRSRQHVHO9DQ*RJK90DUVHLOOXQDMVWDUHMãHPLQGUXJHP QDMYHþMHPPHVWXWHUQDMYHþMHPSULVWDQLãþXY)UDQFLMLERPRLPHOLþDV]DUD]LVNRYDQMH]DQLPLYLKXOLFNLSULþDMRRãWHYLOQLKGRJRGNLK2GWRGMHSURVWRYROMFHNRQHFVWROHWMDY3DUL] YRGLODUHYROXFLMDQDSURPHQDGQLXOLFL/D&DQHELqUHSDMHELODWHQWDWQDSUYHJDNUDOMD.UDOMHYLQH-XJRVODYLMH$OHNVDQGUD.DUDÿRUÿHYLüD =DGQMLGDQVHERPRVSUHKRGLOLSRPHVWXIRQWDQ$L[HQ3URYDQFHREþXWLOLåLYOMHQMHNRWMHELOR QHNRþLQQDþXGRYLWLWUåQLFLNXSLOLSURYDQVDOVND]HOLãþD9RåQMDþH]$]XUQRREDORQDVERSULSHOMDODYPHVWR*UDVVNMHUERPRRELVNDOLRSRMQRSDUIXPHULMR)UDJRQDUG Foto: MH Najmlajši iz Vrtca Ormož so »ostali doma«, v Sloveniji, ter navdušili s plesnima točkama Maček Muri in Sreča na vrvici. Aktiv ravnateljev občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je že devetič združil moči skupaj z vrtčevskimi otroki ter učenci, dijaki in mentorji šol iz vseh treh občin in pripravil tradicionalno prireditev ob dnevu Evrope. Po uvodni zapeti slovenski in evropski himni sta množico zbranih nagovorila vodja Aktiva ravnateljev Stanislav Bezjak iz OŠ Velika Nedelja ter v imenu vseh treh županov ormoški župan Danijel Vrbnjak. V nadaljevanju programa so otroci in učenci s petjem in plesom predstavili domovino, Španijo in Irsko, s kulinariko, znamenitostmi in drugimi zanimivosti pa so na stojnicah predstavili še več drugih držav, članic Evropske unije. Po prireditvi in ogledu stojnic je učence čakalo še presenečenje – glasbeni gost raper Challe Salle. Dijaki Gimnazije Ormož, ki sodelujejo v programu Šola ambasadorka Evropskega parlamenta, pa so dan Evrope še posebej obeležili. Sošolcem so skozi krajšo igro predstavili nekaj značilnosti posameznih držav v EU, dijaki od 1. do 3. letnika pa so svoje poznavanje Evrope preverili še v kvizu trivia. Monika Horvat Ptuj z 10. kloštrski večer v refektoriju Arije in vinski samospevi s Petrom Gojkoškom V okviru 10. kloštrskega večera v zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla Ptuj se je na dveh večerih z arijami in vinskimi samospevi kot solist predstavil njihov Peter Gojkošek. Na klavirju ga je spremljala Adriana Magdovski, program pa je povezoval igralec in voditelj Pavle Ravnohrib. Foto: Črtomir Goznik Z 10. kloštrskega večera v refektoriju minoritskega samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, na katerem se je z arijami in vinskimi samospevi predstavil Peter Gojkošek (bas bariton). CENA 295 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚ ŚŽƚĞůĂΎΎΎ͕ϮdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕njƵŶĂŶũŝ ŽŐůĞĚŝƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũŽƉŽƚŽǀĂŶũĂ͘ ^ƉůŽƓŶŝƉŽŐŽũŝƐŽƐĞƐƚĂǀŶŝĚĞůƉƌŽŐƌĂŵĂ͊ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX V prvem delu so bile na sporedu arije avtorjev Stradelle, Handla, Bellinija, Mozarta in Beethovna, v drugem delu pa vinski samospevi Simonitija, Lipovška, Pavčiča in Flajšmana. Pri vinskih samospevih je povezovalec veliko besed namenil tudi kulturi pitja, pri čemer je uporabil tudi iskrive misli p. Mirka Pihlerja, ki je ob neki priložnosti dejal: če vino pije pameten, bo še pametnejši, če ga pije neumen, bo še neumnejši. Peter Gojkošek je v celoti avtor 10. kloštrskega večera v sodelovanju z ZGŠ, tako z glasbenim izborom kot besedilnim delom. Nazadnje se je s samostojnim solističnim koncertom predstavil leta 2016. Na uprizoritev pa je večer arij in vinskih samospevov zaradi epide- mije čakal več kot dve leti. Občinstvo je v obeh večerih napolnilo refektorij in navdušeno zaploskalo izjemnima nastopoma. Tudi sam je zadovoljen, da je izpolnil lastna pričakovanja in pričakovanja občinstva. Kot učitelj je zaposlen na ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer poučuje solfeggio, petje, trobila, zbor in simfonični orkester. Trenutno vodi cerkveni pevski zbor Magnificat, zbor sv. Viktorina na Ptuju in vokalno skupino Mladi veseljaki iz Cirkulan. Iz solo petja je diplomiral leta 2016. Veseli pa se že novih projektov ter skupnega nastopa z bratrancem Lukom Gojkoškom, vrhunskim organistom v minoritski cerkvi, kjer bodo v kratkem namestili nove orgle. Adriana Magovski pa je izredna profesorica na Oddelku za glasbo Univerze v Mariboru. Kot solistka nastopa in snema v Evropi in Ameriki. Prav tako je redna gostja televizijskih oddaj, okroglih miz in mednarodnih delavnic. V letih 2016 in 2017 je bila asistentka legendarne pianistke in pedagoginje prof. Norme Fisher na elitni Royal College of Music v Londonu, na London Masterclasses, Royal College of Music Manchester na mednarodnem pianističnem tekmovanju Vladimir Horowitz v Kijevu. Zaključek koncerta pa je potekal v križnem hodniku minoritskega samostana, kamor so povabili na kozarček rujnega. MG Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Futsal Z zmago potrdili končno 3. mesto Stran 14 Nogomet Drava ostala brez možnosti za obstanek Stran 14 stran 13 Športnik leta MO Ptuj Brez presenečenj, Tamara in Kristjan znova najboljša Stran 15 Atletika Čeh do najboljše daljave še pred dežjem Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet z 1. SNL, 35. krog Izjemno slovo Tavaresa, manj spektakularno slovo Aluminija 9.999 gledalcev se je zbralo na stadionu Ljudski vrt na nogometni tekmi med Mariborom in Aluminijem. Za obe ekipi je bila to sila pomembna tekma, saj so domačini potrebovali zmago v boju za naslov državnih prvakov, medtem ko so gostje potrebovali zmago za ohranitev možnosti za obstanek v 1. ligi. Mariborčani so na koncu slavili 3:1, kar pomeni, da ostajajo v boju za prvaka, medtem ko se Aluminij krog pred koncem prvenstva poslavlja od prvoligaške konkurence. Ob tej pomembni zmagi so Mariborčani pred tekmo, med njo in po njej pripravili posebno vzdušje za Marcosa Tavaresa, ki se je poslovil od aktivnega igranja nogometa. Nkama utišal Ljudski vrt Pozitivno vzdušje v Ljudskem vrtu je poneslo nogometaše Maribora v uvodne napade. Trener gostov Robert Pevnik je dobro postavil svojo ekipo na zelenici in ta je v prvem delu pokazala veliko borbenosti, taktične discipline in občasne predrznosti v fazi napada. Maribor je imel več od igre, a je bil premalo konkreten – njegova igra je bila precej predvidljiva. Tokratni trener Aleš Mertelj (trener Radovan Karanović zaradi kazni ni smel s klopi voditi svoje ekipe, op. a.) ni mogel biti zadovoljen po prvih 45 minutah tekme ne z igro svojih Maribor – Aluminij 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Nkama (14.), 1:1 Ivanović (57.), 2:1 Milec (62.), 3:1 Antolin (68.) MARIBOR: Bergsen, Milec, Mitrović, Watson, Guerrico, Makoumbou (od 15. Antolin, od 90. Tavares ml.), Repas, Sellouki (od 46. Ivanović), Alvir, Kronaveter (od 85. Tavares st.), Mudrinski (od 85. Pihler). Trener: Aleš Mertelj. ALUMINIJ: Nwolokor, Azemović, Martić, Petek, Musa, Bolha (od 82. Branšteter), Turčin (od 82. Bizjak), Nkama (od 54. Plantak), Marinšek, Šroler (od 89. Kmetec), Kadrić (od 89. Brest). Trener: Robert Pevnik. Večer, posvečen Marcosu Tavaresu Poseben fokus je imela tekma med Mariborom in Aluminijem zaradi uradnega slovesa Marcosa Tavaresa. Slednji je za Nogometni klub Maribor odigral 580 tekem in skupno zabil 209 zadetkov. Od tega jih je dal 159 v prvi slovenski ligi, kar ga uvršča na vrh strelcev vseh časov v Sloveniji. Legenda Maribora se je poslovila z značilnim širokim nasmehom, solzami v očeh in čustveno zahvalo pred tekmo. V njej je ob prisotnosti očeta in mame ter brata in sestre med drugim povedal: »Hvala lepa vsem – mestu, klubu in navijačem. Rad vas imam, hvala vsem, ker ste me sprejeli.« Marcos je tokrat vstopil v igro v 85. minuti, za slovo od vijoličastega dresa pa se mu je izpolnila še ena velika želja: v zadnjih minutah tekme proti Aluminiju je skupaj z njim zaigral tudi sin Marcos Tavares Jr. To je bilo eno izmed daril, ki ga je prejel popularni »Tava«, največji dve v nepozabnem večeru za nogometaša pa sta bili, da so v klubu upokojili dres s številko 9 in da se zahodna tribuna stadiona Ljudski vrt odslej naprej imenuje tribuna Marcosa Tavaresa. igralcev, še manj pa z rezultatom, saj je na semaforju pisalo 0:1. Zadetek za Kidričane je po predložku Turčina z glavo že v zgodnji fazi tekme dosegel Nkama – 0:1. Takoj po zadetku je za Aluminij nevarno streljal še Marinšek, medtem ko je Kadrić s približno 14 metrov streljal za malenkost mimo gola. Tudi Maribor je imel nekaj priložnosti, a so bili Sellouki, Repas in Kronaveter neuspešni. Slednji je v končnici prvega dela sprožil najbolj nevaren strel s približno 18 metrov, s parado pa se je izkazal vratar Nwolokor, ki je imel v prvem polčasu precej dela. Trije zadetki Maribora v enajstih minutah V slačilnici Maribora je bilo med premorom zelo burno, trener Karanovič je močno »zarobantil« in tako poskušal svoje varovance zbuditi in spodbuditi za boljše nadaljevanje. Tako so vijoličasti še odločneje začeli drugi polčas, saj je zanje štela le zmaga. Ivanovič je takoj sprožil nevaren strel, medtem ko sta bila na drugi strani za Aluminij s streloma nevarna Turčin in Nkama. Konstanten pritisk vijoličastih jim je prinesel izenačenje v 57. minuti, ko so na sredini igrišča Prva liga Telemach REZULTATI 35. KROGA: Maribor – Aluminij 3:1 (0:1); CB24 Tabor Sežana – Bravo 0:1 (0:1); strelec: 0:1 0:1 Bajde (28.); Domžale – Celje 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Ibričić (8., z 11 m), 1:1 Šporn (69.); Olimpija – Mura 3:3 (1:1); strelci: 0:1 Klepač (7.), 1:1 Nukić (36.), 2:1 Boakye (47.), 2:2 Horvat (59.), 2:3 Daku (61.), 3:3 Prtajin (88.). Tekma Koper – Kalcer Radomlje je bila odigrana v ponedeljek. 1. MARIBOR 2. KOPER 3. OLIMPIJA LJUBLJANA 4. MURA 5. BRAVO 6. DOMŽALE 7. CELJE 8. KALCER RADOMLJE 9. CB24 TABOR SEŽANA 10. ALUMINIJ 35 34 35 35 35 35 35 34 35 35 20 19 17 15 13 11 12 11 7 4 7 9 8 12 9 11 6 9 8 11 8 6 10 8 13 13 17 14 20 20 54:36 53:35 51:38 56:47 33:33 44:43 46:48 41:48 28:39 31:70 67 66 59 57 48 44 42 42 29 23 hitro izvedli prosti strel, v konici napada pa se je najbolje znašel Ivanović – 1:1. Zadetek je dal nove energije Mariboru, ki pa je pet minut kasneje do vodilnega zadetka prišel na zelo srečen način. Martin Milec je namreč poslal predložek z desne strani, ki je po odboju od noge enega izmed šumarjev presenetil vratarja Nwolokorja in žoga je v velikem loku končala v mreži – 2:1. Še tretji zadetek so domačini dali v enajstih minutah: po napaki kidričevskih branilcev je bil najbolj spreten Antolin, ki je zadel z diagonalnim strelom po tleh v »malo mrežico« – 3:1. Do konca tekme je Aluminij zaigral bolj aktivno in ofenzivno, saj je iskal in nujno potreboval rezultatski preobrat. Najbližje drugemu zadetku je bil Musa, ki je s strelom z glavo zadel prečko. To je bilo premalo, da bi Kidričani prišli do zmage, ki bi jim še dajala možnosti za obstanek v Prvi ligi Telemach. Tako so se krog pred koncem z dobro predstavo proti Mariboru poslovili od elitnega nogometnega tekmovanja in jih v tej sezoni čaka le še domači obračun proti Taboru iz Sežane. Robert Pevnik, trener Aluminija: »V prvem polčasu smo odigrali tako, kot smo se dogovorili, imeli smo svoj moment. Imeli smo vodstvo, taktično smo delovali zelo zrelo in ob doseženem zadetku smo si ustvarili še vsaj eno t. i. 100 % in nekaj dobrih priložnost, ki pa jih nismo izkoristili. Ob polčasu smo se dogovorili, da gremo z igro isto naprej, a nekako je mariborska fantastična publika ponesla domačo ekipo do zmage. Zadetkov ne bom komentiral, ampak bi rad zaželel Tavaresu nadaljnjo uspešno pot po zaključku aktivne kariere nogometaša – upam, da bo ostal v nogometu. Prav tako pa želim srečo Mariboru v borbi za prvaka. Za nas je bil privilegij igrati pred takšnim občinstvom in še enkrat se je pokazalo, da je Maribor velik klub. Glede nas pa moramo čim prej dvigniti glave: sedaj je dejstvo, da gremo v 2. ligo, a včasih je en korak nazaj potreben, da lahko greš potem dva naprej.« David Breznik Foto: Drago Wernig, m24.si Foto: Drago Wernig, m24.si Nogometaši Maribora so z zmago proti Aluminiju ohranili možnosti za naslov državnih prvakov, šumarji pa so še zadnje teoretične možnosti za obstanek izgubili. Na fotografiji so Martin Milec (Maribor), Martin Šroler in Johan Chinwendu Nkama (oba Aluminij). Marcos Tavares je za Nogometni klub Maribor odigral 580 tekem in skupno zabil 209 zadetkov. Od tega jih je dal 159 v prvi slovenski ligi, kar ga uvršča na vrh strelcev vseh časov v Sloveniji. »Hvala lepa vsem – mestu, klubu in navijačem. Rad vas imam, hvala vsem, ker ste me sprejeli.« Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 Šport 14 Futsal z 1. SFL, končnica, povratna tekma za 3. mesto Z zmago potrdili končno 3. mesto Siliko Vrhnika – FC Hiša daril Ptuj 3:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Debeljak (8.), 0:2 Ručna (10.), 1:2 Vesel (18.), 1:3 Senekovič (30.), 2:3 Suban (30.), 3:3 Janež (32.), 3:4 Ručna (37.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Anžel, Caf, Badrov, Senekovič, Rednak, Ručna, Debeljak, Pihler, Jelič, Pasariček, Kneževič; Trener: Robert Grdović. Ptujski futsalerji so na povratno tekmo za tretje mesto v 1. slovenski futsal ligi na Vrhniko odšli z lepo prednostjo, saj so prvo tekmo dobili z izidom 4:1. Tudi v goste so odšli z mislijo na zmago, kar jim je tudi uspelo, saj so Siliko v drugo premagali s 3:4. S to zmago so osvojili tretje mesto v Sloveniji, kar je zares velik uspeh za Futsal club Hiša daril iz Ptuja. V Športni dvorani pri OŠ Antona Slomška v Vrhniki je obe ekipi pričakalo 200 gledalcev, domačini so imeli tako številčno in glasno vzpodbudo s tribun. Tudi ta jim ni dovolj pomagala, da bi lahko premagali FC Hiša daril iz Ptuja. Trener slednje ekipe Robert Grdović je ponovno pripravil dober taktičen načrt, ki so se ga igralci držali in plod tega je bila nova zmaga. Tekma je bila sicer podobna tisti prvi na Ptuju, le da so tokrat igralci Silika vendarle pokazali več želje in so tudi dosegli dva zadetka več kot v dvorani Ljudski vrt. Ptujčani so se dobro postavili in so predvsem v drugem polčasu rutinirano kontrolirali situacijo na parketu. Vrhničani so namreč v drugem delu tudi nekoliko »na silo« poizkušali priti do preobrata, a to jim proti čvrsti in kakovostni gostujoči zasedbi tokrat ni uspelo. V prvem polčasu so Štajerci dali dva zadetka: pri prvem je Pasariček odložil žogo Debeljaku, ki je zadel v prazen gol, pri drugem pa se je izkazal Ručna, saj je iz prostega strela silovito zadel pod prečko. Za domačine se je med strelce vpisal Vesel. V drugem polčasu je sledil »juriš« Silika in pametna igra Ptuja, ki je s tretjim zadetkom prekinil nalet domačih – situacijo dva na ena je v zadetek pretopil Senekovič – 1:3. Sledil je še močnejši pritisk domačih futsalerjev in dva njihova zadetka, ki sta ju dosegla Suban in Janež. V končnici tekme je zmago za goste ob tvegani igri domačinov – z vratarjem v polju – na prazni gol zagotovil Ručna. Rokomet z NLB liga, zaostala tekma JERUZALEM: Skledar (1 obramba), Balent (3 obrambe), Lesjak; Čudič 5 (2), Voljč, Pungartnik, Žuran 7, G. Hebar, Šulek 2, Pandev 3, Kosi 7, Krabonja 1, Bogadi 2, Škrinjar 1. Trener: Saša Prapotnik. IGRALEC TEKME: Vid Miklavec (Trimo Trebnje). Trimo, ki je še vedno teoretično v igri za naslov državnega prvaka, je takoj na začetku prevzel pobudo ter hitro povedel s tremi goli prednosti (4:1, 5:2, 8:5). Sledile so najboljše minute Ormožanov na tekmi in po delnem izidu 0:3 je Denis Škrinjar izenačil (9:9). Zadnja tretjina 1. polčasa je bila zelo izenačena. Trimo je zmeraj vodil za gol, Ormožani so ga vedno ujeli in izenačili. Dobesedno v zadnji sekundi prvega dela tekme je za izid 1. polčasa (16:15) poskrbel Gal Cirar, ki je mrežo Alena Skledarja zadel praktično iz mrtvega kota. Kot zanimivost naj omenimo, da bo v sezoni 2022/23 prav Cirar ponovno oblekel ormoški dres. Nosil ga je že med letoma 2015 in 2018. Matija Pandev je s svojim tretjim zadetkom poskrbel za zadnje izenačenje na tekmi (16:16), nato pa se je gostom povsem ustavilo. Trimo je dvignil nivo igre, Prlekom se je poznala odsotnost kaznovanega Blaža Fergole ter poškodovanih Tinčka Hebarja in Nika Ćirovića in gostitelji so popolnoma prevzeli oblast na igrišču. Bistveno večja rotacija igralcev Trima je hitro odločila vprašanje zmagovalca. Pri domačih je mrežo tekmecev zadelo 12 igralcev, na drugi strani je trebanjsko mrežo zatreslo le osem igralcev Jeruzalema. Tik pred koncem je prednost Dolenjcev narasla na +10 (36:26). Poznal se je slab dan ormoških vratarjev, ki so zbrali le štiri obrambe, na drugi strani sta Aljoša Čudič in Radivoje Ristanović skupaj zbrala 12 obramb. Pri zmagovalcih je hrvaški reprezentant Filip Glavaš dosegel šest golov, pri poražencih sta Rok Žuran in Tilen Kosi zadela po sedemkrat. Jeruzalem do konca prvenstva čaka gostovanje v Šmartnem in nato domača tekma proti Kopru. Termin slednje tekme, kjer se bo od aktivne- ga igranja poslovil Bojan Čudič, navijaška skupina Ormožani pa bo praznovala 30-letnico obstoja, za zdaj še ni znan. V ormoškem klubu upajo, da bo zadnja tekma odigrana v soboto, 28. maja, ob 18.00 na Hardeku. Tilen Kosi, Jeruzalem Ormož: „Povsem solidna igra v 1. polčasu in aktiven rezultat. Žal so se nam poznale odsotnosti nekaterih pomembnih igralcev in v nadaljevanju enostavno nismo bili sposobni spremljati ritma igre Trima. Nasploh smo zelo slabo odigrali v obrambi in prejeli kar 37 zadetkov. Ob tem podatku je vse jasno, da ne moreš računati na presenečenje. Čestitke Trimu za zasluženo zmago, obenem pa držim pesti za Uroša Udoviča, igralca Trima, ki se je huje poškodoval na tekmi. Želim mu, da se na parket vrne še močnejši.“ Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: „Trimo je spretno kaznoval vse naše napake, ki jih je bilo v 2. polčasu enostavno preveč. Menim, da bi v popolni zasedbi lahko nudili bistveno večji odpor Trimu, kot smo ga tokrat. Čestitke zmagovalcem za lepo igro in zasluženo zmago. Odhajamo v Šmartno in upam, da se iz zadnjega gostovanja v sezoni vrnemo z nasmeški na obrazu.“ UK Nogomet z 2. SNL Drava brez možnosti za obstanek Krka – Drava Ptuj 5:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Majić (21.), 2:0 Marcius (45.), 3:0 Marcius (65.), 4:0 Majić (78.), 5:0 Prodanović (86.) DRAVA PTUJ: Starič, Tassin, Penič, Korošec, Ploj, Erhatič (od 77. Baligač), Šlamberger, Čeh (od 66. Pivko), Melvan (od 66. Nanitelamio), Jelerčič, Miljanić (od 77. Kraner). Trener: Vladimir Pantelić. Drava je v borbi za obstanek v 2. ligi nujno potrebovala pozitiven rezultat in točke. A v Novem mestu je domača Krka pokazala, da je »gospodar« na svoji zelenici in je dosegla visoko zmago. Ta zmaga je glede na prikazano previsoka, a rezultat morda dravašev niti ne boli toliko kot dejstvo, da so z njim krog pred koncem prvenstva že izpadli iz 2. lige. Na stadionu Portoval se je v Novem mestu zbralo približno 100 gledalcev, ki so prvič v zgodovini slovenskega nogometa videli, da so tekmo 2. slovenske lige vodile tri sodnice na čelu z glavno sodnico Aleksandro Česen. Na to posebnost se niso posebej ozirali domači igralci, ki Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so izgubili na gostovanju pri močni Krki (na fotografiji je v modrem dresu Leo Čeh). stran 14 torek z 17. maja 2022 Ptujski futsalerji so se po koncu tekme razveselili 3. mesta v sami dvorani, sledilo je še manjše druženje po tekmi. V ponedeljek zvečer se je ekipa sestala še na sestanku in druženju, na katerem so na kratko pregledali letošnjo uspešno tekmovalno sezono, okvirno pa so bili igralcem predstavljeni tudi načrti kluba za naprej. Ob tej priložnosti so se v FC Hiša daril Ptuj zahvalili za odlične igre Borutu Ručni, ki je zaključil svojo igralsko kariero. Thomas Pihler, kapetan FC Hiša daril Ptuj: »Tudi na povratni tekmi smo bili boljši nasprotnik od Silika. S pametno igro smo prišli do zmage in želenega 3. mesta. Gre za lep uspeh našega kluba, ki iz sezone v sezono napreduje. Tudi v tej sezoni smo v vseh segmenti v klubu napredovali in za nami je zares odlična sezona, v kateri smo ob omenjenem 3. mestu v prvenstvu zasedli še 2. mesto v Pokalu Terme Olimia. S tema uspehoma smo izpolnili letošnje zastavljene cilje, uspeha pa smo kot ekipa tudi primerno proslavili.« David Breznik Foto: Črtomir Goznik Borut Ručna (v sredini) je bil z dvema zadetkoma eden najboljših posameznikov tekme, ki je bila obenem njegova zadnja v karieri, saj se poslavlja od aktivnega nastopanja. Motokros z Dirka za SP na Sardiniji Ormožani popustili v 2. polčasu Trimo – Jeruzalem 37:28 (16:15) COLOR CMYK Gajser se je boril s tekmeci in … boleznijo Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP na Sardiniji osvojil 7. mesto. V prvi vožnji je bil drugi, v drugi pa je imel precej težav in iztržil le 12. mesto ter tako prvič v sezoni ostal brez zmagovalnih stopničk. Na dirki v Rioli Sardu je zmagal Nizozemec Calvin Vlaanderen na netovarniški Yamahi. Sobotne kvalifikacije na mehki progi na Sardiniji je Gajser končal na drugem mestu in si pripravil dobro izhodišče za izbiro startnega položaja. Kljub težavam z virozo je v uvodni nedeljski vožnji v konkurenci Gajserja prehitel le Vlaanderen, tretji je bil Španec Jorge Prado. Gajser je z odličnim startom takoj prešel v vodstvo, a si ni priboril odločilne prednosti pred tekmeci. Nizozemec je bil dovolj blizu, da je Tima, ki mu je vidno pešala moč, v zaključku dirke dva kroga pred koncem tudi prehitel. V drugi vožnji se Gajserju ni izšlo po željah. Tudi zaradi oslabelosti in zdravstvenih težav je slabše startal, precej časa je vozil na šestem mestu. Na sredini dirke je ob poskusu Dirka za VN Sardinije, rezultati: 1. Calvin Vlaanderen 2. Jorge Prado 3. Glenn Coldenhoff 4. Maxime Renaux 5. Jeremy Seewer 6. Brian Bogers 7. Tim Gajser Nizozemska Španija Nizozemska Francija Švica Nizozemska Slovenija Yamaha Gasgas Yamaha Yamaha Yamaha Husqvarna Honda 25 20 13 15 18 16 22 Honda Yamaha Yamaha Gasgas Yamaha 367 288 264 260 234 25 20 22 18 15 16 9 50 40 35 33 33 32 31 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser 2. Maxime Renaux 3. Jeremy Seewer 4. Jorge Prado 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Francija Švica Španija Nizozemska so bili na tekmi boljša ekipa, kar se je predvsem videlo v prvem polčasu. Ptujčani so v nadaljevanju odigrali bolj hrabro, malo več so si upali v sami igri, a tudi to jim ni prineslo vsaj častnega zadetka. V prvem polčasu je Krka dosegla prvi zadetek preko Majića iz prostega strela, drugi je bilo »darilo« vratarja Stariča, saj je žogo spustil na tla, kjer jo je spretno v mrežo pospravil nekdanji član modrih Marcius. Tudi Drava, ki je bila igralsko v podrejenem položaju, bi lahko dosegla zadetek v prvem polčasu. Prvo priložnost je imel Čeh, ko je potegnil s svoje polovice igrišča in se znašel iz oči v oči z vratarjem Kruljacem, a je njegov strel zgrešil cilj. Drugo priložnost je imel Ploj, a je s približno 18 metrov streljal mimo vrat. Po zaostanku so ptujski nogometaši odločneje krenili v drugi polčas in so iskali poti do zadetka. A v času največjih naletov so prejeli tretji zadetek, ki je dokončno odločil zmagovalca. Dober predložek je na oddaljenejši vratnici v mrežo pospravil Marcius – 3:0. Do konca tekme sta za Krko zadela še Majić in Prodanović. Za Dravo so v drugem polčasu resneje s streli ogrozili domača vrata Čeh, Miljanić in Šlamberger, a brez učinka na rezultat … Leo Čeh, Drava Ptuj: »Nogometaši Krke so bili na tej tekmi preprosto boljši od nas. Končni rezultat je pre- prehitevanja zapeljal v visoko mivko, situacija na progi je nanesla na lažji padec. To je nekaj tekmecev izkoristilo za prehitevanje, vseeno pa je Tim nato obdržal 12. mesto in osvojil devet dragocenih točk. Tim Gajser: »V petek sem zbolel, dobil sem virozo, tako da je bilo nedeljsko dirkanje zame bolj preživetje na motorju kot dirkanje. Zdaj imam dva tedna časa za regeneracijo, da se lahko vrnem zdrav in še močnejši. Hvala moji ekipi in vsem navijačem za podporo.« Zmagal je Vlaanderen, ki je tako prvič v karieri prišel do skupne zmage na dirki MXGP. Dogodek je bil zanj precej čustven … Za njim sta se zvrstila rojak Glenn Coldenhoff in Prado. V seštevku obeh voženj je Gajser zasedel 7. mesto. Po šestih zmagah in enem drugem mestu v sezoni 2022 je prvič ostal brez zmagovalnega odra, še vedno pa prepričljivo vodi v seštevku sezone. Čeprav je tokrat dobil le 31 točk (na prejšnjih treh je vselej končal s polnim izkupičkom 50 točk), pa ni veliko izgubil v seštevku sezone. Najbližja tekmeca, Francoz Maxime Renaux in Švicar Jeremy Seewer, sta bila namreč le četrti in peti. Naslednja postaja SP bo dirka v španskem Intu Xanaduju – Arroyomolinosu čez 14 dni. sta, JM visok, saj smo tudi mi imeli svoje priložnosti, ki pa jih žal nismo izkoristili. Odigrali smo toliko, kolikor smo v tem trenutku lahko, tudi borbenost je bila na primernem nivoju, žal pa je bilo to premalo za pozitiven rezultat v Novem mestu.« Rekordna gledanost v Novi Gorici in Beltincih 2:0 Djermanović (35.), 3:0 Djermanović (39.); Brežice Terme Čatež – Vitanest Bilje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Batič (4.), 0:2 Zubanović (90.); Gorica – Primorje 2:1 (2:0); strelci: 1:0 Leban (15.), 2:0 Vekić (23.), 2:1 R. Šolaja (73.); Rogaška – Roltek Dob 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Gradišar (3.), 2:0 Majcenić (5.), 2:1 Kunstelj (71., z 11 m), 3:1 Moreira (86.). Rdeča kartona: Gobec (60., Rogaška); Makovec (93., Dob); Fužinar Vzajemci – Triglav Kranj 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Katuša (25.), 1:1 Petrović (81.). Čeprav v zaključku tekmovanja 2. lige ni več kakšne posebne negotovosti glede končnih uvrstitev, pa sta bili tokrat odigrani posebni tekmi, ki ju je spremljalo veliko gledalcev. V Novi Gorici so domačini proslavljali vrnitev v 1. ligo, za nameček pa je bil tekmec nekdanji prvoligaški lokalni rival iz Ajdovščine. Ne preseneča, da si je tekmo ogledalo kar 1.000 gledalcev! Glede števila gledalcev je bilo nekaj podobnega v Beltincih (800), domačini pa so prišli pod vodstvom trenerja Damjana Gajserja do prestižne zmage z Nafto. Tekmo je v sodnikovem dodatku odločil 21-letni rezervist Adis Emruli. REZULTATI 29. KROGA: Krka – Drava Ptuj 5:0 (2:0); Beltinci Klima Tratnjek – Nafta 1903 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Emruli (93.). Rdeča kartona: Bolla (92., Nafta), Emruli (93., Beltinci); Jadran Dekani – Krško 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Malik (66.); Ilirija 1911 – Rudar Velenje 3:0 (3:0); strelca: 1:0 Borden (25., ag.), David Breznik 1. GORICA 29 2. TRIGLAV KRANJ 29 3. KRKA 29 4. ROGAŠKA 29 5. RUDAR VELENJE 29 6. NAFTA 1903 29 7. VITANEST BILJE 29 8. PRIMORJE 29 9. ILIRIJA 1911 29 10. FUŽINAR VZAJEMCI 29 11. ROLTEK DOB 29 12. BELTINCI TRATNJEK 29 13. JADRAN DEKANI 29 14. KRŠKO 29 15. BREŽICE ČATEŽ 29 16. DRAVA PTUJ 29 23 18 13 15 15 12 11 11 10 10 10 9 6 5 4 5 3 3 7 4 9 7 3 11 1 13 8 9 9 9 8 10 7 12 7 12 6 13 8 12 1310 8 16 8 17 5 19 55:18 54:18 52:34 48:37 49:43 62:36 36:38 45:34 34:36 45:50 43:46 34:45 31:32 23:53 27:58 29:89 72 61 48 48 46 44 42 41 37 37 36 35 31 23 20 20 Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Šport torek z 17. maja 2022 stran 15 15 Športnik leta 2021 v MO Ptuj Brez presenečenj, Tamara in Kristjan znova najboljša Minea Kolenko (ŽRK Ptuj): »Naziv naj ekipa nam pomeni potrdilo, da delamo dobro v klubu, da imamo cilje, ki jih tudi dosegamo. Lani je to bil obstanek v elitni ligi, zato smo bili s tem zelo zadovoljni. Letošnja liga je zelo dolga, imamo nove cilje, še vedno se borimo za 5. mesto v prvi ligi, kar pomeni velik korak naprej.« Nagrada za življenjsko delo na področju športa: Drago Vobner Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Dobitnice priznanj za najboljše športnice (za Tamaro Zidanšek je nagrado prejela mama) Dobitniki priznanj za najboljše športnike Gala prireditev Športnik leta 2021 je tudi tokrat zasijala v pravem pomenu besede, po lanski korona izvedbi na Mestnem stadionu je ponovno našla svoje mesto v dominikanskem samostanu. Tradicionalno prireditev, ki so jo organizirali Mestna občina Ptuj, Zavod za šport Ptuj in Športna zveza Mestne občine Ptuj, sta na sproščen in zabaven način vodila Zlatka Lampret in Kristijan Šmid. Zbrane sta nagovorila ptujska županja Nuška Gajšek in direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj, v spremljevalnem programu pa so zbrani videli plesne, glasbene in čarovniške točke. Glavni fokus je bil tudi letos na nagrajencih, skupno je bilo podeljenih 27 nagrad v desetih različnih kategorijah. V glavnih konkurencah presenečenj ni bilo … Pri moških je na vrhu atlet AK Ptuj Kristjan Čeh. 23-letni Podvinčan je v metu diska prvič v karieri presegel znamko 70 metrov (70,35 m), vrhunec sezone pa je predstavljal nastop na olimpijskih igrah v Tokiu, kjer je osvojil 5. mesto. Pred tem je osvojil tudi naslov evropskega prvaka v kategoriji mlajših članov do 23 leta, odlično je tekmoval na mednarodnih in domačih atletskih tekmovanjih, prav tako pa je postal državni prvak v metu diska. Nagrajenci na prireditvi Športnik leta 2021 v MO Ptuj: Najboljši športnik: 1. Kristjan Čeh (Atletski klub Ptuj) 2. Blaž Rola (Teniški klub Terme Ptuj) 3. Sašo Stojak (Strelski klub Ptuj) Najboljše športnice: 1. Tamara Zidanšek (Teniški klub Terme Ptuj) 2. Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) 3. Majda Raušl (Strelski klub Ptuj) Najboljša moška ekipa: Futsal club Hiša daril Ptuj Najboljša ženska ekipa: Ženski rokometni klub Ptuj Nagrada za življenjsko delo na področju športa: Drago Vobner Zaslužni športni delavci za leto 2021: Vlado Potočnik (Avto moto društvo Ptuj), Miha Jeromel (Kolesarski klub Perutnina Ptuj), Robert Ciglar (Nogometni klub Podvinci), Branko Vršič (Brodarsko društvo Ranca Ptuj), Filip Leščak (Judo klub Drava Ptuj), Igor Strnad (Plavalni klub Terme Ptuj), Kristina Pšajd (Strelski klub Ptuj), Ladislav Sabo (Ženski rokometni klub Ptuj) Najuspešnejša srednja šola: Gimnazija Ptuj Državni prvaki v individualnih športnih panogah v letu 2021: Filip Jeff Planinšek (Teniški klub Terme Ptuj), Aljaž Ajdič (Judo klub Drava Ptuj), Teja Marot (Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj), Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj), Tilen Repina (Klub borilnih veščin Ptuj) Najperspektivnejša športnika: Lina Maltarić (Plavalna akademija Kurent Ptuj), Žan Ritlop (Atletski klub Ptuj) Nagrada za poseben dosežek: Minea Kolenko (Ženski rokometni klub Ptuj) Atletika z Miting Poljane v Mariboru Čeh do najboljše daljave še pred dežjem Najboljši slovenski atlet zadnjih let Kristjan Čeh (AK Ptuj) je na atletskem mitingu Poljane v Mariboru na prvi tekmi v poletni sezoni pred diamantno ligo konec tedna v Birminghamu v metu diska zmagal s svojim najboljšim izidom leta, 67,40 metra. S tem je peti na letošnji lestvici izidov na svetu. Vodi olimpijski in svetovni prvak Daniel Stahl iz Švedske, ki je 69,11 m vrgel v ameriški Chuli Visti 7. aprila. Nihče izmed preostalih ni presegel 67,69 m, kar pomeni, da je Ptujčan zelo blizu drugemu mestu. »Še malo, pa bom v samem vrhu, zelo sem zadovoljen z doseženim. Ogrevanje pred tekmo mi je šlo zelo dobro, a pred prvim metom sem bil vseeno živčen – že v izmetu nisem dobro 'poklopil' diska. V drugi serij mi je šlo zelo dobro, dosegel sem največjo daljavo na tekmovanju. Potem je začelo deževati in nisem mogel prav začeti nastopa iz svojega startnega položaja. Glede na vse bi mogoče v boljših pogojih vrgel še več, imel sem dober občutek. Trener Gerd Kanter, ki sem ga poklical po telefonu, je bil zelo zadovoljen z dosežkom. Komaj čakam na Birmingham, kjer bodo vsi najboljši na čelu s Stahlom, tam bodo prave male olimpijske igre,« je po tekmovanju dejal Čeh. Začel je s 60,58 m in nadaljeval s 67,40, 64,65 in 62,00, po neveljavnem dosežku v peti seriji pa v zadnji ni več metal. Drugi je bil Tadej Hribar (Krka), ki je tudi presegel 60 m (60,21 m). Kristjan Čeh: »Vedno mi je v čast, da prejmem najvišjo športno nagrado Mestne občine Ptuj. Lanska sezona je bila zame fizično in psihično naporna, a sem kljub temu naredil nekaj dobrih rezultatov. Sedaj se že veselim nove sezone, novih tekmovanj in novih osebnih rekordov.« Za njim sta se zvrstila teniški igralec Blaž Rola (TK Terme Ptuj) in strelec Sašo Stojak (SK Ptuj). Rola je lani osvojil tri ATP Challenger turnirje, med posamezniki v Splitu, med dvojicami pa v Zadru in Knoxvillu. Ob tem je tekmoval tudi na vseh štirih grand slam turnirjih v Melbournu, Parizu, Londonu in New Yorku. Stojak je z ekipo SK Ptuja postal ligaški državni prvak v 1. A-ligi v streljanju z zračno pištolo, skupaj z Majdo Raušl je postal državni prvak v mešanih parih, zasedel pa je tudi tretje mesto na državnem prvenstvu med posamezniki. Tekmoval je tudi na evropskem prvenstvu v Osijeku, kjer je v streljanju z zračno pištolo zasedel 37. mesto. Tudi pri dekletih na vrhu ni prišlo do spremembe glede na lansko leto, Tamara Zidanšek je bila najboljša športnica MO Ptuj tudi v letu 2021. Lani je Tamari uspel izjemen presežek na grand slam turnirju v Parizu, kjer se je prebila vse do polfinala. Članica TK Terme Ptuj je lani osvojila svoj prvi WTA teniški turnir, slavila je v Švici, v Lozani. Vrsta uspehov je Zidanškovo pripeljala znotraj TOP 30 igralka sveta. Tamara Zidanšek (nagrado zanjo je sprejela mama Lidija) se je zbranim v dvorani oglasila neposredno po telefonu: »V srednji šoli sem se preselila na Ptuj, da po vsem tem času še vedno spremljate moje rezultate, mi veliko pomeni in mi je vedno res toplo pri srcu, da ste me vzeli za svojo. Iskreno se zahvaljujem za nag23-letni Čeh je sicer izjemno začel letošnje leto in marca na evropskem pokalu v metih na Portugalskem zmagal in s 66,11 m prvič v karieri ugnal tudi Stahla. Pred tekmo v Mariboru je imel izid sezone 67,27 m, kar je vrgel na Ptuju 27. februarja. Izmed preostalih članov AK Ptuj je Sara Šeruga v teku na 100 metrov z rezultatom 12.80 s zasedla 11. mesto (šesto med Slovenkami), Nina Kirič pa je osvojila 5. mesto v metu kopja (33,41 m). Foto: Črtomir Goznik Drago Vobner, prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju športa rado, nedvomno pa bom morala v kratkem obiskati Ptuj.« Drugo in tretje mesto sta osvojili Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj) in Majda Raušl (Strelski klub Ptuj). Veronika je kljub težavam s poškodbami zabeležila nekaj dobrih rezultatov, tako je zasedla prvi mesti v slovenskem atletskem pokalu v suvanju krogle in metu diska, drugi mesti pa v obeh disciplinah na državnem prvenstvu. Majda je na drugi strani znova prispevala velik delež k osvojitvi naslova državnih ekipnih ligaških prvakov s SK Ptuj. V paru s Sašem Stojakom je postala državni prvak v mešanih parih. V konkurenci najboljših ekip je v moški konkurenci slavila ekipa Futsal club Hiša daril Ptuj, ki je v premierni sezoni med slovensko elito osvojila 2. mesto po rednem delu sezone (v končnici so izpadli v četrtfinalu). Ptujska zasedba se je ob tem uvrstila še na zaključni turnir najboljše četverice pokalnega tekmovanja. Med dekleti je naziv naj ekipa osvojil Ženski rokometni klub Ptuj. Dekleta so si v 1. slovenski državni ligi zagotovila obstanek med elito, v dodatnih kvalifikacijah so ugnala zasedbo Olimpije. Iz vrst ŽRK Ptuj je nagrado za poseben dosežek prejela še Minea Kolenko. Ta se je v sezoni 2020/21 izkazala z izjemno učinkovitostjo: na 23. ligaških tekmah je skupno dosegla kar 180 zadetkov, s čimer je bila najboljša strelka 1. državne ženske rokometne lige. Foto: Črtomir Goznik Najperspektivnejša športnika MO Ptuj: Lina Maltarič in Žan Ritlop Posebno nagrado za življenjsko delo na področju športa je dobil dolgoletni teniški delavec Drago Vobner, ki se prireditve žal ni mogel udeležiti, zato je nagrado v njegovem imenu prevzel Luka Hazdovac. Drago Vobner je bil od mladih let predan športu. Najprej se je navduševal nad nogometom in je od pionirskih do mladinskih vrst treniral v Nogometnem klubu Drava Ptuj. Kasneje se je rekreativno ukvarjal z igranjem tenisa. Leta 1976 je bil pobudnik za ustanovitev teniške sekcije in ureditev igrišč v Kidričevem. Ko so Toplice Ptuj načrtovale izgradnjo štirih teniških igrišč, je ves čas zagovarjal, da morajo ta biti peščena in ne z asfaltno podlago, kot je bil najprej načrtovano. Na ta način je vplival, da je tenis postal priljubljen šport na Ptuju in se je hitro razvijal. Naslednji korak je bil narejen z ustanovitvijo Teniškega kluba Ptuj. To se je na pobudo Draga Vobnerja uresničilo leta 1978. Po ustanovitvi kluba je prevzel organizacijo klubskih aktivnosti ter je bil tudi dolgoletni predsednik kluba. V tem času je klub s prostovoljnim delom in prispevki članov ter sredstvi sponzorjev naredil leta 1981 še štiri peščena teniška igrišča. Desetletje kasneje – leta 1991 – so zgradili še klubsko hišo. Drago Vobner je pri tem prispeval projektno dokumentacijo in pridobil največji del sponzorskih sredstev za ta veliki infrastrukturni projekt. Tako je teniški center dobil današnjo podobo. Kmalu po ustanovitvi Teniškega kluba Ptuj je nastala tudi potreba po strokovnem kadru. Zato je Drago Vobner iz Maribora pripeljal prvega trenerja Branka Štajnerja, ki je začel delati z mladimi. Organiziral je tudi prve teniške turnirje na Ptuju, na katerih so nastopili takrat najboljši slovenski igralci. Na ta način je populariziral tenis in je postavil osnove za uspešen razvoj belega športa na Ptuju. Ves čas so Dragu Vobnerju pri projektih stali ob strani člani kluba in to ga je vedno znova vodilo naprej k izboljšanju dela. Na ta način je sredi devetdesetih let angažiral tudi trenerja Luko Hazdovca in Zorana Krajnca, ki sta vzgojila številne odlične teniške igralce. Z njimi je Teniški klub Terme Ptuj danes eden najbolj uspešnih športnih klubov na Ptuju in v svojem športu tudi v Sloveniji. Član kluba Blaž Rola je leta 2015 postal prvi Ptujčan, uvrščen med 100 najboljših igralcev na svetu. Prav tako članica ptujskega kluba Tamara Zidanšek pa je pred časom prišla celo do 22. mesta na svetovni ženski WTA računalniški lestvici. Na poti do teh uspehov je imel pomembno vlogo Drago Vobner, saj je s postavitvijo teniških igrišč in delovanjem na predsedniškem mestu omogočil razvoj omenjenih posameznikov ter tudi številnih drugih odličnih ptujskih teniških igralcev. David Breznik, JM, AK Odličen nastop Ane Čurin Prapotnik Med pionirkami U-16 je odlično nastopila Ana Čurin Prapotnik, ki je v najštevilčnejši disciplini mitinga med 50 nastopajočimi zmagala v teku na 60 metrov. Njen čas 8,00 s je bil za 12 stotink hitrejši od najbližje konkurentke. Ana je ob tem osvojila še 2. mesto med 35 nastopajočimi v teku na 300 metrov (43,88 s). Deseto mesto je v isti disciplini osvojila njena klubska kolegica Zala Kramberger. sta, JM Foto: Črtomir Goznik Zaslužni športni delavci Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 Šport, rekreacija 16 Nogomet z 3. SNL - vzhod Do točk tokrat le Cirkulančani Zreče – Cirkulane 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Ljubec (86.) CIRKULANE: Kelc, Sitar (od 30. Mlakar), Živič (od 86. Cesar), Bojnec, Lipavšek, Kukovec, Travnikar, Ljubec, Cimerman, Golub (od 21. Zajc), Majcen. Trener: Boštjan Zemljič. Cirkulane so se odpravile v goste odpisani ekipi Zreč, ki pa se je na tokratni tekmi pokazala kot zelo solidna in organizirana sredina. Tekmo so sicer bolje začeli gostje, saj so že v drugi minuti prišli do enajstmetrovke. Po prekršku nad Svenom Golubom je isti igralec izvedel strel z 11 metrov, zadel pa je vratnico ... Nadaljevanje za varovance trenerja Boštjana Zemljiča ni bilo tako dobro, saj je bil v 21. minuti zaradi prekrška izključen vratar Tadej Kelc. Na vratarski poziciji ga je zamenjal Denis Zajc (kot zamenjava za Goluba). Z igralcem manj so bile Cirkulane še naprej boljši tekmec, a tudi Zrečani so poizkušali preko kombinatorne igre do priložnosti. Kakšne zrele jim ni uspelo priigrati, saj je dobro delovala gostujoča obrambna linija. Na drugi strani so Cirkulančani imeli dve, tri priložnosti, a se je pri strelih izkazal domači vratar Primož Ravnak. Ta pa ni imel pravih možnosti v 86. minuti, ko je Daniel Ljubec izvedel prosti strel s kakšnih 17 metrov, žoga pa se je od vratnice odbila v gol za minimalno zmago Cirkulan. O tekmi je kratek komentar podal trener cirkulanske ekipe Boštjan Zemljič: »Takšne tekme so vedno zelo težke, saj nobena ekipa ni imela pravega rezultatskega imperativa. Zreče so že izpadle iz lige, a so se proti nam potrudile in se prikazale v dobri podobi. Z igralcem manj naša igra ni bila briljantna, ampak smo vseeno pokazali, da smo kakovostnejša ekipa. Zadeli smo in zasluženo osvojili tri točke.« Šmartno 1928 – Bosch Bračič Videm 5:3 (3:1) STRELCI: 0:1 Adedoja (8.), 1:1 Blaj (11.), 2:1 Blaj (25.), 3:1 Danijel (41.), 4:1 Vezaj (47.), 4;2 Šegula (57.), 4:3 Rogina (81.), 5:3 Blaj (89.) BOSCH BRAČIČ VIDEM: Milić, Mesarič, Zdovc, A. Rogina (od 89. Vidovič), Šegula, Ovčar, Krajnc, Vidovič, Tement (od 78. Šeliga), Adedoja, S. Rogina. Trener: Luka Gajšek. Nogomet z Lige MNZ Ptuj Grajena z zmago na vrh lestvice Kar osem zadetkov je padlo na obračunu med Šmarnim in Vidmom, a glede na prikazano in priložnosti na eni in na drugi strani bi jih lahko padlo še bistveno več ... Gostje so dobro parirali domačinom skozi celotno tekmo, a so ponovno naredili preveč napak, da bi lahko prišli do ugodnega rezultata. Videm je začel odločno in po kotu je zabil zadetek Sulaimon Fatai Adedoja - Adi. To je prebudilo domačine, ki so po dveh napakah zabili dva zadetka preko Marcela Blaja, medtem ko je tretji zadetek direktno iz kota dosegel Luka Danijel – 3:1. Nezbranost v obrambi je prinesla še en zadetek za Šmartno, na začetku 2. polčasa ga je dosegel Ardit Vezaj. Na dogajanje na zelenici je imel velik vpliv tudi glavni sodnik Dejan Bavrlić, ki tokrat ni imel svojega dneva – na čuden način je dobil rdeči karton Miha Mesarič. Za Videm je že pred tem dogodkom iz protinapada znižal rezultat Marko Šegula, nato pa je iz prostega strela s približno 25 metrov zadel še Anton Rogina – 4:3. Ob koncu tekme so gostje lovili izenačenje in so se povsem odprli v obrambi, kar so izkoristili nogometaši Šmartnega, ki so iz sumljive situacije iz protinapada preko Marcela Blaja zabili še zadnji zadetek na tekmi – 5:3. Po tekmi je videmski trener Luka Gajšek dejal: »Že šesto zaporedno tekmo se lovimo in se ne moremo sestaviti v igri, da bi prišli do pozitivnega rezultata. Tudi na tej tekmi nismo igrali slabo, a naš problem je, da ne zabijemo zadetkov iz ugodnih situacij, medtem ko jih na drugi strani dobivamo iz skorajda vsake situacije. To bomo morali do konca prvenstva popraviti, saj nas čakajo še težke tekme v boju za obstanek v ligi.« STRELCI: 0:1 Moličnik (9.), 0:2 Rakar (48.), 1:2 Lazar (82.), 1:3 Koren (93. ag) ZAVRČ: Maroh, Pofuk, Zorko, Štumberger, Potočnik, Lazar, Šket, Kocbek, (od 68. Kocbek) Predikaka Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Skorbe so v derbiju začelja v Apačah dosegli drugo zaporedno zmago in se vključili v enakovreden boj za obstanek. V Super ligi se obeta zelo zanimiva končnica tekmovanja in boj za naslov prvaka. Vodilno pozicijo je po 15 krogih od poljčanskega Boča prevzela ekipa iz Grajene. Nogometaši, ki jih vodi trener Boris Emeršič, iz tekme v tekmo dokazujejo svojo vrednost, tokrat so upravičili vlogo favoritov na obračunu z Gorišnico – slavili so 2:0. Z dvema goloma, a v gosteh, so slavili tudi nogometaši Hajdine. Ti so Boču prizadejali šele drugi letošnji prvenstveni poraz, ki pa je lahko ključen v boju za naslov prvaka. V Poljčanah je sodnik Iztok Milošič pokazal kar 14 rumenih kartonov, po sedem na vsaki strani. Po zamenjavi trenerja Emila Šterbala z Markom Drevenškom je visoko zmago vknjižila Gerečja vas nad Stojnci. Prav tako štiri zadetke so na lokalnem derbiju dosegli vedno boljši nogometaši Bukovcev, ki so proti Markovcem že ob polčasu vodili s tremi goli razlike. V derbiju ekip z začelja prvenstvene lestvice je Skorba premagal Apače. S tretjo zmago v sezoni, drugo zaporedno, so igralci Skorbe še v igri za obstanek v Super ligaški konkurenci. REZULTATI 15. KROGA: Apače – Skorba 2:3 (1:1); strelci: 1:0 Avguštin (16.), 1:1 Šimenko (21.), 2:1 Peklič (62.), 2:2 Šimenko (66.), 2:3 Murat (74.). Rdeči karton: Motaln (Apače, 92.); Gerečja vas – Stojnci 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Drevenšek (28.), 2:0 Prelog (75.), 3:0 Kraševec (84.), 4:0 Pišek Svenšek (87.); Grajena ANpro – Gorišnica 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Tominc (32.), 2:0 Domjan (39. ag.); Boč Poljčane – Hajdina 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Muhič (23.), 0:2 Rajh (39.); Bukovci – Markovci 4:1 (3:0); strelci: 1:0 Medved (10.), 2:0 Veršič (27.), 3:0 Starčič (32.), 4:0 Cebek (72,), 4:1 Keško (90.). 1. GRAJENA ANPRO 2. BOČ POLJČANE 3. BUKOVCI 4. GEREČJA VAS 5. MARKOVCI 6. STOJNCI 7. HAJDINA 8. GORIŠNICA 9. APAČE 10. SKORBA 15 15 15 15 15 15 15 15 15 15 10 9 9 6 6 5 4 4 3 3 2 4 1 6 3 4 4 3 4 1 3 2 5 3 6 6 7 8 8 11 43:20 31:12 48:17 24:16 32:31 25:30 24:33 25:32 18:46 18:51 32 31 28 24 21 19 16 15 13 10 1. liga MNZ Ptuj: 12 golov Pragerskega v enem polčasu REZULTATI 12. KROGA: Pragersko – Rogoznica Slofin 17:2 (5:2); strelci: 1:0 Hajnc (5.), 2:0 Jeršič (10.), 2:1 Krajnc (12.), 3:1 Hajnc (20.), 3:2 Lozinšek (33.), 4:2 Orešič (37.), 5:2 Ravnjak (40.), 6:2 Ravnjak (46.), 7:2 Hajnc (50.), 8:2 Hajnc (56.), 9:2 Ravnjak (58.), 10:2 Sagadin (59.), 11:2 Brumec (61.), 12:2 Brumec (62,), 13:2 Jeršič (66.), 14:2 Mlakar (68.), 15:2 Orešič (71.), 16:2 Orešič (88.), 17:2 Jeršič (90.); Tržec – Ormož 1:3 (1:0); strelci: 1:0 Gajšek (8.), 1:1 Prijol (54.), 1:2 Miklašič (64.), 1:3 Praprotnik (92.); Podlehnik – Središče 0:5 (0:2); strelci: 0:1 Jakl (31.), 0:2 Jakl (36.), 0:3 Kociper (60.), 0:4 Kociper (74.), 0:5 Kociper (82.). 1. SREDIŠČE 2. ORMOŽ 3. PRAGERSKO 4. TRŽEC 5. HAJDOŠE 6. PODLEHNIK 7. ROGOZNICA SLOFIN 11 11 10 10 10 10 10 9 7 5 4 4 3 1 2 2 2 0 0 0 0 0 2 3 6 6 7 9 53:7 33:12 44:22 19:18 22:39 14:39 8:56 stran 16 torek z 17. maja 2022 Zavrč – Šampion 1:3 (0:1) Super liga COLOR CMYK (od 29. Vočanec), Kelc Vnuk (od 83. Rossi), Koren. Trener: Gorazd Šket. Nogometaši Zavrča se tokrat niso izkazali na obračunu s Šampionom, ki je v Celje odnesel vse tri točke. Domačine je s klopi vodil direktor kluba Sandi Petrovič, ki je nadomeščal trenerja Gorazda Šketa. Slednji je po tekmi podal svoj pogled na tekmo: »To je bila tekma, v kateri nismo pokazali ničesar, razen redkih prebliskov. Prvič letos se je zgodilo, da nam igra ni stekla, bili smo brez idej in smo zasluženo izgubili. Ampak pridejo tudi takšni trenutki. Upam, da bomo do lokalnega derbija s Podvinci dvignili formo, sanirali poškodbe (manjkalo je pet igralcev, op. a.) in se predstavili širši ptujski publiki v boljši podobi.« V začetku prvega polčasa je Šampion povedel, potem ko je Urh Moličnik naredil odličen prodor po levi strani in za piko na i še zabil gol. V začetku drugega polčasa so Celjani povišali vodstvo: Michael Rakar je najprej sprožil strel s približno trinajstih metrov, ki ga je vratar Žiga Maroh ubranil, a se je žoga odbila do Rakarja, ki jo je z glavo poslal v mrežo. V zaključku tekme je Zavrč dosegel zadetek upanja, ko je Dražen Lazar uprizoril lep prodor in je zadel z natančnim strelom v dolgi kot. Po pritisku domačinov za izenačenje je Šampion izvedel protinapad, Marcel Koren pa je ob reševanju kočljive situacije pred lastnim golom potisnil žogo v svoj gol – 1:3. Podvinci – Dravinja 0:1 STRELEC: 0:1 Vezjak (86.) PODVINCI: Cajnko, Gojkošek, Ramšak, Rodrigues (od 46. Kolenko), Orovič, Svenšek, Kuserbanj (od 86. Zajko), Modrič, Oman (od 81. Šlamberger), Anžel (od 86. Simić), Zamuda Horvat (od 58. Prahič); Trener: Robert Hojnik. Derbi kroga je bil odigran v Podvincih, kjer je domača ekipa gostila Dravinjo. Varovanci trenerja Roberta Hojnika so v zadnjih tednih odigrali precej tekem v pospešenem ritmu REZULTATI 24. KROGA: Podvinci – Dravinja 0:1 (0:0), Zavrč – Šampion 1:3 (0:1), Kety Emmi Bistrica – Šmarje pri Jelšah 12:1 (5:1), Koroška Dravograd – Korotan Prevalje 1:3 (1:2), Posavje Krško – Premium Dobrovce 5:3 (2:1), Šmartno 1928 – Bosch Bačič Videm 5:3 (3:1), Zreče – Cirkulane 0:1 (0:0). 1. K. EMMI BISTRICA 24 2. DRAVINJA 24 3. DRAVOGRAD 24 4. ŠMARTNO 1928 24 5. CIRKULANE 24 6. PODVINCI 24 7. ŠAMPION 24 8. POSAVJE KRŠKO 24 9. ZAVRČ 24 10. KOROTAN PREVALJE 24 11. DOBROVCE 24 12. B. BRAČIČ VIDEM 24 13. ŠMARJE 24 14. ZREČE 24 18 14 14 12 11 11 12 10 8 8 7 6 4 3 3 5 2 4 6 5 0 6 7 5 5 7 4 1 3 5 8 8 7 8 12 8 9 11 12 11 16 20 79:17 48:26 58:43 45:38 43:35 48:34 47:42 43:45 35:40 31:51 43:52 37:57 22:62 23:60 sreda-sobota-sreda, kar je pustilo tudi posledice na igralcih. Nepopolna ekipa Podvincev je bila do 65. minute boljši tekmec, nakar so igralci fizično padli in gostje iz Slovenskih Konjic so v izdihljajih tekme prišli do zmage. Na poti do nje so se morali zelo potruditi, saj je bila v osnovi tekma borbena in v sami igri zelo enakovredna. Obe ekipi sta imeli po nekaj priložnosti, za domačine je imel najlepšo Jernej Orovič, ko je zadel prečko. Na drugi strani so imeli igralci Dravinje nekaj zaključnih strelov, a do zmage so prišli z zvrhano mero sreče. Domači obrambi ni uspelo izbiti žoge iz kazenskega prostora, do nje je prišel Denis Vezjak, ki je z zadetkom odločil tekmo. Po njej je trener Podvincev Robert Hojnik povedal: »Čestitam fantom za prikazano igro in borbenost. V nogometu še vedno velja pravilo, da če ne daš zadetka, ga dobiš. To se je zgodilo nam v končnici tekme, ko smo dobili 'čuden' zadetek. Tako smo žal izgubili to tekmo, ki je bila povsem enakovredna in bi se lahko glede na prikazano obrnila v eno ali drugo smer.« David Breznik 'UXçED5DGLR7HGQLN3WXMskupaj ]0HVWQRREĀLQR Ptuj WHU2VQRYQLPLåRODPL%UHJ/MXGVNLYUW0ODGLND in2OJH0HJOLĀSULUHMDRGGDMR 29 23 17 12 12 9 3 2. liga MNZ Ptuj: Makole na vrh s pomočjo Lovrenca REZULTATI 12. kroga: Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik – Dornava Digitalpartner.si 4:2 (3:1); strelci: 1:0 Gosak (16.), 2:0 Kos (27.), 3:0 Gosak (29.), 3:1 Brest (35.), 3:2 Pihler (57.), 4:2 Kos (90.); Makole Bar Miha – Slovenja vas SMS sanacija 4:0 (3:0); strelci: 1:0 Pislak (6.), 2:0 Grašič (9.), 3:0 Jernejšek (45.), 4:0 Korez (52.); Oplotnica Senčila Senica – Zgornja Polskava 6:2 (2:1); strelci: 0:1 Milošič (1.), 1:1 Veber (15.), 2:1 Brusl (42.), 3:1 Perbil (64.), 4:1 Veber (68.), 5:1 Brusl (70.), 5:2 Milošič (79.). 6:2 Brusl (88.); Leskovec – Mladinec Lovrenc 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Serdinšek (67.). Rdeči karton: Bratušek (89., Leskovec). 1. MAKOLE MIHA 2. LESKOVEC 3. LOVRENC 4. OPLOTNICA 5. POLSKAVA 6. ZG. POLSKAVA 7. DORNAVA 8. SLOVENJA VAS 12 12 12 12 12 12 12 12 8 8 5 6 5 4 4 0 1 0 4 0 2 3 2 4 3 4 3 6 5 5 6 8 43:15 31:25 23:23 25:25 26:27 24:27 27:37 10:30 25 24 19 18 16 15 14 4 David Breznik 57 47 44 40 39 38 36 36 31 29 26 25 16 10 =QDPLERGRSHOLVORYHQVNHSHVPLXĀHQFL Osnovnih šol iz Ptuja. Oddaja bo v sredo, 18. maja, ob 18. uri na Radiu Ptuj WHU)DFHERRNSURÀOX5DGLD3WXM 6SUHPOMDMWHQDVLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN 3URMHNWSRGSLUD0HVWQDREĀLQD3WXM. Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki torek z 17. maja 2022 17 Starše z Občina bo subvencionirala počitniško varstvo otrok Ptuj z Društvo generala Maistra Ptuj Poletni tabor za 20 evrov na teden Domovinska soba kot interaktivna učilnica Številni starši imajo v času poletnih počitnic težave z varstvom mlajših otrok. Zato nekatere občine v Spodnjem Podravju svojim občanom že nekaj let ponujajo različne oblike poletnega varstva. Ena izmed njih je tudi občina Starše, ki bo poletni tabor izvedla letos prvič. V prvi vrsti je namenjen otrokom iz domačega kraja, v primeru prostih mest pa tudi drugim. Priprave na poletno varstvo so v Staršah že v polnem teku. Pri tem so se povezali z OŠ, ki bo zagotovila primerne prostore, za organizacijo ter zanimive in poučne vsebine pa bo poskrbelo podjetje Svizec Šport iz Maribora. Dneve bodo zapolnili z raznimi športnimi, družabnimi in ustvarjalnimi aktivnostmi ter vsebinskimi animacijami. Polna cena, ki vključuje petdnevno varstvo, animacijo, kosilo, malico, spletno galerijo fotografij in udeležbo na zaključni prireditvi, znaša 60 evrov na teden po otroku. Starška občina bo dve tretjini cene subvencionirala, zato bo strošek za starše znašal le 20 evrov. Otroci iz drugih občin bodo morali plačati polno ceno. Morebitne vstopnine in prevoze bo treba plačati posebej. Počitniški tabor bo trajal štiri tedne V varstvo se lahko vključijo bodoči prvošolčki (letnik 2016) in osnovnošolci do 15. leta starosti, število otrok je omejeno na največ 30. Počitniško varstvo bo trajalo štiri tedne, med 18. julijem in 12. avgustom (samo delovniki). Program bo vseboval športne, ustvarjalne, kulturne ter medijske vsebine ob spremstvu strokovno usposobljenih mentorjev in učiteljev. Na občini so poudarili, da elektronske prijave že zbirajo, treba pa jih je Ptujsko društvo generala Maistra je aktivno od leta 2008. S svojimi aktivnostmi na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, znanstvenem in športnem področju razvija in ohranja domoljubje. Prav poseben poudarek v njegovem delovanju pa je na nenehnem osveščanju mladih o pomenu pravega domoljubja in vrednot, ki največ pripomorejo k suverenosti in samostojnosti naše mlade države. Foto: CG V OŠ Starše bo letos potekalo počitniško varstvo otrok. oddati vsaj teden dni pred začetkom posameznega termina. Staršani bodo imeli na voljo prednostni prijavni rok, kar pomeni, da so do 3. junija prosta mesta rezervirana za otroke s stalnim prebivališčem v občini Starše. Estera Korošec Hajdina z Iz osebne kronike Foto: Črtomir Goznik Zlatoporočenca Kristina in Janko Lah Ptujsko društvo generala Maistra je letos gostilo skupščino Zveze društev general Maister Slovenije. Konec aprila so na Hajdini slavnostno proslavili zlato poroko zakoncev Lah iz Dražencev. Zlatoporočenca Kristina in Janko Lah sta jubilejni dan preživela v družbi svojih najdražjih, civilni obred zlate poroke je opravil hajdinski župan Stanislav Glažar, cerkvenega pa župnik in naddekan Marijan Fesl. Zlatoporočenca sta si zvestobo pred 50 leti obljubila v Nemčiji, poročila sta se 21. aprila 1972 v Münchnu. V zakonu sta se jima rodila sin Robi in hči Andreja, danes ju razveseljujejo štirje vnuki: Kristijan, Jernej, Boštjan in Tanja. V Nemčiji sta živela šest let, nato sta se vrnila v domovino in se oba zaposlila v Agisu, kjer sta delala do upokojitve. Danes si čas krajšata z vrtnarjenjem, skrbita za gospodinjstvo, rada sedeta na kolo, najrajši pa sta, ko se podružita z družino in vnuki. „Mineva 50 let, ko sta vsa mlada in polna življenja ter velikih pričakovanj izrekla svoj življenjski „da“. Ustvarila sta si dom in družino, ki je pomenila vajino ljubezen, uspehe in neuspehe, predvsem pa toplino in varnost. Kaj vse se vama je uresničilo v teh, za vaju danes kratkih 50 letih, vesta najboljše Foto: Občina Hajdina Jubilanta v družbi najdražjih, s katerimi sta proslavila zlato obletnico, 50 let zakonske zveze. le vidva. Težave in neprijetnosti potisnita v ozadje, spominjajta se predvsem svojih lepih, bogatih izkušenj in trenutkov,“ je v svečanem nagovoru povedal župan Stanislav Glažar. Zlatoporočenca sta si, tako kot na poroki pred 50 leti, izmenjala poljub in prstane, za glasbeni utrinek pa je poskrbel Uroš Sagadin. Slavljenca sta bila še posebej ponosna in vesela, da so ju kot priče pred oltar pri obredu zlate poroke pospremili vnuki. Priči zlati nevesti sta bila Tanja in Boštjan Nahberger, priči zlatemu ženinu pa Kristijan in Jernej Lah. MZ Sveti Andraž z Že tradicionalno lipa za vsakega novorojenčka Tako kot predlani tudi lani 14 rojstev Starše in njihove lani rojene malčke je najprej nagovorila županja Darja Vudler Berlak, nato pa so si skupaj ogledali prostore vrtca in šole v Vitomarcih. Zanje so nastopili starejši otroci iz vrtca, sledila sta krajše druženje in pogostitev. Županja je mamicam podarila cvet, njihovim otrokom pa sadiko lipe. Simbol slovenstva v Svetem Andražu novorojenčkom Foto: arhiv občine Na sprejemu za starše in njihove novorojenčke andraška županja vsakemu tradicionalno podari sadiko lipe. poklanjajo od leta 2015, kar pomeni, da so v počastitev novorojenih občanov po andraških vaseh doslej posadili že okrog sto lip. Lani se je v občini rodilo 14 otrok, kar je enako kot v letu poprej. Sicer pa število rojstev narašča, največ jih je bilo 21, leta 2018 so zabeležili celo najvišji naravni prirast na 1.000 prebivalcev v celotni Sloveniji. Z nataliteto v občini so po besedah ravnatelja OŠ Cerkvenjak-Vitomarci Mirka Žmavca zadovoljni tudi pri njih. Letos imajo v andraškem vrtcu tri oddelke in pol za 58 otrok, v novem šolskem letu pa bodo morali oblikovati cel oddelek. SD Pri tem ima velike zasluge prof. ptujske Gimnazije Jelka Kokol Plošinjak, ki z dijaki redno dosega odlične rezultate na tekmovanju iz poznavanja življenja in dela generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova. Člani društva generala Maistra Ptuj se redno udeležijo dogodkov, ki jih organizirajo druga veteranska in domoljubna društva. Zaradi kovidnih razmer so se teh dogodkov v preteklih dveh letih udeleževali le predstavniki društva, saj večjih množičnih prireditev ni bilo. Vedno pa sta bila prisotna tudi Franci Hliš, ki je sicer vodja praporščakov, in Danilo Svenšek, društveni praporščak. Tudi v letu 2021 se je društvo prijavilo na razpis MO Ptuj. V projektu mladinskega raziskovalnega dela je razpisalo teme za raziskovanje pomena in vrednot ustvarjalnega opusa generala Maistra. Ob tem pa so izvedli tudi delavnice na temo kreativnih industrij – General Maister v sodobni družbi. Predsednik društva Štefan Čelan je na aprilski skupščini, na kateri so pregledali delo in porabo financ v letu 2021 ter sprejeli progam dela s finančnim načrtom na letos, tudi povedal, da je bil v preteklem letu dokončan nakup plastike generala Maistra, delo akademskega kiparja in restavratorja specialista Viktorja Gojkoviča, ki bo krasila domovinsko sobo v avli Šolskega centra na Ptuju, ki jo bo društvo uredilo v tem letu. Po prvotnih načrtih naj bi jo odprli že lani v prostorih Gimnazije Ptuj, kjer pa je ni bilo mogoče vzpostaviti zaradi prostorske stiske, s katero se srečujejo. „Domovinska soba bo prostorsko oblikovana kot stalna postavitev kiparskih, slikarskih, fotografskih, knjižnih in drugih del, ki so povezana z generalom Rudolfom Maistrom in njemu podobnimi osebnostmi iz naših krajev, kot so Jože Lacko, Viktorin Ptujski, častni občan dr. Anton Trstenjak. Ta imena niso izbrana naključno. Moje osebno stališče je, da je potrebno domovino ljubiti in spoštovati na način, da jo v čim širšem družbenem pomenu tudi razumemo. Vsi ti štirje možje nekako predstavljajo vso pisanost družbe. Šele tako združeni umi skupaj z različnih področij lahko dajo celovito sliko o etosu, vrednotah. Kasnejši rodovi bodo to zbirko zagotovo dopolnili. Zasadili pa smo seme, da je treba razmišljati čim bolj široko, celovito. Zato, da neka domovina zares postane dom, je treba vključiti vsa mogoča znanja, izkušnje in ljudi iz vseh socialnih struktur. Ločevanje in razdruževanje je nespametno. Domoljubna soba pa bo hkrati služila kot interaktivna učilnica, kjer se bodo mladi seznanjali z našo zgodovino in plemenitimi vrednotami naših pomembnih žena in mož,“ je o zasnovi domovinske sobe in njenem pomenu za krepitev domoljubja povedal predsednik Štefan Čelan, ki bo v letu 2023 na skupščini delo predal mlajšim rodovom. Za delo društva bodo člani še naprej plačevali 12 evrov letne članarine. MG Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 17. maja 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Gas S ponosom širijo slovensko pesem in glasbo Ansambel Gas prihaja iz okolice Slovenske Bistrice. Na glasbeni sceni je od 2. maja leta 2013, prihodnje bodo slavili prvo desetletnico delovanje. Sestavljajo ga štirje člani: brata Timi (harmonika, klaviature, vokal) in Tilen Požgan (bas kitara, vokal) Sara Juhart (vokal) in Gabrijel Kušar (ritem kitara, električna kitara, vokal). Vsak igra vsaj dva instrumenta, tako da jih na nastopih velikokrat zamenjajo, vsi pa tudi igrajo na harmoniko. Njihov repertoar je zelo raznolik. V prvi vrsti seveda igrajo narodno-zabavno glasbo. Od zabavne glasbe pa igrajo yugo rock, znane slovenske popevke, starejše angleški hite in še bi se našlo pravijo. Trenutno imajo sedem avtorskih pesmi, ki so jih ustvarili v sodelovanju z Vero Šolinc, Tinetom Lesjakom, Anžetom Zavrlom, Primožem Ilovarjem. V zadnjem času pa glasbo pišejo sami. Njihove znane so: Ljubezni ne uideš, Brez zavor, Nikoli nisva sama, Ko grem na pot, Vrni se domov, Tu smo doma itd. V zadnji fazi priprav pa je že nova skladba, s katero se želijo čim prej predstaviti javnosti. Prepričani so, da bo občinstvu všeč. „To, da lahko širimo slovensko pesem, nam je v veliko čast in ponos. Naša narodno-zabavna glasba je tista, ki nas Slovence poleg športa povezuje, zbližuje in poenoti. Ljudje smo si različni, prav je, da imamo različne glasbene stile. Pomembno pa je, da drug drugega spoštujemo. Za vsako zvrst je treba vlagati trud, zato je prav, da to cenimo. Tistim, ki omalovažujejo našo glasbo, bi rekel samo to, da jaz njihovo zvrst spoštujem,“ je v imenu ansambla povedal Gabrijel Kušar. Slovenska narodno-zabavna scena je danes polna novih trendov in novosti. „Prav je, da iščemo nove ideje in svežino. Hkrati pa spoštujemo izvirno glasbo starejših ansamblov, ki nam je za zgled. To je glasba, ki na nastopih vedno v pravem pomenu besed zažge in navduši,“ pravijo člani ansambla Gas, ki na vsakem od svojih nastopov dajo vse od sebe. Na odru pustijo dušo in srce, kar je potrebno za kakovostno izvedbo vsake skladbe, da se glasba dotakne občinstva. Festivali so še vedno dobrodošli, da se ansambli predstavijo širši javnosti. Tudi sami so sodelovali na nekaterih, kot so Foto: Brbre Ansambel Gas Števerjan, Dolenjske Toplice. Na festivalih se sklepajo nova prijateljstva in poznanstva. Ob velikem številu ansamblov in njihovi odlični kakovosti so za člane ansambla Gas zmagovalci prav vsi, ki se udeležujejo festivalov. Po koronskem obdobju so člani ansambla Gas polno zaposleni. Komaj so čakali, da bo konec ukrepov in da bodo ponovno stopili na glasbene odre. Gabrijel Kušar je povedal, da še ni konca tedna, da ne bi imeli kakšnega od nastopov. Želijo si, da bi tako tudi ostalo, da se koronsko obdobje ne bi več ponovilo. Ob lastnih nastopih se radi udeležijo tudi različnih koncertov in drugih nastopov, kamor jih povabijo. Vedno in povsod, kjer igrajo, pa ne manjka veselja, radosti, smeha, druženja do jutranjih ur. Središče ob Dravi z Prijateljem uspel zanimiv podvig Sv. Trojica z Tri prostovoljna gasilska društva S poniji do Splita Blagoslov nove brizgalne Ekipa Središčanov Domen Borko, Matjaž Šef, Denis Novak in Miha Rakovec s spremstvom Žana Kocuvana in Mete Ivanuše so si čez prvomajske praznike zadali in na koncu tudi uspešno izpeljali prav poseben kolesarski podvig. Na morje, v Split, natančneje 470 km od doma, so jo na pot mahnili kar z legendarnimi poni kolesi, ki mimogrede nimajo prestav. Da želijo dokazati, da se da, četudi imaš doma staro kolo, kot je 30 let star poni, ter na ta način koga spodbuditi h gibanju, je bil cilj šestih prijateljev. Na pot so krenili 26. aprila ob 14. uri, ko so pognali pedale in se za začetek zapeljali do domačih donatorjev, nato pa nadaljevali proti hrvaški meji. Preko tamkajšnjega mejnega prehoda so jo ucvrli skozi Varaždin vse do kraja Sveti Ivan Zelin. Že prvi dan jim je ponagajal dež, ki jih je prisilil k dvournemu postanku. Kljub temu jim je, tako kot so načrtovali, uspelo premagati prvih 60 km. Naslednji dan jih je čakala najdaljša, kar 150-kilometrska tura. »Ob deveti uri zjutraj smo krenili od Svetega Ivana Zelina, prečkali Zagreb, Karlovec do Slunja, kamor smo prispeli ob 23. uri. Ta dan smo bili na kolesu kar 14 ur, od tega je bilo 12 ur aktivnega kolesarjenja,« razlaga Borko. Tretji dan so se preko Plitvičkih jezer podali do Gračaca in premagali dodatnih 110 kilometrov. »To je bila najzahtevnejša etapa, kar se tiče premagovanja višinskih metrov. Kolesarili smo od 10. ure zjutraj do 10. zvečer. Naslednji dan smo nabrali dodatnih okoli 100 km od Gračaca do Foto: zasebni arhiv Fantje so v štirih dneh in pol s poniji uspešno prekolesarili 470 km pot do Splita. Drniša, peti dan pa smo v želji, da bi čimprej prispeli na splitsko Rivo, startali ob 7. uri zjutraj in tja prikolesarili v roku štirih ur. Za nami je bilo štiri dni in pol kolesarjenja, 30 ur aktivnega kolesarjenja, 470 premaganih kilometrov,« je dejal Borko in nadaljeval, da jim je tudi vreme, kar se tiče temperatur, šlo na roko. Presenetili pa so jih njihovi poniji, saj so zahtevno in dolgo pot kljub starosti premagali brez večjih težav. Na celotni poti so morali namreč zaradi okvare samo dvakrat zamenjati zadnje kolo. Kot pove sogovornik, so bili najbolj veseli pozitivnih odzivov in podpore iz vseh strani, saj so jih mnogi pozdravljali in spodbujali. Čeprav je bil izziv neverjeten, pa Borko pravi, da bi lahko kolesarili še sedem dni, saj se v dobri družbi lahko premaga marsikaj. Prav vsi štirje Središčani se sicer s poniji udeležujejo raznoraznih kolesarskih tekmovanj, tako so se že povzpeli na Vršič, lani pa prekolesarili pot do Portoroža. Tokratna tura je bila doslej njihova najdaljša. Glede na to, da so tudi ta izziv opravili z odliko – vsi so prispeli zdravi in varni na cilj – pa že razmišljajo o novih načrtih. Toda očitno bodo novo pot morali načrtovati brez enega od ponijev, saj se je ta zasvetil nekomu v Splitu … Monika Horvat MG 8. maja oziroma na dan svetega Florjana, zavetnika gasilcev, so slavili tudi trojiški gasilci. Foto: IP Slovesnost ob prevzemu nove motorne brizgalne PGD Sveta Trojica V občini Sveta Trojica delujejo tri prostovoljna gasilska društva: PGD Sveta Trojica, PGD Osek in PGD Gočova. Minulo nedeljo se je v romarski cerkvi Svete Trojice kar bleščalo od uniform, kajti maše se je udeležilo približno 75 gasilcev. Na florjanovo namreč vsako leto organizirajo mašo za žive in pokojne gasilce iz vse župnije. Zadnji dve leti so se morali zaradi epidemije tradiciji sicer odreči, zato pa je bilo tokrat toliko bolj veselo. Gasilci so se najprej zbrali pred cerkvijo, ki bdi nad trgom in jezerom, kjer je župnik blagoslovil novo motorno brizgalno PGD Sveta Trojica, nato pa so vsi skupaj odšli v cerkev in prisluhnili molitvi. Kot je povedal Franci Šuta, predsednik trojiških gasilcev, vsa tri društva med seboj odlično sodelujejo in si pomagajo tako s kadri kot opremo, zato predstavlja nova brizgalna pravzaprav pridobitev za vse. SD Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Končno toplo? Zdaj se na vrtu že lahko sadi in seje skoraj vse. Sama svetujem le, da se s setvijo radiča, pa tudi endivije, še počaka, prav tako še ne bi presajala sadik obeh vrtnin. Tudi sladki komarček sodi ob endiviji in radiču v kategorijo vrtnin, ki v dolgem dnevu cvetijo, v kratkem pa dajejo dober pridelek. Zdaj sejan radič ima veliko več možnosti, da bo prehitro zacvetel. Med toploljubne vrtnine, ki jih sejemo pravzaprav šele zdaj, sodijo še dolga vigna, leča, čičerika in predvsem sladki krompir. Zastiranje tal Kaj še delamo? Solata pa letos res lepo uspeva. Zato jo posadite na vsako izpraznjeno mesto na vrtu. Sama sem pristaš presajanja sadik, ne direktne setve, saj lahko edino tako pridelujete v vsakem letnem času le toliko solate, kolikor je lahko sproti pojeste. Vzgoja sadik solate je od aprila naprej povsem enostavna. Mnogi se sicer odločate za gosto setev, iz katere potem izpuljene sadike presadite drugam. Sama sem prepričana, da so sadike s koreninsko grudo veliko boljša rešitev. Lončke, v katerih ste kupili prve sadike spomladi, ste, upam, shranili. Po možnosti jih sperite z vodo, ni pa nujno. Za vzgojo sadik vedno uporabljamo substrat, kupljeno zemljo, ne pa vrtne zemlje. Slednja se namreč preveč zbija in vzgojene sadike ne bodo kakovostne. Lončke napolnite z zemljo povsem do vrha, rahlo potlačite in še dodajte potrebno zemljo. Če bodo lončki premalo napolnjeni, boste pridelali sadike s predolgim steblom, te pa so spet bolj nagnjene k uhajanju v cvet. stran 19 Nasveti torek z 17. maja 2022 Načeloma velja, da so plodovke za zastiranje tal zelo hvaležne. Vendar pozor. Dokler je zemlja hladna, se zemlja potem segreva počasneje. Prav tako se počasneje izsušuje. Poleti smo obojega veseli, zdaj pa lahko zastirke še povzročajo težave. Pogosto vprašanje, ki mi ga zastavljajo mnogi, je, katere zastirke naj uporabljamo. Najpogosteje, posebej na večjih površinah, je to folija. V bistvu je najenostavnejša za uporabo. A mnogi, posebej veliki ljubitelji narave, imajo pri foliji veliko vprašanj, da ne rečem zadržkov. Folija je res naravi neprijazna, posebej, če z njo nepravilno ravnamo pri odstranitvi. A zdaj lahko tudi ti pomisleki odpadejo, saj lahko tudi v nekaterih trgovinah kupimo biorazgradljivo folijo, tudi za manjše površine. Ta folija je narejena iz naravnih materialov in sčasoma razpade. Še vedno je najbolj pravilno, da jo odstranimo z vrta, grede iz rastlinjaka in jo damo na smetišče, a se lahko tudi kompostira. Ne v tleh, ne na gredi ali njivi, ampak na pravilno vodenem kompostišču. V rastlinjakih je zame še vedno najboljša zastirka folija, saj preprečuje izhlapevanje vode iz tal, s tem pa znižuje zračno vlago. Na prostem pa je zame trenutno najbolj primerna zagotovo porezana ovčja dlaka – volna. Nadomesti jo tudi agrofilc, a ni poceni. Najcenejša, a poleti zelo uporabna, pa je trava pokošene zelenice, kar sveža. V njej se ne zadržujejo polži, hitro razpada, ob tem je tudi mikrognojilo, hkrati pa zemljo tudi hladi. Polži ne marajo tudi volne, ostale zastirke pa so zanje lahko skrivališče. Če so težave z njimi, najprej okoli rastlin položite gozdno praprot ali bezeg, potem pa preko te tanke zastirke položite biorazgradljivo folijo. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Sporazumna razveza zakonske zveze Z možem sva se po desetih letih zakona odločila za razvezo. O vsem sva se dogovorila, zdaj pa želiva kar najhitreje izpeljati razvezo zakonske zveze. Kako to storiva? Do razveze zakonske zveze lahko pride na podlagi zahteve enega od zakoncev ali na podlagi sporazuma obeh zakoncev. Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih mladoletnih otrok ter o njihovih stikih s starši in če predložita v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Foto: MP Zmagovalka med zastirkami je ovčja volna. Vzemite kos papirja formata A5, ki naj bo enobarven. Na ta papir nasujte seme solate (endivije, radiča). Papir zvijete v lijak, ki ga približate lončkom z zemljo. S svinčnikom ali čim podobnim v vsak lonček porinite eno (ali dve) semenki. Seme samo s prstom potisnite v zemljo, zalijte in postavite na toplo za pet dni. Nato setev prenesite ven, na svetlo. V rastlinjaku je za vzgojo sadik solate že pretoplo. Trenutno so najprimernejša sončna mesta, kaj kmalu pa boste sadike bolje in lažje pridelali pod balkonom. To je vse. V štirih tednih je sadika primerna za presajanje na prosto. Seveda lahko tako posejete tudi zelje, kolerabico in še katero vrtnino. Naj pa vseeno pripomnim, da je zdaj za setev cvetače in brokolija skoraj prepozno. Te sadike bodo rodile sredi največje vročine in pridelek ne bo kakovosten. Vsekakor pa je zdaj čas za setev brstičnega in listnatega ohrovta. V tem času že sejemo solatne sorte za poletje. Med starimi, vam že leta poznanimi, je to dalmatinska ledenka, ki naredi zelene, strnjene krhke glave in Unicum, ki naredi ne povsem sklenjeno glavo z rumeno-zelenimi listi in nekaj rdečimi pegami na njih. Najbolje poletno vročino prenaša great lakes, ki ima prav tako zelene, zelo kompaktne glave s krhkimi listi, a je listni rob listov močno narezljan, kar nekako ne odgovarja okusu slovenskih ljubiteljev solate. Najlažje je poleti pridelovati rozetast (gentila) tip solate, ki pa seveda ni tako okusen kakor naša ljubljanska ledenka. Še ena novost se je pred nekaj leti pojavila na našem trgu, to je sredozemski tip solate, morda ji boste rekli štrucarka, gre za romanski tip. Ta solata naredi ovalne glave, list pa je zelo krhek in okusen. Pri nas lahko kupite seme zelenolistne corsice in rdečelistne ovired. Zelo okusna pa je novejša Foto: MP Zalistniki paradižnika v vodi po enem tednu sorta sucrine romaine. Poskusite, ne bo vam žal. Še vedno pa je meni najokusnejša ljubljanska ledenka in njena različica leda. Tudi poleti, posebej vzgojeni iz sadik s koreninsko grudo, sta ti dve sorti zelo uspešni. Pa še eno sorto moram omeniti, čeprav ni slovenska. To je canasta. Okusna, glavnata krhkolistna sorta ima eno dobro lastnost, polži jo najpogosteje pustijo na miru. Najprimernejša je sicer za spomladansko in tudi poznojesensko pridelavo, saj prenaša dokaj nizke temperature, a tudi v poletni pridelavi se obnese. Tisti, ki pa imate res radi berivke, kupite prav temu namenjene mešanice ali pa jih naredite sami. Še bolj zdrava kot sama mešanice solat z različnimi oblikami in barvami listov, ki dajejo tudi nekoliko bolj pestro sestavo koristnih snovi, so pa mešanice, ki vsebujejo druge vrtnine, kot so blitva, rdeča pesa, rukola … Ne pozabite, vsaka vrtnina ima svoje sestavine, ki so nam koristne, še manj pa se ve, da je tudi vsaka barva vrtnine nekaj posebnega, drugačnega tudi kot koristna snov za naša telesa. Že nekaj let skušam tako profesionalce kakor vrtičkarje prepričati, da je zelo smiselno paradižnik konec junija, v začetku julija saditi še enkrat. Čas je torej, da posejete seme. Lahko pa prve zalistnike zdaj posajenih rastlin postavite v vodo, ko naredijo korenine, jih posadite v lončke. Ko so dovolj velike seveda tudi v zemljo. Te rastline bodo začele roditi šele v avgustu in bodo najlepše in tudi bolj zdrave potem pozno v jesen. Tem, ki jih sadite zdaj, pa v začetku septembra porežemo vrhove, da enakomerneje dozorijo vsi, že nastavljeni plodovi. Najbolj kakovostni so namreč plodovi prvih pet etaž, kasneje je rastlina izčrpana, utrujena in rodi manj. Zato tudi hladnejše in vlažnejše jesenske dneve težje prenaša. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Če imate skupne otroke, se je treba torej najprej dogovoriti o tem, pri kom bodo otroci v varstvu in vzgoji. Dopusten je tudi dogovor o skupnem varstvu in vzgoji ali pa so nekateri od otrok pri enem od staršev, drugi pa pri drugem. Določiti je treba preživnino, ki jo bo plačeval drugi starš. Tretje pomembno vprašanje v tej zvezi je dogovor o stikih, v okviru katerega je treba rešiti tudi preživljanje praznikov in počitnic. Nadaljnja predpostavka sporazumne razveze je rešitev premoženjskih vprašanj. Dogovoriti se je treba o razdelitvi skupnega premoženja – to je premoženje, ki je bilo pridobljeno z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti, in premoženje, ki (enostavno povedano) izhaja iz skupnega premoženja. Sporazumeti se je treba tudi o tem, kdo ostane v stanovanju ter skleniti morebitni dogovor o preživljanju enega od zakoncev, če so pogoji za to. Po zakonu lahko nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, od drugega zakonca zahteva preživnino. Ta pravica preneha, če nepreskrbljeni zakonec dobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali živi v zunajzakonski skupnosti. Vsi dogovori v zvezi s premoženjem (delitev, stanovanje, morebitna preživnina) morajo biti zapisani v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. Pred vložitvijo predloga za razvezo se bo treba udeležiti še predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo. Po sklenitvi vseh omenjenih dogovorov in opravljenem predhodnem svetovanju oba zakonca vložita predlog za sporazumno razvezo na okrožno sodišče. Sodišče bo v postopku pred izdajo sklepa o razvezi preverilo, ali je s sporazumom ustrezno poskrbljeno za otroke. Če nimate skupnih otrok, je postopek nekoliko enostavnejši. Seveda ni potreben sporazum o vzgoji in varstvu otrok. Poleg tega ni obvezno predhodno svetovanje pri centru za socialno delo, celoten postopek pa opravite pri notarju. Sporazumeti se je treba o premoženjskih vprašanjih (skupno premoženje, najem stanovanja, morebitna preživnina), v obliki notarskega zapisa pa se sestavi in podpiše tudi sporazum zakoncev o razvezi zakonske zveze, s čimer je zakonska zveza razvezana. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 17. maja 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Na mrzlem Vreme je bilo še razmeroma toplo za zimski čas, kljub temu pa so mi k avtu dali tudi zimske verige. Ves čas sem tuhtal, ali bi sploh šel še proti severu v Erzurum, ki je najvišje ležeče mesto v Turčiji, pa me je vreme prepričalo. Pot se je vila gor in dol čez hribe, vse bolj pa je bilo opaziti tudi sneg po okoliških vrhovih. Medtem ko sem prej daleč na jugu srečeval usmerjevalne table za slapove, zgodovinska najdišča in trdnjave, so se zdaj začele pojavljati table za smučišča in pohodniške točke. Tudi ko sem se kje ustavil na čaj, je zunaj bilo vedno bolj hladno, jaz pa sem po dolgem času moral vzeti bundo iz prtljažnika. Čez Erzurum je včasih vodila glavna transportna pot za tovornjakarje, ki so vozili robo v Teheran in često sem se spomnil teh pripovedovanj, kako so cijazili čez nebroj prelazov, včasih še po makadamu. Erzurum namreč leži na slabih dveh tisočakih višine, malo pred mestom pa sem našel tudi dve skakalnici. No, potem prava zima tu zagotovo ni hec … Tudi v Erzurumu me je navigacija malo pohecala in sem za pot vprašal kar na bencinski črpalki. Moral sem še namreč dotočiti modri dodatek h gorivu, pa sem izkoristil priložnost, ker je mladi prodajalec znal tri prave besede angleško: naravnost, cerkev, levo. Kot povFoto: Dani Zorko Proti Erzurumu je postajalo vedno bolj belo. Foto: Dani Zorko Park in mošeja v Erzurumu sod, je tudi tu v recepciji bivakirala skupina priletnih možakarjev, ki so budno spremljali politične teme, ob mojem prihodu pa sem takoj dobil čaj in nekaj za grickat. Če pa kaj, pa Turki znajo biti uslužni in vedno posiljujejo s hrano. Moram reči, da mi je bil tudi ta Erzurum kljub mrazu kar všeč, zato sem dnevno svetlobo izkoristil za obisk trdnjave in medrese, vmes pa sem naletel še na več mošej, ki pa mi nekako niso zanimive. Ker gre za molilnice, so znotraj večinoma prazne in zelo pusto opremljene, veličino pa dosežejo le od zunaj. Ko sem bil pred leti v Iranu, pa sem v Shirazu in Esfahanu obiskal mošeje, ki predstavljajo nekaj čisto drugega – okrašene so z zlatom in mozaiki, na sredi je grobnica nekdanjih vladarjev, barve so bolj intenzivne. In znotraj je prepovedano fotografirati, zato sem to pač moral početi skrivaj. Turki veliko izpostavljajo ogled medres, ki predstavljajo nekakšna semenišča ali verske šole, saj gre za enkratne arhitekturne stvaritve. Tako kot pri nas v vsakem kraju najdeš cerkev in kapelice, tako v Turčiji v vsakem večjem kraju najdeš mošejo in medreso. Erzurum premore tudi bolj moderno nakupovalno središče, kamor sem šel pogledat zgolj za ceno oblačil, ki seveda ni pretirana, ostalo pa čisto sovpada s sodobnimi zahodnjaškimi centri. Vse diši in se sveti, ljudje pa so tam bolj zaradi njih samih kot pa iz kakšnega tehtnega razloga. Na vsem potovanju pa sem res ugotovil, da nikjer nisem videl večje trgovske verige z živili, kot jih poznamo pri nas. Kruh se kupuje v pekarnicah, meso v mesnici, ostalo pa na tržnici ali v manjši trgovini. Dokler bodo tržnice imele svoj prostor, na Bližnjem vzhodu zagotovo ne bo živilskih multinacionalk. Foto: Dani Zorko Ko vidiš to tablo, si lahko avto oddahne, ker se pričneš spuščati navzdol. KOLOFON Je eden najstarejših bogov v rimski religiji. Je bog zaupanja, iskrenosti in prisege ter tudi bog, ki varuje zakonite zakonske zveze, gostoljubnost, pravo, trgovino in naročila. V času podpisa pogodb in drugih pomembnih civilnih aktov so bile v njegovem imenu uporabljene nekatere oblike prisege. Sicer pa je bil brez dvoma sabinskega izvora; pozneje so ga imenovali Dius Fidius. Na Kvirinalu je imel svetišče in je bil tudi zavetnik priseg, ki jim je dal sveti značaj. ASTRAHAN - mesto v južni Rusiji ob delti Volge pri Kaspijskem jezeru, ATRAPA - imitacija predmeta za dekoracijo ali reklamo, ESKORTA - oborožena straža za spremstvo, zaščito ali nadzorstvo Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 17. maja 2022 COLOR CMYK torek, 17. 5. 2022 Za kratek čas 21 Slovenija z Družina doživlja korenite spremembe Podravje z Iz studia Radia Ptuj Vse več družin brez otrok Z Radio-Tednikom in Sončkom v čudovito in dišečo Provanso 15. maj je simbolično posvečen družinam, s katerimi se v Sloveniji statistično ukvarjamo šele zadnjih 40 let. Izleti Radio-Tednika Ptuj v družbi naših partnerjev so zmeraj prav posebno doživetje. Prinašajo oglede največjih znamenitosti, nepozabna druženja, zabavo in nova prijateljstva. V družbi Turistične agencije Sonček smo v preteklosti spoznali že številne najbolj privlačne turistične destinacije in se na nekatere tudi že vrnili. Nazadnje smo v družbi poslušalcev odkrivali lepote in skrivnosti prelepih Benetk, od koder so se tako poslušalci kot sodelavci radia, ki so skrbeli za dobro voljo, vrnili polni lepih vtisov. Že kmalu pa nas v družbi Turistične agencije Sonček čaka še eno nepozabno doživetje – štiridnevno potepanje po dišeči in nežni Provansi – raznoliki pokrajini s slikovitim hribovjem, očarljivimi sivkinimi polji prepojeni z omamnimi dišavami in divje romantičnimi renesančnimi gradovi. V sončku so pripravili res pester in zanimiv program. V mestu Gordes si bomo ogledali na strmih terasah zgrajen renesančni grad in cerkev s stolpiči, v Senanque pa obiskali cistercijansko opatijo, ki stoji v ozki dolini med sivkinimi polji. Mestno središče Arlesa nam bo predstavilo katedralo St. Trophime, amfiteater, ki je še danes prizorišče različnih prireditev, ter privlačne trge. Kavico bomo lahko popili v kavarni Caffe du Nuit, ki jo je v večno slavo ponesel Van Gogh. V Marseillu, najstarejšem in drugem največjem mestu, ter največjem pristanišču v Franciji, bomo imeli čas za raziskovanje zanimivih ulic, ki pričajo o številnih dogodkih. Od tod je prostovoljce konec 18. stoletja v Pariz vodila revolucija, na promenadni ulici La Canebière pa je bil atentat na prvega kralja Kraljevine Jugoslavije Aleksandra Karađorđevića. Zadnji dan se bomo sprehodili po mestu fontan Aix en Provance, občutili življenje, kot je bilo nekoč in na čudoviti tržnici kupili provansalska zelišča. Vožnja čez Azurno obalo nas bo pripeljala v mesto Grass, kjer bomo obiskali opojno Foto: arhiv M24 parfumerijo Fragonard. Štirje dnevi nepozabnega potepanja po čudoviti Provansi, za kar boste odšteli le 295 evrov, bodo obiskovalcem ponudili vse, s čimer se ta enkratna pokrajina ponaša, zato ne odlašajte, ampak čim prej obiščite Turistično agencijo Sonček v Slomškovi 5 na Ptuju ali jih pokličite na številko 02 749 32 82. nš Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 1 3 6 4 5 8 7 2 1 6 8 2 8 3 5 5 4 2 6 7 3 Kljub temu so razlike več kot opazne. Prva je gotovo ta, da je v družinah vse manj otrok. Od leta 1981 se je z 21 na 30 odstotkov povečal delež družin brez otrok, vse manj pa je tudi družin z dvema ali več otroki. Nekoč je namreč imela dva otroka vsaka tretja družina, danes šele vsaka četrta. Z desetih na šest odstotkov se je zmanjšalo tudi število velikih družin, pod katere razumemo take z najmanj tremi otroki. Zanimivo pa je, da se število družin z enim otrokom v zadnjih štirih desetletjih ni bistveno spremenilo, saj jih je bilo leta 1981 37, lani pa 39 odstotkov. Po drugi strani se je drastično spremenil delež družin zakonskega para z otroki. Pred 40 leti je bilo takih 63 odstotkov, do lani se je ta delež prepolovil, saj je bilo zakoncev z otroki le še za dobro tretjino, natančneje 34 odstotkov. Z enega na 13 odstotkov se je povečalo število družin, v katerih starši niso poročeni, s 14 na 23 odstotkov je narasel tudi delež enostarševskih družin. Omenjene podatke statistiki pripisujejo spremembam v družbi, saj so se v tem času spremenili tako družba kot način življenja prebivalcev Slovenije. Med drugim je vse več izvenzakonskih otrok: medtem ko se je še leta 1980 neporočenim materam rodil vsak sedmi ali osmi otrok, se vse od leta 2007 naprej zunaj zakonske zveze rodi že več kot polovica otrok. V zadnjih štirih desetletjih se je delež ljudi, ki živijo sami, več kot podvojil, kar je povezano s staranjem prebivalstva. Število državljanov, ki so stari 80 ali več let, se je v tem času potrojil, prav to pa je starostna skupina, ki v največji meri živi sama ali v domovih za starejše, torej izven družine. SD Foto: zadovoljna.si Sudoku z Sudoku 9 stran 21 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< < << << <<< <<< << < < < << ------------- Denar €€ €€€ €€€ €€ €€€ € € €€ €€ € €€ €€€ Zdravje ›› › › ››› ›› ››› ››› › › ›› ››› › Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 17. maj do 23. maj 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. maja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Polanič Janez, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 COLOR CMYK torek z 17. maja 2022 Poslovna in druga sporočila 22 Mali oglasi stran 22 Ljubitelji jubitel bi bi elji ellji ljudske lljudske dske d k pesmi pesmi mii in m i g glasbe lasbe lasbe b p priririsr issrčno rčno č o vabljeni vvabl vab blje b bljlljeni jeni na 14 1 . prired p prir priredit pr riredit irediitev e STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. v nede delj ljo o, 22. maja, ob 16. uri u v sklopu u ra razzstave Dob brote slo lov ovenskih kih kmetij na dvorišču km ču minoritskega sk a samostan st na na Ptuju ju. KMETIJSTVO Prepevali p in g godli bodo do: Lovrenški vren ljuudski ski k pevci iz Ju Juršince cev ev, Skup Skupi Skupina pinaa Tr Trta iz Zavrča,, Ljuudski dski ki godci odc iz H Hajdoš, ajdoš, jd Ljud Ljudski dski pevci p izz Hajdine, ne, LLjudski Ljjudski dski ki g god odci dci iz i Kicarj Kicarja, Kic icarja, icarja arja, jaa,, Ljudski L ds i pevci pevc pev pevci iz Turnišč Tu Turn Turnišč, n niš išč, Pevke Pevvke ljudskih ljud lju pesmi pesm esmi smi m mii Kitice Ki iz Markovc Markov Markovcev Ma Markovcev ov ev in ovc i Ljudski Lju ki pevci Ljud pevci iz Stopeerc. Stop St KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE rjave, črne in grahaste v začetku nesnosti prodajamo, možna studi dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246 Pomagajt om jtee k oh ohranitvi ljudske pesmi pesm mi in glas gglasbe lasbe sbe inn prisluhnite nastopajočim v nede deljo, 22. maja, ob o 16. uri ui na dvorišču minoritskegaa samostana na Ptuju PRODAM obračalnik Pütinger na jermena in 10 ovitih bal sena. Tel. 051 316 591. www.radio-tednikk.si ww PRODAM dve telički simentalki, stari 4 in 9 mesecev. Tel. 070 250 441. PRODAMO belo in rdeče vino ter stanovanjski vikend. Tel. 031 771 935. NEPREMIČNINE KUPIM hišo do 50.000,00 evrov, do največ 12 km iz Ptuja. Tel. 070 174 222. DELO IŠČEJO voznika D-kategorije za prevoz šoloobveznih otrok. Lahko je tudi upokojenec. Krodo, Adolf Kröpfl, s. p., Tel. 031 675 486. Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IInf In nfo form macij acc je in n rezzerrva vaci ciije e za ko kopa palni lln ni avto avtto av obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D omi mino no n o cen ente terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15500,, www.av ww w..av w avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: avto je je: avvto obu usn ni prreevvo ozz in ko k paanjje. Od Od dho hodi ho di:: vssak di a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 0 iz Or Ormo m ža mo ža in ob ob 6.0 00 iizz Ptuja tuja tu ja.. Do na Do ag gra rad de e ste te up prrav vič ičen eni no ovii nar a oč očni niki ki,, ki ki k pre red d te tem m vs vsaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče čeni če n na Št ni Štaj taj a errsk skii tedn te dnik ik in se se zav avež eže ette e,, da bost bost bo ste e na aro r čn č ik ost stal ali vssajj eno le al etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 17. 5. 2022 torek z 17. maja 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave V spomin Janko Jerenko 1956–2022 Žalostna vest, da je zavedno zaprl oči Človek ustvarjalnega duha in jasnih stališč, je pretresla naše kraje, dosegla pa tudi tiste daleč naokoli po Sloveniji in širše. Janko Jerenko, dolgoletni predsednik, umetniški vodja in gonilna sila društva se je poslovil v 67. letu starosti. V začetku septembra 1983 se je na pobudo Nežke Lubej sestalo osem parov v bifeju Emeršič in že takrat je Janko pokazal zanimanje in navdušenje za ples in ustanovitev društva. Z Nežko sta takoj našla skupni jezik in ta srčna povezava je ostala. Ob ustanovitvi društva se je takoj lotil iskanja muzikantov, izdelave prvih oblek in iskanja prostora za vaje. Tako smo gostovali v bifeju Emeršič, gasilskem domu Tržec, dvorani na Selah in nazadnje smo se ustalili v vaškem domu Lancova vas. Ravno zaradi želje po lastnih prostorih, v katerih bi člani FD Lancova vas lahko vadili in ustvarjali, se je že od začetka aktivno vključil v Lancovski fašenk, prireditev, s katero smo od 1996 do 2006 zbirali sredstva za gradnjo vaškega doma, ki se je začela aprila leta 2002, torej pred 20 leti. Tudi pri tem ni šlo brez Janka. Ko je včasih že zmanjkalo energije, je znal najti primerne besede spodbude, ki so nas gnale dalje. Leta 2004 smo s ponosom predali prostore svojemu namenu. Janko je bil leta 1991 eden od pobudnikov ustanovitve skupine korantov pri Folklornem društvu Lancova vas, ki ga je takrat tudi vodil. Od samega začetka je ostajal zvest opravi rogatega koranta in postal idejni oče izgleda, ustroja in nastopa lancovskih korantov, ki so skozi leta postali zaščitni znak tega kraja. Ob folklorni obleki je v pustnem času prav tako zelo rad nadel korantovo opravo, se podal po vasi, na ptujski karneval ali pa tudi na gostovanje v tujino. Ker so pustne šege tesno povezane z življenjem Lancove vasi, je nekaj njihovih elementov znal vključiti tudi v nastope folklornih skupin. Ob izvedbi postavitev je Nežkine ideje skrbno prevzel. Veliko iznajdljivosti in natančnosti je posvetil rekvizitom, ki so bili del postavitve. Na gostovanju na Poljskem je njegova scena pripomogla za osvojeno drugo mesto – srebrna sekira in posebna pohvala. Poskrbel je tudi, da sta miklavževanje in srečanje ljudskih pevcev in godcev v vaškem domu postala stalnica. Poleg rednih vaj, ki jih je vodil, se je posvečal vzgoji plesalcev, obnašanju in izgledu na nastopih. Janko je poskrbel, da so ob obletnicah društva nastajali naši odmevnejši projekti, kot so izid kasete (Za Haloškimi vrtami), izdelava pražnjih kostumov, izid prve knjige ob 20-letnici delovanja društva: Dediščina Lancove vasi in okolice, izid CD-plošče (2007), izid druge knjige ob 30-letnici delovanja: Oj, lepo je res na deželi in izid tretje knjige: Fašenk za haloškimi vrtami avtorja Andreja Brenceta, ki je izšla leta 2018, ob 35-letnici društva. Takrat je Janko s ponosom sprejel Maroltovo plaketo. Zadnja štiri leta je bil član odbora za prireditve Občine Videm. Tudi tukaj je s svojimi izvirnimi idejami pomagal kreirati prireditve, ki so naredile našo občino še bolj prepoznavno. Ljubiteljska kultura mu je zlezla pod kožo. 39 let je bil gonilna sila društva. Njegova odločnost in delo sta bila navdih za druge. Navdih, ki smo mu znali in hoteli slediti in pomagati pri uresničevanju na prvi pogled morda nenavadnih, celo neuresničljivih misli, ki so sčasoma dobile obliko, življenje in prepoznavnost. Izjemna dediščina nas bo vedno spominjala na človeka, ki je bil neusahljiv vir idej, s katerimi je naš kraj risal na svetovni kulturni zemljevid in spodbujal ljudi okoli sebe k uresničevanju zamisli. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja. Lahko rečemo, da je vsak dan razmišljal o nečem, o čemer ni razmišljal nihče drug, bil je izjemen kulturnik, poskrbel je, da je iz sadik idej zrastlo prenekatero močno drevo, ki ima korenine zasidrane dovolj globoko v zemljo, da bo rastlo in navduševalo tudi prihodnje generacije. Barbara Sitar, predsednica FD Lancova vas 23 Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečine več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Ane Tetičkovič IZ GRUŠKOVCA 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ali nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo govorniku Miru Lesjaku za besede slovesa, pevcem Mladi veseljaki za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo, duhovniku Jožetu Pasičnjeku za opravljen pogrebni obred, nosilcema križa Mateju Prelogu in Ivanu Tetičkoviču in gospe Mariji Kelc za opravljeno molitev ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www www w.re .repor repor p ter.si si IZ NO VE ŠTEV INTERVJU ILKE Drago Jančar, pisatelj: Slovensko toksično politično ozračje mi je odvratno VOLITVE 2022 Igor Lukšič, politolog: Množično so šli na volitve zaradi Janše, ne zaradi Goloba VISOKOŠOLSKI TAJKUNI Kako pod Janšo cvetijo fakultete Makaroviča, Rončevića in Tomšiča INTERVJU Igor Pirkovič, razvpiti TV voditelj: Razmišljam o odhodu z RTV Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 17. 5. 2022 Kronika 24 stran 24 torek z 17. maja 2022 Spodnje Podravje z E-skiro zelo priljubljeno vozilo za kratke razdalje, a precej nevarno V več kot polovici nesreč poškodbe glave Skiroji na baterijski pogon so postali priljubljeno prevozno sredstvo. So majhni, lahki in hitri, pa tudi cenovno dostopni. Najcenejšega je moč kupiti za dobrih 300 evrov, cene dražjih so okoli 700 evrov. S toplim vremenom bo e-skirojev v prometu zagotovo več, zato velja opozoriti na pomen previdne in varne vožnje. Podatki namreč kažejo, da so nesreče v porastu, posledice pa lahko zelo hude, pogoste so poškodbe glave. Varuhi reda opažajo, da udeležba e-skirojev v prometu raste, postali so razširjena oblika prevoza za vožnjo na krajših razdaljah. „Vendar pa je vožnja z njimi lahko nevarna, saj se pri večji hitrosti težko pravočasno ustavijo, so bolj nestabilni, zaradi majhnih koles obstaja večja verjetnost padcev na neravnih površinah. Prav tako lahko hitro predstavljajo nevarnost za druge udeležence v prometu, ker jih ti zaradi njihove hitrosti, tihe vožnje in ozke silhuete težje zaznajo. Dodatno nevarnost predstavlja, če vozniki e-skirojev ne upoštevajo predpisov,“ poudarjajo na Policiji. V večini nesreč udeleženi otroci in mladostniki Po podatkih Agencije za varnost prometa (AVP) je prometnih ne- Po besedah vodje medobčinskega redarstva občin Spodnjega Podravja Roberta Brkića so na Ptujskem najpogostejše kršitve voznikov e-skirojev vožnja po pločnikih in neuporaba kolesarske čelade pri mladoletnih. „Gre za podobne prekrške, kot Foto: ČG jih ugotavljamo pri kolesarjih, le da je pri e-skirojih povprečna hitrost še višja, zaradi tihega delovanja predstavljajo večjo nevarnost tako za pešce kot tudi za voznike same, zato priporočamo uporabo čelade vsem, ne glede na starost,“ je pojasnil Brkić. sreč z udeležbo e-skirojev vedno več, najpogosteje so povzročitelji kar vozniki e-skirojev sami. Lani je bilo nesreč 109, v 62 odstotkih primerov (68 nesrečah) so bili povzročitelji vozniki e-skiroja. „Večina vseh obravnavanih so otroci in mladostniki do 18. leta, lani jih je bilo blizu 65 odstotkov. V več kot Vožnja z e-rolko v prometu prepovedana Poleg e-skirojev so trg preplavila različna vozila, ki jih poganja baterijski pogon. Med njimi so električne rolke, ki so prav tako tihe in hitre, voznik na njej pa kar švigne mimo, še preden ga sploh opazimo. Na naše izrecno poizvedovanje, ali je uporaba e-rolk v cestnem prometu dovoljena, so na Policiji pojasnili, da ne. „Električna prevozna sredstva, ki nimajo krmila, so v cestnem prometu prepovedana. Vožnja z e-rolko v cestnem prometu ni dovoljena,“ so odgovorili na Generalni policijski upravi (GPU). polovici primerov nesreč pride do poškodb glave,“ je pojasnil direktor AVP Jože Hribar in opozoril, da e-skiroji glede na podatke o nesrečah ne sodijo med najbolj varna prevozna sredstva. „E-skiro nikakor ni igrača“ „Dobro premislite, ali je to res pravo prevozno sredstvo za vašega otroka. Če se vseeno odločate za nakup e-skiroja za otroka, vsekakor pretehtajte, kje in kako ga bo otrok uporabljal. Med skirojem in e-skirojem je velika razlika. E-skiro sodi med lahka motorna vozila in nikakor ni igrača. Zaradi konstrukcijskih lastnosti in manjše Foto: M24 Na območju Policijske uprave Maribor so letos (do 9. maja) obravnavali šest prometnih nesreč z udeležbo voznikov lahkih motornih vozil, med katera sodijo tudi e-skiroji. Pet nesreč je bilo v Mariboru in ena na Ptuju. V vseh petih primerih je šlo za lažje telesne poškodbe, hujših ni bilo. stabilnosti ter dokaj visokih hitrosti predstavlja večje tveganje za uporabnike. Ob zaviranju, sploh pri višjih hitrostih, je nestabilen. Njegova kolesa so majhna, občutljiva na neravnine in ovire na vozni površini, zato so lahko prej podvrženi padcem. Nujno poskrbite za dosledno uporabo zaščitne čelade. Ne glede na to, da je obvezna do 18. leta, priporočamo uporabo vsem. Kar 63 odstotkov voznikov e-skirojev v času prometne nesreče čelade doslej ni uporabljalo. Poškodbe Na e-skiroju že tudi napihali Možje v modrem so v minulem obdobju za ptujsko-ormoško območje poročali o dveh primerih, ko so pri voznikih e-skirojev zaznali prisotnost alkohola. V Ormožu je 56-letnik napihal 0,67 mg/l alkohola. Pod vplivom alkohola je bil tudi 37-letni voznik skiroja na Ptuju, ki je padel in se huje poškodoval. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal 0,92 mg/l alkohola. glave pa so brez uporabe čelade najpogostejše in tudi z najhujšimi posledicami,“ je navedel Hribar. Letos prva smrtna žrtev Po podatkih Policije so bili vozniki e-skirojev od začetka letošnjega leta do sredine aprila udeleženi v 24 prometnih nesrečah, od tega so bili v 16 primerih povzročitelji. Ena izmed nesreč je terjala življenje voznika e-skiroja, trije so se hudo telesno poškodovali, trinajst pa lahko. Najpogostejša razloga za prometne nesreče sta bila neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravil o prednosti. Foto: AMZS Za mobitel 120 evrov globe Rojstva: Erika Črešnjevec, Strjanci 3a, Podgorci – deček Lukas; Katja Samuda, Vareja 28b, Videm pri Ptuju – deklica Zoja; Sara Briški, Borova vas 16, Maribor – deklica Hana; Eva Simonič, Apače 67a, Apače – deklica Zala; Larisa Caf, Župečja vas 5, Lovrenc na Dravskem polju – deček Julian; Urška Križanec, Samova ulica 12, Slovenska Bistrica – deček Oskar; Dragana Nježić, Zgornje Gruškovje 56, Zgornji Leskovec – deček Aksentije; Stanka Toš, Kukava 54, Juršinci – deček Aljaž; Anita Bratušek, Lancova vas 60, Videm pri Ptuju – deklica Anamarija; Maja Kunst, Šalovci 44, Središče ob Dravi – deklica Maša; Urška Marolt, Zgornje Partinje 22, Jurovski Dol – deček Rožle; Valentina Erjavec, Cerovec pod Bočem 22a, Rogaška Slatina – deklica Nika; Jelena Štruklec, Strmolska ulica 6, Rogatec – deček Zrin; Katja Munda, Kolodvorska cesta 23, Središče ob Dravi – deklica Eli; Ines Krivec, Spodnje Negonje 18a, Rogaška Slatina – deklica Lena; Špela Škerget, Radgonska cesta 8, Sveta Trojica v Slovenskih goricah – deklica Marina; Tamara Škrjanec, Nova vas pri Markovcih 77a, Markovci – deklica Mia; Natalija Marko, Črmlja 12, Trnovska vas – deklica Ivana; Ana Vogrinec – deklica Zarja; Adelina Bombek – deklica Anna; Janja Mlakar – deklica Lori. Poroke – Ptuj: Kristijan Kokot in Janja Topolovec, Pohorje 17, Cirkulane; Robert Kranjc in Sanja Kukovec, Hlaponci 52, Juršinci; David Žgeč, Žamenci 3a, Dornava, in Ana Županić, Hrvaška; Jure Črček, Orež 5a, Središče ob Dravi, in Nuša Prša, Drakovci 4b, Ljutomer; Andrej Šešerko in Nina Bogme, Lovrenc na Dravskewm polju 118b. Foto: M24 S prihodom toplega vremena bo e-skirojev v prometu nedvomno več. Če je majnika lepo, je dobro za kruh in seno. Otrokom do 12. leta starosti vožnja z e-skiroji v cestnem prometu ni dovoljena. Med 12. in 14. letom starosti so med vožnjo dolžni imeti s seboj kolesarsko izkaznico, do polnoletnosti pa tudi pravilno uporabljati kolesarsko čelado. Prevoz drugih oseb na skiroju ni dovoljen, razen izjemoma, ko je skiro tako tovarniško konstruiran. Med vožnjo ni dovoljena uporaba mobilnega telefona, kršitelja lahko doleti globa v znesku 120 evrov. Ker so e-skiroji zaradi električnega pogona zelo tiha vozila, je dobro biti pozoren na druge udeležence v prometu, zlasti pešce, med njimi otroke in starejše. Tudi e-skiro je lahko plen za tatove, zato ga je na javnih mestih priporočljivo zaklepati. Z e-skirojem se je dovoljeno voziti na za to predpisanih prometnih površinah (kolesarske steze, v naselju ob desnem robu vozišča, površine za pešce ob zmanjšani hitrosti), vozilo mora biti opremljeno z ustreznimi odsevnimi telesi, največja dovoljena hitrost vožnje pa je 25 km/h. Mojca Zemljarič Danes bo večinoma sončno, popoldne in zvečer bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 16, najvišje dnevne od 23 do 28 °C. OBETI: V sredo bo sprva pretežno oblačno, dopoldne bodo še krajevne plohe, popoldne se bo zjasnilo. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO