----- 76 ----- Ozir v starodavne čase. Stare stavbe na kolih. Spisal P. Hicinger. Toliko besedi je današnji dan po mnozih časnikih zastran pohištev, ki jih je starodavno človeštvo imelo na vodi, to je, zastran starih stavb na kolih (Pfahlbauten), da je potreba, da tudi ,,Novice" svojim bravcem povedo kaj o njih. Zanimiva je ta reč. Sledeča razlaga se ozira večidel na to , kar je znani dunajski zemljoslovec dr. Hochstetter pisal o stavbah na kolih. Starinske stavbe, kterih ostanki so se doslej nahajali v Egiptu, v Babilonii in Asirii, v daljni Indii, pa tudi v pozno iznajdeni Ameriki, so večidel iz kamenja, le na Babilonskem deloma iz opek. Na evropejski zemlji so starji od grških in rimskih zidarij le nekteri ostali zidovi iz velicih skal, nekteri po človeških rokah izdelane votline v južnih, in nektere vrste velikanskih kamnov v severnih straneh. Poslednje dni pa so se po srednji Evropi našli ostanki drugačnih starih stavb, ki so bile sicer iz bolj slabe tvarine, in vdelane na manj trdno podlogo; bile so namreč na vodi sred jezer postavljene na kolih, in napravljene iz tramov, p r e k e 1 in p r o t j a; pa so se vendar njihovi z a s 1 e d k i tako dolgo ohranili, ker jih je jezerska voda pokrivala, ali pa močvirski mah preraščal. Kolikor se iz najdenih starin kaže, stanovavci tacih pohištev niso še znali železa rabiti za orodje, ampak le bron, in bolj še trd kamen; tudi so krog sebe imeli nektere drugačne živali, ki so zdaj čisto pošle, ali se saj ne nahajajo več v srednjih evropejskih deželah. Iz nekterih znamenj se zraven še daje slediti, da ljudstvo, ki je rabilo taka pohištva, je saj deloma drugačno bilo memo poznejih Celtov , Germanov ali Slovanov, ki so v znanih zgodovinskih časih naseljeni bili po evropejski sredini. S takimi najdbami se je odgrnil del nekdanje evropejske zgodovine, o kakoršnem doslej niso pripovedovala ne pisana naznanila, ne ustna sporočila. Vendar vsa ta starodavna reč oi še dognana do konca, in učeni gredo še na dvoje o razsodbi, v kakošne nekdanje čase da bi bila ona šteti. Prve take najdbe so se 1853. leta pokazale na Švicarskem. Takrat je bila dolgo časa velika suša, in tedaj so se tudi vode po jezerih močno ponižale. Pri tem so se najpred v curiškem jezeru, kjer je ob kraji mestice Meilen, pokazale dolge in široke vrste kolov v dno jezera zabitih; in ko so začeli to kolovje bolj natanko pregledovati in preiskovati, se je našlo, da so to ostanki nekdanjih človeških stano-vališč, in da je vmes še mnogo druzih stvari iz preteklega časa ohranjenih. Ta najdba je obudila radovednost , in začeli so tudi po druzih jezerih iskati; razodelo se je po takem mnogo enacih starin, in samo na Švicarskem se zdaj ve za 200 tacih vasi na kolih, pa tudi v druzih deželah so se pokazali taki ostanki. Na Švicarskem se znajo tedaj stavbe na kolih v curiškem jezeru, dalje v bodamskem , genevskem, no-vograškem (neuenburskem) in bilskem, in skoraj po vseh manjših jezerih, pa tudi po nekterih močvirih; na Sardinskem dalje v velikem jezeru nad Milanom, tudi ob morskem bregu blizo Genove: na Bavarskem zopet v starnberskem, amerskem, stafelskem in kim-skem jezeru, tudi više na Nemcih v Meklenbur-škem v močviru poleg Vismara. Poslednja leta pa so se tudi v avstrijskem cesarstvu razodele stavbe na kolih in razne dotične starine. Na Beneškem so se pokazale v gardskem jezeru pri Peskieri, in v nekdanjem fimonskem jezeru pri Vičenci; dalje na Moravskem v močvirnem svetu pri Olomucu, enako na Ogerskem pri Pištjanu nad Trenčinom. Tudi slovenska zemlja se je zadnji čas začela o tacih najdbah imenovati. Na Koroškem namreč so preteklo leto našli ostanke del na kolih v celovškem, ho-diškem in osijaškem jezeru; na Kranjskem pa se kaže, da ljubljanski mah (močvirje), ki je v neznanem času še jezero bil, je obsegal enaka selišča. Ostanki tacih pohištev na kolih se deloma nahajajo v jezerih, deloma v močvirih, kjer je bilo kdaj kako jezero; najraje so v kacem solnčnem zatoku, kjer je dno peščeno ali ilovnato. Koli so hrastovi, smrekovi, jelovi, vrbovi ali jelševi, po 4 do 8 palcev debeli, in tičijo več ali manj globoko celo do 10 čevljev v jezerskem dnu; nektero selišče obsega do 4 in 8 oralov^ prostora, in do 30.000, 40.000 celo do 100.000 kolov. Cez kole so bili tramovi podolgoma in poprek položeni, na tistih pa koče okrogle ali čveterovoglate postavljene; tla v tacih kočah so bile z ilovico, ogljem in drobnim kamnjem nadelana, stene iz prekel in protja spletene in z ilom zamazane , strehe s slamo, bičjem in drevesnimi skorjami podrite. Najbolj ohranjeni ostanki tacih pohištev se nahajajo pri bodamskem ali konštan-skem jezeru. V močviru blizo Frauenfelda ste se našli dve koči z ostanki pletenih in slamnatih streh; po 27 čevljev ste bili dolgi in po 15 čevljev široki, vsaka je obsegala eno sobo in en hram. Na sredi sobe je bilo ognjišče iz kamnatih plošč, v kotih so se znala ležišča iz slame, mahd, bičja in živalskih kož. Vrste kolov proti kraju postavljene so kazale sled nekdanjega mosta; mnogo kolov je bilo pri vrhu ožganih, in je s tem pričalo, da je bilo pohištvo z ognjem razdjano. (Dalje prihodnjič.) ----- 84 ----- Ozir v starodavne čase. Stare stavbe na kolih. Spisal P. Hicinger. (Dalje.) Ondi, kjer so se stavbe na kolih našle, jezersko dno obsega več leg razne tvarine. Zgornja lega je iz nasipa, peska in blata; pod tisto je črna prhla lega, v kteri se nahajajo izdelki in odmečki nekdanjih stano-vavcev. Nižja lega je staro jezersko dno, v kterem tičijo ostri konci zabitih kolov; pod tisto pa so lege iz velicega potopa, v kterih se kažejo ostanki nekdanjega slona in nosoroga. Po takem so ta pohištva na kolih iz dosti poznejega časa, kakor nasipi iz velicega potopa, kjer pravijo, da so v druzih krajih že našli prvi sled človeškega bivanja. Razne in mnogotere so stvari, ki so se razodele v ostankih tacih stavb na kolih. Iz njih se kaže , ka-kosne divje in domače živali so se tadajšnje čase v teh krajih redile, kakošne rastline so se sejale in sadile, kakošno orodje se je izdelovalo in rabilo, ka-košnega značaja so bili nekdanji tukajšnji stanovavci. Zmed divjih žival, kakor se kaže iz ostalih kosti, so se nahajale: nekdanji tur, ki je imel grbo in grivo in spred zakrivljene rogove, ter se šteje za prednika sedanje holanške in frislanške živine ; bivol ali gr-bulec, ki je tudi grbo imel, in je soroden sedanjemu turu, kakoršen se redi samo še v bialovieškem gozdu v zahodnji Rusii blizo poljske meje. Dalje je bil ru-javi medved, volk, divji maček, jazbec, kuna, dihur, leverca, daber; tudi jelen, srna, severni jelen, divji kozel; še divja svinja in pa močvirska ali šotna svinja, ki je bila manjšega plemena, in je sorodna z domačo svinjo v gorskih švicarskih kantonih. Zmed ptic so se dobivale: rujavi orel, jezerska postojna, mali kregulj in golobji jastreb; dalje caplja, štorklja , labud , divja gos, raca in tonovšica; tudi divji golob hostni in vodni jereb. Zmed rib in golazen so bile znane: ščuka, karp, klen, losos, povodna želva in zelena žaba, tudi mnogo školjk. Zmed domačih žival so bile: domača krava z majhnimi debelimi rogovi, s sedanjo ru-javo živino v gorskih kantonih sorodna, močvirska ali šotna krava, podobna sedanji mali kravi na Škotskem, in še tretje pleme z velikimi lepo zakrivljenimi rogovi, ki je pa pošlo. Dalje je bila svinja dvojnega plemena, podobnega divji in pa močvirski svinji, koza sedanje podobe, ovca pa s kozjimi rogovi, kakoršna se še kaže v gorskih kantonih; še konj in osel, pes pa srednje velikosti, sedanjemu lovskemu podoben. Zmed gozdnega drevja se med koli in trami ostanki nahajajo od hrasta, javorja, jelše, jelke, smreke in pa od nekega borovca, ki zdaj raste samo v visokih hribih. Zmed sadnega drevja se kaže samo jablana in hruška, ne oreh ne češplja: nahajajo se namreč ožgani jabelčni in hruševi krhlji. Zmed žita se je pridelovala pšenica in ječmen, ni oves ni rež, tako tudi lan, ne pa konoplje; dobiva se namreč še ožgano pše-niČno in ječmenovo zrnje, in mnogo lanenih izdelkov; tudi lešniki, bukvice (žir) in zrna od jagod in robidnic so se sem ter tje našla. Mnogoteri so za tem človeški izdelki, ki se nahajajo med temi stavbami na kolih. Pred drugim je kam nato orožje in orodje: bojni biti in balte, sekire, kladva in dleta iz kremenika in kačnika ali srpentina; tolkala, drgala in brusi iz pešenika in brusnika; osti za pušice in sulice, noži in pile iz kresivnika. Tudi toporišča pri sekirah in kladvih , ročniki leseni in roženi pri nožih in pilah so se našli; sekire pa so bile v les vdelane, ne na les nataknjene. Ravno takošno kamnito orožje in orodje dandanašnji še rabijo divjaki na daljnih otokih v južnem morji. Za tem je mnogo posode glinjaste in ilnate; sicer se dobivajo večidel le čepinje, pa iz njih se dd soditi na podobo izdelkov. Posode so narejene iz navadnega ila, ki mu je pesek in ogljen prah primešan, in so le malo ožgane, tudi niso nič pocinjene. Tu pa so lonci, vrči, sklede in skledice in svetilnice, izdelane z golo roko, nektere ozaljšane s črtami in pikami; tudi umetno izdelano vretenice se je dobilo, celo lonec za tri čevlje širok. Dalje je bronasto orožje in orodje; v izhodnjih švicarskih jezerih se dobivajo le kamnati izdelki; v za- ----- 85 ----- hodnjih švicarskih in v severno-italijanskih jezerih pa je med kamnatim orodjem tudi bronasto, s&m ter tje pa samo bronasto. Bron je zmes iz večega dela bakra ali kupra in iz manjšega dela čina; bron, če je razbeljen in se počasoma ohladi, je prav trd. Tedaj se je bron poprej rabil namesti železnega in jeklenega orodja, dokler se namreč jeklo ni še znašlo. Med stavbami na kolih pa se je dobilo bronastega orožja in orodja: bojni biti ali celti, meči, osti za pušice, ravni in krivi noži, šivanke, priponke, igle za v las6, zapestnice in razna drobnina za kine. Bronasti meč pa je imel kratek ročnik; kaže se od tod, da so možaki z bronastim orodjem imeli bolj ozke roke, in so manjši bili, kakor pa njihovi nasledniki in premagavci, ki so rabili železne meče. Pri stvareh, ki so bile za kinč, se nahaja tudi jantar ali smolni kamen porabljen. Vsi taki bronasti izdelki, ki se nahajajo med koljem v jezerih, so enake podobe s starinami, ki se dobivajo na suhem v grobih in drugod. Marsiktero bronasto orodje se je sicer utegnilo iz daljave prejeti, vendar tudi v domaČii se je zamoglo napraviti; saj se je v genovskem jezeru našel kalup za litje, drugod pa sled od livnice. Tudi leseno orodje, zlasti hrastovo in javorovo, se je še obdržalo, namreč česala, noži, tolkala, biti, loki, toporišča, cepci; tudi kolo se je našlo, v bodam-skem jezeru pa skleda, ki se poznd, da je bila s kam-nato balto izdelana. Se so se dobile pletene in tkane stvari, pa vse lanene , nič konopnih; namreč ožgane vrvice, trakovi, vrvi, mreže, tkanine za oblačila, plahte, pogrinjala. Celo kruh se je našel v plošnatih hlebcih, pa črn in v ogel spremenjen; ostanki od otrobov in pšeničnih in ječmenovih zrn so se v njem znali. Zmed koščenega in roženega orodja se dobivajo šivanke, šila, igle za pletenje, osti za pušice in sulice, kinč iz merjasčevih in medvedovih zob; nektere stvari so žlicam, nožem, vilicam in tkavskim suvavni-cam podobne. Kar se tiče najdenih kosti, je pomljivo, da dolge votle kosti so vse razbite in razklane, ker se je namreč muzeg hotel iz njih posrkati. Tudi kosovi usnja so se našli v bodamskem jezeru. Človeških ostankov pa se je med koljem v jezerih našlo cel6 malo, nektere otroške kosti, in tri glavne cepine; o njih se pa sodi, da bi utegnile že bolj iz zgodovinskega časa biti, ena celtiška, ena rimska, ena germanska. Po takem so stanovavci teh stavb na kolih svoje grobe imeli na suhem; marsikteri grob, ki se je doslej štel med celtiške, je tedaj verjetno bil tega jezerskega ljudstva. (Dal. prih.) -----93 ----- Ozir v starodavne čase. Stare stavbe na kolih. Spisal P. Hicinger. (Dalje.) Za primero k tem najdbam se mora pridjati, da so se v poslednjem času tudi v severni Nemčii in na Danskem, deloma v Italii našli znameniti stari ostanki, namreč kuhinski odmečki, kakor jih imenujejo, zlasti ribje kosti in školjkine lupine; take se dobivajo v veliki obilnosti ob morskih in jezerskih bregovih na Meklenburškem, Slezviškem in Danskem, tudi poleg Genove na Sardinskem. V severni Evropi je tudi mnogo starih grobov, ki so ali iz kamna zloženi ali iz zemlje nakopičeni; pravijo jim ajdovski grobi; v tistih se deloma nahaja roženo in kamnato , deloma pa bronasto orodje. V tacih grobih so se našle tudi človeške glave, ki imajo pa bolj okroglo in debelo Čepino, drugačno kakor Romani, Celti in Germani, kterih cepina je bolj podolgasta. Enake bolj debele in okrogle cepine so se dobile tudi po malem na Francoskem in Nemškem v podzemeljskih jamah, kjer so v ilovico in nasip zakopane, z ostanki nekdanjih žival in s kamnatim in koščenim orodjem vred. Po vsem tem bodi še povedano, kakošne take starine da so se doslej našle na slovenski zemlji. Vho-diškem jezeru, ki je na Koroškem med Dravo in celovškim jezerom, so pri sredi za 20 sežnjev na dolgo in za 10 sežnjev na široko ožgani koli, vmes se je dobilo oglje in kosi ožgane ilovice; iz tega se vidi, da so bile ondi koče na kolih, s pletenim protjem ograjene in z ilovico zamazane. Okoli razdrtine je silno veliko lupin tacih školjk, ki se jih ondi zdaj le malo nahaja; kaže se, da tadašnji ljudje so se posebno s tako živaljo živili. Našlo se je tudi mnogo cepin od črnih loncev, kos nekake trde osle, in kos jelenovega roga. Na Kranjskem drugod niso slediti take starine razun na ljubljanskem mahu; ondi sicer so ljudje, dokler je še jezero stalo, lahko na otokih pri Goricah , Plešivci in Bevkah varno stanovali, in ni jim bilo treba pohištev na kole staviti. Starinskega orodja pa se je ondi našlo pod mahom: nekteri kamnati beti, kos prevot-ljenega kamna kot za ročni malen, kos jelenovega roga kot za nožev ročnik; znamenita sta pa posebno dva čolna, po poldrugem sežnji dolga, eden v spodnjem Ga-levcu ne daleč od dolenske ceste, eden pri Medvejci blizo Kušlanovega grada nekaj čevljev pod šoto najden. Konec te razlage se vpraša: kakošno ljudstvo so bili stanovavci tacih pohištev na kolih? in v kakošno zgodovinsko dobo segajo taka pohištva? Iz prejšnjega razlaganja je jasno, da stanovavci pohištev na kolih niso bili divji narod, ki bi se bil živil samo z lovom in ribštvom; razun tega so namreč ----- 94 ----- Eolje obdelovali in živino redili, so se oblačili s kožu-ovino in tudi s tkanim platnom; za stanovališča so si narejali previdno izdelane koče. Orodje so imeli leseno, koščeno in kamnato; kolikor so rabili bronaste stvari, bodi si za hišno pripravo ali za bojno orožje, se kaže, da so bili to glavarji in veči bogatini. Bronasto blago pa se je utegnilo deloma doma\ izdelovati, deloma pa iz ptujega prinašati. Dalje pa taka stanovališča na kolih niso celo neznana ali pa tudi samo stara reč. Grški zgodovinar Herodot, ki je živel 444 let pred Kristusom, piše o Peoncih, azijanskem narodu, ki se je bil vselil v Maeedonii na prazijskem jezeru blizo sedanje Bitolije, in kterega perzijanski vojvoda za kralja Darija ni mogel posiliti: „Sred jezera stoje sestavljeni odri na visocih kolih, in tje pelje s suhega le en sam most. Na odru ima vsak svojo kočo, kjer živi, in skozi oder duri z loputnico, kjer se doli gr6 v jezero. Rib pa je tolika množina, da, če kdo loputnico odpre in prazen koš v jezero spusti, in ga čez kratek čas zopet gor potegne, je tisti včs poln rib." Kakor pišeta Strabon in Juli Cesar, so nekdanji Belgijanci v severni Galii tudi stavbe na kolih imeli v močvirih, kamor so pobegali pred sovražniki. Se dandanašnji so nekteri narodi na južnih otokih, ki imajo pohištva na kolih; Papuanci v novi Grvinii in v sundskem morji si delajo taka stanovališča; Maorjanci v novi Zelandii imajo sred jezer na otokih zavarovana in s koljem obdana selišča. Največa stavba na kolih, celo mesto na kolih sred morja so Benedke; drevesa iz nekdanjih istrijanskih in dalmatinskih gozdov ondi nosijo velikanske palače in krasna pohištva. Stavbe na kolih po takem same na sebi niso gotov značaj, ni za posebno dobo, niza poseben narod, temuč utegnejo služiti za razne namene. Učeni možje v severni Evropi, na Danskem in Švedskem, so po svojih najdbah sodili, da se mora pri nekdanjih ondašnjih stanovavcih, kar se tiče njihovega izobraženja, trojna doba razločiti, namreč: kamna doba, kjer so bolj divji rabili le še samo kamnato orodje, bronova doba, kjer so nekaj omikani delali in rabili že bronasto orodje, in v poslednje železna doba, kjer so bolj izobraženi se bili izučili železo pjaviti in v razno rabo kovati. Ravno tako so učeni Švicarji menili, da se je v njihovi deželi taka trojna doba vrstila: najpoprej kamna, ker se v nekterih jezerih nahaja samo kamnato orodje; dalje bronova, ker se v druzih strančh dobivajo tudi bronaste stvari; in h koncu železna, ker se je v nekterih jezerih pokazala še železnina. Železna doba se snida že z znanimi zgodovinskimi časi, ko so Celti gospodarili v zahodnji Evropi, ko so nad tiste kmalo Rimljani začeli mahati. Za določek, koliko stare da bi bile take kamnate in bronaste stvari, se je v dosedanjem zgodovinskem preiskavanji še premalo zaznamkov našlo. Tedaj so se nekteri učeni možj6 obrnili na zemlj o slo vno ali geo-logično pot; nasipi pri rekah, kjer se lega nad lego razloči, se jim je zdelo, da bi utegnili nekakošno mero za nekdanje čase dati. Na Švicarskem kaže rečica Ti-niera pri genevskem jezeru tri različne lege, kjer so se v vsaki našle drugačne starine; ondi se je sodilo, da lega iz bronove dobe bi bila 3000 do 4000 let stara, lega iz kamne dobe pa 5000 do 7000 let. V Egiptu velika reka, Nil po imenu, vsako leto o povodnji pušča novo lego prsti po deželi; po debelosti nanesene zemlje se je menilo, da ondi so ljudje že pred 12000 ali 13000 leti stanovali. V Ameriki dela Miši sipi pri iztoku v morje velik nasip; tistega so preračunili, da bi utegnil pričati za 50.000 let staro dobo. Vendar vsi taki računi so negotovi, marsikaj se jim d& nasproti postaviti. Zemljoslovna vednost je namreč le še pri svojih začet- kih, in kar se je doslej sodilo in računiio o starosti kamnatih in prstenih leg na naši zemlji, so le prve po-skušnje, da bi se našla kaka mera za nekdanje čase. Tudi zgodovinski viri, kolikor se s treznim umom preiskujejo, človeškega rodii ne delajo ravno starejega, kakor ga Mojzesove bukve popisujejo. (Konec prihodnjič.) ----- 100 ----- Ozir v starodavne čase. Stare stavbe na kolih. Spisal P. Hicinger. (Konec.) Kar se tiče ljudstev, ki so v imenovanih raznih dobah stanovala na švicarskih in bavarskih, sme se pristaviti tudi na slovenskih jezerih, za ta del učeni možje vse le bolj še ugibajo ali presojujejo. Gotova zgodovina vseh teh strani se začenja še le s početki Julija Cesarja, ki je 60. leta pred Kristusom vojsko jel čez Snežnike voditi. Tadašnji Celti ali Galijani, pa tudi NoriČani in Panonci so že davno poznali železo in jeklo; noriško jeklo in jekleno orožje je od nekdaj daleč slovelo, če tudi ni resnica, da bi je bil že grški pesnik Homer poznal, zakaj grška beseda rdjQo\p lahibg se večidel ne razlaga za noriško jeklo, temuč za svetlo kovino. V tisti čas tedaj, ko so Rimljani zmagali celtiški narod, k večemu segajo le tiste stavbe na kolih, kjer se je zraven brona tudi železo našlo, to je, deloma pohištva v novograškem in bilskem jezeru v zahodnjem Švicarskem. Tista jezerska selišča, kjer se nahaja samo bron, morajo po takem stareja biti in utegnejo segati v tisto dobo, ko so se Grki in Jutrovci še bili z bronastim orožjem. Tako grški pesnik Homer o trojanski vojski krog 1200. leta pred Krist. ne imenuje samo bronastih čelad in oklepov, temuč tudi bronaste pušice, sulice, loke in sploh bronasto orožje; tudi v dneh izraelskaga kralja Davida se kaže , da je bilo bronasto orožje že bolj rabljeno, ker znani filistejski Golijat je imel bronasto čelado in oklepnico zraven železne sulice, Jesbibenob pa je tudi sulico imel bronasto (1. kralj. 17, 7; 2. kralj. 21, 16, po hebrejskem viru). Pa Rimljani so že sploh imeli železno orožje za napad, le za bran pri Čeladah in ščitih se je po večem ali manjšem delu še rabil bron; tudi mnogotero domače orodje, ki se sedanji čas dela le iz železa ali jekla, je bilo tadašnje dni še bronasto. Ce se dalje vpraša: kakošnega naroda so bili ljudje z bronastim orodjem, ki so stanovali v tace m pohištvu na jezerih, je odgovor različen. Na eni strani se trdi, da tisti ljudje so bili prvinci celtiških naselnikov; na drugi strani pa se meni, da ljudstvo iz „bronove dobe" so bili drugačen, in sicer stareji evropejski narod. Kar pa se tiče tistih jezerskih stanovališč, kjer se je našlo samo kamnato orožje in orodje, so marsikteri učeni preiskovavci take misli, da tadašnje ljudstvo je bilo še stareji, reven in malo izobražen evropejski narod; primerjajo pa, daje bilo to ljudstvo sojrodno z iberskimi prvinskimi stanovavci v nekdanji Spanii in Galii, ali pa s čudskimi naj-starejimi naselniki na Švedskem in Danskem. Vendar vse to se za zdaj do trdnega še ne dL določiti; po imenovanih najdbah pa bi ae utegnil že konec storiti tistim glasovom, ki nočejo vediti za drug star narod v srednjih evropejskih straneh, razun za Celte, in so doslej pri vsaki starinski najdbi le kričali: celtiško, celtiško! H koncu se še vpraša: zakaj in čemu da so se nekdanji čas taka pohištva stavila na jezera in na kole? Učeni možje na Švicarskem menijo, da slabotni prvinski narod si je sploh izbiral stanovališča le na vodah, da se je lože branil divjim zverinam in sovražnim sosedom. Vendar se komaj verjame, da razun teh staveb na vodi niso bila nobena druga pohištva na suhem; enaka je utegnila biti raba, kakor pri sedanjih stanovcih v novi Zelandii. Ob času, feo se je ribištvo dobro obnašalo, so se držali na jezerih; drugekrat so stanovali na suhem, ter so zemljo obdelovali, ali so z lovom se pečali. Ravno tako so ob času sovražnih napadov na vodo se vmikali, ondi svojo družino in svoje imetje branili; ravno na to kaže ta okoliščina, da je mnogo tacih staveb na kolih z blagom in z živežem se našlo obilo založenih. Po izgledu sedanje nove Zelandije se utegne še eno soditi, da namreč kamna in bronova doba nekdaj niste bili taka natanko ločeni, kakor nekteri preiskovavci menijo* Domači ondašnji stanovavci, posebno bolj revni, namreč rabijo še kamnato orodje zraven železnega; in ravno tako je nekdaj še kamen zraven brona se rabil, dokler železo ali prav za prav jeklo ni preseglo obojega.