IZ  CIKLUSA: ŠEL   JE  POPOTNIK  SKOZI  DVAJSETI  VEK
Matej   Bor
Sel je popotnik skoizi dvajseti v^k
in ko je bil že dovolj visoko,
se je ozrl navzdol
po dvajsetem veku:
vsepovsod,
kamor je iseiglo oko,
beton in železo,
železo in beton
v najrazličnejših formah,
ki iso metale dolge,
negibne sence neonskih luči skozi čas.
Popotnik je gledal vse to,
in ko je poimislil,
kako nepotrebno! je njegovo srce
sredi vsega tega,
se mu je utrnila solza.
Pala je na tla
in ptiček, ki je stal tam, jo je popil.
In ko jo je popil, je rekel: Grenka je tvoja siolza.
—  Da.
—  Zakaj je tako grenka?
A  še  preden mu je mjogel popotnik  reči
svoj običajni: Ne vem,
je ptiček umrl.
Vzel ga je v roke
in odnesel tja dol, kjer je ležal dvajseti ve^k,
da ga pokoplje.
Vendar zaman:
vsepovsod sam beton in železo.
samo železo in beton,
in niti toliko zemlje, ki rodi rože in ptice,
da bi našel grolb za ptico
in zasadil rožo nanj.
1066