ISSN0350-SS61
ZA	t^dne
Spremenljivo oblačno, a hladnje, V soboto dež.

številka 28
četrtek, 25. julipe 2002
2S0SIT
V.Mtiif \M IJ
Vroče, vroče... kar v vodo se mi hoče! Ja» Šoštanjčanom res ni težko. Imajo letni bazen, kije odiično obiskan, še posede/ pa so ga v teh počitniških dneh veseii otroci.
Pa kaj še!
Da bi eden dvakrat plačeval za varnosti
Mi'd prehiríiiijťtn pis^em Bojana Konlièa (poV' telek lahiio preberete ua notran jih straneh Na^e^a Ča$a), ki ju je v skrbi z<i varnt^l We-lenjčaiiov spiMÎ e7ikrat velenjskemu koni:iii' dir ju in dru}^ič slovensketnu notranjemu mimslru, se mi }e porodilo nekaj »zlehtuih^ misli. Prva žť f/ri lisi eni ^ misfovljenem jia i/eltnjskega komandirja Hoiidarfa Pezdeuška. Namreč, KontiČj ki je predsednik S<jsi/i'ta ťi fzM/iarj/e uartjosti obáinov, se s pisnnfíH obrača mnj, ki je tudi član sosveta m z njef^ixj fsebnio sez' na»i favnosi. S kakim namenom f Da bi gO' sp(KÍ Pťzdeukk, kl /e v leh dneh na dopustu, pismo nasiovîjeno nan}, prebral u mcílijihf la ho šele dobra, če si U)do člani s<jsuetci do-pisf/uah in zûlfravliali zû znamke, namesto da bi skupaj za mizo priftravljali strategijo! I^ru^a misel se mi je fK/indila pri pismu na-slouljenetn na fninislra Rada \\ohinca v delu, ko u imenu Mestne občine Velenje ponuja te-mu posel. MinistrstLHj naj prouči mozn<x<l, kako bi lahko mestna občma sofmancirala
Tako misi im
zaposlitev enef^a ali več p<)li(risiov. Pa ja!f Da bi en Velenjča)! istočasno dua krat plačeval svitjo varnost, enkrat v državno, drtijiič pa v občinsko blagajno, ah kakof MokLj Še s k/i' kim dodatkom k po^odlji, d^ bi po mozno' sii tako sofinancirani policist ne ustavljal listih, ki so fini zaposlitev l^ishhehf
Potem pa se je naenkrat pojavi' la Še trelja. PoiUupan namreč ministra seznanja, iiako ubogi so velenjski policisti, ki morajo d^fhiti v d(jlraiani stavbi nujno pf/-irebni obnove, ki je - lepo prosim, tako Kc/ntiČ — lasi }nestne občine! '/a Ixtga mi' le^a, saj so ja lastniki dolžni skr/^eti za obnove in prenove! Morda pa laka praksa ne velja zn vsef
Á/npak neka} sem se iz teh pisem vseeno naučila. Da si) pisma hudo ohČMlIpva reČ, namreč. Sploh, če jih puŠčaŠ odprla, da jih lahko prebira Še kilo dru^ in ne saimj naslovnik.
m Milena KrstJč ' Planine
Veleniski pevci znova zlati
Mci^ani pevski/bor Šolskega cemra pod vod-slvom Danicc Pircćnik. se je udeležil koaec ledna mednarodnega Icsiivala v Španiji. Sotle-lovaloje već koi5{) ra/liCnih/lvirovin ťolkloniili skupin i/ 33 dri^av, tekmovali pa so v ni/liinih kaiegorijah. Vkaiegoriji mei^nili/borov, so îii mladi Velenjcani pripeli 7lalo. »Naslop je bil več kol iudovii,«je§e poln lelih vi Lsov sporočil rav-
nalclj velenjske gimnazije Andrej Ku/inan. SreCna pn je bila seveda ludi pevovodklnja Danica Pirvcnik, sicer že vajena najvišjih priznanj: »'Ib jc potrditev na.^cga irdcga in i^dgtv vornega skupnega dela.«
(''esulkam ob /latem ii^ïsej?ku pevcem in vodstvu Šolskega centra se pridniiujc ludi naše uredništvih.	■ mz
Jolanda pričakuje medaljo
Velenjcanka .îolanda ťepUik, nujhilrejša le-kaOica Iciosna svetu v leku na 8(UJ metrov lakov dvorani kot tudi na prostem, na evropskem pr\^n-sivu na prostem v Muenchnu (od 6. do 11. avgusta) pričakuje vrhunsko uvrslilev. "/elo bi bila vesela, će hi na EP asvojila odličje, tako kot Brli-
ta Langerholc, in da bi poslušali slovensko himno," je na novinarski konferenci v torek napovedala Čeplakova, ki bo prijavljena na 8(1i) in 1500 metrov.
Stran 16
Stavka
Stran

Srce bije za Ribno
Zamenialí treneria
Stran

v nogometnem klubu Era Sniarnoob Paki so po dveh povprečnih tekmah svojih varovancev v letoinji ligi vSi.mobil in dokaj slabih remllatih pred icm v pripravah predčasno prekinili
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju tel.: 03/ 897 SO 96
■ijlnDfeiieSir:
QZX^OjGJaXtrÚO
£3 GcteOzmaoB
sodcitwanje /. dosedanjim trenerjem Marinom Dloudkom.
Bloudek, ki jc i^marčane prevzel pred ktmcem lanskega prvenstva, je aspel zmagali le enkrat in sicer na svojem debiju proti ekipi /Jvil Iz Kranja. Na ponedeljkovem treningu je moSlvo vodil njegov pomočnik Rajko Rudnik, v Šmarinem pa pravijo» da že imajo novega trenerja, katerega ime pa jc še skrivnost, bo pa moštvo /e vodil na naslednji tekmi.
9770350556014
n ONOVitEC e
Sodelovanje z Novo Gorico
VELENJE — V torek opoldne so se v proslorih velenjsko olxhne na delíjvncmscsianku zbrali najvL^j i predstavni ki občin Velenje in Nova < r ori ca Občini imata veliko skupnega, saj sia približno enako veliki po Řlcvilu prebivalcev, tjbema pa je la-slen ludi hilcr razvoj po drugi sve lovni vojni- /e leiodni leče sodelovanje med občinama na področju ra/voja e — tehnologij, ki so ho sc poglobila, /upana oIkOi občin. Srečko Meh in Crlomir Špacapan, sta podpisala Líslíno u nameri o diiliio-ročncm sodeiovanjii med niestninta oitčinama V«}er\jt: In No« va (ioríca mi piKln»Cjii mzvoja in iiii|)(emenlacij Iniormaci]* sko komunikacijskih telinoiu^ij na lokalni ravni in v pov^m-vi s smernicami države .Slovenije in Evropske skupno.sti. septembra bodo v Velenju skupaj pripravili konferenco »e -občina xa prijaznejšo priliodnosi<'» oktobra pa se bodo predstavili na sejmu INTER 1NFCXS v Ljubljani.
■ 6s
V nedeljo Veselje ob Toplici
TOPOLSICA - Turistično druÂlvo 'Ibpoláica se že pripravlja na vsakoletno narodopisno prircdilev / naslovom Veselje ob Ibplici, ki bo lo nedeljcî oh 15. uri v Ibpolsici. Obljubljajo bogat etnogralski program s prika/om domačih ^cg 'm opravil. Ročno delo, ki že skoraj loncv pozabo, bodo predstavile pcricc, prcdicc. kosci, grabljicc, mlatiči, pokrivalci streh s slamo in j^iknli, ie«trji,plctarji,čevljarji, lončarji, kwači,žganje-kuhi, izdclovalkc papirnatih rož, di^mače gtwpodinje pa bodo ponudile najboljše, kar prihaja iz njihovih peči.
■ mkp
80 let ZŠAM Slovenije
Predstavniki Združenj šoterjev in avtomehanikov Zgornje Savinjske in Šaiefike doline, sose v družbi Številnih drugih sosednjih združenj, minulo soboto udeležili jubilejnega srečanja ob 8tMelnici ZŠAM Slovenije v Kranju. Ob slavnoslni pt^-v\>rki, nagovoru ministra za pnîmcl Jakoba Presečnika ter prijateljskem druženju so tudi ob tem srečanju ugotavljali, da je Soferîiki poklic Že dolgo ii^jemno zahteven, a vse manj cenjen. Ker velika večina poklienih voznikov sploh ni organizirana in vključena v stanovsko organizacijo, se stanje z leti ^ slabiU, zato je naloga vsaj tistih, ki so včlanjeni, da opozarjajo na svoje pomembno delo.
Skupina čianov ZŠAM Vefenje ob sfovesnosti v Kranju
m foto: Jože Mikfavc
Vesela kavarana pred Ero
Motocikli znamke Indian so pritegnili to soboto pred Erin nakupovalni center v '/ji\cu in pred Tržnico v Velenju i^tevil-ne obiskovalce. Era pogosto pripravlja priložnostne prireditve ?a svoje kupcc. Odlično so sprejele in tako je bilo tudi to-krai. Vse skupaj je izvenelo kot vabilo na mednarodni) srečanje lastnikov motociklov legendarne ameriSke znamke Indian. Razstavili so najpresližnejfe in najdražje modele in tako naredili na priwlem pravo muzejsko zbirko starodohnik<w -jeklenili rdečih konjenikov iz leta 1901. Obiskovalci so jih lahko tudi preizkusili Zabaval pa jih je tudi Erik, pcîskrbeli pa so tudi za bogato deguslacijo. Sle morda zamudili sobotni prireditvi? Se enkrat bodo vse skupaj ponovili lo soboto ob 11.50 pred Erinim nakupovalnim centrom v^Icu.
■ mz
Podžupan Mestne občine Velenje In poslanec Bojan Kontič piše pisma
Naslovnika: enkrat komandir in enkrat minister
I^Hl/upan Mestne ol>čine Vele-i^je In |>()slant!c v dr/iivnem /l)0* ru Hojan Kontič seje v leh dneh s pismoma obrnil na komandirja policijske postaje Velenje in ministra notranje zadeve.
Prvemu, Božidarju IV/de>šku, sporoča, da se Velenjčani pritožujejo nad pomanjkljivim nadzorom na mestnih (Območjih, ki so namenjena izključno pe^^cem. Predvsem v večernih urah se na področju IVga mladosti. Tiumi-ga trga in Cankarjeve odvija nenadzorovan promet z motoiji in celo avtomobili. Podžupan pričakuje, da bo policija na teh mestihpi^gosteje kolje.
Ministru Radu Bohincu pa piSe, da jc na Policijski postaji Velenje zaposlenih premalo policistov, da jih je trenutno samo 52, da pa se je v zadnjih letih mt>Čno povečalo število odklonskih pojav(w na podn^ju kriminalitete, javnega reda in miru, prometa in druge vjirm^ne problematike. lîtevilo policistov pa se ne glede na to, ni povečalo. »Glede na zasedenost delwnih mesl v Policijski postaji Velenje, je potrebno opozoriti na to, da vsi policisti niso razporejeni na delo na območju Policijske ptK laje Velenje, in daje potrebno ( ukaj upíť>ttívati ludi razna iz-
obrai^evanja, ki se jih policisti udeležujejo, odsotnost zaradi bole7ni inp<^dobno. 'Ib je verjetno tudi razlog, da niso prisotni povsod tam, kjer občanke in občani pričakujejo. Opazna so njihova prizadevanja za izlx">lj.5-anje prometne varnosti. Vse premalokrat pa je vidna njihova prisotnost na javnih površinah, kjer se dogajajo krSilve javnega reda in miru ter celo vandali-zem, kar je posledica premajhnega Stavila policistov. Po razpoložljivih podatkih je dnevno poprečno na delu 12 do 13 policistov piše v pismu ministru Bojan Kontič in ga poziva, da
predvidi nova ustrezna delovna mesta in zaposli potrebne policiste.
Opozarja tudi na pogoje v katerih zaposleni delajo in na neprimerno (Opremo s katero delajo in ministru ponuja, da prouči moii^nmt ter poišče rešitev, na podlagi katere bi lahko Mestna (^Čina Velenje .sofimtncirala zaposlitev enega ali več policistov, ki bi v sodelovanju z lokalno skupnostjo pokrivali predvsem področja, ki zadevajo pereča vprašanja lokalne skupnosti -peš cone, vandalizem, droge in podobno.
■ MUena Krstfč - Planine
Marko MaveCf vodja tehničnih služb premogovnika, je odgovarjal na vprašanja radijskih poslušalcev
Zakaj trese manj pogosto?
Marcži let<is so se na olimočju mesta .S<kstHnj, predvsem nekaterih ulic« zelo pogosto začeli p(>javljatl sunkoviti tresljaji in to v precej enakih Časovnih intervalih in tudi zelo podobni h urah. !^)i«tanjČani so jih takoj pove/ali t dejavnostjo premo* Kuvnlkii. Tam te^a nikoli ni&o odločno ^anikiili, so pa nalui-/Ml več drugih mo/nih domnev, /ukaj hi do tej^a tudi lahko prišlo. Omenjali so promet in smrekov^ko prelomnico« tanjčani pa s takimi pojasnili ni .so hiti zadovoljni.
Aprila se je zgodil zbor krajanovy Šoštanju, kjer so imemwa-li posebnokomisijozaspremljanje teh dogodkov. K sodelovanju so pritegnili Urad za seizmo-logijo in se lotili raziskav, v raziskave pa se vključuje tudi premogovnik. Tukaj z njimi niso začeli marca, ampak jih spremljajo že več kol deset let. »Prva preiskovanja so bila namenjena temu, da ugotovimo, ali se razsireljevanja v jami, ki sose takrat veliko uporabljala kot del proizvodnega proccsa. čutijo v obliki tresljajev na površini. Ugotavljali smo, da ne,« pravi Marko Mavee, vodja tehničnih služb premogovnika, kjer bodo preiskave ^ razširili. »Usmerili .se bomo na povezavo z morebitnim strukturnim modelom, z geologijo in prelomnieami, ki so v tem območju. Se naprej pa
bomo sledili intenzivnosti in časovnim intervalom, v katerih se dogodki pojavljajo.«
Prejšnji teden je bil Marko Mavee gost .sredine dopoldanske oddaje, kjer je odgovarjal na \pra?^anja posluSaleev. Iz te oddaje povzemamo nekaj vprašanj, tako kot so jih pasta-

Marko Mavec
vili poslasalci tn nekaj odgovorov, tako kot jih je podal v(xlja tehničnih .slu/b. mSt'^ÎMi^l^oyANI: Na (ioricah v Stfšfanju .ve vidi, da se poseda, pa še meteorne ^'ode so. Riulnik nekaj skriva.
»Rudnik nikoli ni skrival ničesar. Ne skrivamo ne odkopnih metod, ne planov, ne tega, kje odkopavitmo. Na ( iorieah pa se dejansko vidi, da se poseda. Ampak saj se ne samo na Cioricah!
Predsednik DZ Pahor razpisal ietošnje volitve
Liiililjaiia- Pre<isednik državnega /l>ora 13onit Rihorje v to* rek v prostorih slovenskega parlamenta podpisiil odlokoraz* pisii volitev predsednik:« republike, «KJlok o razpisu sploSnlh volitev v dri^avni svet ter razpisal redne volitve v ol>čÍnske svete in redne v(»litve županov. V skladu /. odlokom bodo tako redne predsedniške lu»t lokalne v(»lit\e v nedeljo. 10. novembra, m dan razpisa teh volitev, s katerinti /.ačnej<i teČi roki za volilna opm>1la« pa se šteje 1. september.
Kot datum spk^nili volitev Članov DS -predstavnikov lokalnih interesov, je določena sreda, 27. novembra, kot datum splošnih volitevelanov DS - predstavnikov delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obnnik(w in samiKtojnih poklicev ter predstavnikov negospodarskih dejavnosti, pa Četrtek, 28. novembra.
V baleski dolini imamo tri ugrezninska je/era, najgloblje je 80 metrov, vsa tri so posledica rudarjenja. Kar se liče meteornih vod Normalno, dasç te pojavljajo tam, kjer so pobočja, ampak leh s premogovnikom nikakor ne moremo povezati. Meteorne vode se pojavljajo na p<wr.§inj, premog<5vnik Velenje pa koplje v globini 4130 metrov. Vode, ki jih moramo zaradi od-kopavanja odvesti, scî i/ključno in samo v globini 40i) metrov, medtem ko pa na vode pod povrSiníí ne posegamo,«
#	ÍViN r/. PES J Al M drži, da na prenut^vnikn žp nekaj časa ve-ste, da^je tretienje íalposiedUa pO' firezanja opuščenih rovov. »Metoda opuščanja starih rovov je laka, da jih zapolnimo, ali pa izropamo in se sami zapolnijo. To je eno, drugo pa, da pod mestom Šoštanj takih rovov sploh ni.«
#	yiM}0 IZ n-LENJA: Kdo fx» povrnit škodo tjudem v Sošta^ nju, èe se ijcaèe, da /rtsettje íaí ni /laravni pojav, ampak gre za posledice rudarjenja?
Če bi se nedvoumno ugotovilo, da je to pt)sledica rudarjenja, in daje zaradi Iresenja, ki bi presegalo d(woIjcne standarde, prišlo do poškodb na hišah, potem je nesporno, da bi se skozi službo rudarskih škod, te stvari povrnile tako kot so se vse druge Škode, ki so nastale zaradi rudarjenja.«
0AM)RlifA r/ .ŠOŠTANJA: V dvanajst siatiovanjsketn .stolpiču na Cankarjevi S so se pojavile razpoke, ki smo jih satni sanira' H. Kdo ho (a sredstva povrnil? »Ni mi znan odškodninski zahtevek v katerem bi razpoke na tem objektu lahko pripisali seizmičnim dogodkom. Mislim, da je vzrok zanje kak drug. Kolikor mi je znano, v Šoštanju v tem de-
lu stavbe niso ravno mlade in normalno je, da potrebujejo do-kíčcnc^v/drtevanje. Tudi na moji hiši, zgrajeni leta l%5jc nekaj razpok, ki pa jih ne morem pri-spiati ničemer drugemu kot zobu časa.«
O POSLUŠALKA IZ ŠOŠTANJA: Če sunki niso naravni, kakšni so?
»Zelo pozorno sem prebral pt>ročiio Urada za seizmohîgijo. Izjava, ki naj bi jo dali, da sunki niso naravni, me preseneča, Mislim, da je šlo v tem primeru bolj za interpretacijo novinarja, ki je o tem pisal, kol za kiij drugega. Seizmologi pravijo naslednje: daje zelo mořno, so žarišča v globini med 5U() metri in enim kili^metrom, da pa je nenatančnost pri določanju globine še vedno laliko tri kilometre in več. Premogovnik pa» kot veste, deluje na globini do 500 metrov, zalo je na osnovi leh meritev lei^ko reči eno ali drugo.
#	IVAN IZ ŠOŠTANJA: Zakaj pa se zdfij fresljaji ne pojavijajo več tako pomsto kot so se? »Ne vem. Dejstvo pa je, da je
bila marca seizmična aktivnast zelo intenzivna, da je bilo zabeleženih preko 50 dogodkov in da smo jihvjuniju zabeležili 15. To si laliko razlagamo tudi tako, daje 10 normalno pri vsiiki seizmični aktivnosti. Ko ta doseže svoj vrh, .sledi umirjanje.a
•	NAŠE VPH'tiiNJE: Kako z razjskavami naprej? »Premogovnik bo spremljal seizmične pojave v So.Štanju in Pesju tudi v naprej. Povezani ostajamo tudi z Uradom za se-izmologijo. Opazovali bomo, če lahko pripišemo .«icizmične dogodke kateremu od na^ih proizvodnih prixesov, kar je eden naših glavnih ciljev.«
■ Mlfena Krstić - Planine
S kolesi po mestu
VELEN.IE -Tako kot v številnih evropskih mestih in slovenskih lurističtiih krajili sose tudi v Mestni občini Velenje skupaj s TlCem odloČili, da bodo tîbiskovalcem in domačinom omogi^ili i/pt'wojo koles. V TurističnivinJormacijskem in prom^Kijskem centru Velenje so za izposojo na razpolago tri moška in iri ženska kolesa.
rrr^dn!^ MAN	In RTV
■ÉikíL^ diutba. d.o.o. Velenje ittaiz ob ćeiitklli. Cena posamerne^s pTvoda ^D SfT, iT>dseina naroCnira 940 SfT. tnmeseCra naročnina 2750 SfT, pđietre nsočnina 5.340 SIT. IMna naroCnifia 9.900 SIT.
UredniSTvo: SonsZakc^ek (clfrektorin glavni urednik), ^ns Vovk (odgovomi urednik), M lieras XrstiC-Plai^nc (pcrnočnica urednika}. Janez Plesntk, Tatjana Podgofâek, Bojana Špeg^ (novinar])). Mir^Zakoiek (urednica radija). Janja KoSuta-âjiegel {telinii^na urednlcai, Damr Šmíd (oblikovatec) PrapageiKla: Nina Jug (vod|a propagande), Saâo
KoneCrvk, Jure Senčnik (propagandista);
Sedet uredniltva !n uprave: 3320 Velenje. Ktdriceve 2a. p. p. 202,
(eleion {03) 89817 50. telefax (03} 897 46 43.
TRR - Nova LB. Vfifsnje- 02426-0D20133854 E*majl: press ®na»9S .si
Oblikovanje In graf. priprava: NaS Cas d.O.o. Ttsk Tisama SET d.d, Nahbda: 5.400 Svodw NenaroCenih fotografij In rokopisov ne vraiamo!
Po zakanu a DOV je 'ftíž čas' uvr^n med proizvode itrfonnalivnega znaCala za kaiers se pfaCu|e davek po znižam stopnji
Izmed 24 predlogov izbranih 7 nagrajencev
Kdo so letošnji velenjski obanski nagrajenci?
Nh /ud nji pre<]|XRÍtní.(kí sejí, v /HceCkii	julija, so ve-
lenjski svetniki sprejeli sklep o Priznanjih MO Velenje v letu 2<H)2. Nagrajenci bodo nagrade prejeli na osredr\ji o!>ćinski proslavi ol) let(»i^njeni al>ćin« skvrn pra/nikii meseca seplem-bnt. Pri tem bi> ietos »sial gre* nak priokus, saj seje eden od nagrajencev, primiinJAloJx Pijavk tiagnidi /;ira<li zapletov pri imenovanju leto.^njih na^nijen-cev dokončno (Hirekel. čepni> je bil počaščen, da so ^a člani komisije i/brali i/med 24 prispelih vlo^, sTetniki pa tudi pin trdili. Danes vam (>redsE;ivli;«Tno utemeljitve, ki soji h ob předliv j>ih /a nagrade ol>číitskí komisi* Ji /a priznanja poslali predlaga-telji.
Letošnji častni občan je prof. mag. Ivan Marin, ki gajema lo visciko nagrado prcdlagiil Franc '?ÁiTám. V obritíloi^iivi za nagrado si^ mod drugim zapisali: »Rodil seje icia iy3«vTrbovljah,le-
la 1954 pa se je SsMan^j preselil v Šošianj, kjer je bil njegov oCc dirigeni gcnlhc /yrja. LeUi 1957 se je preselil v Velenje. Po končani Srednji šoli v Ljubljani se je lela vpisal na ljubljansko akademij<'> za glaslx), oddelek pihala-smer klarinet, lela 1963 je končal prvo stopnjo Akademije- Islega lela se jc zaposlil v velenjski glasbeni ^ili kol prednieini učlielj klarineia in teore lični h predmetov. Ukrali je nadaljeval študij na Akademiji/a glasbo vLjubljani. Januarja 1965 je bil imenovan za vršilca dolžnosti ravnatelja združenih glasbenih šol, lelo kasneje pa je postal tudi zunanji sodelavec na velenjski gimnaziji Hkrati jo zaCel vodlú lakrat ustanovljen dekliški pcvskizbor. Leta 19fî6je pc«ial dirigenl in vodja pihalne godbe. Po leiu 1957 je piwtal úian in pozneje tudi predsednik raznih republiških ZVC7, Sodelíwal je in še vedno sodeluje kot vodja v mnogih ustaniA'ah in komisijah. Ves lias pt^udaijâ široko osnovo mladih, vzirajnoprireja tabore glas-l>ene mladine Slovenije. Vse lo je posttpoma doprineslo k boljši razpo/navn<isii Velenja kol pomembnega gla^^ncga središća. Ivan Marin je 1976 prejel srebrni in lela 1980 Zlati list svobode Zveze kulturnih organizacij Slovenije» lela 1977 Kajuhovo nagrado, lela 1981 Galassovo plaketo, leta 1982 pa Napotnikovo plaketo. Lani je prejel nagrado RS na podríííju šolstva za leio 2001 kol izjemno uspešen organizator, sp<.)dbujevalcc in pedagog v gla.sbcncm šotstvu.«
Trije grbi
(irb MO Velenje bodo letos prejeli Johmda Čeplak (xu grb so jo predlagali Atletski klub Velenje in mestni odbor LDS./a plaketo pa Alojzij Ojsler:>ek), primarij AJoj/. Fijavž (predlaga-lelja Sla bila Zdravniška zbornica Slovenije in Ivan Zupane) ter Hubert Mravljak (predlagateljica jc bila Ana Roza Hribar).
Zii vsem /nai;o jolando C^^k so v obrazlo/ilvi zapisali, da je od oira^kih let aktivna alle-linja. bila je najboljša lillelinja Slovenije že v pionirski konku-

renči, osvojila je več naaltwov državne mladin.ske prvakinje in posegala po najvišjih naslovih v član.ski konkurenci. Je lastnica ve^ državnih rekordov v različnih disciplinah in kategorijah. Leta 2000 je bila udeleženka olimpijskih igervSidneyu. Skozi vsa lela akiivne šporlnu' kariere je posegala poštevilnih naslovih in bila leta 199U mi' 1998 ter leta 2H0() in 2001 proglašena za najboljšo športnico MO Velenje. Na.slov svetijvne dvoranske prvakinje na Dunaju pa Jolando Ceplak pasiavlja v &am vrh svetovne atletike. S svojimi naslopi je prava ambasadorka lako me-Sla Velenje kot ludi Slovenije.«
( epravse je primarij Alojz Fi-javi nagradi odrekeLje prav, da povemiî. kdo jc, V ohraziozitvi sklepa o pcîdelilvl priznanj so zapisali: »Osnovno zdravstvo je
primarij Alojz FijavŽ, dr. med. vt)dil in bil direktor i^d leta 1979. nakar se je posvetil izključno svojemu poklicu in do upokojitve vodil dispanzer za borce, žrive vojsnega nasilja in starosi-nike. V Oasu njegovega vodenja je bil zgrajen Zdravstveni dom Velenje ter Zdravstvena posia-ja v Soi^ianju in Smarlnem ob PakL Njegova prizadevanja so segla ludi v Zgornjo Saviasjko dolino, kjer je pomagal pri izgradnji zdravstvenih pi'wlaj Mozirje. Nazarje, Ljubno, Luče in SoICava. Uvajal je dispanzersko metodo dela s poudarkom na poglobljeni zaščiti otrok. Šolarjev in mladine, 5:cna in delav-
cev. V dispanzerjih so delali Specialisti ustreznih sirok- Primarij Fijavž se je angažiral tudi pri oblikovanju regijske in re-puHli.^ke zdravstvene politike.«
Huliert Mnivljak je 11. julija dopolnil 811 let, kar je bil [eeden od razlogov, da so ga njegcwi sta-
novski kolegi predlagali za nagrado prav letaš. V obrazloi'itvi izvemo, da .se je rodil v Skalah, kjer jc končal osnovno šolo. »-Kljub nadarjent^sii se je zaradi ekonomske krize zapc«lil najprej
v	trgovini, nato pav jami RLV in si pridííbil kvalillkacijo kopača.
Huberl je lela 1944 od<el v partizane in se vključil v 'Ionx^iČev<i brigado, kjer je ostal do leia 1945. Po vrnitvi se je zopet za p(\s lil na rudniku. V Ljubljani je končal rudarsko nadzor-niî^ko Šolo in potem delal kot nadzornik v jami. Akljvnoseje vključil v družbeno poliličn<5 delo. Bil jc nosiîcc pomembnih funkcij v podjelju in republiki Sloveniji. Lela 1964 je postal predsednik centralnega delavskega svcl a RLV, kar je bila ena njegovih najpomembnejjsih ťunkcij.« Izgradiva razberemc), da je Wi[ ludi poslanec v skupščini RS. Takoj po upc^kojit-
vi	se je včlanil v društvo upokojencev, od leta 1984 pa je predsednik Medobčinske zve/e d ruš lev upokojencev Velenje.
Tri plakete
Plaketo MO Velenje bo letos prejelo Amatersko gledališče
Velenje, katerega začetki segajo v lelo 1962. Za nagrado ga je predlagala Majda (iaberžek. V obrazložitvi med drugim izvemo: >*CjledaIisčcje imelo od samega začelka amatersko osnovo, zato jc moral biti ljubiteljski delež lolikovečji. V 40 letih delovanja je nasialo veliko gledaliških del. V vsaki sezoni najmanj eno. Do leta 1980 so predstave ljubileljsko režirali Rudi Horvat, J^ii^e Kolar, Marica Kolar, Karel Creinikin lulke Boris Vrhkar. Po lem lelu pa z gledališčem sodelujejo ludi poklicni rei^iscrji. V 40 lelnem deUwa-njujebilo ustvarjenih 51 predstav in ogromno poncwilev.«
L'nlver/a z^ Iretje ^.ivljenjsko (ilKlolije Velenje, ki leU» končuje 16. Studijsko lelo je /a nagrado predlagala eno svojih najakliv-nejšth članic Anic« Podlesnik
V	obrazlozilvi .so zapisali: «Od vsega začetka z Univerzo ?ivi, jo soustvarja in plemenili ludi Anica Podlesnik kol mentorica, animaiorka» Studentka, predvsem pa kot avtorica, pt^budni-ca in organizatorka ogromnega .^levila einoloSkih, kullumih in zabavnih prireditev za člane društva in j^r^i ^upn^5si. Najpo-membnej.^ pa je dejslvo, da je ambasadorka ideje o izobraževanju in druženju slarejSih ljudi in lepot Šaleške doline.
Plaketo letos prejme ludi Pihalni orkester PrenK>uovniltii Velenje 7.U 110 letnico delovanja. IVedI aga (elj jehlí FVanc i^erdin.
V	obrazložitvi med dru^m pL^: »Priznanja in nagrade z nas lopov v Skîvenijl in t ujini so se kar vrstile. Pomemben mejnik vzgo-dovini orkestra pred&iavlja lelo 1978, ko so n«i svetovnem prvenstvu na Nizozemskem (Sivojilizla-to plaketo... Velenjska rudarska godba je iz »pleh muzikaniov« prerasla v slnlonični pihalni orke-sier, ccnjen doma in v tujini.«
Nagrajencem bo nagrade v skladu 2 ol>čiaskim odlokom na svečan način izročil župan Srečki J Melt.
■ Bojana Špegel
Počitnice
izberete vi, za denarne zadeve posicrbimo mi
Največja Izbira plačilnih in posojilnih kartic v Sloveniji:
•	kartici Eurocard in Vi^, $ kâlârrmâ \Mo plačujete blâ^o in storitve ter dvrgate gotovino tudi v tujini
•	zIđtB kartica Eurocard, l(i vam poleg ugodnosti klasične kartice Eurocard z^oUvljd 2âvarovanje 2a čas potovđnjđ, dodslno zavansvanje ob zlorabi kartkeln nadomestno kartico v prtmeai Izgube dii kraje v 48 urah. kjerkoii posvetu
•	plaôina karbca Kârantâ, za plačevanje doma
•	posojilni kartici <aranta fn Eurocard. ki vam omogočata, da vsak mesec odplačate le det porabljenega zn«ka
•	kartica BA/Maestro. ki vam omogo^ uporabo bančnih avtomatov in plačevanje na prodajnih mestih z naiepko Maestro, tudi v tujini.
Kot nadomestilo za gotovino so vam na voljo:
•	potovalni čeki Amencan Express in Thomas Cook.
Western Union
će pa se vam vseeno zgodi, da v tujini ostanete brez denarja, vam ga v nekaj minutah posredujemo prek sistema Western Union. tel.+386-1-477-20-01
Posojila
v primeru, da se vam račun ne izide, lahko najamete osebno posojik). za katero ne potrebujete dodatnih papirjev, s katerimi bi dokazovali, kako ga r^ameravate porabiti.
Če prejemate plačo al banki, poslujete
pokojnino na tekoči račun ph Novi Ljubljanski z vsai eno plačilno kartico ^LB in boste posojilo odplačevali preko trajniks. vam bomo triletno posojilo v vrednosti do 1.000.000 tolarjev odkrili brez zavarovanja.
Vabimo vas, da se oglasite v kateri od naSih poslovalnic, kjer vam borrw z vetjem svetovali.
m
ljubljanska banka
Nov9 ijubf/anskè b9nk9 d.d., QubIJanê
Divizija Velenje
MtpjtWwn tribj» »"(Oii. itfoOnbV
NLB d&. Trs npuUèK t
nikoli sami^QJ g-
Raziskovalni iabor Šmartno ob Pakl 2002
Polno novih spoznanj
Avgustn letos ho na»i dolina /e štirinnj-slicgostlM (lijifke, ki so se o(tl4KiIi (eden poťitni.^kíh dni pre^.iveli dťluvnu in ust\'arJalno. V Šmartnem oh P:ikl Ik) n»-mrcC invti 17. in 24. jn^iislom pittekjil 14. ra/iskov:itni lubor Zol.Hove štipendiste.
Mladi raziskovalci bodo Šmartno ob Paki obiskali dru^O, «ij je bil Uim talx^r tudi lani. Tokrat bodo lahko izbirali med petjiajsiinii rayif»kovalnimi skupinami in delavnicami. Ukvarjali se bodo z novejSo zgodovino, arheologijo, maiemaiiko, evidentirali bodo divja ijdlagiili.^ća in mitlc oncsna^cvalcc reke Pake, opazovali in proučevali bodo ptice, kaćjc pastirje, dvoživke in plai'ilcc» raziskovali gioli^Ske zna men i t i, lipe slavh> krajevna imena. preizkušali in izpopolnjevali se bodo v igri, plesu, kiparjcnju in novinarstvu-C nilovt> bodo pridobili prccej nwega znanja in dragiKenili izku^nj, ob lem pa ^ spo>!naii nove prijalelje in / njimi dt^žive-li marsikaj prijelncga in zabavnega. V lednu dni se bo nabralo ludi dosli /animi-
Z lanskohtne zaMjuČne predstave gledališke
skupme.
vib podatkov in drugih raziskovalnih rezul-laiov. Organizau^rji iz la^iiitiia za ekološke ra/iskave ORJO'i Velenje vedno poskrbijo, da so ugoKîviiw in spoznanja §ir4e dostopni, da poiščejo njihovo uporabno vrednost in jih ne prepustijo pozabi, lako ze vča-su tabora vse dogajanje skrbno beležijo nasplelnilî slraneh in v taborskem časopisu, pripravljajo televizijske oddaje in se redno javljajo na radijske pi«laje. ob zaključku tabora pripravijo razstavo in izdajo bilten, vsaki dve Icii pa knjigo-zbor-nik člankov o delu raziskovalnih skupin. /bornikje svojevrstno darilo kraju, kije bil dve leti g^«titclj tabora, in Stesilnim pokroviteljem, ki s svojo pomočjo omogočajo, da so Šaleški raziskovalni tabori aspeJni. množični in kakovostni, pa ludi nagrada za mlade raziskovalce in njihove mentorje. Tako so s tabori svoje knjige v preieklih leiih dobili že Bele Vode, Viiî-ska Gora in Velenje, na pomlad prihodnjega leta pa lahko pričakujemo zbornik taborov v Šmannem ob Paki.
I Mojca Ževart
GOSPODARSTVO
«»•«te
25. julija 2002
Pogovor s predsednikom uprave Ere Velenje Gvidom Omladičem
áá
Imamo znanje in jasne cilje

Mťd iMHijetj». ki Si) v vvknjskvni okolju v /Hclnjih ktih naJlM>]j /mshi, s<h1í Eni, ki je2e/<íiivn:ij prese^lu mejele^«! ot)mućJa in ce-(o slovenske dr/^ve. Rustl pa .še naprej ni videti konca, pmv tako {M ludi ne optimisNćno /asiavfjenim ciljem in številnim n;jloi:bam, kijih načrtujejo. To pa je ludi tema p<^ovur«i s precKednikom upra-ve (»vidom Omladičem.
0 Dtfhro xíe poslovftii v Uinskafi /etu^ lulejanili xíe veçiiio zos/itvljcitc' fiû, marxikaj ^íe ceío preseg/i. Caka pa vas ^eocaia deinićarjev? Gvido Omladič: »Ri.'sjc,/Hilnjobcscdo o poslovanju bodo imeli lastniki naskupsCini la mcscc. Mislim pa, dabodoz našim dclom zadkwoljni, saj smo urcsnit^ili v glavnem vse naloge in ustvarili tudi 330 milijonov lolarjevdohiííka kar je 72 od-slolkw več kol leio poprej.«
#	Z fhhićkmi seveda nizpolafiojo lastniki, kaj pa vi predla^afe'/ (»vido Omladić: »Ra/vojnih ambicij, ki so seveda pove/ane z na-
k)žbami je še zelo veliko, zato Se nikiikor ni čas, da bi delili dividende. Upam, da bodo lako menili ludi delničarji in dobiček v celoti namenili razvoju.«
#	Najpo/rtemhnej^a je sei-eda osrtovna dejav/iosf, vodsivo podjelja pa itameiija Tfidttja leta fiuU i;jemifo veliko po?jomosi povez*>^'onju Tjto* traj Slovemje, kjer .v/ skušale za^offni/i çim ve£ji irùii d*flez » vse po» ^sfeje pa s(e prísttíni t tul i na fqiîh hiv.Še Jugoslavije.
(ivido Omladic; »Procesi iniegracij so v zadnjih dveh, treh letih v Sloveniji kot ludi v Ori izredno intenzivni. Povezali smo O podjetij. ki so imela podobno sirategijo in komplementarne usmenl-ve kol jih ima Era, lako z živilskega kot neŽiviLskega področja. V .Sloveniji smo namenili cenovno skrb konsolidaciji Skupine Era (zaključujemo drugo ťazo lega povezovanja), poleglega pa smo začeli ludi žez novimi projekti ludi na irgihbiv.^ .îugaslavije. Naj pa poudarim. da se ne širimo samo s povezovanjem podjetij ampak tudi z izgradnjo novih sodobnih nakupovalnili cenlrov.«
#	letino poudarjale, da se poven^ete navzdol (o tem ste nui\ pravkar jspvordi), kako pa uresnićnjete povezovanje navzgor?
(ividii Omladicr »Povezava navzg<Dr seveda ptweni kapitalsko povezavo znotraj interesnega zdruzcnja SUMA. Ta projekt je zahteven, udejanjali pa ga je ireba postopno. Sem optimist, saj sem prepričan, da se vsi v lem združenju zavedamo, da so integracijski in glob ali? acijski procesi pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo še k;iko pomembni. Brez lega si našega u.spe.Šnega nadaljnjega ra/voja ne znam predstavljati,«
#	(iiohalivcijski procesi so naredili tta področju trgovitie v Sloveniji, pa fiuli v tem okolju, neverjeten preskok. Konkurenca je ft4 neizpro-s/ta, kje vidite .svoje ntesto?
Gvido Omladič: »V Eri nam je '?:c kar preccj časa ja.sno. da bodo ti pročeši v Sloveniji izoblikovali tn^išOc lako, da b<">do iri ališli-ri trgovske verige obvladovale tričetrtine cclotnega trga. To so pričakovani irendi, ki se počasi ure.sničujejo, sicer pa seje v Evropi lo že zgodilo. Seveda se vidimo zraven.« 0 Kako velik tržni detei pa obvladujete?
Gvido Omladič: »Skupina Era ima okrog 10 odstotni trgovski tr^jii delež, tu mislim predvsem na izdelke (prehrane in neprebrane), ki jih pc^same/ni potrošniki potrebujejo vsak dan. CiospixJarsko interesno združenje SUMA pa ima približno četrtino celotnega sloven-
skega trga.« # Kaj pa ambicije?
(»vido Omladič: »Velike in nujne. Na sltwenskem Irgu b<imo razvijali maloprodajno mrežovvseh okoljih, kjer še nismo prisotni. Pa ne le prodajno mrežo. Izkoristiti belimo še mnoge druge tržne niŠe v smislu oskrbe kupcev s pi>sameznimi blagovnimi skupinami. Še večje .so naše ambicije na irgih bivše Jugoslavije, kjer so nnrŽntKli razvoja prccejšnjc. lam udejanjamo kar nekaj pri>jekiov, med drugim smo pred nedavnim, kot prvi tuji trgovec, odprli nov prodajni a-nter v (mi gori, že drugi v nizu. uresničili smo veliko naložbo v Makedoniji, vziidnjem času p;i aktivirali tudi naše družbe v Beogradu, Sarajevu in na 1 Irvaškem.«
podroCju Crne gffre imate še posebej vefike ambicije. Oh otvorit' vi novega nakupovaltiega ce/iira ste iyavili, da hoste dosegli tam kar 4fí'(kf.stoíni trzfH dele'?
Gvido Omladič: »Res želimo bili tam med največjimi trgovci in si tudi odrezali čim večji del trgovske pogače. Tudi na icm irgii se začcnjaji> procesi globalizacije, zalo mislim, da bo lo mog(^c doseči. V Cmi gori načrtujemo izgradnjo verige naj.stjdobnejših živilskih in neživi Iskih nakupovalnih centrov.«
# Kaj pa Makedonija, tja sSte (tgromno vložili» ko .ste tani odkupili večinski delet skopskega .'•ejma. A* mne/ijtt mmtgih sJe .se tatn oftekli? Civido Omladič: «Makedonija je država, ki je v tranziciji, to pa pomeni, dii so vlaganja laliko negoiova. Za naše lega nikakt^r ni mo-
Pogovor s članom poslovodstva HSE^ dr. MIlanom Medvedom
Po prvem letu pozitivno
Pred letom dni je Slovenija dobila Holdini* Slovenskih elektrarn. Vanj so se povezale Dravske. Savske In Soške termoelek« trame, temu»elektrami Bresbi-niča In Sašlaig ter Premogovnik Velenje. Za namene izvajanja Investicijskega inzenlrinua na spodnji Savi so ^duj ustanovili družixk HSE Invest, s sede/^m v Mariboru, v usta navija i\jii pa Je še podjetji! z:i izuradr^jo infrastrukture na spodnji Savi, ki bo imelo sedež v Posavju, najvei^jel* nejev Sevnici.
O tem kako ocenjujc prvo leto delovanja holdinga smo se pogoviifjali 2 enim od Ireh direk-lorjev, članom poslovodslva holdinga, Velenjčanom dr. Milanom Medvedom. Če smo Čisto odkrili, pa je bi) razlogza povabilo na klepet tisto, kar se tu in lam sliši v javnasti, da naj bi v odnosih znolraj holdinga v zadnjem času prihajalo do ircnj in nesoglasij.
# Pa razčistimo najprej to. NesO'
gtasja ? Kaj se pravzapra dogO'
ja?
Dr. Milan Medved: »Ne bi se dalo reči, da gre za ne.sog^asja, prihaja pa do usklajevanja raz-
Dr. Milan Medved: »Prihaja do usklajevanj mnenj, ne pa do tie soglasij.«
ličnih mnenj in žxilja, ki jih imamo znotraj holdinga in pričakovanj, ki se pojavljajo zunaj.« # Nič pretresljivega, niČ poseh-nega in nič nenavadnega? Dr. Milan Medve<l: »Ne. Na zadnjem kolegiju smo direktorjem podjetij povezanih v holding predstavili skupno strategijo nastopanja in notranjega upravljanja. Z njihove strani je bila zelo pozitivno cx:enjcna«.
# Holding ima .sluzJfe in funkci' je razpršene po vs^ Sloveniji. Je to prednost ali slabost? Dr. Milan Medved: »Jaz to jemljem izključno kot prednost, čeprav je ircba vedeti, da la način icrja bistveno več dogovarjanja med poslovnimi enotami in proizvodnimi podjetji,« e Kakšna je vloga po.samezne članice t' hotidingu in kakšna pooblastila ima? Dr. MIlan Medved: »Vloga sleherne Članice holdinga, od prve do šesle, je zelo pvomembna, kar se v praksi tudi odraža. V prvi polovici letošnjega leta se je Še enkrat potrdila pravilna odločitev vlade, da usUmovi lako imenovani veliki holding, s tremi hidro podjetji, dvema termoelektrarnama in premogovnikom. V tem čHsu je bil vodostaj slo-veaskih rek zelo nizek, kar je imelo za posledico bistveno nižjo proizvodnjo hidrtx;lcklrarn od predvidene, zato so termoe-lektramev okviru holdinga morale prevzeti večji del bremena. Tako smo mi kljub pomanjkanju voda lahko izpolnili vse pogod-l>cne obveznosti, Prav v lem se vidi siraic.^ka moč USU.«
eKako pa so poslovala podjetja v tem ča.Ku?
Dr. Milan Me<lved: »Za letos smo si postavili smele načrte, tako na nivoju HSE kot v posameznih družbali in jih ludi izpolnili. Poslovanje v tem delu leta je bilo pozitivno.« # Holding je potemtakem v pr-vem letu izpolnil pričakovanja? Dr Milan Medved:«Osebno ocenjujem, da vsa, pa čeprav jc do konca decembra posloval praktično samo z enim človekom, v.d direkiorjem. Trenutno nas je v hcjldingu nekaj čez 50, večina zap(«lcnih pajc prišla iz družb, ki holding .sestavljajo, l^edvscm smo uspeli uresničili dva bistvena cilja: skupni naslop na trgu z električno energijo in podpisati koncesijsko pogodbo za izkoriščenje hidro potenciala spodnje Save, za pet novih hidroelektrarn na Savi. Imamo pa en cilj in o njem v zadnjem Času največ govorimo in ludi že peljemo nekatere aktivnosti, lo pa je dvig konkurenčnosti slovenskih proizvajalcevelektrične energije.
■ Milena Hrstié - Planine
goče reči, saj že daje pozitivne rezultate. Seveda pa nas je ob nakupu najprej čakala uresničitev sanacijskega programa. Níí5 naslednji korak pa je, da Ui kompleks z razvojnimi vlaganji spremenimo v najsodobnejši trgov,sko poslovni center v jugovzhodni Evropi.«
#	Nekako ste se tam postaviti tuiU kot ambasadorji slovenskega gosfx)' ilarsti'û, kako vam to uspe)'a?
(ivid<i Omladič: »Lahko bi rekli lako. V bistvu gre Zii lo, da si piîslavili jasen cilj, kaj želimo tam narediti in vlagamo ogromno energije v to, da čim M} smotrno iz.k<KÍstim(í dobro infrastrukturo skopskega sejma. Izvajam(3 številne akiivn(îsii in ii^čemo povezave s svelovnimi sejemskimi hišami (sejem je zelo pomemben, saj nted drugim pridobivamo pi'>membne informacije, ki so izjemno dragocene za trgovski posel), na drugi strani pa organiziramo števil-- ne druge prireditve, med dru^m ludi poslovna srečanja. V juniju smo lako imeli v okviru sejma široke potrt^nje '/.c\o t^dmev-no srečanje gospodarstvenikov in državnih organov Makedonije in SlcMinije.«
# Os-ebno ste .w pri tem projektu veliko angaiirali, kako .ste zado-^ voljni s poslovanjem sejma ?
(ivido Omladič: »/elo glede na situacijo. Seveda pa je bilo na začetku veliko problemov. Potrebovali smo ogriwno energije, dasmo postavili zadeve naprava mesta, zdaj pa lečejo po zastavljenih planih.« # Omenili ste, da se prebijate tudi na srbsko triišče?
Gvido Omladič: » Na leh trgih smo bili prisotni že vpR'jšnji.lugoslaviji, po/namo Irfišče, poznamo partnerje, tako da nam ni bilo te?ko ponovno vzpostavili poslovnih odnostw. Usiantv vili smo svojo družbo, ki Že p<.->sluje. /aenkrai smo prisotni predvsem na piuJročju i/voza in uvoza ter veleprodajnih poslov, načrtujemo pa tudi vzpostavitev maloprodajne mreže.«
zelo kratkem ča.su, v samo nekaj letih, je 1-^ra zrasla iz relativfu* majlmega pitdjeija v \-eliko zelo heterf>geno in ras-vejano pinljetjc. Vodenje se je verjettu) s tem zelo spreme-nilo?
Civido Omladič: » Res se je vse spremenilo. V zadnjih petih letih smo s povezovanji in investicijami v ma-loprc^dajno mrežo hitro rasli. Smo veliko podjetje, ki zahteva povsem drugačen način vc^denja, drugačno kulturo, lega se zavedamo in s lem se veliko ukvarjamo. Ni vedno enostavno. A pri tem so najpomombnej.Ši ljudje, na5i sodelavci, ki ritzumejo naše ambicije in jih ludi aktivno urc.sničujejo. /ii uresničitev naših ciljev pa jih bomo potrebovali še veliko. Računamo na mlade strokovnjake, pripravljene na nove izlive in ludi na lakšne, ki se bodo pripravljeni preizkušati tudi vdrugih državah. Doslej smo dokazali, da ,smo dovolj smeli, da imamo jasne cilje in jili z dobro voljo ter znanjem ludi uresničujemo.«
#	Največ zasUtg za to ima gotovo predsSidnik uprave, ki mora vse to *^riati« skupaj.
Gvido Omladič: »To ni lako težko, če so cilji jasni. Čc sodelavci dobri. Mi v Eri lakšne ekipe imamo, ekipe, ki so pripravljene trdo delali, sprejemali odgovornosti in zadane naloge tudi uresničevati.« /ato se vsem iskreno zahvaljujem.« e Kako pa si orga/tizirate svoje ddo, kakšen je vaŠ delovni dan?
Gvido Omladič: »Zelo pcster.zelo zanimiv, dinamičen. Imam veliko različnih kontaktov, koordinacij, izmenjav informacij. Vse skupaj je lažje, ker delujemo v skladu z jasnimi načrti, ki jih obli-kujemoskupaj ssodelavci. zelo pomembna pa je ludi dasiedna operativna izvedba zastavljenega.«
#	Ki* čloi'ek od strani opazuje dogajanje v tyi, se of* tetn vpraša, kaj o tijem mislijo vaši zaposleni. Se ne sprasšvjejo, zakaj mora biti Era /a-ko velika, zakaj v.-^eto naprezanje?
Gvido Omladič: »Omenil sem že, da globaOzacija in internacionalizacija povezovanja ne ptvmi meja 'lega se zavedamo in pjvpros-lo moramo nadaljevati z razvojem. Će ne bi lako ravnali. Ere kol lakšne najbrž ne bi bilo več, verjetno bi že bila priključena kakšnemu sistemu. «
e davno ste presegli tneje Véenja, dav m» niste velenjsko podjet» je, pa veiular i/d tukaj izb irate, pa ravno v tem okolju Še niste uresničili ti.'itega kar ste si zadali, tukaj Še nimate enega večjega nakupovalnega Cííntra.
Gvido Omladič: »Večkrat sem že povedal, da bomo imeli v Velenju nakupovalni center, ne l'h>mo pa ga imeli za vsako ceno in na sQo, Imamo načrte, delamo na njih in upam, da jih bomo ludi uresničili kmalu. Nenazadnje smo lo dolžni našim zvestim potrošnikom. Trenutno se ubadamo z operativnimi vprašanji s prtwlorskega. urbanističnega in žal ludi nekaterih drugih vidikov na katere v Eri nimamo vpliva.«
■ MiraZakoiek
Jezero bodo zasuli oktobra
VELENJE - NaČrkwano je bilo, da naj bi Premogovnik Velenje maja začel z zasipavanjem malega turističnega jezera, ki je z nasipt>m kíčen od velikega Velenjskega jezera. Dela so zavlekli postopki pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, lega so pridobili junija, pravnomočno pa bo pixstalo avgu&ia. Prihodnji mescc bi z zasipavanjem načeloma že lahko pričeli, vseeno pa so sc odk>čili, da bodo z deli zaradi poletne sezone raje ^ malo počakali in z njimi začeli septembra, najpozneje v začetku oktobra.
■ ml<p
25. julija 20G2
«"áíilíí
GOSPODARSTVO
V Čistilnem servisu Jože Meit, s.p. Velenje, se je v ponedeljek začela stavka
Pogajanja brez napredka
VELENJE, 23. juliJa-Skoraj tri ure dolu»	.stavkov-
nega odhor» sindikitto obrtnih delavcev Velenj«, ki sestavljajo delavke, čhmice sindik^itii v Čistilnem servisu Meh. s.p. Vplenje, 2 delodajalcem J ožetom Mehom, hita so prejšnji Četrtek, niso prinesla napredka. Eni in drupi so ostali vsaksebi, /iito .se je v ponedeljek. 22..iiilija, nupo« vedana stavka tudi privela.
Dclodajalcc jc stavkovnemu odboru ponujal i/plačil o maj-skiii plač do konca loga ledna, sîavkwni odbor pase s tako ponudbo ni strinjal. Stavko so bili pripravljeni preklicati, če bi bile izpolnjene minimalne zahteve, lopa bi hilo i/plačilii majskih plač in enega regresa pied začetkom napovedane stavke. Do lega pa ni prišlo.
Da so delavke v res nezavidljivem poitï^aju, potrjujejo besede dveh. Savke Tbvič in Medihe 'IVumić.s kalerima sjdo se pogo-
varjali v ponedeljek. Ne ena in ne druga (ena s 23 iei in druga /. 19 lei delovne dobe), ne vidita izhoda. 01«? sta obupani, obe imata družino, olrcx:i sc Šolajo...
Zc prvi dan ."Slavke pa je, po besedah koordinaiorja in sekretarja območnega odbora Andreja Kranjca, prišlo do zapletov, saj naj bi delodajalec .stavkajoče delavke nadomeščal z delavci trzinskega podjetja ČUtoča, za katerega podjetje ĆisliJni servis Jo?e Meh, s.p. Velenje, opravlja storitve čiščenja k(3l podizva-jaiee. »Ore za krSiiev 17. člena zakcma o stavki in proti takemu načinu bomo ustrezno ukrepali.« je zatrdil v pogworu z nami. Drugi dan stavke, ko so .se ji ponekod pridružili ludi nečlani, in ko naj bi po l>cscdah slndikaia, stavka potekala že na 64 delo-vL^čih, pa sc je slikalo, da naj bi na nekaterih predslavnik Cis-loče delavke nagovarjal, da v času stavke honorarno (za po-
sebno plačilo) čistijo prostore.
Tudi tokrul pa smo (neuspešno) .skušali navezati slik z delodajalcem, pa nam ga žal tudi tokrat ni uspelo priklicati.
Stavka je napovedana do
vključno juiri, 26. julija. Cc bo vmes »padla« ustrezna rešitev, jo bodo preklicali prej, v na.spro-tnem ne, so odločene delavke.
■ Miiena Krstič - Ptaninc
Obupani Savka Tuvič in Mediha Trumič
SavinJskO'šaleška območna gospodarska zbornica Velenje
Trgovci dobro lidjo svoje prodajalne
(Gospodarska zbornica Slove« Dlje se vključuje v i^tevilne akcije s katerimi bi |>olepsali Slovenijo. Med dru}>im izbinijo naj-t>olj urejena delovna okolja in prodaj;ilne. V teh dneh je skle* nil» delo Območna kcmiisija za ocenjevanje urejenosti prodajaln. ki joje viKJila Milica l'ičič. Objavili so razpis in prtHlaJalne po/vali, da se vključiijejt) v tekmovanje. Oddalo se jih je \H. Komisija je pri ocei\jevanju upoi^tevala kríteryedolučenev projektu »Najlxilje urejene slovenske prodajalne - leto 2<>l)2«, ki jih je sprejel Spravni odbor Z4lni/enja /m trgovino GZS. Na
osnovi <l(>se2enega števila točk ter števila siKieluJočih prcxla* jaln v posamezni skupini je komisija spreiela skJep o uvrstitvi najboljših prodajaln i/ vsake skupine v republiški kro^.
V skupini Markelov je prvo meslo pripadlo ERI - DOLINA ŽIVILA. Trg svobode H, Šoš-lanj: vskupini tehničnih pr^xiaj-nih ccnirov Merkurju. Kidričeva 2b, Velenje, skupini teksUl/obu-lev ptxljelju Fori Tinko, prodajalni Fori Fashion. Prešernova I a, Velenje: v.skupini Tehnika/klasika Železnini Hudovemik. Parli-ziiaska cesta 2e. Velenje In v skupini oslaloVeri OStir^^p. Proda-
jalni Elan,Kidričeva2b, Velenje.
Drugi - republiški krog ocenjevanja bo polekal v jesenskem delu. Izvajala ga bo Republiška komisija za ixenjevanje urejeno-sli prodajaln pri G/S -Združenju za trgovinii.
(X'enjevanje in podeli lev priznanj jcvtem letu potekalo p<xl nekoliko spremenjenimi, bolj zahtevnimi kriicriji. Poleg najbolj j>im v posameznih skupinah se lahko v manjem območju, kot je naSe. podelijo največ tri dodaina obm^>čna priznanja. Komisija velenjske zbornice sc je soglasno odk>čila, da priznanja prejmejo prodajalne, ki so
poleg prvo uvr.^enih po pt>sa-meznih skupinah zbrale najvišje skupno Število lock. To Si*) Butik (»racia (Simona Pogač,íLp,), Kidričeva 2 b, Velenje: ONA-ON. Pre.^rnova 22, Velenje: in Al« pina. Šaleška 19 a, Velenje.
■ M. Zakoiek
«r
Komisija za starovanjske zadeve pri Uradu za gospodarske javne službe Mestre občine Velenje je na svoji 3. seji, na podlagi 1 Z. člena Pravilnika o dodelitvi socialnih stanovanj v najem (Uradni vestnik MOV, št 5/98 In 3/2001) ter 7, člena Pravilnika o flodelrtvi nepn}fftnih stanovanj v najem (Uradni věstník MOV, št 5/98,2/2000 in 3/2001),sprejela
DODATEK K JAVNEMU RAZPISU ZA DODELITEV SOCIALNIH IN NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Dopolni se 6. točka Javnega razpisa za dodelitev socialnih stanovanj v na|em. in sicer:
-	Po tem razpisu bo upravičenoem za dodelitev socialnih stanovanj v najem oildanih 17 že zagotovljenih socialnih stanovanj:
-15 stanovanjskih enot v objektu Simona Blatnika 1. Velenje; -1 stanovanjska enota v objektu Kidričeva cesta 55/a. Velenje ter
-1 stanovanjska enota v objektu Kersnikova cesta 13, Velenje.
•	Prav tako bodo upravičencem za dodelitev socialnih stanovanj v najem oddana vsa na novo pridobljena ali izpraznjena socialna stanovanja, ki bodo na razpolago do konca letošnjega leta oz. do ponovnega javnega razpisa.
Dopolni se 11. točka Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, in sicer:
•	Po tem razpisu bo upravičencem za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem oddanih 8 že zagotovljenih neprofitnih stanovanj:
-	5 stanovanjskih enot v objektu Simona Blatnika 1, Velenje; -1 stanovanjska enota v objektu Cesta talcev 18/a, Velenje,
•	1 stanovanjska enota v objektu Goriška cesta 40, Velenje ter -1 stanovanjska enota v objektu Šalek 90, Velenje.
-	Prav tako bodo upravičencem za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem oddana vsa na novo pridobljena ali izpraznjena neprofitna stanovanja, ki botlo na razpolago do konca letošnjega leta ol do ponovnega javnega razpisa.
Predsednik Komisije pri Uradu za GJS
Franc RAJ
Podjetje za Izobraževanje Abitura
Uspešnost potrjuje matura
Gorenje začenja kolektivni dopust
stroji se bodo ustavili
Že tra d i cio Ril I no preživljajo delavci Cřorenja poletni kolektivni dopust, [.«tos ho trajal tni l.do IH.avuiisûi. V pn>i/vodnih halah pa h» vseeno j^ivahno. Vzdrževalci bodo opravili vse po.sege, ki jih v Času redne pn>-i 7. vod nje niso uspeli in tako po« skrl)eli. da bo 19. avgusta, ko s« biKlo delavci vrnili k svojim strojem vse v nujlepi^em redu in pripravljeno /a uresničitev zadanih proizvodnih plantiv.
V teh dneh îrdo delajo ludi
njihovi finančniki, ki zbirajo podatke o poslovanju, To ni enostavno, saj ses lavlja Skupino Gorenje ?c 4U družl>, od tega jih imajo 29 na lujcm. Podalke o poli« lne m poslovanju bo konec avgusia obravnaval nadzorni svet.
Occne pa kažejo, da v Gorenju dobro delajo ludi leia^. V prvem polletju je dosegla prodaja 59 milijard tolarjev, kar je 17 <xisiolkovvcčkot venakem obdobju lanskega Icia. To jc pri-
bližno toliko kot so si /iisiavill. Do konca junija so proizvedli 1.370.144 velikih gmpodinjskih aparatov kar je 9 odstotkov kol lani.
Po kolektivnem dopustu bodo v Gorenju presenetili tudi z nekaterimi novimi modeli proizvodov, že v teh dneh pa je slekla proizvodnja novih modelov vgradnih pečic, ki jih odlikuje šc večja energetska varčnost.
■ mz
Abitura. podjetje /m l/.oh* ra^evat^je i/ Celja, je v petek. 12. Julija, v svojih prosturili or^a* ni/irai<i novinarsk<» konferenco. Kjer so povedali, da s» njihovi Itiinclidati na poklicni maturido-se^li liX>4Mlstotni>uspešnost.<)d 92 kandidatov jih je 12 doseglo odlićen. 47 prav dol>er. 31 dober in le dva zadosten us|>eh.
Abitura, ki je bila ustanovljena pred desetimi leti, v dveh izobraževalnih enotah, srednji strokovni in poklicni loli ter vi^jl strok(wni Soli, i/obrai?uje okoli 850 kandidatov iz C^elja in okolice. Srednje.^olskl programi so naslednji: irgowka .iola in pre-k"valilik:icljcza iigtwca. ekonomska ^ola in prekvalillkacije ter program elektrotehnike za poklic računalniški lehnik. Višješolsko strokovno izobraževanje pa ol>&ega program píislíUTiega sekretarja in komercialista. Abitura je do letaš jeseni sodeUwala tudi z visoko šolo Za management v Kopru, vendar bi.>do .septembra sodelovanje prekinili V Kopru namreč nasprotujejo Abiturinemu sodelovanju z Visoko Solo za upravljanje in poslovanje iz Novega mc.sia, ki se bo začelo jeseni.
Na novin.irski konferenci s^mo Izvedeli tudi, da je Abitura na svet za visoko Solslvo pri mini:>-Irslvu za šolstvo, šport in znanost vložila predk^gza pridobitev sc^glasja k ustanovitvi visoke komercialne šole v C'elju, »Ceije potrebuje Šolo, v kateri se bodo kandidall izobraževali v pcvnava-nju prava, poslovnih proccsov.
Jože Geršak
nižirkelinga, inlormacijskihsiste-m^iv In podiihno. Mogoče bo co celo zametek unIver/itetnegii središča, kljub nasprotovanju ljubljanske in maribcjrske univerze. Na na^m obnu^čju Imamo podporo oWin, podjetij in tudi go-spodan;kih zbornic inzdruženj,« je povedala dr. Jana Bc/enšek.v. d. dekanice bodt'iče viwîke stro-kiwne šole. Pi>vcdala je íe, da se podobni šuidljski programi v Sloveniji Že Izvajajo, vendar ne v laki obliki in po taksnem umiku, kol so ga začrtal) vCclju. Vsebi-
na le-tega naj bi bila naravnana razvojno, paigram pa naj bi omogočal vertikalno prehodnost. Pratnja /a izvajanje programa naj bi sc o]>ravnavala jeseni in upaj(3, da b<xlo takrat ludi že lahko začeli s programom.
Jože Geršak» direktor Ablture nam je Šc povedal: >>S preteklim šolskim letom smo zelo zado-vt)lj ni, saj smo pri poklicni maturi dosegli Izreden JIK) (xJstolni uspeh. Vendar moram priznali, da smo tako dober rezultat kar nekako pričakwali, Siîj smo v pripravo kandidatov vložili ogromnt) naporov. Zadovoljni smo tudi, da pri nas uspešno delujeta dve višji šoli in da smo na strokovni svet RS za visokošol-stvo oddali predlog za visoko komercialno št^la Doseči ta pn> gram jc trenutno naša največja želja, naši načrti za prihodnost pa vključujejo tudi gradnjo dveh velikih predavalnic. Mislim, daje celjsko območje dov<^lj veliko, da bi bilo prav, da bi se začelo razvijati kot ireije univerzitetnem mesLo v Sloveniji.<•
■ Hatfa Koželj
Objekti TUS-a porušeni
ŠOŠTANj - Prvi del projekta» rušenje in cîdstraniiev neuporabnih objektov nekdanje Tovarne usnja Šaštanj, jc zaključen. Ostalo je samo še listo, kar bodo rabili tudi v prihodnje, med drugim objekt, v katerem bodo postavili muzej usnjarstva. Zdaj pospcseno »ravnajo« teren, vzporedno pa žc pridobivajo poirebno projektno dokumentacijo za prihodnje novogradnje na tem območju.
■ mkp
IZOBRAŽEVANJE
IM^JIS
25. julija 2002
Zlati maturant Jernej Mazej v krogu družine
»Rad bi bil biofizilc, glasba pa bo ostala pomemben del mojega življenja«
Ž« ko mi Je ravnalelj vektxjske ^imna/ij« pn>r. Andrej Kti/.man p(>ve<hil. (hi je Jernej Ma^ej rut letošnji mal uri osvojil vse mo/.ne toćke in hkrati Še/od liko opravil srednjo ^^lasheno sohKje ditć'dl daje.leniej nekaj (H)sebne^a. Vsa lehi šolanj;), ^e v osnovni ^oll.Je izstopal /jira« di številnih ućnih uspehov In kjiiahi tudi ^tashenih dosežkov. Jerneja sem že neluijkmt po-slul^la v or{2elski dvorani, ko je na prireditvah, ki sem jih >premljala slii/hem». doživeto /{>if!ral na or^le. Pn vendar je fant. ko^ s))o/nam »v živo«, sila prepn»si. kol Je preprosta in prijetno topla tudi njegova dru/lna^ ki meje konec tedna sprejela na njihovem domu v sredincu Soi^tanja. Oče Stanko, mama Terezija, sestra Rarí>ara injernejsohili takrat v mislih /e tMi te/ko pričakovanem (kipu* stu i)f> molju, ki v teh dneh že uživajo. Kol vedno skupaj, cela družina.
Da sc imajo radi in da so radi ^upaj.spiT/nam žc po nckiij minula!). Ob (cm pomislim, kako malo jc v današnjem divjem icmpu življenja ^c drui^in, ki si v/amcjo lolikii Casa cdenza drugega. kol HÍ ga vzamejo Ma/eje-vi. Res, da sla oče in mama, ki Sla sc spoznala in ptmxíila že v /relih letih, oba žc upokiîjcnea. Vendar sla si ^malaza otroke od malega vedno vzeli čas, jih %yj^*xJbujali pri njunih interesih in vedno spremljati pri uspehih in majhnili spodrsljajih, ki sc do gajajo vsem. To mi poirdila Barbara in Jernej. Slanko jc že prekoračil Abrahama, ko sla sTere-zijo dobila prvornjenko Barbaro. Cc£ leio in pol sta dobila Še Jerneja. Slanko se živo spominja, kako mu jc Barbara pomagala voziti bratca po Šoštanju, kamor se je po upokojitvi, ki jo jtf kol sirojni inženir »dočakal« v rudniku Mc/ica, vrnil s Ko-roSke. Ravno prav velika je biîa, daje žc bila vpomoč. Barbara je danes nasmejano dekle. Aiudcnl-
ka medicine, prav lako kot Jernej zaljubljena vgiasbo, ki jo bo zagolovo vedno spremljala. »Odniščahi sva skupaj, v /elo prijateljskem razp« »loženju. Vsn leta seofilični) ra/umeva.« pra-vi Barbara. In doda, daje vesela, ker se ji bo Jernej jcM;ni pridružil v Ljubljani, čeprav ne biv sta stanovala skupaj. Jerneje va mamaseje.seni ne veseli na enak način. »Zdi se ml. da gre čas prehitro. Kar strah meje pra/.-nine če/ te<len. ko bosta oba (h) doma,« prizna. Pa čeprav .<»ia oba žc od majhnega imela kup obveznosti, ki jim pt>s-vcčhla veliko prostega časa, bo sedaj drugače.
»Na maturo sem gledal kot na nujno 2I0«
Po nekaj minulah klcpcia jc čas, da mi Jernej zaupa, kako je di^življal maiuro in dejstvo, da jc eden od I6skwcaskih zlatih maturantov, ki fto osvojili prav vse možne ločke.Jc bila zanj maiu-ra res zrelostni i/pil? »M a t um se mi je /dela zrelostni i^pil predvsem pri pre<lmetu {^lusha. Kler je trel)a p4»ka/iiti tudi nekaj kondicije in zreh»stl. Sicer pa sem na maturo vedno gledal kot na nujno /lo. tako kot večina mi»Jlh vrstnikov, l^hko se zahvalim svojim profesorjem, ker so pred maturo <h»volj poskr* beli /M utrjevanje /.iianja že v šoli. /2ito je hil<i treba doma l)olj malo nare<lil!. Delal sem sicer kar veliko vaj i/, malemittike, sicer pa smo reševali stare malu-ritetne teste in mislim, daje l)i-lo iit d<Jvolj.« Jernej iskreno pove, daje bil presenečen, koje izvedel, da je dosegel prav vse možne ločkc. ^'c bi sc žc moral odli">čili, kje je pričakoval, da bo izgubil kakšno ločkojc 10 slovenščina.
Jernej je bil vsa šliri Icia gimnazije odličnjak, zato tudi ni imel toliko strahu pred maturo. Ker seje odUíčilzaáludij fizike,
kjer že nekaj lel ni omejilev pri vpLsti, tudi vprašanje ti>čk zanj ni bilo breme. Zato je na vprašanje, kateri predmet ga je najbolj skrbeL odgovoril 7 zamišljenim: »Težko bi se odločil. Navodila so bila včasih nenavadna in to je hilo |>o moje najtežje. Na koncu ni hilo kti/e. Najbolj meje pravzaprav skrbela glasba, ker /.ahteva tako praktično kot teoretskf» /nanje. Pii tudi
mnogimi p4»dn»Cji, ki so mi blizu. Zanima me hiolizika. ČYpniv še ne vem, kuj se ho <louajalo med študijem. Po druui stnini se mi zdi, da resni, klasični glashi daje podp4»ro le ozek kro|{ ljudi, tî/lka jeholj uporabna« Čeprav glasba človeku, ki se ukvarja /. njo, ogromno vraća.«
Glasba in šah sta mu najljub.^! razvedrili in najprimernejši po-dri'niji za ustvarjalno delo že di>l-
Radjc imel svoj razred in sošolce, med njimi se je vsa leta dobro počutil, zalo v .smehu pravi, da bodo obletnice pripravljali kar vsak mcscc. /iil pa ni imel prav veliko časa, da bi z njimi preživel tudi več prosteg;i časa. Glaslvna Šola mu je ob vzporednem izobrćižcvanju jemala veliko časa, saj jc zadnja leta tudi vadil vglasbenišoli. Poleg tega igra orgle v obeh cerkvah
Družtnd Maze) • Barbara, Stanko, Terezija in Jernej - v teh dneh že uživa v zasluženih počitnicah ob morju.
ocene ni vedno lahko določiti.« Ne bi rad, da sc njegovo glasbeno izobraževan je j)0 opravljeni maturi konča. »Ce že ne bom m<^^el ni/viti koncertne <lejav* nosti. bi se rad diKlatn«) posvetil kompoziciji. Vendar je to še vedno v pt»vojih. Vzporedno pa orgel in fizike, za lutlero sem se po temeljitem razmisleku od-l4»Cil, ker se ml zdi b(»IJ upiirab-na veda. ne morem študirati« saj bi bilo oboje zelo težko uskladiti.« Mnogi so pričakovali. da se bo vendarle odločil za študij orgel, predvsem profesorji v glasbeni št>li. In kaj je pretehtalo? »Veliko sem ra/juišljal. se pn}*ovarJal s svojimi profesorji, šel na informativne dneve, si o{!ledal informativen tlim o Študiju fizike... Na koncu sem se odločil študij fizike tudi zat<K ker je veda, ki se povezuje z
ga leta. V glasbeno Šolo se jc vpisal v drugem razredu, posvoje jc k temu pripomogla tudi skorajda soseda, Danica Pi-rečnik. Prve šahovske poteze pa sla y t>čelom spoznavala na domačem vrtu Že v rosnem otroštvu. Polem je na šah malo pozabil, konec osnovne Šole pa ga jc spel prev/cl. Takrat se je tudi včlanil v Šaleški šahovski klub. Pred kratkim je paslal mojstrski kandidat, kar je nekje med prvo kategorijo in mojstrom, kot mi razl(3Ži Jernej- Dosicjjc dosegel veliko pri/nanj 1er odličnih uvr-siitev na šahovskih lekmovanjili. Sedaj Šalí pogosto igraz računalnikom, včasih tudi »v živo« premika ligure po Šahovnici. Ko\ mi povedo d<3mači, z njimi ne more več igrati, Ker je predober.
Jernej velenjskem gimnazijo za-pašča z zelo prijetnimi občutki.
šoStanjske župnije na svetih mašah. Barbara je pred letom in p<">l prevzela vodenje ženskega ccrkvcnega pevskega zbora v Zavodnjah, kjer je .-^icer doma <.>Če Stanko. Jernej pa pevke spremlja na orglah. Obema vaje in na.stopi / njimi pomenijo spr(xstitev, Barbara, ki jc siecr končala srednjo glasbenih .šol(^ - smer klavir, pa se bo jeseni začela dodatno učiti tudi igranje orgel. Jernej ji bo seveda rad pomagal.
»Lepo Je imeti tako pridna otroka«
Stanko inTerezijast4tpi>m»»na, ker imala tako pridna otroka. Tudi Barbara je namreč vsa leta di>segala Številne nagrade na tekmovanjih, odlične uspehe v asnovni in srednji 1er glasben;
šoli, »Kc» sta kot otn»kj» |>ok;)/a-la kakšen interes m učenje, sva jih t^ikoj |H)dprla. Oba sta brala še pred šestimi leti, Jernej, ki je bil mnogo Imi^ živahen otrok kot l)arí>ara, je takrat /e hral živalsko enclkl<»pefmo. ki jo je imel najraje.« .ferncj ob tem malce nejeverno odkimava, a se tega spomni tudi Barbara: ».la. še latinske hesede si /.t l>ral,«< mu /atrdi v smehu. V osnovni §oli sta lo, da sla bila zelo uspešna, včasih doživljala kol breme. »Ne vem, če seje takrat Že pojavila beseda »piHar«, a /.a večino sva hila prav to. I^i se nisva doma le učila, nikoli. Počela sva vse, kar so iřočeli tudi najim vrstniki. Vedno sem tr* dila, da je najlažje biti pov* prečen. K sreči seje ta odnos vrstnikov do naju v gimnaziji AH ol)a spremeniK«je še dodala Barbara. Mama pa. da jima verjetno včasih res ni bilo lahko, da se tudi zato nikoli nista silila v tispredje.
In v čem jo ključ k vzgoji tako pridnih otrok, vprašam? ^Res, da sva jih dobila pom) in da sva si zanjn vxela veliko časa. Morda prav v tem. Vs;t družina še danes spremlja vse .lerneje-ve in Barliarine nastope, pravzaprav v.se, kar |Hičneta.« pravi lcre?ija. Najbolj svež je spiv min na Jernejev nasK^p na slovenskem orgelbkem dnevu le-tosaprila, koje na velikih orglah v /avodu sv. Stanislava v Ljubljani odigral skladbo '> Finale« skladatelja Petra Ebna. Oh koncu koncerta mujc dober poznavalec glasbe Andrej Budín podaril knjigo 1 luberia Bergama »Ob orglah«. vanjo pa je v posvetilu med drugim /apisnir »Zii najiMilj doživeto in chIlično re^i* strirano skladbo...«. Ob tem mi pogled <.>bstane Še na z<tnimi-vih slikah na steni dnevne sobe. >»Te pa su Barbarine. Veliko riše.« Scen talent, ki ga zna ceniti vs;t družina.
■ Bojana Špegei
Mednarodna mladinska izmenjava - Belgija 2002
Dijaki Solskeua centra Vele* nje so se« med 5. in 12. Julijem telos, udeležili Mednarodne mladinske i/menjave v Uel^iji, kije bila namenjena primerjavi kulturnih razlik mladih iz raMIčnih dr/av. IN»vabtjeni so hili mladi i/ petih držav: Anglije, l/.niela, Spanye, Slovenije in Ileîiiije.
Kako so se dijaki SCV sploh /našli med povabljenci mednarodne i/menjavc? Pred dvema letoma so v Angliji, v okviru mednarodnega programa za mlfidc AWARD (ki ga na ŠCV izvajajo že 5 let), organizirali mednarodni mladinski tabor, k)er smo bili med desetimi i/branimi državami. Glede na to, da so na tem taboru naši dijaki pustili nepozaben vtis in da smo / Belgijci stkali pristne vezi, so nas letos povabili na mednarodno izmenjavo v organizaciji belgijske mladinske orgimizacije -Jeugd InlcrnationaJ A;mst.
Skrbno sestavljen priDgram jc vselxival tako športne k^>t tudi
kulturne aktivac^sli, ob vsem tem pa smo imeli priložnost doživeti utrip življenja v evropski prestolnici "Iako smo si vBmslju, med spoznavanjem načinw javnega prevtrza, (pedali Evropski parlament. Muzej avtomobilov, Vojni muzej, pokukili smo po obrobju Mo-tonga district-a (del mesta, kjer živijo priseljenci, pred-V!^m črnsko prebivals^o), pobrskali po bolšjem sejmu,... Obiskali smo tudi Antweqi, ki ima i/jem no bogato Zgodovino umetnosti, v mcsiccu Zenvsi, kjer je sedež mladinske organizacije, so mim pokazali občinsko stavbo, na jugu v Ardcnih -1 Jan sur Lcssc pa smo v treh dneh podrobno spoznali prijazno turistično vasico. Očarale so nas kamnite hišczviiraži. čistoča in urejenost krajev ler prijazni ljudje.
Skratka -Sirili smo svoje horizonte, opa/ovali naravo, okolico, ljudi, navade, kulturo in poslali bogatejši za lepo izkušnjo.
2: Udeleženci so prišli iz Slovenije, Anglije,
Kar je najpomembnejše - imeli in i/korislili smo priložnosi spoznavanja in pridobivanja novih prijateljstev in pri tem nas ni oviral niii jezik, niti religija, niti ra/lična kulturna ozadja vključno s kulturnim kapitalom, ki se jasno- ra/likujc- Pomemb-
no jc biki le to - kakšen človek si. kakšne so tvoje komunikacijske in socialnc veščine in kako boš i/koristil velikodušno povabilo organizatorjev, ki so nam, poleg spon/x>ijcv iz Velenja (SoU ski center Velenje, Cisiilni servis licrnaus. MO Velenje, Gorc-
izraela, Španije, Slovenije In Beigije
nje. Zavarovalnica Triglav, Far-min s iinančno pomočjo, TIC in Študentski servis MB pa z reklamnim maierialom) omogočili enoiedcnsko avanturo.
Prijeten način spoznavanja kulturnih razlik in praktičnega zavedanja, dasmo ljudje v osno-
vi pravzaprav enaki: Želimo si biti sprejeti od okolice, ljubljeni, uspešni, za-dovi^ljni,
Ravno mladi ljudje so kreatorji prihodnosti. In mednarodne izmenjave takšnega tipa nam pomagajo preseči (včasih,) ozke okvirje lastnega razmišljanja ali pa »ideoloških pritiskov« ... Nikoli ni prcp^v zno - naučiti se spoštovanja. človečmv5ii, kako poslati in c»tati človek z veliko začetnico.
Smo bili zadovoljni? So se uresničila naša pričakovanja? Dovolj pove že podatek, da sc nikomur ni mudilo domov in enoglasnih smo prišli do ugotovitve, da nam ne bi Škodil kakšen dan več- Raz.šli smo se z mislijo: se vidimo na naslednji mednarodni izmenjavi
■ Vanja Dina Dobovičnik fn Sandra Dostaí ter skupinica dijakov ŠCV
25. julija 20G2
w^JlÍÍ
UTRIP
Novinarska konferenca občinske organizacije ZLSD Velenje
Ňa voíitve s svojimi župansiíimi kandidati
Na ponedťljkavj novinarki konťerenci sta predsininlk ob-mo^nv orgiinizncijc ZLSI) Srečko Mťli in vodja svťtniškť skupin«ZLSDv SvetuMesiiie oÍKíne Velenje ter poslanec v (ir^jtvflem /i>oru Bojan KonliC 2>4ivonlu o uspehih, ki sujili u<it> janjili v /a()i\jem olKlo1)ju.
A.' zelii Zgodaj so se ^'atíeli pripravljali na volilvc in liidi Izoblikovali predloge kandidalovza
nom Kopii^arjcm. oba LDS). Vsi Irijc scpo njegovih besedah irudijo, da bi naredili čim več za območja, ki Jih v državnem sveiu zastopajo.
Ponosni so tudi na organizacijo Foruma sveînikov in svetnic /LSD (Sleje več kol 300 članov), ki sla se ga udele/ila ludi minister za nolranje zadeve dr. Rado Bohinc in državna sekretarja Aslrid Prašnikar. CJovori-
l.24iU)t)() tolarjev, ki .so jih namenili obmt>čni zvezi DPM Velenje za letovanje olTok i/ socialno šibkih družin.
Tudi sodelovanje sirankc v upravnih organih občine je po besedah Bojana Kontiča uspeSno. saj imajo na to delo veliko vpliva. IznjiliovihviMsla i^upan in podžupan, v občiaskem .svetu pa imajo od 33 svelnikov kar 12 svojih predstavnikov. Skupaj y LDS in DcvSUS sestavljajo koalicijo, Ocenjujejo, da je bilo njihovo sodelovanje v ee-lotncm mandalu uspešno, da jim jc bila rdeča nit dogovarjanja, uresničevanje zastavljenih planov. »Tudi zato jc pov.sem nerazumljivo,» je poudaril Kon-lič, »da se trenutno ukvarjamoz olíčiaskinii priznanji, kol da je to najpomembnejše, zelo htlro pa pozabimo na razvojne projek-le. ki jih moramo v prihodnjih mesecih izpeljati.«
Srcčkt> Meh pa je dejal, da je program /LSD .siK'ialno asmer-jen, da skakajo <'»blikiwati taksne programe, ki omogočaj<"i lepSe in boljše ;^ivljenje olvanov. Največ so v zadnjem obdobju naredili na podr^>Čju komunalne oskrbe, ki sodi pť) Melîovih besedah v sam sltTvenski vrh, cene pa .so med primerljivimi občinami med najnižjimi. Na osnwi sprejetih usmeritev in usklajenih prioritet fio izpeljali tudi vse naloge na področju zagotovitve primernih pogojev za develletko. ki jo v novem .^Iskem letu uvajajo v vseh lolah. ure>sničili pa so tudi pomembne naloge na področju športa in kulture. »Še posebej sem zadovoljen, »je dejal Srečko Meh, »ker občina in svet dobro delujeta, ker ni posebnih pretresSov in si) dane dovolj dobre osnove za uspešen nadaljnji razvoj.«
■ mz
Bo)an Kontič in Srečko Meh na novinarski konferenci
župane v vseh treh občinah Šaleške doline. Med največje uspehe pa Bojan Kontič prii^te-va krepitev članstva, Se p<«cbej, ker se jim pridružujejo tudi ženske, Izobraženci in Študentje. Kar nekajkrat so gostili ministre in njiluwe sodelavcc 1er lako sooblikovali mnenja in stališča na najvišjih drřasaiih nivojih. Bojan KonliČje zelo zadovoljen tudi s sodelovanjem z t>sla-linia poslanccfna iz lega okolja (Jožefom Kavtičnikom in Mila-
li pasť^ o preniwi lokalne sanvv uprave, (iosiili so ludi raz.sirje-no sestavo viKlstva delavske zveze Zdru^.ene li.ste, gosi je bil minister dn Vlado Dimovski in mnogi sindikalisti, temapog<wv ra pa jc bila delovno pravna zakonodaja. Bojan Kontič je še posebej pohvalil aktivnosli mladega loruma /LSD Velenje, Med drugim so mladi org«mizi-rali skupaj s svetniško skupino in SKOI dobrodelni koncert generacij s katerim so zbrali
Svoje kandidate za župane imajo v vseh treh občinah
Območna organizacija /LSD Velenje je že oblikovala predloge za kandidate županov vvseh treh občinah. V Velenju bo kandiral dosedanji župan Srečko Meh. v iioštanju Hninko Vď* lič, v Šmarlnem ob Paki pa nestrankarski kandidat Alojz Po<l* goršek^ ki s]')rejema njihov program.
Zakaj Je svetniška skupina ZLSD zavrnila predlog za imenovanje Ivana Atelska za častnega občana ?
Srečko Meh: »VaŽa trditev ne drži! Ki'imLsija za volitve in imenovanja je dala izmed treh predlaganih kandidatov prednost mag. Ivanu Marinu in to po temeljitem in dwolj treznem preudarku, kateri predlog najbolj opredeljuje današnji trenutek. /LSD torej ni glasovala proti Ivanu Aielšku. ampak le podprla predlog komi.sijc-<<
Bojan Kontič: »V naSi svctniSki komisiji smo se odločili, da letos ne bomo nikogar predlagali za nobeno občiasko nagrado, to pa zato, ker nismo želeli, da bi se zadeve v volilnem le-lu spoli t iz i raie. Soglasna odločitev /L, da je glasovala proti amandmaju, temelji na oceni, da vidimo < îorenje kot celoto od začetka in vse do teh dni. Zelo težko je izk^iti eno obdobje in reči, da je bilo Ciorenje takrai najuspešnejše. Bojim se, da bi s tem, ko bi dejali, daje nekd<-) najbolj zaslužen, prizadeli druge. Naj pa ob tem poudarim, da naša stranka ceni Gorenje, za-vediuno .se, kako je pomembno za našo dolino, kako pomembna so delavna mesta, ki jih zagotavljaj o, zalo smo pred dvema letoma (prav tako s<">glasno) potrdili, da dobi to podjetje zlati grb, najvišje občinsko priznanje, ki ga lahko prejme pravna »»eba.«
Kandidat, ki nam lahlio nasliiia lepšo prihodnost
Tako^ pa smo dohiii se etiefia kandidata zn predsednika drfave. Ta Jt z našega območja /is/. Jure Cekuia iz Ctdja. Doslej je bii hoij zfian ko/ siikar, za/o neka/eri inenijo, da je io doi>ro, saj nam ho iahko vsaj nasiikal laph prihniiiost. ASi pa ho ilusíríral Dmov.^kovo '/.nodho o ivipehn. řo mnenjuneka/íTih ima dohře mož/tosíi za uspeh /udi za-U>, ker ima psa enake pasme kot je hilz4aj že pokojni pes našega pre-tmera. Sicer pa je »naš« kandidat ^ deveti na Hs/i Slovence^', ki se po/e^ujejo za oćeia naroda; /to ena ivned kandidatk hi rada hila ina-/i Siovencev. Konec leta se nam /ortj ohelajo pes/re volitve.
Razburijivo pa je pri nas že nwd jxjfetjem. Ne k zaradi priprav predsedniške volin e. ludi zaradi vofiic'i' na loka/ni ri/\mi in s lem tudi za bipimske siulCke. Nekateri žup(minaieg»o{imoCja so že spo-ročili, da bodo znova kandidindi, eni §epremt^ljtijejo. Za razbrď-lji\'e dni Je poskr/)ela t/uli m/rava. Deželico na jtižni stn/niA/p je to poletje prizadejalo že precej neurij, z \ x>do in ognjeni zaradi strel so se morali spopadati (gasilci, s poškodovanimi cestami cestarji Na našem ožjem območju (ne tipam st se zapmti, da v naši rei^ji) je bilo najhuje v Spodnji SarijijskidoHnt^ Če()ra\' je narava znesla Še poneh)d dntgfjd. Najhuje pa se je letos nara\ a zjokala nad Ljubljano, večjo škodo sta naredili že dve večji neurji Svo-jVi »neurje« čaka našo prestolnico Še konec meseca. Tedaj bodo m/mrečpred našpariameni prišli .'ilo\'en.Kk/ kmetje. OfHjzorili lxy dana svoje težave, predvsem no zaplete okoli odhtpti pšenice, pt/ na ostre veterinarske in sanitarne predpise, naj bi N!i ti pri nas ostrejši kot v Evropi, v kaiero vstopamo.
Dnigačnc \Tsie nezgoda se je znova zgrnila niid liogaško Slatino. doli)čneje zapisano, nad taryikuj^njo Stekktmo. Po lanskem pozam
in izlitjem taline, kise jim je godila pred me.secem, je zdaj nastala veliki/ Škoda zaradi ok\'are na talilni peči. Dnižlxj, kise je zaradi recesije na svetovnem tr^u (so naš naj}'ečji iz\'oznik 7.D/Xj že tako znašla v resni krizi in je lansko leto skleniJa z àgtd)o. je tako zadela nova velika nesreča, /.aradivsega tega bo verjetno nesreča zadela Še kakšne dve .stotnije zaposlenih, ^svojevntni negotovosti, čeprav ne zaradi .strahu pred ag;nbo delo\'nega mesta, so Ittdi zaposleni v ljubljanska pivovarni. Ne\'edo namreč, čiga\'i lx)do. Ko ježe kazalo, da bodo prišli pod belgijskega lastnika, se je v boj zanjo znova zaviluela laška pivovarna. Vnela seje nova pivovar-ska vojna, ki naj bi mejo med Štajersko in Kranjsko (Pomaknila Ixjlj jjtgozahodno od j roja n, tja do Ljubljane. Vsaj pt\'0varskû mejo. Vse to dogajanje naj ne bi več s hitelo Gorenja, saj so svoje delnice že prodali.
Nekaterim Slovencem je vse to dogajanje malo mar. Predvsem tistim, kise namakajo v vodi: kje na morju ali v toplicah. Nekatere od tistiJi, kina morje Še niso šli. pa namemvajo, skrbi, cdi lx)do lahko .^ivdom, v katerega so /lačrtovali, Hrvaško primorje je namreč vse manj slovensko. Ti.stim našim dniiham, ki so mislile, da jena Hry-aškem tak nered, da se ne bodo zmenili za predpise o dehva^ nju naših počitniških domov, ta Čas vmčajo odločne o zaprtju. Tako ho marsikateremu našemu dopust niku ludi zaprta pot na načrtovano letm-anje na sosednji ohalL Mnoge so že prej odgnale zasoljene cene, saj je očilno, da so se fln'ati ífdločdi, da bodo turiste letos povsem oskubili.
m k
perspektiva
Poiitniška beležka
.Sreda, 17. julij Zvečer letim v/stanhid. ^^^^^^^^ Prvd\'ideni odhod z Rm ika je i' zadnjem hi-pu odpfjvedan zanidistm ke kontrolorje\\ za-	v
to mort/mo na letališče r Zagreb. Dopoldne T sem prelistal časopis, da se malo fmičim o razmerah v Titrčiji; država je menda pmv-kar ťpolitični krizi, ministri odstopajo drug za drugim. Spoloma sem naletel na h)-?7ieniar neke slovenske novinarke o netole-mnci in veČrrednostniJi kompleksih nemških turistov v Tnrčijiy ter o (namerni'/) ignoranci f)odjetja Ltiftliansa. ki je svojim potnikom na letu v Turčijo ponudijo dva različna menija, a oba s svinjino, pa Čepnrt'.so gotovo vedeli, da je med pomiki za istan-bul veliko turških (muslimanskih) delm'cev Kaki) predvidljivo; iwsem enako se je zgodilo ludina mojem letu z Adrijo Airways, le da je bi! na wljo en .sam menu. Turški potniki so se sicer obrnili na nič krň v stevardeso, a so se vdano in hitro sprijaztn-lis tem. da so celo za Slovence le drugorazredni Evropejci
Četrtek, 18. juHj. Priznali mom m, da v iuristiiřnih četnih Istanbula ceh povprvčen slovenski šfudenl hitro dobi več\'rednosini kompleks. Življenje tukaj je za ntts razmertmia jpoceni in za poulične prodajalce smo kol potujoče denarnice hrez dna, zato ne skoparijo s prilizovanjem:
"Jlello, my friend, where are you from?" Tttrška lira se prešteva v milijonih, njena vrednost pa pada še hitreje kot nekdaj jugoslovanski dinar. Sicer pa je Istanbtd pn/v fascinanten. Velike mošeje so osupljivo lepe in za moj okiis (morda gre samo za trenutno navdušenje) dakČpresegajo kičasto okrasje v večini znamenitih italijanskih cerh ah.
Petek, }9.jidij Prijeten izlet z ladjo po Dosporski ožini dopolni mojo pred.s{avo o Istanbulu kot zares cesarskem mestu. i)va-najsimilijonsko mesto leži ru/ dveh kontinentih in ob obali vsakega .\e Mioiyo fx/lače, htkstanihoteli ali mošeje. Vmilc\' v umazano pristanišče, polno ben/čevin p/)uličnih prodajalcev mc.seveda strezni A kljub gneči in hrt<pu doslej še nihče v iwši.skupini turistov ni bil okraden, kakor se hiiro zgodi recimo v I^rizti ali Rimu. Turki sicer res radi bartmlajo in .sleparijopri nakupiJi, prave tatoi 'e pa menda iz srca prezirajo.
Sobota, 20.jtdij. Obisk sultanove palače me spet opozori, kako .slabopmvzapmvpoznam to ktdiuro in hjko zavajajoče so bile moje osnovnošolske zgodovinske zgodbe o Turkih, ki so vdirali v naše kraje, zaio da so z\'erinsko ubijali uboge kmete in jim kradli hrano in dragtKenasiL Svoj imperij .so vsekakor širili z ognjem in mečem, loda njihov .suženjski sistem je bU nenavadno demokratičen: sposoben suženj je v njem lahko f>ostal celo vezir ali minister No, pa saj ne namigujem, da N nam bilo fwd It trki Mje kot pod cn slrij.skim cesarjem..
Nedelja, 2J. julij Redžcp, domačin z jugo.slovanskim poreklom, nam pokaže Še S)'Oj pogled na Istanbul, v katerem so po njegovem pomembne sledi pustili tudi jug/xslovani, ki naj bi imeli pomembno vlogo lako v njegovdt prm'oslcnnih kot tudi v kasne jŠdt časih. Potidaripa tudi, da to ni uradna verzija zgodovine in ne tipam si gfi povzemati ker se na v.se shtpoj itak ne spoznam kaj dosti in bom v tem članku že itak natro.sil preveč i>ovršnosiL Poleg elitne latinske četni nam Redžep rozkáže še manj elitno četn, kjer "rastejo" naše gore lisSti - popoldne zaključimo r Kebap salonu Mostar
Ihnedeljek, 21 jidij. Zapuščamo Istanbul in Evropo - odhajamo na azij.sko stran. Ustavimo se pri kraju Galipfdi, zna men/le m po nesmiselnih bilkah iz pn'e .weíovne vojne, r katerih je padlo 250.0(X} vojakov, med njimi mnogo avsiralskih prostovoljcev, ki sotit brftndi (?) .^'ojo domovino - Anglijo. Vojni muzej nt ni nič posebnega i/l naŠ tt trški vodič ne more rtjzumeii zakaj smo ostali tako hladni (X'àno ne pozna slovenske zgodlye o Soški fronti. S tivjekiomprejylttjertu) Darda nek in se namestimo v na.dednjem hotelu. Mojsirith, da ne fx>m mogelpo.slati članku je bil odveč-tudi to majhno me.steci' je polno lokalov, ki pomtjajo poceni vstop v s\'eiovni splet. Za mzliko od večine "evropskih" slovenskih mest. Še en razlog manj za kak večrrednostni kompleks.
■ Boštjan Kuzman

Kapis d.o.o«
Mednarodno podjetie za proizvodnjo in prodalo kablov
Novo Cd)je 6, 3301 Petrovče, tel.: 03 / 713-10-00
fax: 03 / &71-53'd3, E-mail: kapis@Xapis.8i, splet: www.kapls.sí
Podjetje KAPIS d.o.o. razpisuje delovno mesto: TEHNIČNI DIRKKTOR - VODJA PROIZVODNJE V BIH
Pogoji:
-	5 let izkušenj pri vodenju proizvodnje
-	vi§ja ali visoka izobrazba strojne ali eiektro smeri
-	znanje tujega jezika Vsebina dela:
vodenje proizvodnje v 81H (mandat vsaj 4 leta). Informacije in prijave na osetsnl pogovor na telefon; 03/713-10-00.
8
ZANIMIVO

25. julija 2002
Prva konvencija slovenskih študentov v svetu
»Slovenija vas zelo potrebuje
«
VELKNJE-A(I Iulur2i./n:in-sfveno*-izobraževalna ťuntliuri-ja RS, je Javni sklud, ki jť sliwvnska vlada iis^tanovib lani (iktobra. Sklad je /iičel delovali pnili komu lunske}^«! teUi. Nu-inen ustanovitve je pcmudba študijske pomoCi in štipendij mijbidj nadarjenim slovenskim i«tiidenloni ^liidy na vrhiin* skill tujih liikuitťtah. Zanimivo
nisinslva /a šolstvo, znanost in šporl, Bojan Kontiî^. podžupan MC) Volcnjc, majj. Jožko Cuk. predsednik gmpodarskc zbornice Slovenije 1er minisler za delo, dru;?ino in s<KÍnlnc zadeve dr Vlado Dimovski- Ta je med dru^m poudaril: »Znanje je irenuino največ, kar tđhko ponudi Slovenija. Med šnidi* jem v tujini ra/vijate /dravo sa-
novite svoje podjetje in ostanete v tesni navezi s SIo>eny<K Tako \H)f]\t> še hitreje vzpostavili mrežo |>o<ljelU po svetu.«
Poicm so se šiudcnil razdelili
vdwHkupini. Vpr\i Jcliívniciso gíworili o povezovanju slovenskih j>ludeniov po svetu z gospodarstvom in inslilueijami, v drugi pa o vključevanju slovenskih iiludenlov po sveiu v med-
V veliki dvorani hotela Raka se Je zbralo oko!i 150 Sfovencev, ki študirajo na tujih univerzah.
Da bodo v prihodnje boí] povezan/ z domovino, so ustanovili svo] klub.
da trenutno nih^e natanČmj ne ve« kolik<» Slovencev Atiidira v tujini. Morda ?»e bo to .spreme* nilo /. usfanovitvtjo »Kluha Ad Tulura«. ki f^a je okoli 150 študentov v tujini ustanovilo v so-iHito v velenjskem hotelu Paka, kjer so se obrati na prvi konvenciji.
Kiinvcncije.'iosc udeležili šlu-dcnU, ki študirajo v lujini in li-sii, ki sc v jeseni ijašcle cxiprav-Ijajo. Ker jc bilo sreianje lako delovne kot družabne narave, so sc vabilu oti/vali ludi SUpcn-Jiloiji, giftjîudai.sivcniki, politiki in dru^ gosli. Uvodomaso šludenlc pozdravili dr. Stanko Pejovnik. državni sekretar Mi-
mo/^vest« kar jc v C»su, ko Je study in učenje življenjska na-loua, /elo pomembno. Sploh, ker Slovenija ni nečinil us trijsk^i drŽava, vse močnejši postajamo na storitvenem področju.«
Zanimiv nagovor je imel may. Jožko Čuk. Ena od tem, o kateri so govorili študenti, jc bil namreč percC problem bega možganov po končanem študiju v tujini. On pa jc k temu dodal: ^Ko hoste končali študij, iKiste za^itovo naredili ekonomsko in psihosodalno kalkulacijo. Ce hoste čutili, dii je kJiiuu v Sloveniji u^(KÍna, se hoste vrnili in ostali tu. Nič |Mi ne bo nan»b& če ostanete zunaj, usta-
naiodiic znaastvciie in strokiiv-nc pn^jektc. Tretja delavnica je polekala skupno ?a vse udc-IcŽcncc. î>aj so govorili o oblikah sodelovanja slovenskih študentov po svetu, hkrati pa so ustanovili klub, kijih bo še bolj povezal. Potem so ude leže nccm predstavili Šc podjetje Oorenjc, popoldne paso preživeli v TRC Jezero, kjer so jiní pripravili športne in družabne aktivn(«li. Navdušenje udeležencev je bilo opravičeno» zalo so sc dogovorili, da se ob letu zagotovo spel sicčajo, saj iui.ijo veliko skupuiJi inlerc.sov.
■ bš
REKLI so
»Nihle ven«tnd ne ve, koliho Slovencev šhitiira v tujim«
Dr. Jordan Uerginc, v.d. direktorja Ad Kutura, nam je o
organizaciji, ki jo vodi in velenjskem s rečanj u p ovedal: »Slovenska vlada sc je odk)čila, da študijsko pomix*, oziroma štipendije, dodeli najbolj nadarjenim slovenskim študentom za študij na lujih univerzah. Pri tem pretežno promoviramo podiplomske Študije, izjemoma tudi do-

diplomske, ki jih pri nr.s ni srečali. Na prvem razpisu za dodelitev štipendij za Študij v tujini smo bili nad odzivom presenečeni, nad 200 več kandidatov se je prijavilo, kot snu) planirali, Seveda bodo ti kandidati prišli v poštev tudi pri naslednjih razpisih, ki sc l>odo odvijali jeseni. Pomembneje, da bomo dali prednost tistim, ki so sc kini žc vpisali na tuje univerze,pa ludi lisliM, ki jeseni šele odhajajo v tujino.
Iskreno mislim, da niličc v Sliweniji ne ve, koliko slovenskih študentov si znanje nabira v tujini. Slovenski Študenti se za študij v lujini odluiajo po različnih aranžmajih. Neka-
Prihodnjičeirtekbo bo pri klavirju spremljal Boštjan Grabner.
5« Grajski večer
Drcvi ob 2l.tKI, bo na Velenjskem gradu predstava monokomedije Rob Bcckerja: .lAM SKI ťLOVCK v režij i Nataše Barbare Oračner, Igra Ura^ Furst. Vstopnice 2l)0t) srn' 6. grajski večer*' v Nušo Derenda, ki jo
len tja odhajajo v lastni režiji, kar pomeni, da jih llnanciraju starši, druge tinancirajo delodajalci, pa vladne inštitucije. Poicm so tu šc zasebne fundacije in Stipendije, kijih Šluden-ti pridobijo sami v tujini. Dejstvo jc, Ha želimo na Ad iVui-ri ugriznili v taproblcm prav z ustan^'jvitvijo klubci. Na naši spletni sirani bo imel študent v lujini možnost v/p<»taviii lasten interes kot bor7o poda-lk(3v, saj mnogi želijo ohraniti stikzdomwino, Funkcija kluba bo p<5vc7ovati W5C skïvcnskc študente v tujini. Imamo podatke» da veČina naših državljanov po končanem študiju ixsta-ne v tujini. Tuje univerze imajo zelo dobro izdelane sistem, kako najboljše kadre pridobiti na svojo stran. Zato ni slučajno, da smo govi^riJi ludi o
begu možganov, ki bi gxi
želeli vsi zmanjšati.«
ADUT
ůjuet je mof dom


Da bo nokup se veqe zodovoljstvol
•	izposoja owdja
•	storiWe mojstra Jake
•	svetovanje agronoma
v Zatcu vsaií Ceiriek od S. do 14. ure v Velenju vsak petek od 7 do 13. tire
Vis-o-Vis Velenje ♦ tel. 8981702 ADUT Mozirje •tel 5 833 582 ADUT Žalec ♦ tet. 713 6 598
.A

musKi IK ùsonsKi imom * musiu a ùsopim nom
Piilelja V nasi dve redakciji, radijskih in Časopisno, vedno prenesejo svež vcicr. Zapihaz mladimi praktikami. Vsako leto jih je nckiij, ki jim dami) mo?nasi In prili"»žni\su dii se preizkusijo.
Maja Krivec je ena od njih. Opravila je s 3. letnikom Studija angleáCine na Filozofski ťíikul-teli vLjubijani in pod sirelio spravila ic tudi del poćilnie^ malo na Krkii, malo v Ilaliji, malo na Bledu'lak vrstni red jo najbržcakaáeenkrai, a Scle potem, ko konca spi">čitniSkim delom, lo pa bo po 10. avgustu.
Pri nasježe 14 dni in kol je povedala, senovinarskim delom srečuje prvič. »Aelcla sem od hlizu spir/nali, kakšno delo je to, ker pač želim spoznali veliko stvari. Morda mc pa kdaj zanese v novinarske vode,« je priznala simpatična Maja. »Najraje pa sledim Kalji in njenim zapovedim»« se je mak) pošalila, ko smo jn vprašali, kaj najraje pri nas počne. Kalja Koželj je namreč tudi nai^a počitniška moč, kiseje vpeljalaŽe lani in ji je letos (skoraj) vse krisuUno ja.snô. nCc odg;)Vi5rini čisto resno, bi pa rekla, da mc privlačita dinamičnost in terensko delo ter srečanja z zanimivimi ljudmi.«
kar kmalu, kojc prišla k nam, je dobi lil priložnost, da
.se pogovarja z enim najboljših atletov na svetu, Britancem Colinom Jacksi")noin, svetovnim prvakom na 1 lU melrov z ovirami- Kje sta .se srečala, zakaj .stasc srečala In o čem sta se pogovarjala pa bo pisalo v naslednji Številki Našega časa.
Saj res! Ste Že naš naročnik? Ce Se niste, zavrtite 8yH 17 SO, ali p<5Šljile dt)pLsnico na rtaskw: Naš čas, Kidričeva 2A, 332(1 Velenje.
■ mkp
Maja Hrivec se z novinarstvom srećuje ptvić. Praví, àa ji je všeć.

NAKRATKO
MAYA
Atraktivna míaúd slovenska pevka Maya, ki povsod osvaja z glasom In stasom in je s svojo pojavo In albumom dvignila precej glasbenega prafiu, je posnela svoj prvi, dolgo pričakovani videospot. Izbrala je skladbo Uuuu«, ki ^ pc »Ne, o ne« drugI singl z njerega pn/enca »Taka kot sm«. SIDDKARTA
Za remiks skladbe »Ratlna«, ki ga je za album »Silikon Delta« naredil Peter Penko, so naredili tudi nov arimlrani videospot v 30 grafiki. Spot je delo produk-ci|e Testlube, njegova TV premiera pa bo 14. avgusta na deospotnicah.
ŠANK ROCK
Skupina je po seriji uspešnih nastopov začela tudi s proizvodnjo no\)ih komadov. K sodelovanji so tokrat pritegnili znanega producenta Žareta Raka, rezultati dela pa bodo vidni (in slišni) septerT>bra, ko naj bi predstavili prvi singl In videospot.
NUOE
Za konec poletja In začetek jeseni načrtujejo objavo kar dveh novih video&potov. Snemanje za prvega, »Polja sanj« je že končano, vključuje pa tudi atraktivne bungee skoke s Solkanskega mostu. Režisersko delo so zaupali znanemu art režiserju Tomažu Štruciu. DrugI spot bo videoizacija skladbe >»Budala'<, režiral pa ga bo Te-rens Močnik.
FOLKROLA
>»Ra2u2daj konie (sreča)« |e naslov novega singla koroške skupine folkrola. S skladbo so se predstavili na letošnji So-venski poDsvki na Ljubljanskem gradu. To fe po skíadbi »Polna luna« z letošnjega MMS-a njihova druga festivalska skladba. Tretjo, »Gra pmas na Koroškem«, bodo predstavili na letošnji Veseli jeseni,
Lance Bass oktobra v vesolje
Clan ameriške glasbene skupine	Lanee Bass. naj bi oktobra poletel v vcst>lje. Po navedbah predstavnika ameriške veisoljskc agcncijc NASA, Mi-kea Braukusa. ga je namreč ruska vcs^^ljska agencija predlagala za tretjega člana misijeSovo-U7, ki sc bo na pot proti Mednarodni vesoljski posiaji (ISS) odpravila oktobra. Kot je dejala Bassova agentka, je njegov odhod v vesolje skoraj gotov, po Braukusevih besedah pa je najprej treba podpisati pogodbo, ki jo mora odobriti tudi komisija, ki nadzira tSS. Ruska vesoljska agencija je v vesolje sicer doslej pi«lala dva turista 'Američana Dennisa Tita ;n Juino-atVičana Marka Shuitlewí^rtlia, ki sta za pustolovščino odStela v.siik po 21) milijonov dolarjev. (STA)
George Michael avtor nove olimpijske liimne?
Grški organizatorji poletnih olimpijskih iger, ki hoda leta 20U4 v Atenah, so pop pevca Cieorgeři Michela prosili, da za la največji Aportni dogodek napiše himno. George Michael, ki o ponudbi Še razmišlja, je namreč po poreklu Grk, njogwo pravo ime pa je Georgios Kvri-acos Panayiotou. Nekdanji član skupine Wham je sicer zadnje Čase v središču pozornosti zaradi svoje provokativne pesnil z
nasitivt)in »Sho<5l The Dog«, v kateri kritizira odnos bri-tan:)kcga piemieia 'tonyja Blaira do amerl.íkega predsednika Cieorgea Bush a. (STA)
Mystikai osumljen posilstva
Ameriškega ra-perja z umei-niSkini imenom Mysiikal so aretirali zaradi suma posilstva. Mystikai, katerega pravo ime je MiehiHjl lylcr,je trenutno na prostosti, varila pa gaje stala 25iUm dolarjev. Če ga spoznajo za krivega, mu grozi doživljenjska zaporna kazen z možnostjo pogojne izpustitve, lýlerjaje posi Istva oh\o^ I a 4Í ^ letna ženska, ki je raperja na domu obiskala 3. julija. Potem. ko jo je Tyler obtožil, da jc brez njegovegji dovoljenja vn<TvČila njegove čeke, je od nje lîamesto denarja zahteval seksualne usluge. Pri posilstvu naj bi sodelovala še dva njegova prijatelja, najbolj obremenilen
Neno Betan & Flumens
"'jiminJk^ato
Za Ncna Belana jc ŠirSa jav-ncst, ki je .spremljala dogajanje na področju pop glasbe nekdanje Jugoslavije, prvič sliSala .sredi osemdesetih let, kc je s takrat zelo uspe.^no splitsko skupino Davoli, katere ustanovitelj in utemeljitelj je hil, takratnemu pop tržišču penudil svojevrstno razltčtco dalmatinskega popa. Ta se je od tradicionalne srednjeja-dranskc kancone v marsičem razlikoval, saj jc Neno Delan v za^^tku črpal predvsem iz Inégale tradicije italijanske zabavne glasbe 50-ih in 6ii-ih let ter seveda iz neusahljive zakladnice (bolj paslušljive variante) rock'nYolln. Temu vzorcu je bil zvest precej časa, vsaj toliko, kolikor so trajali Davoli. Prvi odklon od zvoka, ki jc dišiil po Sesidevsetih, je bilo zaznati, ko sc je odločil za samostojno kariero, Takrat se je v svojih skladbah bolj približal značilnemu dalmatinskemu melosu in zato tudi po?el uspehe na ^šîeviinih hrvaSkiii festivalih zabavne glasbe, vključno s tistim najbolj razvpitim v Splitu. Kol samostojni izvajalec je izdal tri albume, ki so bili sicer dokaj uspeSnL a evforiji. ki sojo povzročali Davoli,se ni nikoli vcí približal. Morda prav zato, se je konec devetdesetih odloČil Še enkrat poskusiti z vragi, s katerimi je posnel album »Space Twist«, nekakšno
mci^ n ico z n ači I nega belantw-skcga popa iz časa največjih uspehov Đavolov in moder-nihzvokov. A tudi ta formula uspehov iz osemdesetih ni ponovila.
Ves čas je Neno Delan deloval tudi kot uspešen avtor, ki je komponiral za druge in predvsem kol zelo iot^r pro-
mcscc tvi->j«. Onienjcna skladba jc zdaj v hrvašld različici našla mesto na najnovejšem Belanovem albumu »Luna i Stelle«. Z njim splitski pevce predstavlja novo spremljevsil-no skupino The Fiumens. s katero je pred približno letom dni pričel novo glasbeno pot. V njej so našii mesto trije nadarjeni in izkušeni glasbeniki, ki so biii iudi člani zadnje zasedbe Davoli: basLsi Olja DeŠić (Putokazi), Bobnar Leo Rumora (Ogledala, ParaO In kluvioiurist Vedron Križun (Denis & Denis). Ekipa je po-
ducent. Veliko je deloval tudi po Sloveniji in velik začetni uspeh skupine RokVband, s katero je tudi sodeloval, mnogi pripisujejo pr.iv njemu. Sodeloval je ludi s Tinkaro Kovač in z njo v duelu cclo posnel skladbo ^>Mcscc moj in
snela album »Luna i Slelle«, ki velja za enega boljših pop albumov v zadnjih letih. For-mulapa je seveda stokrat preizkušena: romantika, nostalgija, zabava, ljubezen in .^veda - nepogrešljivo poletje.
■ Mič
dokaz kaznivega dejanja pa naj bi bila videokaseta, na kateri je gn^zljlvo dejanje zabeleženo in jo je policija našla v domačem sefu v Mystikalovi hiši.
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno sMadbo pa iahko slišite v programu Fadia Velenje dvakrat dnevno; po poročilih ob 9,30 in po poročilih ob 18.30.
1.	KAflMA • Oa san ja tvoja jedina
2.KYLIEMIN0GUE'	Love A( The First Sight
3.	HOLLY VALANCE-Kiss Kls$
V jutranjem sobotnem izboru je tokrat najveè vaših glasov pobrala hrvaške dance zasedba karma, kî je nekoč s skladbo >»Sedam dana« že bila zmagovalec Pesmi tedna na Radiu Velenje. Tokrat je hrvaški &1o zmagal s sidadbo »Da sam ja tvoja jedina«, Id, prav tako kot prej omenjena skladba, prihaja 2 njihovega prvega albuma i naslovom «Sedam daia«.
r ■ ~
■ LESTVICA
miE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 21.7.2002:
1,	ČUKI; Šmentano dekle
2.	BENEŠKI: Zvezde žarijo 2. D0V2AN: Ujemi me
2. PIRŠ: PoljCanskI uťlnkí 5. ŠENTJURSKI: Marička iz Šentruperta
Predlogi za nedeljo, 28.7.2002:
1.	FW: Bog hišo naj vašo živi
2.	IGOR-hZZ: Kavboj Joe
3.	KRANJSKI M : Tele je tisti kraj
4.ŠUBAR;	Zapeljivo vince
5.	SAVINJA. Hribovska deklica
12 glasov 8 glasov 6 glasov $ glasov O glasov
ViU Grabner
itauntsr m
■ ^m
10
VRTIUAK

25. julija 2002
^ ^ Zakonca AiUon in Savlna Bahak, on malenia-Hk na Centru srednjih sol. ona knjižničarka na osnovni šoli Gorica, sta vneta rekreativca. Ko imata čas, sedeta na svoji kolesi in se peljeta naokoli. Petnajst kilometrov na dan je zanju »mala malica«, s kalero opravita mimogrede. On je tudi vnel ribič, pravi, da ga voda pomirja. Že od nekdaj pa je tudi zagrizen radioamater ona pa prisega na dobro knjigo.
FRKANJE
Dva predstojnika iz Mestne občine Velenje, magister Peter Kovač za negospodarske javne službe tn Itine Brodnik za gospodarske javne službe, sedeta na kolo tudi med delovnim časom. Kadar mora (a > aH kadar »služita« reklamnim name-nom, tako kot sta v tem primeru. Preizkušala in demonstrirala sla kolesi za mestno vožnjo. Posojali jih bodo na TIG-u za 500 tolarjev na uro. Tale preizkus pa je bil zanju zastonj.

»K kolesu dobite pri nas tudi čelado. Ščitnikov pa ne. ker gredo ti samo k rolar-jem.<c pravi Slavko Hudarín. glavni na TIC-u. Čelado bodo potrebovale tako ženske kot moéki, slednjim pa bi prav prišli ludi kakšni ščitniki.
Tisti, ki so kolesa preizkušali na^
mreč ugotavljajo, da je lahko zastavica zadaj hudo nevarna. Tisti» ki je malo neroden in je nima v mislih, ko se spravlja na kolo, se lahko zaplete in pade. Zato moškim tudi ščitnike!
MANU/kLMA MEDiCiNA:
zdravljenje bolečin vvseh predelih hrbtenice, zdravljenje sklepov rn drugih simptomov, ki so povezarvi z bolečinami v hrbtenici, kot so: glavobol, vrtoglavica, bolečine v sklepih, rokah, nogah, --^ '"^^avljinčovost, itd...
SigTSM PRE¥EMTiVMe OiACNOSTtKE:
računalniški sistem, ki nam pove će/ rn koliko smo zdravi, postopek traja le^akaj mrnut in je popolnoma neškodfji za zdravje
seiA-POMACAJ Si SAM:
vaje, refleksna ter'aptja, čišćenja
rlvÎêHï^
"««„îïîttt»»
\sTUDIO KOMPLEMENTARNE
Mislinjska Dobrava 85/b, 2383 Šmartno pri Slov. Gradcu
Telefon: 02/885-63-32 GSM: 031/742-672
Čez ovire
Upžymt), du seje zadnje dni dovolj polilikw in gDSpodar-stvcnikov podalo ol> Velenjsko jezen). Imeli $o k«j videli, morda sc luJI kaj nau<íiii. lam so namreč prikazovali, kiiko se aspcSno premagajo ovire.
Dvojčka
Znova se ka?e. da sla šoStanjska lermoclekirarna in velenjski Prcmogtwnik neločljiva dvojčka. Pa čeprav se lo ka>e na navidc/no nekoliko različen način: ko so &e v TcSu dclavci zakopali v remont Moka 4, so morali knapi z odkopavonjcm malo pojenjali.
Naše gimnazije
ťVprav se na nai5ih gimnazijah učijo vse več lujih jc/ikov, bi idt> vendarle §c holj slovenske. Cnmnazije hoda namrcC dobili Sc v Slovenski BiMrici in v Slovenskih Konjicah.
Več sreče?
LcloSnji Pikin íesiival bo ^c irinajsiič zapored. Ca jc pri nas marsikaj posiavljem) na glavo, ne bi bilo slabo» če bi ta nesrečna Ate vilka pomenila, da bi imeli organi-zalorji več sreče / minislr-slvom za kulliiro.
Preblisk
Vse kaic, da so n««^ ik>Uka
igrici a v Času glavnih počii-nic bolj odprla kol v času trajanja pouka!
Ptice nemira
Se vedno velja, da so golobi pllce miru, pa vendar med nekaterimi Velenjèani pa pov/rtíčajo veliko nemira. Nekuleri hi jih radi k;ir izstradal li.
Razprodaje
v nabili trj^ovinah žc nekaj čiisii potekajo l'd/prodaje. Te so častwno omejene. Ob lem mnogi pri nas 5e vedno opozarjajo na 10, da razjwdaja-mo banke in nekatera podjet* ja. Te razprodaje nimajo časovne omejil ve.
NOB v pozabo
Tudi v Velenju jc 51a NOB nekako v pozabo, O lem dogajanju ^e dolgo ni več stalne TvC.stave, čeprav so dokajslal-ne obljubo, da jo bodo spet p<.H>iaviIi. So.wedn ludî laki ki menijo, da jc najbolje, da
<wtanc k<^i j C.
V Triglav
Vreme jc zadnji úílk dokaj muhasto. Nestanovitno je, polnil neurij. Strele udarjajo celo v vrh Triglava. Pa vs« zavarovanja malo pomagajo.
Za konec
Tudi v čistilnem servisu Je lahko kaj umazanega!
Ena čisto vsakdanja sala
čarodej na poti Iz trgovine domov, poet eno pazduho škatla s tremi zajci, pod drugo kletka z dvema papigama, v levici cekar z raco, v desnici kletka z golotí. Sreča ga dober ^tanec: '^Kajpa boš z vsem tem? " "Začel Dom nastopati s točko z živalmi!"
lia, ampak... kolikor te poznam,
živiš v bloku. Kje pa boš imel spravljene vse le živali?" Ja, pri meni v stanovanju vendar!"
"Ajaaa??? Pa si pomislil na vso tisto umazanijo, svinjarijo in nesnago?"
"Sem, pa kaj? Saj, 2ivaii se vendaj privadijo..."
Zlata poroka Vere in Stanislava Plevnika
Pred dnevi sta skupaj s petimi oiroki. deselimi vnuki, irtmi pra-vnuki in Številnimi sorodniki, obele/ih peideseiletnieo skupnega življenja Vera in Stanislav Pievnik.
Njune korenine segajo na Pohorje v Veliko Mislinjo v kmečke družine s številnimi otroki. Rasli so v skromnosti, lakšno jc bilo tudi njuno življenje» ko sla se koncc junija leta 1952 v/ela Stanislav je bil gozdni delavec, î^ena pa je doma skrbela za drui^ino. Rodilo se jima je pel olrok. Leta 1962 so sc preselili v hiŠo. Po upokojitvi je Stanislavu najvcCje veselje igranje harmonike, oha pasta nad v$ti pono.sna» ko gledata svojo druřino. Ol roke sta vzgojila v skromnosti, prav vsi pa so danes aspcSni.
Vera in Stanislav Plevnii< skupaj s petimi Qtroci in slovenj' graškim županom Janezom Komljancem.
25. julija 20G2
«»H^as
REPORTAŽA
11
"Draga moja, kušď me!"
Srce bije za Ribno...
Z^odha <1 Ribnem svj^a ô'Mai nH/uj... Pu lu ní temu prícu-joćeusi /upis». Zelmi le omeniti, kako smo veknjski Mbnrniki prKli do najlepšega prostora pixl soncem... Jaso pri Ribnem sla pred skonij štiridesetimi leti »odkrib« Bo/ica in Peter. Kar nekoliko pa naključju. In vse (hI takrat taliorniki I/ Saieske doline vroče JiitIj* skeUni pre^.ivljamo tam. Za nas je tu (z zetu matu preti-nivanja) raj na Zemlji...
Lcto^njci zgodbo o Rib-nem smo zaceli pisali 25. junija, ko je skupina tabornikov (In osialih pomoCnIkov) v štirih dneh pripravila vse potrebno/a uspešno taborjenje. vSoiorist) bili postavljeni, saloon odprl, irava pokojena in 1. julija je Ribno labornikc sprejelo v (znova) Jikoraj idilični podobi. Kol ponavadi je prva izmed treh velenjskih í/men na (iorenj-sko pripeljala iisnov-na^>lce 7 Oi Antona Aškerca (čela Lačni kojoti), Gustava Šiliha (četa Jamskih škratw) in Pesja (rod Lilij-ski gric). Da pa ne bo tole taborniško govorjenje razumljivo le tabornikom, mogoče /a /ačeiek le nekaj pojasnil. V nadaljevanju boste Zasledili i/razc murni (predšolski labomiki), MĆ-ji (kar pomeni medvedki in čebelicc, in sieer to taborniki i^d prvega do Četrtega razreda), GG-jl (kar pomeni gCKdovniee in gozdovni-ki, in sicer so to laborniki od pclega do osmega razreda), PP-ji (kar pomeni popotnico In po-piMniki. in sicer pomeni inbor-nike od 15. do 21. leta) in grče (taborniki starcjSi od 21 let). Sedaj ko veste, kako in kaj, pa je čas, da se »sprehodinn)« po prvi izmeni...
Letošnja je bUacna niijbolj^ih. Zaky '? Pač se je vse izteklo skoraj Idealno. Redke probleme s(m)o rc.^'vali v slogu največjih mojstrov, vse ostalo pa .se je odvijalo bre/ kakršnihkoli težav, Pa pcwkusimo taborjenje opisali 7 u.staljcnim »klasičnim dnevom v RIbncm«... Medlem ko se znazgodili, da se zň nekatere prejšnji dan sploh ne ki>nč<i,seza veliko veČino delovni dan /ačne okrog sedmih. Nekoliko bolj zgodaj za tiste, ki imajo funkcije vodij programa, nekaj kasneje pa za liste najmlajk;. Julranja telovadba jc nato res pravi uvod v (navadno) naporen dan. Lcio.^njaje Izgledala malcc drugače ki^t v,^ leta doslej. Vsi skupaj smo se zbrali na »Ameriki« (novo pojasnilo za netabomike - »Ame rika« je manjša jasH. u'à kateri se (predvsem) sporlno udej-stvujemo), kjer smo se v za zgodnje jutro primernem razpoloženju pozabavali z različnimi športnimi panogami, .futranji zbor je natoza nas tabornike neke vrste ritual Pt^ročilo vodnikov, dviganje zastave, petje taborniške liimne ter vsa (bolj ali manj) pomembna obvestila kol so dnevni program, določitev dežurnili in stražarskih vodov ter ustaljena točka razno, /ajtrk (ge. Cvetki kapo dol J) je bil podobno kot vsi obroki izjemno okusen, (n
po odlični podkrepitvi smo brez ie?av začeli z dopoldanskimi aktivnostmi. /a MC-je je večina dopoldnevcw pomenila urejevanje vodovih količkiw. To so kotički v naravi, kjer si vsak vod po svoje uredi nekiij kvadratnih metrov prostora. Letos so bile pri
smo počeli pred večernim zborom? Imeli smo čisto prave olimpijske igre. / nosilci olimpijskega ognja, prisego Športnikov In sodnikov ter nekaierimi povsem ^olimpijskimi disciplinami (met kopja, diska in kladiva,..). Vsakoletna tradicija je ludi od-
1 lood kradel in dajal revnim.
Zaključek dneva jc v Ribnem prava nagrada za celodnevni trud. Vse skupaj začnemo s sk> vesnim večernim zborom, ki mu sledi večerja (slastna, kot le kaj J). Po tem pa labornSko kolo, Lelos jc bilo prava uspešnica.

vsem skupaj najbolj uspešne /abice... Dopodanske aktivnosti za CiG-je pa so variirale od predstavitev opreme do risanja različnih skic in spoznavanja zanimivih veščin kot je denimo streljanje z lokom. Ktxsilo in čas
hod na turistični Bled in kopanje na Taki, ki pa je letos (na veliko žaK">st na^ih »ta malih«) odpadlo zaradi slabega vremena. Smo se pa zato kopali na Mlaki, lako namreč pi avimo mrtvemu rokavu Save nedaleč stran od
Jc pa res, da smo vsakoletni napěv »taborniki mladi plešemo prav radi« zamenjali z »draga moja ka^n me«. In vsiik večer se je slabo uro kar^etlo tabornikov, ki so želeli dobili "lupčka J". Po končanem kolu pa smo
večer zaključili s tabornim ognjem. Ob njem je nato diwolj prostora za glasbo, smeh in iwta-le norčije. Letos smo na »olimpijski dan« vse skupaj začinili .še z minulo trajajc^im ognjemetom, Ogenj pa nato po slovesu in želji po lepih sanjah še ne ugasne. Stražarski vodi ga vzdrfujejo vse do ranega jutra, medlem ko strašijo zastavo in skrbijo, da se v tak^ru in okoli njega ne dogaja nič nenavadnega. Murni. M('-ji in (iCí-ji torej cîdidejo k pi^čitku, vsi ostali pa dan zaključimo v naše m Saloonu pri črnem pcsu. Pc.scm In različni zanimivi pogovori so pri-merni za spro.Ščen zaključek dneva, /julraj pa potem vse še enkrat zncwa. In lako to pontwi-mo devetkrat ali desetkral... Letos nam jc vse skupaj aspelo na-
rediti resnično nepozabno. Je pa to, kar sle prebrali le majhen delček vsega, kar se dejansko dogaja na talx>i3enju. In vsak labomikbi vam lahko o lem pri-povedoN'al ure in ure. Ja, spomini... Medtem pa, ko prebirate tele vrstice, se je i/ Ribnega (gotovo polni svojih spominov) vrnila ludi druga garnitura tabornikov. ludi za njih je bilo verjetno nep4)zabno... /gi>dbo o Ribnem pa se mi zdi pošteno in smiselno zaključiti z besedami obeh vodij pa')gramii v 1. izmeni, ki sla jih izrekla v zadnjem /boru: »Bili sle (in asiajatc) najinosoncc. Upava, da bcxste sijali t udi čez leto dni...« Na magični jasi pri Ribnem...
■ Piše: Tomaž Hudornalj.
foto: Sašo Ostir
po njem jc bila prilo;>nost za sprc^stilev. Vodniki smo jo znali izkorlstliiza lumir v (xlbojki, ki pa smo ga zaradi pomanjkanja časa a*^eli pripeljali le do finalnega obračuna...
Popoldan je bil znova v znamenju nadaljevanja aklivnosii v naravi Predvsem la del dneva je bil najbolj pester, kar se različnih akiivnosti tičc. No, poleg (a Ic za nekatere) noči.seveda... In kaj
tabora. Posebna zgodba jc bil ludi t.l »hunlerficld« ali proga preitivetja. Glediili navduscnce, kako se valjajo po blaiu. zna biti zelo zanimivo... Pc^poldanske akllvmwtl predzadnji dan labor-jenja pa so vsako leiovcy.ane na temo taborjenja, letev» je bil to Robin Hood. In vsi skupaj smo se pomerili s princem Johnom, notîinghamskim šerifom in ostalimi nepridipravi, ki jim je Riîbin
IZBERITE MODRO SVOJO POT
Zavarovalnica Maribor d.d., trdna In zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev,
Išče nove sodelavce na področju celotne Slovenije: 1, zavarovalne zastopnike za trženje vseh vrst zavarovanj 2. strokovne svetovalce za sklepanje 2ahtevne|ilh poslovnih zavarovani
če ste podjetnu dinamični, ustvajjalni. komunikativni In pripravljeni sprejeti nove Izzive, vas vabimo k sodelovanju.
Pogoiii
K točki 1:
•	najmanj srednješolska izobrazba (V. stopnja)
•	vozniški izpit B^ategorije
K točki 2:
•	najmanj srednješolska Izobrazba (V. stopnja)
•	najmanj 2 leti delovnih Izkušenj na podrodu zavarovalništva
•	računalniška pismenost
•	vozniški Izpit B-kategorlje
Nudimo vam strokovno usposabljanje, stimulativno plačilo ter možnost napredovanja.
Z Izbranimi kandidati bomo delovno razmerje sklenili za nedoločen čas, s poskusno dobo 6 meeecev.
Vljudno prosimo, da svoje vloge, skupaj z dokazili o šolski izobrazbi In kratkim opisom dosedanjih delovnih Izkušenj, pošljete v roku 14 dni od objave na naslov:
ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.. Služba upravljanja s človeškimi viri» osebno za gospo Majo Glavar, Cankarjeva 3» 2507 Maribor.
Za podrobnejše lnformaci|e nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/233 22 24.
O ^zultatih izbire bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po opravljenih razgovorih In sprejemu končne odločitve.
Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno.
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
12
AKTUALNO

25. julija 2002
ODMEVI NA PREDLOG PODELITVE PRIZNANJ OBČINE VELENJE
Ob ne/menovdn/u gospođB Ivana Atelška za častnega občana MO Velenje
Ali v Velenju že vlada duh po »VIA FACTI«?
(tudi itdris naz»yivopisanj« \(A\d)
I/java. ki sm() jo posredovali javnosti ob nerazumni in sramoini odločitvi Sveta Mestne občine Velenje ob neinicnovanju g. Ivana AlcKka za Caslncga občana Mcsi-nc občine Velenje, je bila sprejeta ob soglasju v.sch članov Izvršnega odbora LDS Velenje. Tako bombastičen naslov pisanja g. Voha iz prc}5njc Številke Naikiga Časa: »izjava LDS je podla in polna laži« pripada lorej nam. ki .smo izjavo sprejeli in ptjsredovali javnosti. Topa smi^ : Jože Kitvtičnik« dr. K^v^ííl^rvHrič, dr. Marta Svetina. Maijnn (rHl>er^k, l)m-^o Bahun, Ales Dremel, Uroš M«/a> H«n,ian)in Slro/^k. ma^* Peter Kovač in Drri|ii> Miirtini^ek.
Čc bi g. Voh v svojem pisanju potem dejanski>obra7:ložil.včcm je na.sa »Izjava« podia (?'?î) in polna laži. bi se javnosti opravičili,To pa i>čilno ni bil njegov namen, saj
vsvojem pamfletu zžaljivim naslovom. nat(» pfíe oslvareh. o katerih sploh ni biU^ govora v naSi »Izja%'i«, V njej smo se namreč dotaknili konkretne vsebine ob odločitvi mestnega svela, da ne podpre predloga LDS. da se imenuje za Častnega občana 'i'UDI g. Ivana Alclška in kjer smo (Kcnili odločitev svetnikov/LSD in DeSUS-a kot napačno, ne/godovinsko in nepoítencx 'Ci dve svetniški skupini Sla namreč edini V COLOIT glasovali proti lemu predlogu. Zato smo njihovo odločitev ocenili kot POLmĆNO ENOUMNO, saj si res ne moremo predstavljati, da posamezni člani teh dveh skupin ne poznajo zgodovine Velenja: vloge (îorcnja in Ivana Alclška v razvoju ŠaleSke doline. O tem pišejo knjige, tudi občinske monografije: prav tako so ^ živi pričevalci razvoja Velenja. Verjetno jc g. Voh vsvoji slepi strankarski privrženosti (in ob opazkah, ki
jih jc na seji dajal) spregledal, kako je polekala razprava na seji Svela (na seji Komisije za priznanja ni bil prisoten: zato ne ve. kaj seje lam dogajalo in kdo je kaj izjavljal; po prejemu magnetogramov sej bomo o tem obvestili ludi javnost).
Brez argumentov in brez vsebinskih razlogov sta sveiniSki skupini ZLSD in DeSUS glasovali proti našemu dopolnilu. Cc ima g. Voh težave s poslovniško besedo »amandma«, mu naj pač šc kdo dmg iz njegove stranke ZLSD (iz občinskega proračuna jih je dovolj plačanih, redno ali pogodbeno) dopove» da beseda »amandma« pomeni v lem .smLsIu »dopolnilo«. In lo pomeni, da smossvo-jim amandmajem želeli dopolnili predlog Komisije za priznanja. Strinjali smo se, da se za častnega občana imenuje mag. Ivan Marin, poleg tega pa snio ponovno pa'd-lagali, da se 'za častnega občana
imenuje tudi g. Ivan AielSek.
Pa jc Škoda odvečnih besed za g. Voha. C'Jowk. ki je sposoben pod' pisati Članek in ga naslovili, da jc nekdo poôci in poln laži, potem pa niti z besedo ne govori o vselii-ni zadeve, je pač samo zelo ubogi glasnik pa'živele ga mišljenja in politične prakse, za katerega smo (očitno naivno) menili, da je tudi v Velenju žc zdavnaj mimo.
Na sestanku koalicije, ki ga je sklical župan Srečko Meh. sem sam napovedal, da bomo v LDS letos vložili predlog za g. Ivana Atelška. In smo ga. prvi! Šele lik pred iztekom časa za vložitev je prispel tudi predlog za mag. Marina. ki ga je »prisvojila« ZLSD ?. županom na čelu. Kdo je komu nagajal in kdo koga zavajal, naj torej oceni javnost. Prepričani smo, da .si g. Ivan Alelšek lo ča.st zasluži. Ob vložitvi iimandmaja in v razpravi na mestnem .svetu pa smo dokazali, da pt^dpiramo pred-
log. da postane častni občan tudi mag. Ivan Marin.
Da smo pravibo ravnali in zagovarjali pameten ter utemeljen prediog. na,^ vsakodnevno prepričuje osupla velenjska (in .sir.^) javnost. Tudi odklonitev priznanja s strani primariju dr. Alojza Fi-javža je pomemlvsn simbolni odziv le sramotne odločitve. Blamaža, ki si jo je svojim načinom zavajanja javnosti privoščil Urad župana (njegov predstojnik g. Frane Rat in podžupan g. Bojan KonliČ), pa nedvoumno dokazuje, da je nekaj hudo narobe s pt'îsredovanjem resnice in dejstev v tej občini.
S svojim dejanjem na Svetu
Mestne občine Velenje sla svetniški skupini ZLSD in DeSUS morda hoieli ponarejati zgodovino Velenja. /. obveščanjem v tem primeru, pa se kaže namera, da si nckaicri dninejo to delati tudi v bodoče. In to bomo poizkušali preprečiti. /. objavljanjem resnic o dejstvih!
■ Drago MartinŠek Predsednik izvršnega odbora LDS Vetenje
p.s.
Izriiz »via facti« je v slovenski politični	vnesel France
Pbpit i»li koncu osemdesetih Ici ob sporu z nosilci napredno usmerjene slovenske politike.
Pripis uredništva: Ker g.
Martinieksvoj odgovor g. Vohu veže tudi na naslov članka naslednje pojasnilo. ÍTanck ni imel naslova, zato smo ga do-
dali v uredništvu. Izbrali smo seveda tekst iz besedila (zalo jc tudi v narekovajih), vendar pa bi avtor morda izbral drugačnega.
Zakaj sprenevedanje in zavajanje javnosti?
Dne 11. julija jc v rubriki mnenja in odmevi g. MartinŠek v imenu LDS pred.stavil poglede na imenovanje častnega občana Mestne občine Velenje. Na očitke mu je 18. julija v rubriki Aktualno odgovoril g. Bojan Voh. član ZLSD. Preden bo zavajal javnost Še DCÎSUS bom .sc7:nanil javnast o dejanskih dogodkih na seji Mestnega Sveta in na ki^misiji. Ker sem bil na seji prisoten, jc izjava LDS. takšna kot je ta stranka v zadnjih letih - tu mislim vixlstvo in ne volivce, ki ne poznajo v.seh zakulisnih iger vodstva. Tudi izjava predstavnika ZLSD ni točna, ampak \'sak po svoje želi prikazati resnico, da bi bili všeč volivccm oh letošnjih lokalnih volitvah.
LDS je s svc^jim predlogom do-kazaJa, da za njih ne velja zakonitost. V kolikor bi poznali poslovnik. za katerega glas<wali, ne bi predlagali amandmaja na predlog komisije. ker je lov nasprotju z oWinskim poslovnikom, Da jc bilo možno o predlogu LDS razpravljati se lahko zahvalijo predsedujočemu na zadnji seji, g. Kon-tiču, ZLSD. če bi sejo vodil strogo po poslovniku, ni imel zakonite p<^dlagc za razpravo o predlogu g. Martinškn. 'Ib je možno tudi razbrati b. magnetograma seje,
kjer sem na to opozoril. Zzakulls-nimi igricami sem bil seznanjen že pred sejo Sveta Mestne občine Velenje. Ker me je eden od vplivnih politikov v Mestni občini Velenje vprašal o mojem osebnem mnenju, sem podprl predlog LDS. seveda ob lem pa opozoril, da sc poslovniško predlog komisije sprejme ali zavrne in amandma ni zakonit. Na seji Sveta Mestne občine Velenje sem pri obravnavani točki predlagal sprejemljiv in poslovniško zakonit predlog, ki ga je predsedujoči dal ludi na glasovanje. Moj predlog ni dobil podpore, ker ga nist^ podprli vsi člani LDS. seveda tudi g. Mar-tin.šek ne.
Predlog se je glasil: »Da se o občinskih priznanjih glasuje lajno med vsemi prispelimi predki-gi.« Zakaj vsi člani LDS tega predloga niso podprli, je potrebno seznaniti javnost.
Će bi bil m{)j predlog sprejet, bi prvič v Velenju dobili občiaska priznanja občani, za katere bj glasovala večina svetnikov in ne samo tisti, ki jih v.sa leta predlaga koalicija. Predlogza LDS ni bil sprejemljiv, ker se je koalicija dog<worila o plaketah in grbih. ni.so sc pa dogovorili o častnem občanu. S tem ne mislim, da jih nekateri niso dobili
upravičeno. Da g. Aiclšck ni častni občan Mestne občine Velenje je izključna krivda na predlagatelju g. MariinŠku in ne v samem glasovanju na seji. Ker moj predlog ni dobil, po zaslugi članov LDS dovolj podpore, in ker g. Alelâka cenim kol osebnast,kiseže uvršča v zgodovino Velenja in ga poznajo dobro tudi v tujini, ,scm uporabil tudi, kot se v politiki pravi »rezervni scenarij«, ki se je glasil: da predlagatelj amandmaja g. MartinŠek. ki je predlagal amandma v nasprotju s poslovn ikom predlaga predlog sklepa: »Da se v le lu 2CX)2 izjemoma podelila dve priznanji za častnega občana«, ker je bilo v razpravi ugotovljeno, da je to možno, llidi druge možnosti g. MartinŠek ni izkoristil in prispeval k temu, da imenujemo g. Atelškazačastnegaobčana. Vznv ke za takšno ravnanje pozna samo g. MartinŠek. Ol^anom ni na voljo toliko gradiva kot nam svetnikom. Izzapisnika 12.seje komisije za priznanja, ki je bila 3.6. ob 17. uri na kateri so bili prisotni, kolje zapisal g. Voh, .samo člani koalicije LDS. ZLSD in DcSus jc možjio razbrati da člani LDS med seboj ni.sii usklajeni in ne poznajo zakoniuwt postopka, saj drugače g. Špegel LDS ne bi predlagal: (PRE-
PIS) »da komisija sprejme sklep, da naj bo g. AtcLšck predlagan z^ častnega oliaina v letu 200.'^.« ízza-pisnika je možno razbrali v kakšni sestavijo bila komisija v tem mandatu. 1er kakšna so razmišljanja določenih Članviv, razen g. Jeriha.
Izjava g, Martinška, zapisana v omenjenem zapisniku ludi dokazuje. da g. MartinŠek ne pozna vseh Članov Mestnega Sveta, kaj Šele predlagane občane. Njegova izjavo namreč, da med predlaganimi ni gospodarstvenikov je zame tudi osebno Žaljiva. Ne moti me» da nisem prejel raznih priznanj ob jubilejnih letih delovanja moje Tirme, ki jo vodim že dvajset let ker pač nisem prave barve. Moli pa me, da o.seba, ki nima niti minute delovnega razmerja v ustvarjalni firmi. daje takšne izjave na komisiji. In na koncu je še potrebno seznaniti bralec za vzroke takSne reakcije LDS in odgovor g. Voha ZLSD. Vleto.šnjem Ictusovolitve in če bi na seji LDS podprla moj predlog, bi se lahko zgodilo, da bi na tajnem glasovanju svetniki za grb Mestne občine Velenje potrdili koga. ki ga niso predlagali v koaliciji (t. Voh je vsvojem odgovoru zapisal, da šteje Svet MO Velenje 3?članov in čliuiic ter koliko jih,^c-je ZLSD in DESUS. Namerno pa
Lastniki vile Herberstein do danes (s)
Piie: Špela Janezič
Zunanjšćina vile: Vila Hcrbcrslcinjc zgrajena v hi.sioricističnem slogu. Že od nekdaj ima rumeno 1'asado. ki pa je bila pred drugo svetovno v(ijnoporasla z glicinijo, Nad balkonom na zidu je bik^ v dveh vr.sticah v goiici izpisano: »Dic.scs Haus isi im Gottes Hand, Ne-uschallcgg Ist zugennanl« (Ta dom je zaupan v Božje rokč. za Novi Šalck ga označi ime).
Sta'hajebila pločevinasta, danes je krila s te golo. Strelovodi naj bi bilisrel^rnl Vila je imela pet dimnikov, vsak je bil drugačne oblike. Ko so nazadnje prekrivali streho (po I. 1970), so vse dimnike, razen enega, do strehe podrli Ostanki dimnikov so danes vidni na podstrešju vile. Vrh slrehc je še v vet ru vrteča se kovinska ploščica v obliki puščice s črkama E. .1. (Josef Eder) in letnico 1898, ter okrasna kovinska krogla z bodicami. Pritlična okna .so bila zavarovana z dekorativnimi kovanimi mrežami, kot fio Še danes.
Nciiraryséina vile: Po spominu informatorjev se je po vsej vili š-iril prijeten vonj. ki je kazal na to. da je hiša imenitna. V bivalnih wîbah vvili je bii po tleh položen zloščen parkei v obliki črke L Po stenah so bile vzorčaste tapete 1er razol^ešene slike in fotogragije. Slropi v pritličju so bili iz bogato profilirane liraslovine. V dveh pros-
torih sta takšna stropa .še danes izvirno ohranjena.
V	pritličnih prostorih na dveh nivojih sta bili dve jedilnici, knjižnica in salon. V stranskem prostoru je bila kopalnica, edina v vili in ob prelomu stoletja prava redko.st. Z dvigalom iz kuhinje v kletnih prostorih so dvigovali hrano v jedilnico v pritličju in .spuščali umazano posodo nazaj v kuhinjo. V manjšem pr("«toru ob jedilnici je grofica Herberstein dala urediti umivalniœ kristala in porcelana, ki se nista smela pomivali v kuhinji
Po nekdaj kamnitih, danes v les obitih stopnicah v prvo nadstropje, so bile položene debele preproge, živordcče barve. Oh stopnice so bile pripete z medeninastimi palicami. V lem nadstropju so bile .spalnice in salon v sobi z balkonom.
Na ptxJsirešju, kamor vodile ozke lesene stopnice, je bila garderoba. Pozimi šotam sušili perilo in je svoj prost or z a spanje imela služinčad.
V	kletnih prostorih so bili ogromna kuhinja, pralnica, shrambe za kurjavo, živila, povode in druge gospodinjske pripomočke, proslor za likanje in soba za »rolanjc.« V slednji je bila posebna. 3 metre dolga naprava. »rola«.z velikimi lesenimi valjiza glajenje perila, rjuh.
je pozabil ;^plsaii koliko jih je bilo prisotnih na seji, oziroma v dviv rani ob glasovanju, oziroma koliko jih je glasovalo.
Iz zapisnika je možno razbrati, da jih je glas(walo siimo 29. Ne želim polemizirati ne z LDS in ne z ZLSD. Ćulim pa se dolžnega, seznanili javnost o poteku do-gcKlkov in lo že zaradi člant^ .delniške skupine SDS, ki nis(^ želeli sodelovati v tej kuhinji in so se pri glasovanju v/držall
Kot sem prebral, se je primarij dr. Fijavž odloČil, da občinskega priznanja ne more sprejeti iz razlogov navedenih v članku. Osebno ccnim odločitev primarija dr. Fijavža.sajjc prvi, kise jc odločil, da mu je malo mar za finančni dodatek, ki se prejme ob takšnih priznanjih. V pogovoru na radiu Velenje sem izjavil, da si upam trditi da vsi dobitniki cenijo g. Iva-
na Atelška in se bodo pridružili spoštovanja vredni odločitvi primarija dr. Fijavža, v kolikor ni strankarskih iger v ozadju. Odločitev jc v vsakem posamezniku in je legalna In legitimna. Ci. AteLšck je, in bo osial zapisan v zg<idovino. ne glede na krivico, ki mu je bila povzročena po zaslugi g. Martinška oziroma LDS. ker niso enakega mnenja v sami stranki LDS, kot je možno razbrati iz zapisnikov. Primerjali g. Alclška z g. Marinom, ki ga osebno cenim, glede najvišjega občinskega priznanja pa ni etično dejanje. Krivi-ce so se in se bodo dogajala, upam pa. da ne več tako očitne kol leu». Meni íxsebnojih naredijo večkrat, glede občiaskih priznanj pa kolikor .sem seznanjen že najmanj petkrat, pa sem preživel.
■ Vodja svetniške skupine SDS. Franc Sever
Pojasnilo
v zvozi s člankom v zadnji številki Našega časa. v kateri je bil objavljen razgovor s prim. Fijavžem, sporočam za korektno obveščenost javnosti daje predk")g za priznanje pripravil kolega Ivan Zupane, dr. med., da jc prim. Fijavža s lem, da ga bo predlagal tudi seznanil in da je ob lem primarij Fijavž izjavil, da se sirinja, da 1)0 predlagan in da je celo počaščen. Zdravniška zbornica ni sodelovala pri Icm predlogu in tudi s tein ni bila seznanjena.
I Jože Zupančič
Jediinica grofice Her&er$fem v viii.
servietov in brisač. Povsod je bil po tleh vlit cement, razen v kuhinji, kjer je bil pod lesen. Stene so bile ut^pa^ene v les ali prebclje-ne. Prav tako stropi.
Vilo so ogrevali v pečeh v vsakem prastorxi pasebej. Kurili so l>u kova drva, le v kopalnici je bila peč na žagovino. Zelo zgodaj so vilo tudi elektrificirali. Svojimprebivalccm je vila torej omogočala visoko bivalno udobje, kol ga je tedaj Ic malokatera stavba v Šaleški dolini.
25. julija 2QQ2

ZANIMIVO
13
HOROSKOP
Ov«n od do 20.4.
Vi^sih s^ârl lahko predvidite bdi vnaprej, pfl lem pa se ponavadi ne zrrio&te Tudi tokral bo tako. Čeprav tega ne boste hoteli pokazati, se boste počulili neiDoCne m to se vam bo vide-lo2e na obrazu. Naimanj, kar bosle potrebovali, le pomilovanje 8e2ite od ljudi, ki vas spravljajo v slabo voljo In z nsrga-njem povzročalo, da se počutite še slabše kot sicer Ce ne tio Šlo drt^gâce. se odločite za zatasen >vodklop<' Na ćus^enem področju pri£akii|ete vihar pa bo hala le malo močnejSa sapica
Bik «d 21.4. do 21.S«
Nekatera spoznan ia v žisif en iu presenetijo mnogo bolj, koibičlo-v^pnCâkoval Na^uie|e2e29vami,vseenopabostevelikcfdz-miSljall o svojih željah in možnostih, da o njih ne le sanjale, ampak jih M l^eijete Dobili boste neverjetno energijo in voljo da sespc^nmete z novim izzivom Mrvljenja. Ob tem pa ne sme-tepozab^Ci.danislevečsaml Druž]nasebomo^aiazvaš]mlod[oćl^aml, ki znajo biti tvegane, sffmiati. Partner bo tudi tokrat razumevajoč, pa Ceprjv ga bo malce arah
Dvolćko od 22.5 do 21.4.
BeZalibosteodvsakcianiika m resničnosti Vsaniskemsvelise vam bodo nakopičene te2avice zdele lepie In manj boleče Iz-kaalo se bo, da ste tokral izbrali pravo pot, se boste že v ne-kâ| dn^ počutili veliko boljše Tudi novo energijo boste dobili, črpali pa jO boste prečešem vsvoji dnjžmi, ki se bo spet zka-zala Pri teni ne pozabite, da je pretiravanje s škodljivimi razvadami zadnje, kaf trenutno potrebuiete. Ciok22iie. da imate trdno volp in opravite i njimt vsaj za nekaj casa
Rak od 22.4. do 22.7.
V zelo plodnem obdobju ste. zato izkoristite vse proste pcten-ciale in vsako minuto svojega časa 2e kmalu se bo ustavilo, za kar ne bodo krivi le včasih prevroči poletni dnevi Pri prehrani boste morali boljpazitl m ne le brati m razmišljati o iem kaj vse morate narediti za bolj zdravo îivijenie Ob koncu ted-r^ bo do VĆS pnšia zelo dobra novica, ki vas bo spravila v dobro voljo F^ Se denarja bo več, kot sle pričakovali,
Uv od 22.7. do 22.8.
Precej novih obvezr^oso se vam bo v prvi polovici avgustazpr-ndo nad glavo Ker ste to pričakovali, se boste tudi znali spo-pniet] z njimi Vseeno se bodo dogaiaie tudi nepredvidene $^a-n.kipavamnebcdod^emunospaii Ena od njih bo spoznanje. dasespartnerjem močno odtujuieta in da si skoraida nimata več kćj povedati Storili boste morali le kaj več. kot strpno prenašati njegove muhe. Z dejanji vam bo namreč dokazoval, da vas rahlo izkonšča.
Dovlc« od 23.8. do 22.Ç.
Pravzaprav se sploh ne boste imelr nad čim pritoževati, saj vam bovse. Česar se boste lobli. teklo kot si Žalite. V naslednjih dn^ boste c^repill tudi svoj (inančni položaj m po nekaj mesečnem stiskanju spet lažje zadittall, A namesto, da bi uživali. boste že razmišljali o večji investiciji Krepko premislite, preden sa zaletite, saj vam zvezde na tem področju do konca leta še nebodonaiboljnaklcnie-ne Kar pa $e ljubezni tiče. se ne boste mogli pritoževali.
Tohtnica od 22.9. do 22.10.
Godilo vam bo, ko vasbodo v družbi precej pomembnih ljudi na Qlas pohvalili Akaj, ko se bodo vaši načrti vseerro ires-ničevaii počasneie kot si želite m kot računate Precei iia-sprotovanjaboste deležni od ljudi, ki ste jim dosief povrni zaupali Preganialavasbopreteklost zatobosfê tudiprihodtost videli pfecei sivo. Pomoč flružin^^u članu bo več kot potrebna, pri tem pa poskušajte pozabiti na to, kaj si o zadevi mislijo drugi Tokral javnost res ni v£na.
ikorpllon od 22»10. do 22.11.
Dnevi se vam bodo zdeli prijazni, prav tako v^i prijatelji bi takšni ludi bodo Obnovili boste zaloge svoje energije, stem pa boste presenetili marsikoga Ko si boste kaj resnično želeli, povejte to na glas. pa čeprav to m v vaši r^aravii Le tako boste do listega tudi prišli. Cas le že bil. da ste začeli misliti tudi nase m ne le na druge. Sploh kertegadosiejnisteznali Mordavasbokdočudnogle-dal, atova^naj ne moti
Strelo« od 22.11. do 21.12«
Letošnje poleine dni boste poskušali izkoristiti še za kaj drugega kot zgolj za lenarienje. A t» verjetno ostalo le pn poskusih. saj ne boste imeli dovolj energije, dabi poleg vsakdanjih obveznosti več časa posvetih sebi Dobro ^ že. da ste poznali, da se zanemarjate m da so vam dtiigi mnogo pomant^rtejši od vassamib Ma delovnem mestu pnčakufte vihar in napoved večjih ^ren^nt. ki se bodo dotaknile tudi vas Poskusile držat» jezikza zobmi, ludl, ko vas bo malo, da bi šefom povedali, kaj si mislite o njih
Kosorog od 22.12. do 20.1.
Pogosteje kot sicer se boste zalotili pri razmišljanju o prifiod-nosti Kotkaže.splohneboslevečvedeli,kai si želite ^veli boste iz dneva v dan, kot da bo prišla rešitev sama od sebe, alispon^čjo čarobnevile. To bonajboli jezilo partneria.ki le po svoje že davno obupal nad vami. Zato ne bo nič čudnega, če se bostekljub polni hiši počutili osamljeno Odtuienost bo postala vsakd3i[ik Težko pričakovan honorar bo končno nakazan v naslednjih dneh
Vodna» od 21.1. do 19.2.
Vaši ambiciozni načrti se bodo počasi pričeli sesipati, u kar krivite vse okoli vas. le sebe ne Čas |e. da se zamislite nad svojimi dejanji in poskušate tudi vi odpravili kakšno svojo napako To,daiihimate.dobfĐve$te,asejihvčasiti premalo zavedate Liudem. ki sovam najbltžie. ravno zato včasih nI lahko živeli z vami. Potrebni ste aktivnega počitka, ne le poležavanja m prekiadarja a enega kavča na drugega Ko si boste prišli na jasno, kaj želite na čustvenem področju, se bodo začele stvari postavliati na ^oje mesto.
RIM od 20.2. do 20.3.
Bližal se bo čas. ki bo, to veste že v naprej, zelo naporen Tudi zato boste vse boi| nemimi m razdražljivi. Predvsem pa prepirljivi Par&ier bo to težko prenašal, čeprav bo vaše i2l)ru-he velikokrat preslišal Prijateljica bo vse skupaj molče opa-zovaiaie še nei^j dni, potem pa vam bo odprla oči Morda bi vam koristilo, če bi se vsak dan po maiem pnprjvijaii na nove napore m izzive Za to boste potrebovali predvsem kondicfp in mirnejše živce. Pa nekaj več volje In spoznanje, da vedno ne gre vse tako. kot bi si želeli
Dopust za zdravje
Pa smo ga dočakali - le/ko pričakovano iMiíťlje. Maturntet-mi mr/lkii ^e je polegla, š(»lska >Talii s» sc /A nťk^j Casa /âpria. !^lu<]eniiolM)(lo moixla i»i>ravili ^ kakšťit i/pír, sicer |kíJí.' t«» úls <Iiv pustov, 'dsli tťden ali dva, ko si v/amemo čas /^se, ko se po-skusamo iztrgati i/ ohičajnťga vsakdana in si mihrati niočf /a jťsen in pnť dni Ce kdaj, potem l>ont(> imeli prav zd^ čas. da se nau/JjemosorKH, /raka in viHle. V?<ej;a ravno prav.snj«» nie-rn. da nan) tio le koristilo, nas mtpiditilo /. enen^ijo in sprostilo.
Sonce in njegova moC - energija in svetloba je, poleg voJc in /raka, (^snovni vir življenja na /emljl Sončna svetloba v«:bu-jc cclotcn olektromagncinj spekter, od infra rdcíc do uliravijo-liOnc svetlobe, /a clovcka, /a njegovo telo in psiho jc nujno polrehna.
Ultravijolični /arki pospešujejo diliunje, kn ni obtok, presnovo in delovanje žlez. Posebno l'îoiïîcaibiia jc soiiCan svcit<'>ba pri nastajanju vitamina D, brez katerega telo ne more i/korist I-tl kalcija v hrani. Kalcij krepi rafâce in kosli, pomemben jia je tudi pri hitrasli reagiranja. Son-cc deluje zdravilno pri koi^ncm ckccmu, luskavici In aknali. Preventivno deluje pri prehladih, preko hormonskih ?lez pa ima ugoden vpliv ludi nu psilio, Siij sprošča 1er stimulira dobro raz-çolo?xinjc in veselje do ljuhe/nl. SpaaskI temperament ni zapisan le v genih, ampak ga vedno /nova v/p^wib uja VI nCc tncdite-ransko si^nce.
Ob pomanjkanju sončne svetlobe pride do škodljivih sprememb vzdravju, kise kai^ejo tako na iclcsu kot psihl. Koža po-stane bleda in manj odporna na mehaaske pogodbe. Kasti pri 01 rcvili vsebujejo manj kalcija in hitro I ali ko z bole za rahitlsoni. Pri odraslih se pojavi i^tcoporo za, mitična utrujcn^isi In uptičiis-njenost. Pogosto se pojavljajo sczoaske motnje častvo\'imja, ki so preko zime pogosto /avite v tančice depic^sijc.
I/ Zgodovine nas §e vedno burijo kruli načini kaznovanja z osamitvijo v samicah m temnicah. Kljub temu, da smo ljudje .socialna bitja in lei^ko zmoremo dalj časa brez drui^be, pa je vendarle težje prenašali temo kol samoto.
Ko so ob .študijskem poskusu otroke izpcxstavili le hladni bed fluorescentni íwetlobi, so ù hv/Ji-li hude znake razdražljivosti, utrujenmti, piimanjkjinja koncentracije in liipeniktivno vedenje. zobje pa so bií i močno naj^ii-ti. Povrnitvi v območje svetlobe celotnega sjx^ktra se jc njih(WO vedenje izboljšalo. Izboljfela sc je tudi telesna zmo^jivost. popustila ra/dra/Jjivost in i/btiljšalo sodelovanje pri pouku, ibdi zobne gnilobe jc bilo sedaj manj.
ť C na človekovo telo deluje v prevelikem odmerku, pa je del spektra sončne svetlobe lahko tudi škodljiv. V želji, da bi preko poletja lepo porjaveli in ukradli del .wnca, pogosto pivablja-mo, kako je sonce lahko tudi nevarno. Porjavenjc kože je znak obrambnega odgovora, Kožni pigment obda jedra ccllc> da bi jih obvaroval pred prevelikim in nevarnim učinkom ul-triivijoličnih žarkov, /.aradi trajne irajno po.^kodbe globlje ležečih kožnih celic se koža hitreje stara. Premc»čno sončenje je glavni vzrok za nastanek kožnega raka. Brc? zalčitnih
sredstev se ne hi smeli nikoli izpostavljati pripekajočcmu soncu. Od vt^te kože in od zaSčitne-ga faktorja kreme je odvisno, kako dolgo se lahke sončimo. Ljudjez svetlo p<îltjo morajo biti ^ píxsebej previdni, /aščltiti si moramo predvsem ustnice, nosni greben, ramena. dokoUc, prsne bradavice, stegna, kolenski zgib in podplate.
Kadar preživljamo dopu.«5t ob vodi, mcramo izbirati med sred-.stvi, ki v vodi 4-)dporna,
Posebno skrb moramo nameniti tudi lasem, saj se izsušijo in pričnejo pokali. Potrebno jih je pokrili 7. ruto, klobukom ali s kopalno kapo. pomagamo pa si lahko tudi z viiranjcm gelu ali oljći za lase. Pri jadranju, deska-nju in smučanju na vodi si moramo zai>čititi tudi mesta, kamor sc odbija svetloba z vode. Vsekakor pa vedno velja, da se je v času med II. in 15. uro najbolje pred soncem skriti v
opravlja funkcijo topila, i/-kíčevalca strupenih odpadnih sncřvi, predvsem pa skrbi za regulacijo telesne temperaiure. Zato je tako pomembno, da pijemo dwolj, saj brez tekočine ne preživimo.
Najh<»IJ$a je seveda voda - čista in hladna studenčnica. 1ak.šno bomo icžko najeli, prav tako kol bomo imeli le redko priložnast zaplavati v čistem tolmunu. kjer nam bodo delale družbo Ic postrvi, ruki in nas morda preplavila i;aksna belouška. Igrivo žuborc nje piM oka nam pripoveduje oživljcnju, nas odna.ia v prihodncwt in vrača v spomine.
/a nekaj tednov bodo preko poletja pono\'no oživela obrežja rek, potokov In jezer. Mnogi med nami bodo iskali svoj prostor pcHl sc^nccm na plažah ob morju. Številni sc bodo zatekli po zdravje v zdravilišča. Vsem pa bo skupno le eno - zlili sc z
?»caco. KiJŽd Ixï iv-sptJijavela nekoliko bolj pfkčasi, odnesli pa jih bomo brez opeklin.
In Č« se nam kJJnh temu /}>(>-di, da nas sonce preveč opeče? Rdečo, vročo in nabreklo bolečo kožo bo pomirilo le hlajenje. Pomagajo hladne obloge, gel proti opeklinam» hladilno mazik> ali vliižilnu krema. Predvsem pa si poiščimo scncoî
Poseben problem predstavlja tudi alergija na sonce. Nekoliko nam ho pomagala uporaba posehnili antialergičnih mazil v kujiibiiiacijisldblclrtiiu. Ob hujSi obliki bomo morali poiskati pomoč pri zdravniku. Vsekak<)r pa velja, da je najboljše zdravilo preventiva - dovolj velik odmerek scnce in sonca le za vzorec!
Ob visokih poletnih temperaturah moramo paziti tudi na ustre/no nadomeščanje tekcVHn. saj jc znojenje intenzivnejše. Na.še telo je z vodo usodno povezano. Kar 80 t)dslotkw pr<^s-tornine iclesa sestavlja ta Življenjsko važen element. Po* inembna je stalna izmenjava, .saj voda prena^ hranilne snovi.
vodil tel i»e pjcdaličudiivileinu ritmuvalov. Kljub temu, da vt>-da s svojo globino, temno barvo ali deročim tokom v Človek vzbuja občutek sJrahu in da mnogi med nami žal ne znajo plavati, pa je to vencarlc okolje, ki JC človeku zelo blizu. Prve mc.sece življenja nas je varcwala In zibala prav voda v maierinem telesu. Od tu torej občutek spokojnosti in miru ob enakomernem pozibavanju na valfwih. Počutimo se» kot da bi bili brez teže, votla pii nas obliva, prljel-ut) luiža, viuča v obdubjc vai-nega otrc^tva in nas pomirja.
i'lavanje je inteiizi>'mi in nadvse koristna telesna aktivnost. Krcpi srce. krvni obîok in dihalne organe ter izbolji^a spU-j^no odpornost. Ugcxlno razbremeni sklepe in hrbtenico, zato je izredno koristno za vse, ki imajo težave s kvíleni, kolki ali hrbtenico. Zii vse, ki Imajo preveliko telesno težo, je plavanje poleg kolesarjenja idealen šport. Veliko lažje ga bodo izvajali kol druge Sporte, saj so v vodi lažji, /aradi intenzivnejše presnove
pa bodo na telesni teži tudi več izgubili.
Obliko plavanja 1er intenzivnost bomo izbrali glede na trenutno razpoloženje, telesnem pripravljenost in prostorske možnosti. Nikoli ne plavajmo takoj po obrt'iku. Mine naj vsaj ena ura. Pred plavanjem se ohladimo pod prho. (as plavanja je *xlvisen od temperature vode. Paziti moramo, da telesa ne podhladimo. Ob kopanjih vba-zenih, kjer je voda klorirana, up<irabimo plavalna očala.
()l> i/vajai\ju telesne aktivnem sli bnmi) prek<» |H)leljH pa/Jli ludi na (istre/no otHeko. Oblekli bomo le skromen zračen dres. Na^e telo bo tako v neposrednem koniaktu z zrakom, /a in-tenzi\'nej^o aktivnost bomo izbirali zgodnje jutranje ure, ko bovzraku tudi dovolj vlage in àe ne bo prevroče. Na telo In počutje vplivajo številni dejavniki zraku-pritisk, tempera tura, vlaga, ^banje, vsebniki pra^^nih delcev in količina ionov. Zrak je nabit s pozitivno in negativno nabitimi električnimi delci, ki v telo vsinpaji") j"'rck<'j kože ali dihal. Negativno nabiti delci povzročajo ugodno počutje, dajej(i občutekenergel.skc nabitosti In elana, izbolj.^ajo športne zmogljivosti, povečajo delovno sioril-ï)os.i 1er zmanjšajosimptomc slabega zdravja. Njlhwo Število je večje v obmorskem in gorskem zraku ter po nevihtah. Nasprotno pa pi^zltivno nail I ti delci p<w-zročajo občutek utrujenosti, ne-pazljiviisil in neproduktivnostl. Taksni smo pred nevihtami, ob pihanju prevladujočih toplih vetrovih (t'en) lei v obdotiju sončnih peg. Padec tlaka, ki napoveduje nevihto, močno poveča tudi revmatske težave, zaskrbljenost, depresije, neastrez-na nihanja krvnega tlaka ter nenadna poslab^nja astme. Gibanje zraka je pomembno, saj sc v prostorih, kjer jc zriik statičen, počutimo utrujeni, zaspani in omotični. Pomoč je ena«^Tavna-na široko odprimo okna in na vso moč zadihajmo.
Cc le moremo, .se odpravimo na sprehod v gozd, kjer je zrak čiat in poln ciciičsuh ulj. Očistili si bomo pljuča in kožo, okrepili srce in telo ter si pomirili dušt\ Kaj je lahko lepšegii kol jutra nji vzpon v deželo kozoroga, po sestopu pa .sprosiiiev v bistri reki ali jezeru. Kar prekratki bodo dnevi in premalo jih bo.
Ilura! Ciremo na Ji^ust! Predajmo se soncu, vodi in /raku. Bodimo zmerni in nikar ne pretiravajmo! Napolnimo se z energijo. da bosta in zima prijny-ncjài. Dajmo, ujemirao zdra\je! ■ prim. Jânez Potes, dr.
med.'internist
Kopalnice in kuhinje Gorenje
5% popust
do 31. a 2002
Prod a [nI studio zo kuhinje in kopalnice Gorenje (v tovamt Gorenje Kopoíiuce)
Pfímorsico ób 3325 Šoltonj Tel.:1031 898 53 40

Keramične plošcice Gorenje
Vroče cene za vroče poletne dni! Omejene količine keramičnih ploščic v akciji!
Prodajalno keramičnih ploščic (v lavami Gorenje Keromíkol
Gorenje Ib 3327 Šmartno ob Pakl Tel.: (03) 896 Ó1 27
14
TV SPORED

25. julija 2002
ČETRTEK, 25. julija
PETEK, 26. julija
SOBOTA, 27. julija
NEDEUA, 28. julija
PONEDEUEK, 29. juiija
TOREK, 30. julija
SREDA, 31. juiija
SLOVENiJA 1
08.00 Ndvrlu 08.30 Modro poleije, 3/37 09.00 Guiimi»k,4/10 09.25 Pod klobukom 10.15 Zgodbe Iz SKcljke 10.55 Alpe, Donava, Jadran 11.25 22. srečanje tambura^ih in mandolinskih skupin in orkestrov Slovenije, 1. oddaja
12.00 Ta moja družina. 1/6 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Solinar, dokum, iilm 14.15 Mavrica 16.00 Slovenski utrinki 16.30 Poročila, èport, vreme 16.40 Vdi tolar 07.05 Rembrandt Slikar ljudi 17.25 40 let nacionalnega inštituta za biogijo 17.25 List in cvet: rododenroni 18.00 Sprehod z zvennami, 1/6 18.30 Dober tek vam teli Leonie
iz Švk^e 18.40 Risanka 19.00 Dâr^es 19,05 Vaškrai
19.30 TV dnevnik, sport, vreme 20.00 Tednik
20.55 David Copperfieki. 4/4 2200 Odmevi, šport, vreme 22.50 Kuttumo poletje 23.45 Brane AončeMzza odfa 01.00 List in cvet; rododendrc^i 01.30 Tednik
02.25 Nenadoma Susan, 18/23 02.45 Dr. Ouinnova, 9/28 03.30 Potovanie k sorv^u, turski Iilm
SLOVENiJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.55 Tv prodaja 14.25 Vremenska panorama 15.20 Tv prodaja 15.35 Zgodbe iz pu §6ave.
dokum. oddaja 16.25 Nenadoma Susan. 18/23 16.45 Dr. Ouinnova, 9/28 17.40 Važno je imenovati se
Emest. ang. film 19.15 Videospotnice 20.00 Glasba, narava in ples 21.05 Zoom, nemški film 22.35 Praksa. 38. del 23.20 Vsencikatedra[e,2/14 00.10 Videospotnice
09.10	Newyorška policija, nan.
10.00	Moćnome objemi, nad.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad.
12.40	Tv prodaja
13.10	Nikita. nan
14.10	Odpadnik, nan.
15.00	Tv prodaja
15.30	Newyorškd policija, nan.
16,25	Esmeralda, nad.
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Močno me objemi, nad,
19.15	24 ur
20.00	Ponovno zaljubljena,
amer, film
21.40	Lucy na svojem, nan.
22.30	Odpadnik, nan.
23.20	Prijatelji, nan.
23.50	24 ur. ponovitev

kanali
37
09,00 Skrijimo za zdravje:
Chronova bolezen 10.00 Vabimo koledu 10.05 Koncert liričnega
šansona 11.10 Najspotdneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Najspotdneva 19.15 Aerobika, 3. oddaja 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo koledu 20,00 Celjski portret v sansonu in ign na gradu Žovnek. posnetek priredtve 20.55 Regionalne novice 21 00 5. festival polk in valčkov,
posnetek 1. dela 22.10 Čudežna kovina,
dokumentarna oddaja 22.40 Vabimo k ogledu 22.45 Najspotdneva 22.50 Videostrani
SLOVENiJA 1
08.00 Prisluhnimo tišini 08.30 Modro polete, 4/37 09.05 V znamenju dvojčkov, 4/12
09.20 Različni Qudje cenijo različne vrtine, 8/10 09.45 Dc^rtekvamleliLeonie
iz Švice 10.00 Enajsta šola 10.30 čuvaj pokopane vasi
dokum. oddaja 10.45 Rembrandt, stikar ljudi 11.05 list in cvet: rododendroni 11.35 02ivalitifnljudeti 12.00 Sylvia, a/15 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Oglasi
13.15 Naravni partki Slovenije 13.45 Vsakdanjik in praznik 1S.05 Velika imena malega
ekrana 15.65 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 18.40 Vaštofar 16.50 Mladi virtuozi 17.00 National geographic. 10/23 18.00 Mart(0. mavrična rtbica 18.15 Iz popotne torbe: kolo 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Vaš kraj
19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 VikarkalzDit:^eyj3.4/4 20.40 Podoba v kamnu, 3/3 21.30 Normal. Oho. 4 del 21.50 Dobro je vedeti 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 00.05 Sedem dni, 8y22 0050 National geographic. 10^'23 01.45 Nenadoma Susan, 19/23 02.05 Dr. Ouinnova. 10/28 02.50 Novinar, hrvaški Rim 04.55 Šport
SLOVENiJA 2
08.00 Vremenska panor^a 10.00 Tv prodna 10.30 Vremenska panor^a 1S.OO Tv prodaja 15.35 Vojna stoletja. 3/4 16.25 Nenadoma Susan, 19/23 16.45 Dr. Ouinnova. 10/28 17.45 Daniel na mesecu, amer, film
19.15 Videospotnk;e 20.00 PostaiaX.1/2 21.00 V pasti, nemški tîlm 22.30 Praksa. 39. del 23.10 Pa nai jedo pogačo, 4/6 23.40 Jazz festival križanke 0Q.4O Videospotnce
09.10 Newyotška policija. r>an. 10.00 Moćnome objemi, nad. 10.50 Tri sestre, nan. 11.40 Esmerakia, nad. 12.40 Tv prodna 13.10 Lucy na svojem, nad. 14.10 Od^nik, nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Newyorská policija, nan. 16.25 Esmerahja, nan. 17.20 Tri sestre, nan. 18.15 Moćnome objemi, nad. 19.15 24 ur
20.00 Vetrovi sprememb, amer him
21.45 Pnvtó zločina, nan. 22.40 Odpadnik, nan. 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur

kanali 2T
02
09.00 Dobro jutro, informativno
• ^a^fed^ilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 5. festivalpolkin valčkov,
posnetek 1. dela 11.15 Naispotdneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Najspotdneva 19.15 Mladi upi, mladinska oddaja
19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Iz oddaje Dobro jutrr^ 20.60 Regionalne novice 20.65 Vabimo k ogledu 21.00 Čudežna kovina,
dokumentarna oddaja 21.30 Povej'pogovor 22.10 Naobisku... pn Jožefu Šdleju
23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Videostrani
SLOVENiJA 1
08.00	Modro pdetje, 5/37
08.25	Zgodbe iz školjke
09.00	O nesrečnem strani u
Bart^uhu, 19/23
09.20	Slovenska ljudska pesem
09,^	Male sive ceiice, kviz
10.15	Arčibaid, 4/26
10.30	Enajsta šola
11.00	Ranč pri KraguljČkovi
sedmici, 4/14
11.30	Radioaktivnost, 16/26
11.55	Tednik
13.Û0	Poročila, iport. vreme
13.25	Kulturno poletje
14.20	Vdovski viti,ang. film
16.00	Pipsi,a/26
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Slovenski magazin
17.15	Ozare
17.20	Návrtu
17.45	Kuhinja do nazga, 12/15
18.15	Palček David. 2/13
18.40	Risanka
19.00	Danes
19,05	Utrip
19.30	TVdnevnik,spon,vreme
20.00	Moški m druge
katastrofe, nemški film
21.25	Šest velikih plezalskih
pustolovščin, 1/6
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Dodatne mestne zgodbe, 3/3
00.10	Prvovrsten kos, amer. f.
01.35	Kuhinja do nazga. 12/15
02.05	Slovenski magazin
02.35	Večnost in dan. grški film
04.K	Šport
SLOVENiJA 2
09.00 Murphy Sroviřn, 1/22 09.20 Jean Christophe, 8/9 10.15 Medprijatelji, 12/13 11.00 Gospa Špageti, igrani film 11.15 HoracemTîna,21/26 11.40 Virtualna ljubezen, kontaktna oddaja 12.35 Tv prodaja 13.05 Urugvaj, dokum. film 13.55 Urna iz fylongolije 15.30 Moj 8ta socialistični
kulak, drama 17.30 Relrosp^iva nogometne pravljice; Ul?ajina-Slovenija, posnetek 19.15 Videospotnice 20.00 Festival Vurberk 2002 21.55 Jean Christophe, 9/9 22.60 Praksa, 40. del 23.30 Koncerti sobotnih noči; LWIe Richard. LucAy Cupids 01.05 Videospotnice
08.00 Tv prodaja 08.30 Dragon Ball, ris.ser^a 09.00 Mall helikopter, ris.seriia 09.10 Capi, moj mall kuža, ris. film
10.10 Sedma nebesa, nan. 11.00 Providence, nan. 11.50 Lepo je biti milijonar.
ponovitev sezone 13.00 Formula 1, prenos treninga
14.K Vetrovi sprememb, am. Í. 15.50 Družinsko pravo, nan. 16.40 Zgodno krilo, nan. 17.25 Miss Stovenije, regionalni zbor
17.30 Čudež v gozdu. amer. f. 19.15 24 ur
20.00 Alkairaz, amer, film 22.25 Poljubsmrti, amer, (ilm 00.15 24 ur
©
kanali
3T
ss
09.00 Mladu upi. ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Najspotdneva 09.50 Naot^isku. .pnJožetu
Šaleju 13.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Čudežna kovina.
dokumentarna oddaja 19.30 Najspotdneva 19.35 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Znani obrazi; Valentin HeindI
20.30 Vredno (e stopiti noter -obisk v Šolskem muzeju 21.00 Noč na plaži: Portorož 22.30 Popotniske razglednice:
Zahodni del ZDA 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Najspotdneva 2ZA0 Videostrani
SLOVENiJA 1
08.00 Živžav
09.45 Svetivno srečanje mladih v
Torontu 10.55 Živali v navzkrižnem
ognju. 1/7 11.25 Ozare 11.30 Dbzorjaduha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Glasbeni biseri 13.50 VikarkalzDibleyja.4/4 14.30 Viharni časi, 4/5 16.00 O živalih in ljudeh 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.05 Loka, 1/5 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Oanes 19.05 Zrcalo tedna 19.30 TVdnevnik. šport, vreme 20.00 Mavrica 21.45 Velika imena malega ekrana: Boris Cavazza 22.50 Poročila, šport, vreme 23.20 Kolonija zapornikov, 4/9 00.00 Jagode v grlu, srtiiski film 01.20 Loka, 1/5 01.50 Po Iranu 02.45 Panaj jedo pogačo, 4/6 03.15 Pajek. 6/6 04.15 Vsakdanjik in prazni 05.30 Šport
SLOVENiJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.15 Tv prodaja 10.45 fiad imam Lucy, nan. 11.10 Na vrai na nos, l/tO 11.55 Slovenski ljudski plesi 12.30 Tv prodaja 13.00 Njem dve življenii, amer fM
14.55 SP v kajakih in Kanujih na divjih vodah • slalom, prenos
16.30 Retrospektiva nogometne pravljice; EURO 2000 -Slovenija ZRJ. posnetek 18.15 Kolesarska dirtca po
Franciji 19.15 Videospotnice 20.00 Po Iranu, dokum. oddaja 21.00 Murphy Brown. 2/22 21.20 Homo tunsticus 21.40 Pajek. 6/6 22.40 Priložnost dela tatu,
opera 00.10 VideospotnKe
08.10 Tv prodaja 08.40 Dragon Bali, ris.senja 09.10 Mali helikopter, ris.serija 09.20 Capi, moj mati kuža. ris.film
10.20 Sedma nebesa, nan. 11.10 Providenc, nan. 12.00 Lepo je bih milionář 13.30 Formula 1, prenos 16.00 Smola pa taka. nan 16.30 Zahodno krilo, nan. 17.30 Policijska zgodba:
Komandir straže, amer. Iilm 19.15 24 ur
20.00 Utemeljeni sum. amer. Iilm
21.50 Gledališka premiera,
amer, film 23.40 24 ur, ponovitev
8T 9S
09.00 Miadrupi, ponovFtev 09.40 Iz ponedeljkove oddale
Oobro jutio 10.30 1100. VTV magazin 10.50 Športni torek, Ipodna
informativna oddaja 11.10 Iz olimpij^ti krogov 11.15 Klepet na kvadrat: Ksenija Senedetti. šefinja protokola RS 12.15 Vabimo k ogledu 12.20 5. festival polk in valčkov,
posnetek 1. dela 13.20 iz sredine oddaje Dobro
jutro 14.10 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Iz petkove oddaje Dobro jutro
19.55 Skrbimo 28 zdravje.
Chronova bolezen 20.55 Skupina Pentangle.
posnetek koncerta 21.45 Naobisku... pri Jožetu
Šaleju 22.30 Videostrani
SLOVENiJA 1
07.30 Utrip 07.45 Zrcafo tedna 08.05 Slovenski magazín 08.30 Modro poletje. 6/37 09.00 Iz popolne torbe 09.15 Marko, mavrična ribica 09.30 Vozičekza vodo, kratki
igrani iilm za oiroke 09.55 Živali v navzkrižnem
ognju, t/7 10.20 National geographic, 10/23 11.20 Návrtu. TV Maribor 11.45 Kuhinia do nazga, 12/15 12.15 Kolonija zapornikov, 4/9 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 O živalih in ljudeh 13.55 Ljudje in zemlja 14.45 Polnočniklub 15.55 Dober dan. KonDška 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.55 Ce si izstekan, se pridi vštekat, dokum. oddaja 17.30 Oomava 18.15 Radovedni Taček 18.30 Žrebanje3x3plus6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Val kraj
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.00 Jufija, nan. 20.50 Ta moja družina. 2/6 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 £cceHomo.5/13 23.40 Če si izštekan, se pridi vštekat. dokum. oddaja 00.15 Domava, dokum. oddata 00.35 Nenadoma Susan, 20/23 00.55 Dr. Ouinnova, 11/28 01.40 Doberjelemnevmosio,
nemški film 03.30 Studio city 04.40 Končnica
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama
10.00 Tvpïodaja
10.30 Vremenska panorama
13.00 Tv prodaja
13.30 Koncerti sobotnih noči:
Lttie Richard 15.05 Postaja X, 1/2 16.10 Bertin: EP v i^avanju. prenos
17.55 Nedadoma Susan. 20/23 18.25 Or. Ouinnova, 11/28 19.15 Videospotnice 20.00 Stud» city 21.00 Končnk:a 21.45 Vojna stoletja. 4/4 22.35 Alica, dok film 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotnice
09.10 Newyorská policija, nan. 10.00 Močno me objemi, nan. 10.55 Trises^e.nan. 11.50 Esmeralda, nan. 12.40 TV prodaja 13.10 Zahodno knk}, nan, 14.05 Odpadnik, nan. 15.00 TVprodaía 15.30 Newyorška policija, nan. 16.25 Esmeralda, nan. 17.20 Tri sestre, nad. 18.15 Močno me objemi, nad. 19.15 24 ur
20.00 Nič na vidim, nič ne
slišim, amer.f Km 21.50 Nedolžne žrtve. nan. 22.40 Odpadnik, nad. 23.30 Prijatelji, nan. 00.00 24 ur, ponovitev

Hmnmíí 27 4e ea
09.00 Dobro jutro, intormativno
• razvedrilna oddaja lO.OO Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dr^eva 10.10 Popotnilke razglednice;
Zahodni del ZDA 14.00 Videostrani 19.00 Vabimo k ogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Najspotdneva 19.15 Uršanje:KekČeva dežela 19.45 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 tz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimo k ogledu 21.00 Nogomet, posn. tekme.
Rudar Velenje ; Dravograd 22.30 6, mednarodna orgelska šola v Velenju, posnetek 2. dela koncerta 23.15 Vabimo k ogledu 23.20 Najspotdneva 23.25 Videostrani
SLOVENiJA 1
07.20 Kultura 07.30 Odmevi 08.00 Mostovi 08.30 Modro poletje, 7/37 08.50 Pravljica o canuSaltanu, 2/6
09.05 Radovedni Taček 09.20 Srebmogrivi konjič, 17/26
09.45 PravlicetzmavrKe 10.00 Sanjskadežela, 7. oddaja 10.45 Česiizšlekan.seprkjt vštekat, dokum. oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Julija, nan. 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Festival Vurberk 2002 15.20 Zlata šestdeseta 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Vaš tolar 16.50 Indijanci. 1/5 17.50 Otroci Alrike. 7/10 18.05 Slovenska l^dska pesem 1810 Enciklopedija znanja 18.25 Knjiga mene briga 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaškrai
19.30 TVdnevnik, šport.vreme 20.00 Gore in ljudje 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Spokomik, franc drama 00.15 Knjiga mene briga 00.40 Indijanci, 1/5 01.40 Otroci Alrike. 7/10 01.50 Gore in ljudje, dokum.
oddaja 02.40 Aktualno 03.35 NedadomaSuan, 21/23 04.00 Dr. Ouinnova, 12/28 04.45 Spokomik, franc, drama 06.25 Šport
SLOVENiJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 13.35 TV prodaja 14.05 Studiocity 15.20 Končnica 16.10 Bertin: EP v plavanju, prenos
18.05 Nenadoma Susan, 21/23 18.25 Dr. Quinnova, 12/28 19.15 Videospotnce 20.00 Maturantski ples, am. fîlm 21.35 Beíi lovec, črno srce.
amer, iilm 23.25 Praksa, nan. 00.10 Videospotnice
09.10	Newyorška policija, nan.
10.00	Močno me objemi, nad.
10.55	Tnsestre, nad.
11iO	Esmerakia. nad.
12.40	TV prodaja
13.10	Nedolžne trWe. nad.
14.05	Odpadnik, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Varuhi luke, nan.
16.25	Esmeralda
17.20	Tri sestre, nad.
18.15	Močno me objemi, nad.
19,15	24 ur
20.00	Prever]eno
20.45	Najmočnejša ljubezen.
amer, film
22.30	Odpadnik, nan
23.20	Prijatelji, nan.
23i0	24 ur, ponovitev
<53>
%Lmw%míí 2T
sa
09.00 Nogomet, posn. tekme
Rudar Velenje ; Dravograd 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Najspotdneva 10.40 6. mednarodna orgelska šola v Velenju, posnetek 2. dela koncerta 14.00 Videostrani 19.05 VabirnokogNu 19.10 Ustvarjajamo skupaj 19.50 Najspotdneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 llOl.VTVmagazjn.reg.
• informativni program 20.20 Športni torek, športna
infomiabvna oddaia 20.40 Iz olimpijskih kn^gov 20.45 Frankie Lane. posnetek 1.
dela koncerta 21.25 Vabin^o k ogledu 21.30 Vivaturistica 22.00 Na obisku: pri Hemii
Gn:^znik 23.00 Vabimo k ogledu 23.05 Najspotdneva 23.10 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.30 Odmevi
08.00 Dober dan. Koroška
08.30 Modro poletje. 8/37
09.00 B3bar.2/13
09,25 Pipsi,8/26
09.45 Sksvenska ljudska pesem
09.50 Enciklopedija znanja
10.05 Knjiga mene briga
10.25 Otroci Afrike, 7/10
10.35 Indijanci, 1/5
11.35 Normal, Ohio, nan.
12.00 ûoreinljudje
13.00 Porečila, šport, vreme
13.15 Na mostu, tv priredba
13.50 Vihami časi, 4/5
15.25 Aktualno
16.30 Poft3âla. šport, vreme
16.40 Vas tolar
17.00 Divja južna Amerika, 4/6
17.50 Pod klobukom
18.40 Risanka
19.00 Danes
19.05 Vaš kraj
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Januarski mož, amer, film
22.00 Odmevi, šport, vreme
22.50 Documenta 2002.
dokum. oddaja 00.25 Divja južna Amerika, 4/6 01.15 Nenadoma Susan, 22/23 01.35 Dr. Ouinnova, 13/28 02.20 Devetdeset stopnic, ang.
film 04.15 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10,00 Tvprodaia 10.30 Vremenska panorama 14.30 Tv prodaja 15.00 Sk)verî^ ljudski plesi 15.30 Tv prodaja 15.45 Homotuîistcus 16.10 Bertin; EP v plavanju, prenos
17.40 Nenadoma Suzan, 22/23 18.05 Dr. Ouinnova. 13/28 19.15 Videospotnice 20.00 Nogomet, kvalif. za ligo prvakov, prva tekma. Maribor Piv. Laško-Flora/Apoel. prenos 22.15 Praksa, 42. del 23.00 Porok, 6/8 23.40 Videospotnice
09.10	Varuhi luke. nan.
lO.OO	Močno me objemi, nan.
10.55	Tri sestre, nad.
11.50	Esmeralda, nad
12.40	TV prodaja
13.15	Preverjeno
14.05	Odpadnik, nan.
15.00	TV prodaja
15.30	Varuhi luke. nan.
16.25	Tri sestre, nan.
17.20	Močno me objemi, nad.
18.15	Salome, nad.
19.15	24 ur
20.00	UmorvfujdiČevisoteski.
amer, lîlm
21.40	Nřkita,nan.
22.30	Odpadnik, nan
23.30	Prijatelji, nan.
00.00	24 ur. ponovitev
<53>
IcanAli 2T

09.00 DobnD juho. informativno
• razvedrilna oddaja lO.OO Vabimokogledu 10.05 FrankieLane. posnetekl.
dela koncerta 10.45 Najspotdneva 14.00 Videostrani 19.00 Vabimokogledu 19.05 Regionalne novice 19.10 Naj spot dneva 19.15 HOI.VTVmagazin,
ponovrtev 19.35 Športni torek, ponovitev 19.50 Iz olimpijskih krogov 19.55 Vabimokogledu 20.00 Iz oddaje Dobro jutro 20.50 Regionalne novice 20.55 Vabimokogledu 21.00 Skrbimo za zdravje:
Medicinska rehabilitacija 22.00 Koncert Me MPZ Celje.
posnetek 1. dela 22.45 Vabimokogledu 22.50 Najspotdneva 22.55 Videostrani
25. julija 2002
w^JlÍÍ
KRONIKA
15
Pod Andrejevim domom sMadisce namesto parkirišče
Kolesarji naprej, avtomobilisti nazaj?
Zadnjic smo sv povzpeli do Andrejeve^;« <ii>ina m Slemenu, priljubljeni ločki ne sžinH» planincev in pohudnikov, ta čas tudi gobarjev in pred dnevi nj^biralcev lx>n>\'nic. Na Sleme nidi prihajajo tudi izletniki, ki se na nadmorsko višino l.i)00 metrov (KKlajo k avtomobili in avtobusi, v zadnjih letih pa Je tam vse vei kolesarjev.
Samo Iclossc jih jc iz Slovenj Ciradca, Mežicc^Onc na Ko-roSkum, Žerjava, Mozirja, Six^tanja in Velenja v íenlvid s kolesi podalo ÍC več kot 900. Nazaj sc potem vračajo v različnih smereh, tudi na Dele Vode, na VcIunjo, izbirajo skratka poli, kjer je manj prometa in kjer se manj »praši.« Že v bližnji prih<xlno,sii pa se bodo lahko vozili tudi po novih metrih as-ialla na javni poli proti domačiji Kranjc. Dela naj bi začeli v avgustu.
Smo pa pri Andrejevem domu opažih nekaj, kar nam ni bilo Na velikem in urejenem parkirnem prastoru poddo-moin »parkira« les. namesto da bi avlomcjbili i/Jctnikov ler dtv mačinov in ovira dovozno pol proli domu krajanov in naprej. Zdelo ,se nam jo nekako, da bi krajevna skupnost za skiadiSČc morala poiskali kak drug prostor, pa čeprav je oskrbnik doma sam predsednik krajevne skupnosti. Ali pa še toliko preji
■ Mitena Hrstič - Ptaninc
No. toh ...? Dobro bi biio umaknitii
MODRO[DS[L^ KRONIKA
Zapeljal z dovozne ceste
BRASLC)VČE,2I.Julija-Vnedeljo okoli 14. ureJe.Wetni ki> lesar J. B. i/ okolicc Braslovč, v bii/ini domačega naselja zapeljal z dovozne na prednostno regionalno ce.slo in to v trenutku, k(î je po njej pravilno pripeljal 49-Ictni v<r/nik motornega kolesa M. T. i/ Ločice ob Savinji. V trčenju seje kolesar huje poSkodtwal. voznik motornega kolesa in njegov 14-lelni sopoinik T. T. pa lažje.
Jugo našli, clla ne
VELENJE, julija - V petek med 23.10 in 23.20 je t GorL^e ulice izginil jugo, registrskih oznak SG A5-t)62, bele barve, last S. Očilno pa jc neznani nepridiprav potreboval prevoz samo do Devč, kjer so avto nas led nje j u tro ob 7. uri naSli in ga vmili lastni-ci-
POI-ZELA, 17. julij - Že v noči na sredo pa je bil izpred stanovanjskega bloka na Polzeli ukraden osebni avto renault elio, bele barve, registrskih oznak CC 64-<)8('. Cc bi kdo karkoli vedel o opisanem vozilu, ga policisti prosijo, da jih o tem obvesti po telefonu Številka 113 ali po anonimnem teleťonu (XSí) 1200.
Lestev prinesel s seboj
VELENJE. IH. julija - Na lavčarjevi v Velenju je vlomilec v noči na četrtek, preiskal sîanwanjsko hišo, vendar lastnik ne pogreša ničesar. Zanimivo pa je, daje vlomilec ob bisi pu.siil lestev, ki jo je očitno prinesel s seboj.
Malo bo delal, malo bo pil
ŽALEC. 17.julija-Neznanec je iz lesene ute,v katero je najprej vlomil, odnesel kmečko orodje in tri steklenice vina. Lastnica M.B.je oSkodcwanazavsaj 40.000 lolaijev, nez.nani lat pa zdaj i^Čit-no malo delal, malo pil.
Odvrgel, s čimer ni imel kaj početi
VELENJE, 19. julija-V soboto ob I6.l5,jc neznanec iz kabrioleta, parkiranega pred hotelom Paka ukradel torbico z osebnimi stvarmi, denarnico in kreditnimi karticami Mariborčanke A. K. Policisti, ki so v^eli pcid drobnogled okolico kraja vloma, so hitro naSli torbo z vsebino, dcnarnicc in tKal pa ne.
Pretepeni iskali pomoč
ŠOŠTANJ, VELENJE, 2L Julija - Nekaj minul čez polnoč so v velenjskem zdravstvenem domu iskali zdravniško pomoč trije pretepeni Velcnjčani, M. K., S. S. in G. J., ki so jih pretepli pred Si"ï§tanjskim Al barom. Pretepači .so se za tem odpeljali, vendar pa naj bi bila njihova identiteta že znana,
Policisti bodo podali predlog .sodniku za prckri>ke zoper strežno
TRGOVINA KOŠARICA
Pemovo 17a (pri Veliki PireŠid)
Î)»l0r6ft/tec: M/ 572 BO 80
POSEBNA PONUDBA
TrytNiM z motstUm blaçom in btwUítíOhiehntáni fr^ffvAu ffOia/tea b PBrvMça p/1 Vétitířiniici yam a VšSů piknité. leio^ůa/». delo na pofiu, frtu ùt Mi midi m tar povtboiets: ohlaíen piiêto, ntúi/io-deUktlesfíe Udetín. ifíUla, fQnča. Mtňfč/io blago Iniem Sopopresenatlltvo nWóň C9fí9lí • do nzprodsjů afogf
SLADKOR V &0 K6VR£Cl 1KG 159,90 RASniMSKO OIJE DIAMANT 11 PVC NMNIŽJACčNA	199,90
KIS2AVUGANJE3L	219,90
FRUCexI.SlSAMO	999,00
aARKAVAlOQG	149.90
ORANŽADAFAfTl'IN CQU, ax1,5LSAM0	479.90
GR. LfPILO NÍVEOjn $25KG 1399.90 KRMNA KORUZA IN JEČMEN 1 KG 34.90 PSENIÓNAKfíMIU4AM0KA4anK6 26,90 dRIKEnZAMLlCEH0^CAT2Ka 699.90 Č0K0LIN02KG	1.799^90
Valila bůlra iolskaffa pmgnma po Z£LO UOODMH CSHAHl Za V9H9 Balapa BfííZPlAČHA DOSTAVA NA DOMl
*KDOR VARČUJE V KOŠARICI KUPUJE!*
osebje v tem lokalu in zoper povzročitelje pretepa, li pa bodo zaradi povzročilve telesnih poškodb ludi kazensko ovadeni.
V	šolo skozi okno
VELENJE, 22. Julij-Vlomilec, ki je v ponedeljek, med 7. in 8. uro, obiskal osnovn(j šolo Salek, ni imel prete/kegii dela, potreboval je le nekaj spretnosti. V šolo je prišel kar skozi okno. I/ ene od pisarn je odnesel ojačevalec in dva mikrofona, Solo pa oškodoval za vsaj 4i)0j)00 tolarjev.
Istega dne jc bilo vlomljeno tudi v kiosk na Prešernovi, last I. 2.. od koder je Šlo z ncznaneem za 3.51)0 tolarjev menjalnega denarja in nekaj brezalkohcjlnih pijač. Skupna Skoda zna5a lO.OOO tolarjev.
Motorist v traktorista
VELENJE. J8. julij-Včetrlek, okoli 16.4i)Jcol>čansponx^il velenjskim policistom, da je prišlo do prometne nezgode v Bcvčah.
V	trčenju sta bila udeležena voznik kolesa z motorjem B. C., ki jc v nesreči utrpel lažje telesne poškodbe in voznik neregistriranega kjnelijskega traktorja M. L. Kol kaže jc nesreči botrcwala neprilagojena hitrost voznika kolesa z motorjem.
Poškodovana motorista
VEI.ENJE, 21. Julija-V nedeljo okoli 16-40 jcprL^lo do prometne nesreče v liližini gasilskega doma v Gaberkah. V njej sta se pcsktv dovala voznik motornega kolesa J. K. iz (iaberkin njegov sopotnik. Oba so po prvi oskrbi v velenjskem zdravstvenem domu odpeljali v eeljsko bolnišnieo.
Vzrok nesreče naj bi bilo izsiljevanje pTedn<xsti voznika osebnega avtomobila A. D. iz Velenja, ki naj bi s svojim vozilom zaprl pot motoristu.
Policisti sov postopku, ki so ga opravili, ugotovili, da jc motorist vozil neregistrirano motorno kolo brez vi)zniškcga dovoljenja, vse pa kaže da ne on in ne njegov sopíMnik pri vožnji nisla uporabljala /a^ i tni h čelad.
Kaj bo meril?
VELENJE, 19. julija - Med 21.30 in 22.20 je neznanec iz osebnega avtomobila, ki je bil parkiran na Rudarski v Velenju odnesel kovček. V njem jc bilo več merilnih instrumentov in prenosni računalnik. Lastnik A. K. iz C^ljajes tatvino (îSkodovan/^ 1.000.CX)n tolarjev.
Vlom v blagajno
MOZIRJE, 20. julija - V aoči na soboto, še v času obratovanja Iokala,jencznanccvNÍ7ki vlomil v priročno kovinsko blagajno za vplačilo igralnih avtomatov. Lastniku S. P.jc odtujil 120.000 tolarjev.

VELENJE. Prešernova 1A TEL: 03 898 4724 SLOVENJ GRADEC, Celjska 45 TEL: 02 881 25 00
KUMATiZIRANE VROČE CENE !!!!!
* rabljena vozila
LAND ROVER FREEUNDER 1.8 5V
(vsa oprema), le! 99, odličen 3.200.000,00 SIT
HONDAACCORD 1.B ESI, 3.100.000,00 SIT
let. 99. oćliCen
UGODNE MOŽNOSTI FINANCIRANJA. STARO ZA NOVO. WWW.FORI.SI
Šole - zapor?
Se v Šotskem centru Ve/enje, od/car se mora tudi izobraževanje obnašati vse boij tržno, preusmerjajo? Her vedo, da je prazen prostor najdražji prostor so očitno šoiam v éasu počitnic spremenili namembnost Spremenili so jih v zapor. Pa saj dijaki menijo, da so to tudi med letom.
Onesnaženje okolja
|y Šaptanja in Velikcjja Vriia v ohCm Šmartno ob Paki spet pogosteje poročajoč oncsnajřcnjuzraka. V Šoštanju in na Velikem vrhu jc bila prejšnji leden kritična urna imisijska koncentracija ?veplowga diok.siiia v zraku v S<^ianju 447 mikrogramov, na Velikem Vrhu pa 483 mikrogramov, kar je pribižno 30 od-siolktw nad zgornjo dovoljeno mejo, ki znaSa 350 mikrogramov na kubični meter /raka.
Podjetje za urejanje prostora d.d.
3320 Velenje, Koroška 37/b PE Gradnje in vzdrževanje površin
Na podlagf dovoljenla. k) ga je izda! urad za GJS, MO Velenje, Izvjýalec del PUP Velenje d.d., PE Gradnje In vzdrževanle povržln obvešča vse udeležence v prometu, de bo zaradi obnove cesUáČa in komunalnih vodov za ves promet zaprta ULICA JANKA ULRiHA od Poctgorelce e^e do UHce sfank« Vrabl^ De>B bodo potekale od 25.7. do 30. fl. 2002 Dovoz do objektov ob zaprtem de^u ceste bo mogoč po sprotnem dogovoru z izvajalci del.
MM
IT 6WS«PnOU£TA
Vse udeležence v prometu pn^lmo, da upoštevajo postavljeno cestnoprometno signalizacijo,
ZLATARSTVO KRAGOLNIK
Kettejeva 12.3000 Celje Zaposlimo trgovko za delo v zlatarski trgovini v novem centru Interspar Velenje (SELO) pod naslednjimi pogoji:
' kval^cirana trgovka IV. stopnja izobrazbe
•	stanujoča v Vrenju
•	komunikativna
•	starost od 25 do 35 let
Vse ostale informacije dobite na sedežu podjetja, tel. 03/492 7916. Pfsne vloge pcUjrte ne sedež podje^ najkasneje do 20. 08.2002. Prednost pa imajo zlata/ke -trgovke-

Gorica : Rudar 1:1 (1:1)
Goričanom vzeli točko
Novo^iiri.^ki nin>amel;iM tudi v (Iniueni z;)piirť<ineiii domaćem HHSiopu pred mu levil n>mí )<lťdulcí niso uspeli do.seći želene /ma^e. VelenjCani, m> se res prele/ni del lekme hraniti, /»lo [)A (isujajo tudi |M)drugem kn>< gu nepora^ni. Novc^onski ikh gomefaši so imeli vsesko/i pobudo in .so v 2i). minuti ludi povedli. (îogajc !cp<) podal vprazcn prosior. EkmcCiOu pa p(iicm ni bilo (ořko prcigraij vralar^ct Sri-barja in zaicm Žogo poslali v praznn vraia. Túdi po vodilne jn zadetku s;^ í^ili nevarnejši Novo-gorićani. predvsem (j{'>ga / dvema priiožm^slima. V zaljuCku prvega dela igre pa so napadi domaćih popustili in borbeni Rudarji so prtíli do svoje ij^'. V 40- minuti jc po podaji Spasoje-viCa [brahimovii/adel preCko»
tri minute kasneje pa je Ribič z okrog 17 metrov žogo poslal v spodnji kot Pirihovih vrai in iy-enaii). Tik pred koncem prvega polčasa bi lahko belo-modri innova povedli, siřel (îogc je Sri-bar odbil, zalem pa je Kri^ii>mk iy ugodnega položaja nasireljal v glavo Jese nié nika.
V drugeni polCiisu so imeli vci od igre domaćini, vendar pa so bili njihovi poskusi, da bi spremenili rezultat premalo na-tanćni. Najprej je Pu5 zatresel zunanji del velenjske mreže, poskus Mujanovića pa je uspci^no preprečil Kokot. V 51. mimiti dvoboj med Ibrahimovićcm in PaniCemvgoriSkem kazenskem prostoru ni prinesel najslro;^je kitzni. V 64. minuli je Pus z 18 meirov m(Knv> streljal, a zadel vratnico, V 71. je Cioga lepo po-
dal z desne strani, 'leJ^ački pa je iz ugi)dnega položaja ? glavo meril vvratarja, Štiri minuto kits-neje pa je Krememwič i/ bližine meril prevLsvîko. VelenjCani so bili v drugem polčasu nevarni le v 67. minuti, ko jc Ribičev slrel zauslavil PIrih.
/ii mlado velenjsko ekipo je to vsekiikor dober rezultat In spíxJ-buda, da bodo uspešno odigrali tudi naslednjo tekmo proll očitno napadalno ra7piiIožene-mu Dravogradu.
Marjan Marjanovic, Irener Rudarja je po tekmi |Hwedal: "Odličen re/ii(lal! Igral; smo dobro proti i/k\ik'nemu nasjmv Iniku, ki nas je silil k obrambni igri. Borili smo se z vsemi mt)ćmi, zato je točka tudi realno gledano pravično zasluzena."
Era Šmarno : Korot&n 1:1 (0:0)
Razočaranie v Šmartnem
Veseije po doseženem gotu Je kmatu ohfadil Grizoid.
Šmarćani so pričakovali lek-mo s Korolan(»m zolaji^anjem. sdj so osvojili loćko v Ljubljani, toda po tekmi je bilo nzocuni-nje veliko. Ziićetek je obetal nekaj več, saj so imeli d(»mačjni že v prvi minuli priložnost« ven* dar seje Rislič /apleiel pred uolom u<»stov in branilci so nevarno situacijo m/ćistili. Že v Iretji minul i so imeli gostje pri-kržnciit, a je Borsinar dobro posredoval. V sedmi minuli jc sledil zopet poizkus Jolièa, toda njegov strel je Sel mimo leve vralniee. V irinajsii minuti so domačini izvajali kot, odbita žoga je prišla do novinca v moštvu Ere, I lusiča, ki je z 18 m zadel levo vratnico. Poicm pa so gasije prcv/eii pobudo. Z igro
kratkih pasov so popolnoma umirili igro, ki je polekala predvsem med obema kazen.skima prtîstiîroma. Domači so hoteli z igro preskoka prcxlrci i pred gostujoči gol. toda brez uspcha. Vseseje odvijalo vsredini, vendar brez pra\ih idej, v dekadcni-nem stilu, igra pa je izgubila na lepoti in učink^wíKwti. Bili so le posamezni poizkusi iz prekini-icv. V 45. minuli jc tako Aliba-bič sireljal z glavo čez gol.
V drugem polčasu jc Dloudck namesto Rupnika poslal na igrice Bunca. Risliču pa je namenil vlogo »policaja« nad Jo-ličem. To je bilo v bisivu izboljšanje v defenzivi, kajti s icm je utopil napredovanje gostov» gledalci pa so do 70. minu le gleda-
li nogomet izpred 40. lel. Po 70. minuli pa je nasiopilo obdobje priložnosti. Najprej jc .lolič nevarno streljal, toda Sraga je bil na mestu. V 80. minuti pa jc Kraljevič uspel blokirati strel Š-imundže. V 83. minuti so prii^li domaČi v vodsrvo. Križan je v kazenskem prostoru zrui5il Š-imundřo.Slancerpaje iz 11 me-irovzadel/^ 1:0. V 85. minuli so imeli di^mači iz kola níwo prilíi^-nost. Po strelu je Rlsiič s pelih metrov žogo z glavo poslal čez gol. (lostje so Se naprej igrali svojo igro, s kalero so zlahka prihajali pred vrata domačin<.iv. V prvi minuli sodnikovega podaljška se jc Jolič poigral z domačimi branilci, toda Borítnar je blokiral njegov sirel. V 92 mi-
Gorica: Rudor1:1 (1:1)
Nova (iorica • Šporlni \xirk, ul. sodnik: Avdagic Da* nijv1(Ljiihliana),21.07. 02 ob n.tm, Gledalcev 5<Mi r<islava domači Mitja Pirih. Matej Mavrič, Alei Kokot, Florjan Debe-njak, Miran Srebrnič, AleS PuS, Erik KržiSnik, Sa.ti Pa-niČ» Ismel Ekmečič. Roberi ležačkl, Ehad (loga Postava gdslje Janko Sribar, Izudin Kamine rovič, Damjan Jeseničnik, Peter Mernik. Mirncs Ibra-liim<wič. Rusmin Dedič. Milja Hojnik, ÎU.'ljko Spasoje-vič. Alem Mujaković, Josip Ribič, Alen Miijanwič Sirelci
1:0 Ekmečič(2(0, 1:1 Ribič (4^) Opominjani ležački (40^)
Ibrahimovic (58*), Spaso-jcvič(«4^),Ribić(87^) Menjave
Panič/ Kršič (52'). Cioga/ Krcmenovič (72')
Mujakovič/ Tokič (46'}, Mujanovič/ ArliČ (63'), Spa-sojevič/Suljič (8?)
Ero Smortno: Kwotan 1:1
(0:0)
Šmartno oh Paki- Štadion Šmartna }>l.s odnik: Likič Aleksander (Ljubljana), 21. 1)7.02 ol) I7.(NK uledalcev m) postaval d(»mači Robert Sraga. Edvard BorStnar, Matjaž Štancar, Sa mir Balagič, (íregor Blal-nik, Nedžad Alibabič, Da-vor Rupnik, (ioran RIslič, Rami? Smajlovic, Rami? [ lasič, Ante !^imundža Postava s^slju Stanislav Kuzma. Slaven Bukal, CřOran .Jolič, AieS Križan, BoStjan Grizold, Marko (Jobcc. Joviša Kraljevič, UriïS Plaznik, Goran MLskIč, Dragiin Glamočanin. Peter Su^ko Sirelci
l:0Št;incar(83';llm) 1:1 Grizold (890 Opominjani
Alibabič (25'), Šimundža (26'). Šlancar (72')
Glamočanin (31'), Plaznik (84') Menjave
Rupnik/ Bunc (46'), Smajlovic/ SKûsavljevié (72*)
Glami>čamn/ Berbič (5Q')» Stočko/ Slavec (79')
nuti pa je Berbič lepo podal z le-sirani, Risilč jc žogo odbil na rob kazenskega prostora, Grizold pa je s 15 meirov takoj streljal in tiskaje odi>la na Pievalje.
V nedeljo moílvo ERE g<wtu-je v Ajdovščini pri Primorju.
■ JG
Kolesarski vzpon v Zavodnje
Kolesarski klub Lner^ija Velenje vabi ljubitelje kolesarstva na 6. vzp4in v Zavodnje /a veliko nagrado iruovine »Uni š|>i>rt«< in DnišlVii za §|>onno rekreacijo Gorenje. Umije na to lepo kolesarsko prireditev v Šaleški dolini prišlo več kot 240 kolesarjev,
Slart bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 10. uri, pred hotelom Vc5>na v Topi^liici. Tekmovanje bo t)b vsakem vremenu. Dolžina prc^gc jeSkm in je v celoti asfaltirana, Startnina znaša2.50() Sl'U za člane kluba Energija l.5iX)SrL za člane Društva za rekreacijo Ctorenje s priloženo člansko izkazJiicoje udeležba brezplačna.
Vsak udeleženec vzpona bo prejel medalj<i in karto za brezplačno kopanje v lermaii Ibpolàica, Poleg tega so pripravili pokale za prve tri po posameznih kategorijah: mo^ki do 21) let. od 21 do 31) let, od 31 do 40 lel, od 41 do 51.) let, od5l do 6i) let, nad 61 let. Posebne kategorije bodo Sc za MTB skupno, ženske skupno in za člane in Članicc Drušiva za rckreacijo Gorenje.
Prijave In Inlbrmacije: Roman Bor	10 01) od 7.(K) -15.ÍK) ali
041 51^ i)()i V	■ Hinko Jerčič
Sport invalidov

I»««»« •••«!
Bor odličen na Slovaškem
Na kolesarskem tekmovanju /m evropski pokal invalidov v Prievidzi na Slovaškem je lep uspeh dosegel velenjski kolesar Roman IIor» član slovenske paniolinipijske reprezentance.
Na icknwanjujepolcg Rcîmana Bora v kategoriji LÍM (pi"Kkod-ba roke) sodeloval iz Slovenije §e David Ku-sier i/ Vtxiic pri Ljubljani v kategoriji LC-l (pf^kodba nogo). »Slednji jc osvojil dvoje prvih In drugo mesto, v precej močnejši konkurenci s slovaskimi In angleškimi tekmeci pa je Roman Bor osvojil 3. mesti v kronomeiru (20 km) in kriteriju (40 krogov) 1er drugo mesto na cestni dirki (60 kjn).
»Zadovoljen sem s lckm(3vanjcm, na katerem sem dobil nove iz-ku.^je. I ivaležensem /vezi Sp<^rlnlkov Invalidov Slownijc za pokroviteljstvo. pomoč pa sta ml nudila tudi Športna zveza Velenje in Gorenje I. PC'.,« je povedal Roman Bor, ki se že pripravlja la nova tekmovanja tudi na mednarodni ravni.
CUCrubMkuoi.Mea Koper S|H>r1 I um — l.jubljana
m
Kudur - hnnour.id
teinr^ .fuiel BMfc Kelbar ŠMrin. IdiéHr;
mátifa o;, ob 17.00
^^BniLiti ^liit
PrlnMrje*Ecd f^m^rinti S^diiíki: Hrtnce lIo^Mi. V^orlu'éaaui
49HlniL KiwUse Riiiknko
kSili
Čeplakova najhitreje letos
Jolanda Ceplak svetovna dvorsinska rekorderka in evropska dvoranska prvakinja, je na atletskem mitingu KAA v Mgijskem Heusden Zolderju zmaj^ala na KOO metrov In z uradnim časom 1:55.19. K(jub slabim vremenskim razmeram je dosejtla tudi naj* lHi(ji^i leto^r^ji re/uital na svetu, kije olH'nem trinajsti najbolji^i re* /ullat vseh časov in najboljši v zadnjem desetletju na sveiu.
Geplakovase je zelo približala tudi svetovnemu rek^)rdu na pro stem ( 1:53,28), kl ga je 26, julija 1983 v Muenclinu dosegla Čehinja Jarmila Kratochvílova. Seveda pa je izboljšala ludi slovenski rekord, ki ga je dosegla 25. maja lelos na evropskem klubskem pokalu v Lizboni (1:57,^3) ter se krepko spuslila pod mejo 1^56,00, ki jo je napovedovala za to sezono.
Jolandaje ob tem uspehu povedala:
•*Pfcd lekmo Sem se zelo dobro počutila in tudi vreme, čeprav se jc napovedovala nevihta, jc bilo dobro. Ker jc bilo prvih 300 metrov prepočasnih, sem isla naprej In tekla tako, kot na CP marca na Dunaju. Dejala sem si, da grem na vse ali nič, kar bo, pa lw. Sedaj me v domaČem Velenju čakajo priprave za evropsko prveastvo (GP)v Mtienchnu, nekaj trenin-
gov pa bcwa opravili skupaj z Brigilo Langerhole/*
*y.avcdam se, da sem i'»lizii s-ve-lovnega rekorda, a obenem tudi daleč, saj je la sanjska meja izredna. Svetovnega rekorda ni mogoče napovedovali. Poleg spliîî^nc pripravljenosti je potrebna dnevna forma in dobri vremenski pogoji. Mislim, da ga bom ležko dasegla. vendar pa nikoli ne reci nikoli.'*
ISKAENE ČESTITKE!
dMnríB&címM najboljil rMuttat VMh časov v teku na 800 m • 1: 55,19 In
Bsapam
državni rakord v laku na 3000 m 2 ovirami - 8s 28,53 AK Veleiiia
Buču državni rekord
v sotiofci In nedeljo Je bilo v I Juhljani drevno prvenst\'o v atletiki člane in članice. Veler^jskl atleti so bili uspesiii. Velenjčan Bo$tj;in Buč je v teku m 3IHM) metrov, osxyil zJato odliCje in s Časom 8:28,53 postavi I dr/a vni rekord. Prejšnji najboljši slovenski dosežek 8:29,6 jc zc davnega 50. junija 1974 v Sarajevu di^scgel Peter Svet (Kladivar Celje). Tcj jc drujiii najstarejši sloveaski rekord, nekaj dni starejši je le k* Svetov na 5000 metrov.
i'eplakova in Buč sta tudi edina velenjska aileia, ki sla si že priborila nastop na evropskem prven.^tvu, ki bo avgusta letos v Munchenu.
Državni prvak v disciplini 4(H) m z ovirami in s časom 51,06 je postal Sergej Salamon. 3. mesto sta si na 5000 m in 4t)0 m | 49,2S) pritekla Lidija Tamše in Matjaž Krajne.
Namizni tenis
Tamara Jerič na evropskem prvenstvu
V pni polovici julija se je evn»pskeua pnenstva v namiznem te* nisu m kadete v Moskvi udeležila Itidi Veteix|čankži Tamara Jerič.
Skupaj s Teo Budihna sta v ekipnem delu zastopali barve slovenske reprezentance in se na koncu uvrstili med 16 najboljših evropskih reprezentanc. S kančkom sreče bi laliko bila uvrstitev še precej boljši, saj .sta v odločilnem srečanju proti Švedski lesnem izgubili s 3:2. V posamični konkurenci in v konkurenci parov jc Tamara nastopila nekoliko slabSe, lazlogc zato pa gre Lskiiti tudi v neizkušenosti, saj je bilo to njeno prvo Jako veliko tekmovanje. Na prvenstvu jc nasi.opllo 4? evropskih reprezentanc, zalo smo lahko z rezultatom, ki gaje dosegla Tamara Jerič zelo zadovoljni.
■ DK
Sah

Šoštanj : Velenje 5,5 : 4,5
Na desetih deskah sla se pomerili ekipi Velenje in Šoštanja. Zmagali so .^ostanjčani. Z rezultatom 5,5:4,5.
25. julija 20G2
«"áíilíí
SPORT
77
Konec tedna Je bilo ob Skalskem jezeru spet živahno v
Cez ovire za Pokal Slovenije
VELKNjE, 20. in 21.Julija - V v«l«n|skeni konjeniškein kJubu .so 7. izvedbo dY<xJnevne{*ii tekmovanja /.a pok^l Konjeniške /ve/e Slovenije v pres kako vu-i\iu ovir ( 110 tekmovalcev iz 28 konjeniških klubov z več kot 200 konji), na nek način »opravili« (udi z juliilejeni. Mineva deset let »d u.stanovitve kluha.
SreCko Gracner, predsednik organi/acijskegči odbora, je v Konjeniškem klubu Velenje že vseh desel lel. Pnih pel lel mu je tudi predsedoval. Spominja se, kako smelo in pogumno so si že na samem začetku zaslavili delo v klubu. »Predsiavljajie si. da smo prvo tekmovanje • skupaj s Konjeniškim klubom Mozirje - organizirali žc dober mc-sec po usianovlivi. Cc se malo pošalim, bi lahko rekel, dii smo takral vedeli le. da potrebujc-moza tekmo konje in ovire, kako lo poteka, pa se marsikomu ^sanjali ni,« je pripovedoval. In kar zlahka bi mu verjeli. To je bil čas, ko so se v klubu abecede
Srečko Gračner: »Pred dese* tirni teti smo se učiii abece* de. v
šele učili. Danes Sleje 110 članov, vseh slaroslniU skupin, od mlajSih do slarcjSih. In zanimivost, prvi predsednik kluba SrcCko CiraCner sam ne jalia, je pa na konju že bil.
Zlahka smo se v pogovor zapletli '/. Mirsadom Kapetanom, podjetnikom iz (relja, ki je v Velenju spremljal eno boljših slo-
Mirsad Kapetan: »V Veienje vedno radi pridemo.f*
venskih tekmovalk, hči jasmi-no, članico Konjeniškega kluba Rogaška Slalina. »/elel bi pohvalili velenjske organizaiorjc. Sem vedno radi pridemo zaradi izjemno lepega okolja in zelo dobro pripravljenili lekem. íléi se udeležuje ludi tekmovanj na lujem, v Avstriji, Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem, pa se mi zdi, da lam ni lako lepo kot je tukaj. V
Velenju pa smo radi ludi zalo, ker je prav lukaj hči pred leli p(5Slala mladiaska državna prvakinja, «je pripovediwal Mirsad. Mimogrede: Jasmina seje s konjem Lagosom ludi lokral izkazala, saj je slavila med Člani, kategorije A2, na i, 15 mcira visoki h ovirah,
Prvi dan ickmwanj, ko so se ob pokalni lekmi zvrstile ie Sii-
ri Ickme, dve danski in dve mladinski, je pokal Konjeniške zveze Slovenije v mladinski kategoriji L, osvojila Ka^la Žonta, članica KK Velenje. Zunaj konkurence pa je bil prvi dan tekmovanj najuspešnejši Kolar (KK Velenje), ki je nastopil dvakral in obakrat tekmovanje končal brez kazenskih ločk- Zmotili smo ga po prvem nastopu, ne da bi vedeli, da ga eden Še Čaka. Pa ga je kljub temu, da se je posvečal nam, namesto da bi se tekmi, ki ga je čakala, vse dobro i/teklo, Je član KK Velenje, zaio ker Ima tukaj odlične pogoje, sicer pa je
doma v Planinski vasi pri Sevnici. S s"vojimi 15 leini še ni rekel zadnje besede v konjeniškem šporiu- Doma imajo 5 konjev, od lega kar tri lake, s kaierimi (iašper tudi tekmuje. Njegov trenerje Andrej Kučer. Konec tega tedna bo počival z ra2k> gom, saj ga naslednji teden čaka nova velika preizkušnja, evropsko prvenstvo v Nemčiji.
■ Mi/ena Krstić - Ptaninc
Gašperja Koiarja čaka evropsko prvenstvo.
Zmagovalci:
Za Pokal vSlovenije za mladince kategorije L (1,15 m): Katja Žc>nla (KK Velenje): zunaj konkurence 1. in 2. Gašper Kolar (KK Velenje); za Pt)kal Slovenije v članski konkurenci: 1. San-di Smolnikar (KKJeža pri Jei:u),zunaj konkurence: L Gašper Kolar.
Drugi rezultati, člani, kategorija A2(l,15 m): 1. Jasmina Kapelan (KK Rogaška Slatina), kategorija L (.1,10 m): Borut Knapič (KK Velenje): mladinci, kategorija A2 (1,10 m): Ana Fajmul (KK Slovenj (îra-dec).
Atletslil klub Velenje
številni uspeiii so rezuitat trdega deia
Atletski klub Veier\je deluje že več kot .^0 lel in ves tu čas njegovi člani dosepijo dobre rezultate t»ko na domačih kt>l tudi na tujih tekm4)vanjih. Piko na i je to leto, s svetovnim rekordom na K<H) m in naslovom dvoranske evropske pmkir\je, pristavila Jolanda Ceplak. kije prav tako izhaja i/vrst velenjske^^ kluba.
Pol do takšnega aspeha pa je vse prej kol lahka. Koi je nam je povedal sekretar AKN^Ienje, Miha Pohar,sc2 atletiko začenjajo ukvarjali že otroci v drugem razredu osnovne šole, z vpisom v atletsko Šolo, kjer pcxi vodstvoin trenerja trenirajo dvakrat do trikrat na leden. Znolraj atletske šole imajo tudi svoj program treningov in tekmovanj. V petem ali šeslem razredu, ko se po-
Miha Pohar
kažejo njihove kvalitete v posameznih dlsciplinali, se vključijo v selckcije, ki jih vodijo posamezne projektni trenerji. Na koncu pa se trdo delo.
Boštjan Buč
vztrajnost, razna odrekanja in samodisciplina vedno poplačajo. Tako se lahko pohvalijo z mnogimi odličnimi rezultati, med kaierimi je eden največjih na-
Tomo Popetrov
siopjolandečeplak in Sergeja Šalaiuona na olimpijskih igrah v Sidncvju, kjer sta nastopila v štafetah 4x401) m. Leto 20(12 je v klubu zazna-
Mladi plavalci solidni
Pričela so se državna prvenstva v plavanju. Prvi so imeli svoje prvenstvo mlajši dečki in mlajše deklice, ki so prejšnjo soboto in nedeljo tekmovali v Kranju. Nastopilo je 245 plavalcev iz 18 slovenskih khil>ov, med njimi tudi [6 velei\|skih plavalcev pod vodstvom tre« nerja Urošu Prislana. Njihov nastopje bil U!«pešen. Medalje v posamični konkurenci sicer niso osvojili, so ju v ekipnem vrstnem ivdu klMl>ov osvojil i š* esto mesto. To je po letu 1995 i/enačena najboljša uvrstitev kJuba. Med posamezniki so se najlx»IJ i/ka/ali Ajda Praznik in Nina Drolc med mlajšimi deklicami ter Jo/e Hlažina in Matjaž Borovnik med mlajšimi dečki. Posebno pohvalo si zaslužijo ludi starši naŠili plavalcev, saj s<5 skoraj v^ oba dneva na tribuni spodbujali svoje najmlajše.
Rezultati (uvrščeni do L5. me* sta):
Mlajše dekiice - m prosto: 13. Nina Drolc 3fi.32: 100 m prasto: 12. Nina Drolc 1:19.35; 50 m hrbtno: 9. Nina Drolc
Mtajši dečki in deMice s trenerjem Urošem Prisianom,
42.03, i L Ajda Praznik 42.14, 14. Špela Hir.^1 43.27; 100 m brl)tno:.5.Ajda Praznik 1:28.1)8, U. Nina Drolc 1:31.00; 200 m brbtno: 8. Nina Drolc 3:07.53, 12. Ajda Praznik 3:13.03:100 m prsno: 15. Nina Kondič 1:44.11; 200 m prsno: 11. Nina KondiČ 3:38.59, 14. Ines Pečečnik 3:41.12, Špela Hiršc{3:41Ji6; 50 m dellln: 7. Ajda Praznik 37.87,14. Nina Drolc 41.34, L^. Špela 1 lirsel 42,66; HH) m delfin:
10. Spela irirtel 13221, 14. Nina Kondič 1:37.17, 15. Ajda Praznik 1:38.32; î^tafeta 4 x50 m pmsto: 7. Mladinski servis Velenje 1 2:29.92 (Ajda Praznik, Ines PeČeČnik, Nina KondiČ, Nina Drolc), 14. Mladinski servis Velenje 2 2:51.87 (Špela Hirêcl, Tina Meža, Aleksandra Radivo-jevič. Ajda Arlič): štafeta 4x50 m mešano; 8. Mladiaski servis Velenje 1 2:47.42 (Ajda Praznik. Ines Peêeènik, Špela Hirsel,
Nina Drolc), 13. Mladinski servis Velenje 2 3:10.18 (Aleksandra Radivojevič, Tina Meža, Nina Kondič, Ajda Arlič).
Mlajši dečki - 50 m prosto: 8. Jože Blazina 31.81; JOO m pnwtíK 9JožcBla?ina 1:10.19; 100 m prsno: 13. Matjaž Borovnik 1:35.39; 50 m delftn: 12. Jože Blažina 3ň.25; 1(K> m delfin: 15. Jože Blažina i :24.95; î^tafeta 4 x 50 m prosto: 5. Mladinski servis Velenje 2:13.88 (Matjaž Borovnik, Marko Krstič, Matevž Škof-lek, Jože Blažina); Štaleta 4 x 50 m mešano; 8. Mladinski .servis Velenje 2:33,51 (Marko Krstič, Matjaž Borwnik, Matevž ŠkoťlekJože Bla/ina).
[ilkipni vrstni red: 1. Merit Triglav Kranj 26.598 ločk, 2. Fuž-inar Ravne 24.871 točk, 3. Olim-pija Ljubljana 22.073,4. Radovljica 21.740 ločk. 5. Branik Maribor 2Í..M7 ločk. 6. Mladinski servis Velenjel9.526 točk... 10. Marines Neptun (elje 11.673 točk ild.
■ Marko Primožič
movala Jolanda Ceplak z že omenjenimi rekordi, rekordni dosežki pa so se, .sicer v mlajših kategorijah, nadaljevali ludi v poletni .sezoni. Kaja Rudnik in Nina Kokot, atletinji pionirki, sta postavili dva državna pionirska rekorda. Kaja je na 1000 m podrla kar nekaj let star državni rekord feplakove, Nina pa je s 582 cm postala prvakinja v skoku v daljino.
»Zelo dobre rezultate dosegamo ludi v članski ekipi, saj na le-t<-«njc evropsko prvenstvo, ki bo od 6. do 11. avgusta polekalo v Muenchnu, odpotujeta dva člana našega kluba, joîanda C eplak bo nastopila v teku na 800 m, Boštjan Buć pa v leku na3í)00 m z zaprekami. Nekaj časa za izpolnitev norme pa ima še tudi Sergej Šalamon na 400mzovi-ramj,« nam je še povedal Pohar.
V AK Velenje poskrbijo, da se vsako leto /nani in uspešni i^portniki zberejo tudi pri nas, in sicer na mednarodnem atletskem mitingu. Zaupali pa so nam, da razmišljajo tudi, da bi v Velenju nekoč v prihodnosli organizirali Evropski pokal Spar, kjer bi nitsiopilo osem evropskih reprczenianc, po kvaliteti od 9. do 16. države.
Pred odhodom na evropsko prvenstvo smo se pogt)varjali z Hostjanom Bučeni, ki je eden redkih belcev, ki so uspe.šni v disciplini 3000 m z zaprekami, kjer tempo ponavadi narekujejo atleti iz neevropskih drŽav. Sest lel treninga, najprej s trenerjem velenjske vrste Tomislavom Popelrovom, sedaj pa Z ženo in trenerko bh^j^ olimpijskega prvaka Dieira Bauman-na, Isabello Baumann, se je obrestovalo. Za svoj največji dosežek šteje lansko sedmo mesto na evropskem prvenstvu do 23 lel v Amsterdamu. Letos pa je njeg^iv glavni žprojekť avgustovsko evropsko prvenstvo v Muenchnu, od katerega pričakuje vsaj uvrstitevv finale. »Uspeh pa bo seveda odvisen predvsem od
prcdteka in poCulja na dan tekmovanja,« nam je i5e povedal Boštjan, ki sicer študira elektnv niko na Višji strokovni Št^li v Velenju. Želi si, da bi lahko nastopal na največjih tekmovanjih in z m«do sreče asvojil tudi kakšno kolajno, enkrat pa hi rad dase-gel nivo» kose bo lahko z atletike^ ukvarjal prolesionalno. Po-tidaril pa je, da je za doseganje vrhunskih rezultatov potrebnih več dejavnikov: »Pomembno je, da si se pripravljen odrekali drugim stvarem, da si samodiscipli-niran in da ogromno ireniraš. Pomaga pa ludi, če treniraš s takšnimi ljudmi, kot so olimpijski prvak Dieter Baumann in najboljši kenijski tekači čez ovire. Vendar če imaš rad šport, ti nič od tega ni pretežko in vse opraviš z veseljem.«
Eden najzaslužnejsiii za uspehe velenjskih atleuw in atletinj jc zagotovo trener'Ibmo Popetrov, ki že 15 let skrbi, dii v klubu ne manjka uspehov, takšnih in drugačnih. Razumljivo je, da ve, kako se stvari streže, saj je bil devetkrat slovenski prvak na 800 in 1500 m. Vzgojil je kar nekaj športnikov, ki so na srednjih progah leta in leta posegli-li po medaljah na jugoslovanskih državnih prvenstvih, Ibmo je tudi edini slovenski trener, kije s svojimi varovanci na srednjih progah osvojil dve evropski in eno sredozemsko kolajno. Trenutno se ukvarja s treniranjem mlajših selekcij, pod okriljem ima šiiri deklice, ki že dosegajo odlične rezuliaie. "Tri-najsllelnici Nada Simončič in Romana Tesovnik, se izmenjavata na prvem in drugem mestu v Sloveniji, v kategorijah 600, 1000 m in kros, zelo uspešni pa sta ludi Kaja Rudnik in Spela Jandrok, ki ludi že osvajala državne na'^love.^'Tomo nam je ob koncu pogovora dejal, da je zelo ponosen na dejstvo, da je veliko njegovih aileiov končalo visoko šolo in so sedaj uspešni na svojih področjih.
■ Katja Kožeij

KINO VELENJE v hotelu paka
^ntlCA 4¥»>àt,à
NOVI FRAJER
dfama
Režija Ed Oecter Vloge QJ ûuaSs. Eliza Oushku Dolžina: 93 minul Četf1sk.2S.7., ob 18.20 Pefek.26.7.,oi} 18.30 Sobota. 27.1, où 23.00 Nedetja. 28,7.. ot> ZIM Ponedeljek. 29.7.ob td.SO-zadnja predstava
Di2zy ie &pičen pmrier scdskega norčka, tz niega se vsi norčujejo In tudi pri soèoï-kamtje nepriljubljen Vsi njegovi poskusi. da bi postal tolj pnliublien propadalo. i:iokler zaradi uničevanja šolsteoa inverv lana ne pfisiane v zaporu. Tu pa ga zaporniki vzamdp v svoto èo\Q in pceolxa-ziio V popolnega traperja. Z novo kíenlfte-b in podobo se vplše na novo šob...
ČASOVNI STROJ
ZF akcijska avantura
Reži^ Simon Welles
Vk)Qe Guy Pearce, Samantha Mumba
Dollina: 96 minut Četrtek, 25.7., ot21M Pei$k,2S.7., Otí21.00 Sobota. 27.1, ob 2100 Nedelja. 28J., ob 13.30 Ponedellek. 29.7.ob 21.30-2adnl3 predstava
Torek. 30.7.ob 18.30-28(Jnía predstava
Znanstvenik in izumitelj Aleksander Harldegen se trdno odloči dokazati« da je potovanje skozi čas mogoče. Tragedija, ki se mu je zgodila, ga spravlja v c^up ki ga žene, da se vme v preteklost in spršeni dogodke Za nasledr^a štiri leta se zapre pred svetom.lzumi časovni stroj in se odpravi na pol v preteklost, toda ogromna katastrofa ga po-pelie 800 tisoč let v pritiodnost, kjer se znajde med Eloici. ljudstvom, ki živi na pečinah. Dva Eloica - Mara in njen mlâfài brat Kafen - odpeljeta Alexandra na svoj dom in postaneta njegova prijatelja in učitelja v tem nenavadnem novem svetu. Odkrije, ^a se človeštvo deli na dva dela - pl^ilstvo in plen
BLADE 2
çrozliivb
-------------------
Kino nagrajuje
izrežite kuponček in ga poštjtte aH prinesite na uredništvo. Vsai( teden bomo izžrebati tri tjubitetje atmov za brezplačen ogled ene izmed fîimsidh predstav.
Ime in priimek: Naslov:
Izžrebali smo: Jvstfna Arčan, Dobrna 64» Dobrita; Kina Pe(nik, Graško-gorska 14. Velenje: Alma Pajič, Kersitikova 2, Velenje.
Režija: Guiliermo Del Toro
Vloge: Wesley Snipes. Kris Kristoíter-
son
Dolžina ;116 miniď
f^tek.2S. 7., ob 23.00- glasno predvajanje
Sobota, 27.7., ob 18.30 V pol človeku, pof vampirju z imenom Blade gori želja, da bt rešil človeétvo pred goDzeâo pošastjo. Pridruži se energični skui^ni vampinev, ki [ih sovraži, da bi uničil kr/avega Anuageddo-na, ki s^ša iztrebili obe rasi. F^m popele občinstvo v osrčje mejnega sveta, ki se nahaja pod površjem vsakdana. V n]em vladajo vampirji, ki se hranijo s človeštvom. Stripovski [unak Blade je prvič lela 1996 zaživel na velikem platnu Preden se )e rodil, je njegovo mamo napadla skupina vampinev. zato je njegova kri napo! vampir^. Wliistler. Bladov mentor je iznašel serum in mu omogočil g^ti se po dnevni svetitAi.
NAĆRTOVALKA POROK
romantična komedija
Režija; Adam Shankman
Vloge' Jennifer Lopez. Mamiew McCo-
naughey
Dolžina; 103 mjnui Torek. 30.7., Ob 21M Sreda. 31.7,. Ob 20.30 Nihče ne razume liubezni in romantike tako kot Mary Rora. Konec koncev je naiboli iskana náčrtová Ika pon^k v San franciscu. Strokovnjakinia za izpolnjevanje tuiih sanj je preveč zaposlena, da bi tudi zase poiskala ljubezen svojega Življenja. M^tem ko proslavlja pridobh tev svoiega n^rjovejše^a in rrajbolj donosnega posla - poroke kraljice inter-
netne prodaje Fran Oonolly. doživi Mary skoraj usodno srečanje s kontejneriem la smeti, pred katenm jo reši zapeiiivi Dr. Steve £dis«i. Ko z njim prešivi prelep romantični večer, začuti, da ponovno obstaja raziog. zaradi katerega lahko spet verfame v ljubezen. Vendar pa se njen svtí postavi na glavo, ko izve. da je Steve zaroćenec Fran DonoUy. katere poroko nai bi Mary r^Črtovaia. Kupid in kariera treščita dmg v drugega.

ČASOVNI STROJ
ZF akcijska avantura Petek. 26.7.. ob 19.00 Sobota. 27.7., ob 19.00
NOVI FRAJER
drama
Petek. 26.7.. ob 21.30 Sobota. 27.7..ob2t.30
BLADE 2
grozljivka
Nedeifa. 28.7., ob 20.00
MIŠEK STUART LITTLE
družinski, komedija, 98 minut (Otrctška matineja) Nedelja. 28.7., ob 17.30
Gena vstofviic: redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT. otroške matineje 4()0 Siï. Iníormacije in pred prodaja vstopnic tudi za teden drti naprej* 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje. Ni rezer/acq vstopnic!
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
SpoiJmarje zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveiCamo vas. da je iel.: 112 rezemrana za sfuňjo nujne medicinske porm&. Na to telefonsko šievj/kopok/ičfte SAMO VmmPRIMem. ho je zaradi bolezni aft poškodbe ogroZeno življenje in je poí^Ďno tako/šnje ukrepanje ekjpe za nujno medicinslfo pomoC. Pogovore m tej številló snemamo. Za iniormacijs v zve-
zi z reševalno službo ktiůíte na telefon' sko številko 8995-478. dežurno službo pana 8995-445.
Zdravniki;
četrtek, 25. julija - dc^an Friškovec. dr. med., popoldan Slavič, dr. med., nočni Blatnik, dr med. inVrabič.dr.med. Petek. 26. julija - dopok^an Spltď, dr. med., popok^an Špita), dr. med., nočni Čolič. dr. med. in Slavič, dr. med. Sobota, 27. julija - dežurni Lovrec-Ve-temfk, dr. med. in Friškovec. dr. med. Nedelja, 26. julija- dežurni Lovrec-Ve-
ternik, dr. med. in Friškovec, dr. med. Ponedeljek, 29. julija - dopoldan Cotič. dr. med., popoldan Lazar. dr. med., nočni Rus. dr. med, in Budnjo. dr. med. Torek, 30. julija - dopoldan Špital, dr. med., popoldan Colič, dr. med., nočni Grošelj, dr. med. in Friškovec. dr. med. Sreda, 31. julija - dopokfón Fnštovec, dr. med., popoldan Špjtal, dr. med., nočni Vi-dovič. dr. med. in Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
27, in 28. julija • Vesna Pupič-Gaber^k, dr. sicmi.. vzasebni zobni ambulanti.
Vodnikova 1. Velenje (nci 6. do 12. ure).
mmmrn^
Lskama Center Velenje, Vodnikova t. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in drlavnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 tio 14.00, tele^ 898-1580.
EHSEailSgE^E!
Od 26. julija do 2. avgusta - Simon Mi-klavžn. dr. vet. med., gsm 041/633-676,
Nagradna križanka Habit
VLADO
VRTH» RASUINA,
NPR ftJâSU
9L0VEN. IGfM^
taw)
HRVAân PEVEC (6EUWJ
VEUM AMERIŠKA JŒRSKA
R18A KOSTNCA
R30IAAĐ ECAN
PftA^tCEK. S£5A
NCSREĆA. MEPflIJET-NOST (ZA3T.)
K
iilUSlAlAN M. IMS
OSEBNI ZAJUEK
R
R

MtCMAT CAVUM BeoA~icov
SANDI
kroSL
tievFN iGÎWt«. htaM
svcgcoA latAS Os*
anjp.v
ME9Ta V FRANCU I
R
•CâKM U90CC
KENZO TAMQE
KISU HA. AaOUM
STAB OERMAN
M
řMRAVNA TEKOČINA,
VtR 2IVUER1A
ARKAOA.
A
MKMM
m
SCSTOV RUSUl
V
N
O
V
o
ZEV80V
8M. eOONfK GRâKEQA PODZEM.
Kersnikova 11, Velenje Telefon: 03/698-1600 http://www.rtv.si/habit/
Habit d.0.0 ,agencija za nepremičnine vam pomaga, svetuje in posreduje pri najemu, oddaji, nakupu in prodaji vseh vrst nepremičnin, imajo izkušnje na področju posredovanja nepremičnin in nudijo maksimalno odgovornost, ^anje in iz-kulnje. So imetniki licenc I6N in GZS za posredovanje pri prometu z nepremičninami.
Kot upravljalec skrbi za vzdrževanje in izvajanje del na zgradbi.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka, 5. avgusta na naslov: čas d.0.0., I^dričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna križanka "HabiT', Izžrebal bomo tn nagrade: nedeljsko kosilo v restavraciji Jezero za štiri, zatli In za dve osebi.
RQRgKA
Ci 4 -
f	«Mvn
N .1 il

ČETRTEK, 25.j^ii{a:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila: 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročla; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje: 9.30 Poročila; Novosti olimpijskega komite)a - §porla za vse; 10.00 Na svi-d^je; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno, 15 30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17,00 Zdravniški nasveti; 19.00 Na svidenje.
PREK, 26. julito*
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Siovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 PoročiJa; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27 julijo:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pcsmitedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke: 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Rock šok; 18.00 19.00 Na svidenje.
NEDEUA,28.iulijn:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna Iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj. kje, kaj; 9.30 Brez pardona; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.46 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansan^blt; 13.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 29. luHia:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije- poročilo Avto moto zveze Slov^ije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno rabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15,00 Aktualno; 15,30 Poročila; 16,00 Kdaj, k|e, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
6,00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 7.00
Horoskop: 7,15 Cestne informacije Avlo moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Nail kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SRC0A.3l.iuhjn:
6-00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na dantónji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poročlla;.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18,30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od15.1ulua2002 do21,lullj3 2002 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v avtomatskih postajah ^AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, pre> segale mejne 24-ume koncentracije 125 mlkro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh;
21.julija 2002	AMP ŠOŠTANJ	299 mikro-g S02/m3
21 .julija 2002	AMP VELIKI VRH 144 mtkro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE 302 od 15.iuliid2002 do 2t.julija 2002 (v mikro-g SÛ2/mS zraka)
MESTNA OBČINA VEÍINJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR
						
						
					1	
					1	
					1	
					1	
	J	J	■1			1
	1	J	(1 jii		1	
	1	1	■ir	. n ..HI	. ii'	
				2*v0e*wE ouM vacu VELNVBT Goa*	< (Kkie	
	|ais,jui ate.jul i			atr.jul aTS.jui ais.jui azaju] azi.juj { |		
rmin3vre<]nos{:360nilkri>gS02/m3ziaka,kmiina vrsdnosi 700nilkr>g S02^zrakd
25. julija 20G2
«"áíilíí
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
SIPOV KOMBAJN IN mini SIP kosilnico ugodno prodam. Telefon 5882-575.
BTV GORENJE TOP-LINE, diagonala 50 cm, zelo poceni prodamo. Telefon 5888-698.
KUPIM
RAĐUENE UČBENIKE za 3 letlik gimnazije kupimo. Tel. 5886-620. OSTALO
OARAŽO V ŠALEKU OODAf^. Telefon 5874-368, PREKLIC
PREKLICUJEM DEJAVNOST s 1.7.
2C02 na ime Prislan Mar1(o s,p, Ljutnja 51, Mozirje.
POSESTI
VELENJE,ZA2IDUIVA PARCELA,
1100 ni2, LiQOOdnoprodêwnza 16.500 EUR. GSM 041/832-155. KMETUÛ PRODAM. GSM
031/836-378.
STIKi*POZNANSTVA
POŠTINA ŽENSKA, 50 let. si želi spoznati preprostega moškega do 65 lel Kom. tel. 090/7442. SIMPATIČEN PODJETNIK, s^^e postave, 43 let, želi spoznati žensko od 29 do 41 let. Resna veza. Možna zaposlitev GSM 041/248-647. RAZNO PRODAM DOMAČE RDEČE VINO ugodno prodam. Telefon 5888-594.
STORITVE
IŠČEM KAKRŠNOKOLI DELO.
GSM 040/647-357. DELAVCA ZA REZANJE žive meje in pomožna dela, Iščem. Telefon 5875-124.
STANOVANJE
ODDAM ENOSOBNO STANOVANJE. GSM 031/290-127. MLADA DRUŽINA NAJAME V Velenju stanovan)e po mierni ceni. Telefon 541-90-90.
ZELiïE POCENI IN UDOBNO STANOVATI? Oddam večjo sobo (kabelska), s souporabo kuhinje» sani-tarii. pralnega stroja pru. zakonce-
ma z enim otrokom ali dvema polnoletnima osebama, GSM 040/38-58-98.
VOZILA
PORO KA, letnik 1998, dobro ohra-nien, prva lastnica, prodam. GSM 041/450-531, zvečer HYUNDAI LANTR01,8 GLSI, letnik 1996 prodam. GSM: 041/408486. I VALI BIKCA SIMENTALCA, 120kgjn iagnje za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 5885-056, PUJSKE, ležke25do 40 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 5881-764.
BIKCA, težkega coa 135 kg, prodam. GSM 031/768-945. BIKCA PASME SCHEROLE. težkega 120 kg, prodam. Telefon 5893-255.

6AflANClM:KAmCl0S9M
KRATKOROČr^A
« CEUE Kosovelova 16 03/492 68 93
Kadar umrjo imma ii) njeno timiio telo. nv nwiv mnreti kw suma. nu nioív umřelí laki, (Ja ;!ri;ii7íí hi t.sp bolečine, kJ rastejo daleč ohvfi. t lu v si'co njenih otrok.
ZAHVALA
v 81. letu življenja nas jc zapustila draga žcoa, mama, s(ara mama. oma ín ta^sča
MARIJA ŠULIGOJ
II. 2.1922-10.7.2002
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom, ki sle jo paspremiii do njenega zadnjega zemeljskega počivališča. Pošetěno se zaJwaljujemo osebju Z.D. Velenje, gospodu Jožciu Zupančiču, dr. med., sestri Mariji, sestrama Siavici in Tatjani iz Patronaže, osebju Bolnišnice Slovenj Gradec, duhovniku Vladu Bizjaku: za besede slovesii Dragu Semelu in pevcem. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in jo Ixïsîc ohranili v spominu.
Moi VladiK sin Mirko in hčerka Anica z druzinaina

ť
ZAHVALA
Oh boleči i7,guhi dragega
JOŠKA TAJNŠK4
se zahvaljujemo vsem. ki ste darovali cvetje in sveče 1er nam izrekli sožaljo in ga p<")spremili na njegovi zadnji poli. Zahvala GasiLskemu drašlvu Šentilj, govornikom, pevcem in gosptidu duhovniku. Posebna zahvala vsem sosedom, ki ste nam v leh težkih trenutkih nesebičTio pt")magali.
VSi NJEGOVI
ZAHVALA
Ob mnogo prerani izgubi drage žene, mame, ome, tete in sestre
IRENE KNEZ
iz Šaleka 88 26.1.1947-22. 7.2002
"V iivijenju so trenutki. /M kateiv /jj želeli. d(i biitfi ustavil čas."
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in sveče ler izrečena sožaíja ob njeni zadnji poti. Poselma zahvala velja dežurni zdravstveni službi Zdravstvenega doma Velenje, palronažni sestri Avl>erŠkovi, gospe Poletki za vso izkazano pomoč in pogrebni službi PLIP. Hvala ludi pevcem in govorniku 1er gospodu duhovniku za opravljen obred.
'/jtlujoH: m<d Karlo, brat Hor is z ieno Branko, hčerka Ksenija z možem Danilom^ vnuki
Karrfiitia, Mija, Miha in Amadej ter oslalo sorodstvo
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Sergei Andraž nad Polzek) 63A: in Božena Brunšek, Andraž nad Polzelo 62: Željko Kati^in, LJ^jana. Jesenkova ul. 6 in Vesna Blagotfnšek, Jerihova c. 16.
Vida PisIcHRik, roj. 1926, Velenje, Tomàèeva c, 37; Ivan Vídowó, roj, 1918. Zagreb. Kozarieva 3; Vlasta Mari-ia On^lc, roj. 1029, Velenje. Gesta XIV. diviziie 1; Majda ŠIbila, roj. 1956, Apače
240;TerezijâLampfw:hl. roj. 1914. Ož-bait 37; JoSko Tajnšek, roj. 1965. Silova 1 ; Marta Pucko, roj. 1925, Šoštanj, Cankarjeva c. 19; NIko Knežević, roj. 1913, VeJenje. Jenhova c. 30: Dragica Grejan. roj, 1923. Veianje, Wdričeva c. 12: Anio-rttja Vefdev, rq. 1938, Gavce 60; Franc Gradič, roj. 1924, Polzela 178; Avgultin Kovačič. roj. 1929, Mali vrh 73/a,
v SPOMIN
Minilo telo /alosti, odkar smo ostali brez Tebe
MIRKO ŽEVART
Mineva čas. ostajajo spomiju.
Teha veČ ni. 'Mvimo v l)oh}čiiii.
'r\'oja dela in ljubezen,
hndo z nami wejxyvsod.
spomin na Tobe. n ti val nam ho novo pot.
vendar so rane še vedno odprte in čas jih ne
more zaceliti. Hvala vsem, ki vas pol vodi ija, kjer njegov grob le rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
VSINJEGOJ^
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustila
DRAGICA GREJAN
1923 - 2002
Iskrena hvala vsem, ki sle nam izrazili sožalje in se od nje poslovili na pi")sledn)i poil Zahvala vsem sosedom, posebej družini Lamešič, osebju bolnišnice Topolšica, patronažnim sestram ter gospodu SlaviČu, Jr. med., za lajšanje bolečin ob hudem
trpljenju.
Topla hvala tudi gospodu duhovniloj za opravljen cerkveni obred, govorniku 1er
pogrebni službi Usar.
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi nagega dragega moža, latija, Jedija in pradcdija
NIKA KNEŽEVIĆA
u. 6.1913 - 17. 7. 2002
Saj ni ivčemo, da 7b ni. Čopmv 'i\'oj glas se več nv stiši. hoseda 'l\vja v nas živi. med nami si 7).
se iskreno zahvaljujemo za številna st>žalja, podarjeno cvelje in sveče ter spremstvo na zadnji poli vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm. Pi:)sebej se zahvaljujemo gospodoma Rijavcu, dr. med., Blatniku, dr. med, družinama Plešnik in Vršnak. dclavcem Lekarne, Intereurope, Gorenja in likovnikom. Vsem še enkrat Iskrena hvala!
^.aJtd
iijoci VSi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija in starega očela
VEN ČE SLAVA CENTRIHA
iz Velenja 21.9.1932-11. 7. 2002
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem vji pixiaijeno cvetje in sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala Premogovniku Velenje, Kamnolomu Paka, govorniku in pevcem.
Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: tem Marija, sinova Branka in Miran z družinama
ter vnuki Saiuii, Uňka in Mojca
»Noć ob jezeru« ostaja največja veselica v Šaleški dolini
»Debela dekl'ca« na eni in Ceca na drugi strani
1\i<Ji Iťtošii):! javrui prireditev (HHljelJ«! CH»st, /evsť txl f>re<I dobrim dťsťtíetjeni ime-nmnna »Nočob je/erU'K, JelnLi mnD/icno obisk^inii. Ljudi Je hita ćma, kot je bil«) êmâ noć, ko seje prireditev ni/./ivela. Proti pri>!orisću v okolico hele dvora« ne Je Že v zgodnjih sobotnih noćnih iirab ronuil;* pr»va množic«! pra^.nje tKlelih obiskovalcev, MhIo po |M»in<ici, k«» so vsi /rii v/.ognjemetom ni/svelljeno neho. ko jih je bilo okoli Je/er«k /a^otovo največ, se v množici skoraj ni dalo premlkiiti.
Mnogi so pniv/aprav popv.sali kakino pri/orii>čc /a mlade, pravzaprav UsJc, ki jim ^asbcni gostje vcicra na glavnem odru-inkrul edinem - morda niso najbolj dišali. Mladih jc bilo v množici vseeno veliko, saj se ve, da jc lo priložnosl, da se pokažeš in ludi koga srccas, pa še domov iii ircba liiko hiiro ki)t si-ccr. Rockovsko obarvan vcCcr so namrci prireditelji pripravili 7x cn veier prej, ko so na velikem odru pod resta^Tacijo jc-;'cro nastopili Alva, Lunapark in Sank nxk. Tudi v peîck /vxîCer jc bilo mladih obiskovalcev v I RC^-ju veliko, a se liolj kol nc /druženi v skupine po -svoje zabavali okoli je/era. Celo kakšen radio z njim všečno gUis-bo smo zasledili vmes. Do pol-not^i, koso na oder stopili glavni nasiopajoííi - Sank rock - so

i- i: . .. ■-.H l
1 Î
: ^
Ansambef Roberta Goterja je ogrevat obiskovalce na začetku večera in po ognjemetu, ko so se vrste začele že redčiti. Ko je vzet v roke še tiarmontko, je bila vesetica pod odrom res
ta prava.
Od pečenega vota je že zgodaj zvečer ostalo le še nekaj v zrak štflečit) kosti.
mnogi od^li, saj pravega raz-p(>ložonja ni bilo, ktmccrl pa je bil Uidi slabo /reklamiran.
('i<.lo drugřiOe pa je bilo v s<^h{v 10. Kosem malo po ikscii/većer prišla na pri/oriŠćc, je / glavnega odra odmevala »Debela dekrca«, RobertOolorssvojim aasamblom pa je bil nint>žici pod odrom <>či\no silno v^^. Sploh, ko jc v7cl v roko harmoniki"» - la« kralje rajalo slaro in mktdo. F^a-vi ljudskižur. ()dU>iila sem se, da si malo ogledam pri/oris^'. V počasi premikajoči koloni, ki je spominjala na sclirvc narodov, sem sc ob usihaj<ičem jezeru po sjiojzkem kamenju, ker po poli
ni Slo. pomikala proti velikemu luna parku. Vme.sso mi ponujali kokice, pcnasl sladoled in slrc-Ijanje za razno kramo, ki jo red-kokdo potrebuje. Poicm meje najprej presenetila gjasna jugo mu/ika, pravi lurbo folk, ločno (aka, ki jo slišim le. Cv med sprehajanjem po TV kanalih preklopim na Pink. Podučili so me, da vriijt"» ( 'cccx mega /ve/dcv Prizorišče sem /a razliko od mno-gilt, ki sojiholroci prisilili, da so jim omogočili drago vožnjo/ av-lomobilčkom ali na vrtiljaku, urno zapustila. Ogledala sem si w nastop zvezde večenudalmaiin-ke Daniele, ki je v Velenje prišla
naravnosl iz Splita. In morala priznali, zna odliCno komunicirali s publiko, ki jc ob njenem pelju in animiranju očiino več kol umivala...
Ognjemet je bil zagol^wo pre-U>mnica večera, po katerem se vedno začnejo praznili vrste obiskovalcev, /del se mije krajši ia pol manj b025.1i koi prejšnja leta. Dopuščam pa mo/nosl, da me občutek vara. Zagotovo me ^e ob prihodu na prizorišče ni varal pt^^ded na do kosii obrane-ga vola. Ta je očitno ludi Ic-Ic^s dobro v slast. Sicer pa - kruha in i^r rabimo. «1 ne?
■ Bojana Špeget
Veliko zanimanja za narodopisne običaje
Praznik žetve in icrulia
Slovenci smo pimcMiii na svojo preteklost. 'I o tkikazuJenK» tudi / mno/jcnim obiskovanjem narodopisnih prireditev. Ena takšnih Je hil tudi solHitni pni/.-nik /etve in kruha, ki Je Že osmič zapovrstjo pripravilo Prostovoljno gasilsko društvo liaberke. Bilje to pravi pniznik. Krajani so množično zavihali n>kave, se spremenili v odlične gostitelje In naredili res vse, da so se i»bisk<»valci doliro pi »ću ti I i.
Rdeča nit prirediîve je bil prikaz narodopisnih običajev, ki so spremljali ^etcv. Pokazali so vse od želve ssrpi, vezanja poreshw insnoptw. postavlja kopic, klepanje in brušenja srp^iv, mlačvo s cepci ingcplomlervcljc '^iia. Da jc bilo vse skupaj šc bolj zanimi-v<i,.so se vomenjenili spretnostih pomerile ekipe okoliških krajev. Leti« so tobili poleg domačinov
Vozno je sodelovoti
To je geslo vseh icknnwal-ccv, šc posebej kadiir gre za šitljiva tekmovanja. Pavendiir lega ni bilo videli, ko so se primerjale eki|X p^isameznih krajevnili skupnosti med seboj. Slo je zelo zares. In kakšni so rczuluui?
Žetev: 1. Gaberke: 2. Plc-.Šivcc: X .^kalc- Vewiiye kopice: 1. Gaberke: 1 Zibika; Plosivec. Tek slavnega pajaca: 1. Zibika: 2. CJaberke; 3. Ple.šivec. Skupaj ekipe: 1. (laberke;! Plešivec: Zibika.
Karel Judež: » V Gaberkati krajani radi poprimejo za deio. Veseti in ponos/?/ smo, da se je naša prireditev tako dobro »prijela", ObiskO' vatci pnhajajo od btizu In od daleč.
ki krajani PUSivca, i^kaí, Cir-kwc in Zibike. Se posebej veliko pcvomostijc pritegnila razstava kruha in kmečkih dobrol. lamkajsnjc gospodinje so se res potrdile in pripravile dobrote lepe za oko, pa takti privlačne, da se jim nikakor ni bilo mog<iče upreti.
»(ial>ercani smo gostoljuh-ni ljudje,<< je dejal predsednik tamkajšnjega gasilskega dru.^iva Karel Judež, »vidno ponosen, ki> jc gledal Številne zadwoljne obiskovalce. »Krajani se radi odzovejo in p«»pri» memo delo.« In rcsS so po-prijeli. Delalo je staro in mlado. Najmlajši soskrl^eli, da so bile mize redno čiste, mladi natakarji pa za lo. da ničesar
oi manjkalo. Veliko bi se lahko od njih naučili ludi profesionalni gostinci.
Prireditev je odlično uspela. Zadovoljni so bili tako obiskovalci kol krajani, kist^sevpone-deljek dopoldne znova zbrali in počistili vse kar je od velikega števila obisk<A'alcev iisialo. »Prireditev Je res odlično uspela. » jc povedal predsednik organizacijskoga odbora Janko Zel-cer. »Ziidovoljni ol>-iskovuki so naše največje za d < »volj-st>'o. Še burno pripravljali to prire<lh tev.«
■ mz
Gornji Grad
Pastirski praznik na Menini planini
Pašna skupnost Spodnja (Jt(^)aca Menina Je letos že |>etič or^a* ni/irala srečanje svojih članc^v in družin pri planinskem di»inu na Menini planini. Minulo nedeljo se jih Je udeležilo več sto, r\jih pa še precej gostov in ue<leljskih planincev.
"Volovska ruleta" na Menini • vol se je pokidal na pot je K-19, srečnemu kupcu karte, Roku Planovšku iz Lok pri Mozirju.
Organizatorji so najprej pripravili o^ed pašne sivine, goveda, konjev in na pašnikih tudi ovac. Gospodarji so nato pridali v ogrado na ogled najlepše vole in izbrali najboljše. Priznanja /a odlično rejo so prejeli oče in .sin Ivkoin Jani/a^dLšnikler Ji\kob Po(j«mšek "Semprimo/nik", vsi I rije iz okolice (iornjega (trada. V igrah pokanja z bićem se je /vrstilo lepo število pokačev, preccj zabave jc pc^v^ročila igra *'volo\'ska mleta", s katero s«^ najprej »prodali« male parcele trave, nato pa v ogrado prignali navihanega voliča. ki sc je poigraval z živci hazarderjev ter se medtem podělal na eno polje "sreče". Vol Oni rog se je "pi"w>rar že v drugi minuti na polje K-19 in s lem osreiMl mladega študenla veterine iz Lok pri Mozirju Roka Plňmwška, ki jc lako postal njegov novi lastnik, Dejal je. da ga bo še mcilo redil nato pa... Bo K'>doči veterinar/^e vedel, kaj mu je storili.
Ob prijetnem druženju, domači pesmi I labrovib fantov iz Luč ob Savinji, plesu v leligah, in vlečenju štrika, so se "pasiiiji" s težavo ločili od črede in poiskali pot v dolino.
■ Jože Miktavc