LETO I ŠTEVILKA 13 - : i 3 3 V januarju so komunistične tolpe doživele do sedaj najhujše poraze Vojno poročilo javlja: »V čistilnih akcijah pod vodstvom des Hoheren SS- und Pollzeifuhrers Alpenland so komunisti utrpeli na področju Toplice—Žužemberk hude izgube Našteli so čez 2300 mrtvih razbojnikov, 1500 ujetnikov in zajeli večji plen.« — V tolpah sta zavladala preplah in malodušje celo pri partijcih. Še hujše gorje prinaša rdečim zima. Domobranci, idejno, pa tudi gmotno dobro preskrbljeni, so kljub snegu in mrazu stalno za petami begajočih in v boju razkropljenih tolovajskih skupin. — Slike nam prikazujejo pohod domobrancev daleč v rdeče področje, kjer so zasedli važne strateške položaje. 1. Domobranci so kljub snegu in mrazu stalno na pohodih. Aucti dat none Schnee kann den Emsatz dar landetvvahr nicht varhindarn. 2. Smučarska izvidnica ima v akcijah važno in odgovorno nalogo, da pregleda položaj E.n Spahtrupp au< Biettem arkundat Feind und GalSnda. 3 Kadar je potrebno, nastopijo minometalci, da preženejo komuniste. Wo es notwanaig ist »arden G'anatwertai eing»»etit Za minami zaregljejo še težke strojnice in s svojim gostim ognjem očistijo teren. Ma>chinangewahra beitrolchan dai Galtnda. Potem domobranci hite na vzpetino, od koder to pregnali sovražnika. Pot Je strma, zara-ičena in zasnežena. Zato smučke na ramena in ha|d naprej I Elna HOha wurda gonommgn — dar folnd vartrlaban. stoli und vanchnall Iti dal Wag. Da mUtiao dla Bral- Brez iftev ni image I — Zdravnik je vedno pripravljen na pomoč. Ohne Opisi kein Sieg Der Arzt lil immer bereit zu »chneller Hilfe. Der Januar 1945 brachte den kommunittiichen Banden die grcJBten Verluste Der Wehrmachtsbericht meldete: »In den StiuberungtkBmpfen im Raume Toplice—Sei-»•nberg unter FGhrung dos Hoheren SS- und Polizei-fUhrers Alponland erlltten die Banditen erneut schwere Verluste (Jber 2500 leindliche Tole wurden gezahlt, 1500 Gefangene und umfangrelche Beute eingebracht.« Unter den Banditen herrscht Angtt und Klelnmut. Dazu kommt die Not des VVInters Die landeswehr aber ver-folgt trotz Schnee und KSIte die flUchtenden Banditen, drang tlet in das Gebiet der Roten ein und besetzte wlchtly PoriHomn._• Izvidnice, ki so hitele naprej, krijejo z zasedami napadajoče. Pri mlinu so našle dobro kritje. Eln MG. tichert an einer Muhle die Kameraden vor hinterhaltigen An-grilfen. Naporna je pot čez zamrznjene jarke, toda domobranec premaga vse. Vereiste Steilen mu««en ubervvunden wer-den. A. Strelska veriga je dospela do vrha. Pri znaku za naskok so bombaši z ročnimi granatami uničili trdovratno rdeče gnezdo Bit auf VVurlnane kamen die SchUtzen an das Bandltennett. Jetzt wird es mit Handg>anaten .eingedeckt« 5. — In v jurlšu razpodili bežeče tolpe. Ein Sturmangrltt zertprengt die flUchtenden Banditen. Foto Pavlovtit 1. Domobranci z veseljem čistijo vasi komunističnih tolp. Radostno utrlplje domobrancu srce, kp stopi v rodno vas, iz katere so ga pregnali rdeči izkoreninjene). Mit Freuda isubert dle lande»wahr dio DOrter v on kommunlillichen Bnnden Bowoglon Mer-j en i betrltt dar lande»wehrmann teln Halmatdotf, wo aban noch dla Rotan hauilen i. Najsrečnejši trenutek je snidenje z materjo. Po toplem objemu se prične vesel razgovor. Dar ich6n»te Augenbllck Iti dat vviedetiehen mit dar Mutter. Nach innlgar Umarmung ba-richten sle elnander vom Erlabtan. 3. Nekdaj kmečki fant — danes domobranec — ne pozabi svojega dekleta v domači vasi. Pri njej se najprej oglasi. Einst Bauernburtche — hauta landeswahrmann. Ei hal nlchl lalna Biaut vergeiten. Saln erster Basuch gill Ihr. 4. Kadar so domobranci v vasi, je pod staro lipo spet veselo kot nekdaj. Staro in mlado prihiti in se zbira okrog domobrancev. Wenn dia lande»wehr im Dort lat, gahl a* untar dar altan llnde wladar luitlg zu. IMATOOAF Tako komunisti ..osvobajajo" slovenske vasi. So ..befreien" die Kommunisten die »loweni«chen DOrfer Peč, na kateri se je v zimskih večerih grelo toliko rodov, je za-metal sneg. Einit gab dieter Oten vlelen Generationen hindurch seine vvohlige Warme Nun zeugt er von der Vernichtungsvvut der ..Befreier". 3. Kmečka hiia, v katero je stopila komunistična noga, je oropana in požgana; le gole stene so priče njihovih hudobij. Tudi sneg ne more zakriti komunističnih zločinov. Au«geraubt und abgebrannl leu-gen die kahlen W»nde von den Talen der Roten Selbst der Schnee verdeckt nicM die Schandlaten de« Banden. V-orožje uspešno deluje Unsere V-Waffen vvirken Neprestano bombardiranje Južne in deloma tudi severno Anglijo z V-orožjem povzroča v Angliji veliko škodo. Prometne poti so stalno prizadete. — Slika, ki je posneta po nekem angleškem listu, nam kale Hungorfordov most v Londonu, ki Je bil ob eksploziji V-orožJa popolnoma razdejan. Dat andauornde Nombardament SUd- und mm Tali auch tchon Nord-Englandt durch untnre V-Getchot-■ e rlchlet dort lortlaufend gioOu SchHden an Vlel-tach vvorden auch die Vor«ehriwego amptlndllch gotrolfon - Untet ulnor onglltchen Zelltcnilfl eni-nommonoiBlldielgldleHungertord BrOcke In London In dol NShe dur Charlng-Croa-Slallon, dlu durch die Euplotlon elnet VGotchottet vOlllg lerstdrl wurdo (SchoilBliderdlentt, Auilandifoto) Učinki V-izstrelkov na London in južno Angleško so uspešni. Značilen primer za to je posnetek po nekem angleškem dnevniku, ki nam prikazuje velika razdejanja v londonskem mestnem delu Westminstru. Ein elndrucksvolles Sild hieriu vermittelt unssr ei-ner englischen Zeittchrifl entnommenet Foto. dat die schweren Zerstdrungen Im Londoner Stadtieil Wes!m:nsler leigt, die durch ein V-GeschoB verur-»acht wurden- (Scherl-Bilderdienst, Auslandtfoto) -' '^. v f 1 Od velike zimske bitke na zapadu Von der grossen VVinterschlacht im Westen Ujete Amerikance vodijo v taborišča. Gelengene Nordamerlkaner werden im Sammellager abgeliihrt SS-PK-Ktiegtbetlchter Butchel (Sch) Odlikovanje najhrabrejiih Auszeichnung der Tapfersten Po ukazu Fiihrerja je poveljnik dopolnilne vojske ReichsfQhrer SS Heinrich Himmler podelil 81 možem, ki so se zbrali v neki mestni zbornici v južni Nemčiji, odlikovanja — zlate zaponke. Ti vojaki so se borili že najmanj po petdesetkrat s sovražnikom na nož. Im Auftrage det Fuhrert liberrekhte der Befehlthabef det Enatiheeret. Seicha-•lir-rer SS Heinrich Himmler. an 81 An-g9-idr 59 det Heeret und der Waflen-SS. d e in Saaie det Rathautet eir.er tOd-deuttchen Stadt angetreten waren, die Nabita-,pfjpange n Gold. Jeder »on dieten tapferen Soldaten hal mindettent fu-frigmal Aug in Aug im Nehkampf dem FeiruJe gegeniibergettanden. SS PK-Kr.egtcerichter Ege (Sch) a »Borec, zgled poguma in junaštva« SS-Obergruppenfuhrer und General der Waffen-SS und Polizei Rosener poveličuje v svojem govoru zasluge pokojnega stotnika. SS-Obergruppentuhrer und General der Watten-SS und Polizei Rosener vvurdigt in seiner Rede die Verdienste Hptm. Schumachers. Pretoki! torek so na vojaškem pokopališču v Kranju pokopali šest nemških borcev, ki so padli junaške smrti v boju s komunističnimi tolpami na Dolenjskem. Med njimi je bil tudi med slovenskim domobranstvom poznani vnet protlkomunlstlčni borec stotnik Schumacher. Njegovo Ime bo ostalo v zgodovini slovenskega domobranstva zaradi njegovega dela v spominu na čase, ko se je slovenski vojak boril ob strani nemškega proti boljševizmu na slovenskih tleh. SS-ObergruppenfUhrer, General der Waften-SS und Polizei Rtitener je ob grobu padlega častnika spregovoril med drugim o pokojniku naslednje besede: Stotnik Schumacher na čelu nemSklh častnikov pri defileju 20.4.1944 pred Hoheren SS- und Polizeitiihrer SS-ObergruppentUhrer General der Waften-SS urd Polizei Rosener Hptm Schumacher an der Spltze der deutschen Oflizlere beim Vorbeimarsch am 20. 4.1944 vor dem Hoheren SS- und PolizeifUhrer SS-Obergruppenflihrer General der Waffen-SS und Polizei RSsener „V tej url se zahvaljujem vsem možem, ki jih nesemo v grob, za njihov Junaški nastop v boju proti izvržkom človeštva. Dali so največjo žrtev: svoje življenje. Brez žrtev nI miru, mir si je treba priboriti. Vsi živi pa morajo tem mrtvim svojim tovarišem biti za njihovo žrtev hvaležni, morajo biti prav tako pripravljeni, da tudi sami v tem hudem boju žrtvujejo V boju je padel stotnik varnostne policije Wilhelm Schumacher. Leta 1943 sem mu poveril ustanovitev slovenskega domobranstva. To nalogo je v kratkem času izpolnil. V začetku maja 1944 sem ga postavil za vodnika neke bojne skupine Naloge, ki so mu bile postavljene, je vedno zadovoljivo rešil. Njegovi uspehi, ki jih je od maja 1944 pa do današnje smrti dosegel, so edinstveni in zgledni. Bil je nadvse vnet borec, ki se ni menil za svoje življenje. Borec, ki vedno stremi naprej: Zgled poguma, junaštva in napadalnosti." Stotnik Schuma- cher je padel prav ko je reševal ranjenega domobranskega častnika. Tako nam je s svojo požrtvovalnostjo, pogumom in vztrajnostjo vsem zgled pravega borca — junaka! Stotnik Schumacher pred pohodom Hptm Schumacher vor einem Elnsatz. Po imrtl so pokojniku podelili srebrno odlikovanje za zasluge v boju proti ko munlstom. Nach selnem Tode vvurde ihm das Bandenkampfabzelchen In Silber verlienen 2e več kot četrt stoletja besni boljševizem preko našega kontinenta. Kot zavratna bolezen poskuša spodjedati \se državne, gospodarske in kulturne duhovne vrednote. Danes po 2S letih moremo deloma uvideti, kako strašno delujejo razdvajalni nauki Leninovega programa, ki se širijo kot strup med ljudi vseh dežel. Prav do najmanjše družinske celice sega to razdvajalno delo, kakor hitro se mu ponudi prilika v državi ali družabnih krogih. Sele v tej vojni pričenja del ljudi počasi spoznavati sredstva in metode, ki jih hočejo uvesti boljševiški svetovni nazor in njegovi voditelji postopoma v vseh deželah, če so le tu dobili oporo, četudi le pri nekaterih zaslepljeucih. Njegovi predhodniki so hinav-ščina, priliznjenost in fraze zlaganega liberalizma. Njegovi spremljevalci so laž, izdajstvo, kri, lakota in beda, neresnica, sovraštvo in večno nezadovoljstvo. Njegova sredstva ostanejo brezobzirno klanje in goljufija. fJ^&I Nepozabna so pustoienjn, ki so jih po tragičnem koncu svetovne vojne, torej od leta 1918. povzročili v Nemčiji samo Lenin in Stalinovi pripudniki. Čeprav je povsod besnela ognjena barka pustošenju in»uničevanja, je imeiu tudi svojo dobro stran. Istočasno je zbudila fanatično voljo do odporu. V Nemčiji je postul Adolf Hitler vodja naraščajoče armade proti tej kugi. Z njim se je pojavil prvi borec Evrope proti boljševizmu. llumo ob rami se borijo z nemškim vojakom vsi narodi, ki se hočejo rešiti pred razdirulno poplavo Sovjetijo. Kdo še danes veruje na Slovenskem v varljive obljube maršala Tita? Kdo nu šest federativno urejenih držav Jugoslavije in njihove samostojnosti? Ali nam nered v Južni Italiji, hudi upori v Romuniji in Mace-doniji niso zadostni dokazi? Tudi tu so ljudje uvideli, da obstoji rešitev samo v fronti proti Moskvi, ki ji v Sloveniji nn-čeluje prezident in generalni inšpektor Slovenskega domobrnnstvn gencrul Leon Šele pred nekaj dnevi je svet izvedel o novem grozodejstvu boljSeviške drhuli. Srbski begunci pripovedujejo o strašnem pokolju v Mladenovcu. Titova drhal je besnela po odhodu Nemcev nad nedolžnimi prebivalci. Po ropanju je bilo ubogo ljudstvo nemilostno izročeno gladu in poginu. Vsak lahko torej uvidi, kako potrebno je bilo, da so se tudi na tej zemlji združile narodne sile. Veliki in mali narodi se združujejo kot borci proti boljševizmu. Njih poteze so resne, obrazi trdi kot njih naloga. Svoje zmage so si svesti, ker se lahko zanesejo tudi na zvestobo svojega naroda. Vojni poročevalec H. Bachmann. Risbe: vojni poročevalec Pohle. It upnik. Hrabri domobranci si bodo krvne žrtve, ovekovečenc v Jclcndolu, Grčaricah, Mozlju, Kočevju, Mučkovcu in Gornjem gradu dobro zapomnili. Tisoči najboljših so žrtvovali svoje življenje, toda žrtev vsukega posameznika sloji kakor mejni kamen na poti v lepšo bodočnost. Prisegu Orlovega vrhu in ona na dan Vseh svetnikov preteklegu leta se glasi: >Cujtc nas vsi mrtvil Mi stojimo zvesto na straži! Držali bomo to stražo, dokler ne bo vsa naša zemlja oproščena vseh, ki so v službi rdeče sramote in izdaje lastnegu brata in zemlje.« Vsi ti so vselej in vedno pripravljeni žrtvovati vse, da obvarujejo domovino pred strahotami, ki jih mora prenašati Rusija sama žc preko četrt stoletja. Vsakemu pravemu Rusu je >sveta matjuška Rusija« poleg Bogu najdražji zaklad. Njegova notranjost krvavi, ko gleda milijonske žrtve- In kljub temu Rusija vstaja. Vstaja proti Sovjetom, tistim, ki so jo tako zločinsko osramotili; ona živi v vseh tistih, ki so se prostovoljno pridružili Nemčiji. Daleč od domovine morajo živeti, imajo pa ne-omahljivo upanje, da bo zopet prišel dan. ko bodo svoje podedovane domačije zopet zasedli in obnovili. To so borci ruske in ukrajinske osvobodilne vojske: Turkestnnci. Donski kozaki, Kubanci, Sibir-ci. Armenci, Georgijnnci, Severni Knvkazijci in Aznrbejčani. General Vlnsov je njihov vodja. Oni nosijo na svojih sivih uniformah domači grb, na kučmi pa kokardo. 1111111111111111% lončarska obri Deklica je pripovedovala, iln -o glinaste posode stare preko VH) let. In zdele so se mi prav take. Stali smo z brzostrelkami preko ram in ogledovali prostor, kjer je stal iued manjšimi vrči \elik, glinast lonec, že na pol preperel in prevlečen s patino. Čas ga je metalno pobarval in njegove barve >o se spreminjale \ Uiči. Deklico je bila mlada, čedna in vitka ter zaradi njenega preprostega nastopa Se bolj privlačna. Poleg starih loncev se nam je zdela kot poosebljena mladost. »Ali je mogoče, da ves ta posel sami opravljate?, smo jo neverno vprašali. »Seveda — zakaj ne? Možje so v vojski., je odgovorila in >komizgnila z rameni, kot bi se hotela opravičiti, da mora biti kljub njeni mladosti že samostojna. Nahajali smo se na ogroženem ozemlju- in naše brzostrelke -o bile pripravljene. Prav za prav smo se pripeljali v Komendo, da bi si ogledali staro lončarsko obrt. Komenda je po pripovedovanju staro središče lončarske obrti, s katero se pečajo tudi okoliške vasi. Odpeljali smo se tja. čeprav smo vedeli, da tu ni naših postojank. ;f i 1 Ko smo prispeli v vas, je stala na cesti domača straža. 11 možje so nam povedali, da so dan prej pustošili v vasi uporniki. Bili so še razburjeni in se pripravljali, da izvrše protinapad- Stare lončarje smo lahko našli. Vozili smo se med raztreseno posejanimi hišami. Tu in tam smo videli pred hišnimi vrati kupe še nežganih loncev. Ti vrči, posode in lonci so stali lepo razvrščeni in poveznjeni ter so segali prav do oken- Bili so rumenosivi in m; mehki, prav takšni, kot so prišli iz stroja. Skoraj se jih nismo apali dotakniti- Lončar je bil odsoten; bil je nekje na straži-V hiši smo našli starega očeta, ki s svojimi starimi in tresočimi se rokami še vedno vzdržuje obrt. A' mračnem kotu sedi pri starodavni okretuici, ki je še danes prav takšna kot preti sto in sto leti. Kolo poganja z boso nogo. Medtem' oblikujejo njegove roke svežo glino, iz katere nastanejo prav take trebu-šaste posode, vrči in sklede, kot so jih izdelovali predniki. Rod za rodom je delal Isto in vsi rodovi, ki so prebivali tu, so ravno tako uporabljali in oblikovali sivo glino. Zanimivo je opazovati, kako je ta mokra glino pod spretnimi rokami, kakor da bi prišlo vanjo življenje, rasla in dobivala oblike. s. rči so pestro barvani z narodnimi vzorci: rožami, listi in ornamenti. Toda barv ne vidiš. Posoda je siva kot glina. Šele v peči postane pisana. Starček nas popelje k »kednju za hišo, kjer stoji stara žgal-nica za lonce. Zgalnica ima višino moža in je okrogla. Vanjo naložijo lonce, jo zakurijo z ogljem in zazidajo. Največja umetnost je pogoditi pravo vročino v peči. Id glino rdečerjavo pobarva, da iie razpoka, ter vedeti, kako dolgo mora ostati peč zazidana. Peljemo se dalje ^koz.i vas. I u in tam izdelujejo louce. Na gričku je večji obrat. \ to vaško lončarsko podjetje se je /družilo več manjših. Maloštevilni delavci vodijo Se dane-, podjetje. Mlada delovodkiniu nas je vodila po podjetju. Pudi tu smo videli prav take starinske okretnice in peči /n žganje gline, jK)leg pa novejše, pri katerih sta se pravkar mudila dva delavca. v veliki sušilnici vidijo dolge police z razno posodo, v skladišču pa leži velika količina gline, ki jo pridobivajo iz domačih tal. Medtem ko nas deklica vodi, daje delavcem tu dekletom navodila. Njene oči vidijo vse. Kaže nam poleg starinskih lončenih posod, ki so bile /nk<> pane v zemlji pol stoletja, tudi lepe moderne izdelke, na katerih vedno znova opažamo izraz istega ustvarjajočega naroda, čeprav poteka njegovo umetniško ustvarjanje kot nepretrgan tok skozi stoletja. Sedaj izdelujemo samo preproste stvari, l.jtidje potrebujejo najnujnejše, vendar vse v dovršeni, starinski in podedovani obliki. Toda lepe umetniške stvari, loko meni mala gospodična, bomo že še izdelovali!« Tako je stala pred nami kol narodov duh. ki vedno misli na prihodnost in z opreznimi rokami upravlja, kar so očetje •ilaj.i dediščino preteklosti bodočim rodovom. ustvarili, iu prt Nemški vojni poročevalec V. Sehulz. Slike: Polile \ I t Kdo \t kulturen? Zu današnjo vojno, ko se ni Si jo \ prah velemestu In z. njimi neštevilni zakladi človeško knllnre, so nekateri prerokovali zaton evropske kulture in clvjlizucije, mi nekateri o!>upuii nad ustvarjalno silo prizadetih narodov, češ da ne liodo zmožni obnove. Kitko je s to stvarjo pri nas? Tudi pri ims divja uničevulnu vojna. Ne ruši nam sicer velikih mest ker jih nimamo. LUi čuje nam pa tisto, kar imamo. A ko hočemo označiti / besedo kultura napredek na zunanjem in notranjem področju udejstvovunju človeškemu duhu, to je na gospodarskem, tehničnem, znanstvenem, umetniškem, u ravnem in verskom področju, potem je na dlani, da komunisti niso samo v vprašanjih kulture nevtralni nturveč nasprotno, da nastopajo kot njeni uničevalci. i )ii moremo govoriti o kakšnem narodu, da je kulturen in ne stituo morda, da je bil kulturen, je predvsem potrebno, da ta narod resnično živi. Kdor uničuje življenja pripadnikov nu-roda, je uničevalce nosilca njegove kulture. Sami kulturni spomeniki so kaj žalostna zapuščina izumrlih narodov. Nihče v naši zgodovini še ni do sedaj zakrivil toliko smrti Slovencev kakor ravno komunistična Osvobodilna fronta . Štiri leta bodo kmalu minila, odkar peha Ol Slovence v smrt. Kdo more danes ugotoviti število žrtev, ki jih je zakrivila bodisi "neposredno uli posredno? Zaradi njenega početja visi nad nami smrt celotnega naroda kakor Damoklejev meč. Da nismo bili Slovenci v jo. stoletju že izbrisani s tega koščka zemlje, na katerem bivamo že skoraj JODO let. je zasluga listih zvestih sinov naroda, ki so se uprli z orožjem komunistični osvoboditvi«. Od domobranske krogle je padel že marsikateri >Slovenec« komunist — uničevulec svojega naroda. Tudi morilca I.aknerju niso pred sodiščem oprostili in spustili že samo zaradi tega. ker je bil Slovenec- S tem, da domobranci preprečujejo umor naroda, ker one-luogočujejo in uničujejo njegove morilce, vršijo svoje prvo in največje kulturno poslanstvo. Za ugoden napredek kulture je potrebna določena količina Humih dobrin. Potrebno je primerno blagostanje vseh stanov. Kjer takega blagostanja ni kjer je turu/ revščine in bede, tam otrpnejo ustvarjalne sile človcSkegu duhu. To smo vedeli že prej, še bolj nazorno pa uuin je to resnico približala dunašnju vojna. Ceuiu Ol- |»eha naSe ljudstvo v luko brezupno revščino pod geslom -žrtve morajo biti«? Tega si ne moremo razložili drugače. kakor da hočejo komunisti namenoma narediti iz. Sloven-ce\ narod prosjukov in iieinauičev. ki bi jim bilo vseeno, uli pomro od gladu v cffStuill jarkih uli pa na barikadah v boju za komunistično revolucijo. Strašili veletok človeškegu obupa in lličuih strasti nuj bi komunizmu utrl pul do oblasti nud Slovenci. Borbeno brezboštvo, ki mu je pravičnost predsodek (Zgodovina komunistične purtije stran 165, izdal pokrajinski komitet KPS). ne more biti osnova kulturnega napredka. /. brezboštvoin se podro osnovni temelji, na katerih stoji človek, družina, ua-rod. oblast, država in seveda tudi kultura iu njen napredek. Domobranci ni tako slabo izbrano ime za protiboljševi-škegu vojaka Iu beseda poiucui borcu, ki brani, ki varuje dom. t. j. družino kol osnovno celico narodnega organizmu. Komunisti se zavedajo, dn je družina izvor narodove moči in njegove kul-tiire. Zato jo skušajo zrušiti s silo in s svojo znanostjo . Komunisti vedo. da je družina prva velika ovira komunističnemu družabnemu redu. \ boj u domobrancu za ohranitev družine kot osnovne celice narodovega organizma je vsebovun tudi že njegov resnični nacionalizem. Drevesa narodu ni brez korenike — družine. \ tem pojmo\auju družine je dano jedro nasprotju komunističnemu mednarod ništv u. Domobranski nacionalizem vsebuje boj z.u ohranitev bistvenih sestavin, ki tvorijo pojem naroda kot n. pr. med drugim ludi jezik, običaji, narodna zavest skupnosti, izročilo itd. skratku boj zu ohrunitev narodne kulture. hdinu možna in koristna oblika pravega nacionalnega udej-stvovanja je danes zu vsakogar samo v domobranski skupnosti. Kdor hoče delati nacionalno luimo domobranstva, pravemu delu in boju škoduje. Prepričani smo. du je prav ično sožitje stanov kulturncjše« kakor pu komunistični nauk, ki pravi, da razrednega boja ne sinemo gasiti- — (Zeod. kom. purt. strun l(>5) in ki v isti sapi trdi o staroveškem rimskemu suženjstvu, da je bilo ob svojem časti popolnoma razumljiv in zakonit pojav (Zgod. kom. part. stran 16>). namreč zakonit po zakonih gospodurskega razvoja, ki si jih je prikn>jil komunizem tuko. kot njemu ugaja. Prepričani sino. du je kulturnejše, truditi -e za ohranitev duhovnih in tvurnih dobrin, kot pa oznanjanje in izvajanje popolnega uničenja vsega, češ du bomo jutri zgradili nov svet na razvalinah današnjega. Iz česa bodo komunisti zgradili nov svet. oko so že njihove zamisli davno stare, in so se v trezni znanosti že davno preživele? Mislimo, da je človeška narava s svojimi slabimi in dobrimi lastnostmi postavka, ki grdo kvari ravnotežje v komunističnem računu o novem rdečem raju na zemlji. Komunisti vedo to iz praktične izkušnje iu so zato uvedli raj s streljanjem v tilnik. / ječami, s preselitvami, z odgoni v mnsuh, s prisilnim delom, s koncentracijskimi taborišči itd. Pri tem so se precej oddaljili": od pravega raja... Prepričani smo, du je kulturnejše, ljudem prikazovati resnico. čeprav je včasih trda. čeprav včasih v oči kolje;, kakor pu odpirati zatvornice poplavi laži in bolestnih sanjarij. OJ prav /a prav ne dela drugega že vsa ta štiri leta. kot da proizvaja in razpečava na debelo kopico laži. Ol bega ljudi iu jih drži samo še s pomočjo laži. kar jih še sploh drži. Ljudje spregledujejo in hočejo spregledati. Na tem področju naučiti ljudi /opet misliti iu pomiriti zbegane in raz dvojene duhove visijo domobranci važno kulturno poslanstvo. Ljudje so bolni in zastrupljeni od komunističnih laži. Da pa si želijo ozdravljenju, du si želijo svobodo resnice, dokazuje njihova potreba po domobranski tiskani ali govorjeni besedi. Ljudje prosijo domobrance po končanih protikomunističnili narodnih zborovanjih, naj domobranci še pridejo in naj jim še govorijo. >Se nam povejte, še nam povejte! kličejo domobranske govornike ponovno nu govorniške odre. Ako bodo domobranci odprli ljudem oči. ako jim bodo posredovali resnico in jih rešili suženjstva luži bodo izvršili temeljno delo našega kulturnegu preporoda. Komunisti se boje svetlobe resnice. To dokazuje poskus, da l»i pri nas vpeljali in prisilili Slovence h »kulturnemu molku \ predvojnih časih so komunisti, ki jim pravimo kulturni bolj-šcviki . javnost zastrupili z boljševizmom v imenu zjiauosti in umetnosti. Oni so takrat smeli govoriti, kar koli se jim je zlju-bilo; ko pa je prišel odločilen čas, bi radi dosegli molk poštenih Slovencev. Ta kulturni molk bi bil obvezen samo za proti-komunistične Slovence, komunisti pu bi smeli tem laže in tem bolj odkrito delati in uganjati svojo revolucijo. Slovenci naj bi s svojim molkom pritrdili svoji smrtni obsodbi. Slovenci naj bi molčali na krakanje komunističnih zvočnikov. Slovenci naj bi molče prisostvovali kulturnim prireditvam . na katerih komunistke slovenskemu dijaku iztaknejo oči iu odrežejo jezik, kot se je to zgodilo z osmošoleem Lojzetom Ciroz.detom v Mirni na Dolenjskem. Slovenci niso šli nu komunistične limanice. zbojkotirali so kulturni molk ter tuko ustvarili protiutež poplavi komunističnega podtalnega tiska in propugande. Niso pa obstali samo pri tem, ampak so se odločili, da naj sprego\ori in odloči puška v naših Kulturnih vprašanjih in v našem boju proti komunizmu. Zuto smo prepričani, du je vsak domobransko misleč Slovenec, od najpreprostejšega kmečkega fanta pa do univerzitetnega profesorja, od kmečkega hlapca pa do najimovitejšega gospodarja. ki daruje življenje v boju za slovenski narod in njegovo kulturo — naš največji in prvi kulturni delavec, pa naj piše znanstvene knjige, ali pa naj sploh ne zna pisati. Da se domobranci zavedajo svojega kulturnega poslanstva med Slovenci, dokazuje tudi njihovo kulturno, prosvetno in vzgojno delo v ožjem smislu, za katerega najdejo kljub vsem težavam bojevanja še vedno dovolj časa prav zaradi svoje vneme za tako delo. Danes lahko govorimo o domobranski književnosti. o domobranski pesmi, o domobranski glasbi, o domobranski umetnosti sploh, o domobranski prosveti iu o domobranski šoli. Seveda jasno je. da to delo ne more biti tako prečiščeno, kot je delo. ki ga \ rŠi kulturni delavec \ mirnem času v svoji delovni sobi. Domobranski prosvetar ustvarja v urah. ko je utrujen od boja. ustvarja s papirjem na kolenih, ustvarja sedeč \ nizkem bunkerju pri slabi svetilki ali kar zunaj na prostem. Ni važno tako zelo. kaj ustvarja, bistveno je. kakšen namen, kakšno prepričanje in kakšna volja silita domobranskega pro-svetarja k ustvarjanju, h kulturnemu delu. Ako se domobranske prosvetue prireditve na deželi vršijo v preurejenih hlevih, kot je tu primer na Pijavi goric-i — je to krivda komunistične Osvobodilne fronte«, ki je požgala prosvetni dom in še tolik«) drugih po slovenski zemlji. Prav tako je krivda zločinske Osvobodilne fronte , da sloveuski otroci nimajo več šol, ki jih je ljudstvo zgradilo s tolikimi stroški iu s toliko ljubeznijo. Domobranci se d«)bro za veda jo, da morajo Slovence ne le obvarovati zunanjega boljševiškega suženjstva, ampak da morajo obvarovati Slovence tudi duhovnega uboštva. ki ga prinaša s se.lmj boljševizem. Domobranci se dobro zavedajo, da so v sedanjem boju oui branilci kulture, da njihova puška kulturo ščiti in ne uničuje in da 1m> samo domobranska puška obvarovala slovensko kulturo pred zatonom v uničenje in pozabo. Prav je. da enkrat jasno povemo, kakšno je naše stališče do tistih kulturnikov . ki še danes gledajo in trpijo, da se \ slovenski javnosti nemoteno širijo in propagirajo dela kulturnih boljševikov. Domobranci, ki stojimo \ najhujšem ognju boja s komunizmom, zahtevamo, da se enkrat za vselej ta stvar \ slovenski kulturni javnosti razčisti. Ako pride domobranec v javno knjižnico in mu tam ponujajo dela kulturnih boljševikov. ji' to žalitev in sramota za \ so slovensko protikomnnistično javnost. Pravico imamo, da zahtevamo, da izgine iz jav nosti \ se. kar spominja na kulturni boljševizem, in prosimo i sto. ki s,-čutijo pred zgodovino in pred narodom odgovorne, da se za to stvar zavzamejo. Komunisti nam lahko uničijo zunanje oblike naše kulture, lahko nam podro in požgo šole, vasi. trge in mesta toda domobranske misli ne bodo poteptali. Sila te misli bo pripomogla. «lu si botno obnovili svoj. slovenski s\,.t. Sušteršič Mirk,. ŽIVLJENJE IN DOMAČIJO - ZA DOMOVINO Narednik Samo Gregorc je včeraj zvedel, da se je doma na Griču nekaj zgodilo. Samo to in nič drugega. Povedal mu je to domobranec iz njegovega voda. Da ga je iskala neka ženska, je dejal, priletna, črno oblečena, zgovorna, s culo pod pazduho in da je imela nekaj važnega povedati... To je bilo vse. Ni si mogel misliti, katera bi to bila, skoraj \ -e stare ženske, ki pridejo s hribov, iz republike, so si površno ena drugi podobne, zato Samo ni mogel uganiti niti približno. Samo sedi pred hišo, koder ima njegov vod stalno zasedo. Danes se je ogrelo, čeprav je še veliko ?nega. V bleščeči sne«; gleda, v sonce po cesti, koder prihajajo sani. Kraguljčki cingljajc«, sneg se topi v toplem opoldanskem soncu, tako toplo je tu v tem prisojnem zatišju, kjer je poleti stala klopca v senci. Komaj malo se še spominja vročega poletja, tako je to daleč. Kaiera bi bila?... Samo sedaj niti ne misli toliko na tisto žensko, kakor na novico, na tisto, kar se je bilo zgoddo. Sinoči ni zatisnil očesa. Pred polnočjo je bil dežurni. Prečital je bil poglavje v novi knjigi, več ni mogel. Potlej je prebiral razglednice, ki jih je prejel v tem času od vseh strani. Nič zanimivega ni mogel najti na njih. Same neumnosti. Pozdravi in podpisi mladih ljudi, tovarišev in prijateljic, ki vsakega izmed njih pozna bolje kakor le eden med njimi njega. Ne, njega ne poznajo, imajo ga za veseljaka in lahkoživca. ki je vedno dobre volje. Menda ga res nočejo videti drugače, ko takrat, kadar je v veseli družbi. Tudi vedo, da je hraber. Dober borec da je, se o njem menijo domobranci, kadar ga ni zraven. A to gotovo le zato, da bi si pridobil srca mladih deklet, najlepših, ki ljubijo samo junake... Kako zelo se motijo vsi! To ve samo on, a jih 'noče prepričevati o tem. rekoč, bodo sami videli, da ni bil tak. Tedaj, ko ga ne bo več med njimi. Samo si je prižgal cigareto, da bi pozabil nekaj, kar mu raztresa te drobne misli in meša spomine. Prijetno, počasi, s stisnjenimi ustnicami je pihal dim, rumenkasti prah, tja nekam proti soncu in svaljkal zlomljeno vžigalico. Po cesti so spet pridrčale sani. Pred hišo so se ustavile. Dva domobranca na njih, v belih kožuhih sta stopila na gaz in se zadovoljno pretegnila. Samo ju je spoznal. »Ti, Gregorc. baš tebe iščeva « je nekoliko zaneseno izgovoril višji narednik Malnar in pokazal svojemu spremljevalcu, naj mu sledi. Drugi je bil aktivec, črnih las in zamišljenih oči. Samo je že vedel, kako se piše, pa je pozabil. Sicer pa je vseeno. Zavila sta |m> stezi k njemu. Niti pozdravil ju ni, samo nasmehnil se je. Koliko ljubše bi mu bilo, če bi bil sam! ».Ne bodi vendar kakor kak maček! Greš z namu, ne?« Mul-nar si je slekel rokavice. Po kratkem preuiolku je Samo odgovoril: »Najbrž ne bom šel. kain sta pa namenjena?« »Cisto gotovo boš šel, samo če ti povem, kam sva namenjena.« Kaj bi bilo vendar takega?« je mirno in nepomembno vpru-šal Samo. »Govorite vi, gospod poročnik, saj vem, da bo šel!« Malnar se je nasmehnil. »Torej,« je pričel mladi poročnik, >z namu boš šel, to je jasno. Gremo \ mesto, čestitat stotniku Leskovcu .. .< >Stotniku?« se je začudil Samo in se zravnal na klopi. »Sem rekel, du boš začuden,« je hitel Malnar. Luhko boš čitul v današnji naredbi. »Povišan je!« »/daj pa se brž odpravi, ker se mudi, če hočemo kmalu nuzaj.« »Ne morem,« je odgovoril Samo, ko si je premislil. »Ah. saj te vendar poznam!« je silil Mulnar. »Ne daj se prositi. Kaj bi si tudi mislil stotnik o tebi, če te ne bi bilo z nama.« »Tega ne vem. samo prosil bi vaju, da mu čestitata tudi v mojem imenu; recita, da nisem mogel z vama.« »Pa zakaj vendar?« je nejevoljno vprašal poročnik. »Bolan sem,* je kratko odvrnil Samo. »2e zopet kakšna ljubezen!« ga je brž vščipnil Malnar. To bo narobe. Od ljubezni nisem bil še nikoli bolan. Ce bi bil, bi ne sedel tu nu soncu sam. Bi si že poiskul družbe.« Samo je vrpel ogorek v sneg. > Prosil te ne bom. kakor veš, lahko pa se kesaš. Na svidenje.« 2e sta bila na saneh. »Oprostita in tisti prošnji ugodita. Na svidenje!« Cin, cin, cin ... Lagodno so zdrčale sanke za iskrim konjem. Samo je gledal za njima, kako sta se odevala v debelo odejo. Malnar je zatikal bič. Kraguljček je pel čedalje dlje in naposled utihnil. V snegu, na beli, zorani gazi se je razgubil njegov srebrni glas. Izginila sta za ovinkom. Samo ve, da je storil najbolje in niti malo se ni pokesnl. Nič zato, če jih bo novi stotnik pogostil z likerjem in jim bo ponudil najboljših cigaret, kolikor se bo komu zljubilo kaditi. Samo ne more. Tudi I>i ne šel čestitat zaradi likerja in ciguret. Nekaj ga nadleguje, lista bežna vest o nečem, kar se je zgodilo. Zdaj se je domislil na dom in Grič, nu očetu, na mater, na sestrico, ki mu bo spletla bele volnene nogavice. Sumu se zdi, da je doina v hiši. Prav taka je ta hiša, kakor je bila, nič se ni spremenilo v teh dolgih mesecih, ko je inorul z doma. Mizu stoji sredi hiše, velika rjava juvorievu miza, morda pogrnjena z belim prtom. V kotu so jaslice, ki jih bodo sedaj za svečnico razdrli, oče sedi na zapečku in lista po koledarju. Milka sedi na k lopi. vsa je v delu, ki ji gre hitro od rok. Klobčiči rumenkuste volne so v škatli, od koder se odvija debela nit k njenim rokam, ki nikoli ne mirujejo. Milka misli nanj, nu brata, vedno. Posebej še, ko plete zanj nogavice! To Samo dobro ve. Tolikokrat prejme drobno pismo, v katerem mu vedno tako lepo piše, nuj se varuje za božjo voljo, naj vendar pomisli, kuj ji pomeni. Edini je, I udi materi in očetu je vse na svetu. To je jusno, le on si noče sam pri sebi tega priznati. Nerad premišlja o teh stvareh in smilijo str mu domu, ko mislijo, kuksen revež je. Denur mu pošiliajo od doma, čeprav nikoli ni prosil zanj. Suj ima svojega dovolj. Zebe ga ne in lačen ni. Kljub temu mu inuti vedno, kadar le more. pošlje kakšen priboljsek. Nevarno pot morajo pre-romati te dobrote, skozi toliko partizanskih zased... Ali! Preveč skrbe zanj. Zdi se mu, da iim ni dovolj hvaležen. A kaj more, on je vojak, domobranec. Vse stori, kar le more. ne samo /a dom, za domovino! Kaj hoče kdo še več od njega! Življenje? To je nu kocki vsak dan in vsuko uro. In če nekoč res pade? Koliko je že padlo njegovih dragih prijateljev, domobrancev, tovarišev do smrti, s katerimi je prebil marsikak grenki trenutek! Kaj bodo rekli oče in mama in Milka? Njemu se zdi, tla bi umrli otl žulosti. Čigav bo potem dom. tista lepa domačija na Griču, kamor se prav zdaj upira sonce, tla kaplja otl strehe... Hiša je polna zlate svetlobe, topli žarki se igrajo na Milkinih laseh. O, da bi spet enkrat videl dom! S silo se je otresel teh sladkih sanj, zuinižal je in skoraj zaspal. Proti večeru je sklical zbor. Domobrancem svojega voda je govoril o disciplini, kukor mu je naročil komandir. Potem je poklical v sobo desetnrje, jim izročil gesla in razpored straže. Ortlouuuc mu je prišel povedat, da ga zunaj čaka neka ženska. Samo se ni prav nič domislil, sedel je za zapeček in pričel Citati časopis. Ordonancu je naročil, naj jo privede noter. Stara je vstopila in vljudno pozdravila. Ozrla se je po mizi, polni papirjev, potem pa pogledala ordonancu med vrati. >Nu peči je gospod narednik,« ji je pojasnil ta in zaprl vrata. Ta čas je Samo opazoval žensko in je ni mogel spoznati. »Ti si Gregorčevf« je žena preprosto vprašala. »Da, Katra! Glejte, ko ste spregovorili, sem vas spoznal.« »Jaz sem Kutra. dii...« »Sedite in odložite tisti cekar. Se boste malo pogreli. Sem slišal, tla ste me iskali in tla iinate nekaj zame. Saj ste vi, ne?« Samo je vtaknil roke v žep in pričakoval odgovora. »Ne bom sedla, moram dalje,« je hripavo odgovorila stara žena. »Le povedala bom. kar so mi naročili.« Pokušljala je in boječe pogledala mladega fanta, ki ji je živo zrl v obraz. Njuna pogleda sto se srečala. Katro njegovega ni mogla prenesti. Povesila je glavo in potočiln solzo. »Kaj je, Kotro?< se je zdrznil Samo. Katra je odložila culo, zaihtela in sedla no klop. »Ubogi fant!« je krikniln. Samo je počepnil, da ji je videl v obraz. Razburjeno je vprašal: >Kaj je z mamo? Govorite, ženo!« »Vse bom povedala.« Katra je privlekla iz cekarja v rdečo ruto zavit hleb kruha. • »Na, to so dali mati,« mu je izročila. Z ruto si je obrisala oči. »Torej ni nič hudega? Je Milka tudi doma? In oče?« Katra je zakašljala in počasi pričela. »Oče in mati so pri rneni, v Dolini, Milka pa ne vem kje. Rdeči so jo odpeljali, nobeden ne ve kam...« »Kuj je doma?« jo je nestrpno prekinil Samo. »Domu?... Doma je vse preč! Prišli so v sredo rdeči. Cela brigada. V mraku so obkolili hišo in povedali starima, naj se odpruvita, kamor vesta in znata. Milka se je skrila na podstrešje in čakala, kaj bo. Stara sta mogla odnesti s seboj le nekaj malega. Priganjali so ju, naj se brž odpravita, ker da bodo hišo zažgali. Materi je prišlo slabo. Omedlela je sredi hiše, ko je jemala s stene Marijino podobico. Milka, ki je vse natanko slišala, je planila po stopnicah v vežo, potem pa v hišo, prav pred komisarja. Pokleknila je preden j in ga prosila, naj ju pusti in naj njo vzamejo. Tedaj se je oglasil eden med hudiči, drugače ne morem reči: ,To prasico je treba tudi zaklali!" Brž sta jo prijela dva rdeča in jo odvlekla skozi vrata iz hiše. Mati se je ta čas osvestila. Potem so šli, vaši, mislim, oče in mati.< Katro je spet poprijel kašelj. Samo se je zdržal vsakega začudenja, le priganjal jo je. »Kako je bilo potem?« »Potem so hišo izropali, pobrali vse in naložili na pet voz. Živino so privezali za vozove, prašiča pa so kar v hlevu ustrelili. Kmalu je začelo goreti. Najprej kozolec in pod, potem pa še kašča in hiša. Pri oknu sem sedela in treslo me je, da nikoli takega. Na Griču pa je vse gorelo... vse. prav vse. V hiši je bilo svetlo kakor podnevi. Strah me je bilo. Čez uro nato je nekdo potrkal na vrata. Bila sem na peči in molila sem rožni venec. Trikrat sem se prekrižala. Zdaj je vrsta na meni. sem dejala. A trkanje ni bilo močno, tudi sem slišala vzdihljaje. To ne bodo hostni. sem rekla, preveč so z maniro. Zlezla sem s peči in šla odpirat. Bila sta — oče in mati, tvoji starši. Zdaj so pri meni. Opomogla sta si nekoliko od strahu in groze. Tu, so mi dejali, naj ti nesem ta hleb in povem, kako je bilo.< Samo je gledal skozi okno, vzravnan, roke v žepih. Se nikdar ni nobene zgodbe tako napeto poslušal kot to. Komaj se je premagoval. »Tako, Katra. So še kaj naročili?« je brezzvočno vprašal. »Nič.« Nič,« je ponovil Samo. Stisnil je zobe in premeril sobo. »Zbogom.« je dejala Katra. »Zbogom.« je pozdravil Samo. >Pa doma pozdravite mater in očeta. Recite, da bo vse dobro.« Stisnil ji je roko. Vrata so se zaprla. V sobi je bila tišina, po veži je bilo slišati odhajajočo ženo. Samo je stal sredi sobe in mislil. Zunaj je zahajalo sonce, nebo je bilo ognjeno, zadnji ostanki rdečih odsevov so se plazili po obletelih smrekah. Večerilo se je. Zrak je bil vijoličast, iz hiš ob cesti se je kadilo. Samo je nemo strmel predse, na pomočena tla. Potem se je sunkoma obrnil, vzel 7 obešalnika suknjo in se ogrnil. Zunaj na vratih je postal in poklical ordonanca. »Pokliči Rotuja. Dokler se ne vrnem, naj me nadomestuje.« Zdaj se Samu skoraj ni zdelo vredno živeti. Tako malo mu je bilo za vse.-Edino željo je še imel videti očeta in mater in sestrico, drago Milko, tudi pogorišče, sivi pepel, ostanke dragega doma. Sama žalost in beda. A mora. vse to mora videti. Storil bo tako, kakor se je namenil. Nadporočnik ga it' svaril, naj so nt- podaja --mu \ tako ne varnost. Sicer i>a, če moraš, pojdf, jaz no hranim. Stori, kakor najbolje v«jš.<- Samo so jo zahvalil, pozdravil in odšel. Zvečer so jo odpravil na pot. Co hodim \ so noč. bom doma \ prvih jutranjih lirah. Pri očetu in materi. Potem moram najti Milko! Oblekel jo belo haljo, so zavil \ Šal, na nogo jo nataknil smuči in oprtal brzostrelko. Nebo jo bilo oblačno, brez z\ezd, noč tiha in spokojna. Samo 10 nataknil smuči in >e odpeljal po klanon v noo. Nikomur ni povedal, da odhaja domov. Smučal jo po parobkih host, postajni >>b sumljivih zvokih. Po dolinah so bile \asi, oddaleč je bilo videti /a silo ra/svotljeua okna, ki so počasi ugašala. V ozki do linici so je odpočil. Potem jo zadel smuči na ramo, s palicami pa si je pomagal po strmem bregu. Tako je bilo-povsod, koder je bilo pretiav kreber. I ra jo bila če/ polnoč, ko jo spet počival. \ vasi na levi jo ateglo lajal pes. Nekoliko svetleje je bilo. morda jo za oblaki \ /.šla luna. Naglo se jo spustil po strmini, ki jo bila kakor list papirja. Nekje sredi mu je /manjkalo tal in jo padel, \ se jo pobral in hitel navzdol, da ga kdo ne opazi. Tedaj je zaslišal od konca vasi vpitje: Tovariš, stoj! Stoj' Stoj!, je odmeval klic. Saiuo so je pripognil. da bi odpel •■muči in stekel \ hosto. Tedaj je počilo. Knkrnt samkrat. Omahnil je v sneg / odpeto sinučjo. Topla kri s(- mu je ustavljala za pasom, nekje jo slišal nerazločne korake. Potem je zatisnil oči. Samo je umrl. Krogla mu je prebila srce. Komunist, ki je bil prvi pri njemu, jo vprašal: Si še živ? Nobeuega odgovora ni bilo. Pes je lajal v \Ba pojdimo.« Kam. l'inkov Skočila sem k njemu in ga zadržala. Nič se ne boj! Takoj se vrnem.< me je potolažil in zaprl vrata za seboj. Vrnil se je čez deset minut. Bil je bled. skušal se je smehljati, u se ni mogel. »Mobiliziran sem. Iti niorutn. Ostipnjenu sem stala pred njim: >Ne šuli se! Nikamor ne boš šel. Santa vendar ne bom ostala med tujimi ljudmi. Mama iz Ljubljane tudi ne ntore k meni, jaz pa k njej ne, ko smo pa blokirani Skušala sem mu dopovedati. kar je revež sam dobro vedel. Med tem, ko sem ihiela, je .011 molče slckel obleko, oblekel slabšo in vzel za s seboj najnujnejše. Stisnil mi je roko in s tresočim glasom naročal to i 11 ono. V grlu me je stiskalo. Ruda bi zavpila. a ust nisem mogla odpreti. Skozi solze sem videla njegovo bledo obličje, občutila •■eni njegov boj z notranjostjo. Poljub in šel je skozi vrata. Bil je že na cesti, ko -eni stekla za njim, du ga še enkrat vidim. Moštvo tuobilizirancev in .partizanov se je pripravljalo na odhod. Oboroženi, neoborožeiii. civilisti, uniformirani vse vprek-Domačini so stali ob cesti in zrli na vojsko*. Jaz sem stala sama in gledala le svojega moža. ki je bil v vrsti poleg drugih. Četa je krenilu naprej po cesti, neznano kam in med njimi moj ljubljeni inož Tinko. Opotekaje •■,•111 šla v. hišo in padla na kolena pred razpelom, ki je viselo \ kotu sobe: Vsemogočni, ne dopusti, da se 11111 kaj žaleča pripeti. Vrni mi ga! Oče naŠ...< Minili so dnevi. Četrti dan proti večeru je nekdo potrkal na vrata. Skočila sem in odklenila: O Križani, moj mož!* Padla sem v njegov objem- Vrnil se je, zdrav, nekoliko bled in kosmat. Imel je na rami puško, ki jo je takoj odložil v kot. Opozoril me je, nuj ne bom glasna, ker je ušel. Ni se vrnil, da bi ostal — ne v rnil se je. da me je opozoril in mi naročil, da naj nemudoma zapustim vas in se odpeljem v Ljubljano. Vse je preračunal..kako in kaj. le izvršili je bilo še treba. Prosil me je, naj zdržitn in naj ne klouim. Tudi svoj beg je imel že zasnovan. To svidenje je trajalo le dobrih pet minut, nato sva se ponovno ločila. Drugi dan po tem svidenju sem ob štirih zjutraj zaklenila hišo in se s kovčegi odpravila na dolgo pot proti postaji. Kot v sanjah sem prispela v Ljubljano. Zagledala setn ljubljeno mamo. ki je presenečeno vzkliknila: Nesrečni otrok, kaj je s tabo?* Se toplote njenega telesa se spomnim, kako me je stisnila tta svoje srce. Mama, mama... Izčrpana od napora in skrbi sem živela v Ljubljani ob svoji -krbeči mami in čakala glasu o svojem možu. Ali je srečno ušel? Mi so ga zasačili na begu? Minil je mesec, dvu. Nekega dne je neki gospod prinesel majhen listič. Poslal gu je bil moj inož iz ljubljanske kasarne, kjer je bil že poldrugi mesec zaprt. Dva meseca nisva vedela eden zu drugega. Dvu dolgu meseca sem čakala v strahu in trepetu. Končno sem izvedela, kako in kaj je z njim. Brž sem odhitela nu poveljstvo ter izprosila dovoljenje za razgovor z možem. Dvajset minut so mi dovolili. Nisva se znašla, ko sva tesno objeta gledala drug drugemu v oči. Nisvu se vprašala, kako sva tako srečno ušla. Glavno, da sva bila zopet skupaj. Kot hip je minilo dvajset minut in zopet svu se ločila, liste dni sem mnogo prehodila od komande do komande, du izprosim svobodo zu svojega Tinkotu. A zaman Poslali so ga v internacijo v Gonars. Tako daleč stran od mene je zopet moral. Zopet sem čakala in čakala. Zopet sama... Bližal se je božič. Mnogo sem molila tisti čas. Ni bilo zastonj. Nekaj dni pred božičem sem ga imela nazaj. Nepopisna sreča je zavladala pri nas. Bil je res srečen božič presrečen. Sklenila sva, da se odslej ne ločiva več, naj pride, kar hoče. Živela sva v zadovoljstvu, čeprav skromno. Prišla je pomlad in privoščila sva si nekaj lepih sprehodov. Bilo je lepo. tako lepo. kot sem si vedno želela. Meseca maja je odpotovala mama v Dalmacijo, mirna in zadovoljna, saj je naju preskrbela in zapustila zdrava, nič hudegu sluteč. Morala je k svoji hčerki ■— moji sestri ker jo je ta potrebovala. Pričakovala je dete. Preden je odšla, naju je blugoslovila. Usoda se je znova začela poigravati. Ni minilo nekaj dni po odhodu moje mame, je že moj mož moral nu pot. Ne zato, ker je moral, ampak zato, ker je hotel. Klic ranjene in oskrunjene domovine ga je zval med protikomunistične borce. Ne da bi se maščeval zase. zame — ne. Braniti je bilo treba druge mnoge, ki jim je pretila nevarnost. Pogumen, močan ter dobro opremljen za teren- me je smehljaje zapustil. Ponosna sem stula ob oknu ter zrla za njim, ko je odhajal. Bog te blagoslovi in očuvaj — dragi!* Zopet sama. sama. Ali moram zopet čakati? Kako dolgo? Tedensko sem prejemala n jegova sporočila. Vedno je kaj priložil. Podobico, nageljček. poljsko cvetlico itd. Vedno ie pisal veselo in hrepeneče- Nikdar ni tožil. Ie bodril me je. Vztrajno sem čakala- Minil je junij, julij, avgust. Čudno se mi je zdelo. Ali ne dobi dopusta? Dolžnost je prva in ta je bila njemu sveta- Borbe-negu mesta ni smel zapustiti. Pot je dolga in nevarna do Ljubljane. Vedel je. da sem pri dobrih ljudeh in preskrbljena. Vedno sem upala, da se bova videla kmalu. Čakala sem. hrepenela. 8. september 1943. Nepozaben dan zame in za vse Slovence. Kako usodepoln je' Tu dan sem prejela njegovo pismo. Bilo je tako lepo, polno hrepenenja in ljubezni. Priložena je bila svetinjica Matere božje, ki jo je prejel pri sv. obhajilu tam nekje na Dolenjskem. V Ljubljani je bilo te dni vse zmedeno in razburjeno. Znanci so me srečavali. Pripovedovali so to in ono. Zbegana sem sklenila. da ne bom hodila od doma. Boji so! Trdi boji! Ne bodo vzdržali! Savoici pomagajo komunistom! Kdo bo šel na pomoč našim fantom? Kako jim naj pomagamo? Minil je tudi september in oktober. Čakala sem. čakala... Nobenih vesti, ne glasu o njem Kje je moj mož? Kje je Tinko? Kaj je z njim? Kje je? Kdo ve? Na vsa ta vprašanja so bila vsa usta nema- 11. november 1945. Njegov rojstni dan. God sv. Martina. Slučajno sem šla v mesto, da kupim neko stvar, ko zagledam pred neko šolo precejšno množico. Fantje so prišli. Iz Kočevja, Turjaka. Grčaric... Prerinem se med množico in vprašala sem prvega borca, na katerega sem naletela Ali je ta in ta med vami? Ni mi vedel povedati- Rekel ie le. da ob petih popoldne pride druga skupina, to so borci iz Grčaric... Kri mi je šinila v glavo. Stekla sem vsa v ognju v najbližjo cvetličarno, da kupim cvetje za možička. ki bo še danes v mojem objemu. Doma sem vse lepo uredila za -prejem moža. Nisem strpela doma do pete ure. ampak sem že ob štirih šla pred šolo. kjer so še vedno stali ljudje in povpraševali za svojimi. Iz šole je prišel mlad fant. suh in bled. Na obrazu se mu je poznalo, da je mnogo prestal. K njemu sem se napotila in ca nagovorila: Ali je z vami prišel ta in ia iz Grčaric? Pogledal me je in zazdelo -e mi je. da je še bolj prebledel. S strtim glasom je izdavil: ^Gospa. jaz sem vas takoj spoznal. ^ i ste Tinetova žena- Da. in?* sem silila vanj. -Bolje bo. če vam povem odkrito. Tine je bil ustreljen.* Zgubila sem tla pod nogami. Tema mi je lesrla na oči. usta so se mi odprla, iz dna duše sem kriknila: Moj Tinko!* Zopet santa... Ali naj še čakam? Danes znova preživljam vse gorje. Znova so se odprle še ue zaceljene rane. Sočustvujem s tistim ženami, ki so prestale isto gorje, morda še z več otroki, ki ne bodo poznali svojega očeta-jttnaka. ki je moral dati svoje mlado in drago življenje na oltar domovine, zadet od bratske roke. Ne vem. kje je njegov grob. a prepričana sem. da bi ga spoznala med tisočerimi, čeprav okostnjaki, zvezanimi z žico na rokah in nogah. Srce bi mi dalo vedeti, kdo je on Ko bom stala ob njegovem truplu, bom lahko zopet rekla: Tinko, spet sva se našla. Sedaj se ne boš več ločil od mene.. Čutim, da me spremlja njegov duh in me čuva. Sedaj mi ga ne more nihče več vzeli. Za spomin nanj hranim še svetitijico od sv. obhajila in sliko Zvonovi iz Grčaric. ki nič več ne zvonijo. Zopet sauia... B. Marija. 0& dev&tcd... »Razumem. Janez,« je strumno odgovoril Tone in ga pozdravil po vseh predpisih. >Ali veš, kam bomo šli? Gotovo proti Suhadolu- Janez je urno stopil naprej, da čimprej obvesti fante- Noč je bila precej temna, čeprav je bilo nebo jasno. Od vzhoda je ostro pihala burja in kakor divja zver tulila čez strehe in ob zidovih-Listje je že davno odpadlo, a kljub temu so se veje dreves močno upogibale. Drevo, ki je stalo pred delno zastrtim oknom, je lopu-talo z vejami po polknih v nekem zaporedju, da se je zdelo, kakor da kdo signalizira. Sneg na robu Gorjancev se je belil in svetlikal zlasti ob robovih prostranih kosenic. Na Boncu ali Ržišču je lajal pes in motil spokojno tišino doline. »So že vsi tukaj?« je vprašal Janez, ki je bil določen za vodjo patrulje. »Ne, nekaj jih še manjka. Takoj bodo tukaj.« »U-ju-ju-uh,« je zavriskal Tonček, ki je tudi to pot začel kraval. Veselo se je razlegel vrisk in odjeknil med zidove, da se je začni dvojen odmev. »Fantje. zapojmo eno!« Pa so začeli: »Dekle, daj mi rož rdečih.« Marijan naprej. Albin čez. ostali bas. V zateglo zavijanje burje se je izlila pesem domobrancev, ki je kakor veselo življenje plavala po zraku in se širila v objem vse naše zemlje, naše slovenske domovine od Sotle do Soče. »Mirno!« je poveljeval Janez. »Bodite previdni, pazite na od-stoianje, pazljivo poslušajte povelja in piščalko.« To so bila zadnja navodila, nakar smo krenili: spredaj Jože z brzostrelko, drugi Bine, tretji Berto s kardušem. za njimi pa ostali. Se nekajkrat se je razlegel vrisk in se kot val razlegel med Krko in Gorjanci. Previdno smo stopali ob robu ceste, pripravljeni vsak hip na srečanje s tolovaji. Oči so bile ostro uprte naprej, vse mišice na obrazu togo napete, v rokah bombe, pripravljene za met v hipu. Strojničarjem so se prsti kar lepili na hladnem železju. Noge kardnša so zažvenketale pri slehernem koraku. Križem prsi so se fantom bliskali naboji kalibra sedem devet. Burja je nekoliko ponehala in povsod je vladala tišina- Kmalu smo se toliko ogreli, da nam je kri stopila v obraze. Izognili smo se vasi in šli v smeri levo od požganega gradu Vrhovo in krenili na pot, ki vodi na Jngor je. Hoja po gozdu je bila mučna zlasti zaradi strmega brega in goščave. Po obrazih so nas bile veje leščevja in kostanjevih grmov. Na vrhu smo se ustavili. Pot navkreber je vse tako močno razgrela, da smo bili vsi močno zasopljeni in so nam kolena kar klecnila. Znoj nam je z obraza lil kar v sragah- Nad Presekom je zaskovikala sova. Zateglo se je razlegel njen otožni vrisk po globeli in nad vrhovi. Zopet je bilo vse mirno. Le burja se je venomer, zdaj bolj zdaj manj, zaletavala in rezko piskala med drevjem. Komaj smo se oddahnili, nas je že zeblo. »Oj ti soldaški stan.« se je šalil Andreje in potiho pel: Pre-šmentana pisarna, prešmentano pero... »Fantje, gremo naprej!« Spustili smo se v dolino, pa zopet v breg. dokler nismo prišli na dolnjo zdrsano gozdno stezo in jo mahnili po njej. Zmrzlo listje je šumelo pod našimi nogami. Culi so se le neenakomerni koraki in polglasen žvenket orožja, ki se je zadevalo ob veje- Nebo se je popolnoma zjasnilo. Nad Borštom se je lepo videl Veliki voz, na vzhodu pa Plejade. Zdelo se je, da nam zvezde veselo mežikajo: pa srečno, fantje! Prišli smo nad vns. Vrsta se je ustavila, približali smo se robu gozda in prisluhnili. Vse tiho. Kakšnih dve sto metrov pod nami je nekdo polglasno znkaš-ljal. Opazili smo stražarja, ki se je tiščal na vogalu poda. Tišina. Naredil je nekaj korakov. Mislili smo, da gre proti nam, a je šel klicat zameno. Ti, hudič, jaz ne bom stal tu celo noč. Naj vzame vrag tebe in ves štab. Ce hočeš, pojdi, jaz sem se dovolj namrazil.« Izginil je na pod, drugega stražarja pa ni bilo. Gosta meglena kopa se je začela razkopavati. Pred nami so zrasle najbližje hiše vasi. l.evo in desno krilo stu se pomaknili irnprej, sredina je ostala na položajih. Z leve strani so se približali podu še na nekaj metrov. Drum! Tresk! Ciu, ciu, ciu! Juriš! HurtU U-iu-nu-hu! »Predajte se! Obkoljeni ste!< Zaropotale so strojnice. Karduš je zdrdral cel rafal: Itrk-hr-r-r-r-r-rk. Vmes so piskale brzostrelke: trk-trk-trk. Pa zopet bombe. »Roke kvišku!« Ropotalo in hreščalo je po vsej vasi. Ostro streljanje se je mešalo z divjim vpitjem. Fantje so tekali sem ter tja kakor obsedeni. Borba je kmalu ponehala. Le na višini se je oglašal še tolovajski karduš. Pa je kaj hitro utihnil in jo potegnil v gozd brez strojnice. Ljudje so preplašeno gledali iz hiš in ko so spoznali, da je nevarnost minula, so prišli tudi ven, čeprav z največjim strahom. Pavle je prignal tri mlade fante- Vsi trije so bili premočeni in izstradani. »Od kod si?« je vprašal Janez enega izmed njih. »Od Pilštajna,« mu je boječe odgovoril. -Kako m pa zašel v to .Častilo družbo narodnih osvobodilcev'?< Fant se je boječe o/rl po nas — nabrala se nas je precejšna gruča — in začel pripovedovati: »V septembru so me vzeli. Prišli so nekega dno in /"htevali, da moram z njimi ali pa me bodo ubili in požgali dotn. Oče. ki je že star, jih je rotil /a božjo voljo, pa ni nič pomagalo. »Pol ure imaš časa,« je zavpit nad mano eden izmed njih. Izgovarjal sem se. da moram živeti očeta in mater, da se bojim, kaj bodo naredili Nemci z domotn. a ni nič pomagalo. Do zadnjega sem upal. da me bodo pustili, toda hipoma me pograbi eden za rokav: »Marš ven! Domov se boš \rnil pa po osvoboditvi. Stara, vidva pa bodita tiho. če ne vaju bomo pobili!« se je zadri nad mniimi starši. Dva meseca že tavam po slovenski zemlji, niti ene noči še nisem brez skrbi zaspal, niti enkrat se nisem še pošteno najedel, niti ene vesele ure doživel. Naredite z menoj kar hočete, slabše kakor mi je, mi ne more biti.« Tone so je zoirl v kuštrnvo glavo mladega fanta. Oči so bile kakor dvoje uiraslih oglov, lica upndla, usta pol zaprta. Na hrbtu ie imel na vrvi nnveznno vrečo. V vogalih sta bila dva drobna krompirčka, do mu vrv ni zdrsnila. Hlače je imel tako strgane, kakor bi von i udarila strela. No enem čevliu odtrgan podplat, drugega po je imel povezanega z žico. Pred Tonetom se je vrstilo nepregledno vrsta fantov in.mož. iztrganih iz družin in domov, daleč od rodne grude, ki jih gonijo tolovaii po slovenski zethlji kakor klavno živino. Kako strašno je to! Tako m- vendar ni še nikdar godilo na slovenskih tleh z našim dobrim ljudstvom. ' >Da. to ie naiostudneiši zločin nod slovenskim narodom v vsej niegovi zgodovini.« je polglasno vzdihnil in se zazrl v ujetnike, ki so šli preti njim- Jurečič J. Vinko Žitnik: • •••• ••• ••• RDEČE GNEZDO l"'us po božiču v letu Gospodovem tisočdevetstopetinštiri-desetcm. Svet je oblečen v bel kožuh snegu; sneži kur naprej ncpre-nohomu; prostor je /ožen nu doklie človeku; obnebje je zave-šeno v padajočem snegu kakor z. belo, tiho se gibajočo tančico; zu njo stoje predmeti, iiludni, negibni, beli in nemi kukor mrliška telesu. \isoki, mrzli hrbet hribovja se vleče od zahodu proti vzhodu; iz. dalje se vidijo smreke kukor trde ščetine mrjuscu; s sključenimi in z.verizcnimi koreninami iščejo hrune med skuluutim kraškim svetom; sive čeri so podobne čekauom divjega prašiču. Pod grebenom nu južno strun je plitva kotanjica, vsa porasla z mladim bukovičjem; med dvemu vzporednima skalama, podobnima dvemu reziloma ogromnih nožev, je ruzpetu ponjava iz jute, pod njo je skrit, zu silo udoben brlog; bukovo mludovje zakriva vhodno vrzel vanj; iz. vrha črne odprtine se kudi kukor iz. čedre, modrikasti stožec dimu vstaja ruvno in počasi med belimi progumi snežink, kakor du gu nevidna teža tlači k tlom. V brlogu med skulumi je ruzprostrta slumu; pri vhodu prasketu ogenj; ob skuli so prazne steklenice, nckuj purov mesenih klobas, poprtnik; okoli leže prevrnjene pruzne steklenice, dišeče no žganju; dve puški ležita nu sredi brloga, nu nekakem hodniku, uubtti, pripravljeni zu strel. Gnezdo je skrito, šotor sam po-veznjen nu skule med bukovo mludovje, da gu ne vidiš, dokler iščoču noga ne zadene obenj: nu to strun je ob jasnem vremenu lep razgled po nižuvi proti Lipljenum, Skocjunu in nu Turjak, tuko du more bistro oko ruzločiti vojaka na cesti; na drugo stran, če noga v nckuj korakih prekobali greben hribu, se vidi zveri-ženn kača kočevske železniške proge pod hribom. Rdeči rajonski obveščevalci bi si ne mogli izbrati boljšega in bolj vurnegu mestu. Vsi trije. Zaje, /akrujšek in Podržuj, lenarijo že nckuj dni v brlogu. Zunuj sneži; hoja je bolj nevarna kot poleti zaradi izdajalskega gazu v snegu, ki ga pušča nogu za seboj. Kolovodja Zaje čepi ob ognju in prilaga dračja; Zakrajšek in Podržuj ležita pod kočami, du ju ne bi mrnzilo. Zaje seže po steklenici, jo prinese k ustom in čuti, du je pruzna; dvigne jo proti plumcnii in se jirepriču. du je prazna. >Knj stu že vse tžprltznila?« se oglasi in ne da bi čakal odgovora, seže po drugi steklenici, ki leži prevrnjena zraven klobas. Ko spozna, du je tudi tu prazna, se razjezi: >Lej jih, hudičev, vse stu izpraznila!« >Kuj se boš ujedal!« se oglusi Zakrajšek izpod odeje. »Zrli smo vsi, pa tudi ti si že okajen. Zadnjič sem ga jaz priskrbel, zduj pu pojdi ti ponj, jaz ne grem. Sneg je zaveznik belih, menda je zato bel, za nas pa predstavlja veliko nevarnost; saj prejemaš poročila, kuko ti beli hudiči neprestano vohajo naokoli in čim grše vreme je, rajši so zunaj. Če si zares žejen, si nasuj snega v lonec in skuhaj vode. Ze tvoja zadnja pot je napravila nevarno gaz; naša sreča je, da zdaj sneži in da bo zamelo gaz.« >Kar pod odejo zlezi, tovariš Ivan,« mu svetuje Podržaj; >ne veš, kako prijetno se leži, kadar se ti možgani malo pozibavajo. Jutri pa sam stopim do prvih vaških bajt in povprašam, kako je kaj z naročenim žganjem. Za danes pa ga bo tudi zate zadosti. Kar sam s seboj sem zadovoljen, ko vidim, kako prijetno nam je: žganja, klobas, poprtnika, dela pa skoraj nobenega. Ko prejmeš poročilo, ga lepo prepišeš in pošlješ naprej, dodaš nekaj svojega in delo je končano. Poglej tamle naše arhive, naše delo — za vsako vas in za vsako družino v njej vemo, kakšna je: ali je naša ali ni, ali le napol ali vsa, ali je iskrena ali se le hlini; kdo je med izdajalsko belo sodrgo prostovoljno ali pri-inoran: koliko je naših ubežnikov in strahopetcev; koliko jih suženjsko lovi okupatorjeve drobtine — in tako dalje, fej, sama gadju zalega, ki bi jo zmečkal med prsti kakor črva. O prišla bo ura. ko bodo začeli delovati naši seznami, ko bo rdeča armada pridrvela k nam, hej, in ta čas bij, kolji, gazi, uničuj — to bo naš dan: dan zmage, dan našega obračuna in našega maščevanja! In ta dan ni več daleč, tovariša; slavna rdeča armada se približuje mejam Slovenije. Samo eno željo imam: da bi rdeča armada prehitela kapitalistično vojaško poplavo ,naših zaveznikov', pluto-kratov in kapitalistov Angloameričanov!« »Ne bodi črnogled. Frenk!« mu oporeka Zakrajšek. »Ali vidiš tovariša Stalina, kako dober ribič je, kako je vrgel mieže po vsej Evropi in kako se narodi, države, stranke in vlade lovijo vanjo? Nič se ne boj — Evropa je naša, oziroma bo popolnoma naša ob koucu te vojske; potem nekaj let miru kot priprava za nov spopad in sunek v novo vojsko — tokrat na zapadni svet, ilc izvedemo do kraja svetovno revolucijo in si podvržemo vso zemljo. lo je ideja, to je naš namen, za katerega se je vredno boriti! Pomisli, zrušiti kapitalistični družbeni red. utopili krvi preživelo, izrojeno plutokratsko zalego in delavca, človeka iz dna, kakor je rekel Gorki. posaditi na prestol. Naj padajo milijoni, naj teče kri, naj se rušijo v prah mesta in vasi. naj pogine vse, kar ni naše in za nas. samo, da zmagamo mi, da zmaga naša misel in pripravimo človeštvu novi vek, vek sreče, sproščenosti in popolnega razmaha, prostega vsakih čustvenih vezi in okovov, najbolj pa verskih strašil, ki stoje ob vsaki tvoji misli, besedi in dejanju kakor birič. ki kaže na ječo — pekel! Kako smo mogli biti tako omejeni, kako je moglo človeštvo toliko let tavati v temi. kako se ti suženjski predsodki še danes drže ljudi in kako malo, tovariša, poudarjeni, malo jih je. ki razumejo nas in ki so nam res naklonjeni. Zato je treba vedno besede zavijati. ljudstvu ne smeš povedati resnice in na mitineih jim moraš povedati in celo pritrditi tudi marsikaj, kar se tebi gabi. da ne odbiješ množic... Včasih, ko sem sam, me kar zazebe, ko vidim, kako sem sam. pravzaprav, kako smo sami; kako ljudstvo naših dejanj ne razume in kako jih je strah krvi: kako javkanje je, če zadaviš kakega izdajalca ali trmastega hujskača, ki ti s svojo besedo in zgledom napravi več škode kakor oborožen spopad z izgubami... O poznam jih. kako jim iz oči kriči, da sem krvo-lok. ubijalec, samo reči si ne upajo. V matuški Sovjetiji pa je drugače — tam je nov red. nov človek, zato ponavljam venomer — Stalin, pregazi Evropo, pomandraj vse. kar se ti upira in stopi na naša tla, da tudi tu vstanemo iz skritih brlogov in obračunamo s starim svetom in starim človekom do konca!« »Dobro znaš govoriti, tovariš Janez, čeprav nisi drgnil mestnih šolskih klopi kakor jaz.« ga pohvali tovariš Ivan. pokuka skozi i'«iprtiuo % sneženi prostor zuuaj in zleze pod odejo- Pozna se ti. da si veliko bral in da si inteligenten, pogumen si iti vero imaš. vero v naše poslanstvo, to je glavno. Ker pa nismo na mitingu, pa si lahko povemo, da po eni strani res kaze, da bo Ev ropa kmalu boljšev iška. po drugi pa spet ne. Razmere v Grčiji dajo meni mnogo misliti: prav tako pa tudi stanje v ostalih zasedenih državah na zapadu K v rope. Mi hočemo popolno oblast v roke. vidita pa siou. da tega zapadni plutokrati ne dado: kako hočejo zv ariti v se mogoče stranke v neko novo demokracijo in kak," imajo naši vezane roke. h no je biti navdušen, v net. biti pri tem malo okajen iu dobro govoriti, drugo pa so dejanja in dnevna dosajanja. ki spreminjajo lice svetu. Včasih potegne sem čez Atlantik zelo zoprn veter. Tovariš Stalin se trudi na vse kriplje / vojaško tuočjo iu diplomatsko spretnostjo, da bi kar najbolj prelisičil zapadno kapitalistično politično in vojno vodstvo; rad bi ga prehitel, podprl svoje zahteve / ljudskimi množicami, ki ustvarjajo njegovo gibanje, vendar pa pravim, da za nas ni najbolje. ker se vojna zavlačuje. Priznati moramo, tla je pri nas velik upad od lani: ljudje se nugibljejo na nasprotno strun, ki je čedalje bolje organizirana, in tudi tele. ki imamo tu napisane, da so naši in pri tem je pokazal na kup beležnio. pisem in zapiskov nad -vojo glavo nisi; popolnoma naši: to se pravi, da nam bi tudi ti v času kake velike preizkušnje odpovedali ter uskočili v- nasprotnikov tabor. Ali vesta, kdo je zares naš? Ja/ -em stari partijec in poznam to -tvar. Samo tisti, ki ima zaradi naše stvari toliko krvave roke. kakor pravijo oni, da bi v nasprotnikovem taboru izgubil glavo: samo tisti, /a katerega ni več vrnitve in so mu zaprta vsa vrata. Ogenj na gorišču je pojemal. Začelo >e je kuditi. moker ogorek je cvilil in piskal. brlog je bil poln dima. Zadnje besedo partijca Zajca so se v-eh nekam čudno prijele iu streznile navdušenje. ki je poprej vrelo iz ust. Priznanje, da jih je malo, zavest. ki je kot strašilo gnezdila v vsakem srcu. a si ni upala čez ustnice, je Zakrajška in Podržaja streznila. Podržaj je vstal z ležišča, zmetal ogorke na žerjavico in do-ložil suhega dračja. da je kmalu v zplapolal snličast plamen. Zrak je bil vlažen in prepojen z dimom in žganjem: ko je čepel in drezal z glavo pod ponjavo brloga, mu je dim silil v oči. Prekleti dim. ta hudič bi nas utegnil še izdati!« Pomolil je glavo iz brloga, da bi videl, kako visoko seza stebriček dima. in kriknil: hkrati pa je zabrbrala brzostrelka in njegovo telo je padlo na obraz v sneg pri vhodu: krogle so siknile v brlog, steklenica se je zdrobila, v ognju se je pokadilo: krogle, ki so zadele v skalo, so kakor okruški brez moči padle v slamo... Zaje in Zakrajšek sta planila kakor bi ju vrgla eksplozija kvišku, bo-a in razoglava. ne da bi iiograbila puške, sta planila skozi odprtino in se razbežala po mladovju na levo in desno z bliskovito naglico. Slišala sta kakor v snu strele in krike napadalcev in be/ala po globokem snegu kakor blazna. Zakrajšek je čutil bolečine v stegnu, toda napel je vse sile in tekel, tekel, butal z glavo v težke bele veje in kakor slep s snegom v očeh drvel skozi grmovje in preko skal na nasprotno stran hribu navzdol: kri pod njegovimi bosimi stopinjami v snegu pa je rdela kakor razmetane rdeče vrtnice... Podnarodnik, vodja svojo skupino, jo prispel do podtemen« Zajčjega hriba. \ snegu jo zasledil zamotano sled in hitel po njej na vse protogo; pod hribom, na zadnjem vzponu, je zapazil rahli, sinji stebriček dima. To jo potrdilo njegovo domnevo iu vero v dober uspeh današnjega nastopa, /o ves dan od jutra so na nogah; sneg jo visok iu stopinja so globoko ugreza vanj; v kolenih iu bokih čuti, kako g« jo pot utrudila. .Njegova skupina je nekaj korakov, za slab lučaj kantini, za njim. Cim više jo vrlin hriba, tem bolj je nestrpen in tem manj čuti svojo utrujenost. Pred njim se pokuž.e za smrekami mala dolinica pod temenom hriba. Gosto bukovo mladovje je preraslo ostre čeri kraških skalnatih tal; modrikasti stebriček dima je vedno bliže pred njim Dolinica je vsa bela od debele odeje snega, mladovje jo pri pogtijeno k tlom in glej. tam jo črna odprtina, podobna po koncu postavljeni zagozdi; pri njenem vrhu se dviga dim, sneg so topi od toplote; pod razpeto ponjavo, ki je debelo prekrita s snegom, se sliši šum, govorjenje, ki ga pa sneg ubija. Podnttreduik vidi. kako ogouj pri vhodu šotora v/.plapola t II osvetli v mraku brloga čepečo človeško postavo. Noga mu za stane v snegu, dih pridrži in roki. ki sta držali pred seboj br/o strelka, sitmogibno dvigneta orožje više pred oči. Podnarodnik se ozre okrog sebe; nestrpen jo. rad bi pričakal svojo skupino, da bi obkolila brlog in tla bi tako nihče ne mogel uiti, zakaj nagon mu pravi, da mora biti v brlogu več oseh. Sneg si- usipljc vedno gosteje, molčanje prostora je čudovito mehko: čas se je nagnil v pozno popoldne. Prostor jo vedno o/ji in tišji, spokojen kakor priprti- oči dromajočega dekleta; zrak je v lažen iu goruk, debele snežinko umirajo kakor brezmadežni cvetovi na njegovih razgretih rokah. Trenutki se raztegnejo v večnost, srce mu utriplie burno, obraz mu žari. Zadaj že sliši svoje, ki prihajajo, drsanje čevljev ob skale pod snegom, besedo, ki čedalje bolj trga t i ho t o. Rad bi, da bi jih zagledal iu jim / roko dal znamenje." naj molče iu obkoli1 kraj. toda človeška postava se je sklonila skozi odprtino brloga: kuštrava glava se |o hotelu zasukati navzgor za dimom pa se je nenadoma zaokrenila v smer, kjer je stal podnarodnik. kakor da ga je njegova postava / nevidno silo pritegnila nase. Oči so se široko odprle, v njih ji- zabliikalo sovraštvo iu grozu: zverinski krik se je utrgal i/ široko odprtih list: to je bil krik živali, ki je zavohala smrtno nevarnost; pla uiti je hotela sko/ vrzel vhoda, pa jo je v zaletu prestregel snop krogel i/ brzostrelko. Podnarodnik je čutil, kako mu je ka/ulct desne roke samogibno pritisnil sprožilo: videl je. kako je telo telebuilo naprej na zobe v zasneženo mladovje iu kako je vrelo hropeuje iz prsi v belo lilioto... \ tem so bili že njegovi fantje okoli njega. Skozi v r/el brloga sia se pognali dve bosi in gologlavi postavi iu v bliskovitem begu planili vsaka ua drugo stran. Podttarednik ie uuijal drug okvir v brzostrelko, funt je pa so odprli ogenj na ubežna tolovaja. Eden izmed njiju je zakričal, toda kmalu je oba skrilo zasneženo ve jovje drevja. Nekaj fantov se samogibno požene /a njima,. Ni treba! klin- zu njimi podnarednik. Z one strani hriba navzgor prihaja poveljnik nudporočnik s svojo skupino. Ne bodo ušli. hrib je obkoljen; če boste tekli zu njnnn, lanko pridrvite pod strel druge skupine. Kar vrnite se! Neknj jth plune na napol podrti šotor; zudnji ubežnik je s sunkom gluve zudel v ponjavo in lazširil odprtino. Tolovaj pred vhodom je mrtev; sneg pod njim je rdeč od krvi. V brlogu plapola šibek Ogenj in razsvetljuje temačen prostor. Domobranci podro streho, du se bolje razgleduje po njem; plen sestavljajo: dve puški, nekuj klobas, potic, prazne steklenice, nekaj odej ter arhiv sveženj zapiskov, seznamov, beležnic in pisem i/, vse okolice. Rdeče niti se razpredajo duleč na vse strani, v vsako vas, vsaka družina in oseba imu svoje ozname-nilo; tu je zuznumenovuna njena aktivnost, njena zvestoba, njena izdujalskost, njegu krivda in izrečena obsodba ali priznanje... Zdajci se zaslišijo streli pod vrhom hribu nu nasprotni strani- Vsi vedo: ubežnika sta naletela nu putrolo. Rafal je prctrgul tilioto, sliši se kričanje, ki ga duši sneženi prostor in usipujoči se sneg; molčanje, ki ga je razdelilo prasketanje strelov, se spet strne kakor ob udarcu razdeljena voda. Fantje so nestrpni in veseli; vedo: uspeh mora biti popoln; /bruni so okoli podnurednika in z občudovanjem zro vanj. Izpra-šujejo ga vse podrobnosti in /al jim je. du niso bili z njim tako bi jim bili vsi trije živi padli v roke. Fantje ne morejo strpeti; razdele se in gredo po sledeh bosih stopinj v globokem miegu. Znova se zasliši rnful iz brzostrelke in posamezni poki iz pušk, ki se izgube kokor kamni v globini molčunja. Kmalu prispo še druge skupine. Zadnji pride poveljnik nud-poročnik s svojo skupino. Molčeč j«' in redkobeseden, resen kakor vedno: njegova postava, njegovo vedenje in njegova beseda uživajo ugled. Fantje njegove skupine hite praviti, kako sta ubežnu tolovaja naletela prav na poveljnikovo skupino in kuko je eden takoj padel pod streli, zadnjega, partijca Zajca, pa so /ivega ujeli, l/prušcvuli so ga, kje je sosednji brlog, s katerim je moral imeti zveze in kamor je oddajal poročila. Rekel jim je bil, naj gredo za njim; ker 111 tako daleč, jim ga bo pokazal: i/kazalo pa se je. da je pri tem ručunul samo na beg, kajti zaradi svoje krvoločnosti ni mogel upati, da ne bi pudel pod kroglo. Ker ni bil zvezni), je skočil in se zukudil po bregu navzdol in uuto na stran, da bi prišel v mrtev vogal in du bi -ga ne mogla doseči krogla; toda sneg je bil preglobok in domobrunske noge niso bile še tako utrujene, dn bi gu bile izgubile izpred oči. Rafal i/ nodporočnikove brzostrelke gu je pokosil. Nadporočnik je čestital podnaredniku zaVadi uspešnega nastopu. Sneži vedno močneje; nebo >e je spustilo kakor vlažna mlečna obločnica čisto nizko nud belo glavo hriba; pepel dogorelega dneva se vedno gosteje usiplie med snežinkami; pogled je vedno bolj skrčen, predmeti se umikajo v belkasto temo. bledi in liludni kakor obroziTnrličev. /brane domobranske skupine se raztegnejo v kolono |h> hribu navzdol; videti so kakor trak pretrganega rožnega venca, ki drsi po mehki belini navzdol po hribu v vas ter nato dalje, domov na postojanko. Izpod čepic jim žehti sopara znoja, stopinja jiin je trudna od prestanegu dnevnega napora, toda oči jim žare v navdušenju in iz ust se razlije ubrana pesein v belo molčanje zimskega večera. Slovenska pesem, pesem vere v /mago pravice in poštenja! Naš po§od na M in f g ?.(• zvečer, ko so prišli borci iz Lašč in Ribnice v Kočevje, smo vedeli, da se nekaj pripravlja. Vsi smo bili nestrpni in radovedni, kuni pojdemo. S pesmijo nu ustih smo se hitro odpravili spat. Toda dolgo nismo spali. Komaj je ura na zvoniku v Kočevju odbila polnoči, že je dežurni robantil |x> sobah in budil funte. Težko je bilo vstati iz gorke postelje in iti nu mraz. Toda grelu nas je vroča želja j>o boju. Kočevski domobranci so se prebudili hitro, kakor rožica zjutraj, ko jo obsije sonce. Kmulu je spet donela: Prvi pa smo domobranci, naša četa se bori... Črnogledi Jajčko je že skakal po postelji in zganjal burke. Danes moram ujeti eno komisurko. da bo ,tnoja' v nedeljo, ko pride k maši, ljubosumna. Mitraljesci po orožje in strelivo! je pogledal skozi vrata kakor miš i/ moke zaspani o roža r Činžek. Desetarji po hrano, je vpil dežurni. Deseturji takoj ubogajo in že jih stoji cela vrsta pred nepremagljivimi magacinskimi vrati. Vsi tolčejo in razbijajo, toda brez uspeha. Miha ne sliši, noče slišati. Še en sunek, vratu se |x>dujo: Miha plane pokonci. \ naglici si je pozabil obleči hlače ter kar v beli uniformi deli hrano. Nato takoj spet odide spat. Zvonec na hodniku zudoni. Zbor se razlega po hodniku glas našega špisa . Takoj so fantje pripravljeni. Oblečeni so v bele plašče in oboroženi do zob. Ubogi titovci. ste si kaj dobro uumazuli ušive pete? Poročnik pride. \ kolono nuprej. tišina, odstojanje, in že se vleče dolga kača iz Kočevja. Pod nogami škriplje sneg, nos zmrzuje, toda srce je gorko. Kam neki gretno?< vpraša nekdo. Saj je vseeno, samo da jih bo dosti, da ne bom zastonj vlekel kište,• zamrmra Brko. Nato tišina. Pot se vleče, vleče. Zvezde /ginjajo. Hodimo skozi prazne kočevske vasi. nikjer psa, ii bi zalajal. Vse tiho. vse mrtvo. Same ruševine. Na misel mi pride pesem: »Dežela ti slovenska, prelepa bila si nekdaj, dokler te ni obsegal ta partizanski raj...; Na Plcšu zvemo, da je na llinjah sama komanda Ln da so v zasedi pod Hribom Mongoli. Previdno naprej. Ogibljemo se vsakega šuma. Toda že čuj: >Stoj!- mi pa samo juriš, hura!--in že se je začela bitka. Ni dolgo in že se naša Mačka igra s črno žolno«. Prvo zasedo smo prebili. Nato smo se malo odpočili in po-/atrkovali. Takoj po odmoru pa v strelce proti Hribu! Previdno smo se premikali naprej. Ta-pum, ta-pum. že so nas opazili, si mislim. Drrr-ta-ta-ta, sk. sk. so se zaslišale prve krogle. Na llinjah so partizanke vpile: Tito. Tito, Stalin. Stalin! Kmalu jih boste dobile po Stalinu, samo pokažite malo svoje skuštrane bu tiče. Fantje, naprej, liura! zavpije mladi j>oročuik iz Lašč in že smo se zagnali naprej. Dolgi rafali naših strojnic so nam delali pot Komunisti so streljuli besno. Izdajalski savojci in tnongolci nočejo stran. Bomo videli! še en naskok in črni drdrač se obrne za 180 stopinj in strelja v pete bežečim badoljevcent. Kakor kepe snega padajo čez pokopališki zid pri cerkvi. Beli sneg postaja rdeč. Toda to nas ne moti. mi gremo naprej, dokler ne uničimo |>oslednjcga komunističnega odpora. Utrujeni se posedemo okoli cerkve, da se malo odpoeijemo. Toda ne za dolgo. Že se oglaša pesem, vesela, fantovska. Ljudje nas gledajo in se čudijo, kako moremo peti. Toda naš poročnik jih hitro pouči, da domobranci nismo nikoli toliko utrujeni, da ne bi mogli zapeti naših pesnti. O. glej ga. Jajčko,- se obregnem, kaj si tako dobre volje?- Uboga tolovajka se mi je zasmilila, ko sem pomislil, kaj bi moja .piku* z njo naredila, če bi jo jaz pripeljal v Kočevje. Plen srno naložili na sani in se odpravili domov. Doma nas je sprejel očetovski glas našega poveljnika. \ kuhinji je čakal na nas naš stari kuhar s toplim čajem. Okrepčani smo spet veseli polegli po gorkili sobah naše vojašnice. Metod iz Kočevja. 15. Januar Jc za nami. Ko urno se pred meseci poslavljali od 15. septembra, smo bili prepričani, da Titov »zadnji poziv« ne bo ostal zadnji. Nismo mi; motili. Tako trdno zaklenjena vrata se Je »velikodušnemu« marftlu spet posrečilo odpreti, ko Jv znova proglasil amnestijo« za domobrance In četnlko. Velikemu komunističnemu moralnemu porazu 15. septembra se Je pridružit Se sedanji. — Čudovito tihi so postali komunisti v tem času. Delali so s polno paro naznotraj, krepili svojo komunistično organizacijo, razplsavall razne kampanje, po nate akcije za čujecnost, za izpopolnitev svojih borcev Itd., toda vse to komunistično delovanje Je bilo usmerjeno le v 15. Januar, v ■ razkroj švabobranstva« Razpisali so novo tekmovanje, da bi svoje borce Se bolj povezali med »eboj za borbo proti sovražniku — za razkroj domobranstva. Izkuftcnt marSal Tito, slovenski komunistični funkcionarji in politkomlsarjl namreč dobro vedo. da Je edina njihova reSItev lz obupnega sedanjega* položaja — razkroj domobranstva. zato so za dosego svojega cilja zastavni vse sile in vsa sredstva. Domobranci se nismo ktraSili komunistične propagande, Se manj pa njihove vojaške moči. Prav v času od razglasitve amnestije do njenega skrajnega roka so bili natl vojaški uspehi tako lepi, da nikakor nlio vodili v razkroj Nasprotno! V tem času smo ustanovili več trdnih postojank, odprli smo pol do Ljubljane In Izvedli veliko uspeSno ofenzivo proti komunistom, da drugih uspehov niti ne omenjamo. Komunistrpn so doživljali poraz za porazom, klofuto za klofuto. «V smislu razkroja domobrancev se dela z vso paro, vendar za enkrat Se ni vidnih uspehov • Tako Je zapisala sekretarka OK SKOJ-a Grosuplje tov. Pcpca okipg 15. septembra, stično so poročali tudi drugi funkcionarji. Tudi ob 15 januarju niso mogli drugače poročali. Kot smo domobranci ponosno korakali mimo 15. septembra, tako korakamo danes mimo 15. Januarja. Ne bomo se menili za razne •amnestije- ln pozive, ki bodo Se sledili. Nadaljevali bomo pot v isti smeri proti končnemu cilju, uničenju komunizma, katerega moremo doseči edlnole v strnjenih vrstah Slovenskega domobranstva. Nai odgovor — amnestija. Tiho kot vsak drug don je minil 15. Januar. Brez vsakega razburjenja je Sel mimo nas, kajti naSa domobranska moč In strnjenost brez vsakega odpora kljubuje sovražnikovemu orožju ln propagandi. Da pa tudi na zunaj pokažemo to moč. razglašamo amnestijo za vse gošarske mobilizirance In zapeljance. ki se nam bodo v bodoče pn-Javlll!"V dokaz, da niso to samo obljube, so se te dni odprla vrata novomeške JetniSnice in vsi partizanski piibežntki so dobili prostost in zaposlitev. Ker seveda nimajo civilnih oblek, bodo morali nositi Se svoje. Kdor bo mogel dobiu privatno stanovanje, bo stanoval zunaj, drugi bodo Se naprej zaradi pomanjkanja prostorov v Novem mestu stanovali na sodniji. Vsi pa postanejo svobodni ljudje. Tak Je torej naS odgovor na Titov neuspeh — na 15. Januar. Upamo, da bo ta amnestija Imela velik odmev med vsem prebivalstvom, da bo glas o njej po romal tudi tja med tiste mobilizirance in zapeljance. ki bi radi prisil k nam. pa Jih komunistični funkcionarji varajo. čeS da bi jih mi straSno mučili in končno pobili, da bo tudi tem mogoče spoznaU. kakSna Je resnica. Ti pnbežniki ln ujetniki, ki so bili te dni izpuščeni na svobodo, naj bodo živ dokaz moči domobranstva. odločen odgovor na 15. januar ln reSItev tistih, ki Jim komunistični rablji prikazujejo lažno komunistično svobodo ter jih z lažmi Se drže v svojih komunističnih vrstah. Najbolj demokratična država. Marsikoga Se danes premoti, ko komunisti v vseh letakih in časopisih pisarijo, da se borijo za novo. svobodno ln demokratično Jugoslavijo. Dosledno rabijo Izraz »demokratična država*, da s tem slepijo nepoučene ljudi. Kakšna naj bi bila njihova •demokratična ljudska oblast«, nam Jasno govori članek dr. A. Baeblerja »Država novega tipa — vzor demokracije«, ki ga je prinesla »Ljudska pravica« z dne 16. XII. 1*44. Naj navedemo nekatere najzanimivejše odstavke dobesedno: »NaSa oblast. naSa nova država, naj bosta dosledno demokratični. In kje naj dobimo največ Izkufienj, kakor pri bratskih sovjetskih narodih, ki so si znali zgraditi najbolj demokratično državo na svetu, Sovjetsko državo? —. Novi državni stroj v rokah manj Izobraženih ljudi Je kazal slabosti. Toda nI bilo treba dolgih let, pa Je sovjetski državni aparat postal vzorno delujoč državni aparat, lokomotiva. — In kakSne so osnovne metode, ki se Jih ta aparat poslužuje? Predvsem prepričevanje, po-lem prisiljenje. S tema dvema osnovnima metodama, najprej s prepričevanjem, nato po potrebi s prisiljenjem, se Je gradila država, se Je gradilo gospodarstvo.« Torej, najbolj demokratična država na svetu je po mnenju znanega slovenskega komunističnega voditelja Sovjetska Zveza, kjer vlada komunizem. Ce se torej naSi slovenski »partizani« bore za »dosledno demokratsko državo« In si pri tem dajejo za zgled komunistično »demokracijo«, potem mora biti vsakemu Jasno, da se bore le za komunistično oblast in državo. V tem članku tudi Jasno vidimo, kakšna Je demokracija. Osnovne metode te »najbolj demokratične države« so: prepričevanje in prisiljenje. Vendar so komunisti enkrat odkrito povedali, kakšno je »svobodno« odločanje pri njih. Ce ne moreš koga prepričati na lep način, ga pa prisiliš z grožnjo. Seveda bo potem »prostovoljno« pokimal na vse, kar mu rečeš. Da se teh metod tudi pri nas komunisti s pridom poslužujejo, lahko potrdijo naši ljudje, ki morajo »prostovoljno« dajati živino ln živež; na »svobodnih« volitvah pa so vedno Izvoljeni le komunisti. Občine — ključ do kaSče. Mogočno in ponosno se dviga skala sredi razburkanega morja. Valovi se zaganjajo vanjo, peneče se razbijajo ob njenih pečinah, toda skali škodovati ne morejo. Skala se Se vedno ponosho dviga proti nebu In brez strahu kljubuje vsem viharjem in penečim se valovom. — Ko vihar poneha in se nebo razjasni, se zdi, da stoji skala še trdneje in po-nosneje ter da se škodoželjno smeje ter grozeče svari in svareče govori morskim valovom: »Zastonj vsi vaSl napori, vaša prizadevanja, da bi me zrušili v morske globine, kajti tukaj mi je odkazala prostor mogočna roka Stvarnikova, ki me brani in varuje pred vašimi pogubnimi načrti!« Kot skala sredi morja stoji naša postojanka na Občinah sredi komunističnega ozem.Ja. Vanjo so se zaletavali komunistični zločinci, da bi Jo likvidirali, v nemoči so prosili za pomoč celo laSke tovarlSe, toda Občine stoje vedno trdneje. Ob njih so si morali komunisti z bridkostjo priznati: »Nimamo več moči!« Tudi ta naša postojanka, neslišno, toda škodoželjno govori komunistom: »Zastonj se zaganjate v moje bunkerje, brezplodna so vaša prizadevanja, ker mene je tukaj postavila močna sila Slovenskega Domobranstva. mene budno stražijo dan in noč junaški borci, ki na noben način ne bodo pustili, da bi se komunisti košatili na Občinah.« Res, komunisti so ob ustanovitvi domobranske postojanke na Občinah zbrali vse svoje sile, da bi jo likvidirali, toda vsi napori so bili zaman. Pa zakaj taki njihovi napori? Zato, ker dobro vedo. kaj jim Občine pomenijo. Najbolj so to lzrazUl sami, ko so dejali, da so Jim ključ do kašče. Danes, ko domobranci tukaj gospodarimo, smo komunistom Iztrgali iz rok kijuč, to je prehod do Štajerske, kjer so si »nabavljali« živila in druge potrebščine za svoje tolpe, kamor so se tudi zatekali v primeru domobranskega vdora. Danes pri teh vratih stoji domobranski stražar, ki z odločnim glasom pravi komunistom: »Stojte, tukaj nimate več prehoda, ker odslej gospodarimo ml!« Skrbno bomo čuvali ta ključ — Občine. Vemo namreč, kaj pomenijo komunistom, zato so tudi za nas važne. Tovariš Kladivar. ki je Se pred kratkim v svojem referatu dejal: »Zaradi tega je skoraj brez pomena, da skuša Rupnik postaviti nove Svabobranske postojanske na ozemlju, ki ga okupator ln izdajalci kontrolirajo.« bo moral sprevideti, da se Je hudo. hudo zmotil, da Je močno precenjeval komunistično in še bolj podcenjeval moč domobrancev. Tudi on je najbrž že zgubil upanje, da bi ključ do kašče dobili komunisti spet v svoje roke. pač pa bo moral priznati: »Res. Občine so skala sredi svobodnega ozemlja, ob kateri smo spoznali, kako slabotna Je naša NOV ln POS, prav Občine so tiste, ob katerih so si polomile kosti naše najboljše brigade!« Domobranci, poslušajte radijske oddaje pod naslovom »Glas slovenskega domobranstva« ki so vsak četrtek ob 18 do 18.30 Bolje je, da se ustavi. Na seji OOOF Mokronog so razpravljali tudi o šolstvu in sicer takole: »V našem okraju Imamo dve šoli, ki delujeta, in sicer eno v St. Rupertu, kjer imamo kontrolo (štiri učne moči delajo, ena ženska se Je odpovedala in Je politična nasprotnica, učitelj Je tuberkulozen in se skriva); druga v Mokronogu, kjer tudi deluje, a Je pod politično kontrolo nasprotnikov (naše so tri učne moči, ki od nasprotnikov ne marajo podpore). Precej besede ima župnik Sladič. Ce v Soli uče v nasprotnem duhu, je bolje, da šolo ustavimo.« Toliko je torej komunistom za šolstvo, ki ga puste v miru tam, kjer imajo svoj vpliv na pouk sami, kjer pa tega ni, so mnenja, da je bolje, da takih šol ni. Cista komunistična metoda! Silvestrovanje v Loškem potoku. Na silve-strov večer so komunisti kanili imeti miting v Loškem potoku. Toda nepredvideno skrivnostno izginotje petih komunistov v bližnji vasi Studenec, ki jih je pp njihovem mnenju pobila »Črna roka«, je uboge komuniste tolikanj prestrašila, da so pobrali šila in kopita ln obesili nesrečni miting na kol. Toda kako bi tresohlačniki trgali oblačila v peklenskem besu, če bi vedeli, da Jih Je zbudila iz sladke omame ena sama domobranska patrola šestih mož iz Velikih Lašč. O časi! O zmešnjave! »Prostovoljno in brezplačno za NOV«. Pod tem naslovom prinaša -Slovenski poročevalec« z dne 20. dec. 1944 sledeči člančič: »Potrdilo odseka za gospodarstvo nam dokazuje, kako so naši kmetje predani osvobodilni borbi, kako verujejo v zmago Narodno Osvobodilne Vojske. Kmet A. iz štajerske vasi B. je prostovoljno in brezplačno prispeval za narodno osvobodilno gibanje 2 vola težka cca kg 1000.« — To je prav tako »darovanje«, kot smo ga vajeni pri nas na Dolenjskem, ki ga imenujemo ropanje komunistov. Saj si ne moremo predstavljati bedaka, ki bi še danes po treh letih uničujoče borbe komunistov prostovoljno daroval 2 vola zgolj iz navdušenja za osvobodilno borbo. »Nagrada« mrtvemu tovarišu. Ko so domobranci pred enim mesecem imeli spopad s komunisti v bližini Toplic, sta obležala na Riglju tolovajka in tolovaj. Takoj ko so domobranci odšli, so prišli ljudje blizu in videli oba, kakor sta obležala, zadeta od krogle. Ponoči so komunisti napravili najpodlejše dejanje. Svoja tovariša so strašno razmesarili. Porezali so jima ušesa in nos. iztaknili oči. s kleščami polomili prste in odprli trebuh, tako da se skoraj ni poznalo. da sta bila to nekdaj človeka. Drugi dan so sklicali ljudi in jim pokazali mrtveca, češ: »Le poglejte, takšni so švabobran-ci. Tako delajo domobranci, če ujamejo kakšnega partizana«. Ljudje, ki so videli prejšnji dan. da tega domobranci niso naredili, so se zgražali nad takim početjem komunistov, seveda na skrivaj. Potem so komandanti naredili zbor in vodili mimo teh trupel celo brigado, da so pokazali mobilizirancem. kaj jih čaka. če bi se prijavili domobrancem. Med temi je bilo tudi dekle, ki so jo komunisti odgnali z doma kot politično nezanesljivo in jo imeli nekaj časa zaprto. Potem so jo dali v četno kuhinjo. Ko je ta videla zločin, se je zjokala pred svojo materjo, kaj bodo nanpdili domobranci, če jc dobijo, ali če bi se jim predala. S takimi sredstvi, ki se človeku gnusijo, držijo komunistični voditelji ubogo rajo v svoji oblasti in jo pošiljajo v smrt za svoje komunistične cilje. rako komunisti »gradijo«. Da so komunisti pravi mojstri v rušenju in požiganju kmečkih o orno v in cerkva, o tem smo vsi prepričani, saj m skoraj vasi na naši lepi Dolenjski, ki ne bi nosila pečata komunističnega barbarstva. Da pa Komunisti znajo tudi graditi, doslej Se nismo slt--.1.1. Vendar so, kot posnemamo po Slovenskem no ločevalen-, dne (lee. 1!M4. tudi pri njih osnovali Odsek za gradnje«. Poslušajmo, kako giadi« odsek za gradnje prt Okrožnem odboru OF Ko.-se: Naš odbor se je tudi v novembru 1'onaiveč pečal .• graditvijo zaprek po cestah in olovozih. ki vodijo na osvobojeno ozemlje. Onesposobil Je vsa javna poslopja, kot šole. iupnišča .11 oroimike stanice v obmejnih krajih osvobo-enega ozemlja, ki bi se jih mogel posluiltt oku-oator. ?. bivših okupatorskih postojank Je odstra-iut vse žične ovire, razrušil utrdbe In vse pripra-\:L ,m popolno uničenje, če bi se jih skušal okupator znova posluiiti. Res Je. da to delo ne spa-,ta v kompetenco odseka za gradnje, toda s >vojim delom kaže odsek zdravo samostojnost, prožnost in politično zavest v svoji iniciativi,« TI so jim najbolj na poti. — Tovariš sekretar Okrož. odbora OF Mokronog je na seji aktivistov priporočat, da zlasti razne -.izdajalce v črni suknji« stalno razkrinkava pred narodom Stara stvar, da so Jim naši duhovniki najbolj ua poti. »1'spešna mobilizacija naših aktivistov.« Slovenski poročevalec- z dne S«, decembra 1MI pri-r.iia pod gornjim naslovom članek, v katerem proslavlja požrtvovalnost komunističnih teren-cev in zaščitnikov, češ da so se v velikem navdušenju m popolnoma prostovoljno odločili, da -e tudi s puško v roki bore za svobodo.. Naj navedemo nekaj odstavkov: -Samo Vipavska doma je dala 800 mož. Iz Bele Krajine se jih je nabralo za celo brigado Na Gorenjskem je uspela mobilizacija nad vse dobro. Naši ljudje so sprejel: odlok o mobilizaciji z globokim razumevanjem. — Glej, da me nadomestiš, boš pač morala še malo trdneje prijeti za delo, pa bo šlo. pravi aktivist svoji ženi. — In drugi: Vesel sem. da lahko primem za puško, saj sem ie dve ieU partizan. Doma bodo ie brez nas opravili Pojdimo naproti Rdeči Armadi in skupaj z njo se povrnemo kot zmagovalci tn bomo mirno nadaljevali začeto delo...« Tako torej komunistično glasilo slavi .požrtvovalnost« aktivistov, češ da so prostovoljno, stopili v vrste rdečih borcev. Ce pogledamo nekoliko v komunistične akte. bomo takoj spoznali, da ta mobilizacija ni bila prostovoljna. Komunistične tolpe imajo zaradi pogostih porazov ogromne izgube, zato potrebujejo novih borcev, da zamaše vneli, ki so nastale. Prej so se v takem primeru komunistični voditelji zatekli po pomoč k Štajercem. Gorenjcem ali Primorcem, ki komunističnih ciljev OF ie niso do dobra poznali ter jih nekaj presle-piU. druge pa prisilno mobilizirali, da so stopili v njih vrste. Danes tudi tega ni več. Štajerska. Gorenjska in Primorska so ie izčrpane, vsakdo se je ie moral odločiti ali za domobrance ali za komuniste. Preostali so edino Se rdeči aktivisti. Ker so bili ti ljudje silno nedelavm. so Jim za-pretili z najhujšo kaznijo — mobilizacijo in Jo v kratkem času tudi izvedli, na njihova mesta pa postavili iene in mladino. Akcija proti Toplicam. 19. januarja. Ob 4 vstajanje. Vse mesto še sladko spi. ko ie korakajo čete proti Brodil. 52.34. na čelu. Vse je veselo. Fantje so dobre volje. Mraz je Pa kmalu je vserp. topld: hoja po globokem snegu naglo poganja kri po iilah. Potok. Počivamo nekaj časa. Kmalu pri ropotajo za nami težki topovi. cela baterija. Bo. se smejejo fantje, spet bo komunizem beiaL Fantje, gremo! Oran ie stopa z angleško brzostrelko na čeiu kolone. Na tihem ga občudujem. 2e petkrat -anjen. pa vedno v prvih vrstah. Borne, res malo takih. Razstojanje. ušir.a' Smo že globoko v osvobojenem ozemlju. Mitraljezci naprej, zaboji z mur.icijo naprej, se glasijo povelja. Fantje že hitijo na če!o. Se nekaj metrov Ze zavriska brzostrelka. Komunisti so ravno pobirali v Gradišču m Rumanji vasi iivino za prevoz ne vem česa. Dva sta plačala z glavo svojo predrznost. Dosegli smo cilj. Fantje delajo zaklone. Sneg na-letava. Tišino motijo dolgi rafaU iz strojnic. Pod kozolcem imajo fantje »žolno«. »Poglej, tolovaj!« Kje* Aha. ga ie vidim.« Drrrr... cel rafal. Pade Vse tiho. Spet se premika. »Fantje, kdo gre. gremo pogledat, kaj je z nJim.« »Jaz. jaz.« Vsi hočejo v patrolo. Komandir zbere fante. Ze tečejo po pobočju. Bdeči napada z bredo. Čistina. Krogle sikajo na gosto. »Mitraljezec krtj! Jurtš!« Ze grmi cel rafal iz iolne. Tolovaj je za nekaj časa -.rtthnU. Doseiejo ranjenca. Stajerc je. umira. Fantje se vrnejo. Noč. Brez posebnih dogodkov. Zjutraj čakamo na povelje za odhod. Opazovalec, oblečen v snežni plašč, opreza po dolini. Sonce pošilja prve žarke. -Partizani«. javlja opazovalec. 2e hitijo oficirji in vojaki na razgledne točke. »Res«, nad Podhosto in Meniško vasjo se pomikajo dolge kolone mul tn partizanov. Radiotelegrafist že javlja artilenji. Se nekaj trenutkov — Ftu, Cu. že požvižga prva granata. Zadržujemo dih. Do skrajnosti napeti gledamo siv dim. kraj. kjer se je razletela granata. Prenizko. Sto metrov dalje. — Kratko povelje. — Znova sikne.po zraku granata. Siv dim se dvigne tik kolone. Štirje topovi začno bruhat: ogenj. »Odlično, točno v sredo:« Fantje vriskajo od veselja. »No, zdaj pa imajo 15. januar « Fantje se šalijo. KomunisU begajo po globokem snegu, mule se jim trgajo. Artile-rija pa pošilja salvo za salvo m seje smrt med komuniste. Domobranska (d) (Radoš) D (9-4+16 + 5) + O (14 + 25- 2 + 25 4 + 7 — 6 — 1 — 15) + M (13 + 2 — 6) + O (5 + + 25) + B (6+ 4 + 17 + 11 + 14) + R (9 --2 — 13 — 8) + A (14 + 25 + 19 + 5) +N (8 + 4-5-3-10-14 + 3) + E (4+9) +C (14 + 13 + 20+16 + 13 + 2) = ? Salltvki (4> (Radoš) t. Katerih kosti nt imel Adam v raJuT 2. Kateri kos nanese največ Jajc v vojni Ljubljano? M UrU (20) (C «. P) O RED ETGOS I Dnpolnllnlcn (10) (C i P) P U P A K O P • • • • • • • s O S 1 B A L • • e • • • • M A K A L A N Navpično heaede, vodoravno pregovori • •• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •• • • • • • • • • • • • Zastavljalci ugank, pošljite vse rokopise n« naslov: Uredništvo ugank •Slovenskega doma-branstva*. Rimska cesta 23. Ljubljana Rešitev ugank št. 12 Krlianka Vodoravno: t. lastovica. 8. Barcelona. IS. salon. 16. talar. 17. M. M Miha Maleš. 19. Mal. 23. rak. 24. ki. iS. rubin. n. bor. 39. Ufa. 11. Rab. 33. metan. 36. Maros. 37 galun. 39. palec. 40. Birma. 42. Re. 44. rje. 46. Tibet. 47. Rodan. 4«. Jurče. 49. Ol. 30 Elida. 51. spi. 52. nit. 54. loj. 56. rt. 57. Tisa. 5«. da. 59. Ink. «0. Ren. «1. pek. 63. Reval. 6<5 ali. 68. ak. 6S a j a. 1*. ona. 71. Teran, 73. ter. 75. Oka. 77. osa. 7J. *lina. 79. D. D. D., M. sokol. 82- Aga, 83. Elija. »* kurir. M. omaka. 8». Mal. 9«. nec, 92. Kemal. 9» dlva. 95. bat. »7. lev. 39. Laba. 100. Gomora. 101. boji, 102. raj, 104. Epos. 1W. Nagoja. 109. ud. 110. la. 111. Rok. Iti. no. 114. Eva. 115. ObiUč. 117. Ur. 118. set. 119. Trubar. 121. mu. 123. oven. 124. Lot. 12«. et, 127. P. R., 129. osel. 130 Lena. UJL, Krts. 132. romanistl. 135. otep. 127. Vega. 139. ar. 140. gusari. 141. kam. 142. Davos. 146. Ga. 147. Rim. 149. Ares. 151. Co. 152. topo. 153. Apls. 154. Amnton. 157. zeflr. 15«. ol, 160. klokan, 162. I. M. Ivan Meštrovlč, 183. Hag. 165. H. H.. 166. sol. 163. I. K. Ivan Keats. 169. hlor, 171. vino, 172. Odol, 174. onda, 17«. Holli-vood. 177. velika noč. Navpično: 1. Lombardija. 2. S S.. 3. tam. 4 Olai, 5. vol. 6. in, 7. A. A. Anton Aškerc, 3 Bi. 9. rt. 10. car. II. elan, 12. lak, 13. Or., 14. aritmetika. 18. Mirjana, 20. Pollnez. 22. Mala-jec. 24. Kerč. 26. Noe. 27. bat. 2«. rubin, 30. fa. 31. Rador, 32. Ben. 33. Mirta, 34. A. A. agencija avala. 35. greda. 38. net. 3». pol. 40. Bur. 41. mlaka. 43. Ela. 45. Španija. 49. osa. 53. Verdi. 55. tarok. 61. ped. 62. kad. 64. ves. 67. lo. 69. as, 70. olika. 71. Ana, 74 Borel. 76. ag.. 78. Stava. 80 a. Kuk. 81 Liman, 83. Emlrat. 84. Vatin. 85. Celebes. 87. Rabnt. 88. Odol, 89. maj, m. cepin, »3. Lagidl, 95. bokal, 9«. Java. 98. vol. 100. gospodar, 101. bober. 102 re. 103 Ja. 105. silos, 107. or, 108. antt-tnon. 111. Rus. 113. Ornega, 115. ovira. 116 čnmac, 120. rop, 122. Una. 123. oru. 125. tarok, 128. etap«. 128. Atos. 130. Legnano, 132. rus. 133. ni. 134. skok. 135. ovl. 136. es. 138. Rlf. 140. gel, 143. A(leksandar) P(ušktn). 144. Om. 145. Ri. 147. re. 148. ml. 150 Rohde. 152. tokač. 154. Arnot, 155. no. 156. Ohto, 159. Go. KI. Lldo. t«2. Ho. 1«4. god. 185. hov. 16« Sli. 167. Loa. 169. H. H.. 170. R. L.. 171. V. V. Valentin Vodnik, 173. ol. 175 N N. Številčnica Srečno in veselo novo leto vsem rešcvalccm ugank. Ključ: četo, gams, vrt, cink, uš. Kaj Je u mož? Vojni kurat. Z naše vasi Ni srca globokega, ni srca toplega, kot jc globoko in toplo pri nas. (J. Pogačnik) Pogovori z ugankarji Radoš Martin: Tvoje nove pošiljke sem bil resnično vesel. Prijetna hvala zanjo! Ker bi bilo reševanje z abecednim kvadratom za naše reševalce pretežko — že tako silno stokajo nad trdoto ugankarskega kotička — zato Tvojih • ulomkov« za enkrat ne morem priobčiti. Ko bo pa zanimanje za uganke naraslo, bom ugankarjem postregel tudi s posebnostjo slovenske abecede — abecednim kvadratom. »Posetnlco« morda ob drugi priliki. Njena rešitev Je namreč preveč podobna rešitvi posetnice iz 12. št. Pošlji še kaj! Rez .g«»rt- - Einzelnumraer 4 Lire. Sehriftleitung und Verwaltunic Hirn-kn i-cnto Nr. Si. Letbacb, Farnruf 46-12. Krscbelnt Jedcu i. Doiiui-nitag. — Heransmber: Aufbauatab fiir die SlowenUctae Lanile»webr. Abt. VI. Iirufk: LJud*ka tUkarun In Lajbach