LETO III. — Št. 35.
Poštnotekoči račun štev. 23.
OORIGA, 27. AVGUSTA 1921.
Posamezna številka 20 čent
GORIŠKI SLOVENEC
IZHAJA VSAKO SOBOTO.
Uredništvo in Upravništvo: Via Carducci št. 10, 11. nad.
Naroinine : Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.— Pol leta Lir 5,— Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir L—
Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir l.rr za vrsto. — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo. — Znižane cene za letne naročnike.
Ministerski program
Bonomijevo ministerstvo, kije od vseh po vojni skovanih ministerstev edino, ki je dobilo od zbornice resno zaupnico, se pripravlja, da svoj položaj utrdi.
V nekaterih odredbah se vidi resno voljo sedanjega ministerstva, da bi se napravil v Italiji mir, ki je predpogoj za vsako obnovo in preboljenje gospodarske krize, ki stopa v akutno stanje.
Na prvi hip se je zdelo, da bode premirje podpisano med fašisti in socijalisti, isti nito služilo v pomirjenje razburjenih duhov, ki so tirali Italijo v neizogibno meščansko vojno. Vsakdanji dogodki pa dokazujejo, da so stranke danes že prenapoje-ne od elementov, ki jim postaja premirje jako neušecno, ker bi omejevalo njihovo zločinsko vdejstvovanje.
Koje to Mussolini, ustanov-nik fašistovskih zvez, uvidel, ni hotel prevzeti še nadaljne odgovornosti za počenjanje fašizma ter raje podal demisijo.
Vlada pa tudi ni mogla mirno gledati, kako se zopet razvija ugodno ozračje za meščansko vojno in je vsled tega izdala okrožnico na vse prefekte, s kojo jim je strogo naložila, da morajo skrbeti za mir in red. Ker so se pa kljubu temu v nekaterih prefekturah pojavili krvavi izgredi, je vlada v ministerski seji z dne 21. t. m. odstavila in prestavila številno prefektov, kojih imena si prihranimo, ker so za naše čitatelje brez vsakega interesa.
S tem pa je sedanja vlada gotovo dokazala, da spoznava vso resnost položaja in da jej je resno na tem ležeče, da se spravi državno življenje v ohvir zakonitosti.
Da se to slej ali prej tudi res posreči, dokazujejo tudi prizadevanja, da bi'prišlo do nekakega sporazuma med katoliško jn socijali-stično stranko, v koji slednji je zavladal popolnoma Tu-rattijev duh.
Popolnoma neumevno se nam zdi vsled tega moskovsko prigovarjanje na italijanski proletarjat, da naj se vendar dvigne proti izdaj-skim voditeljem socialistične stranke, ki išče zavezništva pri meščanskih strankah-
Oudno se nam tudi zdi, da 30 puški komunisti v trenotku, ko se obračajo do vsega sveta s prošnjo za pomoč, izdali tak proglas na italijanski proletarijat, ki trenotno gotovo ni sposoben za nobeno revolucijonarno gibanje.
Zdi se pač, da napenja komunizem v Italiji vse svoje sile, da bi ne zgubil pri-dobljenih tal, toda kljubu temu je razpoloženje v Italiji danes vse drugo nego je
bilo pred dobrim letom dni.
Edina nevarnost, ki je pretila Italiji, je bila meščanska vojna, toda kakor hitro se vladi posreči dovesti ljudstvo k spoštovanju zakona, je nevarnost zginila.
Sedanja vlada je voljna hoditi po začrtani poti, dobro vedoč, da je možno povzdigniti kredit italijanske države na zunaj edino na ta način.
S pomirjenjem teh takozvanih subverzivnih ali upornih struj se mora razsuti tudi fašizem, ki bi v tem slučaju izgubil pravico do obstoja.
V novem položaju pa bi se tudi mi Slovenci zamogli gotovo svobodneje gibati, čeravno moramo priznati, da nam tudi danes vlada ne krati svobode, kajti kolikor nam je znano, se po vsej Julijski Benečiji otvarjajo ju-goslovenska društva in veselica za veselico se vrsti po vaseh, ne da bi se kdo utikal v slovenske zadeve.
Črnogledi prerokovalci o naši osodi bodo morali kmalu umolkniti in pustiti besedo novim strujam, ki se bodo rodile' bas Iz svobodnega življenja, ki je v Italiji vsakemu, ki ne blati po nepotrebnem italijanskega ži-velja, zagotovljeno in zajamčeno.
Dosledno protislovje
‘„Edinosti" in njenih pristavšev
V 183. štev. »Edinosti« se je nekdo prav pošteno vrezal s priobčenjem odlomka Masary-kove razprave o Havličkovem političnem realizmu. To dosledno protislovje politike »Edin-čarjev« se nam zdi tako važno, da hočemo zgoraj omenjeni članek dobesedno na tem mestu ponatisniti:
»V zaključnem poglavju velike razprave, ki jo je spisal T. G. Masaryk o znamenitem češkem politiku in publicistu Karlu Havličku - Borovskem (umrlem pred 65 leti), imenuje Masaryk Ilavlička predhodnika političnega realizma.
Ker se dandanes toliko govori in piše o realizmu in realistih in ker so realisti na Češkem občutno posegli v razvoj političnega živlienja svojega naroda — saj je bil Masaryk sam apostol političnega realizma — bo gotovo zanimalo tudi naše Čitatelje, kako označbo daje Masaryk tej politični struji.
Vsak misleč politik vidi v zgodovinskem razvoju zakonitost in strog red; zato proučuje čas in njega zgodovino tako, kakor naravoslovec proučuje naravo. Tudi Ilavliček je ugotovil v zgodovini naraven zakon.
Kakor vsaka točna (eksaktna) znanost temelji tudi politika v izkustvih. Tudi Havliček kaže vedno na resnične okolnosti in
na dejstva. Ne priključuje se pa mnenju, da bi se morali zato politiki prilagoditi okolno-stim. Nasprotno. Izkustvo ni oportunizem. Tudi politično izkustvo ne pomeni slepega sprejemanja dejstev. Havliček zahteva p o 1 i ti k o pameti ter podčrtuje pri tem pamet bolj nego resničnost. Pamet mora brzdati domišljijo. Vendar ne smemo v politiki nikdar dajati prednosti mislim in načrtom, če so brez dejanske podlage.
Zato se Ilavliček ne drži slepo zgodovine in tega, kar podaja zgodovina. Realistični politik mora zgodovino ustvarjati! Politični realizem je napredek. Havliček veruje v razvoj, ali v postopen razvoj. Zato je bil proti revoluciji in proti radikalizmu in so zavzemal za miren, poraščajoč, trajen, gotov napredek.
Realistična politika je torej pozitivna. Radikalizem se odmika od pozitivnega napredka na levo, konservati-zem na desno. Oba sta negativna. Radikalec agitira, konservativec je pasiven. Nasproti radikalni agitaciji in konserva tivni pasivnosti postavlja realizem aktivno delovanje — a k cij o.
Toda, realistična politika se le dozdevno kaže kot srednja
pod med radikalizmom in kon-
servatizmom. V resnici stopa naprej, ne pa v sredi imenovanih smeri.
Kjer se politika naslanja na natančna opazovanja, na pametna izkustva, tam začenjajo ljudje gledati daleč predse.
Radikalci nadomešča-jo tak bistri vid s sumničenji. Havliček označa to s sledečimi besedami :	nezau-
panje in sumničenje niso bistrovidnost.
Radikalizem in reakcija sta političen diletantizem. Nasproti realizmu, ki hoče iz politike napraviti eksaktno strokovno znanost, so radikalci in reakcionare i isto kakor mazač nasproti znanstveno izobraženemu zdravniku. Radikalci so v politiki to, kar je v poeziji prigodni pesnik. Reakcija pa ima glavno oporo v slabosti človeškega razuma in človeških značajev.
Ake ga motrimo illozofovski in zgodovinski radikalizem ni nič drugega nego materializem. To je njegovo pravo bistvo in od tod njegova vera v silo. Tudi njegova revolucionarna romantika i m a t u k a j svoj izvor, kakor tudi njegovi nesposobnost za polnoveljavno življenje.
Povsem realistično uči Havliček; »prej so umirali za čast in blaginjo naroda, mi pa hočemo iz istega vzroka živeti in delati!« V teh besedah je vsebovan ves realistični huma-nitizem — človekoljubja«.
Tistemu »nekdo« ne zamerimo radi njegove naslovne zmote, zlasti pa če v polni meri v^oštevamo zadnje pasje-vroče dni, a da bi uredništvu odpučtili, tega nikdar! Iz celega
članka odseva tako jasno kot soince realizem politike, in sicer one politike, katere so zmožni le Čehi. O taki politiki okoli »Edinosti« še niti sanjalo se ni nikdar, ker ti možakarji so preveč preželi z radikaliz-mam, naj si bo to že po naravi ali po importiranem denarju; nam za sedaj ni mnogo za to. Za danes nam je v glavnem konstatirati, je-li s svojo drzno nadutostjo hočejo res cel svet imeti za norca ? Ali se ne vidijo povsem proživljeni v Hav-ličkovem radikalizmu, pomešanem z reakcijonizmom ? Za takrat naj cenj čitatelji sodijo o stvari. Mi se pa svoječasno po vrnemo k argumentu.
Ufasliingtoiiska konferenca
Med novejšimi predmeti mednarodnega zanimanja stoji Was-hingtonska ‘konferenca, ki jo je sklical Harding.
Glavni predmet razprave bi bilo razoroženje. Po želji nekaterih bi morala biti to mednarodna konferenca, a po mnenju nekaterih zadostuje sporazum med Zjedinjenimi državami, Japonsko in Anglijo.
To pa seveda Franciji in Italiji ni nikakor všeč, vsled Časar se čita v njihovem časopisju, da mora obsegati sporazum vseh šestih velesil, med katere se hočejo šteti tudi Francija, Italija in Kitajska.
Podlaga vseh teh razprav je želja, da bi se moglo živeti »pri odprtih vratih«, to je z majhnimi ali nikakimi oboroženimi silami. Kakor vedno si stoje tudi to pot zavezniki precej navskriž. Amerikanci pritiskajo baje na Japonce, da bi ti popustili od versailske mirovne pogodbe in Anglija menda daje Japoncem potuho.
Vsekakor mora biti ta konferenca precejšne važnosti, ako se namerava podati na pot isti Lloyd George.
Pomoč Rusiji
Čeravno se nahaja Rusija v silnih škripcih, kaže uradno časopisje še vedno svoje zaupanje v bolševizem. Sovjetska vlada razpošilja tudi dan za dnevom v svet brzojavke, iz katerih bi se moglo sklepati, da se obračajo ruske' razmere celo na bolje. Tako je javila neka brzojavka, da ponekod pomanjkanje ne bode tako hudo, kakor se je predvidevalo pri strašni suši. Slučajev kolere v mesecu juliju je bilo 22.000 proti 42.000 v mesecu juniju.
Nejslabše da se godi tartarskim pokrajinam in pa georg-ski republiki, kamor so udrle rudeče čete in poplenile blago in živino. Možki so morali zbežati, dočirii so rudeče čete dale odduška svojim živinskim čustvom na zaostalih ženskah in otrocih.
Hčer slavnega revolucijonar-nega kneza Krapotkina piše v angleškem časopisu »Observer«,
da bode ruski narod, ki je prenesel carizem, prebavil tudi komunizem. Radi tega naj bi se vnanje države ne strašile pomagati Rusiji, katerakoli naj bi bila že vlada. Kar najob-Gutnejše potrebuje Rusija je železo, tkanine in žito. In glede tega slednjega naj se danes pomisli, da je bila Rusija do izbruha svetovne vojne zalaga-teljica Evrope!
No, Amerika se je tudi to pot izkazala za najhitrejšo pomočnico. Danes namreč leži v pristanišču gdanskega mesta že 8000 tonelat raznega živeža za rusko deco. Trdijo neki, da se s to množino živeža da nasititi miljon otrok (menda le enkrat! Op. Ur.).
Te dni pa se je sestal v Londonu tudi mednarodni odbor za pomoč Rusiji, ki bode vodil v smislu sklepov vrhovnega sveta vso pomožno akcijo posameznih odborov, ki se ustanovljajo v vsaki državi.
Povdarja se, da ta odbor ni medzavezniški, ampak popolnoma mednarodni, vsled česar se pričakuje, da stopijo z njim v stik odbori vseh držav, ne glede na to, ali so zavezniki en-tente ali ne.
Pogajanja med angleško vlado in Irci
Pogajanja med tema dvema nasprotnikoma se še vedno pa-daljuje, dasi ni prišlo še do nobenega vidnega vspeha.
Irski deželni zastop se brani namreč sprejeti angleške predloge, ki obsegajo avtonomijo Irske v podobi angleških do-minjonov. Sinfajnerji pritiskajo namreč na popolno vjedinjenje in svobodo Irske.
Radi tega so se odnošaji z Ulsterskv pokrajino, kjer tvorijo večino prišeljeni Angleži zopet pojstril. V mestu Belfast je bila vržena bomba, ki je ranila šest oseb.
Tako kažejo vsi znaki, da se morda še v tem tednu prekinejo vsa pogajanja in da izbruhne z nova meščanska vojna, ako ne vporabi vse svoje avktoritete irske deželni zastop, s kojim se vodijo pogajanja.
VpraSanje albanskih mej
Vprašanje določitve mej nove albanske države, ki je nastala leta 1913. po zmagi drugih balkanskih narodov nad tedanjo turško veselilo, ni bilo nikoli do dobra rešeno. Meje na papirju, ki jih je določila konferenca velesil I. 1913., se vsled evropske vojne niso mogle določno začrtati in zmešnjava je bila v tem oziru popolna. Negotovost albanskih mej je bila tem večja, ker so sosedje Albanije zahtevali po svetovni vojni znatne popravke mej iz 1. 1913.
in so s tem namenom tudi zasedli nekatere albanske kraje in jdi držijo do dandanes v svojih rokah.
Predvsem prihaja v poštev Grška, ki zahteva zase okraja Korca in Argirokastro v južnem delu Albanije. Grško podpira Anglija, do čim so drugi zavezniki za to, da se Albanji prisodijo meje, ki so bile določene na gori omenjeni londonski konferenci. Pred par dnevi pa je Anglija nepričakovano izpremenila svoje Grkom prijazno stališče in je naznanila prizadetim državam, da priznava tudi Angleška vlada potrebo, da se Albaniji ohranijo njene meje iz 1. 1913. Anglija je s tem osvojila stališče Francije in Italije, ki sta bili tudi prej za nedotakljivost albanskih mej-
Po tej angleški izjavi se lahko smatra vprašanje južno-albanskih mej za končno rešeno. Ako bi se Grška obotavljala in delala težkoče, imajo zavezniki proti njej mogočno orožje, ker je po balkanski vojni iz 1. 1912-13 vseh šest tedanjdi evropskih velesil uradno naznanilo grški vladi sledeče: »Otoki ki so jih velesile prisodile Grški, postanejo po sklepu šestero velesil končno grška last le tedaj, ko grške pete izpraznijo ozemlje, ki v smislu priloženega zapisnika iz Florence od 17. decembra 1913. pripadajo Albaniji, in obenem tudi otok S ase n o. Dalje se mora grška vlada obvezati, da se ne bo upirala proti sklepu velesil glede južne Albanije,«
Drugi sosed, ki je prizadet pri končni določitvi albanskih mej, je Jugoslavija. Jugoslovanske čete držijo zasedene v sedanjem hipu sicer nekatere gorske kralje ob severni in vzhodni albanski meji, toda tu so težave znatno manjše, ker se jugoslo-venska vlada strinja z zavezniki v tem, da morajo ostati albanske meje, kakor so bile i. 1913. Že 1. 1920. je jugoslovansko odposlanstvo na mirovni konferenci izjavilo, da smatra jugoslovanska vlada, da bi se albansko vprašanje najbolje rešilo, ko bi se Albaniji pustile mejo iz 1. 1913., izv-zemši malo popravke na eni ali drugi točki teh mej. V isti noti je jugoslovensko odposlanstvo naglašalo, da mora Albanija postati popolnoma neodvisna država Dne 25. junija t. 1. je izjavil j ugoslovenski zastopnik v Zvezi narodov g, g. Jovanovič, da jugoslovenska vlada no zahteva ni kaka spremembe albanske meje. Dasi bi Jugoslavija kot naslednica črno- j gorskih pravic lahko zahtevala zase »kader, pod katerim so se leta 1913. skupno borile srbske in črnogorsko čete, se je nova država vendar prostovoljno odpovedala vsakemu povečanju svojega ozemlja na i račun Albanije. Pri tem je imela pred očmi cilj, ki je važnejši kot kak večji ali manjši kos ozemlja, namreč cilj, da se ako le mogoče prepreči, da bi se nobena druga država ne mogla vgnezditi v Albaniji in na B dkanu.
Končno so bo uredilo vprašanje jugoslovonsko-albanskih mej pred Zvezo narodov. K seji, ki se bo vršila v septembru, so poklicani jugosloven-ski in albanski zastopniki, da obrazložijo vsak svoje stališče, nakar bo Zveza narodov izre kla syoj sklep o tej zadevi,
(GORIŠKI SLOVENEC*
DOPISI
Iz Tolminskih hribov. —-
Cenjeni gosjia uredni! Lemalo jo čitati v Vašem conj. listu iz naših hribov. Ros, da ni posebnih dogodljajov na dnevnem redu pri nas, ali včasih bi bilo le prav, ako bi izvedel svet kaj o našem življenju, in to s posebnim ozirom na naše ravno letos no b iš sijajno gospodarstvo.
Letos prede huda nam kmetovalcem. Pridelki na polju bodo vsled izredne suše na splošno pičli, četudi smo imeli kako roso dežja več kot v nižavi. Kar nam ho dalo pa najbolj občutiti, je pomanjkanje krme. In pomislite, pomanjkanje krme je bilo vselej za nas kakor pomanjkanje vina na Vipavskem, ali v Brdih. In vendar je tako!
Pomislili pa je pri tem, da do danes lahko s ponosom rečemo, da se število naših rejibv približuje onemu iz pred vojne. Kako je do lega prišlo, sam skoro bi Vam ne mogel povedali. Od začetka smo obupavali, ker smo bili večinoma brez hleva in glave v nj°ni. A kar se je zgodilo od premirja sem, nas živo uči, da človek ne sme nikoli obupati. Deloma sta nam komando genio in vojaška uprava za prvo silo vs-portavili hrame in hleve, deloma smo si pa sami pomagali kakor smo najbolje vedeli in znali. In dolgo ne bo, ko bodo povsem izginile vse sledi grozne vojne.
Ako bomo kaj v kratkem prišli do vojne odškodnine, bo naše splošno blagostanje na boljšem kakor nekdaj. Reči moramo, da naše gospodarstvo se bo lahko želo lepo razvijalo v naši novi državi, ker ho mnogo popraševalcev po naših pridelkih, samo če nam bodo preskrbeli naši poslanci predpogoje za čim hitrejše izboljšanje naših pašnikov, senožeti jn gozdov, za čim obsežnejšo industrijo, izkroišfievaje pri (eiii neprecenljivih zakladov naših vodnih sil itd.
Tudi železnica, ki se bo po Verodostojnih zatrdilih v najkrajšem času gradila od Sv. Lucije po Laški in Koritniški dolini skozi Predil, bo v veliku meri oživila in podkrepila naše blagostanje.
/7i prvi hip pa trdno priča* kujemo od naših zastopnikov, da bodo podredili slepomišenje z zadružništvom izposlovali; u takojšnjih izrednih državnih podpor najbolj prizadetim po suši, dobave krmil po znižam! ceni; predvsem pa imajo skrbeti, da se bodo vojne odškodnine takoj po predpisih izplačevale. To so našo naj--skromnejše zahtevo, katerim so j oni dolžni zadostiti. Ako jim je . res na srcu, kakor pravijo,
| edino naš blagor, potem jim ne bo težko izposlovati toga; ako pa hočejo na naš rovaš uganjati svojo za nas skrajno nezdravo in škodljivo politiko j tudi izven naše države, je bo-; |jo da takoj odložijo dano jim zaupanje, s čimer si prihranijo naše in naših potomcev preklinjanje.
To govorim v imeni svojih prijateljev in znancev, ki so takega in nič drugačnega mnenja.
Hribovci.
Domače vesti
Prostovoljna ponudba žita državi. — Glavni civilni komisariat je razposlal sledeči odlok linančnega ministrstva, oziroma komisije za spre e manje žita na Primorskem: Da bo poljedelcem mogoče dobiti za žito letošnjega pridelka cene, ki jih predvideva zakon od T. maja leta 192i>. št. 660, bo osrednji urad za nove pokrajine odredil s posebnim odlokom, da se bodo nagrade, ki jih določa omenjeni zakon, plačevale tudi v novih pokrajinah. Poljedelci bodo torej lahko prostovoljno ponudili žito last nega pridelka, ki ga imajo več kot jim bo potrebno za seme, za prehrano družine, kolonov, hlapcev in stalnih delavcev. Ponudbe je treba predložiti občinskemu uradu kraja, v katerem so nahaja posestvo ali njega večji del, do 15. septembra. Ker se ta rok ne bo v nobenem slučaju podaljšd, jo za kraje, kjer se žito spravlja po 15. septembru, dovoljeno, da predložijo približne ponudbe z na splošno navedeno količino žita. Kdor ne prideluje žita ne posredno, ne sme predložiti nikake ponudbe. Ponudbe se pišejo na posebnih vzorcih, ki se dobivajo v občinskem uradu, in morajo vsebovati odgovore na vsa vprašanja. Občine izdrfjo potrdilo sprejema predh žene ponudbo. Pridelovalci žita ne smejo ponuditi žita, ki ga potrebujejo za seme in za prehrano lastne družine in poslov. Količina, ki mora ostati za seme, ne sme biti manjša kot prejšnje leto, a za prehrano jo treba računati 110 kg na leto za vsako osebo. Žito, ki se ponudi državi, bo moralo biti na razpolago sprejemni komisiji in so no bo smelo ne prodati ne drugače odstopiti, ako no da sprejemna komisija posebnega dovoljenja. Ponudnik bo moral spraviti žito do skladišča ali postaje, ki mu jo odloči komisija, a komisija mu bo izplačala za prevoz primerno odškodnino. Izvoz žita iz eno pokrajine v drugo jo v načelu prost, toda do 31. avgusta t. 1. je prepovedano uvažati žito v sledeče pokrajine: Videm, Treviso, Beliuno, Vicenza, Benetke, Rim, Gros-seto, Teramo, Chieti, Acjuila, Campobasso, Neapelj, Avellino, Renevento, Caserta, Salerno, Foggia, Bari, Lccce, Potenca, L,osenza, Reggio Galabria, Ca-tanzaro, Palermo, Catania, Mes-sina, Trapani, Girgenti, Siracu-sa, Caltanisalla, Cagliari, Sas-sari, do 15. septembra pa v Julijsko in Tridentinsko Benečijo. V omenjene pokrajine jo dovoljen samo uvoz žita, ki je namenjen mlinom, toda potrebno je posebno dovoljenje sprejemno komisijo dotično pokrajine. Največ,o cene za žito pridelka 1. 1921. so sledeče: L. 146,50 za mehko in napol trdo zrnje in L 170 za trdo zrnje. Te cene bodo veljale na podlagi čl. 1. in 2. komisariatnega odloka od 23, junija 1921. Naglasa pa se, da bo komisija zavrnila žito, katerega težina bo znašala manj kot 70 kg na hektoliter, dalje žito, v katerem bo več kot 5°/0 smeti, ki bo imelo kakršenkoli pogrešek ah ki ne bo dobre in zdiave vrste in ako ne bo suho. Pridelovalci, ki ponudijo
ždo katerega bi ne bilo mogoče sprejeti, ne bodo imeli nikake pravire do odškodnino za prevoz, tudi če so žito že pripeljali. Pri izplačevanju se bo utrgalo po 50 stotink od kvinta!a v prid žitoreji. Ato pa se žito po 1. avgusta, se bo moralo plačati 50 stotink od kvmtala za vsak mesec in za vsak del meseca, ki je daljši kot 10 dni. Kdor se ne bo držal določb odloka od 22. junija 1921. se bo kaznoval v smislu či. 10. in 11. istega odloka.
Upravitelj in urednik : Karol Jušič.
Tiskarna (i. Jiicli v Gorici.
TISKARNA G.JUCH
Ciorioa, Via i$9oi*e!li 14
A
AA
SPREJEMA VSAKO
TISKARSKO OELO
Banka za Julijsko Benečijo v Gorici
|jj Anonimna družba - Društvena glavnica L i,GOO.OOO
Agstncije:
Ajdovščina, Ajello, Gradišče, Gradež, Červinjan, Kormln, Tržič.
Depoziti • posojila - odraouni
Brezplačna emisija bančnih namazov,
Ki so vporabiijvi po celem Kraljestvu

J



Socieia Servizi lutomoliiiisiioi
ING. RIBI &C.i
sprejema predznambe za izletu ob nedeljah in praznikah v — Gradež. —
Za ned lie se bile stavljene proge Kojasko-1 tobra, Ajdovščina -Vipava, Krmiti • Čedad.

^	gg
Agrarni	zadružni	Konsorcij v Gorici |
Zadruga	z	om«jeno	zavezo	\
i	Tekal išče „Giuseppe Verdi1' št. 29 (Mestni dvorec)	j
Pri tem konsorciju se razprodajajo:
j	I. KRmiLfl: Oves, otrobi,	moka	za	krmljenje,
sezamove pogače, sol za živino.
J	II. SEMENA Zfl PAŠNIKE: Različne vrste detelj,
w. rastlin za krmljenje in vrtnin.
P	III.	GNOJILA: napravljena	umetno	iz	najboljših
d kemičnih snovi.
p	IV.	VITRUOL IN ŽVEPLO.
d	V.	PLUGI znamko «Sack»	in drugih	ter razni
poljedeljski	stroji.	r