Največji slovenski tednik v Združenih državah Izhaja vsako t rado. NASLOV uredništva in uprav-nišva: 1951' W. 22nd Plača Chicago, 111. r j The largest Slovenia* Weekly in the United States of America. iMuad «T»ry • Wednatda y OFFICE: 19S1 W. 22nd Place Chicago, I1L Entered as Second-Class Matter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912. No. 38. Štev. 38» Chicago, m* 26. septembra (September) 1917. Leto III. Volume IIL Lokalne vesti« — Minuli pej^k, dne 21. t. m. popoldne ob 1. uri so se odpeljali na vojaško vežbališča v Rock-ford, 111. tudi vpoklicanci 26. divizije, ki zavzema naš slovenski mestni okraj. Iz tega okraja je odšlo 165 vojaških novincev; po narodnosti so bili: Araerikanei, a-meriški Nemci, Poljaki, Litvinci, Rusi, Italijani, Hrvatje pa tudi 8 naših slovenskih fantov in sicer: Josip Cerjane, Anton Žabkar, John Kučič, Anton. Basa, Gregor Golja, J. Lukanič, Prank Cunk in Marko Starec. Nekaj izmed teh je pripadalo k M laden, podp. društvu ' Danica", slednja dva sta bila pa tudi člana naše K. S. K. J. Brat Frank Cunk je član dr: s v. Štefana št. 1, br. Marko Starec je pa član dr. sv. Alojzija št. 47 K. s. K. J. Stanovniki ozir. občinstvo naše 26. divizije (warde) je priredilo na predvečer odhoda to je v četrtek vsem odhajajočim vojaškim novincem* veliko parado po Leas'it t in 22. cesti, ko je se je udeležbo nad 2000 oseb. Naši slovenski fantje so se odpeljali dne 21. t. m. v okrašenem avtomobilu rojaka Andrej Glavača na postajo; v slovo in zadnji pozdrav jim je igral na avtomobilu rojak Ahačič na svojo harmoniko in jih je spremil prav do vlaka. Pred odhodom se je oglasilo nekaj izmed teh vpoklicancev tudi v našem uredništvu jemat slovo. Obljubili so nam, da bodo poslali iz Rockforda skupno sliko vseh sedaj ondi bivajočih slovenskih vojakov, da jo priobčimo enkrat v našem listu. •Po našem mnenju bi morala celokupna slovenska chikaška naselbina prirediti tem vrlini sinovom strica "Sama" primernd od-hodnico, kakoršne prirejajo po drugih večjih slovenskih naselbinah: vsi posamezniki in vsa različna slovenska društva bi morala pri tem nastopiti. Ali smo chika-ški Slovenci res tako zaspani in nedomoljubnii Gledati moramo na to. da jih bomo tim častnejc sprejeli tedaj, ko se povrnejo zopet nazaj v našo sredino. Našim slovenskim ehikaškim fantom, ki so odšli k vojakom kličemo še enkrat prisrčni: "Z Bogom!" in "Na veselo, srečno in zdravo zopetno svidenje!" — Podpisani se tem potom še enkrat lepo in prisrčfto poslavljamo od vseli naših sorodnikov^ prijateljev, znancev in društvenih sobratov ter se jim lepo zahvaljujem za izraz sočutja ko smo osebno jemali od njih *slovo. Osobito lepo zahvalo pa izrekamo g. Martinu Nemanichu, slovenskemu gostilničarju,, ker nam je priredil poslovilni večer ali odhodnico in nas tako dobro postregel z okusnim "Chop Su-oni". Živela slovenska chikaška naselbina. Imejte se dobro in spominjajte se tudi nas! Josip Terjane, Anton Žabkar, Frank Cunk, John Kučič, Anton Basa, Marko Starec, Gregor Golja, J. Lukanič, slovenski vojaki. — Dne 10. septembra t. 1. sta dobila drugi državljanski papir rojaka Frank Katič ijj Josip Frankovič oba iz Chicaga. Kot priče sta jima služila rojak Fr. Grill in Ivan Zvezich. Za pridobitev državljanstva se je z vso marljivostjo trudil prvi, ali rojak Katič, to pa radi tega, ker ne zna niti čitati niti pisati. Naučil se je pa vseeno fpotrebnih odgovorov pred sodnikom, da je »a redil skušnjo z dobrim uspehom. Čestitamo ohema našima navima ameriškima slovenskima državljanoma ! — V soboto, dife 29. t. m. zvečer ob pol. 8. uri se vrši v slovenski cerkveni dvorani letna, ali glavna seja našega Stavbinskega in posojilnega društva "Sloven- ski Dom." Delničarji tega društva so naprošeni, da se te seje polnoštevilno udeležijo. V torek, dne 2. oktobra t. 1. bo pa izdelo to društvo 37. serijo delnic. Več o tem je razvidno v oglasu na 2. strani današnje številke. — V nedeljo, 30. t. m. se prične v šoli v Dvora ko vem parku na Miay in 21. St. nov espersntski tečaj za začetnike. Tečaj traja 3 mesece ter je brezplačen; vse učne knjige pa stanejo samo $1.25. Ker se esperanto jezik vedno bolj širi, ter se vedno bolj rabi v mednarodni trgovini, priporočamo našim mladeničem in mladenkam, da se vpišejo v ta tečaj. Pouk se vrši vsako nedeljo ou 2:30 —5. popoldne v omenjeni šoli ter je zelo lahak, ker je esperanto zelo priprost, fonetičen jezik, katerega podlago tvorijo naj'ezja in najenostavnejša pravila mo--dernih in klasičnih jezikov. Navadna šolska izobrazba popolnoma zadostuje, ker je treba poznati le najnavadnejša pravila slovnice. Pouk je angleški ali češki, deloma tudi slovenski, tako da bo lahko vsakdo razumel poučevanje. Prve vaje se lahko vsakdo udeleži, ne da bi se mu bilo treba že upisati. iS pridnostjo in vstraj-nostjo se vsakdo lahko do cela nauči esperanta v dveh tečajih. Kedor ima torej resno voljo, pop-prijeti se tega učenja, naj pride prihodnjo nedeljo v šolo v Dvo-rakovem parku v sobo z riadpi-som: "La Gradata." VABILO na shod. Izvrševalni Odbor Slov. Repub. Združenja v Chieagu, sklicuje za nedeljo 30. septembra ob polu treh popoldne javen shod v Hoer-berjevo veliko dvorano, na Blue Island Ave. in W. 21. Place. Program shoda je sledeči: 1. točka: Postanek in namen Slov. Repuh. Združenja; govori g. Frank Krže. 2. točka: Smisel Jtigoslov. federativne republike; govori g. Etbin Kristan. 3. točka: Organizacija Slov. Repub. Združenja; govori g. Jože Zavertnik. 4. točka: Sredstva; govori g. Filip Godina. Kot razvidno s programa, razpravljajo se bo o zelo važnih problemih in vprašanjih sedanjih resnih časov, z ozirom na Jugoslovane in posebej še Slovence. Vsa slovenska društva in posamezni rojaki iz Chicaga in okolice so torej vljudno vabljeni, da se shoda v kar najobilnejšem številu vdeleže. Za Slovensko Repub. Združenje • Anton J. Terbovec, t. č. tajnik. NA PRODAJ je Jednotina hiša in lota na k. Chicago cesti v sredini slovenske naselbine v Jolietu, 111. Lota, na kateri stoji hiša zavzema skupaj 41x165 čevljev; hiša sama obsega 30x100 čevljev. Zelo primeren lokal in prostor za kako trgovino. , GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet, El. Ameriške vesti. Poštna zveza z Avstrijo še ni v veljavi. Že v zadnji in predzadnji številki našega lista smo omenili, da je izdala vlada Združenih držav dne 8. t. m. novo odredbo glede zopet ne otvoritve poštne zveze z centralnimi državami, torej tudi z Avstrijo. Žal, da moramo danes poročati, da ta odredba še ni pravomočna ali v veljavi. Med vodstvom ameriškega Rdečega križa, vodstvom mednarodnega Rdečega križa v Ženevi in med državnim department om se vršijo še vedno potrebna pogajanja glede te točke. V kolikor se je zamoglo dosedaj zvedeti, bo V kratkem času mogoče stopiti tu živečim inozemceni v niše m sk o zvezo s sorodniki v starem kraju, to pa le na posebni predpisani način, da se bo rabilo posebne informacijske pole (tiskovine) z raznimi vprašanji; pisem pisati svojcem naravnost v staro domovino pa nikakor ne bo mogoče. < Vsakdo, kdor se je odločil pisati v staro domovino, naj torej počaka še nekaj časa, da bodo strankam na razpolago tozadevne informacijske pole, katere bo izdala poštna oblast in pa vodstvo ameriškega Rdečega križa. Ko zvemo od gotovih strani kaj več o tem, bomo že naznanili na tem mestu. Važna zakonska predloga. Washington, D. C., 24. sept. — Senator Calder iz New Yorka je izdal novo zakonsko predlogo za podelitev državljanskih pravic. Vsak inozemee, ki ima prvi držav- i 1 ianski papir, mora v treh mesecih j vzeti drugi državljanski papir, ko ( postane postava pravomočna. Ako j tega ne stori, postane prvi papir neveljaven. Vojaki inozemci lahko postanejo državljani, ne da bi jim bilo treba vzeti prvi državljanski papir. Danes je sporočil Post, pomožni tajnik departmenta za delo senatorju Calderju, da iskreno odobrava njegovo predlogo ter da pride ta točka že v kratkem času pred senatsko iti kongresno zbornico. Če bo Caldcrjeva predloga sprejeta, bo dobilo lahko nekaj nad 600.000 tu živečih inozcineev državljanske pravice ter jim ne bo potreba čakati postavne dobe 2 let. Ker je velika večina imeji-teljev 1. papirja v vojaško obvezni dobi, se bo potem te naturalizi-rane inozemee poklicalo v vojaško službovanje. Združene države . in papeževa nota. Washington, D. C. 22. septembra. Ko so razni tukajšnji časniki priobčili včeraj odgovor -Nemčije in Avstrije na zadnjo znano papeževo mirovno noto, je zavladalo v vladnih in diplomatskih krogih veliko zanimanje. Dosedanja splošna sodba nad tema odgovoroma je, da ne vsebujeta nič iz-vanrednega, ali posebnega, kar bi zamoglo omajati stališče Združenih držav v smislu odgovora, ka-koršnega je poslal nedavno predsednik Wilson sv. očetu. Nemčija in Avstrija se nočeta nikakor ukloniti, ali kaj odnehati, da bi se uvedlo svetovno demokracijo po vseh državah, kakor je želel predsednik Wilson. Z&hrbtnost nemške diplomacije. Washington, D. C. 24. septembra. Državni department je prišel zadnje dni na sled, da je skušala Memčijta po svojih diplomatih v Združenih državah podkupiti kongresno zbornico, da naj bi nikar ne glasovala za napoved vojne med Združenimi državami in Nemčijo. Vso to izdajalsko a-gitacijo je vodil bivši nemški poslanik grof Bernstorff v Wa-shingtonu in njegov atašej. Dokazalo se je namreč, da Bernstorff nekoč brzojavil svoji vladi za dovoljenje $50.000, katere je nameravad vporabiti za podkupnino med kongresniki. Tako se je tudi sedaj izvedelo, da je nemška vlada po svojem poslaniku vzdrževala z denarjem številno zarotnikov, ki so skušali pognati v zrak več ameriških tovarn, mostov in pristanišč; nemška vlada je plačevala tudi raznim listom pisanim v tujih jezi- - --:--- -i_ kih velike mesečne podpore, da so pisali vedno proti naši vladi v prilog Nemčije. Danes je stavil kongresnik Norton iz North Dakote v kongresni zbornici predlog, da naj vlada odredi preiskavo, če je res prejelo kedaj baje 13 kongresni-kov od Bernsdoiffa kaj podkupnine. Zaeno želi Norton, da naj just ioni department spravi pod ključ vse one osebe, ki so bile v zvezi z zarotniki pri izdajanju nemških potnih listov, in ki so podpirali nemško-zarotniško agitacijo. Upati je, da bodo prišla na ta način na dan senzacijonelna odkritja, v katera bodo zapletene tudi osebe iz odličnih ali višjih krogov. Oženjeni vojaški novinci. Robert E. Brook, načelnik vojaškega nabornega distrikta v Chieagu je izdal minuli teden dovoljenje, da se .sme tudi oženjene moške v starosti od 18—40 leta jemati k vojakom in sicer k inženirskim koroni, "quartermaster" koroni in k sanitejskim oddelkom. Zaeno se je tudi določilo, da se lahko priglasijo k stalni armadi oni novinci, ki so bili morda oproščeni vojaškega službovanja pri narodni armadi, treba je samo, da so zdravniško potrjeni. Izdaja "Liberty" bondov. Washington, D. C., 22. sept. — Državni zakladničar je odredil vse potrebno, da se bo pričelo izdajati "Liberty" bonde dne 26. septembra t. I. To delo bode imelo v oskrbi 12 federalnih rezervnih bank Sirom države. Vsakdo, kdor je podpisal in že plačal kako "Liberty" posojilo, bo moral predložiti v zameno za pravi bond certifikat, ki ga ima v rokah. Ker je podpisalo to posojilo nad 7 milijonov posameznih oseb, bo preteklo par tednov predno bodo dobili vsi ti kupci "Liberty" bonde v svoje roke. liy2 bilijonov vojnega kredita. Washington, D. C., 21. sept. — Danes je kongresna zbornica sko-ro enoglasno odobrila predlog, da naj vlada izda za $11,538,000,000 bondov in certifikatov v vojne svrhe. Predloga postane pravomočna, ko jo bo še preds. Wilson podpisal. Povišanje plače. New York, N.Y., 20. sept. — Ravnateljstvo U. S. jeklarke kor-poracije naznanja, da bo ta družba počenši s l. oktobrom t. 1. povišala vsem svojim delavcem plačo za deset odstotkov. Johnstown, Pa., 24. sept. — Cambria jeklarska družba, pri kateri je zaposlenih nad 18,000 delavcev, je danes po nabitih lepakih naznanila splošno povišanje plače, ki bo znašalo povprečno 10 odstotkov. To povišanje se je odredilo vsled tega, ker je pred nekaj dnevi U. S. jeklarka korpora-cija (jeklarski trust) določil »ličen priboljšek plače, ki stopi letos dne 1. okt. v veljavo. Nova nagrada za ujetje "kaj-zerja". Mulvane, Kans., 24. sept. — Tukaj se je danes zavezalo dvajset trgovcev plačati vsak po $50 za v8tanovitev sklada ali nagrade v znesku 1 milijon nagrade za ujetje nemškega "kajzerja". Inozemske vesli. Odgovor Nemčije na papeževo mirovno noto. Kodanj, Dansko, 23. sept. --Nemški cesar Viljem ni poslal sam, ali naravnost svojega odgovora papežu Benediktu v zadevi njegove mirovne note, temveč je izročil svoj odgovor po nekem ministru; odgovor je bil naslovljen na papeževega državnega tajnika in se je glasil sledeče: "Gospod kardinal! Vaša Pre-vzvišenost je dobrohotno poslala skupno z Vašim pismom z dne 2. avgusta ■ cesarju in kralju — mojemu milostijivemu mojstru — noto njega Svetosti papeža, v kateri izraža sv. oče svojo veliko obžalovanje nad splošnim opustošenjem vsled svetovne vojne in s kojim mirovnim oklicom se je sv. oče obrnil na oblastnike vseh "bo-jujočih se držav. Cesar-kralj mi je izročil vaše pismo z naročilom, da naj vam jaz odgovorim. Njega Veličanstvo, cesar je opazoval že dlje časa z vsem spoštovanjem in z iskreno zahvalo prizadevanje sv. očeta, da bi se na pravi nepristranski način zamoglo kolikor mogoče zmanjšati trpljenje vsled vojne in da naj bi se skušalo kmalu poravnati vsa sovraštva. Cesar uvideva s tem zopetnim korakom sv. očeta nov dokaz, kako plemeniti in človekoljubni občutki ga navdajajo ter želi cesar pri tem iskreno, da bi imel zadnji oklic sv. očeta mnogo uspeha za korist vesoljnega sveta." Amsterdam, . Holandsko, 23. sept. — Ker je papež Benedikt v svojem zadnjem mirovnem oklicu svetoval Nemčiji, da naj ista stavi v javnost ponovne mirovne pogoje pri sklepanju vojne, bo nemški državni kancelar Michaelis te pogoje naznanil prihodnji četrtek v svojem govoru v državnem zboru. V kolikor se že sedaj sodi, je; Nemčija pri volji vrniti Belgijo j ter ji podeliti neodvisnost. To bi bilo pa mogoče doseči le tedaj, če bi dali ententni zavezniki nazaj vse nemške kolonije (v Južni Afriki) in če bi ti zavezniki ne segali po nobeni teritorijalni, ali ekonomični zmagi. — Razni upliv-ni nemški listi iskreno pozdravljajo zopetni nastop sv. očeta v j prilog miru in se strinjajo z na-j čeli rimske Stolice na kak način, j naj bi se doseglo trajen svetovni svetovni mir. Sv. oče priporoča v svoji mirovni noti primerne garancije, razo rožen je sil na suhem, na morju in v zraku; da naj bi bila morja prosta in odprta vsem svetovnim narodom za občen blagor istih in da naj bi se mednarodne spore skušalo poravnati na prisiljen način pred posebno mednarodno mirovno komisijo. Zadnja papeževa mirovna nota bode obrodila najbrže dosti uspeha, čc bodo s pogoji zadovoljni tudi ententni zavezniki. Odgovor Avstrije. Amsterdam, Holandsko, 21. gočni blagoslovi Vaše plemenito započeto mirovno delo!" Bulgarija namerava prekiniti zvezo. London, Anglija, 21. sept. — Preko Švice se semkaj poroča, da namerava Bulgarija prekiniti zvezo z Nemčijo, Avstrijo in Turčijo, ker ji nočejo baje centralni zavezniki nič več pomagati. Nedavno se je obrnila hulgarska vlada za denarno in vojaško pomoč v Berlin in na Dunaj; pa je dobila nepovoljen odgovor. Isto-tako sta tudi naprosili Nemčija in Avstrija Bulgarijo, da jima naj pošlje nekaj vojaštva, kar je pa Bulgarija odločno odklonila. Vsled tega se je podal nemški cesar v Sofijo, glavno mesto Bul-garske, da bo skušal urediti in poravnati to nesoglasje med centralnimi zavezniki. Grof Tarnowski. Berlin, Nemčija, 24. sept. — Listu "Vosisehe Zeitung" se iz Varšave poroča, da je avstrijski cesar ponudil grofu Tarnowskiju mesto pri vladnem svetu nove poljske države. Tarnowski, ki je bil nedavno avstro-ogrski poslanik v Washingtonu, je to visoko službo pri poljskem vladnem kabinetu odklonil. Dosedaj so imenovani že trije člani za ta kabinet in sicer nadškof Kokovskv, princ Ljubomir-skij in grof Ostowsky. Ti trije bodo sedaj nastavili, ali imenovali ministrskega predsednika, ki bo načeloval novemu kabinetu._ Argentina in Nemčija. Buenos Aires, Argentina, 23. sept. — Baš ko se je nameravalo v naši kongresni zbornici dati na glasovanje točko glede pretrga-nja diplomatske zveze med Nemčijo v znani Luxburgovi aferi, je dobila argentinska vlada od nemškega cesarja daljšo brzojavko, s katero se je zadevo uredilo in poravnalo. Nemški cesar se v tej brzojavki opravičuje in prosi Argentino odpuščanja zaradi Lu\-burgovega nepravilnega početja. Vsled ugodnega odgovora od strani nemške vlade je odstranjena tudi vsaka nevarnost o kaki vojni napovedi Nemčiji. Kitajska bo poslala pomoč zaveznikom. Pekin, Kitajska, 22. sept. — Predsednik kitajske republike in njegov, kabinet izdelujejo načrte, kako bi se zamoglo do 1. jan. 1918 poslati na Francosko 24,000 iz-vežbanega vojaštva. Kitajska bo zanesljivo izvršila, ta načrt, kakor hitro spravi skupaj dovolj potrebnega denarja za opremo in prevoz vojaštva. Kitajski predsednik želi, da bi se poslalo zaveznikom na pomoč najmanj 300.00 mož močno armšdO; to šie-vilo se bo pa z ozirom na velike stroške zmanjšalo na 24.000 mož. POZOR ČITATELJI. sept. — Včeraj je izročil avstrij-, ski cesar Karol papeževemu nunciju na Dunaju obširno^Jastno-ročno spisano pismo na sv. očeta v odgovor na njegov zadnji mirovni oklic. Avstrijski vladar se sv. očetu iskreno zahvaljuje, kolje povzel zopetne korake za dosego častnega miru, kakoršnega je gojil tudi pok. avstrijski cesar Franc Josip, a ga ni zamogel do-seči. — Avstrijski vladar povdar-ja v svojem pismu, da tudi on odobrava razoroženje sil in uve-Ijavo mednarodne pravice. Svoje pismo je cesar Karol zaključil s sledečimi vrsticami: "Če bi vsi narodi na zemlji stopili v medsebojna mirovna pogajanja tako, kakor želite Vi sv. oče, potem bi mir kmalu zavladal po celem širnem svetu. — Kaj torej Vsemo- S prihodnjo številko bomo pričeli priobčevati daljši zgodovinski roman "JUNAŠTVO IN ZVESTOBA, katerega je v nemščini spisal občeznani pisatelj Jos.Spillman, S.J. poslovenil x. x. Ta zgodovinski roman je izza časa francoske revolucije 1. 1789— 1792, sestavljen iz spominov častnika švicarske garde Ludovi-ka XVI. Roman obsega skupaj o-sem knjig z 46 poglavji. . Prijatelje lepega čtiva opozarjamo že danes na ta krasen in nad vse zanimivi roman, ki je sedanjim časom zelo primeren; zaeno povdarjamo, da tako lepe in ganljive daljše povesti naš list dosedaj še nikdar ni priobčil. - • *" i '"t-v fcliASILO £ B. NAZNANILO L tajnika drofora Tit sr. Flori -j ana št. 44, K. S K. J., 80. Chicago, HI. S tem prosim vse članstvo našega društva, da se udeležite v polnem številu prihodnje seje, vršeče ee dne 7. oktobra t. 1., ker nas čaka težavno delo za ta dan in ker je dnevna točka velikega pomena, katero moramo rešiti. Dalje prosim vse one člane, ki ste opravili letošnjo velikonočno spoved, pa še niste oddali listkov tajniku, da to zanesljivo uredite pred prihodnjo sejo dne 7. oktobra ali pa na tej seji, ker s tem se boste izognili velikih sitnosti, društvu pa prihranite dosti ne -potrebnega dela. Naše društvo šteje "249 članov in članic, listkov sem pa prejel dosedaj samo 1G8. Kje so pa ostali; tega ne vem. Vpoštevajte drtaštvena pravila, ki so vam bila prečitana ob času pristopa v društvo in kaj ste tedaj odgovorili na stavljena vam vprašanja: "Ali hočete živeti po katoliško?" Vi ste tedaj odgovorili: "Da!" — Ravnajte se torej po mojem navodilu in nasvetu pa bo vse prav. (Nadalje naznanjam vsem onim članom našega dru&tva, ki dolgujejo kaj več ali manj, da bodo njih imena javno prečitana na prihodnji seji. Kakor bo društvo s ta-kihii člani ukrenilo, — tako se bo tudi naredilo. Sedaj dela vsakdo in mislim, da si lahko toliko od zaslužka prihrani, da bi plačal društvene in Jednotine asesmen-te. Kdor redno plačuje za dru -štvo skrbi s tem tudi za svojo družino, da dobi v slučaju nesreče pomoč od društva in Jednote. S sobratskim pozdravom Jakob Smrekar, tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjam članom dru -št v a sv. Jožefa št. 58, K. S. K. J., Invin, Pa., da je dne 13. septem -bra t. 1. umrla naša članica Frančiška Suša, ki je bolehala za vročinsko boleznijo. K naši Jednoti je pristopila dne 14. aprila 1904. Pokopali smo jo dne 15. septembra na katoliškem pokopališču v Irwin, Pa. Priporočam jo našim društvenim bratom in vsemu članstvu Jednote v molitev in blag spomin. Sobratski pozdrav Thos. Oblak, tajnik. NAZNANILO. Članicam društva Marije Pomagaj štev. 78. K. S. K. J. Chicago, 111., se naznanja da sem razposlala na vse članice po 2 vstopnice za našo veselico Vinsko trgatev", ki se priredi v nedeljo popoldne dne 14. okt. t. 1. v iloer-berjevi dvorani na Blue Island Ave. in W. 21. PI. Vsaka članica mora en tiker plačati in ako le mogoče tudi drugega prodati, kajti ne samo ene, ampak vse članice se moramo potruditi za društveni gmotni napredek kolikor mogoče. Nadalje naznanjam, da dne 11. okt. t. 1. to je v četrtek zvečer ob 7. uri bo v navadnih prostorih izvanredna seja. Vsaka članica ima do tega dne, ali omenjeni večer plačati svoj tiket in plačati mora tudi prodani tiket ali ga pa vrniti, da moram pravo^na ve-selični račun napraviti. Vsaka taka članica, ki ne bo do dne 11 oktobra u-redila računa s tikelom bo morala potem plačati 50c in tikci se ne bodo več pobirali nazaj. Vsaka, kateri ni mogoče iti na sejo dne 11. oktobra naj že prej izroči ali pošlje tajnici po kakšni bližnji sosestri denar ali pa tiket, da prinese isti dan na sejo Tako se je sklenilo dne 16. sept. na redni nasi mesečni seji da se imamo tako ravnati. Nadalje prosim vse sestre, katere so za veselični odbor imenovane, da kateri le ni mogoče vzeti kakega urada, da naj mi pravočasno to sporoči. Prosim tudi, da bi se v obilnem številu vdeležili prihodnje trgatve, viničarji in vi-ničarke, ker trta bogato obeta. U-Ijndno vabimo vsa sobratska sosedna društva iz Chicage, So. Chi-cage, Jolieta, Waukegana i. t. d., da bi nas prišli ta dan obiskat. Vsi dobro došli! Za točno postrežbo bo skrbel odbor. Nadalje naznanjam tudi, da se bo prihodnjo redno mesečno sejo ki se ima vršiti v nedeljo dne 21. okt. 1.1. prestavilo na dan 18. okt, to je v četrtek ob 7. uri zvečer. To pa radi tega, ker se bo dne 21. oktobra pričel sV. misijon v naši slovenski cerkvi. S posdravoin M. Kobal, tajnica 2040 W. 22. Pl. NAZNANILO. iCenjeni mi so&ratje in člani društva sv. Petra in Pavla št. 91, v Rankin u, Pa. 8 tem vam naznanjam, da je bilo na redni društveni seji dne 9. septembra t. 1. poročano, da je naše društvo povabljeno od brva -škega podpornega društva sv. Mihaela br. 18, N. II. Z., da bi jim pristopili na pomoč dne 30. sep -tembra t. 1., ker bodo imeli ta dan slovesno blagoslovljenje in razvitje svoje nove društvene zastave. Zato naznanjam vsem članom našega društva, živečim v Rankin in okolici,da je bilo zaključeno po društvenem! odboru, da se naše društvo korporativno udeleži te slavnosti in sicer zato, ker je bilo tudi to hrvaško društvo nam v pomoč pri razvitju naše društve ne zastave pred nekoliko leti nazaj. Vsled tega je naša dolžnost, da jini to naklonjenost povrnemo pri tej priliki. Ker je pa dosti članov, ki niso bili navzoči na naši zadnji seji, zato vas opominjam in prosim potom našega glasila, da se udeležite te slavnosti vsi. Kolikor več nas bode, toliko bolj časten bo nastop za nas in za celo društvo, osobito vsled tega, ker se bo te slovesnosti udeležilo več sosednih društev. Ako nas bode le pičlo ali majhno število zastopanih, bodo lahko rekli člani drugih društev, da ni več take sloge med nami kot jo bila nekdaj. Gotovo je vsem dobro znano, da je naše društvo vedno lepo napredovalo v bratstvu, edinosti in slogi. Zato vas še enkrat, resno opominjam in sobratsko prosim, da se te slav nosti vsi udeležite kot člani društva in K. S. K. J. To bo dne M septembra, zadnjo nedeljo v mesecu. IZbirali so bomo točno ob 8. uri zjutraj v cerkveni dvorani, ker ob pol 9. uri odkorakamo že z godbo naproti drugim dru štvom. Vsak član naj vzame s sabo svoj društveni znak ali regalijo, sobratskim pozdravom Geo. Kroteč, tajnik. PROTEST. Žensko podp. društvo "Kraljica Majnika" št. 157, K. S. K. J. v Sheboygan, Wis., protestira proti ukrepu 13. konvencije, ki ne odo-bra\a ženske enakopravnosti. Me članice K. S. K. J. ne zahtevamo, oziroma nismo zahtevale nobenih smešnih sufragotskih pravic, am pak saiiM) to, kar nam gre in kar smo opravjčene zahtevati na podlagi državne zavarovalne postave. Zakaj pa naša Jednota tako priporoča, da naj se ustanavljajo ženska društva? Ali so naša ženska podporna društva soma zato ustanovljena, da jih ima K. S. K. •I. za nekak privesek? Pa bi naj ženske ostale in pristopale raje k moškim društvom kot poprej. Tisti vzroki, ki jih navaja ta ali oni, so brezpomembni, neutemeljeni in nezadostni. Naše društvo želi in zahteva,' da naj pride ta točka na splošno glasovanje. Ravno takega mnenja so ali bodo gotovo tudi vsa druga ženska društva K. S. K. J. Saj je dosti, da nas imajo možje v navadnem življenju za precej malovažne, na društvenem polju pa naj nam pustijo prosto in jednako pot. — Naši vplačani dolarji za asesment so ravno toliko veljavni kot vaši. Ali ni to res? S pozdravom do vseh članic in članov Jednote. Paula Kline, predsednica. Marija Prislan, tajnica. Ivana Suša, zastopnica. (Društveni pečat.} Sheboygan, Wis., 14. sept. 1917. ZAHVALA. Dne 16. sept, je imelo naše društvo sv. Lovrenca št. 6.1 K. S. K. Jednote v Oevelandu, O., svojo vrtno veselico (piknik) v proslavo svojega 15. letnega obstanka. Zato se na tem mestu v imenu društva zahvaljujemo vsem, ki so se omenjene veselice vdeležili, aH ki so kako drugače pripomogli kaj k lepšemu uspehu; posebno se pa zahvaljujemo g. A. Grdina, ki ie daroval srebrno namizno opra-To za licitacijo ali srečkanje vredno $10.00, katera pa ni prišla sedaj na vrsto zaradi pomanjkanja časa; nadalje se zahvaljujemo fiMBRA 1917. g." Sehnellerju, gl. preds. t? bljeni tudi delegatje minule na- fte konvencije, katerega se n as je udeležilo okrog 80—90; torej so tili naži delegat je častno zastopani in nikomur ni bilo žal, kdor se je tega zanimivega dobrodelnega večera udeležil. finska dvorana je bila na večer koneerta natlačeno polna naših domačih rojakov pa tudi Ameri-kancev. V resnici povedano, da smo bili prisotni že pri raznoličnih drugih koncertih, bodisi tukaj v Ameriki, ali v starem kraju, a minuli koncert »Sadarjevih do cela slepih bratov nam bo ostal za vedno v neizbrisnem spominu. UredViik našega lista ni sicer muzikaličen, a vseeno mora po vsej pravl6i dajati čast, in priznanje S. K. J., kakor tudi g. A. Grdina, II. podpreds. K. S. K. J. za obisk na tej veselici. Veselica je dobro izpadla m to še bolj radi ugodnega vremena, kar se imamo zahvaliti Bogu. ' Navadno se na takih veselicah povžije malo kapljice in malo, ali pa veliko popleSe; bre« tega tudi tukaj ni bilo; posebno oni fantje, ki so minuli teden odšli k vojakom, so v slovo dobro poskočili s svojimi znankami. Med veselico so bile razne igre kakor srečolov, licitacija za gos in srečkanje za $5.00 cekin. Gospod gl. predsednik K. S. K. J. Paul Schnellei je imel kratek nagovor, potem, ko je g. Anton Globokar, društv. predsednik pozdravil vse navzoče občinstvo. G. gl. predsednik je v svojem govoru omenil, da naj bi ne bil nihče brez enega ali večih društev in ker smo katoličani, da bi vselej pristopali h katoliškim društvom in katoliškim organizacijam, zato je za nas katoliške Slovence najboljša organizacija miša slavna K. S. K. Jednota. Ob sklepu govora je sledilo glasno odobravanje s ploskali jem in "živijo" klici. Potem je tudi spregovoril par besedi drugi podpreds. K. S. K. J., g. A. Grdina, v katerih se je zahvalil za povabilo, nadalje je povdarjal, da želi, da bi društvo še naprej tako složno delovalo, kakor do sedaj kajti le v slogi je moč. Izrazil pa je pohvalo ne samo društvu, ampak celi župniji, ki tako složno deluje in kaže tudi v svojih 15 letih lep napredek. Le tako naprej! tudi ta govor je bil zaključen z "živijo" klici in burnim ploskanjem, na kar je zopet godba zasvirala in mladeniči so se zopet z vriskom zasukali na plesišču, kar so že iako težko čakali. Torej srčna zahvala vsem, ki s«) bili prisotni ali da so kaj pripomogli z darovi. Društvo je kot darilo in spomin 11a svojo 15. letnico napra\Mlo v nekaj urah nad $230.00 dobička, kar je lep pripomoček društveni blagajni: naj bo to dovolj za danes pa prihod«-njie zopet kaj. Srčen pozdrav vsem članom in članicam društva, kakor tudi članom in članicam naše Jednote sirom Amerike. John Susteršič, tajnik Lorain, Ohio. Cenjeni sobrat urednik: Tem potom vam naznanjam, da so dne 21. t. m. odšli od tukaj v vojaško službo sledeči slovenski fantje: Frank Ravnikar, Jakob Janežič, Frank Tegel, Anton Tomažin, Jo sip Lavrenčič, Josip Simonich in Anton Pogorele; zadnja dva sta člana K. S. K. J. 'Vsem tem vrlim slovenskim vojakom želimo mnogo uspeha, sreče in zdravja v stric Samovi službi in da bi se kmalu kot zma govalei pod našo zvezdnato zasta vo povrnili nazaj. S pozdravom Poročevalec. Zanimiv koncert dveh slepih bratov. Med številnimi slovenskimi družinami, živečimi širom Amerike je gotovo najbolj omilovanja vredna Sadarjeva družina, živeča na Kveleth, Minn. Pri tej družini je namreč 12 otrok, katere je treba preživljati od prvega do zadnjega. Omilovanja vredno dejstvo pri tem je pa, ker je Sadarjeva družina nedavno izgubila svojega očeta ozir. skrbnika, ki je zapustil svoji ženi dvanajsto-rico otrok v starosti od 3 let, do 18 let. Se bolj omilovanja vreden pa slučaj, da so trije izmed otrok popolnoma slepi že od rojstva in sicer starejša fanta, ed/en 18 let star, drugi 16 let star in ena mlajša hčerka. Vsi Sadarjevi otroci so bili rojeni na Evelethu, Minn. Ker se je zavzela mestna in državna oblast za te sirote so poslali Sadarjevi svoja dva slepa sinova Alojza in Franka za več let v nek državni zavod za slepe v neko mesto države Minnesota, kjer sta se oba priučila čitanja, pisanja in igranja na klavirju. Kakor znano, imajo slepci svojo posebno metodo pri čitanju in pisanju, da čitajo s tipkanjem prstojr. Da bi se tej nesrečni "Sadarjevi družini nekoliko odpomoglo, priredila sta Sadarjeva slepa sinova 21. avgusta t. 1. na Evelethu v Finski dvorani dobrodelni koncert, na ta koncert so bili pova- Slepa brata Alojz in Fr. Sadar. našima slovenskima slepima umetnikoma pri igranju na klavirju, kakoršno srno čuli dne 21. avg. t. I. zvečer na K velet hu. Na programu je bilo 18 različnih točk, katere sta proizvajala slepa brata Alojz in Frank Sadar prav na mojsterski in umetni način brez kakih not, torej vse na pamet. Kdor pozna znane skladatelje 111 mojstre na klavirju, bo kmalu u videl spretnost teh dveh slepih bratov, ker sta oni večer proizvajala skoro najtežje skladbe na glasbenem polju. Imen ali označb raznih skladb, bodisi v duetih ali k"solih" ne bomo tu navajali; o-,meniti hočemo le skladatelje: De Suppe, Fr. Schubert, Chut sam, Ohadwick, Rubinstein. EngeJuian, :rhaminade, Gounod, Wiytes, 'Chopin, Holm, Young, Tosti, Men-delson, Goerdeler in Nevin. • Pri koncertu sta šla debutanto-nia na roke dražestna gdč. Marija Brince, absolvirana slovenska učiteljica na glasovir in Mr. Rafko Zupane, organist slovenske cerkve 11a Evelethu. Med proizva- ianjejn eta namreč Sadarjeva brata sedela na sredi odra in nemo ali slepo zrla na svoje poslušalce. Pri vsakej točki ju je gdč.; Brinčeva peljala za roki «k> klavirja in potem zopet nazaj, kajti oba izmed teh bratov sta popolnoma slepa. Najbolj zanimiva in ganljiva je bila prva točka "Slepčeva tožba", ki se pričenja s tako ganljivimi besedicami: "Le enkrat bi videl itd." To pesem je spremljal na klavirju ml. brat Frank Sadar, pela jo je pa na nad vse mojstrsko gdč. Marija Brince. Goto-tovo je pri tej pesmi marsikomu izmed navzočih delegatov rosjlo oko, ko je videl igrati slepega slovenskega .mladeniča to znano in ganljivo pesem. Na splošno zahtevo se je to točko pred zaključkom koncerta še ponovilo. Pa tudi pevca sta omenjena dva slepa Sadarjeva brata, ker sta nam zapela s premljevanjern na klavirju lepo ubrano znano narodno pesetn. "Jaz pa pojdem na Gorenjsko," in "Tam za laškim gričem." Koncert se jc zaključil ob 9. 11-ri z znano našo narodno himno "America", katero je pelo vse navzoče občinstvo. Škoda, da živita ta dva brata umetnika tako daleč tam na se-verozapadu. Če bi ne podala med svet in če bi prirejala slične koncerte po naših večjih slovenskih naselbinah, ali pa po večjih ameriških mestih bi se jima ta trud gotovo obilno izplačeval, kajti koncertov dveh slepih bratov se ne sliši v vsakem mestu. Kakor čnjemo je znašal čisti prebitek tega dobrodelnega koncerta okrog $200 kateri bodo prišli bedni Sadarjevi družini gotovo kot nekak priboljšek v teh dragih časih. Naj še pripomnimo, da govorijo vsi Sadarjevi otroci lepo s' venščino, tako tudi oba starejša slepa sinova. 'Z izrazom nagega omilovanja in sočutja do teh dveh slepih rojakov pa izrekamo zaeno tudi naše priznanje, in čestitke in zahvalo obema Sadarjevima umetnikoma na klavirju ker sta .nam priredila oni večer toliko duševnega užitka in edino razvedrilo, kar smo ga imeli tekom zadnje konvencije na I Evelethu. Ivan Z. izdal pred kratkim že davno zajel jeno in zelo potrebno knjigo "Abecednik za ameriSke Slovence". Oceno te knjige sta te dni priobčila že "Amer. Slovenec" in "Sloga"; radi tega se pridružuje tej oceni tudi na« list in iskreno čestita g. pisatelju na tem iz-bornem delu. Lično vezan "Abecednik" v velikosti 5x7 palcev vsebuje 125 strani z mnogimi nabožnimi, domoljubnimi in drugimi primernimi slikami, ličnim berilom in ljubkimi pesmicami. Lahko rečemo, da takega "Abecednika" nimajo niti naše ljudske šole v starem kraju. Pisatelj jc priredil to knjižico s pomočjo, ali s sodelovanjem čast. šolskih sester iz Salle in Jolieta, III. — Pisava j« pravilna in nad vse prikladna za našo ameriško slovensko mladino. Ker je to prvi in edini slovenski "Abecednik", prilagoden potrebam ameriških stovenskih šol pa tudi deci, ki nima prilike istih obiskovati, to knjižico kar naj-toplcjc priporočamo. Stariši! l'či-tc svojo deco slovensko citati in pisali. Naročile si takoj goriozna-čeni "Abecednik". Cena s poštnino vred znaša samo 40c. Naročite ga pri "Ave Maria", 62 St. Marks Place, New York, N. V. MARIJA SLUCA 182S W 22nd SI. Cklctf«, III. Telephone Canal 4739 izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA ■e utjurfnn priporoča «lo-vn»iiim in hrvaftkim cenam in ogrskim Slovenkam. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a SLOVENSKI ABECEDNIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE. Na ameriškem književnem polju neumorno delujoči Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M., urednik "Ave Maria" v New Yorku, je SVOJI K SVOJIM! Rojaki Slovenci iz Chicaga in bližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite se na podpisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel. Jaz stanujem sedaj v sredini nase slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hojn« Ave. in So. LeaYitt St.) Pokličite me po telefonu, bo -disi po dnevu ali ponoči: Canal 5889. Z velespoštovanjem ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago, m. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Iz urada Stavbinskega in Posojilnega društva "Slovenski Dom", Chicago, 111. S tem se naznanja cenj. občinstvu v Chicagu in okolici, da bode izdalo gorinavedeno društvo dne 2. oktobra t. 1. 37. serijo delnic Delnice se dobijo na društvenih sejah v Cerkveni dvorani na W. 22. Pl. in So. Lincoln St., ali pa na stanovanju društvenega tajnika na 1840 W. 23. St. Vsled tega ste uljudno vabljeni vsi tukajšnji Slovenci in Slovenke k obilnemu pristopu. Društvo "Slovenski Dom" je izplačalo na 475 poteklih (matured) delnicah že $47,500.00 Od 1. aprila pa do 30. junija 1917 je bilo sprejeto $20,664.95; aktiva ali društveno premoženje (Assets) je pa znašalo $80,496.25 DOMAČE hranilno društvo—bodi naše geslo!—Torej na svidenje dne 2. oktobra 1917 ob 8. uri zvečer! Z odličnim spoštovanjem Louis Duller, preds., J. Steblay, tajnik, M. Nemanich, blagajnik. IIIIIIIII lllllllllllllllllll 530248482323534853534889235348535348482353535348485323532323 484848535323484853902323234853534823484853535353535323232389532353532353232348234853534848532323234848482348 2353534848535353534848535323 Bodi svoje sreče kovač! lfertl u žlvljcije. _ SHs.1 tev. j,ri| Tmk so prisojen c (Dalje.) 2. Delo kazen za greh. "Velike nadloge vsem in težak jarem je nad Adamovimi otroki od dne, ko izidejo iz materinega naročja, do dne, ko se vračajo v matei vseh ljudi.'' (Sir. 40, I.) Zemlja bi imela postati vesoljnemu človeštvu raj radosti, človek pa nje kralj. Za neizmerno čast je bil človek ustvarjen: "Ponižal si ga malo pod agele, s slavo in častjo si ga ovenčal in ga postavil črez dela svoji rok. Vse si podvrgel njegovim nogam, ovce in goveda vsa, vrh tega še drobnico po lja. Ptice neba in ribe morja, ki pohajajo po morskih potih." (Ps 8, H—10.) Zemlja je rodila vsega v obilnosti, živali in vse je rado-voljno služilo človeku. Prišla je pa huda zmešnjava. "Morilec človeški od začetka" (Dan. 8, 44) je prevaril človeka, da se je .spuntal zoper Boga. Prišel je greh, z grehom prokletstvo, zemlja se jc izpremenila v dolino solz, delo je postalo grozna kazen. S trudom mora človek siliti zemljo, da mu da to, kar potrbuje za živež in obleko. Osat in plevel rodi zemlja samo v obilnosti, hrano pa da človeku povsod le, če jo po« rosi jo človeške potne srage. Tudi v toplih krajih, kjer se narava bujno razvija pod gorkimi solidnimi žarki, zemlja ne rodi ljudem sama ob sebi živeža, vse raste, vsega je v obilnosti, le ži\ež si mora tudi tam človek trudapolno pridelati. Ravno v južnih deželah je lakota, kakor pravimo, na dnevnem redu, pri vsej rodovitnosti zemlje umirajo na lakoti milijoni. Resnično, "v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh!" Bog govori tu v prvi vrsti o kmetskem delu, ker to je bilo prvo delo. A s tem je kazen izgovorjena tudi vsakemu drugemu delu in vsak se poti v svojem poklicu, ako vestno izvršuje svoje delo, vsako delo jc težav*): "Veliko težav jc prisojenih vsem ljudem." Nespametno je torej, če mislijo kmetje, delavci itd., da je samo njihovo delo težavno. Nima sicer vsak stan enakih opravil, a vsakemu stanu je poklic težaven, če ga hoče le resno in vestno izvrševati. Kdor si delo olajša z zane-marjenjem, bo kaznovan, ker ne izvršuje svojih od Boga mu naloženih dolžnosti. Tudi najvišji stanovi, bogatini itd. se morajo tr »-diti in potiti. Le tako deio jc tudi res blažilno. Veliki cesar Karol V., v katerega kraljestvu solnce ni zatonilo, jc oddal, že precej prileten, krono svojemu sinu ter govoril izrocivši mu j«: "Moj sin! Dam ti to krono, katera je sicer okinčana z biseri, katera jc sicer vabljiva, a niti ure nisem srečno preživel pod njo. Mnogo ostrih trnjev ima." Res, če hoče papež, kralj, cesar najti milostno sodbo, mora so podvreči jarmu težkega dela. Ali, praviš, mnogo »pa jc ljudi v višjih krogih, pri katerih ni duha ne sluha o resnem delu. — To more biti gola resnica, a s tem ni ničesar dokazanega. Tudi uživali ie in razveseljevali je je mnogokrat grenkosti polno. In če se živijo od žuljev drugih ljudi, ne da bi z resnim, koristnim delom izpolnjevali svojih mest v človeški družbi, potem trpi človeški red, in drugim naložen jarem sc mora ravno nad njimi grozno maščevati. Zgodovina dokazuje, d-i so prišle grozne kazni nad višje stanove, kateri so le lenol>o pasli in druge iziemali. Pomisli samo na veliko francosko vstajo. Zakrivili so jo višji stanovi, a tekla je tudi kri v potokih. Tudi naši časi so v marsičem slični tedanjim razmeram na Francoskem. Brezsrčni kapital stiska mnogo ljudi t e torej tudi v naših dneh povsod vre, in se povsod kaže nezadovoljnost, če živimo v hudo napetih družabnih razmerah in voditelji nezadovoljnih milijonov očitno izražajo, da bodo podrli palače milijonarjev, trone knezov in cesarjev, — ni li tudi to glasen opomin za brezsrčne mogočneže! Rešitev je le -mogoča, če se vsi povrnejo k resnemu delu, ne v sebičen, temveč v splošen prid. , O olj uf ali se bodo pa tudi vsi pni, na katerih težko leži jarem trudapolnega dela, a se hočejo po nepostavnem potu s šuntanjem in prevratom maščevati nad svojimi trinogi. "Ne delajte si sami pravice, preljubi, ampak dajte prostor jesti bo-žji. Zakaj pisano je: Meni gre maščevanje: jaz bom povrnil, reče Gospod." (.Rimij. 12, 19.) j Ne veruj takim zapeljivcem in ne pridružuj se njih društvom, drugače ti pojde, kakor jc šlo vsem hujskačem pri francoskem prevratu. Zadela jih je ona kazen, katero so pripravljali drugim. Tudi njih kri je tekla v potokih, končali so v zaporu ali v prognau-stvu, kot samomorilci, ali v neznanski bedi. Le cn vzgled naj sledi v resno svarilo. Nek človek, z imenom Kolo d'Herboa (Collot d'Herbois), je bil francoski vstaji eden izmed onih, kateri so delali s plemeni-taši kakor divje zverine. Brez krvi ni (mogel živeti. A tudi njega je zadela roka vsemogočnega Boga. Dne 2. sušca 1. 1795 so ga zaprli in poslali v prognanstvo v Kajcn (€ayenne). Tamošnji prebivalci so zvedeli o njegovem divjanju ter ga zaničevali iz dna srca; imenovali so ga lc morilca ljudi in vere. V svoji nesreči piše: "Kaznovan »cm; strašna samota in za-puščenost, v kateri živim, je za me pravi pekel." Lotila se ga ;jc mrzlica in moči so mu pešale. Zdaj jc klical on, kateri se je »prej ba-hal s svojo nevero ter divjal zoper Boga in vero, Najvišjega in Devico Marijo na pomoč. Vojak, katerega je prej hotel zapeljati, da bi tajil Boga, ga. vpraša, čemu je nekaj mesecev poprej preklinjal in zasramoval Boga. "Oh, prijatelj," • odgovori, "usta so goljufala iinoje srce!" Potem jc rjovel: "Moj Bog! Moj Bog! Ali morem še dobiti odpuščanja svojih hudobij? Pošlji mi tolažnika, pošlji mi koga, kateri me reši strašnjega ognja, ki razjeda moje srce. Moj Bog! Daj mir moji duši!" Njegovi zadnji trenotki so bili tako strašni, da so ga morali prenesti v odstranjeno sobo. Poslali so po duhovnika, a med tem je umrl 7. rožnika leta 1707 s srpim, strašnim pogledom. Njegovi udje so bili vsi zviti in iz ust mu je neprenehoma tekla kri. Zamorci, kateri bi ga bili imeli (pokopati, so ga zagrebli le na polovico ,t-ako da so ga trgale divje zverine. — Zares: "Moje maščevanje, govori Gospod!" — Dandanes se vsak hoče iznebiti bremena, katero je Bog kot kazen naložil vseni ljudem. Vsak bi le rad užival,* trudil se pa nič. Tudi to je punt zoper voljo Najvišjega in vsem takim veljajo pomenljive besede: "Ako mi ne bote pokorni, borni vam sedmero naložil kazni zavoljo vaših grehov, ter bom potrl prevzetnost vaše trdovra* nosti. In dal vam bom od zgoraj nebo kakor železo in zemljo kakor bron!" (III. Mojz. 2<>, 18. 19.) "Težko, trudapolno delo," piše 1. 1484 Ilenrik Langestein, "je neizogibno breme kazni, katero je naložila božja pravica Adamovim otrokom. Ali mnogi Adamovi potomci sc hočejo na zvit način iznebiti bremena težavnega dela; v lenobi in brez dela mislijo živeti v obilnosti potrebnih in koristnih reči. Nekateri kradejo, drugi ropajo in plenijo, zopet drugi odirajo ter tirjajo neznosne obresti; drugi se lažejo in goljufajo in vsi drugi, neštevilni načini nepoštenega ravnanja, po katerem so iz-kušali in še izkušajo mnogi Adamovi otroci imeti v lenobi obilnost bogastva. Ali ko se izkušajo taki ljudje otresti jarma od Boga jim naloženega dela, si nakopičijo težko breme grehov; in ko so preživeli tukaj svoje dneve v uživanju, bodo jih ti grehi nepričakovano pokopali v pekel. Tako pa ne ravnajo pametni Adamovi potomci: temveč vzdihujejo, premišljujejo, da je jim bilo po pravični božji razsodbi za greli prvih starine v naloženo breme dela, da bi si pridobili potrebni živež, in potrpežljivo sprejemajo to breme ter upajo, da bodo pridobili s tem odpuščanje 3vojih grehov, in česar je treba za to in ono življenje. Nekateri izmed teh pridelujejo v potu svojega obraza zase in za druge potrebni živež, kakor kmetje, rokodelci, kupčevalci. Drugi, kateri izvršujejo častnejša opravila, zaslužijo, da jih prvi redijo, n. pr. predstojniki. Zakaj po njih trudu Baj bi vsi imeli mir, bre« katerega ne morejo obstati. Bnako je tudi z onimi, kateri skrbijo za duhovne reči, na katere mora me riti vse" naše prizadevanje. Poseben hvale vredni so oni, kateri se pečajo s telesnim in duhovnim delom. Njim moramo prištevat" apostola Pavla, ki je živel od dela svojih rok in ob enem poganom oznanjal evangelij." Resno delo je torej vsem dolžnost ; kdor si' ne služi tvojega kruha tako, živi na stroške dru gih. (Dalje prihodnjič.) Občni zbor Zveze Katoliških Slovencev. 'Ni organizacije med nami, ki bi imela tolik pomen in tako vz višini namen, kakor ravno Zveza Katoliških Slovencev. Ustanovi la se je v Chicagi pred tremi leti. Toda naletela je na hud odpor na več straneh in se zato ni mogla razvitit kakor bi zaslužila. Po pravilih bi morala imeti vsako leto svoj občni zbor kje v kaki slovenski naselbini in sicer združeno z velikimi demostracijami, ki bi naj navdušile slovenske rojake za krepko narodno delo za Boga in za narod. Toda do letos se ni dalo izvršiti niti majhnega dela tega načrta. Za letošnje leto smo se pa oju-načili in priredili občni zbor v Evclethu, Minn., kjer je zborovala konvencija K. S. K. Jednote. Sicer so se morale iz več vzrokov vse javne demonstracije opustiti, vendar so je pa vršil občni zbor in sicer 23. avgusta zvečer ob 8. uri y isti dvorani, kakor je zborovala konvencija. Občnega zbora se jo udeležil Rt. Rev. Mfegr. J. Buh, V. G., Rev. J. Cerne, duhovni vodja Jednote, več čast. gg. duhovnikov, g. Paul Schneller, predsednik K. S. K. J. in skoraj vsi gg. delegati in več rojakov iz Eveletha in okolice. Pismen pozdrav jc poslal Rt. Rev. J. J. Trobec, škof, naš rojak in član Zveze. Predsednik dr. J. Seliškar jc o-tvoril zborovanje in v daljšem govoru pojasnjeval pomen današnjega zborovanja in Zveze. Zlasti jc povdarjal namen Zveze, ko hoče slovenske naše može združiti in jih navdušiti za skupno delo in skupne koristi. "Da je med nami Slovenci tu v Ameriki tako žalostno, je gotovo nekaj vzrok slovenska duhovščina. Vendar še več smo pa krivi mi sanii slovenski možje! Navsezadnje — je rekel! naša duhovščina ni nič drugačna, kakor je irska ali nemška. In vendar kolika je razlika med Irci in Nemci in Slovenci! Torej — možje, roko na srce in priznajmo, da mi nismo storili po naših slovenskih naselbinah svoje dolžnosti do sedaj, da smo marsikaj zamudili iu zanemarili. Današnji čas po -trebuje mož, pravih in celih mož, in sicer pravih katoliških mož. In ako si je torej Zveza postavila to vzvišeno nalogo zbuditi naše može iz zaspanosti, jih navdušiti za nevstrašeno obrambo svojih svetinj, je gotovo dolžnost vse katoliške slovenske duhovščine, vseh katoliških društev in vseh katoliških mož, da se oklenejo s celim srcenu in s celo dušo Zveze. — Zveza nima z Jednoto nobene zveze, je organizacija popolnoma za se. 'Ni podporna organizacija, ne misli prav nič skrbeti za kako denarno podporo. Njen namen jc popolnoma verski in moralni. — Tudi ni Zveza nasprotna Jednoti, temveč jo hoče samio podpirati, ji hoče samo pot pripravljati tudi v one naselbine, kamor dosedaj še ni prišla, jo hoče s poživljenjcm krščanske zavesti pokrepiti tam, kjer je že. Glavni tajnik Zveze, Rev. Kazimir Zakrajšek O. P. M., pojasnjuje vzroke, za/kaj se je ustanovila Zveza in kaj je njena poglavitna naloga. Žalostno je življenje naših rojakov po marsikateri slovenski naselbini v Aimeriki. Narod nam gine in propada v moralni in gmotni propad. Razni sleparji so ga dobili v roke, ki ga slepijo s puhlimi frazami in raznimi obljubami in ga pehajo v nesrečo. Versko prepričanje gine. Z vero gine pošteno življenje, s poštenim življenjem gine sreča. Toda ali ni pomoči? Ali nimamo mož, ki bi se lotili dela in rešili narod? — So! V vsaki naselbini, kjer je bil še g. govornik, se dobe krepki, pristno slovenski, zavedni možje, ki so pravi biseri* katoliških mož. Toda združeni niso! Osamljeni so! Nimamo, oziroma nismo imeli or- ganizacije, ki bi jih bila združila, m tako združene navdušila za junaški odpor proti tem sleparjem, za odločno obrambo svojih svetinj svojih načei in svojega prepričanja! — Zato se je ustanovila ta Zveza — Tri leta je tega, ravno ta mesec. Toda osebe, ki so bile pri ustanovitvi, niso bile vse prave osebe, niso prišle na ustanovni shod s pravim namenom. To je spravilo Zvezo v slabo luč. Zgubila je zaupanje. — Od tedaj smo delali neumorno, da bi pojasnili javnosti nje pravi namen, da bi ovrgli razna očitanja in sumniče-nja. Toda ni šlo. Pisali smo brez števila pisem slovenskim duhovnikom, slovenskim listom, slovenskim društvom, slovenskim velja kom po širni meriki in jih skušali zainteresovati za te vzvišene ideale Zveze. Zaman! — Toda letoš -nje leto se je pa naenkrat obrnilo. Ker ne dobivamo iz kraja več lepih Mohorjevih knjig, tedaj se je Zveza začutila dolžno poskrbeti za to potrebo. In res, stopili smo pred slovensko javnost in v treh mesecih male agitacije, dobili smo skoraj 1500 članov. Krasen uspeh! In to nas je navdušilo in navdalo z novim upanjem, da ni še vse izgubljeno! Tako smo se ojunačili in evo jias danes tu pred vami, da damo račun od treh let svojega delovanja. Račun ni velik! Nimamo veliko pokazati! Ne moremo vam naštevati velikih številk, kaj vse smo že storili dobrega za vero in narod. Vendar eno smo storili in o čemur z veseljem poročamo: prebijali in prebili smo trd led. Bilo jo pač težko delo pre-t)uje, težko delo fundamenta. In danes smo tukaj! In sicer v veliko izpremeujeni obliki. Glavno, kar je naš narod tako zbegalo in zmešalo — jc slabo časnikarstvo in slab tisk. V katero naselbino se je zaneslo slabo časopisje, tam je bilo knualu vse okuženo. Zato je prva dolžnost Zveze, da se postavi temu strupu v t>ran s protistrupom — z dobrim )erilom, z lepimi knjigami in do->rimi časniki .Zato je danes Zveza nekaka ameriška Mohorjeva družba, in še več kot to, podjetje je, ki bode skušalo z vso silo in z vso energijo odpreti slovenskemu narodu oči, da spregleda, kam ga >eljejo sleparji, katerim jc do sedaj sledil, kako neizmerno je gorje, v katerega bode, ali je deloma že zaibredel! In kolikor več bode Zveza dobila pomoči od naroda, toliko več bodo storila. Verska zavest se pa širi po dobrih društvih. Sv. oče papež, vsi škofje, vsi rodoljubje vidijo edino rešitev sedanjih zmed v dobrih organizacijah. Kakor je vsa moč naših nasprotnikov v protive-rskih, svobodomiselnih organizacijah, tako sc morajo tudi kato-iški možje organizovati. Najnovejša in najbolj času primerna )a je organizacija mož in mladeniče v, ki je znano kot 'Holy Name Society', "društvo Najsvetejšega Imena". Stoitisoče katol. mož je združeno v tej organizaciji. Tudi slovenski možje morajo v to organizacijo. Zato se je Zveza preosnovala, da bode nekak slovenski oddelek te angleške organizacije. V vsaki slovenski naselbini naj sc združi vsaj 10 rojakov, mož in mladeničev, ki se še zavedajo svojega slovenskega imena in srca. Ti si ustanovijo podružnico Zveze, ali "Društvo Najsv. Imena", zdal sem krasno in' lično knjižico s pravili tega društva. (Dobiva se pri Ave Maria St. Marks Place, New York.) Kjer jc slovenska župnija, tam se bode dalo lepo izpeljati vse. Kjer tega ni tudi ne )ode težko vse potrebno urediti. To društvo bode potem razvijalo delovanje, ki bode nezmerne koristi za vsako naselbino posebej in za celokupen slovenski narod v Ameriki. Več o tem bom pojasnil v listu 4Ave Maria", kjer bom dal natančnejša navodila za vse poslovanje. Do tu smo torej prišli do danes! Naše dosedanje delovanje je o-dobrila cerkvena oblast. Imamo potrdilno pismo apostoljskega delegata, New Yorskega kardina-a in več škofov. Sedaj, možje, treba sanjo, da vzbudimo č. č. slovensko duhovščino in ji dokažemo nezmerno potrebo in korist Zveze, da navdušimo za Zvezo katoliške može, katoliška društva, vzlasti pa K. S. K. Jednoto. In danes poživljamo vas, g. g. delegatje, za pristop k Zvezi. Večinoma ste že udje. Možje, podajalo si roke! Združimo svoje moči v skupno delo za skupne koristi. Žalostno je res med nami! Ven- dar v malo letih bomo veliko dosegli. Treba samo edinosti, vstraj-nosti in — dela! 'Rt. Rev. J. Buh V. G. častitljiv starček, v lepih besedah slika težave, katere so bile, ko so pred 23. leti ustanavljali prva društva K. S. K. J. Vendar šlo je in danes jc Jednota mogočna drevo. Bnako treba s Zvezo. S težavo se bode začelo, vendar šlo bode! Samo naprej! Priporočal je veliko potrebo dobrega časopisja, in hvalil Zvezo, kako je prav naredila, da da je zečala s tem delovanjem. Želel ji je obilega blagoslova iz ne bes. iNad vse zanimiv je bil krasen govor g. Paula Schnellerja, glavnega predsednika K. S. K. Jednote. — G. Paul Schneller je rojen govornik. Mirna beseda, razumna razsodnost, globoko prepričanje in lep nastop ga krasi in dela po-slušateljem prijetnega, da bi ga poslušal ure in ure. — "Tudi jaz sem bil proti Zvezi, ko se je ustanovila. Uzrokov sem imel dovolj. Povedalo se mi je, da se je ta organizacija ustanovila zato, da bi se razvila v podporno Jednoto proti K. S. K. Jednoti, ako bi ta zavrgla katol. značaj. Bile so dalje pri ustanovitvi osebe, ki so tam trdile, da sem socijalist i. t. d. Zato sem bil proti Zvezi! — Toda danes pa poznani Zvezo od druge strani. Poznam njene plemenite in vzvišene namene! Poznam njeno veliko potrebo in danes ji pa podajem ne eno roko, temveč obe in boni storil vse, kolikor bode le v moji moči, da ji pomagam izpeljati cel njen načrt. — G. predsednik Dr. Seliškar je rekel, da Zveza nima nikakšne zveze z Jednoto. Jaz temu oporekam. Jednota in Zveza imati sicer vsaka svojo strogo ločeno pot delovanja, toda to delovanje je pa tako ozko združeno med seboj, da morati biti tudi Zveza in Jednota med seboj, ozko zdrnženi. Da, ne iz jednega, iz veliko uzrokov morate biti Zveza in Jednota skupaj in združeni, morati iti roka v roki, morati skupno delovati in skupno nastopati: Posebno Jednota potrebuje Zvezo! Zveza ji bode pot pripravljala v kraje, kjer je še ni. — Zaradi tega, pa kot vrhovni predsednik K. S. K. J. Zvezo nocoj iskreno pozdrav lja m in ji želim obilo vspeha in objednem ji obljubljam vso po moč in vse sodelovanje Jednote v dosego njenih ciljev. — Vsi vidimo, da je res, kar je Zvezni tajnik povedal v svojem govoru o škodi, katero povzroča med nami slabo časnikarstvo. Zato je naša dolžnost, da gremo vsi na delo za dobro časnikarstvo, za dober tisk. Dalje vsi priznavamo potrebo Zveze vseh dobrih katoliških mož v eno skupino, k enemu delu za e-no skupino, k enemu delu za ene koristi." Rev. Jakob Cerne, duhovni vodja K. S. K. Jednote je pozdravljal lepo misel Zveze. Bil je tudi sam na ustanovnem shodu. Povedal je, da je njih nadškof pri zadnjih duhovnih vajah svoji duhovščini toplo priporočal organizacijo mož in mladeničev in da je za to želel, da jc on in vsa duhovščina cele škofije skupaj najprej sama pristopila v društvo Najsv. Imena, da tako da najprej lep zgled sama, ki naj privleče še vse dobre lajikc v to lepo organizacijo. G. Jos. Zalar, glavni tajnik K. S. K. Jednote, je prisrčno pozdravljal Zvezo in pojasnjeval koliko sc lahko s tako organizacijo doseže, ako se vsi pošteni in resni možje združimo v njenem o-krilju. Povdarjal je, kako so silno žalostne razmere med nami, a-meriškimi Slovenci. Kako je toraj ta Zveza potrebna, ki naj okuša ozdraviti te rane brez verstva in proti verskega fanatizma. Dolžni smo mi možje sami da branimo svoje svetinje, kajti ne gre samo za nas same, gre tudi za vse naše otročiče. Zvezi obljubi tudi on vso svojo pomoč in vse svoje sodelovanje. G. J. Plemel, glavni uradnik K. S. K. J. in organist iz Rock Springs, Wyo, jc rojen tu v Ameriki. Njegovi stariši so bili iar-merji v Brockaway, Minn., ki so bili pristni slovenski katoliški starši. V lepi slovenščini je povedal navzočnlm, da je navdušen katoličan in tudi navdušen Slovenec. Slovenščine se je pa učil samo iz Mohorjevih knjig. Oče je otrokom pripovedoval, kako lepe reči so v teh knjigah. Otroci *o se priučili jezika. Tudi on kot ameriški Slovenec želi, da bi se Zveza razširila po vseh slovenskih naselbinah. Dr. M. Ivec, vrhovni zdravnik K. S. K. J., povdarja naj bi se Zveza zavzela za ustanovitev slovenske sirotnišnice pod vodstvom č. č. slovenskih sester Frančiškan k, ki so prišle sem iz Maribora. S tem bi Zveza izvršila gotovo velikansko dobro delo za slovenski narod v Ameriki. G. Josip Dunda je povdarv ' potrebo izobraževalnega dela med našim narodom ^--^nnes more napredovati le ta. ki veliko zna in ki se veliko uči. Kdor je neveden, ne more napredovati. Nevednost je dandanes najdražja reč na svetu. — Veseli ga, da je Zveza toliko napredovala v tem času in želi, da bi vsa podrejena društva K. S. K. Jednote pristopila v Zvezo in si uredili izobraževalni pod-odelek, kjer bi se delovalo edino za izobrazbo društvenih članov. Nato glavni tajnik še enkrat pojasnuje potrebo Zveze, povdarja potrebo skupnega delovanja s K. S. K. Jednoto. Pri volitvah je bil izvoljen enoglasno stari odbor. Prihodnji občni zbor bode, ako ne preje, gotovo pri prihodnji konvenciji K. S. K. Jednote. Predsednik Zveze Dr. J. Seliškar se še enkrat zahvali navzočim za tako lepo udeležbo in zaključi zborovanje. Tako se je toraj skončal prvi občni zbor Zveze Katoliških Slovencev, ki bode gotovo obrodil o-iilnega sadu za pravi napredek in prospeh ameriških Slovencev, kar naj nam pomaga Bog na priprošnjo zveznih patronov Sv. Cirila in Metoda. "A. M." Vezmotljivosi papeža in I politika. V sredo, dne 12. sepfembra t. 1. zvečer je priredilo društvo Ko-umbovih Vitezov postaja "Daniel O'Connel Council K. of C." v hotelu Sherman v Chicagu slavnosten banket na čast svojemu so-bratu Chas. 1. Agnew, ki je bil ared kratkim imenovan za tajnika policijskemu načelniku Chief Schuettler-ju. Banketa se je ude-ežilo 1000 oseb: 700 Članov Ko-umbovih Vitezov in 300 policajev. Govori in naipitnice pri tem banketu so pričali, da vso slavnost preveva duh zavednih katoliških mož iz slavne katoliške organizacije Kolumbovih Vitezov. Kot govorniki so nastopili First Deputy Westbrook, državni poslanec Jas. F. Burns, šerif Traeger, Patrick O'Bovle in Richard 1. Gavin. Najbolj se je v svojem govoru odlikoval splošuo spoštovani sodnik-katoličan Marko A. Kavanagh. Med drugim je v svojem nagovoru tudi izjavil: "Kot katoličani imamo mi do papeža Benedikta XV. največje spoštovanje. Mi globoko čislamo njegov svetniški značaj in njegove izvanderne zmožnosti. V vseh vprašanjih o veri je on naš nezmotljivi vodnik, toda v političnih zadevah je on istotako zmotljiv kakor jaz ali vi. Med papežem in med predsednikom Združenih držav je glede te vojske resno ne-sporazumljenje. Toda če se jaz v tej točki popolnoma strinjam s predsednikom in se raje strinjam z njim kot s papežem, zaradi tega jaz niti za en las nisem manjši a'i slabši katoličan. Naša vera je za cerkev, naše politika pa je za po-vzdigo in čast naše dežele ..." Tako je ^ametno in modro raz-tomalčil učeni katoliški sodnik tisto "strašno" dogmo o nezmotljivosti papeževi, ki dela toliko preglavice nevednim a domišljavim brezvercem in hudobnim sovražnikom krščanstva. Da, panež je zmotljiv, kadar računa, kada:-svetuje kaj o svetnih zadevah, kadar skuša vplivati na proinirje-nje političnih strastij, da zmotljiv je, vselej je zmotljiv razun kad. r on kot poglavar svete katoliške cerkve slovesno odloči, kaj je pr:* vi nauk Kristusov iu kaj mora vsak katoličan verovati — takrat in samo takrat jc — nezmotljiv. Marsikdo je tako nialoveren, da še ne veruje svojim lastnim besedam. • • • Kdor ne išče modrosti, ne bo nikdar moder. • • • Čim bolj svojega soseda zavidaš, tem manj srečen bo dotičnik. • • • Ženske v obče nočejo veljati samo za lepotice pred ogledalom; te hočejo tudi od drugih slišati da so res lepe. S. K. JEDNOTE" Izhaja vsako sredo. l Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških. *_ 1951 West 22nd Place Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487. Chicago, m. Naročnina: Za člane, na leto............................................. Za nečlane................................................. Za inosemstvo.............................................. i,oo OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA _ Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. _ 1951 West 22nd Place, OFFICE: Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. * Subscription rate: For Members, per year....................................... For Nonmembers.......................................... For Foreign Countries...................................... JHDNOTE.—-! Mlj 1.00 1.50 31 Ustnica npravništva. Glasom sklepa in določbe zadnje konvencije se morajo vršiti in reševati vse premembe naslovov pri listu samo URADNIM POTOM, ali da naj iste pošiljajo tajniki krajevnih društev, NE PA NARAVNOST NAROČNIKI. Na planila prememb naslovov naravnost od članov, se zana-prej npravništvo ne bo oziralo. Pozor čitatelji našega lista, ali članstvo K. S. K. J.! Ker se nam bližajo vedno bolj in bolj dolgi jesenski večeri, bo gotovo marsikdo izmed cen j. či-tateljev sedaj posvetil več časa in prilike za čitanje lepih knjig in dobrega časopisja. Pred vsem se zanašamo pri tem na članstvo naše Jednote, da se bo prihodnje mesece marljivo oprijel® dopisovanja, razprav in lepih člankov v svojem lastnem listn, ali "Glasilu K. S. K. Jednote". Da bo postalo to zanimanje tirn večje, zato razpisuje uredništvo našega lista nekaj nagrad za sledeče najboljše razprave, ali članke: 1. 20.00 (Dvajset dol.) v gotovini za najboljši KRATEK OPIS, ALI ZGODOVINO K. S. K. J. 2. 15.00 (Petnajst dol.) za najboljše navodilo: KAKO JE MOGOČE ŠE BOLJ POVZDIGNITI NAŠO K. S. K. J ? 3. $10.00 (Deset dol.) za najboljši spis: AMERIŠKA SLOVENSKA PODP. DRUŠTVA PRED 30 LETI. 4. $5.00 (Pet dol.) za najboljši . spis: KAJ SO STORILI AMERI- ku^ie dfzav,e'1V?k1do. S1 lallk° tel KATOLIŠKI SLOVENCI prfd.stavlj!a kaksnl ho?\*°. 70 KORISTNEGA V SPLOŠNEM Tekmovalne razprave. Barberton, Ohio. Cenjeni sobrat urednik: — Vaš opomin za tekmovalne razprave, priobčen v predzadnji in zadnji številki našega glasila sem čital z velikim zanimanjem. Čeravno že ne menda prvi, se hočem tudi jaz temu pozivu odzvati in po svoji najboljši moči odgovoriti na točko 4: Kaj so storili ameriški katoliški Slovenci koristnega v splošnem oziru za Združene države? Po moji sodbi je treba k tem Slovencem prištevati Slovence več vrst, oziroma več stanov. Pred vsem zaslužijo prvo mesto v tem oziru naši slavni slovenski misijonarji, ki so pred leti misijonari-li med Indijanci. O velikih zaslugah teh slavnih mož našega naroda ne bom govoril bolj podrobno, kajti kdor pozna usodo slovenskega delavca, ali delavca v splošnem, bo gotovo lahko uvidel, da mi delavci nimamo mnogo časa proučevati slovenske ameriške zgodovine; poleg tega nam manjka tudi potrebnih knjig. Razun znane Trunkove knjige 4'Amerika in Amerikanci" nimamo nobene druge in žal, da še te nisem čital. Torej k stvari: Naši slovenski misijonarji so prvi, katerim se lahko prišteva dosti zaslug ali dobrega v koris; Združenih držav. Pri tem je treba presoditi in pomisliti samo tole: Vsakdo ve, da so bili ameriški Indijanci divji in neolikan narod; nekaj takih neolikanih, ali napol izobraženih indijanskih plemen je dobiti še dandanes po raznih indijanskih rezervacijah ... — Že beseda divjak nam pove, da Indijanci in belokožei ipo civiliziranil državah ne morejo skupaj složno delovati eden poleg drugega. Divjaka si predstavljamo človeka, ki ne pripoznava ne državne ne božje postave in nerad izpolnuje določbe, ki so v ob - John Povsha, 811 — 8. Ave., Hibbing, Minn. Frank PetkovSek, 720 Market St., Waukegan. EL ' Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. ? POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 3. St., Anaconda, Mont Geo. Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 28. St., Chicago, 111. , PRAVNI ODBOR: . ' Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dečman, P. O. Forest City, Pa. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. tJREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan. 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal G306. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika. JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE", 1961 W. 22»d PI., Chicago, m W*t. Lepa. podpora, za majhne -mesečne prispevke, ki se jih vplača ;| mesečno v ta namen. In čeravno smo imeli 11 smrtnih slučajev, ter plačali preje omenjeno svofco v pokritje pogrebnih stroakov. moram vseeno z veseljem konstatirati, ^a se nahaja v otroški blagajni Se nad $4600.00. Iz vsega tega se lahko sklepa, da je v resnici otroški oddelek velik* važnosti, pa naj se ga že vpošteva od ene ali druge strani! Vsied tega si štejem v dolžnost, zahvaliti se vsem cenjenim društvom, ki neumorno delujejo in pridobivajo nove kandidate otroškega oddelka. Jednota šteje 133 krajevnih društev. Izmed tega števila je do danes lc 94 društev, ki iin^jo vpisane otroke v tem prekoristnem oddelku. Kaj pa 2 ostalimi 39. krajevnimi društvi t Priporočal bi vsem tem krajevnim društvom, da bi se nekoliko potrudili in pridobili nekoliko članov-otrok. Naš narod je dobro blagoslovljen in obdarjeh z otroci, radi tega ne bode vzelo velikega truda pridobiti jih za v.*tcp v otroški oddelek na£e Jednote. Potreba je le dobre volje in nekoliko požrtvovalnosti, in vse se da napraviti. Z največjo radostjo in ponosom bi rad javno poročal, da delujejo vsa krajevna društva naše dične Jednote za napredek organizacije s tem, ker pridobivajo mladih moči v otroški oddelek. Upam. torej da ne bode dolgo ko mi »bode to mogoče poročati. Na delo torej cenjena društva- Ne zamudite lepe prilike. Pomagajte, da se število otroškega oddelka pomnoži kakor hitro mogoče na 5000 članov. Podajmo se na delo vsi, brez izjeme in ne odnehajmo, dokler ne dosežemo zaželjenega cilja! Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat JOS. ZALAR, gl. tajnik. Glavni urad 20. septembra 1917. Pozdrav. Narodopisna črtica. I. Samsa. SpUal nazaj in nato tri naprej. Pri nekaterih polarnih narodih so opazovali sledeč pozdrav: Ako pride kdo od sosednjega plemena, se p<»-__stavijo domačini vsi v eno vrat?, n . . . ! e<^en stop* vrste in s tujcem se Pozdrav je izraz prijateljstva __. , ... .. nli . .. . . • « 1 Počneta drug drugega biti na lian spostovanja; izrazi se ali s, to- ^ , ,, 7 " e t . .. .'/»».v i« 1 ce» dokler eden ne omaga an ne lesnim gibanjem (mimiko) ali do- , ~ . , . , ... . , v . ... pade. Ostanek iz onega easa, ko tikanjem ali z besedami ali z o- , , , . . . ' , .. . A .. ,,, i so bili rodovi v vedni vojski meu bojim ali celo z vsem trojim. Ob-< TJ. , . . . . ..." v, , , isaoo. limdostanci si za pozdrav like »asih pozdravov ae nam rde ^ brado N „. preproste, enostavno; a jmajo svo-: o q hrbet 1 Vgrw. jo zgodovino. Tudi nas pozdravi . . . —® .. /r, .. ' . na netaktnost v evropskem salo- gah nad Peržani pomehkužil in sprejel perzijski dvorni ceremoni-el, je tudi zahteval tak pozdrav od svojih junaških Makedonce ;, kar je vzbudilo velik Škandal v njegovi armadi. Iz zahodne Azije je prešel ta pozdrav celo na Kitajsko v 1. sto.. ,pr. Kr. Tuji poslanci so morali do 19. stoletje na ta način kitajske cesarje pozdravljati Turki pa še danes tako pozdravljajo svojega sultana. Tudi našo poktekovanje v cerkvi in naš dri-žabni poklon je nastal iz te orientalske šege. Najstarejši grški pesnik Homer pripoveduje v Odiseji, da sta Odiseju, po dvajsetleni odsotnosti vr-nivšemu se domov, zvesta služab nika Filojtij in Evmaj poljubljala glavo, roke in rame/ Iz Perzije je prišei poljub kot pozdrav preko grškega Vzhoda in Egipta v Rim. Tiberij je nioral odrediti e-dikt proti vsakdanjemu poljublja nju in to razvado biča tudi satirik Marcial (42—102 po Kr.). T« di sveto pismo omenja ta pozdrav že v prvi knjigi (Genesis). In krščanstvo ga je prevzelo kot znak prave krščanske ljubezni. Sv. Pavel piše: "Pozdravite vse brate s svetim poljubom!" Rabil je je pri daritvi sv. maše. Dandanes se .Je ohranil le še sled pri slovensni s\. maši z asistenco. Poljub kot pozdrav je rjrešel tudi v dvorni cer; monicl; kadar se snideta dva vb darja, se poljubita; vatikanski ce- ni: "Guten Tag!" Tudi pri slovesu in, če treba, tudi o polnoči. Navadno se sliši samo:44 u Tag!" ali celo: "Tag!' Porenec in West-falec: "Wie geht's?" Saks je zelo prijazen: "Einen schoenen gu-ten Morgen!" "Sluga pokoren! Maucta!' — "Lahko noč želim, vaš pokorni sluga, dobro spite!" Avstrijski Nemec nasproti gospodi: 44Kuess' die Hand," a tega ne stori, dočim Poljak tudi roko poljubi. Višji stanovi na Poljskem sc pozdravljajo: "Ali ste srečni! ' Lep in za katoličana posnemanja vreden je pozdrav južnih Nemcev: "Gruess Gott!" — Prav katoliški pozdrav pa je: "Hvaljen bodi Jezus Kristus!" Ali sedaj krajSe navadno: "Hvaljen Jezus!" Po Istri in na Hrvatskem sem slišal od preprostih ljudi vedno: "Hvaljen Isus i Marija!" Ali: 4'Hvaljen Bog!" Kozmopolitičen in brez življenja je: 44Dober dan! — Bon jonr! — Buon giorno!" Trgovski Italijan vpraša: "Kako stojiš!" V Genui je v rabi pozdrav: "Zdravje in dobiček!" Spanec stisne prijatelju roko in uiu želi: 44Živi mnogo let!" Nečimemi Francoz pozdravlja: "Kako se nosite?" ter si zadovoljno gladi konec brade, češ: Poglej meie! Ru.s: "Počutite se dobro!" Krepki in energični Šved: 44Kako morete!" ali pa: "Na kaj mislite?" Danec:* URADNO NAZNANILO. je ust ali na (Sediment) kulturno-j historičnega razvoja. Že stari Špartanci so učili mla> IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. Na zadnji konvenciji se je določiio z veliko večino, da se pri naši Življenje posanmega na rodu jej dilM)t naj pml gtarimi iju(lmi v. podobno življenju posamnega člo-|stane> to ^ tU(li pri nas 0ficijelni veka. Tudi narodi imajo svoj po-^lski pozdrav. Prebivalci Karo-stanek, svojo mladost in srtlost,;ljllgkega otoka Kusai pa v tem po-nazadnje starost in smrt. So pa;zcjravu ne vid^O nikakega spt»-Jednoti upelje prostovoljni centralizacijski bolniški oddelek. K temu tudi narpdi, katerih razvoj ne p» i- štovanja; pred svojim glavarjem oddelku se zaniorejo krajevna društva priklopiti le kot celota, ne pa ' 1 * V1 »-«•■»■ posamezni člani (ice). 8 poslovanjem tega oddelka se prične 1. j an. 1918, če se v ta namen priglasi zadostno število krajevnih društev lako, da bode njih članstvo štelo najmanj 500 udov. - lz predstoječega sklepa odobrenega na zadnjem glavnem zboro- narodi niso bili zreli za velika vanju se razvidi, da je dano krajevnim društvom na svobodno raz> dejanja. Vzroki, zakaj narodi čr- de preko otroške dobe. Zakaj je.se preprosto Kusajee vsede, pred bila v starem in srecbijem veku navtdnim plemičem pa stoji sklo- nositeljica svetovne zgodovine Ie| njen, z rokama pa se ^re v I. Evropa in del Azije* Ker di\.gi polago, se li hočejo pridružiti, oziroma prikloprti bolniškemu oddelku ali ne. Sililo se ne bode nobeno društvo, da se mora temu oddelku pridružiti. Vsako društvo pri teui samo odločuje in sklepa. Pomniti pa je treba, da se zamore le društvo v celoti, priklopiti in vpisati v bolniški oddelek. Posameznih članov (ic) se ne bode sprejemalo. Ker se je p«d konvencijo zelo veliko pisalo in priporočalo sprejem cehtV&ffz&eije bolniške podpore, -Podobno Zulu-Kafri v Afriki:, Z(jravim: 44Z Bogom!" niža proti zemlji in dvigne. Ce bi se odkril, bi jih dobil 50 z bambv. mivo je, kako sc to celo v uotdra-j sovo ker to izraža zaničeva-vu teh narodov javlja. j^jp. Zato je Kitajec kakoi Jud tu Tako je n. pr. znameniti šved-jdi pri molitvi pokrit. Naš navad-ski preiskovalec Azije Svcn Hedin! ni moški pozdrav obstoji v tem. (r. L 1865.) opazoval v Tibetu j da se odkrijemo, vojaki odkritje prav tak pozdrav, s kakršnim-pu- le markirajo s tem, da se dotal:-zdravljajo včasih hribovski otro-|nejo z desno roko svojega pokl ici nas drug drugega: jezik si po-ivala. Japonec si z lepim poklonom kažejo. Narodoslovci -prnvijo, d »|sezuje čevlje, Afrikanski rod Jc; je ta šega pri Tibetancih ostanek ruba in primorci Zlate obale v starega vražarstva, s tem hočejo] Zah. Afriki so pa še vljudnejši; ti 44Saku 1*mm" (vidimo te). Večina besednih pozdravov izraža željo, naj se gostu ali znancu v kakršnemkoli oziru dobro go- Kakor smo torej viden, razdelimo pozdrav lahko v tri .rste v teh-le stopnjah: pozdrav, z gibanjem (miinični i>o/.dr;i/. di ali kaj posreči. Večkrat ima taK i dotikanjem ,r.trektacijski p zlega duha pregnati. Podobno l-az-lagajo pozdrav afrikanskih za- odkrijejo za pozdrav tudi ram-(če imajo sploh pokrite!), na < morcev Ukercve in Masai, ki plju-jtoku Tahiti v Velikem oceanu pa nejo pred tistim, ki ga hočejo po-: celo zgornje telo, če je glavar nav-zdraviti; otočani na Marijanskihlzoč, enako v Abesiniji vpričo zna-otokih pa so olikanejši, pred irne-l menitejših oseb. Angleški filozof nitnejšim nikoli ne ,storc tega. V; Her bait Spencer (1820—1903 raz Evropi je to od nekdaj znak .i«ilaga to kot simbol, znak, ki ,i< ničevanja. ^c bolj primitivno-^en-zitiven je pozdrav pri narodih Vzhodne Indije, ki za pozdrav v-srkavajo zrak, kakor bi hoteli do-šlega poduhati; namesto: "Poljubi me!" vravijo: "Poduhaj me'" Tako tudi v Melaneziji. Vazro vlogo pri pozdravu igra nos tudi pri domačinih ob reki Amazoni; ako se snideta dva prijatelja ali znanca, tedaj vzame vsak svojo cevko napolnjeno z duhanorA. jr. vtakne drugemu v nos in mu p i line tobak v nos. Otočani Tihega oceana si za pozdrav drgnejo nosove. Na Tongo-otokih polagaj«« drug drugemu nos na čelo. »Morda je to posnemanje živalskega du-hanja. Turek si položi roko na srce in na čelo. • • Nekateri divji narodi imajo dolge pozdraver-morda ker imajo \ eč časa nego mi, hitro živeči moder-no-kulturni ljudje. V Laplandu, v severni Aziji in Ameriki je doma tak-le pozdrav: znanec dene desno roko na levo ramo prijatelja, drgne s svojim licem in nosom ob lice in nos drugega in pravi pri tem: 4'Dobro, dobro!" Prebi-valci ob Kotzebuc-jevem zalivu, na zapadni obali Alaske, sc dotikajo drug drugega z nosom in se božajo z roko po obrazu. Na Fi-i lipinskih otokih se za pozdrav črnci vsedejo na .tla, zgrabijo no ! pozdrav obliko vprašanja. Kit^ ijec pozdravi gosta z vprašanjem: |"Ce-fan-lio ma!" (Ali ste že jed i li riž! Riž je glavna hrana za Kitajca). Prijatelja pa pozdravi: 44Ali je Tvoj želodec v redu!" Nemec pravi pred obedom: "Mahlzeit!" ali: "Wohl 7.\\ spei-jsen!" Slovenec: "Dober tek!",t 'kar je precej divjaško: lepše iti j olikanejše: "Bog blagoslovi!' K ! gipčan vpraša za pozdrav.: I se zelo potiš!" Peržan želi prijatelju; "Naj sc Tvoja senca nikc ; li nc skrajša!" Lep jc pozdrav Bečuvanov v Južni Afriki: 44Tu- besedami (verbalni p.). N;tjb. ii intimen in prijateljski jo zadnji, ki je pa na adno združen i drugi mi. Pa naj bo žc p j zdrav tak ali tak, pravi'pozdrav je le tisti, ki izraža res odkritosrčno, dobrohotno notranjost. Naročilo. Zložil Frank Gestrin. Ah Za rana se bode spet grom topov razlegal tam preko ravni: v ljut boj zvibrali bodeiuo vnov in zemljo pojila bo kri. preostal iz one dobe, ko jc zmago valeč zaplenil vso lastnino prema ganega sovražnika. Fani, ioii za-padne srednje Afrike, pozdravljajo s tem, da se usedejo gostu v naročje, Masai na tudi tako, l.t se s klonjeno glavo dotaknejo prsi in trebuha svojega gosta. Neki Koari iz angleške Nove Gvineje je pozdravil misijonarja tako-lc: roko mu je položil okoli vratu in g:i božal pod bi'ado. Cela vrsta pozdravov obstoji torej v dotikanju. Najpreprostejši in najstarejši iu najsplošneje'' pozdrav te vrste je padajanje rok. Ta pozdrav pozna že Homer pri Grkih in danes je last vsega civi liziranega sveta. V to vrsto pozdravov spadu tudi poljub: ta pozdrav je že precej rafiniranejš: nego pozdravi divjih rodov, toda je-li tudi točnejši, o tem bi se dalo prerekati. Poljub jc silno sti-r pozdrav, že v starem veku ga poznajo v Aziji in v Evropi. Herodot pripoveduje o starih Peržanih: O se srečata dva po dostojanstvu nakovrstna Peržana, se poljubita na usta, če je eden plemenitejši, se poljubita na lice, če pa je stanovska razlika med njima zelo velika, se vrže nižji pred višjim na tla, se dotakne s čelom tal in jih poljubi, ali pa pozdravljenčevo obleko. Tako so pozdravljali Per-go gosta ter si drgnejo ž njo o- žani svojega kralja. Za časa Kira braz. Afrikanci na rtiču Lopez i Mlajšeg^ (umrl v bitki pri Ku-pripognejo koleno, padejo na tla naksi 3. sept. 401.) je veljal ta IfvV II . (lliu» > i 1 .111"". * » ■ ,, . . ,. mella!" (Bodi moj prijatelj! t i a ,tudl J»»» " ' (Pozdravljen, bik!) Za nas Ev,-o- i'«rda A kaj pa,- to do? . i i-i •» i______ 4 Saj mnogo bonlcev ima se nas car, pejce. nekoliko nepričakovano, dasi tudi mi visoko cenimo živinorejo. . V pozdravih se nam večkrat odkrivajo posebne kulturne težnj«-Rimljani so se za časa republike (510—31 pr. Kr.) pozdravlja i z: 44Ave, vale!" — Bodi zdrav! Na zdravje! Prva naloga rimske republike je bila skrbeti za krep ko, zdravo vojaštvo. V razkošni dobi cesarjev pa oO se Kimlj;»ni pozdravljali s preterano fineso: "Quid agis, dulcissime rerum!' j in ploskajo z rokami (moderno!), neki otočani stopijo tri korake predpis tudi za Grke. In ko se je Aleksander Veliki po slavnih zma- Saj mnogo ki hrabro jim bije srce. Tovariš! Če jutri se res to zgodi, da v boju objame me smrt, očesa jiaj solza ti ne kali, ne kloni ti duh potrt! Izpolni mi eno, poslednjo željo, ko vrneš v domačo se vas, ko plavalo bo ti v radosti oko, v radosti žaril sc obraz. Oh, spomni tedaj sc današnjega dne iu h koči pojdi za vasjo j Kako'se' Ti godi, ljubček ? Od-1 ter v senci lipe košate, s tarč govor: ' Sua vite r" (sladko) kažejpred kočo trenutek postoj: legodnost in uživanje tedanje rim j \a klopi tam stara mi majka sedi, ske družbe. Starogrški pozdrav: j 0j>raz ^ mra£aa jc, solzah, (Veseli sc!) kaže zmerno čutnost lahkoživečih Grkov. Modernemu Grku je (izg. here)t pozdrav za slovo, nasproti tujcu: (srečno domovino!) — 44Srečno hodi," je rekel ce^ar Janez, "minister Gregor pa nič." (bevstek, Martir Krpan). Novogoi-ški pozdrav pri prihodu: "Kaliinero!" — Dober (lep) dan! in: "Kaloso rineš!" — Dobrodošel! — Divji rodovi so vednem boju med seboj, mir jim je dragocena stvar; njihov pozdrav je: "Salem aleikum'' — Mir s Teboj! Arabec pravi tudi: "Guid el bela alik!" — Vse hudo naj bo daleč od Tebe! Nemec 'Gehab dich wohl!" Rus: M skrbljivo upira steklene oči o meni na severno stran. In ko te ugleda, popraša plašno, kje jaz, njen sin, sem ostal, tedaj pa prikrij ji novico strašno, da v bitki krvavi sem pal! Da hrabro na tvoji sc strani boril, da skoro se vrnem, ji dej! Čemu bi pač stara ji leta grenil! Zavriskaj in pojdi naprej! In čula tvoj vrisk bo sosedova hči, urno pribiti ti na prag; naj se ti ne smilijo njene oči, ne smili obraz njen sladak! Povej ji, da v krilu sovražne zemlje počivam poražen in strt. pravi "Zdrawstwo." Turek, Nemec Slovenec: "Dobro jutro!" Dunaj-iZaman so ji bile prisege zveste, čau pa ima vedno svoj atereotip 'oh, morda omcei jo smrt! ■H-;« -vC Slika. Spisal I (Nadaljevanje.) Na SJovenskeni je bilo s hrano nekoliko drugače. Krompir % kislim zeljem jim ni šel v slast, nič manj kot — kislo zelje s krompirjem. Rieet z repo in fižolom tudi ni bil piea za želodčke iz novega sveta. Hžen in ajdov krirh se je vsem zdel prepust, kUlo mleko s krompirjem — hrana za — pve-šiee. To je bila voda na mlin teti Marijani. Moj Bog, celih osem I«t je moral počivati njen jezik, ker se ni mogel brusiti ob Lenkini sreči. Osem let — prehuua ka -zen, posebno še vsled tega, ker je kazalo, da se vrneta Jankičeva bogata in srečna ter bo morol počivati še naprej — v samo večnost kakor mlin ob zamrzlem potoku. Sedaj je prišla odmeka tudi nji. 4 Ti moj Bog, to je pa res gospoda!" je zdihovala s škodoželjnim očesom /.roča mnogoglavo, | prepisne stroške, izbirčno drnžinico. "Kaj bodo pa N'aslednje leto ga je popolioma jedli? Same piške, ka-li T Vsa vas i x mogel dolgčas. '» — "Iz kočije na tla." — "Njegovega pohajkovanja jc seda j-le konec, kakor je vsake ne1 potrebne stvari." — "Gorje, če hoče biti kmet gospod." — "Sani ne ve, niti kdaj je si." Take in še debelejše šale so zbijali iz njegove žalostne postave. Jankič jih je slišal in molčal. Saj je blizu enako govorila tudi njegova ve>t. Njemu samemn se je zdelo, da je pustil "gospoda" Jankiča v mestu, a rojstni vasi oblekel zopet nekdanjega revnega delavca in kočarja — Jankiča ob potoku. "O "sreča, sreča!" jc zdihnil in obenem pomislil, da se je sreča odpeljala s konjički, pa ne z njegovimi, ki jih je prodal v Llujbljaui | — s svojimi konjički se je odpeljal v neznani svet, a 011 je verjel, da bo za vedno vozila njega in njegovo kočijo. Ali je sanjal pretresljive dogodke začetkoma tako vesele, a na koncu žalostne, kakor je žalosten konec na zemlji? N; sanjal, ne, resnica je, njemu se je tako godilo, in to je najžalostncjc. Čutil je grozno puščobo in osa-niflost. In vendar je tu-le njegova domačija. Ustavil se je na hišnem oglu, ogledal hišo, dvorišče in vrt. Vse se mu je zdelo še drago, zlata vredno — ne samo njegova last, vse, vse: domači hribci in en a go- Nc imej strahu pred tdefm« člo* vvkom, tudi o druge, le Marijana. poslej nekako preskrbljeni, lahko _ so se vozili v Ljubljano ali pa oh- j)a mogoče in lepo bi bilo to. A Nekega dne je izvedel Ivan Jan- j in se ubogi črvički izšolali doma, 12711 So. Millard Ave. Chicago III. li pa nisi že pohajal j je to ugajalo in tudi hlapec ni go- stu, ki je pa ni kupil, nekaj lepih j > preveč? V mestr. te dmjal, ker mu zaradi mnoge iz • j tisočakov; za razne izlete in pri- 7o 7SSl3V6i ffiffSlllB ID VSB dje'k pijači ali k igri,; premeiube ni bilo nikdar dolgčas boljške, za hrano in obleko tudi* ' p * društvene potrebščine. »Ho naj začne s stavbo. Ali bi ih to početje predzno, ker ne bi obre- Prva in neistarejša domača lvrdka F. Kerže Co. iskovat oddaljenejše znance po o- tega ne pomisliš, da bodo s tem kič od svoje žene novico, seveda I sčasoma bi se privadili slovemVi kolici. Iskra konjiča sta brzela ZOpet stroški. Družina narašča in i iz Marijaninih zadirljivih besed, šegi in hrani. A on, 011 bi bil re- j kakor bi plavala, griva jiiuc je vi-1 doradča. In ti, Ivan, ne ve, da za-s da'ni nič njegovega, razveu ne- vež, ker dolg je dolg. Pozna gaj hrala v zrakii 111 noge so se komaj | $no tudi z leti pešati moči. Ame-jkdanjc koče,, ki jc pa ni več in pa! že izza prvih časov svojega za- j dotikle tal. Ivan Jankič jt sedel rjka zahteva celega moža, ne samo j vrt, ki .jc tudi dobil drugo lice ikonskega življenja; dolg je bil ti-i zadaj poleg svoje žene, okoli nju p0l ali še manj. Take požre prena-i ves denar je naložen na ime Leii- isti podedovani greh, ki ga je pr-1 pa polovica otrok. Za vseh osem |p0rno delo. E, ko bi ljudje pri nasike Jankieevc, kakor ga je Marija- vič pognal izpod rodne strehe no je bila namreč kočija pretesna In doma marali verjeti, da bi se tudi j na res nalagala na 0110 knjižico,' Ivan se je drage volje rad pošalil tukaj zaslužil krajcar. Ako ti dc j kamor jc naložila Lenka prve v veseli družbi, da se vsem hkratiijaji tako vztrajno in trezno kot |novce, ki jih je prejela od Ivana, ne more niti domisliti imen: vzeti I morajo v Ameriki, koliko manj bi; To ga je zbodlo zelo nemilo, da, mora v roke pratiko, koledar ali j jih plavalo čez veliko lužo v le-j bolj nemilo nego vse dostuanjc pa — litanije vseh svetnikov, po-;želo dolarja? Ali tega nočejo. V besedovanje zastran novega pod-tem je šele gotov, da ne izpusti tujino hodijo trpet, da poteui do-jjetja. Skupaj sta služila, skupaj nobenega. Iz kočije je gledal do-jma 7 Jahkoto poženo krvavo pri-1 varčevala, a sedaj — vse njeno? mače kraje, ki jih je nekda.i želel j dobljene novce. Koliko se jih vr-! Nasprotstvo jc bilo vsled tega ta-pozlatiti za spomin. A danes V ne za vselej pohabljenih — na te- ko napeto, da sta se bala oba, Vrnil se je z denarjem založen, ]PSUj {in nc govorim, koliko na du kdaj — poči. Marijani je bilo to kakor so trdili, , a hribcev in do- ši? Ti niso več za stari, ne za oni hladilno mazilo.'Neko dopoldne jc lin pa le ne bo pozlatil. Ali niso SVet — nadloga so sami sebi in do- j stal pred hiso in ogledoval svetlo lepši taki-le, nego pozlačeni' Prav movni občini, Tudi telesno zdra-! osna ženo kočijo. Tedaj ga je ob-takšne-le je želel videti, in sedaj y\ n:.So nič boljši, ko jih je obiska- šla nova misel, ki naj bi mu pojili gleda in se mu zdi, da je na- ]{l starost, onemoglost: za stari magala iz zadrege. Zasmejal se je Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. mesto k oni i če v zaprežena v ko- svet so prerazvajeni, novi jih nc čijo njegova lastna sreča. Z njim; mara več nazaj, ker ne niore več hiti dalje in dalje, a uiti mu nc izžemati njih moči. Nič di-ugače more nikoli, saj jo je ujel, vpre-ise ne tj0 godilo tebi, Ivan! Smiliš gel sam, da ga popelje naprej, mj zares. I^e pazi, da v pravem naprej — v samo večnost. Skrbe- £asu z mores to bolest!" lo ga je le nekaj: Jankič ni vedel,! "'Kako?'' po kateripoti bi najgotovoj«- pri- 44 Loti se dela, privadi sebe in o-spel na konec. Izbiral je, česa naj troke nekdanji preprosti hrani in se loti, da mu bo njegova vpreže-1 giej^ da boš pridobil toliko, kolina sreča in ž njo pridobljeni de- |tor ^o še treba poleg obresti, da nar donašal najzanesljivejše in ti ostane za vselej kapital nedo-največje dobičke. * 'taknjen, pa bos brez skrbi za vse Tutil je sicer zadovoljnost i:i življenje." neko srčno radost, ko je zrl v ko- Poslej se je Jankič resno bavil čiji žimko in otroke, čutil je na tudi, da mu do popolne sreče ne-dostaje še podjetnega duha, ki mu pomore spraviti pridobljeno bogastvo 11a stalno podlago, kjer bi donašalo nepomanjšane dobičke. Tega pa ni uniei, dasi se je trudil in trapil celo noč in dan. Samo zunaj v božji naravi se mn jc zdelo, da mu odleže to breme. Doma mu je pa tudi grenila bivanje svakinja Marijana. Spoznala je namreč njegovo neodločno oklevanje, pa ga je dražila s svojim usiljivim prorokovanjeiu iu zbadljivim jezikom : "Hišo je res predelal, kakor jc bil že prej naročil iz Amerike. Gosposka je in lepa, kakor nikogar v vasi. Tudi vrt je uredil go-sposko, da ni samo za krompir iu zelje. Ali mara gospoda za krompir in zelje? Kaj se! — Na potoku je velel napraviti čoln, da se otro- s to mislijo in veselo pozdravil nasvet soseda Tehovnika, naj sezida ob potoku mlin in žago. Tu bi vrgel naloženi kapital lepe obresti in Jankič bi imel v mlinu, ako bi le hotel, stalno opravilo, ki bi j njeno hranilno knjižico, mu neslo ne malo. Ta dostave k pa ni bil Jankiču prav nič všeč. Molčal je sicer, a obrnil je lice strani od soseda in si mislil: P»ah, tako divje in škodoželjno, da se je ustrašil samega sebe: "Ha, ha-ha-ha! Ako je vse na njeni knjižici, imam knjižico pa jaz spravljeno. Tako-le je. Kdo inia več?" Toda s tem še ni končala pravda. Prepir je rastel kakor požar ob vetru. Začeli so priprave za stavbo mlina in žage ob potoku v vznožju Jankičevega vrta brez I-vanovega dovoljenja. Nc z Lenko in ne z Marijano ni govoril besedice od. onega dne, ko je izvedel, kdo ima denar. Tudi ni nmogo maral za to, kaj se godi doma. Ne kega jesenskega jutra pa dobi na prejšnje pismeno vprašanje od hranilnice pismen odgovor, da ne nfore brez dovoljenja svoje žene dvigniti nikakršnega denarja na Tudi ji mora knjižico vrniti, da se izogne sili in sitnosti — vrniti pred pričami. Tako so mu svetovali. Ilazmere, že prej napete do Jankič, ki je sedaj kakor gospod, skrajnosti, so začele roditi žalo-pa bi bil mlinar, žagar? Ali se ne stne sadove. Tisti dan ni bil -Jaiv vozi v kočiji, a potem bi moral no- kič vee pod domači streho, tudi siti vreče, premikati »hlode. Vsi spal ni doma. Velel je napreei, se bi se mu smejali, ko bi zaprašen peljal v Ljubljano, kjer je za sle-j opravljal delo, ki ga ni vajen. po ceno prodal konje in kočijo. No, sosed, misleč le dobro o l-j odslovil hlapca in prepil vso noč vanu je silil vanj in mu obširno z dvomljivimi prijatelji. Ncsicd-razlagal svoj nasvet. Seveda je nje dopoldne je opotekaje šel ns mislil o Jankiču tako, kakor so tr-j sodišče, kjer je vložil prepoved dili lahkoverni ljudje, da ima i da ne-sme brez pisanega dovolje- namreč denarja ko — vrag toee. Napravila sta. preudarek stroškov. Jankič pa je moral s atra* nja nihče staviti kakršnegakoli poslopja, pa niti njegova žena. Tudi ta dan se ni vrnil. Kakor izpod svetu, odkoder se je vrnil — da je sedaj na slabjem kot pre j. Truditi bi se moral oil zore do mraka za same obresti od izposojenega denarja in pa za hrano družiuici brez upa zmage, da se mu kdaj olajša breme. Torej dolga ne mara; ne mara pa Jankič niti tega, da bi trdila Lenka, kako ga jc u-i klonila, tla se jc vdal in začel zi-j dati z njenyn denarjem. Ako li — se vdal nji, svoji ženi, naj bi že bilo, ali Marijani ne bi mogel nikakor zavezati zlobnega jezika. Tega pa ne; raje nič ko mlin ol> potoku, a ne njegov. Misel o mlinu in žagi se mu je zdela vendar lepa, zelo lepa. Lastnik mlina ob domačem potoku in Žagar pod lastno streho je že nekaj; tudi tak človek jc lahko gospod, resnično svoj gospod. Pomislil je, kakor nekdanje čase, ko je prvič odhajal v Ameriko, kako velike svotc bi bilo treba in koliko let bi se moral truditi na novem svetu v črnem premogovniku, da bi oj pridobil in se vrnil. V duhu je zopet gledal na ameri-kanski obali stoječo prelestno mlado žensko — srečo, ki mu na-siplje v nedrije — suhih zlatov. Čutil je hlad na prsih,« hlad suhega zlata, ki mu jc podžigal kri v žilah. Ta zajeljivo mu kimajoča ženska in pa misel o suhem zlatu ga je hipoma ozdravila ne samo od tridnevnega popivanja in po-nočevanja, marveč tudi ob vsega omahovanja na levo in desno, od vsakršnega oklevanja: bi-li — m-bi-li ? Videl je premagano Lenkino trmo, strto Marijanino zadirčnost in sosedovo modrost. On sam poj-de in zasluži, on sam se vrne in postavi s svojimi novci mlin in žago. V malo letih se mora to zgoditi, ako Bog da in sreča junaška. Potem pa le v kraj vi nasprotniki in nasprotnice! 44Tedaj mi sreče ne skali nihče več; g' pod bom sam svoj go- apod." : (Konec prihodnjič.) JOSIT TE*RKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Telefon: Canal 298. Chicago, Illinois Ke priporoča rojakom Slovcncem za obilen poset. In dobra pijača", to jc moje geslo. "Dobra postrežba Pozor gg. tajniki krajevnih društev! ' Karlar potrebujete nova druitvena pravila, lično irdelana pisma, koverte, vabila in vstopnice r.a veselice, ali kake drage tiskovine, ebraite •e na največjo slovansko nnliako tiskarno v Ameriki, na NARODNO TISKARNO, 21U-50 Blue Island Ave., Chicago, III. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno sadovoljnost glede eene točnosti in okusnega dela. Osobito Vam priporočamo aelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem format« in trdo vezane. Palje imamo v zalogi zelo prikladne Nakaznice ta blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in dragih izdatkov, ter Pobotnice. Tiakane imamo tudi Bolnlžke liste, večje in manjie ia >mkll pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi tek pol lakke vedno natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih. tr Na zahtevo pošljemo vsakemu drnttvn norec gennaredaalfc tlako vin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naii tiskarni se tiske "6laailo K. S K. Jedaefte". awwwv v\\\\v\\\\\\\\\\\w\\\\\\\\w wxwwwww aw T 1 Telefon: Canal 30 Martin Nemanich SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA WV\\\\\\\\\\\\\> \\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\WV %\\\\\V\< } 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St., Chicago, 111. Rojaki Slovenci vedno dobro došli! TELEFON CANAL 6027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaftka MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Chicago, Illinois. Se priporoča slovanskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikašRe naselbine. Micko razvažam strankam po hišah točno vsak dan. Z velespoS to vajeni Frank Grill, sjovensko-hrvaški mlekar ■ ■ '"iti iz stare domovine. S Stva, /glasila t>ri poljedelske"! Wr duševno pohiti, ja-viti v ospredju kot homo reg'.us —' predalski poslanec JoSt Fink, po poklicu — kmet (tako stoj« - 26. SEPTEMBRA 1917. n mi ■ mlina 'iiiii m m ■ iliT 'Seznamu članov poslanske zbornice 1JH7') in odličen pristaš kr ščanskih socialistov. Ta gosp »d Fink je jako tipična osebnost v avstrijskem parlamentu. Poleg pristnega "Ilansveratanda" ima toliko :n tako široke izobrazbe, da je bil že doslej eden prvih stebrov *voje stranke. Pravijo, da je t;idi ]v\ tkan politik, ki zna biti ela-stren po potrebah in razmerah. Dalje poroe-am istotako samo kot kiirijozno vest, da se imenuje še drugi homo legius; princ Bedrid) Lobkovic. Ta je narodno zaveden Veh in še jako mlad, (menda mu je komaj nekaj čez 30 let, op. ur.) dedni član gosposke zbornice. Že prvo svojstvo bo naj-brže zadoščalo, da ne bo nič iz te moke. (Gotovi krogi farsi rajo tudi še drugega češkega velearit* >-krata, namreč princa Schwa»v.fn« berga. Op. ur.) Vsekakor pa sc na merodajnih mestih deluje na to, da bi bila sedanja kriza čimprej rešena, — ali bolje, da bi na mesto sedanjega provizorja prišla trdna in močna vlada, pa naj si ji naeeluje pred arekski kmet Firik, ali češki princ Lobkovic, ali pa kdo drugi Moj informator izjavlja: Vse to so sicer le še govorice, ki pa zna čijo vsekakor toliko, da sc išče nepretrgoma izhod iz sedanjesra provizorja. Čehi hočejo lekom julija dolo-čitt predpcTgojo za sVBje fmzitivno sodelovanje v ustavnem odseku. — Zato se vrši 24 in 25. julija v Pragi .skupna seja čeških članov ustavnega odseka, predsedstva Češke Zveze in Narodnega Sveta, da se posvetuje o temeljnih pogojih za sodelovanje pri reformi ustave. Dne 2t>. julija bo nato zboroval celotni Češki Svaz, ki bo razpravljal o skupni seji prejšnjih dveh dni. V Brnu pa bo dne 29. julija velik shod češke socialne demokracije, ki se bo bavil s češko politiko v državnem zboru. Na razgovor pride tudi vprašanje deželnega zbora moravskega in menda tudi češkega. Čuje se, da pojde predsednik u-stavnega odseka dr. Mataja na štiritedenski dopust v Švico. Poučiti se hoče na nevtralnih tleh o mišljenju in naziranju drugih n-a-rodov glede na našo zunanjo in tudi domačo politiko. Ker se vrne šele okoli 15. avgusta, prične delo v odseku šele dne 17. avgusta. Danes zboruje cel dan nemški Xationalverband, ki razpravlja o včerajšnjem shodu v Pragi. Poročila o omenjenem političnem shodu so bila večinoma zaplenjena — zaradi česar se kažejo nemški krogi jako razburjene. Radovedni smo, ali se Verbandu posreči, razveljaviti to konfiskaei jo. Nemci že vpijejo: Parlament je šel na počitnice — in že lezemo v prejšnje neustavne čase. Kakor je videti, so se tudi oni že zelo privadili parlamentarizmu Tempora mutautur. Kot poseben znak časa se je tu vršila vest o brzojavki Ukra-skemu klubu, da je dobil metro-polit Szeptizky dovoljenje za potovanje v Rim. Kakor znano, je bil metropol it v ruskem vojnem vjetništvu. Za revolucij om arne vlade se mu je tam prav dobro godilo; često je mogel konferirati z ruskimi oficijelnimi osebami, ki so ga končno pustile preko Stock-holma domov. Tej dosti zanimiv: ki jo je zbornica sklenila. Da jc tudi to važen političen čin, je u-mevno. Slovenci nimamo v gosposki zbornici nobenega političnegf zastopnika, znak, kako.podrejene vlogo smo dosedaj igrali v o«Vh "merodajnih faktorjev." Toda, vse se spreminja ... Gosposka zbornica zahteva od vlade načrt za revizijo ustave. V današnji drugi seji ustavnega odbora gosposke zbornice je več govornikov izražalo željo, da naj bi se delovanju- odbora dala -strani vlade začrtana podlaga. — Ministrski predsednik Seidle.r je izjavil, da se kot šef začasne vlade omejuje na iniciativo in smatra predložitev gotovih predlogov katere bi napravila vlada, za mož nost v poznejši dobi posvetovanja. Pripravljen pa je, dati na razpolago v kratkem času ves predmet obsegajočega navodila. Izvoljen je odsek 12 članov, ki dobi od vlade obijuhljeni materi jal in ki bo imel poročati v prihodnji seji o delovnemu načrtu odboru. Oosposka zbornica bo imela ministru Ertlu deputacija poslan cev iz vinorodnih krajev. Goriško je zastopal paslanec Fon, Kranjsko dr. Pogačnik, Štajersko Roškar, Dalmacijo in I«* tro dr. Laginja. Deputacija je prosila poljedelskega ministra, naj zastavi ves svoj upliv, da ibodo letos vinogradniki dobili pravočasno in zadostno množino sladkorja v »vr-ho naprave donVačega vina. Upanje je, da se bo množina sladkorja zvišala, ker so znanstveniki dognali, da se da tako vino prav okusno pripraviti s surovim sladkorjem, ki ga je več na razpolago kot čistega. Nabava sladkorja se prične naj-prvo za južne dežele, kjer bodo seveda imeli tudi prej trgatev kot gori na severu. prijemlje omotica in glavobol, (slednji samo na eni strani glave) pomnite da povzročajo vse te bolečine želodčne neprilike. Triner-jevo ameriško grenko zdravilno vino je za želodčne bolezni najboljši pripomoček in zdravilo. To vino izčiiča črevesje, drži isto v redu, pomaga k prebavi, povrača slast ali okus in utrjuje ves telesni sitem. Če trpite torej vsled kronične zabasanosti, če imate slabo sapo, če ste nervozni, če ne morete spati, če ste v obče slabotni, vzemite to Trinerjevo vino tudi če so vam morda vsa druga zdravila svojo pomoč odpovedala, ('ena *1.00 V lekarnah. — Triner-jev Liniment je drugo, zelo zanesljivo zdravilo. Če imate ta lek pri hiši, se vam ni treba bati bolečin revmatizma in nevralgije v hladni jesenski sezoni. Ta liniment jemljite tudi pri izpahkih. otiskih oteklinah i. t. d. Cena 25 iu 50c v lekarnah ; po pošti 35 in 60c. .Joseph Triner, izdelujoči ke-niist, »1333—1341 So. Ashland .Ave, Chicago, 111. (Advertis.) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam, da mi je dne 12. avgusta t. 1. neiz-v | prosna smrt vzela iskreno ljubi je-petek, dne 20. julija ob 11. dopol- »o soprogo, sinkotu mojemu pa dne svojo prihodnjo sejo. Dnevni red: Sklep poslanske zbornice < •nepozabno mater FRANČIŠKO FISTER zakonu glede zasiguranja vojnega j v starosti 50 let, članico društva daVka. Za sklicanje bosanskega sabora. Podpredsednik bosanskega sabora dr. Sunarič in Dimovič sta dospela na Dunaj, da se dogovorita na merodajnem mestu glede sv. Alojzija št. 95, K. S. K. .J. v Broughton, Pa. K večnemu počitku smo jo položili dne 14. avgusta t. 1. na katol. pokopališču v Castelshendy, Pa. Pokojna mi nepozabna soproga IMPERIAL GLEDALIŠČE Madison St. blizu Western Ave CHICAGO, ILL. Tekoči teden se predstavlja krasno melodramo THE WHITE SLAVE (Bela sužinja) Igra je jako zanimiva in podue-Ijiva. Začetek predstave ob po' 8ih vsak večer. Največja krščanska Česko-slovan-ska tovarna za razne društvene potrebščine. V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J. Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi druitvraih sa-itat, bander, trakov, druitvenih ra-yalij, kap, i. t. d. Cena zmerna, postrežba točna in solidna. Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni. Piiite po nai kraten ilnttrovani ca. nik zattav in drufih društvenih po-trebičion; dopoiljemo vam ga brezplačno. Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J. 900 N. Chicago St Corner Clay St., JOLIET, ILL. Ura« zraven slov. cerkve. Urada« an: 10—11; a—4; T—•. it Ia D§m S1M EMIL BACHMAN, 2107 So. Hamlin Ave.,- CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441. Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI) v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St„ Chicago. Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svojim! vsporttavitve delovanja bosanske- je bila doma pri Šent Lenartu pri ga sabora. Obrnila sta se do Ju-'Devici Mariji v Polju pod Ljub-goslovanskega kluba, ki je nato.ljano. Tukaj zapušča žalujočega posredoval pri vladi. Obiskala sta':soproga in 13. letnega sina; v sta-skupnega finančnega ministra ba- reni kraju pa enega brata in eno rona Buriana, ki jiufa jc obljubil, da bo zadevo proučil. Odposlanstvo se odpelje od tu preko Budimpešte v Sarajevo ter l>o stopilo v Budimpešti z isto prošnjo pred ministrskega predsednika grofa Esterhazyja in justičnega mini-1 stra. Dopolnilne volitve. Vse nekam kaže, da Crafenau-erjeva zadeva ne bo rešena v zbornici, marveč — med volilei. V gotovih krogih se boje — analogije za-dmgr slnčjfle-icar bi vabifja-lo nepretrgoma razburjenja, nesoglasja, spore. Zdi se jim najenostavnejša pot ta, ako bi se izvršile brez boja volitve, ki bi mogle poslati v državni zbor skoro vse može, ki prihajajo sploh v po-štev razivn umriih, onih v inozemstvu, odstopivše in umobolncga # . Kazlowskega). Dopolnilnih voli-iJ«. da Pr,ha.la 90 odstotkov DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽA LOST I" ŠT. 60. K. S. K. J.. ALLEGHENY, PA. S. R. Kirby, predsednik Frank Gouze, blagajnik O i y i 1 X MINERS STATE BANK | Chisholm, Minn* | se vam uljudno priporoča za vse bančne { posle, kakor: čekovni promet, hranilne | uloge in zavarovalnino. Banka je pod strogim državnim nad- | zorstvom in vaše uloge* so pri nas abso- | lutno varne. Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog £ sestro rodbine Subelj. Moja nepo-zabljena soproga je bila bolana če/, sedem let. Xajpoprej se iskreno zahvaljujem društvu sv. Alojzija, ker jo jc spremilo k zadnjemu počitku i in izrekam tudi iskreno vsem onim, ki so ji podarili lepe vence v zadnji pozdrav. Najlepše se pa zahvaljujem rojakinjam Ana Dolenc in Klizabeti Berlieh, ker so jo tolažile v njeni mučni bolezni. Priporočam jo vsem molitev in blag spomin. Žalujoči ostali: Josip Fister, soprog. Josip Fister, ml., sin. ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko X Slovenskem Domu, 67 in Butler St. i Pittsburgh, Pa. Uradniki sa lato 19171 Predsednik: John Mravintx, 1107 i Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa I. tajnik: Frank Trempash, 4628 zallvaV^-t Hatfield St., Pittsburgh. Pa. Zastopnik: Jurij Greguras, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše druStvo plačuje $5.00 bolni&ke podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri Sa nista pri nobenem druitvu, spadajoča h K. : S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo i i § i i i tev bi bilo treba 4.3 namreč: 101 vsled obsodbe, 25 slučajev smrti.i 5 poslancev v inozemstvu (med njimi dr. Gustav (ri-egorin za kra j ško-ajdovski mandat na Goriš-j kem), 2 sta odloila mandat, a 1 poslanec je postal slaboumen. Grafenauerjev mandat. Dunaj, 15. julija. Poročal sem, da je (nkek .sklenil — in sicer soglasno, da se Grafenauerjev mandat prizna pravo-veljavnim, ker je Grafenauer bil krivično obsojeai. Vsi člani odseka so bili za to. Poročilo pa ni prišlo pred zbornico, ker so se po* lino nemški socialni demokrat je začeli izgovarjati, češ, da bi bil to neveren precedenčni slučaj. Kes-niea pa je, da v zgodovini našega parlamenta tak precedenčni slučaj že obstoji. Omejujemo se danes na to ugotovitev in ne izr< kamo o tem postopanju nobene sodbe, čeprav nam sili pod pero Upanje pa je., da se zadeva Gra-fenauerjevega mandata na ta ali drugi način reši — povoljno. Poslanec Spinčič za naše narodne pravice v Istri. V današnji seji poslanske zbor nice je stavil poslanec Spinčič interpelacijo v zadevi vpoiabe italijanskega jezika v Istri pri vo.m.š kih in civilnih oblasti. Upozj ja da se v vseh vojnih šolah in drugih javnih zavodih uporablja itn lijanščino kot služl^eni jezik. Jk celo hrvatski mornariški nov',.e' morajo prisegati v italijansk v jeziku. V drugi interpolaciji se do takne Spinčie jezikovnega vpra Sanja pri navtičnih šolah Malem Lošinju. Br(>nghton, Pa.,dne 21. sept. 19171 zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na cgo ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ [raj imenovane uradnike društva. \ i i slučaju bolezni se mora vsak član teg» : društva oglasiti pri II. tajniku Josij t rdi-J Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., itli dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Pa. 1 1 Čuvajte se bolezni! Učenjaki in znanstveniki bolezni iz želodca. Ce ste vseh napri- I 1 1 iu n s vesti sledi zdaj druga, da pojde v Deputacija innečkih poslancev sedanjih razmerah v Rim. Nk čudnega ni, ako se pripisuje temu potovanju posebna misija. Jutri pojde poseben vlak, ki popelje tja KO članov gosposke zbornice. — Izroče cesarju vdanostno adreso, pri poljedelskem ministra. Dunaj, 14. julija. Danes se je pod vodstvom po slanca Majerja, predsednika niž jeavstrijskega vinorejskega dru NAZNANILO IN PRIPOROČILO S tem uljudno naznanjam cenj. slovenskemu občinstvu v Chicagu, da sem kupnim potom prevzel staroznano grocerijsko trgovino na 1801 W. 22. Str. (vogal Wood Str.) v središču naše slovenske naselbine, kojo trgovino je svoječasno vodil dobroznani rojak fl. Frank Jurjovec. Vsled tega se toplo priporočam našim slovenskim in hrvaškim gospodinjam in drugim za naklonjenost in obilen poset.— Svoji k svojim! Moje geslo je: Dobro blago, točna in solidna postrežba. Pri meni dobite vsakovrstno sveže grocerijsko blago po zmernih cenah. Naročila razvažam na dom. Z odličnim spoštovanjem JOHH ZVEZICH SLOVENSKA GROCERIJSKA TRGOVINA Telefon: Canal 2727. 1801 W. 22. Str. Chicago, DL i i I i i i I 1 Jesenska doba je nastala. Z 21. septembrom smo zaključili dobo poletja, ker je nastopila zopet jesen. V jesenskem času imamo običajno bolj hladno in mrzlo vreme, vsled tega moramo dobro paziti, da se ne prehla-dimo; temu se pa zamoremo izogniti le tedaj, če zadosti pazimo na dovolj gorko in toplo obleko. Jaz sem se ravno letos za svojo trovino pre-skrbel z veliko zalogo težkih volnastih zimskih oblek in spodnjega oblačila ter prodajam: VOL-NASTE SRAJCE (SWEATER COATS), MACKINAW POVRŠNE SUKNJE OVERCOATS, ZIMSKE KLOBUKE IN KAPE. Vse to prodajam po jako nizkih cenah. PRIPOROČILO. Povodom bližajoče se sv. birme, ki se bo vršila v naši slovenski cerkvi sv. Jožefa dne 7. oktobra 1.1. uljudno vabim vse cenj. botre, botri-ce in birmance, da si pri meni nakupite vse, kar je za birmo potrebnega: OBLEKE ZA DEČKE v starosti od 7—17 let. Blue Serge Pinch Back or Norfolk obleke — Boys Blue Serge obleke prodajam po $5.50, 6.00, 6.50, 7.00, 7.50, 8.00, 8.50, 9.00. Čevlje za dečke po $2.50, 2.75, 3.00 in 3.25. Osobito vabim tudi vse one može in fante, ki boste birmanski botri, da posetite mojo prodajalno in si nabavite vse, kar boste potrebovali za birmo. Pri meni dobite: Moške Blue Serge obleke po $16.50,18.50, 20.00, 22.50, 25.00. Moške Črne Serge obleke: po $16.50, 18.50, 20, 22.50. Moške prazniške čevlje po $3.50, 4.50, 5.00, 5.50, 6.00, 6.50, 7.00, 7.50. CENE NIZKE. — POSTREŽBA TOČNA. — BLAGO GARANTIRANO. Vam udani Geo. Stonich, 815 N. Chicago St. JOLIET, ILLINOIS. Clothing, Shoes and Gents' Furnishing Store ■ 1M7. in gospod Hyde. SpM ML L SlevcMOB.—Ftsbveall J. L ZapMsik. (Kanec.) Lahko hi bil na glas zajokal; skušal sem s solzami in molitvijo udušiti tolrpo pošastnih podob in sovražnih glasov, ki mi jrh je kar gomezelo v spominu; a med molitvijo mi je pa gnusni obraz mojih hudoibij zijal v dušo. Ko pa se je to kesanje jelo polegati in ginevati, sledil mu je čut veselja. Rečeno je bilo vprašanje o mojem ravnanju. Hyde je bil nemogoč od tistih mal; hočes-nošeč, bil sem zdaj priklenjen na boljši del svojega bitja; in oh, kako sem bil tega vesel! s kako voljno ponižnostjo se znova podvrgel omejitvam naravnega življenja! s kako moči jako poostrile in da mi je duhovitost postala se »bolj napeto prožna; tako je prišlo, da si je tam, kjer bi bil Jekyll morda podlegel, Hyde vedno znal pomagati iz škripcev. Moja zdravila so bila v enem izmed predalov v mojem kabinetu. A kako naj prideta do njih? To je bilo vprašanje, katerega sem se — stiska je si glavo z rokama — lotil, da ga rešim. La-boratijska vrata sem bil zaklenil. Ce bi pa skozi hiš« skušal vstopiti, bi me pa moji lastni služabniki izročili vislican/. ITvidel sem torej, da se moram poslužiti kakega dru goga človeka, in sem se spomnil Lanyona. Pa kako bi ga dosegel, odkritosrčno odpovedjo seni za- kako pregovoriti? Vzemimo, da u klonil vrata, skozi katera sem tako cesto odhajal in prihajal, ter stri ključ pod peto: Drugi dan se je raznesla novica, da je bil oni uboj preiskan od policije, da je Hydova krivda svetu očita, in da je bila žrtev visoko čislana v javnosti. Bilo je ne 'e hudodelstvo, ampak žalostna bu-dalost. Ko sem to slišal se mi zdi, da sem bil vesel; mislim, da sem bil vesel, ko so mi bili tako •boljši nagoni podprti in zastraženi od strahu pred vislicami. Jekyll mi jo bil zdaj pribežališče: naj se Hvde le za trenutek prikaže, pa se bodo dvignile roke vseh ljudi j, da ga primejo in ubijejo. Sklenil sem da v bodoče popravim, kar sein v preteklosti zagrešil ; in pošteno lahko rečeni, /la ta sklep ni ostal brez dobrega sadu. Sam veš, kako resno sem si zadnje mesece lanskega leta prizadeval, da pomagam trpečim; veš, da sem tudi za druge mnogo storil, in da sy mi mirno skoraj srečno dnevi potekali. Ne moreni pa nikakor trditi, da sem se naveličal tega do- j brodelnega in nedolžnega življenja; nasprotno mislim, da me je \vako bolj veselilo. Toda strašno idem na ulicah, ne da bi me ujeli, kako bi stopil predenj? in kako bi jaz, neznan in neprijeten obi-obiskovalec, pregovoril slavnega zdravnika, da oropa učilnico svojega sodruga, dr. .Jekylla? Tedaj pa sem se domislil, da mi je od svojega značaja ostal s? en del: pisal sem lahko še svoje lastno pi savo; in brž ko sem se spomnit te ilečc iskrice, postalo mi je od konca do kraja jasno, kaj mi je storiti. Nato sem si uredil obleko, kar sem si jo najbolje niofcel, in poklical sem mimo idoč voz1 ter se odpeljal v nek hotel v Portland-ski ulici, ki sem se ga slučajno še spominjal. Ob pogledu namfe — smešno sem res dovolj izgledal ka kor tudi je bila žalostna usoda, katero je pokrivala ta obleka, ni mogel izvošeek prikriti svojega veselja. Zaškripal sem nad njim z zobmi,, peklensko togoten; i;i smeh mu je zamrl na obrazu — na njegovo srečo — še bolj pa na mojo srečo, kajti naslednji trenutek bi ga bil gotovo potegnil z njegovega sedeža. Ko sem stopil v hotel, oziral sem se s take mrkim obrazom okrog sebe, da so preglavico mi je pa še vedno de- »^»J1 kar trepetali; niti enkrat lal moj dvojnati namen; in ko se | se n,s0 vPri«° ,nene spogledali, je prva ostrina mojega kescn ja ampak so pokorno storili, kar se:,. skrhala, jela je moja slabša stran |J,m ukaza1' Pe,Jah so 11 ie v renčati po razuzdanosti kateri bno s(ybo 1,1 11,1 P«»esli, česar tre-sem tako dolgo stregel in ki sem i ba za P«anje. Hyde v smrtni ne-jo nred tako kratkim časom pri- j ™rnosti mi je bil nova stvar, od klonil. Ni se mi seveda niti sa-|s,lne Jef razkačena, kr vozel j na, njalo da hi Hvda zopet oMidil • i hrepeneča, da koga trpinči. Toda sem zOpet doma v svoji lastni hiši in blizu svojih zdravil; in dušo mi je napolnila hvaležnost, da sem ubežal, ki je bila skoraj tako velika kot žarek upanja, ki me je zopet navdal. Po zajterku sem stopal počasi preko dvorišča, slastno srkajoč hladni zrak, ko so me spet obšli tisti nepopisni občutki, ki so naznanjali preobrazilo komaj sem imel čas zbežati v zavetje svojega kabineta, ko so že »pet divjale po meni ter me tresle Hy-dove strasti. Trebalo je pri tej priliki dvakratnega leka, da sem prišel zopet sam k sebi; a žal, da so se bolečine vrnile, in moral sem spet zdravilo vzeti. Kratko, od tistega dne dalje sem le z velikim, takorekoč gininastičnim naporom in le pod. neposrednim vplivom zdravila mogel nositi Jek.vllov obrar/. Vse ure podnevi in ponoči se me je polaščal svarilni glas vesti pred vsem če sem spal ali za trenutek zadremal na' svojem stolu, vzbudil sem se vedno le kot Hvde. Pod pritiskom te neprestane preteče usode in vsled pomanjkanja spanja, katerega sem se zdaj po sili zdržaval, da, celo bolj kot .pa sem bil mislil, da je človeku mogoče, sem v svoji lastni osebi postal stvar, raz-jedena in izpraznjena od mrzlice, trudno slab na telesu in duhu in ukvarjajoč se le z eno mislijo — grozo pred samim drugim seboj. Toda ko sem spaljiali ko je ope šala moč zdravila, sem se skoraj brez prehoda — kajti bolečine pretvorbe so postajale vsak dan manj očitne — potopil v domišljijo, polno groznih podob, duša mi je brez vsakega vzroka vzkipe'a sovraštev, in telo ni bilo videti dovolj močno, da bi obsegalo div-" jajoče življenjske energije, /delo se je, da so Ilvdovc moči zrast-le z Jekyllovo bolehavostjo. In sovraštvo, ki iri jc zdaj locilu, je [ bilo gotovo na vsaki strani ena-1 ko. Pri Jekyllu je izviralo židje-nskega nagona. On je zdaj izpre- j videl popolno gnusnost onega bit-j ja, ki je z njini delilo nekaj poja-vov zavesti ter je bilo sodedič t; njim do smrti; in preko teh skup- j nih vezij, ki so že samo na >.o;t tvorile najgorši del njegove stiske, smatral je Hyde kljub wj 1 u;egovi življenjski moči še za ne-j kaj ne le peklenskega ampak ne-organskega. Kar ga je nad v$e pretresalo, je bilo to, da je navidez globoko blato vesti vpii\alo zaloga nečista, in da je bila baš tista nesnaga, katera je dajala inoč požirku. Teden je potekel, in zdaj kon-čavain to pojasnilo pod vplivom zadnjih starih praakov. Ako se torej ne zgodi čudež, je to posled-njič, da more Henrik Jekyll mi-'sliti svoje lastne misli in gledati v zrcalu svoj lastni obraz — zdaj kako žalostno izpremenjen! A ne »mem se predolgo obotavljati, da končam svoje pisanje; kajti če je dozdaj moja povest nsla uničenju, bilo je radi velike modrosti, zxe-zane z veliko srečo. ARo se me obrazne stiske lotijo, baš ko jo pišem, jo bo Hyde raztrgal na tosce; če pa bo preteklo nekdj časa, potem ko jo bom odložil, jo bo pa njegova čudovit« sebičnost I in trenutna omejenost najbrž zo-j pet rešila posledice njegovega i opičjega srda. In res ga je usoda,' ki se strinja nad nama obema, že J spremenila in strla. Pol ure od zdaj, .ko bom zopet in za vedno oblekel ono gnusno osebnost, vein, kako bom sedel trepetaje in joka-je na svojem stolu ali pa stopali gor in dol po tej sobi — svojem zadnjem zemeljskem pribežališču — in z najbolj napeto in prepla- šeno pozornostjo na uho vlekel ter prisluškoval slehernemu pre tečernu glasu. Ali bo Hyde umrl na vislica-h ? Ali j>a too našel pogum, da se osvobodi zadnji trenutek? Bog ve; mene ne briga; to je moja prava smrtna ura, in kar ima slediti, se tiče drugega, ne pa m^ne. Tuikaj torej, ko odlagani pero in pečatim svojo izpoved, zaključujem življenje onega nesrečnega Henrika Jekylla." kje je? moj mož Josip Zid&rič? star okrog 42 let, doma iz v Krške vasi pri Cerkljah na Dolenjskem. Jaz sem se poročila ž njim letos dne 18. januarja tukaj v Chieagu. Cez dober mesec dni zatem me je pa že zapustil: rekel je, da gre delat, pa se ni več vrnil domov. Cula sem, da živi v I)e Pue, 111., pri svojemu bratu M. Zidarichu. Kdor izmed cenj. rojakov ve za njegov natančen naslov ,naj gn izvoli naznaniti podpisani, za kar mu boni zelo hvaležna. Marija Zidarich, 1928 W. 22. Place, Chicago, 111. (Adv. No.' 37—38) 4. Chic.rfo.O^o arvdCUyS«>-JoH«4 . 11; , N. Chicago St. JOLIET, ILL Nedeljska krila (kiklje) Za tekočo sezono smo pravkar dobili veliko in novo zalogo nedeljskih kril ali kikelj v raznih izberah, vzorcih, velikostih in barvah. Pridite si jih ogledat! CENE; 95c. $1.45 $1.95 $2.45 $2.90 Za časa neznosne draginje v lekarnah ob sami misli na to bi bil zbesnel: ne, v svoji lastni osebi sem bil zopet izkušan, da se poigram s svojo vestjo: in kot navadni skrivni grešnik je bilo, da seni naposled podlegel napadom izkušnjave. Vsaka stvar ima svoj konec; največja niera je slednjič napolnjena; in to ponižanje pred s\o-jini zloni nii je končno uničilo dušno ravnotežje. Vendar pa me to ni nič skrbelo: padce se mi je zdel neraven, podoben pa vrat k u k nekdanjim dnem, preden semi bil odkril svojo iznajdbo. Lep ja-set dan v januarju je bil, moker pod nogo, kjer se je raztopila slana, a brez oblaka na nebu, in Regents Park je bil poln zimskega veselja in sladkega pomladanskega vonja. Sedel sem na somen na klopi. Živel v meni pa si je o-blizovala gobec spomina; duša mi je nekoliko dremala, obljubnjoč, da se pozneje pokesa, a ne še pripravljena, da se začne. Saj sem naposled tak, kakor moji sosedje, sem pomislil; potem pa sem se nasmehnil ko sem primerjal svojo aktivno dobro voljo z leno krutostjo njihov^zanikrnosti. Prav v bila in kričalo;-da se je brezlični prah je prekanjena ta stvar; z že-! repenčil in grešil; da se je nekaj. lezno voljo je ukrotila svojo be-j ki je bilo in ni imelo nikake obli- j snost; sestavila dvoje važnih pi- ke, polastilo življenskih poslov. Inij sem, eno Lanyonu, drugo po Po-olu; in da bi bila dejansko zagotovljena, da sta bili res oddani, poslala jih je na pošto z ukazom, naj se ji priporoči. Nato je ves dan presedel pri ognju v zasebni sobi in si nohte grizel; tam je tudi večerjal, sedeč sani s svojimi strahovi; strežaj je vidno trepetal pred njegovimi o-čmi. Ko pa je nastopila trda noč, odrinil je od tam v kotu zapre kočije in se vozil semtertje po mestnih ulicah. "On'', pravim — ne morem reči 4'jaz", človeškega ni imel ta otrok pekla nič na sebi ; živelo ni v njem nič drugega kot strah in sovraštvo. In ko je naposled, misleč, da se je izvošče-ku jelo sumljivo zdeti, odslovil kočijo ter se tako neprimerno o-blečen, da je vse vanj zijalo, peš podal med nočne pešce, divjali sta ti podli strasti v njeni kakor nevihta. Stopal je naglo, preganjan od svojih strahov, in se 'ble-betaje sani s seboj plazil skozi manj obiskovane ceste ter štel istem trenutku, ko se mi je ta b.i- minute, ki so ga še ločile od pol-hava misel porodila, se me je pa ™ci. Nek<* W .1* nagovorila neka ženica, ponujajoč mu, mislim, škatljico vžigalic. Udaril jo je v obraz, in zbežala je. v • Ko sem se zopet zavedel pri lotila omotica, strašno se mi je zagnusilo in me smrtno tre.>»o. To pa jc minulo in me pustilo oslab ljenega; potem pa, ko se je pola goma tudi ta slabost polegla, sem! Lanyonu, se je groza mojega sta-jel opažati, da so se mi misli iz- rega prijatelja morda tudi niene prevrgle, da sem postal drznejši,j če se me je tudi polastila; bila je zaničeval nevarnost, da so se raztopile vezi dolžnosti. Ogledal sem se; obleka mi je visela na skrčenih udih da ni bilo nikomur podobno; roka, ki mi je visela na skrčenih udih, da ni bilo nikomur podobno; roke, ki mi je ležala na kolenu, je bila progasta in kosmata. Bil sem zopet Edvard Hvde! Trenutek poprej sem si bil še v »vesti spoštovanja vseh ljudi j, pre možen, ljubljen — prt pogrnjen zame doma v obednici; zddj pa seni bil navadni plen človeškega rodu, preganjan, brez hiše, znan morilec, obsojen na vislice. Šibi! a se mi je pamet, ali ni mi popolnoma zastala. Že več kot enkrat sem opazil, da so se mi v mojem drugem značaju očividno duševne le kaplja v morje v primeri z gnusom, s katerim sem se teh ur spominjal. Izvršila pa se v meni velika izpremem.ba. Ni bil več strah pred vislicami, ampak groza pred Hydom, ki me je mučilas Lanyo-novo obsodbo seni prejel deloma v sanjah; deloma v snu sem tudi prišel domov v svojo lastno hišo in zlezel v posteljo. »Spal sem po grozoti tistega dne dolgo in globoko spanje, katerega niso 1110-mogle pretrgati niti "more" ki so me tlačile. Zjutraj seni se prebudil pretresen, oslabljen, a o-krepčan. &e vedno se mi je studila ter me strašila misel na žival, ki je v meni spala, in seveda tudi nisem še pozabil strašanskih nevar-nostij prejšnjega dne; toda bil če to, da jc bila ta uporna groza tesnejše nanj privezana jo je sli-šal renčati in jo čutil, kako se napenja, da bi prišla na dan; in sleherno uro slabosti in v zavetju spanja ga je premagala in ga izrinila izven življenja. — Hydovo sovraštvo do Jekylla je bilo p:i različne vrste. Njegova groza pred vislicami ga je neprestano tirala, da si je začasno jemal ži\-ljenje in se vračal na svoje podrejeno mesto kot del mesto kot oseba; toda črtil je potrebo, čr-j til obup, ki se je zdaj polasti; Jekylla, in hudo mu je zameril zopernost, s katero je njega samega motril. Zato je tiste opičje zvijače, ki mi jih je uganjal: čeč-kal z mojo pisavo bogokletsna p<» straneh mojih knjig, požigal pisma in razdejal sliko mojega »»četa, in če bi se ne bil bal, bi se bii že davno kar zato uničil, da bi tudi mene končal. Ali njegova ljubezen do življenja je bila čudovita. Orern še dalje: dasi se mi studi in gabi pri sami misli nanj, ko se spomnim na zavrzenost in strast tega priveska, in ko vem, kako se boji moje moči, da bi ga ne odrezal s samomorom, moreni ga celo iz srca pomilovati. Breztkoristno je in strašno mi manjka časa, da 'bi podaljševal t:i popis; nikdo še nikdar ni trpel takih muk, to naj zadostuje: vendar pa je celo tem navada podelila — ne, ne polajšave — ampak neko gotovo duševno neobčutljivost, neko gotovo obupno vdanost; in morda bi se moja kazen še leta nadaljevala, če bi iic bilo usode, ki nne je zdaj zadela in ki me je naposled ločila od mojega lastnega obraza in narave. Zaloga soli, katere še nisem od prvega poskusa nikdar obnovil, mi je začela potekati. Poslal sem po svežo zalogo ter zmeši.il poži-rek; sledilo je kipenje in prva barvna izprememba, ne pa druga: izpil sem čudno stvar; pa je bila brez moči. Zvedel boš od Poola. kako sem bil dal London preiztek-niti; a bilo je zastonj; in zdaj sem prepričan, da je bila moj« prva< cena n.eo Jos. Trincr Izdelovalec 1*33-39 S. ASHLAND AVENUE POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustanovljena leta 1857 NaclJonallElrana leta 1864 Z E 6 O LEX je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje amaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000,00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu. Naložite torej Vaše prihranke v NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU. OQjL Narasti« obresti si pillatno pripisujejo k glavnici, 9QL v7i/ ali pa izplačujejo na hranilne uloge od $1.00 naprej. &/0 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET. «Jollet, Illinois. "LJUDSKA BANKA". se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih pri- hran kov. Tukaj je vresničen pregovor "Takojinja pomoč, je najboljia po- S mov". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, »plodna alabost, vsi taki znaki so ~ opomini, da si poi&eto uspešno zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani = vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnovti. ~ TRINERJEV AMERIŠKI | ELIKSIR IZ GRENKEGA VINA. | je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse S nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, == povrne tek, krepi kri in želodec, ki se potem lahko obrani množici bakterijskih =r napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri S ženskih premembah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. ~ to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. = Pripravljeno je le iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniik« EES vrednosti in čistega naravnega, močnega' rdečega vina. Celo najbolj občutljiv == želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah. T • • i i«v 1 nnerjev obliz 3 prinese v vai dom praro družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati- == zem ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekol in ohrome S vrat, itd. zelo krepčilno za utrujene miftice po trud&polnem delu ali za utrujene ~ noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 60e. Trincrjcv j olajšatclj kašlja j je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, E=E itd. Cena ista kot za obliž. — Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarod- ~ nih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — San Francisco 1915, Grand = Tri* — Panama 1916. = CHICAGO, ILLINOIS E 2353234823532348235353533223485348534823232348232348482323534823482353232323484853234823485348235323 4853234853485353235353483248234853484823230002484848235348535323235323485348235323485353484853482323 23488923485353535348482353232323485348235348232348232348