strokovna in znanstvena srečanja 121 Disability sport & recreation – the central topic of the 13 th Sport for all congress Abstract The last 13 th Sport for All Congress (2018) was dedicated to disability sport and recreation. Given the structure and complexity of the disability issue, the main topic of the congress was discussed from several points of view. Various experts presented their contributions that delved into sport & recreation of disabled people in medicinal, kinesiological and sociological terms. Medical experts presented the basic knowledge about individual types of disabilities and disabled people’s possibilities to engage in specific sports or physical activi- ties. The kinesiological contributions discussed integration of different groups of disabled people into sport and recreational activities that can significantly improve the quality of life of functionally challenged people and those with impaired mobility. The sociological set of contributions was dedicated to individual social models of integrating disabled people into the world of physical and sports activities. Examples of good practice added to the success of the congress. Key words: disabled people, sport for all, congress Herman Berčič Športna rekreacija invalidov – osrednja tema 13. Kongresa športa za vse Izvleček Letošnji 13. Kongres športa za vse (2018) je bil namenjen obravnavi športne rekreacije invalidov. Glede na sestavljenost in kom- pleksnost celotne problematike invalidov je bila osrednja tema kongresa obravna- vana z več zornih kotov in gledišč. Različni strokovnjaki so z izbranimi prispevki špor- tno rekreacijo invalidov obravnavali z me- dicinskega, kineziološkega in sociološkega vidika. Medicinski strokovnjaki so podali temeljna znanja in vedenja o posameznih vrstah invalidov z možnostmi za ukvarjanje s posameznimi gibalno/športnimi oz. tele- snimi dejavnostmi. V kineziološkem sklopu je bilo predstavljeno vključevanje različnih skupin invalidov v športno-rekreacijske ak- tivnosti, ki lahko pomembno prispevajo h kakovosti življenja gibalno oziroma funkci- onalno oviranih oseb. V sociološkem delu pa je tekla beseda o posameznih socialnih modelih vključevanja invalidov v svet gi- balnih/športnih dejavnosti. K uspešni iz- vedbi kongresa so določen delež prispevali tudi primeri dobrih praks. Ključne besede: Invalidi, športna rekreacija, šport, medicinski vidik, kineziološki vidik, sociološki vidik. Najava 13. Kongresa športa za vse. Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez. 122 „ Uvod Vsakoletni Kongres športa za vse, ki v za- dnjih letih poteka v Sloveniji prinaša vrsto spoznanj in izkušenj z različnih ožjih obrav- navanih področij gibalnega/športnega udejstvovanja prebivalcev Slovenije. 13. Kongres športa za vse je bil v preteklem letu (2018) namenjen obravnavi športne rekreacije invalidov. Na gospodarskem raz- stavišču so v okviru sejma »Narava – Zdrav- je« številni strokovnjaki z različnih strokov- nih in znanstvenih področij v dveh dnevih odgovarjali na izzive sodobnega časa iz življenja in dela invalidov. Tudi na vpraša- nja njihovega zdravega življenjskega sloga in s tem povezanim gibalnim/športnim oz. športno-rekreativnim udejstvovanjem. Dosedanja obravnava športa oziroma špor- tne rekreacije invalidov je potekala v različ- nih okoljih ter v raznolikih organizacijskih in vsebinskih oblikah. To se je dogajalo v posameznih organizacijah in društvih inva- lidov, delno pa tudi na nekaterih posvetih in okroglih mizah. Kot je znano, se poklicna obravnava invalidov oziroma oseb s poseb- nimi potrebami z različnimi funkcionalnimi motnjami in gibalno oviranostjo odvija v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – »Soča«. Na posame- znih fakultetah pa v okviru strokovnih in univerzitetnih študijskih programov pote- ka študij za pridobivanje znanj in védenj za celovito obravnavo populacije invalidov. V navedenih programih, ki vključujejo peda- goške in različne strokovne dejavnosti, pa študentje pridobivajo tudi ustrezne prak- tične izkušnje. Na ravni civilnega združenja invalidov de- luje Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite, ki združuje številne organizacije invalidov, znotraj katerih se odvijajo različne, tudi gibalne/športne de- javnosti. Seveda je razširjenost, raznolikost in kakovost športno-rekreativnega oziroma gibalnega/športnega udejstvovanja v po- sameznih organizacijah različna, pomenlji- vo pa je tudi, da je krovna organizacija pred časom v svojem naslovu nosila besedno povezavo »Zveza za šport in rekreacijo in- validov«. Beseda rekreacija, pri čemer je mišljena športna rekreacija, je v novem na- zivu izpuščena, čeprav ta vsebinska oznaka opredeljuje množično športno-rekreativ- no udejstvovanje invalidov. Torej vseh, ne glede na stopnjo in vrsto invalidnosti in ne glede na to, ali so uvrščeni v katero od tek- movalnih ekip za različne ravni tekmovanja, kar vključuje tudi paraolimpijske ekipe. Ob tem naj naglasimo, da so športna tekmo- vanja na različnih ravneh udejstvovanja in- validov pomembna oblika udejstvovanja, vendar pa ne zajemajo večinske populacije invalidov. To pa seveda ni temeljni cilj priza- devanj za dvig kakovosti življenja sleherne- ga posameznika, ki se na tak ali drugačen način opredeljuje kot oseba s posebnimi potrebami, gibalno oziroma funkcionalno oviranostjo. Na dosedanjih kongresih športne rekrea- cije oziroma športa za vse so se pojavljali posamezni primeri obravnave invalidov, ki so bili povezani s področjem športa oziro- ma športne rekreacije, vendar pa celovite (holistične) obravnave na enem kongresu športne rekreacije oziroma športa za vse še ni bilo. Programski svet kongresa je zato sprejel pobudo avditorija preteklega kongresa (2017) in celotno problematiko športa invalidov, obravnavo z več zornih kotov različnih strok in znanosti, sprejel kot središčnico obravnave. „ Programska zasnova kongresa Programska zasnova kongresa je sledila te- meljni opredelitvi, na osnovi katere naj bi enakovredno obravnavali posamezne iz- brane vidike športa invalidov, ob spoštova- nju in vključevanju različnih skupin oziroma vrst invalidov. To je pomenilo več razsežno- stno, holistično, interdisciplinarno in timsko obravnavo. Zlasti so bili v ospredju medi- cinski, kineziološki in sociološki vidiki. Veliko pa je bilo tudi primerov dobre prakse. Temeljni namen take programske usmeri- tve izhaja iz namere, da bi ustvarili ustrezne pogoje in možnosti za skupinsko (timsko) obravnavo športa invalidov, kjer bi ne le na teoretični ravni, marveč tudi v praksi, prišlo do tesnega in tvornega medsebojnega so- delovanja različnih strokovnjakov. Delo na kongresu je prvi dan potekalo v izbranih tematskih segmentih. V okviru medicinskega tematskega sestava oziroma medicinske obravnave športa in- validov so bili predstavljeni štirje prispevki, in sicer: »Telesne dejavnosti za invalide (ljudi z različnimi okvarami) – medicin- ski vidik« (Burger, 2018), »Telesne dejav- nosti za otroke in odrasle s cerebralno paralizo« (Groleger Sršen, 2018), »Tele- sna vadba/šport za ljudi po preboleli možganski kapi« (Goljar, 2018) in »Te- lesna dejavnost za ljudi po amputaciji« (Burger, 2018). Kineziološki tematski sestav je zajemal naslednje prispevke: »Enake možnosti in inkluzija invalidov v judu« (Pečnikar Oblak, Šimenko, Videmšek in Karpljuk, 2018), »Športna rekreacija invalidov« (Dolinšek, 2018), »Motivacija vključe- vanja invalidov v športno vadbo« (Ga- bršček, 2018), »Model integracije Špor- tno društvo invalid Ljubljana« (Brežan, 2018), »Model vadbe invalidov, vključe- nih v splošno vadbo športnih društev« (Adamič, 2018) in »Predstavitev modela integracije invalidov v program nacio- nalne panožne športne zveze« (Jelenc, 2018). Posredni nagovor Ministra za izobraževanje, znanost in šport dr. Jerneja Pikala udeležencem kon- gresa. Foto: Aleš Fevžer strokovna in znanstvena srečanja 123 V sociološki tematski sestav so bili uvršče- ni naslednji prispevki: »Socialni model obravnavanja invalidnosti pri vključe- vanju v športne aktivnosti« (Filipčič, 2018), »Socialni model vključevanja v okviru planinstva za invalide« (Nowa- kk, 2018), »Možnosti in pomen vključi- tve oseb z motnjo v duševnem razvoju v sistem specialne olimpijade« (Polc, 2018) in »Prednosti in izzivi športne rekreacije oseb z oviranostmi v narav- nem okolju« (Keršič Svetel in Backovič Juričan, 2018). Drugi dan je potekal praktični del kongre- sa, ki sta ga vodila Športna unija Slovenije in Zveza za šport invalidov Slovenije – Pa- raolimpijski komite. „ Uvodna predstavitev na kongresu V uvodnem delu je bila zanimiva osebna predstavitev rekreativne športnice M. To- mažin, ambasadorke 13. Kongresa športa za vse, v kateri je opisala svojo uspešno športno pot osebe na vozičku. Pred avdito- rijem je razgrnila svoje življenje in poglede na šport ter na udejstvovanje v tej koristni dejavnosti, za katero pravi, da ji je osmislila življenje. Športu je pripisala pomembno vlogo. Poimenovala ga je kot rešitelja svo- jega življenja. Njena neposredna predsta- vitev je pozitivno odmevala v avditoriju in naletela na ugodne odzive, saj ji je, kot je poudarila, športno oziroma športno- -rekreativno udejstvovanje omogočilo tudi aktivno vključevanje v družbeno in poklicno življenje. Udeleženci kongresa so zlahka prepoznali njeno zavzetost za zdrav življenjski slog, ki ga lahko živijo tudi invalidi oziroma osebe z različno gibalno ali funkcionalno oviranostjo. Hkrati je bil to poziv vsem tistim, ki so se zaradi različnih razlogov (prometne nesreče, padci, skoki v vodo, druge nesreče, različne bolezni, pri- rojene okvare in bolezni) znašli v položaju invalida, da se s pomočjo sistematične in redne športno-rekreativne vadbe dvignejo nad svojo invalidnost in jo skladno z ustre- znimi izpolnjenimi pogoji in možnostmi tudi premagajo. Naglasila je vključevanje športnih pedagogov oziroma kineziologov v različne rehabilitacijske in resocializacij- ske programe različnih skupin invalidov in to ne le v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije – (SOČA), marveč tudi po tem, ko ga zapustijo in se vrnejo v svoje bivalno oziroma življenjsko okolje. Pri tem naj bi ti strokovnjaki oziro- ma strokovni kadri, na osnovi pridobljenih dodatnih znanj, neposredno vodili skrbno načrtovane in izbrane športno-rekreativne vadbe, z raznolikimi gibalno/športnimi ak- tivnostmi. „ Začetek in obogatitev plenarnega dela kongresa V plenarnem delu je začetek kongresa obo- gatila strokovnjakinja iz tujih akademskih krogov (J. Wittmannova, Univerza Palacky Olomouc, Češka republika) s prispevkom »Šport za vse: opolnomočenje stro- kovnih kompetenc z izobraževanjem o prilagojenih športnih aktivnostih« (Wi- ttmannova, 2018). Obravnavala je prilagojene športne ak- tivnosti invalidov, izobraževalni sistem za invalidno populacijo, vključevanje v akcije Športa za vse, organiziranost športnih klu- bov invalidov, dostopnost do raznolikih športnih in drugih objektov ter publicistič- no dejavnost, namenjeno invalidom na Češkem. Izobraževanje za potrebe populacije invali- dov med drugim poteka tudi na akademski ravni, kjer se študentje v izbranih študijskih programih usposabljajo za delo s populaci- jo invalidov na področju športa. To poteka na Fakulteti za športno kulturo Uni- verze Palacky v Olomoucu in na Karlo- vi univerzi v Pragi kot športna vzgoja in šport za osebe s posebnimi potrebami. Te- meljni namen je izobraziti specialiste za vo- denje prilagojene športne vzgoje oziroma prilagojene športne aktivnosti za različne skupine oziroma vrste invalidov, ki poleg teoretičnih znanj obvladajo tudi raznovr- stne praktične dejavnosti. Izhodišče za pripravo navedenih študijskih programov je bilo tudi dejstvo, da je bilo v praksi ugotovljeno veliko pomanjkanje tovrstnih kadrov oziroma strokovnjakov, ki bi vodili različne skupine invalidov, ne le v institucionalnem okolju, marveč tudi v pro- stem času izven šolskega okolja. Tako so nastali konkretni programi za izobraževa- nje učiteljev v različnih časovnih obdobjih z naslovi »Prilagojena športna vzgoja«, »Specializirane prilagojene športne ak- tivnosti« in »Program za psihomotorič- nega terapevta«. Na teh primerih je mo- goče slediti prizadevanjem za vsesplošen dvig, ne le zavedanja o potrebnosti takih študijskih programov na akademski ravni v republiki Češki, marveč tudi pri udejanjanju pridobljenega teoretičnega in praktičnega znanja diplomantov za različne skupine in- validov v vsakdanjem življenju. (Wittman- nova, 2018). Pomemben del širjenja strokovnega znanja predstavlja tudi revija »Journal of Adapted Physical Activities«, s pomočjo katere po- skušajo v kar največji meri prenašati aka- demske ugotovitve in izsledke posameznih študij v prakso. Pomemben del promocije izvajanja različnih programov za invalidno populacijo nosijo tudi posebni svetovalci Udeleženci 13. Kongresa športa za vse. Foto: Aleš Fevžer 124 z ustreznimi kompetencami in znanji, ki kot poklicni strokovnjaki pomagajo pri izvaja- nju pedagoškega procesa športne vzgoje ter tudi na različnih tečajih in seminarjih s področja športa. Določen del pa k temu prispeva tudi »Češko združenje prilago- jenih športnih dejavnosti«, v katerem so zbrani strokovnjaki za prilagojene športne aktivnosti s Fakultete za športno kulturo. Za govorniškim odrom so se potem izme- njavali različni strokovnjaki in raziskovalci z izbranih strokovnih in znanstvenih podro- čij. Tako so zdravnike in zdravstvene delav- ce poslušali kineziologi, športni pedagogi, socialni delavci, fizioterapevti in številni drugi strokovnjaki ter udeleženci. Seveda pa je bilo tudi obratno. Prispevki kinezio- logov in športnih pedagogov ter drugih strokovnjakov s področja športa so bili med drugim namenjeni tudi zdravnikom in zdravstvenim delavcem. Enako vlogo so imeli tudi predavatelji, ki so osvetljevali sre- diščno temo kongresa s sociološkega in še drugih vidikov. „ Medicinski vidiki obravnave športa invalidov V okviru medicinske obravnave športa in- validov so bile v vseh prispevkih najprej podane medicinske osnove posameznih skupin ljudi z različnimi funkcionalnimi pomanjkljivostmi, gibalnimi oviranostmi oziroma z različnimi stopnjami invalidno- sti. Predstavljeni so bili vzroki in posledice vsake od obravnavanih skupin invalidov ter opisane možnosti za telesne oziroma gibal- ne/športne aktivnosti. Tudi na tem kongresu se je izkazalo, kako obe stroki in znanosti, tako medicinska kot športna oziroma kineziološka, vztrajata pri svojem terminološkem izboru oziroma izra- zih, ko je govora o gibalnih dejavnostih člo- veka. Kljub številnim posvetom, okroglim mizam in strokovnim razpravam v okviru obeh strok in znanosti, nam ni uspelo traj- no sprejeti in v praksi uveljaviti skupnega izrazja, ki bi z obeh zornih kotov termino- loško enako obravnaval človekovo gibalno dejavnost. V začetku leta 2014 smo v mešani komisiji zdravnikov in kineziologov, ki je pripravlja- la gradivo za sprejem »Resolucije o naci- onalnem programu prehranske politike in gibalne/športne dejavnosti za zdravje 2005–2010«, razpravljali o skupnem izraz- ju (besedišču) za različne oblike telesnih in športno-rekreativnih dejavnosti. Na za- četku smo razčiščevali dileme o različnih pojmovanjih telesne, gibalne in športne (športno-rekreativne) dejavnosti in se na koncu odločili, da bomo za vse navedene dejavnosti, ki jih najtesneje povezujemo z zdravjem, poimenovali s skupnim izrazom gibalne/športne dejavnosti. Očitno še vedno velja prepričanje, na osno- vi katerega večina zdravnikov, medicinskih strokovnjakov in zdravstvenih delavcev ra- zume in pojmuje šport kot tekmovalno de- javnost oziroma kot vrhunski šport, ki več- krat ob določenih pogojih celo negativno vpliva na človekovo (športnikovo) zdravje. Ustrezno izbran rekreativni šport oziroma športno – rekreativno dejavnost pa tesno povezujemo z zdravim življenjskim slo- gom vseh skupin prebivalstva in seveda tudi različnih skupin invalidov. To področje oziroma različica športa je strokovno in znanstveno obravnavano in preučevano že skoraj pol stoletja. Očitno je zelo težko premagovati pojmovne (terminološke) ste- reotipe, kar pomeni, da bomo v Sloveniji še naprej uporabljali različne pojmovne izraze za isto človekovo dejavnost. Na kongresu je samo ena predavateljica v svojem naslovu in predstavitvi uporabila izraz šport, in sicer v prispevku »Telesna vadba/šport za ljudi po preboleli mož- ganski kapi« (Goljar, 2018). Tudi sicer je v Zborniku kongresa objavljen le prispevek navedene avtorice, zato o tej vsebini po- vejmo nekaj več. Temeljno izhodišče izhaja iz spoznanj, da je po posameznem bolezenskem stanju v rehabilitacijski proces mogoče vključiti različne gibalne/športne oziroma telesne dejavnosti. Tako je mogoče ljudi po prebo- leli možganski kapi vključiti v redno in siste- matično vadbo. Kot je navedla avtorica, »so posledice možganske kapi lahko večpla- stne, izražene v manjši ali večji meri in zaje- majo motnje gibalnih sposobnosti, motnje zaznavanja, spoznavnih sposobnosti in mi- šljenja, težave na čustvenem področju in osebnostne spremembe« (Goljar, 2018). Dejstvo je, da tudi v tem relativno težjem bolezenskem stanju, »boljša telesna zmo- gljivost lahko pripomore k boljšemu funk- cijskemu stanju« in olajša življenje v različ- nih življenjskih okoliščinah. Kot je zapisala avtorica, »je s telesno vadbo in dejavno- stjo možno na različne načine vplivati na zmanjšano zmožnost ljudi po možganski kapi.« Prav tako »je dokazano, da telesna vadba po možganski kapi izboljša telesno vzdržljivost, sposobnost hoje in mišično moč zgornjih udov«. Manj dokazov pa je o vplivu vadbe na moč spodnjih udov in na preprečevanje padcev bolnikov po mo- žganski kapi. Z redno telesno vadbo pa se zmanjšajo simptomi depresije, izboljšajo se določene izvršilne sposobnosti in spomin- ske funkcije. Posledično pa se izboljša tudi kakovost življenja prizadetih oseb. Pri izboru telesnih dejavnosti oziroma špor- tnih aktivnosti je treba upoštevati številne dejavnike in le-te v celoti prilagoditi posa- Dr. Boro Štrumbelj ob predstavitvi prispevka. Foto: Aleš Černivec strokovna in znanstvena srečanja 125 meznim osebam po možganski kapi. Kot pravi avtorica je izbor športnih dejavnosti, ki so po potrebi prilagojene, lahko razno- lik. Med temi so hoja, počasen tek (joging), plavanje, vodna aerobika, kolesarjenje, ples, namizni tenis, joga, pilates, jahanje, golf pa tudi fitnes, krožna vadba v telovadnici in lažji skupinski športi. „ Kineziološki vidiki obravnave invalidov V tem delu je bilo predstavljenih šest že omenjenih prispevkov, ki so obravnavali posamezne športne oziroma športno-re- kreativne dejavnosti v različnih življenjskih okoljih invalidov z več organizacijskih in vsebinskih zornih kotov. Skupina avtorjev (Pečnikar Oblak, Ši- menko, Videmšek in Karpljuk, 2018) je v prispevku »Enake možnosti in inkluzija v judu« predstavila primer vključevanja posameznih športnikov z raznolikimi spo- sobnostmi v svet juda. Bistvo je, da sleher- nemu posamezniku – invalidu omogočimo udeležbo v raznolikih športno rekreativnih dejavnostih in prav »inkluzija v judu že prek dvajset let omogoča enakovredno vključe- vanje vseh športnikov«, so naglasili avtorji. Zapisali so: »Inkluzija je proces, ki odpira vrata enakih možnosti za vse ljudi ne glede na njihove psihofizične sposobnosti. Na ta način lahko športniki s posebnimi potre- bami enakovredno drugim športnikom, ki so brez posebnih psihofizičnih ovir, izbirajo programe in dejavnosti ter se med različni- mi ponudbami na trgu svobodno odločajo, katera športna panoga ali športno društvo jim ustreza, tako z vidika izbranega prilju- bljenega športa, kot logistike ter finančnih zmožnosti.« Če govorimo o judu, kot nava- jajo avtorji, to pomeni, da se v vadbo ozi- roma trening juda lahko vključujejo osebe z raznolikimi sposobnostmi, »tako tisti, ki imajo določene bolezni, kot tisti, ki imajo določena psiho-fizična stanja, zaradi kate- rih je potrebno vadbo juda prilagoditi«. Prispevek »Športna rekreacija invalidov« (Dolinšek, 2018) prinaša rezultate spletne ankete, ki je bila opravljena med športnimi panožnimi zvezami in njihovimi članicami o športu invalidov. Opravljena anketa je se- stavni del študije, ki se izvaja v okviru pro- jekta »Razvoj kadrov v športu 2016–2022«, ki ga delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministr- stvo za izobraževanje, znanost in šport. Av- tor ugotavlja, da pri izvajanju športne rekre- acije invalidov v praksi vse regije Slovenije niso enakovredno zastopane. Največ pro- blemov, s katerimi se srečujejo posamezne organizacije, je materialne/finančne narave, pa tudi pomanjkanje ustrezno izobraženih kadrov spada v to kategorijo. Prav tako se kaže manjše vključevanje mladih v različne oblike športno rekreativnih aktivnosti in- validov. Navedeni izsledki bodo koristni in uporabni predvsem pri pripravi programa »Postani športnik«, s katerim se želi v razno- like športno-rekreativne aktivnosti vključiti več mladih invalidov. V okviru kineziološke obravnave invalidov je bil predstavljen tudi prispevek »Motivaci- ja vključevanja invalidov v športno vadbo« (Gabršček, 2018). Dejstvo je, da sta tako intrinzična kot tudi ekstrinzična motivacija zelo pomembni za redno in sistematič- no ukvarjanje s posameznimi gibalnimi/ športnimi oziroma športno-rekreativnimi dejavnostmi. Kot ugotavlja avtorica, so »invalidi rizična skupina glede športnega udejstvovanja, saj je njihova športna aktiv- nost zaradi različnih ovir pogosto otežena. Ovire predstavljajo tudi težjo dostopnost do športnih objektov ali površin ter osebni dejavniki, ki so čustvene in psihične narave. Temu pa se pridružijo še stereotipna pre- pričanja in predsodki, ki se v mnogih oko- ljih še vedno pojavljajo v zvezi z invalidno- stjo«. Zaradi navedenih razlogov je treba motivaciji invalidov posvetiti še posebno pozornost. Zanimiv prispevek je predstavil A. Jelenc (Jelenc, 2018) z naslovom »Šport invalidov na Kajakaški zvezi Slovenije«, v katerem je povezal delo in izkušnje panožne športne zveze s področjem invalidnosti. Konkretno je govoril o kajakaštvu za invalide, pa tudi o parakajakaštvu. Slednje je povezano z vr- hunskim športom, pri katerem sodelujejo posamezniki s posebnimi sposobnostmi, ki jih pridobijo v trenažnem procesu. Cilj takega načrtnega treninga je udeležba na vrhunskih tekmovanjih oziroma na parao- limpijskih igrah. Kajakaštvo samo po sebi ima veliko pozitivnih učinkov tudi na zdrav- je invalidov, predvsem zaradi tesne pove- zanosti z naravo in gibanjem na svežem zraku. To seveda velja tudi za tiste invalide, ki nimajo večjih ambicij in se želijo udele- ževati kajakaštva le na rekreativni ravni. V prispevku pa je predstavljen tudi program veslanja v velikih kanujih za skupino Europa Donna, ki je bil osnovan za rehabilitacijo žensk po operaciji raka na dojki. Poleg navedenega pa sta bila v tem delu predstavljena še prispevka, ki sta govorila o izvajanju programov Športnega društva invalid Ljubljana (Brežan, 2019) in o »Mo- delih vadbe oseb s posebnimi potrebami, vključenih v različne športne programe« (Adamič, 2019). V slednjem je bil med drugim podan tudi primer vadbe »Spe- cialni telovaj«, ki je »namenjen otrokom s posebnimi potrebami oziroma z motnjami v duševnem razvoju, avtizmom ter pridru- ženo gibalno oviranostjo«. V sociološkem delu je vodilno temo predstavila T. Filipčič (Filipčič, 2018), ki je v okviru »Socialnega modela obravnavanja invalidnosti pri vključevanju v športne aktivnosti« predstavila problematiko invalidov s širšega družbenega zornega kota in skozi Aktivni odmor udeležencev kongresa. Foto: Aleš Fevžer 126 posamezna razvojna obdobja. V ospredje pa je postavila današnje poglede na to skupino ljudi, ki so tako kot ostale skupine sestavni del naše družbe. Kot je zapisala avtorica, se »socialni model obravnave invalidnosti za razliko od medicinskega osredotoča na družbene spremembe v odnosu do invalidnosti in na to, »kako izboljšati pogoje in vire, da bi omogočili čim boljšo vključevanje oseb z invalidnostjo v družbo«. »Ko je v športno aktivnost vključen invalid, nas ne zanima samo medicinska anamneza in spreminjanje tega posameznika, ampak v socialnem kontekstu razmišljamo, kako bomo prilagodili dostopnost, športne aktivnosti, opremo, prostor in cilje ter metode dela«, ugotavlja avtorica. Prav v socialnem modelu, kjer sodeluje večje število sodelavcev, vidi možnost napredka za boljše vključevanje invalidov v športno življenje. Zanimiv prispevek z naslovom »Pohodni- štvo brez omejitev« sta predstavila J. No- wakk in M. Čič, (Nowakk in Čič, 2018). Bistvo prispevka izhaja iz prizadevanj, da se planinski svet približa različnim skupinam invalidov oziroma osebam s posebnimi po- trebami tako, da ga le-ti tudi sami obiščejo. Avtorja sta predstavila vsebinsko in orga- nizacijsko zasnovo delovanja ter poti za iz- vedbo v praksi. Pomemben dosežek je tudi priprava animacijskega pisnega gradiva, ki v obliki knjižic še posebej spodbuja invali- de k različnim planinskim dejavnostim. V prispevku »Možnosti in pomen vključi- tve oseb z motnjo v duševnem razvoju v sistem specialne olimpijade« (Polc, 2018) je avtor predstavil model specialne olim- pijade, ki »predstavlja športno-socialno – kulturni program, namenjen osebam z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Specialna olimpijada z raznolikimi športnimi programi in s široko podporno socialno mrežo staršev, trenerjev, prosto- voljcev iz nevladnih organizacij ter stro- kovnjakov z različnih področij omogoča primerno športno aktivnost osebam z mo- tnjo v duševnem razvoju z različnimi mo- toričnimi in intelektualnimi sposobnostmi«. Odmeven je bil tudi prispevek »Prednosti in izzivi športne rekreacije oseb z oviranostmi v naravnem okolju«, v katerem sta avtorici (Backovič Juričan in Keršič Svetel, 2018) govorili o pomembnosti in smiselnosti ukvarjanja oseb z različnimi oviranostmi v naravnem okolju. To je povezano z doda- tnimi izzivi, kar je odvisno od vrste ovira- nosti, zdravstvenega stanja, motoričnih in psihofizičnih sposobnosti posameznika ter tudi od tega, koliko podpore mu je pri tem pripravljena nuditi okolica. „ Predlogi, pobude in usmeritve za delo z invalidi ter raznolike aktivnosti v prihodnje Kongres je na osnovi posameznih predsta- vitev in prispevkov izbranih predavateljev ob velikem številu podatkov in bogastvu informacij prinesel določena nova spozna- nja in védenja. K temu je veliko prispevala tudi uravnotežena obravnava športne re- kreacije invalidov z medicinskega, kinezio- loškega in sociološkega vidika, kar smo na- vedli že v uvodu tega prispevka. Določen delež so k temu prispevali tudi predstavlje- ni primeri dobrih praks iz posameznih sku- pin in vrst invalidnosti. Ta ocena velja za izvedeni kongres, njegove odmeve v strokovni in siceršnji javnosti ter posledične učinke pa je mogoče vrednotiti šele po izvedenih akcijah oziroma aktiv- nostih in uresničenih ciljih. Kriterij za oce- no uspešnosti izvedenega kongresa pa je premik v pravo smer z merljivimi dosežki v praksi. Premik v pravo smer pa pomeni ure- sničitev naslednjih kratkoročnih in dolgo- ročnih usmeritev (Berčič in Matoh, 2018): 1. V posameznih organizacijah in društvih invalidov naj bi povečali aktivno udeležbo članstva na področju gibalnega/športnega oziroma športno-rekreativnega udejstvo- vanja za 10 %. 2. Pri vključevanju invalidov v gibalno/ športno oziroma športno-rekreativno udejstvovanje je treba v vseh okoljih in na vseh ravneh zagotoviti timsko (skupinsko) obravnavo, v kateri sodelujejo zdravnik, ki- neziolog, športni pedagog, fizioterapevt in socialni delavec. 3. Na lokalni ravni je treba zagotoviti ma- terialne pogoje in finančna sredstva za izvajanje programov športne dejavnosti invalidov. Pri tem morajo svojo odločilno in odločujočo vlogo, v pozitivnem smislu, odigrati župani in občinski svetniki. 4. Za različne skupine invalidov in za vse vrste invalidnosti (gibalne oziroma funk- cionalne oviranosti) je treba pripraviti ra- znolike vadbene programe z vključenimi gibalnimi in športnimi vsebinami za vsako- dnevno vadbo 5. Potrebna je skupna priprava merskega instrumentarija (baterije testov oziroma preizkusov, anketnih vprašalnikov, merskih postopkov) z medicinskega, kineziološke- ga, sociološkega in psihološkega vidika za oceno psihomotoričnega, psihosomatič- nega in socialnega statusa različnih skupin invalidov. 6. Osrednja nacionalna organizacija inva- lidov v Sloveniji Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite naj pri- pravi projekt Zdravega življenjskega sloga invalidov s športnimi/gibalnimi vsebinami za kandidaturo na evropska kohezijska sredstva. Ples na vozičku. Foto: Aleš Černivec strokovna in znanstvena srečanja 127 Ko govorimo o pobudah, predlogih in usmeritvah za delo z invalidi v prihodnje na področju organiziranosti in programov delovanja, pa si moramo poleg kratkoroč- nih ciljev zastaviti tudi dolgoročne. Ti so naslednji: A. Posamezne institucije in organizacije, ki delujejo na področju invalidnosti na raz- ličnih ravneh v Republiki Sloveniji ((URI RS – Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Repu- blike Slovenije – SOČA, Medicinska fakulte- ta, Pedagoška fakulteta, Fakulteta za šport, Inštitut za šport, Nacionalni inštitut za jav- no zdravje – NIJZ, Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite z mrežo športnih društev in klubov), naj se povežejo in sodelujejo med seboj na ravni projektov, raziskav, izobraževanja, programskih novo- sti in posameznih ozaveščevalnih akcij. B. Država naj sistemsko posodobi in ovre- dnoti temeljno obravnavo populacije in- validov vseh vrst in generacij na področju športa oziroma športne rekreacije. C. Odgovorni na področju športa invalidov naj poskrbijo za osnovanje in organizira- nost takega sistemskega okolja, ki bo omo- gočal razvoj športne rekreacije invalidov (sodelovanje z državo pri oblikovanju zako- nodaje, oblikovanje strategije prijaznega in spodbudnega okolja za osebe s posebnimi potrebami, razvoj raznolikih programov športne vadbe za gibalno oziroma funkci- onalno ovirane, podpora družinam invali- dov pri vključevanju v posamezne gibalno/ športne oziroma športno-rekreacijske pro- grame). D. Številne pilotne projekte in primere do- brih praks je treba dvigniti na višjo raven in jih razviti v sistemske. Pri tem je treba izvajalske organizacije invalidov povezati v mrežo, kar enako velja za organizacije s po- dročja zdravstva, ki se ukvarjajo z invalidi. E. Slovenski mediji naj sistematično, načr- tno in celostno spremljajo dejavnosti posa- meznih organizacij invalidov in celotnega področja, še zlasti pa izvajanje različnih gibalnih/športnih oziroma športno-rekrea- cijskih programov. F. Organiziranost različnih skupin invalidov je treba vsebinsko, kadrovsko in materialno obogatiti. G. V lokalnih skupnostih (občine, krajevne skupnosti) je treba izboljšati pogoje za de- lovanje posameznih organizacij invalidov. H. Država mora sistemsko zagotoviti na- menska materialna in finančna sredstva za področje športa invalidov, v okviru katere- ga ima še posebno mesto ukvarjanje z raz- ličnimi športno-rekreativnimi dejavnostmi. „ Zaključki Na 13. Kongresu športa za vse je bila z raz- ličnih strokovnih zornih kotov in gledišč obravnavana problematika športa oziroma športne rekreacije invalidov. Obravnava je bila celovita, še posebej za to, ker so šte- vilni predavatelji predstavili svoje prispevke z medicinskega, kineziološkega in sociolo- škega vidika. Predstavitve so zajele vsebin- ske, organizacijske, kadrovske, materialne in finančne probleme ter vprašanja, povezana z uresničevanjem ideje, da bi slehernemu invalidu omogočili redno in sistematično ukvarjanje s primernimi športno-rekreativ- nimi dejavnostmi. Medicinska obravnava je odgovorila na številna vprašanja, ki so povezana z različnimi vrstami invalidnosti ter možnostmi oseb s posebnimi potreba- mi, funkcionalno ali gibalno oviranostjo, za ukvarjanje z različnimi telesnimi oziroma gi- balnimi/športnimi aktivnostmi. V kineziolo- škem sestavu so bile predstavljene različne oblike in zvrsti športno-rekreativnega udej- stvovanja invalidov, ki naj bi pomembno prispevale k njihovemu zdravemu življenj- skemu slogu in h kakovosti življenja. Socio- loški del pa je prinesel določena spoznanja o posameznih socialnih modelih vključe- vanja invalidov v izbrane športne, gibal- ne/športne oziroma športno-rekreativne dejavnosti. Sprejeti predlogi, pobude in usmeritve za delo ter raznolike dejavnosti v prihodnje naj bi ob postopni uresničitvi prispevale k napredku in boljši obravnavi invalidov, kar naj bi pomembno obogatilo njihovo življenje. Primeri dobrih praks pa so obogatili celotno delo kongresa. „ Literatura in viri 1. Adamič, N. (2018). Modeli vadbe oseb s po- sebnimi potrebami, vključenih v različne športne programe. V M. Pajek (Ur). 13. Kon- gres športa za vse – Športna rekreacija invali- dov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 45–52. 2. Backovič Juričan, A. in Keršič Svetel, M. (2018). Prednosti in izzivi športne rekreacije oseb z oviranostmi v naravnem okolju. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna re- kreacija invalidov. Zbornik prispevkov. Ljublja- na: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 77–79. 3. Berčič, H. in Matoh, J.(2018). Predlog zaključk- ov 13. Kongresa športa za vse. Pisno gradivo je na voljo pri avtorjih. 4. Brežan, M. (2018). Model integracije Športno društvo invalid Ljubljana. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija inva- lidov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 44. 5. 5. Dolinšek, A. (2018). Športna rekreacija inva- lidov. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija invalidov. Zbornik prispev- kov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 34–37. 6. Filipčič, T. (2018), Socialni model obravnava- nja invalidnosti pri vključevanju v športne aktivnosti. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija invalidov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slo- venije – Združenje športnih zvez, 55–59. 7. Gabršček, L. (2018). Motivacija vključevanja invalidov v športno vadbo. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija invalidov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olim- pijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 38–43. 8. Goljar, N. (2018). Telesna vadba/šport za ljudi po preboleli možganski kapi. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija invalidov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olim- pijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 21–26. 9. (Jelenc, A. (2018). Šport invalidov na Kajaka- ški zvezi Slovenije. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija invalidov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski ko- mite Slovenije – Združenje športnih zvez, 53–59. 10. Nowakk, J. (2018). Pohodništvo brez omeji- tev. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija invalidov. Zbornik prispev- kov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 60–67. 11. Pečnikar Oblak, V., Šimenko, J., Videmšek, M., Karpljuk, D. (2018). Enake možnosti in inkluzija invalidov v judu. V M. Pajek (Ur). 13. Kongres športa za vse – Športna rekreacija inva- lidov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 27–33. 12. Polc, 2018) »Možnosti in pomen vključitve oseb z motnjo v duševnem razvoju v sistem specialne olimpijade. V M. Pajek (Ur). 13. Kon- gres športa za vse – Športna rekreacija invali- dov. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez, 68–76. dr. Herman Berčič, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, profesor v pokoju, herman.bercic@gmail.com