Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo ABSTRACT: This article demonstrates what kind ofdata from various linguistic levels can be acquired through a (partial) survey method during an individual visit with a dialect speaker by using an interview that does not limit the informant's narrative, but enables him to follow his associations and speak in a relaxed manner in addition to replying to questions partially constructed in advance. The main part of the discussion concentrates on an analysis of approximately 100 (Upper Carniolan) micro-toponyms collected in this manner, presented here in the form of dictionary entries. Jožica Skofic (Ljubljana) IZVLEČEK: V članku je prikazano, katere podatke različnih jezikovnih ravnin je mogoče pridobiti s t. i. (delno) anketno metodo ob enkratnem obisku pri narečnem govorcu z intervjujem, ki informanta ne omejuje v njegovem pripovedovanju, ampak mu omogoča, da ob odgovarjanju na deloma vnaprej pripravljena vprašanja sledi tudi svojim asociacijam in se sproščeno razgovori. Osrednji del razprave Z prinaša analizo okrog 100 tako zbranih (gorenjskih) mikrotoponimov, > tu predstavljenih v obliki slovarskih člankov. h« - h« SI tà 1-5 1 Uvod Narečjeslovje je veda, ki predmeta svojega raziskovalnega dela - narečij in krajevnih govorov, kot se (vsaj v osnovi) uresničujejo v govorjenih besedilih, ne more pridobiti brez tesne povezanosti terenskega in kabinetnega dela. Prvo v širšem smislu največkrat pomeni pogovor (in če je le mogoče tudi njegovo snemanje) z narečnimi govorci, drugo pa natančni zapis narečnega govora in njegovo analizo. Pogovor z narečnimi informanti lahko poteka v obliki ankete, ko raziskovalec skuša pridobiti čimbolj natančne odgovore na vprašanja iz vnaprej pripravljene vprašalnice od različnih govorcev, ali kot intervju, ko zbira podatke o raziskovanem govoru z zastavljanjem (vnaprej pripravljenih ali spontanih) vprašanj, namenjenih le enemu informantu. Raziskovalec lahko tudi snema1 (teže Dejstvo, da snemanje naskrivaj ni primerno, so dialektologi in etnologi/slovstveni folklo-risti že potrdili - raziskovalec si pač mora vzeti čas in poskrbeti za sproščeno vzdušje in zaupen odnos z informantom kljub mikrofonu ali kameri v bližini. 441 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 8-1 pa sproti zapisuje) nenačrtovani/spontani govor narečnega govorca - tako gradivo W je za ugotavljanje značilnosti narečnega govora gotovo najpristnejše, vendar pa je N njegovo pridobivanje prezamudno, da bi ga pogosteje izrabljali. M V članku je prikazano, koliko podatkov in kakšne kakovosti je mogoče W pridobiti s t. i. (delno) anketno metodo,2 in sicer ob enkratnem obisku pri O narečnem govorcu z intervjujem, ki govorca - informanta ne omejuje v njegovem S pripovedovanju, ampak mu omogoča, da ob odgovarjanju na deloma vnaprej L pripravljena vprašanja sledi tudi svojim asociacijam in se sproščeno razgovori. Tak q način dela raziskovalcu omogoča ne le zbiranj e vnaprej pričakovane vrste podatkov v (v tem primeru ledinskih imen), ampak tudi analizo drugih ravnin jezikovnega sistema, pri čemer je ob glasoslovju in oblikoslovju zanimiva zlasti povedna in besedilna skladnja. 2 N 2 Potek govornega dogodka3 A V govornem dogodku (posnet je bil 1. aprila leta 2003 na domu informanta p Valentina Šparovca (r. 1925) v Kamni Gorici na Gorenjskem), katerega delček je M predstavljen v tem članku, so poleg avtorice in narečnega informanta sodelovati f tudi člani osnovnošolskega narečjeslovnega krožka, ki so v tem šolskem letu zbirali hišna in ledinska imena v svojem šolskem okolišu.4 V pogovoru so sodelovali vsi M prisotni (vsi so domačini iz bližnjih krajev in vsi so se vsaj na pogled poznali že 3 pred tem srečanjem), informant je bil vnaprej (okvirno) obveščen o temi pogovora • in vzroku zanj, zato je pogovor hitro in sproščeno stekel. Zaradi preobsežnosti 0 besedila za primer navajamo le tri kratke odlomke iz govornega dogodka: 7 Darnoiuc jep'rguzap'rgu na déisno strain, če gremo po uôidi, a'ne, toi pa • na léivo, a'ne. Toig da se nâimo, da nâiu naroibepouèidan. Na léivo strain so Ureiče. 2 Ureiče se začnejo dôil par Dobràiuskmo môistu in se jéinajo u Càiinarju, kakar mii pràiumo 'tam, kpriideš x Mariii, priidež 'zei po ta noiu poit u na Bàiru pa na Brèizje 2 A. Šivic-Dular, 2002: 23 z anketno metodo označuje »zbiranje zemljepisnih imen na terenu in neposredno od krajevnih govorcev«. 3 Besedilo v ležečem tisku je fonetični zapis informantovega govora, v oklepajih in navadnem tisku pa je zapisan poknjiženi govor drugih sodelujočih (tj. raziskovalcev) v govornem dogodku ali komentarji o nejezikovnem sporazumevanju (npr. smeh) in različnih okoliščinah sporočanja, ki so vplivale na potek govornega dogodka. Izpuščeni deli govornega dogodka so nakazani s tremi pikami med poševnicama - navadno gre za nejasnost posnetka zaradi različnih šumov, izpuščeni pa so tudi nekateri deli besedila, kjer udeleženci govornega dogodka govorijo drug čez drugega ali pa se pripovedovanje preveč odmakne od rdeče niti pogovora. Za (slovensko dialektološko) fonetično transkripcijo je bil uporabljen vnašalni sistem in font ZRCola, ki ga je na ZRC SAZU razvil dr. Peter Weiss. 4 Sodelovali so učenci OŠ Staneta Žagarja v Lipnici Mojca Škofic, Erazem Dolžan in Katarina Šlibar. Del svojega raziskovalnega dela so ti učenci doslej že predstavili v publikaciji Hišna imena v KS Srednja Dobrava (izdalo Društvo prijateljev mladine Srednja Dobrava l. 2004) in na javnih predstavitvah z naslovom Od imena do zgodbe ob dnevu muzejev maja 2004 v Kovaškem muzeju v Kropi in v OŠ Staneta Žagarja v Lipnici marca 2005. 442 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo döil pa na Globoiko, 'no. 'Tam k je tiizdga xriiba köinc in na tiist xriip priidemo, je ^ pa doliina, na xriibu je 'še Fartaila. /.../ U Rokouiicax se pa zatoi réice, k so jaigra 'tam göir, Kàipus plemeniiti je ^ jaigo naštiimou, da so šla jaigat, sevéida i gospoit rokouiice i'mu, k so da'mupars'la, o x Kàipsa, pa rokouiic nil boi. Pöi so pa tiist ta zagnain jaigra šla rokouiice iskat, so 7 ix 'tam göir čiist na uàirx dobiil, k jax je zgùibu. 'No, in noben dargaič nii uéidu, k pa u Rokouiicax, pa še döins u'sa vejo za Rokouiice. /.../ Toi sam prèij že začeiu parpoud'vat, da i biu Miiu poglet in da so marliiča, so redimo nosiil po Svetiinoumo, 'tam, k sam povéidou, mem pokopaliiša, mem briitofa, a'ne, u'se so toi nosiil, nii bvo 'naj za vöizat, a'ne, če i, 'tam z dnair moigu M iméit, če spöi so ga pa néisla in so ga néisla skoz Buikoule, pöi so ga pod Moišno p. döil néisla, Rauniico, Rauniico, pöii so ga pa néisla pot, ko pa se i 'zei že 'tam réikva, ^> ana taika mlakuiža i bva, na Piižoumo, na Piiža 'ke, 'tam göir, pa nazaii göir pa na ^ briitof, a'ne. Veiš, kokoi i bo toi déIleč! In so na Svetiinoumo studéinc, Svetiinou studéinc je biu zla lèip, je i'mu tokoile véilak kapniik, pa so ga pöii tiist Svetiinou >— fantiin otiomgalp'reč, so miislal, kogai boi, da ga ujo domài za ukràisak iméil, pa nii Z 'ne dga pa 'ne gùinga. Ampak biiu pa 'je studéinc 'zei 'tam s skaile je döil xöitu, da i > kapniik ràitou s tiizdga, a'ne. Tam so u'sa piil, kéir je u Radoilco Šu na tài načiin, so q popiil. In 'tam so réikal, 'zei bomo pa tamle se maiu oxlàidla, pa bomo néikeipopiil, vöide, a'ne, marbiit je še kašno flaiško kéir sàiboi i'mu, in k so marliiča döil uzèil, je an'mo podréifnu, je pàidu marlač nàinga in ga i marlač ubu. Zatoi so réikal, da i ta moirtu ta žiiuga ubu. /.../ 3 Lastna imena v zapisanem gradivu Informant je v približno uro in četrt dolgem govornem dogodku nanizal skoraj 100 lastnih imen. Med njimi je največ zemljepisnih lastnih imen, saj so ga na to temo usmerjala vprašanja raziskovalcev, nekaj je tudi stvarnih in osebnih lastnih imen. V nadaljevanju so ta imena predstavljena v obliki slovarskih člankov, kjer poknjiženi iztočnici in puščici (►) sledi v narečni transkripciji zapisano lastno ime v prvi in drugi slovarski obliki - ker gre večinoma za samostalnike in samostalniške besedne zveze, so te torej zapisane v imenovalniku in rodilniku ednine (pri množinskih samostalnikih samo v množini), zaradi specifičnosti rabe zemljepisnih lastnih imen je navedena še oblika mestnika. Sledi besedotvorna oznaka iztočnice - m, ž in s so oznake za spol samostalnika oz. samostalniškega jedra imena (kar velja tudi za predložne besedne zveze). Nesamostalniške iztočnice, tj. imena s stavčno strukturo, imajo navedeno samo prvo/edino osnovno obliko imena; da drugih oblik ni, nakazujeta dva vezaja (--). Temu sledi pomenska razlaga imena v ležečem tisku - ali gre za ime kraja (v govornem dogodku so bili imenovani nekateri bližnji gorenjski kraji, s katerimi je bila v 20. stoletju Kamna Gorica močno povezana)5 ali njegovega dela (gre za imena delov Kamne Gorice), ledinsko ime, ime prebivalca, stvarno lastno ime (stavbe, mostovi), hišno ime (v Kamni Gorici je danes nekaj čez sto hišnih številk, vendar imajo domača hišna imena samo hiše v starem delu, tj. okrog sedemdeset hiš, ne pa tudi tiste, ki so bile v 2. polovici 20. SI tà 1-5 Izpuščena so imena bolj oddaljenih zemljepisnih realij, npr. Ljubljana, Afrika ipd. 443 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 2 8-1 stoletja zgrajene na Polju in v Logu - tu so zapisana le tista hišna imena, ki so bila W omenjena v obravnavanem govornem dogodku)6 ipd. Razlagi pomena večinoma sledi ponazarjalno gradivo, tj. iztržki iz zapisanega besedila, v katerih se ime M pojavlja v različnih slovničnih oblikah. Znaku II sledi enciklopedični razdelek, v katerem so pojasnila o omembah imena v drugih (predvsem zgodovinskih in kartografskih) virih, saj je v analizo narečnega imenskega gradiva treba zajeti S tudi arhivsko gradivo s čim starejšimi zapisi imen (npr. v katastrih - Franciscejski L kataster 1826 in Reambulančni kataster za Kranjsko 1868, v matičnih knjigah, q na vojaških zemljevidih, v urbarjih ...), kar omogoča tako primerjavo s sodobnim v stanjem kot še natančnejšo analizo zbranega imenja.7 Znaku ■ sledi pojasnilo pomenske motivacije poimenovanja oz. etimološko pojasnilo občnega imena/ apelativa, iz katerega je nastalo lastno ime (vir pojasnila je naveden v oklepaju), prav tako je označeno, če je topoleksem zapisan tudi v Pleteršnikovem slovarju. Večina lastnih imen je nastala s polastnoimenjenjem/onimizacijo apelativov na A različne načine, ki so predstavljeni v posameznih geslih. Nekatera gesla imajo na p koncu še kazalko (—>), ki usmerja k drugemu/sinonimnemu poimenovanju istega m objekta. 3.1 Slovarček lastnih imen, zajetih v tem govornem dogodku M Boga vas ► Boiga vais Boige vasi:, u Boik vais ž ime dela Kamne Gorice 3 ■ ime je morda nastalo kot izpeljanka iz starega slovanskega/predsvetniškega • osebnega imena s sestavino Bog--8 in psl. *v£sh 'vas' (SES: 807) o Bohinjec ► Boxiinc -a, par Boxiinc m hišno ime je od Boxiinca küipu II 7 Wochinzou Polle (FK, 1826),9 Bohincovo Polje (RKK, 1868),10 Bohinjc (TTN5) ■ • iz osebnega lastnega imena, izpeljanke iz zemljepisnega lastnega imena Bohinj11 2 s pripono -ac Brezje ► Brèizje -zij, na Brèizjax ž mn. naselbinsko ime: priideš na Brèizje dôil II dacz Fresiach, 1350 9/6 (1 DA Lj.) (Kos I: 49) ■ pogost toponim, izpeljanka iz rastlinskega imena breza, psl. *berzä (ESSJ I: 43), s pripono -je (Plet.: brêzje) oz. s stanovniško pripono -jane 6 O kamnogoriških hišnih imenih med drugim natančneje pišeta Marjan Kunej in Valentin Šparovec v knjigi Kamna Gorica na nakovalu časa, na straneh 165-178. 7 A. Šivic-Dular, 2002, 23 »pridobivanje zgodovinske dokumentacije vseh vrst imen« imenuje zgodovinska metoda, »določanje etimologije, izvora imena« pa etimološka metoda. 8 Za opozorila na staroslovanske osebnoimenske sestavine v zbranih toponimih se zahvaljujem imenoslovcu mag. S. Torkarju z ISJFR ZRC SAZU. V prid razlagi imena Boga vas iz antroponima govorijo tudi slovenski toponimi Boga vas v občini Ivančna Gorica, Boginja vas v občini Metlika, Bogneča vas v občini Mokronog-Trebelno, Bogo v občini Sežana, Bogojina v občini Moravske Toplice. Domačini pa izvor prilastkovega dela te besedne zveze razlagajo iz pridevnika ubog 'reven', psl. *ubogz (SES: 795), ker je bila v tem delu vasi ubožnica in le nekaj manjših/revnejših hiš ter polje. 9 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136a08.jpg. 10 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c09.jpg. 11 O imenu Bohinj piše Bezlaj 1956: 73-74. 444 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo Brv ► Bàiru Barvi:, na Bar'va ž krajše ime Fuxove12 brvi čez Savo pod ^ Radovljico: na Bàiru ■ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa brv, psl. *br'Èvb 'brv, most' (SES: 62) (Plet.: brv) Bukovlje ► Büikoule Büikoula, u Buikouls s ledinsko ime: na/u/skoz o Büikoule II u Bukoule (fK, 1826)13" bukovlje (rKk, 1868),14 Bukovje (TTN5); ? Bukouje, Bukoule, gozd, gozd. i., l. ali gozd. ime (Čop 1983: 77) ■ izpeljanka iz rastlinskega imena bukev, slov. büky iz prazah. germ. bökü (SES: 64), s pripono -je _ (in z epentetičnim -l-) s pomenom 'bukov gozd' (Plet.: bukovje) Čajnar ► Čaiinar -ja, u Čaiinarjs/u Čaiinarju m ledinsko ime II Zhainarjou ^ Le/s (FK, 1826),15 Čajnar (RKK),16 Čajnar (TTN5) ■ verjetno gre za izpeljanko iz nekdanjega hišnega imena iz starega slovanskega imena s sestavino Čaj-11 in p. pripono -n-ar ^> Brv je poimenovana po svojem konstruktorju dr. Riku Fuxu. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136a04.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c04jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239c01 .jpg. Bezlaj 1956: 109 razlaga (po Miklošiču) ime Čajna iz slovanskega antroponima Nečaj izvedenega iz pridevniške oblike *(ne)čajbna. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01 .jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01 .jpg. Dobrava ► Dobràiua -e, na Dobràiu ž naselbinsko ime: za Dobràive mii uad'mo; potéigne z Dobràive 'sam II Oberhard, 1351 28/8 (1 DAD), Hard, 1368 20/7 (1 DAD, Kom.), am Niderhard genant Nadabra, 1498 (urb. Radovljica) (vse Kos: 104), Dobrava (Jarc: 125) ■ pogost toponim s prvotnim pomenom 'gaj, listnat gozd', Z izpeljan iz psl. korena *dobrb 'hrast' s pripono -ava (ESSJ I: 106) (Plet.: dobrava) > Dobravec ► Dobràiuc -a m prebivalec Dobrave ali Dobravice Dobràiuc so q pa pôii tiist ta pàirvi /.../ stanovàilci ■ izpeljanka iz krajevnega imena Dobrava s pripono -ec Dobravica ► Dobràiuca -e, u Dobràiuc ž naselbinsko ime gôir so Dobràiuce; péile u Dobràiuco II Na Dobravi (TTN5) ■ izpeljanka iz psl. fitonima *dobrb 'hrast' (ESSJ I: 106) s pripono -av-ica Dobravski most ► Dobràiusk moist Dobràiuzgia mostùi, na Dobràiuskmo môist/môistu m ime mostu čez Lipnico pod Zgornjo Dobravo: par Dobràiuskmo möistu ■ besedna zveza iz naselbinskega imena Dobrava s pripono -ski in apelativa most, psl. *mb'stb (SES: 416) Drnovec ► Dsrnôiuc -a, na Dsrnôiucs m ime hriba: ob Darnoiucu II Dernoutz (FK, 1826),18 dernovc (RKK, 1868),19 Drnovec (TTN5) ■ izpeljanka z besedotvorno podstavo drn, psl. *dbrnb 'ruša', prvotno 'kar je odtrgano, izruvano' (SES: 125), in pripono -ov-ec Farovški izvir ► Fairoušk izviir Fairoužgia izviira, na Fairouškmo izviir m ime studenca pri župnišču ■ besedna zveza iz prevzete besedotvorne podstave farovž (prim. nem. Pfarrhaus 'župnišče') s slov. pripono -ski/-ški ter sestavljenke izvir s psl. korenom *vû~b/viril in predpono iz- Frtala ► Fsrtâila -e, na Fsrtail ž ime skale: na Fartailo II Frtâla, g. i. (nem. SI 445 12 13 14 15 16 17 18 19 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 2 ^ verteilen?) (Čop 1983: 59) ■ v kamnogoriškem krajevnem govoru poznajo tudi W besedo fartâiuka 'igrača, ki se vrti',20 skala je nekoliko sploščene okrogle oblike in se podlage dotika z manjšim delom, kot je njen obseg, zato nekoliko spominja na M vrtavko (Plet.: frtâvka) ^ Gabele ► Gabèile -r, po Gabèil/po Gabèiu ž mn. ime poti iz Kamne Gorice O proti Dobravici ■ Bezlaj meni, da je ime izposojeno iz srlat. in it. gabella 'davek' S (ESSJ I: 134), Čop pa izvaja besedo iz globela ('poglobljena pot') preko švapanja21 L (Plet.: globêla) q Galerije ► Galerije Galeriii, na Galeriijax ž mn. ledinsko ime II Galerije v (TTN5) ■ s pomensko izpeljavo (zaradi podobnosti) in spremembo slovničnega števila iz apelativa galerija prevzeto ime: galerija < nem. Galerie < ital. galleria 'razstavni prostor' in 'predor, rov, balkon' (SES: 165) (Plet.: galerija) Globoko ► Globoik/Globoiko Globoigia, u Globoikam posam. prid., N s naselbinsko ime g'reš na Globoik; g'reš u Globoiko II Globoch 20/7 (1 DAD, A Kom.), Glabock, Globach, 1498 (urb. Radovljica) (oboje Kos I: 144); Globoko, nar. p Gobôk, top. (< globokb „tief") (Čop 1983: 89) ■ pogost toponim, posamostaljena m izpeljanka s psl. korenom *globb 'profundus' in pridevniško pripono -ok (ESSJ I: S 149) (Plet.: globok) Hotin ► Xôitan Xotiina, na Xotiin m ledinsko ime II na hotin in mali hotin M (FK, 1826)22, hotinj (RKK, 1868),23 Kutina (TTN5); Kutina, polja, napačno v 3 zapisu za Hotinj, nar. naXotin (Čop 1983: 2) ■ toponim verjetno izveden iz starega • slovanskega osebnega imena/antroponima Chotb24 in pripone -in o Jamnik ► Jàimsrjk -a, na Jàimsrjk m naselbinsko ime z Jàimsrjka je parpéilou 7 II Naseciravn, 1291 (Urb. 4, 164), 1318 (Urb. 4, 210), Jamnyc, Jämnyk, 1476 (rač. • knjige, Loka), Seytzirawn, 1500 (Urb. Loka 72), Seyczi Rauni oder am Jämnickh 1 (Urb 1631) (vse Kos I: 221-122) ■ pogost toponim, izpeljanka iz besede jama, psl. *jäma 'kar je izkopano' (SES: 234), s pripono -nik (Plet.: jâmnik) Jazbečevina ► Jazbačeviina -e, na Jazbačeviin ž ledinsko ime Jazbačeviino II izpeljanka iz živalskega imena jazbec, psl. *Szvlcl (SES: 237), s pripono -ev-ina (Plet.: jazbačevina) Jelplast ► Jéilplàist Jéilplàista m ime stavbe II Jelplast (TTN5) ■ v stavbi je bilo v letih 1972-199625 podjetje Jelplast, katerega ime je nastalo kot sklop okrajšav oronima Jelovica (jel- , psl. *edla, *edlb 'jelka' (ESSJ I: 226)) in apelativa plastika (< nem. Plastik) Jez ► Jèis Jèiza, na Jèis m ime jezu na Lipnici v Kamni Gorici med Logom in Malo gaso: prot Jèiza ■ s pomenskim prenosom iz apelativa jez, psl. *ezb 'pregrada na reki, nasip' (SES: 241), nastali toponim (Plet.: jez) 446 Podatek je iz Slovarčka narečnih izrazov/lokalizmov v Kamni Gorici, objavljenega v Ku-nejevi knjigi Kamna Gorica na nakovalu časa, str. 213. O tem Škofic 1998: 50. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01 .jpg. Vir: http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm. O tem tudi Bezlaj 1956: 213-214. Prej je bilo tu podjetje Okovje, od l. 2007 je v stavbi podjetje Cometal. Za podatke se zahvaljujem g. Zdravku Bolčini iz Kamne Gorice. 20 21 22 23 24 25 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo Jezus težki križ nese ► Jèizus teiški kriiš néise -- ledinsko ime ■ toponim ^ s strukturo stavka, sestavljenega iz naslednjih besed: Jezus 'ime božjega sinu' (SES: 242), prid. iz psl. *tcžaoz. tcžhkb (SES: 763), apelativ križ, verjetno nastal iz starofurlanske predloge *kro(d)že iz vlat. crocem, tož. iz klas. lat. crux 'križ' (SES: o 325), in nesti, psl. *nestî(SES: 443) 7 Kajžnik ► Kà^nek -a, par Kà^nek m hišno ime: g'reš na Kà^neka; ut Kà^neka II Kajžnek (TTN5) ■ izpeljanka iz apelativa kajža 'preprosta hiša, h kateri spada nekaj obdelovalne zemlje', prevzetega iz srvnem. *küse, kamor je bilo verjetno prevzeto iz psl. *xyša 'hiša' (SES 249),26 s pripono -n-ik (Plet.: kajžnik) Kamna Gorica ► Kaimna Goriica Kaimne Goriice, u Kaiman Goriic ž naselbinsko ime obuoizanca skos Kaimno Goriico; je bua u Kaimna Goriic; p. Bezlaj v ESSJ (II: 10) razlaga prevzem slov. chyša v bavarsko nemško *Mše, kjer je prišlo do diftongizacije, od koder je bilo sprejeto nazaj v slovenščino mdr. kot kajža. Podatki so iz Kunejeve knjige Kamna Gorica na nakovalu časa, str. 13. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01 .jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01 .jpg. Hišno ime in priimek Kavčič je izpeljanka iz glagola tkati (ESSJ IV: 185). Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l128a03.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l128c03.jpg. maš do Kaimne Goriice II Steinpüchel (1. radovljiški urbar iz l. 1498), Steinbichel (Valvasor, Slava vojvodine Kranjske, 1689),27 Steinbüchel (FK, 1826),28 Kamna Gorica (RKK, 1868),29 Kamna Gorica (Jarc: 126), Kâmna gorica, top. s pripono -ical-hca (Čop 1983: 113) ■ besedna zveza iz besede gora 'mons' z deminutivno pripono -ica (ESSJ I: 162) in prilastka iz psl. *kamy 'kamen' s pripono -en oz. -na Z (ESSJ II: 13) Kamničan ► KàImančan -a m prebivalec Kamne Gorice II Kamnčan(a), -nke, q preb. (etnik), elipsa - izpust samostalnika (Čop 1983: 122) in Kamnčana, etn. (Čop 1983: 24) ■ izpeljanka iz prvega/prilastkovega dela naselbinskega lastnega imena, s pripono -(j)an — Kamnogoričan Kamnogoričan ► Kamnogoriičan -a m prebivalec Kamne Gorice ■ izpeljanka iz besedne zveze Kamna Gorica s pripono -(j)an — Kamničan Kapus ► Kàips/Kàipus -a, par Kàips m hišno ime so parš'la x Kàipsa Kavčič ► Kà^^ -a, par Kà^^ m hišno ime?0 'tam so KàIučičou Konjski britof ► Koinsk briitof Koinzgia briitofa, na Koinskmo briitof m ledinsko ime II Konska britof, l. i. (Čop 1983: 24) ■ besedna zveza iz pridevnika konjski z besedotvorno podstavo konj, psl. *kon%, (SES: 302) in pripono -ski, ter samostalnika britof 'pokopališče', prevzetega iz srvnem. vrîthof 'negovan ograjen prostor pri cerkvi' (SES: 59) - še pred nekaj desetletji so namreč tu pokopavali poginule živali in ostanke klavnih živali Kropa ► Kroipa -e, u Kroip ž naselbinsko ime s Kroipe gôir ste parš'li II Chropp (Žaga), die hamer Chrop, in der Krupp (Urb. Radovljica, 1498) (Kos I: 298), Kropp (FK, 1826),31 Kropa (RKK, 1868)32 ■ toponim iz vodnega imena kropa, psl. *kropa 'močan kraški izvir' (ESSJ II: 99) Kropar ► Kroipar -ja m prebivalec Krope ■ izpeljanka iz krajevnega imena Kropa s pripono -ar 447 26 27 28 29 30 31 32 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 2 ^ Lipnica ► Liipanca -e, na Liipanc ž naselbinsko ime (vas zahodno od Kamne W Gorice): smo š'la na Liipanco II Leibnitz, in der Leibnitz, Leibnitzer alben (Urb. Radovljica, 1498) (Kos I: 323) ■ izpeljanka iz rastlinskega imena lipa 'Tilia', psl. M lipa, s pripono -n-ica (SES: 358) Pn Lipnica ► Liipanca -e, u Liipanc ž naselbinsko ime (vas vzhodno od Kamne O Gorice) II Lippenza (FK, 1826),33 Lipnica (RKK, 1868)34 c« Lipnica ► Liipanca -e, u Liipanc ž ime potoka II pach Lipnicz, 1481 (f. 36, L 192), Leibnitz (Urb. Radovljica" 1498) (vse Kos I: 232), Leibnitz Bach (FK, 1826),35 o Lipnica potok (RKK, 1868),36 Lipnica (Jarc: 125) v Lipniški most ► Liipanšk moist Liipanžgia mostùi, na Liipanškmo môist m ime mostu čez Lipnico pri Zgornji Lipnici: na Liipanšk moist Log ► Voix Voiga, u Voix m ime dela Kamne Gorice ■ lastno ime je nastalo s pomenskim prenosom iz topoleksema log, psl. *lQgb 'nižje ležeč teren, kotlina' N (SES: 362) (Plet.: lçg) A Logar ► Voigar -ja m prebivalec Loga, dela Kamne Gorice ■ izpeljanka iz p mikrotoponima Log s pripono -ar m Mala gasa ► Màiua gàisa Màile gàise, po Màil gàis ž ime dela Kamne Gorice f> ■ besedna zveza iz pridevnika mali, psl. *mali (SES: 375), in samostalnika gasa, Pn prevzetega iz srvnem. gazze 'steza' (SES: 168) m Mali kraj ► Màiu k'rei Màilga krâija, po Màilmo kràii m ime poti, ki z Male 33 gase vodi k farni cerkvi ■ besedna zveza iz pridevnika mali, psl. *mali (SES: 375), • in samostalnika kraj, psl. *krâjh (SES: 317) 0 Mesar ► Mesâir -ja, par Mesâirja m hišno ime: je bva ana mesniica Mesâir- jova -4 • Mili pogled ► Miiu pog'let Miiuga pogléida, na Miiumo poglèit m ledinsko 2 ime ■ besedna zveza iz pridevnika mil, psl. *milb 'ljub, drag' (SES: 401), in samostalnika pogled, sestavljenke z besedotvorno podstavo gled-, psl. *glçd- (SES: 174), in predpono po- Mišače ► MašâIČe MašàIČ, na MašâIČax ž mn. naselbinsko ime: toi i Koniičarjou z Mašà:č y Meyssach, 1368 20/7 (1 DAD, Kom.), Mischacz (Urb. Radovljica, 1498) (vse Kos 1975), Mischatsche (fK, 1826),37 Mišače (RKK, 1868),38 ■ Bezlaj 1961: 24 ugotavlja, da imeni Mišatovec in Mišetnica izvirata iz staroslovanskih antroponominov *Myšata, *Myšcta in z njim primerja tudi toponim Mišače (cit. po Kosu 1975); S. Torkar meni, da gre za nastanek toponima iz osebnoimenske oblike Mišak (s svojilno pripono -jh in stanovniško pripono -jane): Mišak-je (selo) > Mišače (ed.) > Mišačane > Mišače (mn.) Mlaka ► Muâika, z Muâike, po Muâik ž ime dela Kamne Gorice, ulica, ki 33 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l034a03.jpg. 34 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l034c03.jpg. 35 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01.jpg. 36 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. 37 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. 38 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239c01.jpg. 448 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo povezuje Malo in Veliko gaso ■ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa ^ mlaka, psl. *molka 'luža, kotanja z blatno tekočino' (SES: 407) (Plet.: mlâka) Mošnja ► Moišna -e, pod Moišno ž ledinsko ime II Pewscheldorff, 1414 5/8 SI (1 DAD), am Bawtl, Bewtl (Urb. Radovljica, 1498) (Kos I: 382), Moschna, pod Moschna, u Moschne (FK, 1826)39, Mošna, pod Mošno (RKK, 1868),40 Mošna, 7 top., na Mošan, Mošnja < mansion(em) k mansio, onis 'prenočišče, odpočitek' > *mošuna ali mošina, (Čop 1983: 52) ■ etimologija ni jasna (glej tudi geslo Mošnje) Mošnje ► Moišne Moišan, u Moišnax ž mn. naselbinsko ime II ecclesiam in loco quiMosnach dicidur, 1154 1/4~(Gr. 4, 323) (Kos I: 382), Mošnje (RKK, 1868),41 Mošnje (Jarc: 125) ■ predvidoma toponim z izhodiščem v latinskem mansione, kar je tvorjeno iz ptc. perf. mansum k mančre 'prebivati' (ESSJ II: 196-197); p. Bezlaj 1961: 36 predvideva več možnosti za nastanek imena, med drugim izvor v antroponimu Mošna ali apelativu *mošhna ali v stanovniškem imenu *moščen-jane (k *mostb), „težko pa bi bilo po tvorbi razložiti top. Mošnja' Mršov ► Maršoiu Maršoiva, par Maršoiu m hišno ime: g're mem Maršoiua Muhovc ► Müixouc -a, par Müixouca m hišno ime je biu Muixoučou Z Okrog bošta ► Okrog boišta m ledinsko ime ■ predložno lastno ime, > sestavljeno iz predloga okrog, psl. *krQgb (SES: 327), in samostalniške izposojenke q bošt, prim. nem. Forst 'gozd' Penzijon ► Penzjoin -a, u Penzjoin m ime stavbe ■ iz apelativa penzion, prim. nem. Pension, izvedeno lasno ime; v nekdanji Tomanovi rezidenci je bil od leta 1929 Pension Jelovca, počitniški dom ljubljanskega magistrata,42 po 2. svetovni vojni pa Zavod oz. Dom Matevža Langusa (za prizadete otroke) Picelj ► Piical -na, par Piicalna m hišno ime: i biu Piicalnou; je bva par Piicalna Pikeljc ► Piikalc -a, par Piikalčouax m hišno ime so bli Piikalčou Pižev most ► Piižou moist Piižouga mostùi, na Piižoumo môist m ime mostu čez Savo pod Radovljico: čes Piižou moist ■ besedna zveza iz hišnega imena pri Pižu in apelativa most Pod lipo ► / Pod liipo Spod liipe ž ime dela Kamne Gorice ■ predložno lastno ime, sestavljeno iz predloga pod in fitonima lipa 'Tilia', psl. lipa (na osrednjem vaškem trgu, kjer je nekoč stala fužina, raste mogočna lipa) Podnart ► Pod'nart Podnairta, u Podnàirt/u Podnairta m naselbinsko ime: sta pelaiva u Pod'nart ■ substantivizirana predložna zveza s podstavo nart 'del noge pod gležnjem, der Fußrücken, der Rist' (ESSJ II: 215) in predpono pod- - gre za poimenovanje zaradi značilne lege ob vznožju hriba/terase ob sotočju Save in Lipnice Polica ► Poliica Poliic, na Poliicax s mn. ledinsko ime: g'reš na Poliica; na vàirx Poliice II Polica (TTN5) ■ Badjura 1953: 26-27 navaja topoleksem polica, Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136a04.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c05.jpg. Podatek iz knjige Kamna Gorica na nakovalu časa, str. 92-94. 449 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 2 ^ police kot izraz ljudske geografije, ki označuje večinoma podolgovate ploskve, W terase v gorskem svetu, čemur ustreza tudi poimenovana realija (Plet.: polica) N Polje ► Poile -a, na Poil s ime dela Kamne Gorice II dole (RKK, 1868)43 ■ ime M je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa polje, psl. *pbl'e (SES: 541) (Plet.: Pn polje in polje) O Pri Mariji ► / Par Mariii, od Mariije ž ledinsko ime, ime križišča pešpoti: x g« Mariii ■ predložno lastno ime, sestavljeno iz predloga pod in antroponima Marija L - tu je sakralno znamenje z podobo Marije z Brezij O Radovljica ► Radoilca -e, u Radoilc ž naselbinsko ime u Radoilco i'ta II apud v locum qui vulgo Radilidorf nominatur, 1050-ok. 1065 (Gr. 3. 169), Ratmarsdorf, 1169 24/3 (Gr. 4, 501), Radmansdorf, plebs, plebanus, cum prebenda civitatis, 1296 (MIÖG 30, 634; Studi e testi 96, 32) (vse Kos II: 499), Radoljca (RKK, 1868)44 ■ izpeljanka iz staroslovanskega osebnega imena Radov45 s pripono -ica in epentetičnim -lA Ravnica ► Rauniica -e, na Rauniic ž naselbinsko ime: so ga néisla /u/ Rauniico p II Ravnica (TTN5) ■ toponim je izpeljanka iz pridevnika raven, psl. *örvhnb iz m *orvb 'ravnina, odprt svet' (SES: 604), s pripono -ica46 (Plet.: ravnica) <*> Ravnica ► Rôinca -e, na Rôinc ž ledinsko ime II na Rouenza (FK, 1826),47 Pn ravnica (RKK, 1868),48 na Ronc, l. i. < Rounca < Ravnica < adj. raven (stsl. *orvhnb) m (Čop 1983: 60) in na Ronc in Rounc, l. i., po monoftongiz. iz Rounica < Ravnica 3 (Čop 1983: 12) • Rokavice ► Rokouiice Rokouiic, u Rokouiicax ž mn. ledinsko ime za 2 o Rokouiice ■ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa rokavica, izpeljanke 7 iz besede roka, psl. *rokâ, (SES: 628) s pripono -av-ica (ime naj bi bilo motivirano z • najdbo rokavice V. Kapusa v tem delu Vrčice) (Plet.: rokavica) ^ ii 2 Sava ► Sâiva -e, za Sàivo ž ime reke II Saus, 799 (Gr. 1, 329), circa Savun fluvium, 820 ( Gr. 2, 61), fluvium Sawa, 838 (Gr. 2, 123) (vse Kos II: 532), SauFlus (FK, 1826),49 Sava reka (RKK, 1868),50 Sava (TTN5)51 Skalar ► Skàilar -ja, par Skàilarja m hišno ime: toi i par Skàilarja Srček ► Sairčak -čka, par Sairčka m hišno ime: je bo pret Sairčkam Svetina ► Suetiina -a, par Suetiin m hišno ime Svetiinou fantiin Svetinov studenec ► Svetiinou studéinc Svetiinouga studéinca, par Svetiinoumo studéinc m ime studenca ■ ime je tvorjeno iz hišnega imena, ki je 43 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. 44 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c04.jpg. 45 O izvoru imena Radovljica so pisali Levec v Carnioli 1911 (letnik II, zvezek 3, Mali zapiski, 231) in Planinskem vestniku (II, 1896, 74-75), Skok 1924 (ČJKZ, Tri etimologije) in Šivic-Dular (1989). (Za podatke se zahvaljujem Silvu Torkarju.) 46 Badjura 1953: 39 piše, da izraz ravnica na Gorenjskem pomeni »le svet, kjer je malo ravnega«. 47 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270a01.jpg. 48 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c01.jpg. 49 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136a04.jpg. 50 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c04.jpg. 51 O imenu Sava piše Bezlaj 1961: 171-174. 450 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo verjetno nastalo kot besedna zveza pridevniške izpeljanke iz predsvetniškega ^ slovanskega rojstnega imena s sestavino Svet- in hidronima studenec, psl. *studenbcb (SES: 708) Svetinovo bukovlje ► Suetiinou büikoule Suetiinouga büikoula, u Suetiinoumo büikoula s ledinsko ime Svetinovo ► Suetiinou Suetiinouga, po Suetiinoumo posam. prid., s ledinsko ime Šola ► Šoila Šoile, u Šoil ž ime stavbe ■ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa šola, prevzeto iz srvnem. schoule - v stavbi je bila namreč do l. 1957 osnovna šola, danes so v njej otroški vrtec in stanovanja (Plet.: šala) Špital ► ŠpatàIu ŠpatàIua, u Špatà:u m ime stavbe ■ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa špital, prevzetega iz nem. Spital 'bolnica' (SES: ^> 738) (Plet.: špital) — Ubožnica Štajerski most ► Štaijarsk moist Štaijarskaga mostùi, na Štaijarskmo môist m ledinsko ime: za Štaijarsk moist II Stâjersk môst, l. i. (Čop 1983: 24) ■ besedna zveza iz pridevnika štajerski in apelativa most Štenge ► Šteigge -jk, po Šteiggax ž mn. ime poti ■ ime je nastalo s pomenskim > prenosom iz apelativa štenge, prevzetega iz srvnem. stëge, stiege 'stopnice' (SES: o 740) (Plet.: štcnge) Tam, kjer je ta mrtvi ta živega ubil ► 'Tam k je ta môirtu ta žiiuga u'bu ledinsko ime ■ toponim s strukturo stavka, sestavljenega iz naslednjih besed: kazalnega krajevnega zaimka tam, psl. *tämo/*tämb (SES: 749), oziralnega krajevnega zaimka kjer, *kbde že (SES: 273), posamostaljenih pridevnikov mrtvi, psl. *mbrtvT> (SES: 422), in živi, psl. *živb (SES: 870), z določnim členom ta in glagola ubiti, psl. *ubiti (SES: 795); motivacija poimenovanja je pojasnjena v besedilu Toman ► Toiman -a, par Toiman m hišno ime: Toimanou Miixa Trpin ► Tarpiin -a, par Tarpiin m hišno ime: je téikua na Tarpiina Ubožnica ► Uboižanca -e, v Uboižanc ž ime stavbe ■ ime je nastalo s pomenskim prenosom iz apelativa - izpeljanke z besedotvorno podstavo ubog-, psl. *ubogb (SES: 795), in pripono -nica (Plet. ubežnica) — Špital Ukovc ► Uikouc -a, par Uikoučouax m hišno ime: je biu Uikoučou Ukovčeva parcela ► Uikoučoua parcèila Uikoučoue parcèile, po Uikoučou parcèil ž ledinsko ime ■ besedna zveza iz pridevnika iz hišnega imena pri Ukovcu in apelativa parcela, iz frc. preko nem. Parzelle 'majhen kos zemlje' (Plet.: parcela) Velika gasa ► Vèilka gàisa Vèilke gàise, po Vèilk gàis ž ime dela Kamne Gorice ■ besedna zveza iz pridevnika velik, psl. *velikb (SES: 812), in samostalnika gasa, prevzetega iz srvnem. gazze 'steza' (SES: 168) Veliki kraj ► Vèilk k'rei Vèilgia kraija, po Vèilkmu kràii m ime dela Kamne Gorice ■ besedna zveza iz pridevnika velik, psl. *velikb (SES: 812), in samostalnika kraj, psl. *kräjb (SES: 317) (Plet.: kràj) Volke ► Uoiuke Uoiuk, na Uoiukax tudi Uoike Uoik, na Uoikax ž mn. ledinsko ime II Ouzhize (FK, 1826),52 Zgornje Loke (TTN5), Koničarjove woke, l. i. Globoko SI h« Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l239a01.jpg. 451 52 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo ^ (Čop 1983: 74) ■ poknjiženje v Loke (topoleksem loka, psl. *lokâ (SES: 363), iz W Uoike bi glede na lego (mokrotnega) travnika ob Savi sicer bilo mogoče, toda temu N nasprotuje tonem in kamnogoriška različica Uoiuke - tako oi kot oiu pa je mogoče M izvesti iz -ol- v besedi volk, psl. *vî>lkb (SES: 830), ki se je v nekaterih gorenjskih govorih asimiliral v dolgi ozki oi; zapis v Franciscejskem katastru sicer kaže na O izvor toponima v apelativu ovca, psl. *ovhcâ (SES: 483), vendar taka povezava g« zaradi glasoslovnih razvojnih zakonitosti ni mogoča L Vrčica ► Uarčiica -e, u Uarčiic ž ime doline in njenega potoka II rečica (RKK, 0 1868),53 Varčica, v. i. (Čop 1983: 41), Vrčica, v. i. < v + rëkica54 (Čop 1983: 13), v Vfčica in fčica, u fčic, v. i., l. i. (potok in dolina) < rška-ica (Rečica, ne < vir) (Čop n 1983: 118, 123) ■ Bezlaj (1961: 316) predvideva izvor imena Vrčica iz *virčica k 1 demin. virek, virček, virčec z reduciranim nenaglašenim prvim zlogom Vreče ► Ureiče Ureič, na Ureičax ž mn. ime hriba medFrtalo in Zgornjo Dobravo N II Wrezhje (FK, 1826),55 Vreče (RKK, 1868),56 Vreče (TTN5) ■ etimologija ni znana, A ljudska razlaga imena je v pomenskem prenosu iz apelativa vreča, psl. *vërt'a (SES: p 834), ker je hrib poln vrtač, ki naj bi spominjale na vreče (Plet.: vrača) nn Zgornja Lipnica ► Zgoirna Liipanca Zgoirne Liipance, na Zgoiran Liipanc ž c naselbinsko ime: je z Zgoirne Liipance II OberLeibnitz(FK, 1826),57 Gorenja Lipnica Pn (RKK, 1868),58 Zgornja Lipnica (TTN5), Zg. Lipnica (Jarc: 126) ■ besedna zveza m iz pridevnika zgornji s psl. korenom *gbre 'kvišku' (ESSJ I: 162) in samostalnika, 33 izpeljanega iz rastlinskega imena lipa, psl. lipa (SES: 358), s pripono -n-ica • Zijavka ► Zjàiuka -e, na Zjàiuk ž ledinsko ime, ime skale II Zjavka (TTN5), o Zjâuka, g. i. (Čop 1983: 16) in Zjâuka, ime jame, s pripono -ka (Čop 1983: 117) ■ 7 zijavka je manjša ali večja duplina v skalovju s skoraj ravnim dnom,59 topoleksem • je izpeljanka iz glagola zijati 'biti na široko odprt', psl. *zijâti (SES: 854), s pripono 2 -l-ka (Plet.: zijavka) Žvan ► Zvàin -a, par Zvàin m hišno ime: i bo Zvàinovax veliik; 'tamle dôil pred Zvàinam Žvanova planja ► Zuàinoua plâina Zuàinoue plâine, na Zuàinou plâin ž ledinsko ime ■ ime je tvorjeno iz hišnega imena in je nastalo kot besedna zveza iz pridevnika iz hišnega imena pri Žvanu in apelativa planja,60 izpeljanke s psl. korenom *pôlnb 'raven' (SES: 521), neporaščen z drevjem' (Plet.: planja) 53 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l270c03.jpg. 54 Čopovo mnenje, da ime Vrčica izhaja iz predložne zveze v + rëkica se zdi verjetna, saj je tako tvorjenje imen v gorenjščini pogosto (iz tega območja npr. še Podnart, Podvin, Podr-sec idr.). 55 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l034a02.jpg. 56 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l034c02.jpg. 57 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136a08.jpg. 58 Vir: http://www.gov.si/arhiv/kataster/imgb/l/l136c04.jpg. 59 R. Badjura 1953: 294-295 zijavke uvršča med t. i. slepe votline. 60 R. Badjura 1953: 45 »plan svet«, tudi planjo, opredeljuje kot »prostranejša ali manjša odprta, preglednejša ravnina brez gosto stoječih dreves«. Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 4 Kratka jezikovna analiza na glasoslovni in oblikoslovni ravnini ^ Jezikoslovna analiza zapisanega narečnega gradiva zahteva tako ugotavljanje njegovih sinhronih značilnosti, kot rekonstrukcijo razvoja raziskovanega govora/ s narečja. V tem prispevku je (tudi zaradi pomanjkanja prostora) narečno gradivo analizirano le z metodo sinhronega opisnega jezikoslovja, medtem ko je pregled razvoja tega krajevnega govora (torej njegov diahroni vidik) izpuščen. Informant je v tem govornem dogodku predstavil gorenjsko narečje, kot se govori v Lipniški dolini, z nekaterimi interferencami iz knjižnega jezika, ki so tako posledica govornega položaja (prisotni otroci iz osnovne šole in slovenistka, snemanje z mikrofonom) kot značilnost informantovega idiolekta (informant npr. relativno pogosto javno nastopa na lokalnih prireditvah, piše pesmi). Glavne glasoslovne značilnosti tu zapisane gorenjščine je mogoče strniti v naslednje ugotovitve: - samoglasniški sistem je monoftongičen, naglasno mesto je svobodno, govor pozna dolge naglašene ter kratke naglašene in nenaglašene samoglasnike, pri čemer je na dolgih naglašenih samoglasnikih mogoč akut ali cirkumfleks Z (tonemska opozicija), kratki samoglasniki v zadnjem ali edinem zlogu pa so naglašeni jakostno (ii - veliik, se viit; ei - bg uéidu, gleidaš; ei - i réikua; ai - dàin, q gospodâir, oi - uôide; gi - moist, 'nemogoče; ui - drùix, rûido; air- otiomgal; e - jes, razg'let; o - koi, kamnolom, uad'mo; a - i'ta, 'tam, 'man; u - 'tud; a - al 'pa (kratki naglašeni u, i in a ter jat so večinoma oslabeli v kratki naglašeni polglasnik); - za gorenjščino, tudi za kamnogoriški krajevni govor, je značilna velika redukcija (popolna in delna) nenaglašenih in kratkih naglašenih samoglasnikov, zlasti ob zvočnikih in v izglasju (so popraulâil 'so popravljali', u kràii 'v kraju', veliik 'veliko', dga 'tega', dargàc 'drugače', moirš 'moraš', narjéina 'narejena', parnéisu 'prinesel', mamo 'imamo', uboižancaitd.);61 sklop -eiise je lahko asimiliral v -éi (napréi 'naprej' - toda tudi napréii), kratki naglašeni a pred i je prešel v e (zei 'zdaj'), pred u pa v g (p'lgu 'plav, moder'); - ni preglasa -o- > -e- za mehkimi soglasniki (Muixgučgu, Uikgučgu, Prâiuxarjgu); - pogosta je oksitoneza (npr. a'no 'eno', a'dan 'eden', ubar'nu 'obrnil', gre'mo 'gremo', uad'mo 'vemo', samii 'sami', tarjèi 'trije', mad'va 'midva', se porgunài 'se porovna', sva bva mokra 'sva bila mokra', novii lastnika); tudi v glagolih na -(č)i -(č)em/-(č)t -(č)em in -(s)ti -(s)em/-(s)t/-(s)em) je v sedanjiku množine pogosto naglas na priponi (rečeimo, parneséijo); - kamnogoriški soglasniški sistem je enak knjižnemu, le distribucija tako zvočnikov kot nezvočnikov se v obeh zvrsteh nekoliko razlikuje zaradi naslednjih gorenjskih narečnih pojavov: - tako pred sprednjimi kot pred zadnjimi samoglasniki je mogoč izgovor v in u, vendar je dvoustnični izgovor pogostejši (vejo/uejo, uôida/vôida); - švapanje,62 tj. prehod velarnega l pred zadnjimi samoglasniki v v/u (npr. O moderni voklani redukciji v gorenjščini je avtorica že pisala v članku Onemitev in oslabitev samoglasnikov v kroparskem govoru (glej Literaturo). Informant V. Šparovec ne švapa dosledno, njegov govor pa je zapisan »nepopravljen«. 453 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo ^ je xodiiua, je bua, i réikua, niis uiidua, sta š'ua, i daiua, nii möigua, i réikua, je méiua, sta pelaiva, iméiva, moigva, sva pograbiiua, zadéivana, je nardiiua, céiuo N 'celo', Voigarja 'Logarji, prebivalci Loga', z'ua - toda tudi z'la, je téikla in je téikua, parnéisla, plaičat, zasluižu, xlàipca, u šoilo); v govornem dogodku je zelo redka Pn asimilacija skupine -lo- > -vo- > -o-/u- (uxka 'lahko', i bo 'je bilo', nii bo 'ni bilo' - toda tudi nii bvo);63 - gorenjščina pozna protetični v-/u- (uöitok, uoigle, z uoiglarskam sanmii, L poiu uuire) in protetični g- (na gùino 'na ono'); - soglasnika F in n' sta otrdela v l in n (za niim, niixou, néi 'nje', negoiu, v néiga, menail so, köina, zuonéine, kniiga, Lublaino, péile, ubnoulen, ubnaiula, poile, n naplaiulena, so popraulail, 'bal, pokuiplen, podaržàIulenga, parpéilejo); - v skupini -vj- se na morfemski meji pojavlja vrinjeni/epentetski -l-(Buikoule < bukovje); - narečno mehčanje mehkonebnikov (sekundarna palatalizacija velarov) k, A g, x pred sprednjimi samoglasniki v č, j, š je večinoma leksikalizirano, v posnetem p besedilu je le nekaj primerov narečnega mehčanja k v č (npr. taijgale 'takegale', —i scičejo, 'sekajo/kosijo travo', čci - toda tudi kéi 'kje'); - izglasni -dje v nekaterih besedah prešel v -x (prèix 'pred, prej'); - druge olajšave v izgovoru soglasniških skupin (različne asimilacije in — disimilacije): -g> -x (drùix 'drug', Voix 'Log', Boix 'Bog'), šč> š(aingelou češéIne, 3 'angelovo čaščenje', pokopaliiše, reiušna 'revščini', so spušail), tj > k> č (pa toik če • napréii 'pa tako (tja) naprej'), sv-> s-(zasöijo/söije), -ds-> -ts-> -c-(ucpöidei), -dno > -n- v besedah dopoiune, upoiune, zapôiuna, pomožni glagol biti v prihodnjiku se 7 je obrusil v u- (uš 'boš', naiujo 'ne bojo'), v soglasniškem sklopu -kr- v besedi krat • se r večinoma reducira (n'kat, karkait, kulkait, takat, triikat - toda tudi tak'rat),64 v 2 soglasniškem sklopu -kš- se -k- lahko reducira (kašno 'kakšno'). V posnetem besedilu izkazane gorenjske oblikoslovne posebnosti pa so na kratko naslednje: - maskulinizacija srednjega spola v ednini (je dréiuje zaràisu, usàik léit, taik véilak tarplèine i biu, an jaiic tiist obroičen) in feminizacija v množini (taike imèina, tiiste péira); - končnica -am v orodniku ednine samostalnikov moškega spola (z braitam, s köinam, za fairoužam - toda tudi pret Sairčkam); - mestnik in orodnik ednine pridevnikov in pridevniških zaimkov moškega spola ima večinoma končnico -mo (na ta drùigmo, na Liipanškmo möist, na Fairouškmo izviir, po naišmo köinc, u taikmo kràii, s tiistmo rèimalnam); Včasih se je informant popravil sam, npr. po Mlaik, po Muaik smo réikla, nèi po Mlaik, sicer pa se zdi, da je švapanje doslednejše ob čustvenem vznemirjenju in govorjenje na l pogostejše, ko (samo)nadzorovano pripoveduje. Tudi analogičnega menjavanja med l in v v tu zapisanem govoru ni. 63 Primer asimilacije -ov- (lahko iz -ol-) > -o- navajamo naselbinsko ime Radoilca iz Radovljica in ledinsko ime Uoike. 454 64 V besedilu je zapisana tudi oblik/besedna zveza usàiko bàirt 'vsakič, vsakokrat'. Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo - samostalniki ženskega spola imajo dvojino enako množini (duei manùite); - osebni zaimki imajo v mestniku množine lahko iz dajalnika prevzeto obliko (par 'uam - toda tudi par 'nas); - kazalni zaimek ta ima v zvezi s števnikom dva, nanašajočim se na samostalnik moškega spola, žensko množinsko obliko (tèi dvài sta š'ua); - glagoli na -iti -im (v knjižni slovenščini) imajo v tem govoru v množini in dvojini sedanjiško pripono -e- (nardéijo); - zanimiva je oblika preteklega pogojnika: če bli/.../ š'la 'če bi bili šli'.65 — 55 Sklep p. Večina zbranih zemljepisnih lastnih imen v Kamni Gorici in njeni okolici je nastala s pomensko izpeljavo/konverzijo iz občnih zemljepisnih imen. Med njimi so izkazane različne pomenske skupine topoleksemov, npr. poimenovanja za oblike zemeljskega površja in druge značilnosti tal (zijavka, planja, polica, globoko, ravnica, log) in poimenovanja za različne oblike voda (kropa). V to skupino gredo lahko tudi pomenske izpeljave iz poimenovanj za človekove dejavnosti v prostoru/ naravi (polje) in za človekove stvaritve (brv, most, jez, štenge) ali objekte, ki so q človekovim stvaritvam podobne (galerije). Pogosta so tudi imena, ki so nastala z besedotvornim postopkom izpeljavo tako iz topoleksemov (npr. drn-ov-ec) kot iz poimenovanj za rastlinstvo (brez-je, buk-ov-je, dobr-ava, dobr-av-ica), poimenovanj za živalstvo (jazbeč-ev-ina) in iz osebnih lastnih imen, tj. iz hišnih imen (npr. Žvanova planja), in staroslovanskih antroponimov (npr. Svetinovo bukovje, Čajnar, Mišače, Hotin, Radovljica). Nekatera imena so nastala s t. i. slovnično izpeljavo, npr. s spremembo slovničnega števila in/ali spola (globel > Gabele, volk > Volke). S stališča strukture imen so zbrana imena enobesedna (edninski in množinski samostalniki različnih spolov: Log, Brv, Frtala, Polje, Rokavice), samostalniške besedne zveze s pridevniškim prilastkom, ki označuje lastnost ali svojino kakega objekta (Boga vas, Mili pogled, Velika gasa, Žvanova planja), predložne besedne zveze, ki označujejo prostorsko dimenzijo poimenovanega objekta (Pod lipo, Okrog bošta), ali besedne zveze s strukturo stavka (Jezus težki križ nese, Tam, kjer je ta mrtvi ta živega ubil). Samostalniki kot samostojna imena ali jedra besednih zvez so večinoma izpeljanke z naslednjimi priponami: -ov-ec, -n-ica, -ava, -av-ica, -ev-ina, -je, -ov-je idr. s h« Literatura in viri Badjura, Rudolf, 1953, Ljudska geografija. Terensko izrazoslovje, Ljubljana: Državna založba Slovenije. Bezlaj, France, 1956, Slovenska vodna imena, I. del, A-L, Ljubljana: SAZU. Bezlaj, France, 1961, Slovenska vodna imena, II. del, M-Ž, Ljubljana: SAZU. Bezlaj, France, 1977, Etimološki slovar slovenskega jezika, A-J, Ljubljana: SAZU. Tak pretekli pogojnik je značilen za sosednji kroparski govor. 455 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo 2 ^ Bezlaj, France, 1982, Etimološki slovar slovenskega jezika, K-O, Ljubljana: SAZU. N Bezlaj, France, 1995, Etimološki slovar slovenskega jezika, P-S, Ljubljana: SAZU, — ISJ FR. Pn Bezlaj, France, 2005, Etimološki slovar slovenskega jezika, Š-Z, Ljubljana: SAZU, O ISJ FR. g Bezlaj, France, 2003, Zbrani jezikoslovni spisi I-II, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC L SAZU. O Čop, Dušan, 1983, Imenoslovje zgornjesavskih dolin. Disertacija. Ljubljana: v Tipkopis. Čop, Dušan, 1995, Jezikovne in imenske značilnosti okrog Krope in v dolini Lipnice. Kroparski zbornik. Ob 100-letnici Plamena, Kropa, Radovljica: Muzeji radovljiške občine, 190-197. Čop, Dušan, 2002, Gorska, terenska (ledinska) in vodna imena v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8/2, Ljubljana: ZRC SAZU, 93-108. p Franciscejski in RKK, L270 Kamna Gorica (AS 3000/L270), Arhiv Republike — Slovenije. Jarc, Tine, 1999, Srednjeveške poti in železarstvo na Visoki Gorenjski, Radovljica: Samozaložba. — Kos, Milko, 1975, Gradivo za historično topografijo Slovenije (Za Kranjsko do leta 3 1500), I (A-M), II (N-Z), Ljubljana: Inštitut za občo in narodno zgodovino ? SAZU. o Kunej, Marjan, 1999, Kamna Gorica na nakovalu časa. Kranj: Gorenjski muzej. 7 Merkù, Pavle, 1991, Krajevno imenoslovje na Tržaškem, Zgodovinski časopis 45, št. 4, 565-580. 2 Merkù, Pavle, 1992, Prispevek k mikrotoponomastiki tržaške okolice, Slavistična revija 40, št. 1, Ljubljana, 32-41. Pleteršnik, Maks, 1894-1895, Slovensko-nemški slovar, Ljubljana: Knezoškofij-stvo. Rokopisno gradivo iz leta 1941 - zbirke ledinskih imen iz okolice Krope in Kamne Gorice, arhiv Kovaškega muzeja v Kropi. Snoj, Marko, 2003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan. Šekli, Matej, 2006, Strukturni tipi ledinskih imen v kraju Livek in njegovi okolici, Jezikovna predanost, Zora 44, Maribor: Slavistično društvo, Ljubljana: SAZU, 477-491. Šivic-Dular, Alenka, 2002, Zgodovina imenoslovja v Sloveniji, Jezikoslovni zapiski 8, Ljubljana: ISJ FR ZRC SAZU, 7-27. Šivic-Dular, Alenka, 1988, Besedotvorne vrste slovenskih zemljepisnih imen na gradivu do leta 1500, Obdobja 10. Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 229-244. Škofic, Jožica, 1996, Onemitev in oslabitev samoglasnikov v kroparskem govoru, Slavistična revija 44, št. 4, 471-479. Škofic, Jožica, 1998, Mikrotoponimi v Kropi in bližnji okolici, Jezikoslovni zapiski 4, Ljubljana: ZRC SAZU, 47-71. 456 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo Škofic, Jožica, 2001, Hišna imena v Kropi, Simpozij Slovenska lastnoimenskost, ^ Pišece: Komisija Maks Pleteršnik, Novo mesto: Dolenjska založba, 21-40. Škofic, Jožica, 2003, O zemljepisnih lastnih imenih Krope, Lipnice, Kamne Gorice in Dobrav, Vigenjc III. Zemeljska bogastva Lipniške doline, Kropa: Muzeji o radovljiške občine, 109-121. 7 Škofic, Jožica, 2004, Zemljepisna lastna imena na Dobravah med dolinama Lipnice in Save, Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika. Slovenska zemljepisna imena, Ljubljana: SDS, Pišece: Društvo Pleteršnikova domačija, 60-73. TTN5, list D2643, 1981, © Geodetska uprava Republike Slovenije. Http://www.gov.si/arhiv/kataster (Arhiv Republike Slovenije na svetovnem sple- M tu.). < Dialect Texts as a Resource for Onomastic Study Summary SI — z This article demonstrates what kind of data at various linguistic levels can be > acquired through a (partial) survey method during an individual visit with a dia- q lect speaker by using an interview that does not limit the informant's narrative, but enables him to follow his associations and speak in a relaxed manner in addition to replying to questions partially constructed in advance. In addition to analyzing the local dialect of Kamna Gorica in Upper Carniola (in the Municipality of Radovljica) at the phonological and morphological levels, the main part of the discussion concentrates on an analysis of approximately 100 collected micro-toponyms and several other proper nouns and oeconyms presented here in the form of dictionary articles. The majority of geographical names collected in Kamna Gorica and the surrounding area were created through semantic derivation/conversion from common geographical names. These indicate various semantic groups of topolexemes such as names denoting the forms of the Earth's surface and other characteristics ofthe ground (i.e., zijavka 'cavern', planja 'plateau', polica 'ledge', globoko 'depth', ravnica 'plain', and log 'meadow'), and names denoting various water phenomena (i.e., kropa 'vauclusian spring'). This group also includes semantic derivations from terms denoting human activities outdoors (i.e., polje 'field ') and human creations (i.e., brv 'footbridge', most 'bridge', jez 'weir', and štenge 'steps'), or structures resembling human creations (i.e., galerije 'galleries'). Names were frequently created with word-formative derivation from topolexemes (i.e., drn-ov-ec 'turf cutter') as well as names denoting plant life (i.e., brez-je 'birch forest', buk-ov-je 'beech forest', and dobr-ava, dobr-av-ica 'rolling lowland' < 'oak'), wildlife (i.e., jazbeč-ev-ina 'badger sett'), andfrom personal names or oeconyms (i.e., Žvanova planja), and Old Slavic anthroponyms (i.e., Svetinovo bukovlje, Čajnar, Mišače, Hotin, and Radovljica). Some names were created through grammatical derivation such as alteration of grammatical number and/or gender (i.e., m.sg. globel 'dell ' > f.pl. Gabele, and m.sg. volk 'wolf' > f.pl. Volke). In terms of structure, the collected names are single-word terms (singulare and plurale tantum of various genders: m.sg. Log, f.sg. Brv, Frtala, n.sg. Polje, and f.pl. Rokavice), nominal phrases with 457 Jožica Škofic: Narečno besedilo kot vir za imenoslovno raziskavo ^ an attributive adjective denoting a quality or possession of the object (i.e., Boga ^ vas 'poor village', Mili pogled 'gentle view', and Velika gasa 'big alley'), prepodi sitional phrases denoting the spatial dimension of the object named (i.e., Pod lipo 'under the linden ' and Okrog bošta 'around the forest'), or phrases in the form of a Pn sentence (i.e., Jezus težki križ nese 'Jesus bears the heavy cross'). Nouns as inde-O pendent names or phrasal heads are mostly derivatives with the following suffixes: g -ov-ec, -n-ica, -ava, -av-ica, -ev-ina, -je, -ov-je, and so on. O < — — — 2 o 7 3 i Jožica Škofic Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana guzej@zrc-sazu.si 458