Ljudje in dogodki Podravje • »Zavetišča naj skrbijo za živali, ne biznisirajo!« O Stran 11 V Štajerski Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si Si i tai Ptuj, petek, 24. marca 2023 Letnik LXXVI • št. 24 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR SPORED h SV*' Mojca Fatur " Vzemite življenje M \ jfc"*1! v sv°ie roke! Kultna serija Raymonda imajo vsi radi r~ Tragično ozadje srečne televizijske družine Podravje • Predlog o krčenju upravnih enot zrevoltiral župane in politiko Goriška in obalno-kraška regija privilegirani Namera o reorganizaciji upravnih enot (UE) je lokalne politične odločevalce stresla kot električni šok. S sedanjih 56 bi jih skrčili na vsega skupaj 12, pri čemer bi vseh 330.000 prebivalcev Podravja usmerili na UE Maribor, na Primorskem pa bi ostali dve UE za dobrih 230.000 prebivalcev. Več na strani 3. Aktualno Ptuj • Obratovalni čas znamenitosti neprilagojen obiskom turistov O Stran 2 Podravje Podlehnik • Vrtec bo dražji za kar 20 odstotkov O Stran 4 tj Gospodarstvo Slovenija • Petrol z vrtoglavo visokimi prihodki in pikico izgube O Stran 8 Kmetijstvo Slovenija • Haložanom je uspelo: spremenjen sistem točkovanja OMD O Stran 9 Aktualno • Kmetje v zn sezuvajo gumijast! škornje | Poti in stranpoti oskrbe starejših • Ptujski mestni svet • Brez kritik in mnenj, samo dvigovanje rok 0^^ 1 i I • NEJC KREVS: Izrael ob 75-letnici: Protislovja in sanje v dokumentarcu Med, mleko in nemir 2 Štajerski Aktualno petek • 24. marca 2023 Ptuj • Ob praznikih bi morala biti vrata mestnih znamenitosti odprta za goste Obratovalni čas slabo prilagojen obiskom turistov Kritike na račun delovnega časa za oglede številnih ptujskih znamenitosti, v prvi vrsti gradu, zadnje čase pa tudi na novo odprte Kurentove hiše, so precej pogoste. Predvsem ob praznikih smo večkrat priča pozivom javnosti, naj Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož zagotovi odprtje grajskega kompleksa za obiskovalce. Ti so večkrat ostali pred zaprtimi vrati, kar je povzročilo nejevoljo. Mestni svetnik Uroš Vek je občino pozval, naj preveri možnosti spremembe odpiralnega časa ptujskih znamenitosti, kot so ptujski grad, Stari zapori, Miheličeva galerija in Kurentova hiša. V prvi vrsti predlaga odprtje tudi med prazniki: "Zaprtje ptujskih znamenitosti v času praznikov ni najustreznejše za izvajanje turistične dejavnosti v MO Ptuj. V času praznikov prevladujejo domači gosti, ki so posledično prikrajšani za ogled teh atrakcij." V muzeju do jeseni podaljšujejo delovni čas Da je izpostavljeni problem realen in ga je treba rešiti, se zaveda tudi direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič. Svet zavoda je tako na februarski seji že sprejel in potrdil nov predlog delovnega časa: "Od 15. aprila do 15. oktobra bodo zbirke v ptujskem gradu ponovno na ogled do 18. ure (od torka do nedelje). Tudi Salon umetnosti in Miheličeva galerija bosta od 1. junija do 30. septembra odprta do 18. ure (od torka do nedelje). Sicer bo tudi letos dostop na spodnje grajsko dvorišče možen izven odpiralnega časa Zavod nima pristojnosti, lahko le poziva Na Zavodu za turizem Ptuj pred vsakim državnim praznikom pozovejo turistične subjekte k odprtju znamenitosti, saj so to dnevi, ko je povečan obisk turistov. Direktorica Tanja Srečkovič Bolšec pa dodaja:" Zavod nima pristojnosti vplivati na odločitev nosilcev znamenitosti, za to so odgovorni njihovi direktorji, vodje, nosilci posameznega subjekta. Prejete prilagojene delovne čase zavod nato ustrezno komunicira preko razpoložljivih kanalov." -v . 15. aprila v veljavo stopa nov delovni čas muzeja v gradu, Salona umetnosti in Miheličeve galerije. zbirk, od velikonočnega vikenda naprej do 19. ure, maja in junija do 20. ure, v juliju in avgustu do 21. ure ter do sredine oktobra do 20. ure." Ostaja pa muzej v ptujskem gradu zaprt ob ponedeljkih ter nekaterih praznikih: 1. januarja, 1. novembra, 25. decembra in na veliko noč. Os- tale praznike je odprt, občasno so na pobudo ptujskega Zavoda za turizem svoja vrata ob pričakovanem večjem obisku odpirali tudi ob ponedeljkih. Na vprašanje, zakaj ne omogočijo obiska gradu ob vseh praznikih, Lorenčič odgovarja: "Dva zaposle- na, ki delata na muzejski blagajni in opravljata vodenje, muzej krije z lastnimi sredstvi. Tu je še študentsko delo itd. Daljša odprtost pomeni dodatne stroške dela, večje obratovalne in materialne stroške. Tudi dalj časa odprto spodnje grajsko dvorišče pomeni dodatne stroške." Kurentova hiša: sprememb za zdaj ni na vidiku Vek je predlagal tudi podaljšanje odpiralnega časa Kurentove hiše. Predsednik Zveze društev Kurentov Aleš Ivančič odgovarja, da so bila v času med 6. in 28. februarjem njihova vrata odprta 220 ur: "Po mojem mnenju je bila nam primerljiva institucija - Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož - odprta v enakem obdobju po njihovem zimskem odpiralnem času le 114 ur. Treba se je zavedati, da nam je v Zvezi društev kurentov ob vseh aktivnostih zveze v času Kurentovanja uspelo s prostovoljnim delom zagotoviti možnost slehernemu, da si hišo ogleda. Zagotovo smo si v prvem mesecu delovanja pridobili izku- šnje in določena znanja, a v tem trenutku j e težko presoditi, kateri odpiralni čas je najprimernejši, prav tako pa je težko zagotoviti toliko prostovoljcev, zato iščemo rešitve za trajne zaposlitve.« Kurentova hiša je trenutno odprta vsak dan, razen ob torkih, od 12. do 18. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Spletne rezervacije vstopnic za Kuren-tovo hišo so zaželene, niso pa nujne. Vstop sočasno omogočajo 15 osebam, ogledi so vsako polno uro. Če je obiskovalcev več, počakajo na začetek naslednjega ogleda. Dženana Kmetec Foto: CG Slovenija • V nedeljo prehajamo na poletni čas Uro bomo premikali vsaj do leta 2026 Ta konec tedna bomo ponovno premikali urne kazalce - tokrat na poletni čas - v noči na nedeljo ob 2. oziroma 3. uri zjutraj. Odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, je bila sprejeta leta 2006. Čeprav se je velika večina prebivalcev EU (kar 84 % anketiranih) že leta 2018 izrekla za to, da se premikanje urinih kazalcev ukine, pa se to vse do danes še ni zgodilo. Po prvotno zastavljeni časovnici naj bi premikanje ure ukinili leta 2021, države članice EU pa bi si lahko same izbrale zimski ali poletni čas. V Sloveniji se na podlagi ankete iz leta 2018 bolj nagibamo k temu, da bi ves čas uporabljali poletni čas, prav tako Portugalci, Ciprčani in Poljaki. Za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci. Sicer pa je stalni poletni čas podprlo 56 %, stalni zimski čas pa 32 % sodelujočih. Ker države med seboj uskladitve glede tega, kateri čas bi bil najprimernejši, niso dosegle, je vse skupaj zastalo, komisija EU pa je odločitev prestavila v nedoločno prihodnost. Od takrat do danes se ni spremenilo še nič; premikanje ure na en ali drugi letni čas ostaja najmanj do leta 2026. Približno polovica ljudi na svetu pa se ne ukvarja s poletnim in zimskim časom, ker uporabljajo enoten čas. To so Japonska, Kitajska, Južna Koreja, Rusija, Indija, Islandija in še mnoge druge. Ur Podravje • Enotnost kmetov na preizkušnji Kmetje sezuvajo gumijaste škornje Poveznjen gumijasti škorenj na palico je poteza kmetov, s katero sporočajo, da se ne strinjajo s kmetijsko politiko in pritiski okoljevarstvenikov na pridelovalce hrane in skrbnike okolja, pravi predsednik sindikata kmetov Slovenije Anton Medved. Kmetijstvo se je poleg cenovnega pritiska znašlo v vse bolj tesnem primežu zahtev okoljevarstveni-kov po dodatnem znižanju vpliva kmetovanja na okolje. Države sledijo trendu varovanja okolja s prilagajanjem kmetijskih politik, ki pa po mnenju kmetov uničujejo kmetijstvo. V Luksemburgu so kmetje že lani v znak protesta proti kmetijski politiki ob ceste postavili zelene križe, nanje pa poveznili rdeče škornje. V Bruselj so se nedavno belgijski kmetje pripeljali z okrog 2.700 traktorji in sporočali, da brez kmetov ni hrane in da naj prebivalci tega ne pozabijo. Na Nizozemskem so kmetje svoje nestrinjanje z odločitvijo državne politike po znižanju emisij dušika kazali z narobe obrnjenimi zastavami in množičnimi protesti, kajti uresničitev vladnega cilja bi pomenila zmanjšanje števila živine tudi za tretjino. Nemški kmetje so se letos podali na berlinske ulice že januarja, ko so zahtevali več denarja za kmetijstvo in pravičnejše davke. Nezadovoljstvo z razmerami v kmetijstvu torej ni le posebnost slovenskih kmetov, naj pa bi bili tokrat odločeni, da ne bodo le nemi opazovalci dogajanja ali tvorci gostilniških in facebook debat. »Začeli smo s škornji, upamo, da se nam v tej gesti pridruži čim več kmetov, nato pa bomo aktivnosti stopnjevali. Okoljske omejitve nas ubijajo, rešitev pa ni na vidiku,« je jasen Anton Medved. Nova kmetijska politika zahteva še več letne prahe (neobdelane zemlje), izplačila za kmetovanje na težje obdelovalnih območjih (OMD) všteva v dohodninsko odmero. Največji strah kmetov pa je napovedana uvedba davka na nepremičnine. »Kmetje imamo velike površine stavb, ki ne prinašajo dohodka, za razliko od npr. odvetnika, ki v pisarni z nekaj kvadratnimi metri služi velik denar. Želimo, da nas politiki vidijo in seveda slišijo.« Kmetje zato pozivajo odločevalce, da prisluhnejo sicer maloštevilnemu deležu prebivalstva, ki pa je temelj prehranske varnosti celotne države. V petek napovedan opozorilni protest v več mestih Sindikat kmetov Slovenije sicer danes, 24. marca, pripravlja opozorilni protest. Ob 13. uri naj bi se na več mestih po Sloveniji zbrali kmetje in v protestni vožnji opozorili vlado ne nevzdržne razmere v kmetijstvu. »Če se vlada ne bo odzvala na naše zahteve, bomo v naslednjih tednih organizirali vseslovenski kmečki shod v Ljubljani,« je poudaril predsednik sindikata Anton Medved. Mojca Vtič dd«__ Foto: Mojca Vtič V znak nasprotovanja kmetijski politiki kmetje na palice obešajo gumijaste škornje. petek • 24. marca 2023 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Predlog o krčenju števila upravnih enot upravičeno razburjajavnost Župani na nogah, centralizacije ne bodo dovolili Informacija o reorganizaciji upravnih enot (UE) je lokalne politične odločevalce stresla kot električni šok. Skrčili bi jih na vsega skupaj 12, medtem ko jih je danes 58. Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) krčenja ne zanikajo, a trdijo, da državljani ne bodo prikrajšani, medtem ko so župani zaradi napovedane centralizacije na nogah. Spodnje Podravje bi v celoti ostalo brez ene same upravne enote. Ptujsko, lenarško, ormoško in bistriško bi skupaj z zgornjepod-ravskimi združili v veliko UE Maribor za celotno podravsko regijo. Županja Ptuja Nuška Gajšek je na ministrico za javno upravo naslovila zahtevo za pojasnila. Ptujska upravna enota bi, kljub temu da je po številu prebivalcev, ki gravitirajo nanjo, četrta največja v državi, iz- gubila samostojen status. „Župani Spodnjega Podravja predlogu vlade nasprotujemo, pričakujemo dialog, na terenu, med ljudmi in ne v pisarnah. Smo tisti, ki okolje, njegove potrebe in posebnosti najboljše poznamo. Predlagamo, da morebitne začete procese zaustavite. S krčenjem števila upravnih enot bi se storitve državnih organov od prebivalcev oddaljile," se med drugim glasi vsebina zapisa Gajškove. Foto: osebni arhiv Kaj pravijo naši poslanci Poslanka iz vrst opozicijske SDS Suzana Lep Šimenkoje nad namero vlade zgrožena. Prepričana je, daje predlog v škodo podeželju, vodi pa k še večji centralizaciji in omejevanju dostopnosti do upravnih storitev za gospodarstvo in državljane. „Namesto da bi storitve približali ljudem, skrajšali čakalne dobe za gradbena dovoljenja in zagotovili nemoteno delovanje krajevnih uradov, nameravajo upravne storitve od uporabnikov oddaljiti. Resnično nesprejemljivo." Podobnega mnenja je poslanec SDS z ormoškega konca Andrej Kosi, kije med drugim izpostavil še vprašanji obremenitve zaposlenih na novo oblikovanih združenih UE in kakovosti izvajanja upravnih storitev. „Ocenjujem, daje vladni predlog nesprejemljiv in nedopusten, je jasen Kosi. Dejan Zavec, poslanec koalicijske Svobode, meni drugače kot njegova poslanska kolega iz spodnjepodravskega konca. Iz njegovega pojasnila je razbrati, daje prepričan o pravilnosti vladne strategije o reorganizaciji UE, o dokončnih zaključkih pa da še je preuranjeno govoriti Čeprav vse kaže drugače, Zavec zagovarja stališče, da dostopnost storitev UE ne bi bila okrnjena. Predlog MJU 58 upravnih enot zmanjšuje na 12, na njihovem sedežu bi se ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami, kot so izdaje gradbenih dovoljenj ter dovoljenj za delo in bivanje tujcev. 46 dosedanjih upravnih enot, ki bi status izgubile, bi delo opravljale kot izpostave. Vprašanje je tudi, kaj bo s krajevnimi organi. Cisto možno je, da bi jih zaprli, če že tako drastično posegajo v organizacijo upravnih enot. Foto: osebni arhiv Reorganizacija nesprejemljiva tudi za koalicijsko SD Na političnem parketu nameravana reorganizacija tokrat ni zrevoltirala le NSi in SDS, ampak tudi koalicijske Socialne demokrate (SD). Tudi v tej strani namreč pravijo, daje takšna reorganizacija zanje nesprejemljiva. V stranki sicer pozdravljajo, da se pristopi k učinkovitemu organiziranju upravnih enot, ampak ne na način, kot je v sedanjem predlogu, je v izjavi za medije dejala poslanka SD Bojana Muršič. Rešitev v SD vidijo v tem, da bi upravne enote, ki imajo manj postopkov, prevzele delo drugih enot. Lokalna okolja so namreč specifična, zato jih je treba poznati in poslušati. V lokalni skupnosti je potreben neposreden stik z javnim uslužbencem, ki rešuje neko zadevo. »Upamo, da bo ministrica slišala naše pripombe,«je dodala Bojana Muršič. Od ministrice pričakujejo tudi, da se bo usedla z lokalnimi skupnostmi, načelniki upravnih enot, kot je predlagala že ptujska županja. tujemo. Na območjih, ki upravne enote izgubljajo, verjetno ni župana, ki bi se s tem strinjal. Ne znam si predstavljati, da bi gradbena dovoljenja izdajali na drugih upravnih enotah. Prepričan sem, da si prebivalci območja UE Ormož zaslužijo dostopnost institucij, enako kot vsi drugi v Sloveniji." MJU o nujnosti a • • •• optimizacije Na Ministrstvu za javno upravo (MJU) so navedli, da so cilj reorganizacije in modernizacije poslovanja upravnih enot boljše, hitrejše in enotne storitve državne uprave. Z vprašanjem reorganizacije so se začeli ukvarjati že jeseni, ko so ustanovili Strokovni svet za trajnostni razvoj javne uprave. „Ta obravnava različne možne rešitve - ne zgolj enega predloga - ter še išče možne poti za kakovostnejše javne storitve," so dejali na ministrstvu, kjer se ne strinjajo s stališčem županov Spodnjega Podravja, da bo reorganizacija upravnih enot poslabšala dostopnost storitev. „Namen je boljša organiziranost poslovanja, enakomernejša obremenjenost zaposlenih in zagotavljanje kakovostnejših storitev. Optimizacija je nujna in je v načrtu, a smo zaenkrat šele v fazi zbiranja predlogov možnih rešitev. Smernice zanje bi oblikovali do jeseni." Mojca Zemljarič Foto: osebni arhiv Racionalizacija na način, da zaposlijo še več ljudi Z namero vlade nista zadovoljna župana Lenarta Janez Kramberger in Ormoža Danijel Vrbnjak. Podob- Na MJU so povedali, da je za konkretne zaključke o tem, kako naj bi se preuredilo poslovanje upravnih enot, še prezgodaj. Prav gotovo pa bi se v tem primeru vrste čakajočih na UE Maribor, kamor bi tangiralo kar 42 občin s skupno 330.000 prebivalci (samo Maribor jih šteje 112.000), podaljšale v nedogled, z digitalizacijo ali brez nje ... no kot Ptujčani bodo župani UE Lenart o tej temi govorili na seji kolegija, ki jo je Kramberger sklical za ponedeljek. „Z ukinitvijo UE Lenart in priključitvijo k Mariboru se ne strinjam. Vse dosedanje reorganizacije in racionalizacije so pomenile oddaljitev služb od uporabnikov. To smo po krinko racionalizacije že doživeli pri selitvi finančnega urada v Maribor. Kasnejša analiza je pokazala, da so zaposlili še več ljudi, hkrati so storitve od uporabnikov oddaljili. Res je, da je možno veliko že opraviti po spletu, a starejši ljudje tega niso vešči. Ne znam si predstavljati, kako bodo centralizirano, v Mariboru, reševali gradbena dovoljenja za vse. Vsaka občina ima svoj OPN, izvajajo terenske oglede, nedvomno se bodo postopki podaljšali in to ne bo v redu," je povedal Kramberger. Tudi v Ormožu s protestno noto Tudi občina Ormož se po napovedi župana Vrbnjaka odloča o protestni noti. „Predlogu absolutno nasprotujemo in menim, da moramo lokalne skupnosti ostro nastopiti proti. Na seji občinskega sveta bomo predvidoma sprejeli sklep, da reorganizaciji odločno naspro- Goriška in Primorska v primerjavi s Podravjem privilegirani Med 12 mestnimi občinami bi brez samostojne upravne enote ostale tri (Ptuj, Velenje in Krško), bi pa jih medtem ohranili v Brežicah, Zagorju in Postojni, ki niso mestne občine. Zanimivo je, da bi v celotni severovzhodni Sloveniji imeli samo dve upravni enoti, mariborsko in murskosoboško, medtem ko na primorskem koncu ohranjajo tri: Koper, Nova Gorica in Postojna, čeprav sta goriška pokrajina in notranj-sko-kraški svet bistveno redkeje poseljena kot Podravje in Pomurje. Ob tem prav tako ne gre spregledati, daje združevanje UE Koper, UE Piran in UE Izola v eno popolnoma razumljivo in verjetno tudi rentabilno, saj gre za tri enote, ki so med seboj oddaljene nekaj minut hoje, k čemur bi sicer dodali še UE Sežana. Skupaj osem občin in 118.500 prebivalcev. Predlog o eni upravni enoti za celotno Podravje od severne državne meje z Avstrijo do južne s Hrvaško, pa je nerazumljiv in nespameten, in to tako z vidika števila prebivalcev kot z vidika geografske razmejitve oz. oddaljenosti. Nadalje: novogoriške UE predsednik vlade sebi in sokraja-nom ne bi ukinil, čeprav bo ohranjena UE Nova Gorica v primerjavi z veliko mariborsko bistveno manj obremenjena. Na Novo Gorico namreč tangira 13 občin z nekaj več kot 118.000 prebivalci, medtem ko ima Podravje kar 42 občin in 330.000 prebivalcev! Ptuj, Slovenska Bistrica, Ormož in Lenart niso tako zanemarljivo majhna območja, da bi jih iz zemljevida enostavno kar izbrisali. (MZ) Foto: CG 4 Štajerski Politika petek • 24. marca 2023 Podlehnik • Več denarja za vrtec, manj za investicije Vrtec bo dražji za petino »V tako težki situaciji se kot župan ali kot svetnik še nisem znašel,« je začel točko o dvigu cen vrtca Sebastian Toplak. Podlehničanomje namreč vrtec izračunal drastičen dvig cen. Foto: Mojca Vtič Svetniki so poleg precej višjih cen vrtca potrdili tudi višje cene vode, kar pomeni, da bo znesek že na naslednji položnici za štiričlansko družino za okrog štiri evre višji. Višje plače, sproščena napredovanja, regres, višje plačilo malice so odločitve države, ki so vplivale na povišanje stroškov dela v vrtcu, ki pa predstavljajo vsaj 80 % cene vrtčevskih programov. Občinski svetniki so tako na mizo prejeli predlog o zvišanju cen vrtca za 21 % za prvo starostno obdobje (s 560 na 678 evrov) in za 26 % za drugo (s 488 na 615 evrov). Seveda starši plačajo le del cene vrtca. Starša, ki sta v petem oz. šestem dohodninskem razredu in plačata 35 % oz. 43 % cene, bi za vrtčevski program drugega starostnega obdobja odštela 45 oz. 55 evrov več kot doslej. Toda občina je v podražitve tudi tokrat nekoliko posegla s subvencijo. Tako bodo ekonomsko ceno za prvo starostno obdobje subvencionirali v višini 8 % (prej 7 %), drugo pa v višini 13 % (prej 11 %), kar za starše še vedno pomeni petino višje cene, kot so jih plačevali doslej. Podražitev za starša v četrtem oz. petem dohodninskem razredu za drugo starostno obdobje bo torej 40 oz. 48 evrov. Ob tem pa je župan Sebastian Toplak poudaril, da z vse višjimi izdatki za vrtec ogrožajo obseg naložb. »V proračunu je strošek za predšolsko vzgojo ocenjen čez 400.000 evrov. Ob podražitvi šolskih prevozov in glasbene šole bomo težko našli dodatna sredstva za izvajanje investicij. Pomeni, da nam lahko grozi izguba kakšnih sredstev, česar pa si ne bi želeli.« Dodal je, da večino cene vrtčevskih programov glede na odločbe CSD o plačilu vrtca občanom tako poravna občina. Svetniki so sklenili, da potrdijo dodatno subvencijo, čeprav to pomeni, da bo okrog 10.000 evrov manj za investicije. »Lahko naredimo zlate asfalte in zlate stavbe, vendar če ne bomo imeli mladine, potem nam to ne bo koristilo. Morda gremo skozi proračun in pogledamo, katere investicije lahko prenesemo na prihodnje leto,« je dejal Peter Feguš. Lidija Vidovič Plohl pa je dodala: »Razlika med tremi scenariji obsega subvencije je 9.000 evrov, menim, da bomo to zmogli.« Foto: Mojca Vtič Dvomi ostajajo, dokazov zanje pa ni Na izredni seji so svetniki obravnavali tudi predlog za povišanje cen vode, ki so ga v drugi obravnavi potrdili. Ob povprečni porabi vode 10 m3 mesečno bo gospodinjstvo že za marec namesto dosedanjih 14,58 evra plačalo 18,63 evra, torej dobre štiri evre več. Župan Sebastian Toplak je pojasnil, da so se župani podravskih občin ponovno sestali z direktorjem Komunalnega podjetja Ptuj Jankom Šircem, ki je odgovarjal na pomisleke in vprašanja glede povišanja cen. Kljub dodatnim pojasnilo naj bi dvomi ostali. »Najbolj moteče so druge dejavnosti, ki jih opravlja komunalno podjetje, vendar le za določene občine, od odvoza smeti do drugih tržnih dejavnosti. Tu je bilo tudi največ vprašanj. Župane je predvsem zanimalo, zakaj je prišlo do največje podražitve ravno na področju vode. Pojasnila smo prejeli, vendar kljub temu nimamo argumentov, s katerimi bi lahko trdili, da elaborat o ceni vode temelji na nepravih postavkah,« je pojasnil Toplak. Župani so se tako strinjali s povišanjem cen vode ter sklenili, da naj ptujska komunala občinam, ki ne bodo pristale na zvišanje cen, izstavi račun za razliko v ceni. »Sicer bi komunalno podjetje pridelovalo minus, ki bi ga nazadnje morali plačati vsi,« je še pred glasovanjem občinskih svetnikov dodal župan. Mojca Vtič Podravje • Sodniške plače stagnirajo že 15 let Plače politikov krepko nad plačami sodnikov Vodstvo ptujskega sodišča seje na nedavni novinarski konferenci med drugim dotaknilo vprašanja sodniških plač, ki od leta 2008 stagnirajo oziroma so se realno znižale. Začetni plačni razred sodnika je 47. (2.795 evrov bruto), na okrajnem sodišču lahko napreduje do 52. in na okrožnem do 54. plačnega razreda, kar pomeni bruto izhodiščno plačo 3.400 in 3.680 evrov. S plačami in možnostmi zaslužka zdravnikov se sodniki že dolgo več ne primerjajo, čeprav naj bi bili eni in drugi na vrhu plačne lestvice v javnem sektorju. Javno o primerjavi enih in drugih plač tudi ne želijo govoriti. Kar jih zanima in za kar si prizadevajo, je pošteno plačilo za opravljeno delo. Kaj zdravniki smejo, sodniki pa niti slučajno Medtem ko lahko zdravniki poleg službe v javnih zavodih delajo kot zasebniki in imajo možnost več vrst dodatkov k redni plači, so sodniki na drugi strani pri plačah oziroma dodatkih zelo omejeni. Tudi kot zasebniki svojega znanja ne morejo in ne smejo prodajati. Si predstavljate, da bi sodnik dopoldan v svoji redni službi na sodišču sodil, popoldan pa istim strankam za plačilo svetoval v svoji zasebni odvetniški pisarni? Sliši se nezaslišano, seveda je to tudi zakonsko, moralno in etično nedopustno. Zdravniki na drugi strani teh omejitev nimajo. Sodniške plače se niso dvignile 15 let, popravila jih ni nobena politika, ne leva in ne desna. Tudi zadnji poskus izrednih doplačil k sodniškim plačam v znesku 600 evrov bruto, ki ga je obljubil predsednik vlade Robert Golob, se je izjalovil, saj da ni zakonsko vzdržen. Sodniki ob svoji redni službi v skladu z zakonom ne morejo biti odvetniki, notarji, gospodarstveniki, niti nosilci poslovodnih funkcij ali člani nadzornih odborov gospodarskih družb. Pomembno je navesti, da pa do dodatka na nezdružljivost niso upravičeni. Prav tako v času epidemije niso prejemali covid dodatkov, prikrajšani so za dodatek za mentorstvo in še kaj. Ob izrecnem dovoljenju nadrejenih, ki gre skozi Konec meseca obisk pravosodne ministrice Konec marca na ptujskem sodišču pričakujejo obisk pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan. Kakšne novice bo prinesla, še ne vedo, ne pričakujejo pa navodil v smeri reorganizacije dela sodišč. Pred leti je namreč že zaživela ideja o združevanju sodišč, a je politika to namero opustila. Glede na vladno namero krčenja števila upravnih enot se namreč v javnosti poraja vprašanje, katere državne ustanove bi še lahko padle v vladni lijak racionalizacije. Predsednica ptujskega okrožnega sodišča Albina Hrnec Pečnik pravi, da informacij v tej smeri nimajo, prav tako še tudi ne vedo, kaj bodo vsebine pogovorov z ministrico. Foto: Sašo Svigelj/M24 dve potrditvi, smejo sodniki poleg službe opravljati le pedagoško in znanstveno ter raziskovalno dejavnost, najpogosteje so predavatelji na fakultetah. Predsedniki sodišč • Vtl • I v • z nižjimi plačami kot poslanci Sodnike s plačami več ali manj prekašajo vsi izvoljeni funkcionarji v državi. Kar nekaj razredov višja izhodišča imajo vsi najožji sodelavci predsednika države in vlade (tudi ministri), od 56. do 66. razreda. Niti najboljše plačani okrožni sodnik ne seže do plače poslanca državnega zbora. Slednjim se plače začnejo v 56. plačnem razredu in segajo do 63., okrožni sodnik je lahko največ v 54. plačnem razredu. Dejansko lahko plače poslancev presegajo celo plače predsednikov sodišč, tudi predsednika vrhovnega, ki je v 61. plačnem razredu. Tudi o plači, kot jo imata župan Ljubljane Zoran Jankovič in Maribora Saša Arseno-vič, lahko okrajni in okrožni sodniki samo sanjajo. Jankovič je v 60., Arsenovič v 58. plačnem razredu. Dejansko so sodniki s plačami pri- merljivi z župani manjših mest in manjših podeželskih občin. Navedeni podatki jasno kažejo na podrejeno razmerje pravosodja v odnosu do politike. V 15 letih, obdobju stagniranja sodniških plač, se je zamenjalo sedem vlad, pet levih in dve desni. Predsedniki vlad so šli takole po vrsti: Borut Pahor, Janez Janša, Alenka Bratušek, Miro Cerar, Marjan Šarec, Janez Janša in Robert Golob, a noben ni poskrbel za plače sodnikov. V nezavidljivem položaju mladi in okrajni sodniki Na ptujskem sodišču so poudarili, da so v najbolj nezavidljivem položaju s plačami zlasti mladi, ki so izvoljeni na sodniške funkcije. Prav tako so razlike v plačah med okrajnimi in okrožnimi sodniki, na slabšem so seveda okrajni, ki si plače ne morejo zvišati niti z dodatki, na primer za dežurstva. Nemalokrat se zgodi, da ima strokovni sodelavec na sodišču višjo plačo od sodnika. Znani so primeri, da so strokovni sodelavci, ko so napredovali na funkcijo okrajnega sodnika, s plačo nazadovali. Mojca Zemijarič Trnovska vas • Višje cene najemnine za dvorano in telovadnico Grobnine ostajajo nespremenjene Cenik za uporabo trnovske večnamenske dvorane in šolske telovadnice je star že devet let, saj so ga nazadnje spremenili leta 2014. Foto: SD V Trnovski vasi se bo za petino podražil najem dvorane in telovadnice, medtem ko se cene najema grobov ne bodo zvišale. Čeprav prihodek od teh najemnin ni bogvekaj, kot pravi župan Alojz Benko, pa so vendar stroški vzdrževanja v teh letih toliko narasli, da bi bilo prav, da se skozi najemnine vsaj pokrijejo. Svetnik Alojz Fekonja je dejal, da je skoraj nujno podražiti uporabo dvorane, saj so močno narasli stroški elektrike in ogrevanja. Dogovorili so se, da občinska uprava pripravi predlog novih najemnin, ki bodo višje za približno pet odstotkov, cene pa smiselno zaokrožene. Uporaba dvorane bo sicer za prireditve društev in političnih strank s sedežem v Trnovski vasi še naprej brezplačna, kadar bo treba zanje plačati vstopnino, pa gre občini desetina od prodane vstopnice. Občani, ki so za zasebne dogodke, kot je npr. poroka, doslej za najem dvorane plačali 95 evrov, bodo po novem zanjo odšteli 100 evrov. Če za čiščenje ne poskrbi najemnik, se to zaračuna dodatno, če je dogodek v zimskem času, pa je treba prišteti še strošek ogrevanja. Med epidemijo so začela društva, ki so v šolski telovadnici organizirala re- kreacijo, sama skrbeti za čiščenje. »To se je izkazalo za dobro prakso, zato bi kazalo z njo nadaljevati,« je menil župan, Niso pa se svetniki strinjali z dvigom cen storitev pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki so bile nazadnje novelirane pred letom dni. Drago Pukšič je menil, da so že zdaj dovolj visoke, saj letni najem družinskega groba stane 35 evrov, zato občanov ni treba še s tem dodatno finančno obremeniti. SD petek • 24. marca 2023 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Županja in mestni svetniki zelo racionalni s časom Brez kritik in mnenj, samo dvigovanje rok Ptujski mestni svet deluje kot robotizirano politično telo, sprogramiran na način, da svetniki vsebine potrjujejo brez razprave ali kritične distance. Njihova neaktivnost na seji daje občutek, kot da jih vodi umetna inteligenca. Kako bi si sicer drugače lahko razlagali 37 minut trajajočo marčevsko sejo občinskega sveta s 14 točkami dnevnega reda in brez ene same prave vsebinske razprave. Anemično do konca. In obenem harmonično. Četudi si svetniki in svetniške skupine mnenja izmenjajo na sejah za zaprtimi vrati, to ne more pomeniti nič drugega, kot da smo 'na zunaj za javnost fajn, zadaj pa trgujemo in se vse zmenimo'. Duh ptujskega mestnega sveta daje vtis popolne brezbrižnosti: brez vprašanj, brez kritike, konec koncev tudi brez pohvale. Kaj svetnikov ne zanima, pa bi jih moralo Pomembne točke so bile na dnevnem redu marčevske seje. Seja je bila končana v dobre pol ure, od tega je županja Nu-ška Gajšek kakšnih deset minut brala dnevni red; potem si lahko predstavljate, koliko besede so si vzeli svetniki. Dobesedno nič. Pa so stisnili zeleni gumb za petmilijonsko finančno jamstvo (poroštvo) Javnim službam za ne-delujoče odlagališče Cero Gajke. Medtem ni nihče vprašal, kaj se na Gajkah sploh dogaja, kako bodo JS sanirale ekološko breme odlagališča, koliko bo to Ptujčane morebiti še stalo v prihodnje ... Nič, popolnoma nič, čeprav v mestnem svetu sedi tudi predsednik Zelenih Slovenije Andrej Čuš. Ena od točk dnevnega reda je bila povezana z daljinskim ogrevanjem, ki je bilo na Ptuju v minulih dveh sezonah med najdražjimi v državi. Tudi pri tej točki ni nihče niti črhnil, kaj šele konkretno vprašal, kakšne so projekcije cen ogrevanja za prihodnje obdobje, ali so JS novo peč na lesno biomaso že zagnale, kakšen je oziroma bo njen učinek - na okolje in cene na T J L L Foto: Pexels.com Predali uradnikov v Mestni hiši bodo še bolj obteženi s papirjem, saj bodo vanje dodali dve na novo spisani strategiji. Teh je bilo v preteklosti na Ptuju že nickoliko, drugega učinka, kot da polnijo predale, pa niso imele... «K■■ mV . i, "i "" >' položnicah -, nihče tudi ni vprašal, kako je Ptujčanom uspelo finančno prebroditi zadnjo kurilno sezono, saj so njihovi prihodki v slovenskem merilu med najnižjimi, cene dejavnosti javnih služb pa med najvišjimi. Nič, tišina, svetnikov to očitno ne zanima. Še dve od milijontih strategij Zeleni gumb so na seji stisnili tudi za dve strategiji, turistično in o digitalni preobrazbi. Strategij je bilo sicer na Ptuju spisanih že malo morje, njihov razvojni učinek pa za- Neznosna lahkost milijonov Pet milijonov evrov finančnega jamstva so svetniki na zadnji seji zagotovili za Cero Gajke, 300.000 za oporni zid pod dominikanskim samostanom in 200.000 evrov za osvetlitev treh kulturnih spomenikov in namestitev turističnih tabel. Vprašanj o ne tako majhnih finančnih zneskih, s katerimi so obremenili mestni proračun, svetniki niso imeli. nemarljiv. Brez vprašanj so potrdili tudi projektno dokumentacijo za sanacijo opornega zidu pod dominikanskim samostanom v vrednosti 300.000 evrov. Glavnino del bo občina financirala v naslednjem letu. Strinjali so se tudi s projektno idejo, da se na novo uredijo osvetlitve gradu, Miheličeve galerije in mestnega stolpa ter postavi nekaj novih turističnih in označevalnih tabel. Občina s projektom, ki so ga ocenili na 200.000 evrov, cilja na sofinancerski delež države oziroma EU, predvidoma 125 tisočakov. Bistri soglasje za zadolževanje Tudi letos so ptujski svetniki podali soglasje, da se sme ZRS Bistra Ptuj, ki jo vodi nekdanji župan Štefan Čelan, zadolžiti. Posojila potrebujejo za financiranje projektov, za katere pridobijo evropska sredstva. Da projekt izpeljejo, je treba denar zanje najprej založiti (zato zadolžitev), saj so projekti financirani z zamikom. Mojca Zemljarič Destrnik • VJanežovskem Vrhu naj bi zrasel športni park 400.000 evrov vredna investicija Obstoječim športnim površinam se bodo, kot kaže, pridružile še nove zelene površine v Janežovskem Vrhu, namenjene rekreaciji in preživljanju prostega časa za vse generacije. Športno rekreacijsko območje Janežovski Vrh je del pet hektarjev velikega občinskega zemljišča, ki ga je prejšnji župan Franc Pukšič še za časa svojega prvega mandata umestil v občinski prostorski načrt (OPN). Tam je nameraval zgraditi poslovno-obrtno cono. Projekt je kasneje zaradi različnih vzrokov zastal, Pukšičev naslednik Vladimir Vindiš pa coni v Janežovskem Vrhu ni bil naklonjen; njegova lokacija zanjo je bila namreč Drstelja, a je tudi ni nikdar uresničil. Ko se je Pukšič ponovno zavihtel na županski stolček, je začel pripravo na ureditev vsaj dela omenjenega zemljišča, tako imenovano zeleno cono, v kateri je dovoljena gradnja športnih objektov in igrišč. Gre za zemljišča, ki ležijo vzhodno od državne ceste Ptuj-Lenart, natančneje pri odseku Rogoznica-Senarska. Načrt bodočega športnega parka so že pred časom pripravili v arhitekturnem biroju Šmid in ga razdelili na tri Športnim površinam pod šolo in občino na Destrniku se bo v Janežovskem Vrhu v naslednjih treh letih pridružil še velik športni park. dele: rekreacijski park na severu, parkirišče in večnamensko igrišče v osrednjem delu ter nogometno igrišče in spremljevalni objekt na jugu. Poti v parku bodo tlakovane, postavili bodo klopi, koše za smeti, otroška igrala, trim stezo, fitnes na prostem in športno igrišče. Tam bo tudi prostor za nekaj čez 70 vozil, parkirišča pa bodo urejena na treh mestih. Na južnem delu parka bodo zgradili spremljevalni objekt za garderobe, sanitarije in druge društvene prostore, vsi trije deli območja pa bodo med seboj s pešpotmi povezani v smiselno celoto. Pukšičev nerealizirani projekt je prevzela nova županja Vlasta Tetičkovič Toplak in ga uvrstila v načrt razvojnih programov. Investicija je ocenjena na 395.000 evrov, od katerih imajo letos za načrte in dokumentacijo v pro- računu 18.700 evrov. Prihodnje leto naj bi za park namenili 51.500 evrov, največ, 325.000 evrov, pa leta 2025. Osnutek podrobnega občinskega načrta (OPPN) za športni park so arhitekti nekoliko dopolnili, od 27. marca do 26. aprila bo na javni razgrnitvi, 5. aprila pa bo na temo športnega parka v občinskih prostorih potekala tudi javna razprava. Senka Dreu Kidričevo • Za odpadke 20 odstotkov več Znesek na položnici 16 evrov Medtem ko je predlog ptujske komunale za podražitev vode v Kidričevem sprožil plaz kritik, je občinski svet brez pomislekov pokimal smetarskemu podjetju Čisto mesto Ptuj in za okoli tri evre dvignil znesek na mesečni položnici, kar pomeni dvig cene za dobrih 20 odstotkov. Doslej so uporabniki za 120-litrsko posodo plačevali 13,5, po novem bodo 16,3 evra. Za odvoz odpadkov v občini Kidričevo skrbi podjetje Čisto mesto. Tisti, ki imajo še posodo za biološke odpadke, bodo v primerjavi z dosedanjo ceno plačevali pet evrov več. Čisto mesto je v Kidričevem, kot tudi ostalih občinah, kjer so koncesionar, cene nazadnje spreminjalo pred dvema letoma. Za zbiranje po toni bodo po novem zaračunali 207 evrov, za obdelavo 193 in odlaganje 124 evrov. Glede na 20-od-stotni dvig cen bo tudi pričakovani letošnji prihodek Čistega mesta na gospodarski javni službi za 20 odstotkov višji, predvidoma bo znašal 2,4 milijona evrov. Razlog za dvig cen je po pojasnilu vodstva podjetja izguba na dejavnosti, ki so jo beležili v lanskem letu (141.000 evrov). Svetnike zanimalo vse drugo, le višje cene ne Glede zvišanja cen kidričevski svetniki niso imeli ne vprašanj in ne pripomb, bolj so jih zanimale tehnične zadeve in organizacija dela v podjetju. Andrej Napast je vprašal, kaj naredijo z zbranimi biološkimi odpadki. Ali jih predelajo v kompost in tega prodajo, kar bi se lahko odračunalo pri cenah na položnicah. Direktor Čistega mesta Kristijan Lovrenčič je pojasnil, da biološke odpadke samo zbirajo, nato jih predajajo naprej. S kompostom po njegovih besedah menda ni nekih posebnih zaslužkov. Tonija Frangeža je zanimalo, ali podjetje kaj razmišlja o uporabi električnih smetarskih vozil. Lorenčič je dejal, da nabavljajo vozila na dizelski pogon in z večjimi konjskimi močmi, da lažje premagujejo gričevnate terene. Povedal je še, da je sam lani nekaj dni testiral e-smetarsko vozilo, a da so ta za periferijo še prekratka. Bolj kot na električni pogon bo tovorna vozila, med njimi so tudi smetarska, v prihodnje verjetno poganjal vodik. „Po mojem mnenju je preskok pričakovati v letih 2025 ali 2026. Bodo pa ta vozila nedvomno dražja od današnjih dizelskih," je razmišljal predstavnik Čistega mesta. Danila Lendera je zmotila slaba kakovost vrečk za odpadno embalažo. Lorenčič se je strinjal, saj da veliko stvari peša na kakovosti, tudi posode za smeti, ki niso več tako močne in vzdržljive, kot so bile v preteklosti, enako je z vrečkami. Po kratki debati o tem in onem v zvezi s smetarskimi vozili prihodnosti in kakovosti vrečk so kidričevski svetniki dvignili roke in občane obremenili z 20 odstotkov višjimi zneski na položnicah za smeti. Mojca Zemljarič Juršinci • Proračun v višini 3,2 milijona evrov Največ denarja za kolesarko V občini Juršinci bodo letos gospodarili s 3,2 milijona evrov proračuna. Med glavnimi projekti je končanje gradnje kolesarske steze, kar bo stalo okoli milijon evrov. Juršinčani letos načrtujejo obnovo slabega pol kilometra ceste v Hlaponcih in na Kukavi (86.000 evrov) ter približno enak odsek proti Čehovim (141.000 evrov). Prav tako so v proračunu rezervirali denar za 150 metrov ceste do Lebnovih (18.000 evrov), rekonstrukcijo 300 metrov ceste v Rotmanu (84.000 evrov) in dobrih 600 metrov med Hlaponci ter Rotmanom. Zagotovili so še denar za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo vodovoda, obnovo zdravstvenega doma in začetek urejanja športnega parka. Za plače zaposlenih uslužbencev bodo namenili 190.000 evrov, kar je 73.000 več kot lani. Sofinanciranje dejavnosti vrtca jih bo stalo skoraj pol milijona evrov, 200.000 so rezervirali za šolske prevoze in 120.000 za plačilo oskrbe v domovih upokojencev. MZ Foto: MZ Foto: CG Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 24. marca 2023 Sp. Podravje • Manager klub Ptuj organizira zaposlitveni dogodek leta Kako mladim približati lokalne delodajalce? Tudi na Ptujskem se, tako kot povsod po državi, veliko delodajalcev sooča s pomanjkanjem kadra. Več kot 30.000 ljudi iz Podravja se dnevno vozi na delo v sosednjo Avstrijo. Ptujski študenti se po študiju v veliki večini zaposlijo v prestolnici in tam tudi ostanejo. To je samo nekaj težav, na katere opozarjajo v Manager klubu Ptuj (MKP), kjer ne želijo biti samo pasiven opazovalec. Karierni sejem so podrobneje predstavili (od leve): Lucija Sevšek, predsednica KPŠ, Miha Senčar, predsednik Manager kluba Ptuj, in Oton Mlakar, direktor ŠC Ptuj. Skozi organizacijo različnih dogodkov mladim sporočajo, da lahko dobro službo najdejo tudi doma. Eden izmed njih je Karierni sejem, ki bo letos potekal drugo leto zapored. Na enem izmed večjih zaposlitvenih dogodkov v Podravju bo letos sodelovalo okoli enajst podjetij, in sicer Dorssen, Talum, Intera, Tenzor, Vitli Krpan ... Iskalci zaposlitve bodo imeli možnost navezati stik s potencialnimi delodajalci in izvedeti več o delovnih mestih, ki so na razpolago. Največje povpraševanje je še vedno po deficitarnih poklicih, proizvodnih delavcih in inženirskem kadru. Na tem področju je ponudba delovnih mest precej višja od povpraševanja. Zaposlovali bodo tujce iz Indonezije, Kitajske, Nepala ... Miha Senčar, predsednik MKP, je izpostavil, da imajo tudi ptujska podjetja vedno večje kadrovske težave, zato nameravajo nekateri v prihodnje zaposlovati tudi ljudi iz Indonezije, Kitajske in Nepala. V Zagrebu so že agencije, ki posredujejo delovno silo iz omenjenih držav. Po pričakovanjih se namreč tudi v prihodnje ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela ne bo izboljševalo. Po nekaterih napovedih naj bi v svetu primanjkovalo 150 milijonov ljudi, ki bi delali. V Manager klubu Ptuj zato nameravajo v prihodnje energijo usmerjati v iskanje rešitev, kako mladim talentom približati lokalne delodajalce. »Na Ptuju in v okolici so odlična podjetja, kjer so dobra in stimulativna delovna okolja, prav tako so konkurenčna plačila. Prav zato je velika škoda, da nam ljudje bežijo drugam. Vsem tem moramo Drugi Karierni sejem v organizaciji Manager kluba Ptuj bo potekal v sredo in četrtek, 29. in 30. marca, med 8. in 14. uro v prostorih Šolskega centra Ptuj. V sredo ob 15. uri je na programu Hekaton, nato pa bo sledilo predavanje Maje Fesel Kamenik. Govorila bo predvsem o tem, kaj je tisto, kar mlade generacije pritegne v podjetje. sporočiti, da je razlika med zaslužkom v tujini in pri nas vse manjša. O tem, da se je bolje zaposliti doma kot čez mejo, pa bi lahko osveščali že učence v osnovnih šolah. Nujno in čimprej se moramo odzvati tudi na aktivno politiko avstrijskih delodajalcev, ki z organiziranimi avtobusi vozijo naše študente iz mariborskih fakultet na karierne sejme v Avstrijo,« je povedal Senčar. Še pred poletjem nameravajo ustanoviti posebno delovno skupino, ki bo povezala podjetja, šole ter predstavnike mladih in lokalne skupnosti. »Mi bomo pripravili načrt, kako zadržati študente in dijake v domačem delovnem okolju. Prve ukrepe bi lahko začeli izvajati že to jesen,« je napovedal Senčar. Strokovnjaki bi lahko hkrati delali v podjetjih in šolah Ključni partner Kariernega sejma je Šolski center Ptuj, kjer se prav tako zavedajo, kako pomembno je povezovanje šolstva in gospodarstva. Po besedah Otona Mlakarja, direktorja ŠC Ptuj, imajo tudi sami vse večje težave z iskanjem kadra, predvsem na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Vse težje najdejo inženirje, ki bi za trenutne plače želeli poučevati v šolah. »Treba bo spremeniti sistem, v ospredje postaviti dijaka ter njegove želje in talente. Le tako bomo imeli zadovoljne mlade in kasneje tudi delavce,« je povedal Mlakar in dodal, da se lahko s podjetji še bolj povezujejo preko prakse in vaje-ništva. »Prevetriti bo treba tudi sistem štipendiranja in deficitarnih poklicev ter se vprašati, zakaj mladi vseh teh ugodnosti ne izkoristijo v večji meri. Prav tako bi lahko ponovno uvedli t. i. »dvoživke« - ljudi, ki bi bili delno zaposleni v podjetjih, delno pa v šolstvu, kjer bi svoje bogato znanje in izkušnje prenašali na mlade.« Letos prvič tudi Hekaton Letošnja novost Kariernega sejma je Hekaton, ki ga bodo izvedli v sodelovanju s Klubom ptujskih študentov. To je tekmovanje v prenosu znanja oz. poslovnih izzivov. Lucija Sevšek, predsednica KPŠ, je povedala, da želijo s tem dogodkom na sejem privabiti čim več študentov. Med drugim je opozorila, da se veliko mladih po študiju ne vrne več na Ptuj. Velikokrat se zaposlijo v podjetjih, kjer so opravljali študentsko delo. Po njenem mnenju je eden izmed razlogov, zakaj ne ostajajo na Ptuju, premajhna informiranost o vseh možnostih zaposlitve. Zato nameravajo v prihodnje skupaj z drugimi deležniki narediti več na področju promocije in osveščanja mladih glede zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju. Estera Korošec Podravje • Ko starostnik zapusti domače okolje, se zmede in ne zna več nazaj Najbolj so »na udaru« Policijska uprava Maribor je prejšnji četrtek obvestila javnost, daje tisti dopoldan iz Doma sv. Agate v Lenartu neznano kam odšla 81-letna stanovalka A. T. in pozvala k pomoči pri iskanju oziroma posredovanju kakršnihkoli informacij o pogrešani osebi. V obsežni iskalni akciji na območju Zamarkove so poleg policistov sodelovali gasilci štirih prostovoljnih gasilskih društev: Lenart, Voličina, Selce in Sveta Trojica ter kinologi in vodniki z reševalnimi psi Enote reševalnih psov Slovenije (ERPS) za štajersko regijo, v pripravljenosti pa je bila tudi ekipa prve pomoči iz lenarškega zdravstvenega doma. Čeprav je bila gospa pogrešana kar 24 ur, se je akcija srečno zaključila, saj so jo živo našli v naselju Lormanje. Lahko bi se končalo tragično Zanimalo nas je, kako pogosti so primeri, ko starostniki odidejo oziroma odtavajo iz domov za starejše. Najbolj so seveda »na udaru« osebe z demenco, saj je prav upad kognitivnih sposobnosti razlog, da so neorientirane v času in prostoru. Takrat so v nevarnosti, da se jim kaj zgodi, zato jih je treba čim prej poiskati in vrniti v varno zavetje znanega okolja. »Hvala bogu, da se je ta zgodba končala dobro in da se je gospa vrnila živa in zdrava,« si je vidno oddahnil Zlatko Gričnik, direktor obeh lenarških domov za starejše: Doma sv. Lenarta in Doma sv. Agate. »Žal se večkrat zgodi, da kateri starostnik zapusti domače okolje in se potem zmede in ne zna več nazaj. Če je na varovanem oddelku, je večja verjetnost, da do takšnega nenadzorovanega izhoda ne pride, saj je tak oddelek tudi tehnično varovan v smislu, da ga stanovalci ne morejo zapustiti. Imajo sicer 'prosto' gibanje znotraj oddelka, torej izhode iz sobe v skupne prostore in na ograjeno dvorišče. Če je starostnik nameščen izven varovanega oddelka, ker po mnenju stroke še ni dovolj begajoč in se ga da s pogovorom in spremljanjem prepričati, da svoj odhod najavi, je nastanjen v stanovanjskem oziroma negovalnem oddelku - v tem primeru pa je težje zagotoviti stoodstotni nadzor nad takšnimi odhodi, ki potem terjajo aktivno vključitev širše okolice,« razlaga Zlatko Gričnik. Ne obrnimo se proč Doslej »pobegov« iz varovanega oddelka v Lenartu še niso doživeli, so pa v 15 letih delovanja doma beležili dva primera, ko sta stanovalca brez najave zapustila stanovanj-sko-negovalni del doma. »Enega smo našli v bližini doma, drugega pa blizu njegovega zadnjega stalnega bivališča. Tokrat pa se nam je prvič zgodilo, da je stanovalka izven doma ostala vso noč. Resnično sem hvaležen vsakomur, ki se je aktivno vključil v iskanje gospe, od naših sodelavcev, ki so vseskozi prečesavali morebitne lokacije, do vseh policistov, gasilcev in drugih občanov ter posameznikov, ki so Ko je iz Doma sv. Agate v Lenartu neznano prečesali okolico, izgubljeno gospo, ki je bila nam podajali informacije, koga vse bi še lahko vključili v iskanje, seveda pa tudi svojcem gospe, ki so se odzvali mirno in potrpežljivo ter so nam zaupali, da jo bomo varno pripeljali nazaj v dom.« V juršinski in muretinski (na fotografiji) enoti Doma upokojencev Ptuj prakticirajo poseben način obravnave oseb z Foto: CG petek • 24. marca 2023 V središču Štajerski 7 osebe z demenco Foto: PGD Sveta Trojica kam odšla 81-letna stanovalka, se je začela obsežna iskalna akcija. Policisti, gasilci, zdravniki in prostovoljci so temeljito pogrešana kar 24 ur, so slednjič našli v Lormanju. Gričnik meni, da je bolje, če človeku dopustimo svobodo v polni meri do takrat, ko njegovo ravnanje presega razumna dejanja in postanejo ta dejanja lahko ogrožajoča zanj. »Ko pride do tega, ko Foto: CG demenco, in to z osebnim spremljanjem. je prostorsko neorientiran in begajoč, potem je prav, da zanj poskrbimo na najboljši način, in to tako, da še zmeraj občuti svobodo, vendar pod skrbnim nadzorom. Seveda lahko veliko naredimo tudi sami, saj če vidimo ali opazimo kakšno zmedeno osebo, posebej starejšo in bolj proti večeru, vljudno vprašamo, ali morda potrebuje pomoč. Samo če bomo skrbeli drug za drugega tudi v tem smislu, da si bomo pomagali in prepoznavali ravnanje oseb, ki bolehajo za demenco, potem bodo lahko imeli takšni 'izleti' srečen konec.« Ne čakati s prijavo pogrešane osebe Policija ne vodi podatkov o pogrešanih starejših osebah, ki so brez najave zapustile domače okolje, so nam povedali na PU Maribor. »Na splošno pa lahko rečemo, da je v Sloveniji največ pogrešanih odraslih in starejših oseb, pogosto gre za osebe z demenco ali drugimi starostnimi boleznimi. Kar nekaj prijav obravnavamo zaradi nepričakovane zapustitve zdravstvenih ustanov, predvsem psihiatričnih.« Večina prijav pogrešanja je podana v enem dnevu in prav v roku enega dneva običajno pogrešane tudi najdejo. »Ugotavljamo, da je polovica odraslih pogrešanih najdena v dveh do treh urah, v roku desetih ur najdemo več kot 70 % pogrešanih, v 24 urah pa več kot 80. Seveda nas najbolj skrbi preostalih 20 %, ki ostanejo pogrešani in za katere obstaja vedno večja verjetnost, da potrebujejo pomoč. Zato svetujemo, da ljudje vsako pogrešanje prijavijo čimprej, saj se policisti na vsako tako prijavo takoj odzovemo.« Varovani oddelki so zaklenjeni Na vprašanje, ali so imeli v enotah Doma upokojencev Ptuj primere, ko so njihovi stanovalci odtavali neznano kam, nam direktorica Vesna Šiplič Horvat sicer ni neposredno odgovorila, da jih niso imeli, pa daje slutiti njena izjava: »Če bi v našem domu opazili, da je oseba z demenco pogrešana, bi nemudoma obvestili policijo, sami pa bi ravnali v skladu z internimi protokoli.« V vseh enotah, tako na Ptuju, v Do leta 2050 naj bi se število obolelih z demenco podvojilo. Demenca je ena najdražjih bolezni sodobnega časa Število obolelih z demenco v zadnjih letih korenito narašča. Trenutno ima to diagnozo v Sloveniji okrog 40.000 ljudi, do leta 2050 naj bi se ta številka podvojila, kar kaže, daje treba ukrepati že zdaj. Tudi zato, ker traja od 10 do 15 let, zaradi česar je ena najdražjih bolezni sodobnega časa.» Delež starostnikov narašča iz leta v leto. Demenca je bolezen, ki ne prizadene samo posameznika, ampak širšo družbo, predvsem pa tiste, ki skrbijo za te ljudi. Gre za eno najdražjih bolezni, zato je nujno, da se to sistemsko uredi, da lahko osebe z demenco kar se da dolgo živijo v domačem okolju. Takrat, ko potrebujejo predvsem varovanje, pa da lahko pravočasno dobijo posteljo v domskem varstvu,« pravi Šiplič Horvatova. V ptujskem domu beležijo porast števila oddanih vlog oseb z demenco; trenutnojihje enkrat več, kot je razpoložljivih kapacitet. Čakalna doba je najmanj leto dni. Demenca strmo narašča s starostjo, posameznika in okolico prizadene tako psihično kot fizično. V domačem okolju v povprečju za eno takšno osebo skrbijo tri osebe. Ker je to izjemno zahtevno, družinski člani obolelih pa so po navadi še delovno aktivni, v domu ponujajo tudi koncept osebnega spremljanja (v enotah Mure-tinci in Juršinci). Direktorica doma ga opredeljuje kot najprijaznejšo obliko bivanja v instituciji. Tak model je pohvalil tudi evropski poslanec Milan Brglez, ki je prepričan, da zgolj zapiranje obolelih v institucije ni najboljša rešitev. Kar se tiče razpoložljivih evropskih (kohezijskih) finančnih sredstev, pa pravi, da jih vsaka država porablja po svoje: »Nekatere domove obnavljamo s temi sredstvi. Primerljivo z drugimi državami je naša domska oskrba dobra, imamo pa velik problem z oskrbo na domu, kar bi morala biti pravica starejših. Države so se zavezale, da bodo nekaj naredile na tem področju, a žal to ni zavezujoče.« Kidričevem, Kopru, Muretincih in Juršincih, imajo stanovalce z de-menco. »V prvih treh imamo ne-verificirane varovane oddelke za osebe, ki zaradi posledic upada kognitivnih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč in nadzor. Na varovane oddelke jih sprejemamo v skladu z določili Zakona o duševnem zdravju, kar pomeni, da se postopek sprejema v obravnavo na varovani oddelek brez privolitve lahko izvede samo na podlagi sklepa sodišča, s katerim se določi tudi čas zadržanja v varovanem oddelku, ki ne sme biti daljši od enega Foto: pexels Bolezen lahko odkrijejo prej, a le, če pridejo do specialistov ... Tudi Metka Petek Uhan demenco vidi kot velik izziv družbe, starajoče se prebivalstvo (zdravstvene) težave poglablja: »To bolezen sicer lahko zdaj veliko prej odkrijemo, je pa izziv za celotno skupnost. Treba bo poskrbeti za te paciente, da bi lahko ob primerni oskrbi čim dlje ostali doma.« Nove diagnostične metode jim to omogočajo, saj lahko bolezen odkrijejo hitreje. Problem pa je dostopnost specialistov, kot so psihiatri, nevrologi ipd., ker jih je premalo, čemur so primerno dolge tudi čakalne dobe. leta. Varovanega oddelka stanovalci ne morejo zapustiti po svoji lastni volji, saj so tam nepretrgoma deležni posebne zaščite in varstva, oddelki so tudi tehnično zavarovani, torej zaklenjeni, zunanji prostori, ki so jim na voljo, pa ograjeni z visoko ograjo.« VJuršincihin Muretincih brez oviranja svobode V enotah Muretinci in Juršinci pa so se odločili za nekoliko drugačen način obravnave oseb z demenco, pravi Šiplič Horvatova, in to z osebnim spremljanjem. »Gre za koncept dela brez oviranja svobode gibanja dementnih oseb, ki predstavlja integrirano obliko oskrbe IV in je zelo individualen. Upošteva želje uporabnika in temelji na zaupanju, motiviranju in sodelovanju uporabnika, skrbi za njegovo varnost; govorimo o spremljanju v pravem pomenu besede, torej osebe ne oviramo in odvračamo. Tak način seveda ni primeren za vsakogar, ampak zgolj za osebe, ki niso begave, agresivne, nimajo samomorilnih nagnjenj in so relativno vodljive. Našteti so tudi najpomembnejši dejavniki, na podlagi katerih presojamo, ali je za osebo z demenco primeren koncept osebnega spremljanja ali bi bila zaradi njene varnosti in varnosti ostalih potrebna namestitev na varovani oddelek,« dodaja direktorica Ptujskega doma upokojencev. Senka Dreu, Dženana Kmetec Foto: CG 8 Štajerski Turizem in podjetništvo petek • 24. marca 2023 Podravje • Skupna predstavitev Makarske riviere in Zabiokovlja Redka naravna danost: iz morja v planine Prenovljeni hotel Habakuk pod Pohorjem, kije še edini ostal od nekdaj gostinsko-ho-telskega mariborskega giganta Terme Maribor, danes v rokah ruskega lastnika, je na povabilo Relax Turizma gostil turistične predstavnike Makarske riviere. Slovenci imamo tradicionalno radi vse, kar diši po Dalmaciji, še zlasti, če naša čutila razvajajo pršut, sir, dobro vino in ubrano petje katere od izvrstnih moških klap, ki te kar ponesejo na plažo pod borovce, izpod katerih se ponuja čudovit pogled na kristalno čisto morje. Zato ne preseneča množična udeležba na tiskovni konferenci, na kateri so turistični delavci Brele, Baške Vode, Makarske, Tučepov, Podgore, Igran, Drvenika, Vrgora-ca, Imotskega in naravnega parka Biokovo predstavili svojo ponudbo. Možnosti za aktivni oddih Gostje iz Dalmacije so bili večinoma vsi tako ali drugače povezani s Slovenijo, in to ne le, da mnogi preko turizma sodelujejo že desetletja, nekateri so pri nas v času nekdanje skupne države služili vojsko, spet drugi jo poznajo preko pohodništva, kolesarstva, gorske reševalne službe ali športnih aktivnosti nasploh. Kajti prav aktivni oddih naj bi bil tisti, na katerega Slovenci prisegamo poleg Za desetino višje cene Marsikoga kar glava zaboli ob misli na letošnje počitnice, saj ob vsesplošni draginji ne ve, ali sijih bo lahko sploh privoščil. K temu nič kaj ne pripomorejo govorice o tem, kako so Hrvati napihnili cene, ki da so poletele dobesedno v nebo. »Ni tako, sploh ne,« miri Jože Režonja iz Relax Turizma. »Res je, veliko je slišati debat o astronomskih podražitvah, a če primerjamo naš lanski katalog z letošnjim, ugotovimo, da so cene aranžmajev v povprečju višje od osem do dvanajst odstotkov.« ležanja na plaži in kopanja v morju, in to lahko dobimo v Makarski rivieri, ki je, kot pravijo, obdarjena z magično kuliso planine Biokovo, za Dinarskim gorovjem najvišjo točko Hrvaške. Kot je povedal Ivo Mravičic iz Turistične organizacije Tucepi, so se zadnja leta posvetili tudi do takrat zapostavljenemu dalmatinskemu zaledju in se lotili revitalizacije vasi v notranjosti. »Začeli smo torej z revitalizacijo življenja, kot je bilo nekoč. Do tega imate Slovenci poseben odnos, saj radi obiskujete in odkrivate kraje s kulturno dediščino.« Turistični delavci Makarske riviere so v mariborskem Habakuku predstavili svojo regijo, ki ponuja 60 kilometrov plaž, kristalno čisto morje in veliko možnosti rekreacije. Na posebno klimo in zdravilno vodo je spomnil Ante Juric iz turistične organizacije Baška Voda. »Voda izvira med planino in morjem, kjer se mešata zdrav morski in svež planinski zrak; oba pa dokazano blagodejno vplivata na zdravje in počutje.« Za Biokovo brez avtomobila Davor Andrijaševic, prvi mož kulturnih dogodkov v Makarski rivieri, je poudaril, da gre za kraje, ki so polni hotelov in zasebnih namestitev, a so večinoma namenjeni družinskemu turizmu. »Nismo party Nove destinacije in incoming turizem Makarska riviera velja za eno najlepših na Jadranu. Družba Relax Turizem je pred dobrimi tremi desetletji začela kot majhna turistična agencija na Koroškem, danes pa se lahko pohvali z nazivom največjega organizatorja počitnic v Sloveniji, specializiranega zlasti za Jadran in Mediteran, kije samo lani na Hrvaško odpeljal 120.000 Slovencev. Čeprav se močno povezujejo z digitalizacijo in svoje programe ponujajo tudi na spletu, ugotavljajo, da je prenekateri zvesti stranki še zmeraj najpomembnejši neposredni osebni stik, torej tisti v poslovalnici. Tudi zato so letos v Sloveniji odprli že 26. poslovalnico, in sicer v ljubljanskem trgovskem centru Aleja, prisotni pa niso samo na domačem tržišču, ampak tudi na Češkem, Hrvaškem, Nizozemskem in v Srbiji. Poleg tradicionalnih destinacij, kot sta že omenjena Jadran in Mediteran, se spogledujejo tudi z drugimi destinacijami, kot so Zanzibar, Dubaj, Oman in v kratkem še Indija. Zadnje čase se posvečajo tudi incoming turizmu, torej tujim gostom, ki obiščejo Slovenijo. »Res je, da imamo 60 kilometrov božanskih plaž, imamo pa tudi izjemne možnosti za kolesarjenje in pohodništvo, zlasti v Biokovu.« O tamkajšnjem naravnem parku sta podrobneje spregovorila Ružana Kovač in Slavo Jakša. Kovačeva je zadovoljna, da se celotna desti-nacija končno promovira kot celota, Jakša pa zaradi vse večjega obiska parka. »Lani smo zabeležili 200.000 obiskovalcev, ki jih je zlasti navdušil sky walk, naše nebeško sprehajališče, s katerega se ponujajo čudoviti razgledi na otoke in celo na Italijo.« Ker bo Biokovo kot bio park od prihodnjega leta pod Unescovo zaščito, so že začeli zmanjševati motorni promet skozi park, saj si želijo, da ga v prihodnosti sploh več ne bi bilo. Senka Dreu Ena največjih atrakcij naravnega parka Biokovo je nebeško sprehajališče 1.228 metrov visoko nad morjem, s katerega se ponujajo čudoviti razgledi na otoke in celo na Italijo. destinacija, a to ne pomeni, da se pri nas nič ne dogaja. Nasprotno, izredno veliko prireditev imamo, tudi tradicionalnih, kot denimo rekonstrukcija gusarske bitke iz srednjega veka, dnevi kralja Arturja, koncerti, gledališke predstave ...« Možnosti za športne aktivnosti, zaradi česar je Makarska riviera zanimiva v vseh letnih časih, ne zgolj poleti, je predstavil Tonči Lalic, legendarni hrvaški gorški reševalec. Podravje, Slovenija • Petrol z vrtoglavo visokimi prihodki in pikico izgube Podjetje, ki se po prihodkih lahko kosa z državo Največji prodajalec pogonskih goriv v Sloveniji, ki ima 594 prodajnih mest, od tega polovico izven države, je v lanskem letu na ravni skupine ustvaril rekordne prihodke - 9,5 milijarde evrov. Za ilustracijo: to je toliko denarja, kot je še pred leti znašal celotni slovenski državni proračun. Petrol bo sicer posloval z minimalno izgubo (2,7 milijona evrov), a je ta glede na višino prihodkov zanemarljivo majhna: kot če bi pri 9.500 evrih imeli 2,7 evra izgube. Predlani je skupina Petrol pridelala 124 milijonov evrov dobička. Približno polovico od 9,5 milijarde evrov prihodkov je poslovna skupina ustvarila s prodajo goriv, drugo polovico pa s prodajo energije in z njo povezanimi rešitvami. Rekordni prihodki so rezultat večjega obsega prodaje, višjih prodajnih cen in priključitev hrvaškega trgovca z gorivi Crodux derivati dva, s čimer je Petrol pridobil dodatnih 93 bencinskih servisov, tr- žni delež na Hrvaškem pa povečal na približno četrtino. Z nakupom in pripojitvijo Croduxa so pri južnih sosedih postali drugi največji trgovec z gorivi in eno največjih hrvaških podjetij. Tudi v Sloveniji veljajo za energetskega mogotca. Po podatkih za konec leta 2021 so bili največja slovenska energetska družba, največji slovenski uvoznik, eno največjih slovenskih podjetij in eden največjih trgovcev. Nakup Croduxa pa ni edina Petrolova naložba na Hrvaškem. Na območju Knina so lani začeli graditi veliko sončno elektrarno s pričakovano proizvodnjo 29 GWh, njen zagon je predviden letos. Petrol ima na ravni skupine, ki deluje mednarodno, 594 prodajnih mest in 417 polnilnic za električna vozila. 91-odstotna rast prihodkov Petrol je lani beležil rast na vseh kazalnikih, razen pri dobičku. Za izgubo slednjega odgovornost prelagajo na državi Slovenijo in Hrvaško, saj da sta jih s sistemsko regulacijo cen prikrajšali za profit. Odškodnino bodo po pojasnilu vodstva podjetja poskušali doseči po mirni poti, od Slovenije pričakujejo povračilo 107 milijonov evrov škode in od Hrvaške 56 milijonov. Prihodki celotne skupine so lani zrasli za 91 odstotkov; predlani so znašali pet in lani 9,5 milijarde evrov. V primerjavi z 2021 so prodali za četrtino več goriv, in sicer 4,1 milijona ton. Ključni trgi skupine so Slovenija, Hrvaška in Srbija. V Petrolu so navedli, da so bili zaradi vladnih regulacij cen goriv prikrajšani za 189 milijonov evrov, čeprav so v blagajnah zbrali toliko denarja kot še nikoli v zgodovini obstoja podjetja: 9,5 milijarde evrov. V Spodnjem Podravju ima družba deset bencinskih servisov: pet jih je na Ptuju, dva ob avtocesti v Podlehniku, po en pa v Hajdošah, Moškanjcih in Ormožu. Mojca Zemljarič Foto: SD Foto: NPB Foto: NPB Foto: CG 0202010031020202 petek • 24. marca 2023 Kmetijstvo Štajerski 9 Slovenija, Podravje • Hitrejše rešitve velikih težav kmetov le s protesti? Naše kmetijstvo je tarnanje in čakanje na mesijo Težav v kmetijstvu naj bi bilo toliko, da jih je nemogoče razrešiti. Birokracija, nizke odkupne cene, neprimerno plačilo za 24-urno delo vse dni v letu, vedno nove omejitve, ki nastajajo v ljubljanskih in bruseljskih stolpnicah. Na drugi strani pa kmetje, nepovezani v iskanju lastnih koristi, nezainteresirani za kmetijsko politiko (razen za facebook komentiranje), posledično enaki obrazi in enake floskule v predstavniških organih. Interesa med mladimi za aktivno sodelovanje v kmetijski politiki skorajda ni. Svetli izjemi sta predstavnika mlajše generacije kmetov Gregor Kolar iz Dobrine pri Žetalah in Denis Hrga iz Dragoviča pri Jur-šincih. Slednji je postal predsednik Društva rejcev govedi črno-bele pasme, Gregor pa je aktiven v organih kmetijske zbornice. Bil je med pobudniki za vnovičen izračun točk za OMD. Mladi na podeželju so (vse redkejši, ampak so), imajo željo do kmetovanja in ideje, žal pa ukrepi kmetijske politike ne spodbujajo mladih prevzemnikov, čeprav naj bi bili zastavljeni ravno s tem ciljem. Pisali smo, da je trenutna lestvica dohodkov na kmetiji, do katere so kmetje še upravičeni do denarja za mlade prevzemnike (ter do drugih ugodnosti na ostalih razpisih), postavljena prenizko, ob tem pa bi morala država večjo pozornost nameniti tudi gospodarjem kmetij, ki se odločijo za prepis lastništva, meni Kolar. Mnogi starejši se namreč oklepajo kmetije, saj jim ta zagotavlja socialno varnost, še posebej če ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev. Zagotoviti novo delovno mesto in nov ali dodaten vir zaslužka na kmetiji pa tudi ni mačji kašelj. Niso pa osamljeni niti primeri, ko do prenosa kmetije ne pride zaradi navezanosti na zemljo, do lastnine. Še psi molčijo, karavana pa gre dalje Slovensko kmetijstvo je torej ujeto v spiralo, ki so jo ukrivili kmetijska politika in kmetje sami. Ob pomanjkanju mladih, ki bi prevzeli vajeti kmetij, odvisnosti od cen na trgu, kmetijstvu pretijo še napovedana prepoved rabe FFS na vodovarstvenih območjih in ob- Kidričevo • Upravljanje gozdnih površin Posekali nekaj deset hektarjev gozda V občini Kidričevo so v minulih letih pele motorne žage, drevesa so požagali na več deset hektarjih površin. Za kidri-čevsko obvoznico in širitev gospodarske cone je padlo okoli 30 hektarjev gozda, nasproti Taluma so ga letos posekali pet hektarjev. Desno od glavne ceste v smeri Slovenske Bistrice je vsaj 40 hektarjev posekanih gozdnih površin. bilo sanitarne sečnje. Za vsa dela smo izdelali gozdno gojitvene načrte in pridobili odločbe za posek Zavoda za gozdove Slovenije." Lani je SiDG posekal in s sadnjo obnovil 5,9 hektarja gozdov v okolici Kidričevega. „Za sadnjo smo lokacijo na tem območju vključili tudi v vseslovensko prostovoljsko akcijo sadnje Pomladimo gozdove 2022, na kateri smo s prostovoljci posadili 2.000 dreves. Tudi v prejšnjih letih smo obnovili podobne površine gozdov v skladu z dinamiko gozdno gospodarskih načrtov. Pri vseh sečnjah, ki jih je opravil SiDG, je šlo za redno gospodarjenje z gozdovi in ne za krčitve, da bi gozd spreminjali v kmetijske površine. Vse posekane in na novo zasajene površine smo obnovili." Mojca Zemljarič Foto: Jure Zauneker Zadnji manjši kmečki protest se je zgodil pred letom in pol v Gornji Radgoni pred sejmiščem. Tudi kmetje so umetniki. Zakaj jim država ne plačuje prispevkov kot kulturnikom? Jožef Šmigoc: »Tudi kmetje smo postali neke vrste umetniki, saj smo zaradi vseh omejitev vzdrževalci krajine in ne pridelovalci, zato naj država tudi nam zagotovi plačilo socialnih prispevkov, kot je kulturnim delavcem.« Dodal je, da kmetje ne uživajo enakih pravic kot drugi državljani. »Pred časom sem bil prvič na bolniški in se soočil z vrsto ovir pri uveljavljanju bolniške odsotnosti. Tudi če kmet izgubi delovno mesto, se ne more prijaviti na borzo in uveljavljati nadomestila, saj ni oblike zavarovanja, ki bi to omogočala.« O skrbi za živali pa je dejal: »Stoletja smo znali kmetovati in delati z živino, sedaj pa pišejo zakone tisti, ki tega ne počno.« Ljiljana Pečko Kekec k temu še dodaja: »Gremo pred parlament z živino injo spustimo, da bodo vendarle slišali nas, kmete. Domnevne prijave mučenj živali, ki smo jim priča, so posledica možnosti, da lahko kmeta prijavlja vsak, ki ima pet minut časa, in aktivira vse organizacije. Ob tem se imajo prijavitelji za zaščitnike živali, kaj drugega pa smo mi kmetje kot skrbniki živali?« Simon Toplak pa je ob tem spomnil, da so zadnji veliki protest kmetov izvedli pred 30 leti, ko so zaprli celo mejne prehode: »Želeli smo doseči razumne odkupne cene, vendar nas niso slišali, celo oporekali so nam, da to, kar mi ustvarimo, država zlahka uvozi. Z zaprtjem mejnih prehodov pa nam je uspelo z zahtevami. Tudi danes ne vidim druge rešitve.« močjih Nature 2000, zmanjševanje rabe dušičnih gnojil, obdavčitve izpustov metana ter kmetijskih poslopij ... Če bodo omejitve in dodatna bremena sprejeti, potem se za prihodnost kmetijstva ni bati, ker je ni. Toda predpisi še niso sprejeti, jasnega in glasnega glasu proti pa tudi še ni bilo slišati, čeprav naj bi bilo v Sloveniji okrog 70.000 kmetij in torej vsaj toliko kmetov, izpostaviti je treba še organizacije, ki naj bi zasledovale cilje slovenskega kmetijstva in podeželja - od sindikata kmetov, kmetijske zbornice in zavodov, zadrug ter drugih društev. Znan pregovor pravi: psi lajajo, karavana gre dalje, v kmetijstvu pa očitno še psi molčijo ali pa zadovoljno spijo vsak na svojem pragu. Mojca Vtič Zadnji golosek zemljišč je državna družba za gospodarjenje z gozdovi (SiDG) izvedla v začetku letošnjega leta. „Nasproti glavnega vhoda v podjetje Talum smo opravili pomladitveno sečnjo na petih hektarjih, posekali smo nekaj manj kot 1.500 m3 lesa. Gozd bomo obnovili. Letos nameravamo zasaditi 12.500 sadik, od tega 6.000 hrastov, 250 kostanjev in 250 bukev, duglazije, češnje, lipe in gorskega javorja bomo posadili po 1.000 sadik ter macesna 2.000," so pojasnili v SiDG. Povedali so, da so v okolici Kidričevega opravili še pomladitveno sečnjo v gozdovih med cesto Ptuj-Slovenska Bistrica in Kungo-ta-Brunšvik, posekali so blizu 900 m3 lesa na površini 4,5 hektarja. „Tudi to površino bomo obnovili s sadnjo, posadili bomo 6.700 sadik. Skupaj smo v državnih gozdovih v občini Kidričevo letos posekali 3.230 m3 lesa. Velika večina sečnje je bila načrtovana v gozdnogospodarskih načrtih, le okoli 50 m3 je 0 Foto: MŽ Pogled na posekano zemljišče nasproti Talumove upravne stavbe. Haloze • Spremenjen sistem točkovanja OMD Haložanom je uspelo! Tik pred začetkom zbiranja vlog za kmetijske subvencije iz novega programa 2023-2027 je kmetijsko ministrstvo predstavilo popravke točkovanja za izplačila kmetom, ki kmetujejo na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. »Dosegli smo, da je del strmin tudi pod 500 metrov nadmorske višine upoštevan. Z doseženim sem zadovoljen, vendar ne v celoti, še vedno je po moji oceni prevelika teža dana nadmorski višini,« je rezultat pogajanj s kmetijskim ministrstvom ocenil Gregor Kolar, kmetovalec iz Žetal in pogajalec v imenu Haložanov. Haloški kmetje so lani novembra kmetijsko ministrico Ireno Šinko na Ptuju pričakali s protestnimi panoji z zgovornimi opozorili in napisi o zgrešenosti točkovanja za pridobitev izplačil za omejene možnosti kmetovanja (OMD). Spomnimo, da je kmetijsko ministrstvo takrat čez noč spremenilo sistem točkovanja in vrednost točk ter razvrednotilo težo strmin. Kmetijska ministrica je haloškim kmetom novembra ob protestnem pozdravu Haložanov obljubila obisk terena ter revizijo točkovanja, obljubi je izpolnila, z rezultatom pa so haloški kmetje zadovoljni. »Dodatno smo si izpogajali še razpis za gorske kmetije in male kmetije z večjim deležem sofinanciranja. So pa še povsod možnosti za izboljšave,« meni Kolar. 1 I i Foto: Mojca Vtič Haloški kmetje so novembra kmetijsko ministrico Ireno Sinko na Ptuju pričakali s transparenti. Opozorili so, da predvideni sistem točkovanja za izplačila OMD kmetom v Halozah jemlje z žulji prigaran denar in ga daje kmetom, ki površine lahko obdelujejo tudi strojno. V največje zadovoljstvo mu je, da so Haložani dokazali, kako lahko ob enotnem nastopu kmetje dosežejo spremembe. »Prišli smo z dejstvi in zahtevami, ne moreš pa sprememb doseči na silo in brez argumentov,« je sklenil Kolar. Prav tako naj bi bila še vedno živa ideja o posebnem zakonu za Haloze, ki bi morale zaradi specifičnih razmer biti po mnenju haloških kmetov obravnavane drugače kot druga območja Slovenije. »Prizadevali si bomo za zakon, vendar za dosego cilja ne bo dovolj le enotnost kmetov, temveč tudi občin in drugih deležnikov.« Do koliko evrov izplačil bodo zaradi novega sistema točkovanja v povprečju haloške kmetije upravičene, je težko reči. »Vsaka kmetija je izračun zase, nekatere kmetije bodo upravičene tudi do 350 evrov ali več po hektarju, spet druge do nekaj deset,« je še dodal Kolar. 240 milijonov evrov za OMD izplačila Plačilo OMD ministrstvo oz. agencija za kmetijske trge dodeljuje kot plačilo na hektar, ki naj bi nadomeščalo dodatne stroške dela in izpada dohodka zaradi naravnih ali drugih omejitev. Kot je že dolgo znano in kot ugotavljajo na ministrstvu, število kmetij upada ravno na območjih, kjer so omejene možnosti za kmetovanje, kmetije, ki še vztrajajo, pa se počasneje razvijajo. »Ohranjanje kmetovanja na OMD je pomembno zaradi ohranitve proizvodnega potenciala, ohranjanja kulturne krajine in je bistveno za dolgoročno ohranjanje okolja in podeželja,« so nujnost izplačil OMD utemeljili na ministrstvu. V novem programskem obdobju 2023-2027 naj bi kmetijsko ministrstvo kmetom in podjetjem za izplačila OMD namenilo 240 milijonov evrov. Mojca Vtič Izplačila OMD šele januarja Kmetijsko ministrstvo je odločilo, da bodo kmetje izplačila za omejene možnosti kmetovanja (OMD) za leto 2023 prejeli šele v začetku leta 2024, torej ne v tekočem letu, kot je bila praksa do sedaj. Za Plačilo OMD je predvidenih 48 milijonov evrov. Izplačila OMD tudi ne sodijo več med neobdavčena plačila, ampak se 50 odstotkov prejetega zneska všteva v davčno osnovo dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. m Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si 10 Štajerski Kultura petek • 24. marca 2023 Knjigarnica JAZ OSEL Marec je tako poseben mesec! No, saj je vsak zase očarljiv, vendar je to mesec, ki mu nekateri radi rečejo ženski mesec, ker je pomlad ženskega spola in jo tako težko pričakujemo. Ker je osmi marec DAN ŽENA, ker je petindvajsetega MATERINSKI DAN, a sama najraje rečem, da je marec mesec poezije in vsega, kar se dobrega po zimskem počitku razvije. Sicer je v marcu cel kup svetovnih dni, ki zaznamujejo ta ali oni pereči problem, ali je bil svetovni dan razglašen, da ne bi kaj pomembnega potonilo na odlagališču človeškega spomina. Samo na prvi pomladni dan, 21. 3., je svetovni dan Downovega sindroma, svetovni dan gozdov, svetovni dan lutkarjev, svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji, svetovni dan poezije (vsaj tako je najti informacije na spletu). Vsekakor so to sami pomembni dnevi, a kaj, ko se mi zdi, da svetovni dan dobijo tisti, ki jim ne kaže najbolje, ali pa so deležni preskromne pozornosti javnosti in tudi poklicanih. Tem marčevskim dnem zagotovo najbolje pristoji izbrana poezija in danes je to zbirka pesmi in kratkih zgodb za mlade bralce in za tiste, ki se tako, mislim mlado, počutijo, hrvaškega avtorja Zvonimirja Baloga (1932-2014), utemeljitelja sodobne poezije za otroke in enega najbolj nagrajevanih in prepoznavnih piscev za otroke in mladino naše južne sosede. Balog je ustvaril čez šestdeset del za otroke in odrasle ter je dobitnik vseh hrvaških literarnih nagrad (Grigor Vitez, Ivana Brlic - Mažuranic, Goranova plaketa) in je bil nominiran za prestižno An-dersenovo nagrado ter nagrado Astrid Lindgren. Njegova dela so prevedena v 19 jezikov, pisal je slikanice, pesmi, zgodbe, črtice, eseje, romane, aforizme, dramska besedila in scenarije. Mnoge njegove pesmi so bile uglasbene, sam pa je tudi slikal, ilustriral in kiparil. V slovenski vzajemni bazi je najti kar 132 zapisov z avtorjem Zvonimirjem Balogom, od tega je 47 slovenskih. Naj spomnim na njegove uspešnice, ki si jih je mogoče izposoditi v vaši bližnji knjižnici, Dežela Smejalka (1976), Bonton (ali) Kako postaneš teleban v 100 lekcijah (2003) in Jaz osel (Ilustracije Marjan Manček. Izbor in ureditev Niko Grafenauer. Mladinska knjiga, 1980. 145 strani). Iz slednje sem za današnjo Knjigarnico izbrala marcu primerni pesmi: Kako se delajo mame Vzame se deklica in z njo se igra in z njo se smeji, z njo se sanja in z njo se bedi. Pa se jo neguje, Pri roki ji je treba biti, da ne more pasti. Pomaga se ji čuditi, pomaga rasti. Pomaga se ji razvozlati, kadar se kaj zavozla, dregne se jo v nos, v uho zašepeta. Če ji je kaj težko, se jo na rame okobali, občuduje se jo in hvali. Pa se ji da kakšna ciklama tako, vse dokler ne postane mama. Kdaj se ribe jočejo Kdaj se ribe jočejo, a kdaj smejijo, kdaj spijo, a kdaj bedijo? Je kdo na svetu, ki to ve, ker ribe počno vse bede in molče. Nekaj pa je zagotovo znano: da tudi ribe milosti ne poznajo in da kaj rada riba ribo zariba. Liljana Klemenčič P.s.: V prejšnji Knjigarnici za nocoj (petek, 24. 3. 2023) napovedana otvoritev BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE 2023 je PRELOŽENA na torek, 4. 4. 2023. Videm • 13. Veselo na Jožefovo Hrga: »Bilo je enkratno« 'Če je vreme lepo na Jožefovo, naj veselo bo srce kmetovo' pravi slovenski pregovor. Vreme na Jožefovo je bilo res lepo, srca obiskovalcev tradicionalne prireditve Veselo na jožefovo pa so bila vesela že dan prej. Foto: Sip TV Letos so se u čast Jožetom in Jožicam družili u Vidmu. »Enkratno je bilo,« je začel Jože Hrga, vodja Veselih Jožekov iz Vidma, opisovati že 13. prireditev Veselo na Jožefovo. Letos so Veseli Jožeki veselo druženje izpeljali v domačem kraju v Vidmu, res da v manjšem obsegu, a to ne pomeni, da sta bila veselje in dobra volja zaradi tega manjša. Veseli Jožeki, glasbena skupina harmonikarjev, ritem kitare in baritona, je sekcija KD Franceta Forstneriča Videm, ki je na predvečer godovnika sv. Jožefa organizirala glasbeno-družab-no prireditev v čast vsem Jožicam in Jožetom, predvsem pa v čast vsem druženja željnih ljudi. Uspelo jim je. Povezali so namreč številne glasbene goste različnih starosti in tudi zvrsti ter seveda obiskovalce. Nastopile so osnovnošolke Pia Krajnc, Ema Krajnc ter Ajda Hrga, šolski ansambel, cvet deklet oz. ženska vokalna skupina KD Lesko- vec, družina Potočnik, Jurovski fantje, trio Blaža Hameršaka s prijatelji, ljudski godci iz KD Valentina Žumra iz Hajdoš, Petovia kvintet in gostitelji Veseli Jožeki. Letošnja prireditev ni imela dobrodelne note, kot je bila to tradicija v preteklosti. »Letošnjega druženja Veselo na Jožefo si zaradi dvoletnega covid premora nismo upali izpeljati v obsegu kot minula leta, pa tudi želja je bila, da prireditev gostimo v domačem kraju, kjer pa neke večje dvorane za zdaj še ne premoremo,« je dejal Hrga. Seveda pa si vodja Veselih Jožekov in gonilna sila prireditve Veselo na Jožefovo želi, da bi jim v prihodnje uspelo prireditev po obsegu vrniti na raven prejšnjih. »Naš glas je vedno segel v deveto vas, sloveli smo kot dobri gostitelji, tako med glasbeniki kot med obiskovalci, želim pa si tudi, da bi lahko z glasbo in druženjem ponovno pomagali pomoči potrebnim.« Mojca Vtič Središče ob Dravi • S srečanja folklornikov in pevcev ljudskih pesmi Le dve folklorni skupini Minulo soboto so v obnovljeni središki dvorani Sokolana pripravili pevsko-plesno obarvan večer, kjer sta odmevala ljudsko petje in topot čevljev. V organizaciji ormoške izpostave JSKD je potekalo še eno v nizu srečanj, tudi tokrat so zaradi manjše udeležbe območno srečanje odraslih folklornih skupin združili z revijo poustvarjalcev glasbenega izročila. Predstavilo se je pet skupin. Kot prve so na oder stopile domačinke, pevke ljudskih pesmi KD Obrež, nato Ljudski pevci PD Janeza Trstenjaka Hum, pevke društva gospodinj Vitomarci, Prleška generacija DU Ivanjkovci in Ljudski godci Stari Čehoki KD Podgorci. »Najpomembneje se mi zdi, da se kultura dogaja, da je živa, da druži in da se člani poskušajo izboljšati ter da se najdejo, v čemer uživajo. S tega vidika so bile vse skupine izvrstne, sicer pa je vsaka svojstve- Nastopili so tudi Ljudski pevci PU Janeza Trstenjaka Hum. na,« je po slišanem dejal strokovni spremljevalec Klemen Bojanovič. Za razliko od pevcev in godcev pa sta se predstavili zgolj dve folklorni skupini, in sicer iz KD Ob-rež ter iz KD Podgorci. »Povsod opažamo, da je po koroni bistveno manjše število delujočih skupin. Tukaj smo pogrešali štiri ali pet skupin z močno tradicijo, kar zares boli. Skupini, ki sta se predstavili, sta bili glede na razmere dobro pripravljeni. Veseli me, da imajo podmladek, kar pomeni, da imajo na čem graditi, hkrati pa znanje od starejših članov. Velika težava folklornih zasedb pa je premalo vaj. Sicer pa čestitke za ves njihov trud in čas,« je folklorni del komentirala strokovna spremljevalka Klavdija Žabot. Prireditev so na koncu obogatili še s skupno pesmijo. Monika Horvat Dornava • Koncert skupine Enigma Prinesi mi rože V nedeljo, na gregorjevo, so članice vokalne skupine Enigma iz Dornave v kulturnem centru v Dornavi priredile koncert s pomenljivim naslovom Prinesi mi rože. Foto: Klara Lepoša V pozdrav pomladi, v počastitev dveh praznikov žensk, dneva žena in materinskega dneva, je bil temu primeren tudi program in okrašen prireditveni prostor. Pelo se je o življenju, ljubezni, o naravi, o pomladi, o novem upanju in optimizmu, ki ga ta letni čas prinaša. V ospredju pa so bile seveda rože in ženske. Da je bil program koncerta raznolik, pisan in pester, so pevke k sodelovanju povabile različne goste. Kot prvi je nastopil Otroški zborček Vrtca Dornava, vmes pa še Moška vokalna skupina KD De-strnik, citrarka Petra Grabrovec iz Podlehnika, flavtistka, učenka 7. razreda OŠ Dornava Mara Ciglar in Oktet občine Dornava, Gostiteljice, članice vokalne skupine Enigma so nastopile v treh sklopih. Njihova umetniška vodja je Damjana Žampa, na klavirju pa je skupino vseskozi spremljala Gabrijela Grabušnik. Ob koncu koncerta so se na odru zbrali vsi nastopajoči in družno zapeli še Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje. Vokalna skupina Enigma je nastala leta 2014, deluje pa pod okri- ljem Društva kmečkih žena Dornava. S svojim petjem lepšajo lokalne in občinske prireditve, pogosto jih povabijo na različna družinska praznovanja. Martina Horvat petek • 24. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ljubljana, Ptuj • Ptujski prispevek za boljšo prihodnost živali »Zavetišča naj skrbijo za živali, ne biznisirajo!« Predsednica ptujskega društva proti mučenju živali Kristina Pšajd seje na povabilo predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, da se udeleži razprave o izboljšanju varstva in zaščite živali, odzvala s pismom, v katerem je navedla predloge za izboljšanje stanja na področju oskrbe živali. Osebno pa se razprave ni udeležila, tudi zato ne, ker so na njej sodelovali ljudje, ki imajo dejansko probleme z živalmi in ne delajo v njihovo dobro. Kot je prepričana Pšajdova, je pred spremembami zakona o zaščiti živali treba urediti nadzor nad društvi, kje so ustanovljena in kaj počnejo. Vsa društva bi morala sodelovati z veterinarskimi inšpektorji. Ker nad društvi nima nihče nadzora, se na terenu dogaja marsikaj, od kraje živali do pobiranja denarja povsod. „Na Ptuju dnevno sodelujemo z inšpekcijskimi službami, in če je potrebno s policisti vseh policijskih postaj, tudi preko meje, ter z Veterinarsko bolnico Ptuj in veterinarjem Emilom Senčarjem. Če je potrebno, sodelujemo tudi z lovskimi društvi in lovskimi inšpektorji, društvom za opazovanje ptic. Posebej vas prosim, da se posvetujete z inšpektorji na terenu in koordinatorico Branko Kosenbur-ger, ki vam bo v veliko pomoč s svojimi dolgoletnimi izkušnjami za čim boljše rešitve za delo na terenu," je še posebej izpostavila Kristina Pšajd, ki se tudi zavzema, da se zavetiščem vrne status, saj so današnja en sam velik biznis. Smisel zavetišča je pomagati, tako kot v ptujskem društvu pomagajo živalim in ljudem, ki se znajdejo v kakršni koli stiski. Zavetišča, ki delajo zgolj za dobiček, pa naj dobijo status hotela, predlaga Pšajdova. Nepotrebna 10-dnevna karantena najdene živali Zakaj se spet polnijo zavetišča? Zato, ker nekateri akterji, ki sedaj pritiskajo na državni zbor oz. se zavzemajo za spremembo zakonodaje, vozijo doma zbrano hrano v tujino, v Slovenijo pa uvažajo pse, s čimer se gredo velike rešitelje živali. To vedo tudi v zavetiščih, a molčijo. Ko pa bi nujno potrebovali prevzem živali, je vse polno. „Se-daj se dogaja, da moramo vsakega izgubljenega psa poslati v zavetišče, kjer mora ostati 10 dni v karanteni, namesto da bi na kraju najdbe odčitali čip in ga v najkrajšem času vrnili lastniku. Zavetišče je seveda treba plačati, kakšen stres pa doživi žival, ki jo prevažajo sem in tja, se nihče ne vpraša. Na tem področju je treba še veliko narediti, saj so živali bolj čuteča bitja kot marsikateri človek," pa Kristina Pšajd opozarja na še eno anomalijo, ki se Kaj je boljša rešitev - primerna veriga ali pesjak za vogalom? Pomladni modni spektakel v Qcentru Ptuj Promocijsko sporočilo Pomlad kar kliče po tem, da oblečemo pisana in lahkotna oblačila ter se prepustimo modnim smernicam. Že jutri nas v največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Ocentru na Puhovi, čaka pravi modni spektakel, na katerem boste dobili tisoč in eno idejo, kako poskrbeti za moden videz, ki bo pritegnil poglede mimoidočih, pa tudi vaših najdražjih. Modne smernice se ves čas spreminjajo, podajalne Ocen-tra pa so zmeraj na tekočem z vsem, kar je ta čas priljubljeno in moderno, temu je prilagojena tudi ponudba na njihovih prodajnih policah. V Ocentru bo namreč potekala velika spomladanska modna revija. Nakupovalne ulice Ocentra bodo ob najlepših pomladnih oblačilih, obutvi in modnih dodatkih zasijale od 17.30 dalje. Spoznajte najnovejše smernice iz sveta mode iz prodajaln Sinsay, PittaRosso, Pepco, NKD in Optike Oftalmos, za pomladni videz pa bo poskrbela tudi cvetličarna Sončnica. Zagotovo boste našli veliko idej in navdiha, saj bodo na ogled najbolj trendi oblačila za ženske, moške in otroke, v katerih se boste tudi sami počutili mo- dno in udobno. K temu seveda sodijo tudi primerni čevlji, ki jih boste imeli priložnost občudovati na veliki spomladanski modni reviji Ocentra Ptuj. Modeli vseh starosti bodo na najboljši možni način predstavili vse, kar za to pomlad ponujajo trgovine v Ocentru - otroška, moška in ženska oblačila ter modne dodatke. Z glasbenim nastopom bo dogodek popestrila Teja Ovčar. Pridružite se nam to soboto, 25. marca, od 17.30 dalje v največjem nakupovalnem središču na Ptuju-Ocentru Ptuj. Foto: Črtomir Goznik Kristina Pšajd: „V spremembo zakonodaje na osnovi argumentov in ugotovitev na terenu, ne pa govoric." Foto: Črtomir Goznik dogaja z izgubljenimi živalmi. Skrb za živali in njihovo zaščito je treba urediti na podlagi preverjenih in terenskih ugotovitev, ne pa na osnovi nekih govoric in dela iz pisarn. To velja tudi za verige. Če že, boljša daljša veriga za psa kot majhen pesjak Zakaj moramo imeti vsakega psa na povodcu, ko gremo na sprehod? Zato, da ga zavarujemo pred nevarnostjo, da bi nam ušel. „Nisem za verigo, niti za pesjak, a vendar raje vidim psa svobodno tekati po dvorišču, privezanega na po zakonu primernem privezu, kot 24 ur zaprtega v pesjaku, nekje za vogalom. Zavzemam se, da so psi za ograjo svobodni. Zavedati se je treba, da vsak ne more postaviti ograje, psa pa ima rad in ga ima tudi zaradi svoje varnosti. Kaj ima pes v bogatem pesjaku, daleč od hiše? Če je na dvorišču, ga vsakič, ko gre nekdo na dvorišče, ogovori. Ali ni to boljše za žival? Ima tudi več prostora za gibanje kot pa v omejenem prostoru pesjaka, kjer tudi naj ne bi smel lajati. Kaj ima takšen pes od življenja? Bojim se, če bodo verige prepovedane, kaj se bo zgodilo s temi psi. Vsak pes tudi ne more spati v postelji, nikoli ni in nikoli ne bo," v svojem pismu predsednici DZ RS Kristina Pšajd obrazloži svoje razmišljanje o verigah. Za boljše razumevanje dela Društva proti mučenju živali Ptuj, ki od leta 2011 deluje v javnem interesu, je pismu dodala tudi knjigo z naslovom Prvih deset let Društva proti mučenju živali Ptuj. V odgovoru iz DZ so se Kristini Pšajd za njeno konstruktivno razmišljanje s predlogi in za knjigo zahvalili. MG Ptuj • Mestni trg so preplavili modri baloni »Z nami, ne za nas« Učenci in učitelji OŠ dr. Ljudevita Pivka so se ob dnevu Downovega sindroma tudi letos z modrimi baloni sprehodili do ptujske Mestne hiše in seznanjalijavnost o pomenu vključevanja drugačnih v družbo. Tudi na Ptuju so z modrimi baloni obeležili svetovni dan Doumovega sindroma. Kot prejšnja leta jih je nagovorila ptujska županja Nuška Gajšek, ki je v svojem nagovoru izpostavila, da je različnost tista, ki nas vse bogati: »Skupaj ustvarjamo čudovito pisano skupnost, ki je sposobna neverjetnih stvari. Pomembno je, da prav vsak dan sprejemamo svojo raznolikost in edinstvenost, predvsem pa, da sprejemamo drug drugega in sobivamo z roko v roki.« Povezanost, veselje in srečo je bilo moč čutiti tudi med vsemi zbranimi na mestnem trgu, ki so z navdušenjem spremljali krajšo kulturno prireditev učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka. Skupno jih je nastopilo okoli 40, in sicer pevski zbor ter plesna in bobnarska skupina. Lidija Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, je poveda- la, da poskušajo prav vse osebe s posebnimi potrebami preko različnih projektov vključevati v vsakodnevno življenje. Njihovi učenci z veseljem sodelujejo na prireditvah in drugih dogodkih. Prav tako jih lahko vsak petek srečate v kavarni Doma upokojencev Ptuj, kjer skrbijo za strežbo in prijetno družbo: »Na naši šoli izvajamo vrsto aktivnosti, ki naše učence spodbujajo in podpirajo v njihovem razvoju, omogočajo druženje in medsebojno spoznavanje.« Pohoda so se letos udeležili tudi številni gostje iz tujine, s katerimi sodelujejo v okviru projektov Erasmus +. Svetovni dan Downovega sindroma, ki ga vsako letos obele- žujemo 21. marca, je letos potekal pod geslom Z nami, ne za nas. Downov sindrom ali trisomija 21 je najpogostejša kromosomska posebnost. V Sloveniji živi z Downo-vim sindromom okoli 3.000 ljudi, na leto pa se s sindromom rodi približno od 15 do 17 otrok. Značilnosti sindroma je leta 1844 prvi opisal britanski zdravnik John Longdon Down. Kromosom 21 je v vsaki celici prisoten trikrat, kar upočasnjuje tako telesni kot duševni razvoj. Vzrok za takšno motnjo je največkrat naključen, tveganje pa se povečuje s starostjo staršev. V povprečju se rodi en otrok z Downovim sindromom na približno 800 do 1.000 otrok. Estera Korošec Foto: CG 12 Štajerski Črna kronika petek • 24. marca 2023 Slovenija • Internetna prevara: »Si ti to v filmu?« Ne odpirajte tega sporočila! Na družbenem omrežju Facebook se že zadnje obdobje pojavlja nova oblika spletne prevare. Goljufi tokrat za svojo prevaro uporabljajo Facebook Messenger, preko katerega pošiljajo zasebna sporočila z vsebino: »Si to ti v filmu?« zraven pa prilepijo tudi url povezavo. Foto: zajem »Morda vas srbijo prsti, da bi pogledali, za kaj gre, a klikanje močno odsvetujemo, saj gre za prevaro,« svarijo v skupini Varni na internetu. Klik na povezavo vas namreč preusmeri na lažni prijavni obrazec, kjer morate vnesti podatke za dostop do FB-profila. S tem jih dejansko posredujete goljufom. »Potem ko goljufi dobijo vaše uporabniško ime in geslo, to isto sporočilo, z namenom zbiranja podatkov za dostop, v vašem imenu pošiljajo dalje vašim kontaktom. Če ste slučajno kliknili na povezavo, je najbolje, da čim prej zamenjate geslo,« še dodajajo. Ur Ormož • Bo za prometno nesrečo odgovarjalo CP Ptuj? Preiskava še vedno v teku Vzdrževalci cest le redko odgovarjajo za prometne nesreče. Kakšen bo razplet preiskave prometne nesreče, ki se je zgodila konec novembra lani na poledenelem vozišču na Ormoškem, za zdaj še ni znano. Foto: Arhiv Po štirih mesecih še vedno ni jasno, ali bo za eno izmed prometnih nesreč, ki se je zgodila na delu ormoške obvoznice, odgovarjal vzdrževalec ceste, CP Ptuj. (Fotografija je simbolična.) Ormoški policisti so bili 24. novembra v jutranjem času obveščeni o več prometnih nesrečah na krajšem cestnem odseku glavne ceste (delu ormoške obvoznice). Večina se jih je končala z materialno škodo, ena pa z lahko telesno poškodbo. Policisti so takrat sporočili, da morajo zbrati vse podatke o nesreči in da bodo, če bo sum potrjen, kazensko ovadili vzdrževalca ceste zaradi poledenelega vozišča oz. opustitve nadzora v javnem prometu. Ali je bilo zares krivo dejstvo, da cesta ni bila oz. je bila malomarno posuta, za zdaj še ni jasno. »Preiskava trenutno še poteka,« so sporočili iz PU Maribor. Na sporni cesti je vzdrževalec Cestno podjetje Ptuj, kjer so povedali le, da sodelujejo v preiskavi in da končnih zaključkov še ni. Izjemno redke kazenske ovadbe Upravljavec mora po zakonu javne ceste redno vzdrževati tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih razmer varno uporabljajo vsi uporabniki. To pomeni, da mora voznik hitrost in način vožnje prilagoditi poteku, tehničnim in drugim lastnostim ceste, stanju vozišča, preglednosti, vidljivosti, prometnim in vremenskim razmeram ter svojim vozniškim sposobnostim, na način, da ves čas vožnje obvladuje vozilo. Na podlagi omenjene določbe je tako primarna odgovornost za vožnjo s prilagojeno hitrostjo (ki je lahko tudi nižja od predpisane hitrosti) na vozniku vozila. Če voznik vozi zmerno in ima primerno opremljeno vozilo, a kljub temu pristane na drugi strani ceste, Policija okoliščine, ki kažejo na odgovornost vzdrževalca ceste, ugotavlja individualno in jih ni možno posplošiti. »Ko govorimo o poledenelem cestišču, je zelo pomembna nenadna, oziroma hitra ali nepričakovana sprememba vremenskih vplivov, ki imajo za posledico, da cestišče poledeni. V primerih, ko je na nevarno situacijo že opozorilo več uporabnikov cest, ali npr. policija, ali če vzdrževalec v razumnem (pričakovanem) roku ne vzpostavi razmer za varno uporabo cest ali z vzpostavitvijo prometne signalizacije omeji ali prepove prometa na določenem delu ceste, lahko policija na podlagi tako ugotovljenih dejstev poda kazensko ovadbo,« so ob tem poudarili na mariborski policijski upravi. Po podatkih Generalne policijske uprave sta bili zaradi opustitve nadzora v javnem prometu v letih 2018 in 2019 podani zgolj dve kazenski ovadbi, leta 2020 ena, zadnji dve leti pa celo nobena. Monika Horvat Ptuj • Po odprtju meje s Hrvaško na cesti še več tovornjakov Na smrtno nevarni Ormoški cesti brez premikov V civilni iniciativi za ptujsko obvoznico so se ponovno oglasili z javnim pismom. Opozarjajo, da seje tovorni promet na glavni cesti skozi Spuhljo in Budino povečal in so razmere za bivanje nevzdržne. Zahtevajo popolno prepoved mednarodnega tranzitnega prometa. V evropskem prostoru je več primerov sodne prakse, ko je sodišče EU pritrdilo ljudem, da hrup in onesnažen zrak obremenjujeta njihov bivanjski prostor. Tudi z odškodninskimi tožbami je prebivalcem prometno obremenjenih mest že uspelo. „Prometna obremenitev na popolnoma uničeni cesti presega 17.000 vozil dnevno, od tega 1.200 težkih kamionov. Za odsek ceste, ki je popolnoma dotrajan, so bila že pred desetimi leti v državnem proračunu rezervirana sredstva za rekonstrukcijo. Zaradi slabega načrtovanja izgradnje in vzdrževanja infrastrukture se je prometna obremenitev povečala in danes kakršnakoli obnova oziroma rekonstrukcija pod tem prometom brez začasne obvozne ceste ni mogoča," je poudarila vodja iniciative Sergeja Puppis Freebairn. Pojasnila je, da se je promet v prvi polovici lanskega leta v primerjavi z enakim predlanskim obdobjem bistveno povečal. „V Središču ob Dravi je bilo tovornih vozil, ki so prestopila državno mejo, 63 odstotkov več, v Zavrču 38 odstotkov več." Delna omejitev prometa neučinkovita V civilni iniciativi so trdno prepričani, da je prava pot prepoved tovornega tranzitnega prometa in preusmeritev na podravsko avtocesto. Avtoprevozniki se cestnini izogibajo, kraji med mejo s Hrvaško in Ptujem pa dnevno „poka-sirajo" 1.200 tovornjakov, ki so na Ko je cesta s 1.200 tovornjaki šolska pot V civilni iniciativi so spomnili, da tranzitno obremenjena cesta pelje skozi spalna naselja, hkrati je tudi šolska pot, čeprav marsikje ob njej manjkajo pločniki in kolesarske steze. „To je popolnoma nesprejemljivo. Lani je tovornjak na tej cesti povozil 11-letno kolesarko," je dejala Sergeja Puppis Freebairn. „Zahtevamo, da se do izgradnje obvoznice ali razbremenilne obvozne ceste popolnoma prepove mednarodni tranzitni tovorni promet." tranzitni poti. „Že pri prometu 750 težkih tovornih vozil dnevno se je razmišljalo o omejitvi težkega tovornega prometa skozi te odseke, a takrat omejitve niso bile izvedljive, ker ni bilo avtoceste. Danes alternativa je, zato bi ves tranzitni tovorni promet moral potekati po avtocesti. Delna omejitev prometa je neučinkovita. Po ukinitvi schengenskega režima na meji s Hrvaško dejansko več ni nobenega nadzora nad tem, kdo se vozi čez mejne prehode, kar je zaznati tudi na povečanju tovornega prometa." Evropsko sodišče dalo prav ljudem V civilni iniciativi so predstavili nekaj odločitev Evropskega sodišča v zvezi s prekomerno obremenjenostjo okolja zaradi prometa. V primeru Avstrije (Tirolska) je sodišče odločilo, da je omejitev tranzitnega tovornega prometa upravičena - s ciljem zaščite okolja in javnega zdravja. V italijanski Vicenzi so prebivalci zaradi hrupa in onesnaženja, ki ju je povzročal gosti promet, vložili tožbo proti mestu in regiji. „Sodišče je odločilo, da morajo države članice in lokalne oblasti zagotoviti, da ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka in hrupa iz prometa temeljijo na ustrezni oceni tveganj za zdravje prebivalcev ter da je treba sprejeti ukrepe za zmanjšanje teh tveganj, če so ti ukrepi sorazmerni s cilji varstva okolja," so navedli v civilni iniciativi. Tudi za Dansko je sodišče EU ugotavljalo, da je dovoljevala prevelik obseg tovornega tranzita, s tem pa kršila evropsko okoljsko zakonodajo. V nizozemskem primeru Maastricht je sodišče EU odločilo, da je bila omejitev tranzitnega prometa glede na obremenitev okolja upravičena. Hrup in onesnaženo okolje sta kršitev človekovih pravic Civilni iniciativi je uspelo iz evropske sodne prakse izbrskati štiri primere uspešnih tožb proti državam Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji in Italiji. Evropsko sodišče za človekove pravice je tožnikom pritrdilo, da jim država zaradi neznosnega prometa (hrup, onesnaženje zraka) krši pravico do zasebnosti in doma. „Prebivalci so zaradi prometnih preobremenitev naselij dosegli omejitve in odškodnino. Pri zaščiti pravic prebivalcev v primerih okoljskih težav in prekomernega prometa lahko ima evropsko pravo pomembno vlogo. Ker verjamemo, da je možno zadevo rešiti v slogu sodelovanja brez civilne nepokorščine in uporabe evropskih pravnih instrumentov, pričakujemo popolno prepoved mednarodnega tovornega prometa na teh odsekih," so še zapisali v civilni iniciativi, ki jo vodi Ptujčanka Sergeja Puppis Freebairn. Mojca Zemljarič Foto: CG Če je na Ruperta (27.) jasno nebo, bo malega srpana ravno tako. 2/19 6/19 7/13 (f BIK (21. 4. - 20. 5.) Pridobili boste neko ugodno priložnost, popolnoma od vas bo odvisno, ali jo boste izkoristili ali ne. Seveda je pomembno, da znate reči bobu bob. Prijatelji bodo v prihodnjem tednu ključni člen in čas je, da se z njimi iskreno pogovorite. Zavedali se boste, da tam, kjer je volja, tam je tudi pot. 0 c O TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Delaven elan se bo širil in širil. Tako pravzaprav ne bo časa za oddih, kajti odgovorne naloge vas bodo klicale. Toda vseeno si vsak dan vzemite pol urice zase in za vse tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Soočili se boste s svetom duhovnosti in ezoterike. Ugodno je tudi branje pozitivnih misli! ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Ponudili boste roko tisti osebi, za katero boste prepričani, da ji morate pomagati. Nakazano je, da se soočite s tistim, kar vam je dano, in da boste izostrili svojo intuicijo. Notranja modrost vam bo dala krila. Ne nazadnje bo tudi čas in priložnost, da negujete notranjega otroka v sebi. /aya/ai dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Sledilo bo obdobje, v katerem boste naredili načrt in ko se boste morali odločiti, kaj je pravzaprav za vas vodilo. Zdelo se bo, da vam bo življenje ponudilo ugodno finančno priložnost, čeprav bo v tem pogledu dosti nihanja. Soočite se s svetom duhovnosti. Služba: prijetna doživetja. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Dom bo oaza, kjer si boste dodobra napolnili baterije, in ko uvidite, kaj morate še spremeniti, da najdete notranjo srečo. Nakazano je, da boste zadeve končno spravili v ravnovesje in v neko logično celoto. Pravzaprav dogodkov ne boste prehitevali, ampak uživali. BANEGA, Ever - argentinski nogometni reprezentant, DAU - majhna arabska dvojamborna jadrnica, TOFTIR - mestece na Ferskih otokih, ki se ponaša z nogometnim stadionom Majšperk • Dan OŠ Majšperk Sopotniki na poti odraščanja Pred 19 leti so v Majšperku začeli graditi novo šolo, oranžno lepotico, kot je dejal ravnatelj Rajko Jurgec. V spomin na ta dan so tokrat priredili Dan šole, kjer pa v ospredju niso bile arhitekturne zasnove ali gradbeni posegi, temveč šolska pot, ki jo premagujejo sovrstniki oz. sopotniki. V vrtcu otroci začnejo plesti prva prijateljstva, ki jih na novo vzpostavijo ali učvrstijo v osnovni šoli, kjer s sovrstniki dozorevajo devet let. So sopotniki na poti odraščanja, učenja in spoznavanja sebe. Na tej poti jih spremljajo, usmerjajo ali jim pomagajo delavci šole. »S samozavestjo, hvaležnostjo in spoštovanjem se oziram na delavce te šole. Prepričan sem, da so v delo vložili vso svojo sposobnost in znanje ter ljubezen do tistih, zaradi katerih smo v tem poklicu,« je dejal ravnatelj Rajko Jurgec, ki je spomnil, da letos mineva 220 let od začetka organiziranega šolstva v Majšperku. Poudaril je, da se letošnji Dan šole res naslanja na začetek gradnje šolske zgradbe, a da je prireditev posvečena življenju v njej in ob njej. Izpostavil je, da je šola poleg družine še vedno najpomembnejše socializacijsko in vzgojno okolje, kjer v skupnem okolju sobivajo različni posamezniki. Dodal je še: »Želja vseh bi morala biti, da otrok ne usmerjamo le v početje pravih stvari, temveč da otroci uživajo v njih. Ne le da otroci postanejo de- Mladinski pevski zbor OŠ Majšperk Foto: Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Vera Planine, upokojena učiteljica, ki je 33 let poučevala na podružnični šoli v Stopercah, učencem sporoča, naj uživajo, da naj se preveč ne pehajo za ocenami, naj raje razmišljajo o življenju. lovni, temveč da vzljubijo delo, ne le de postanejo učeni, temveč da vzljubijo znanje, da niso le spoštljivi in pravični, temveč da zahrepeni-jo po spoštovanju in pravici.« Prireditev so obogatili nastopi učencev kot tudi prav njihova himna: »Radi imamo igre in ples, saj šola ni vedno samo za res.« Mojca Vtič (21. 6. - 22. 7.) RAK Globoko v sebi se boste umirili in na intuitiven način spremljali sporočila življenja. Sreča se bo okrepila v skupinskem delu in tam, kjer boste imeli ogromno nekih priložnosti za srečevanja z ljudmi. Samske bo zadela Amorjeva puščica in vezani bodo spretno vijugali po poteh strastne ljubezni. m LEV (23. 7. - 22. 8.) Vsekakor bo obdobje ustvarjalno. Spremembe vas bodo razvedrile in vam pokazale še drug izraz življenja. Prav gotovo boste postali nekoliko bolj tihi in tako se bo dogodilo, da boste znali na pravilen način poslušati ljudi. Služba: ugodna finančna investicija. J* p} DEVICA ^ (23. 8. - 22. 9.) V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki bodo vnesli neko svežino in priložnost, da se soočite s tistim, kar vam je uganka. Vsekakor bo pri vas doma veselo in razigrano. Pomladna energija in temperamentnost se bo občutila tudi na delovnem mestu in tako boste želi uspeh za uspehom. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Prav zanimiv teden se obeta, kajti blesteli boste v komunikaciji in pri vseh drugih pomembnih opravilih, korak za korakom greste naprej in sledite svojim sanjam. V dvoje boste zacveteli kot jablana spomladi. Počasi tudi ozavestite, da so pogovori ključ do uspeha. W VODNAR ^r» (21. 1. - 18. 2.) Vsekakor se lahko veselite. Pred vami je izredno ploden in ustvarjalen teden. Finančno se bodo stvari rešile v vašo korist. Koristno bo, da ste ustvarjalni in da delate stvari po nekem notranjem scenariju. Besede bodo vrelec, uporabljati jih boste morali premišljeno. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Čaka vas teden prijateljstva in prijetnih stvari. Zdelo se bo, kot da boste imeli v rokah čarobno palčko, in kjer se boste pojavili, delite ljubezen in upanje. Mnogi bodo prepričani, da cvetite, in imeli bodo prav. Magičen jezik ljubezni boste znali dobro izkoristiti, tako vezani kot tudi samski. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. marca 2023 Ptuj • Viktorinov večer s filmom o Antonu Martinu Slomšku Srečen bo čas Obujanje zavesti o Slomšku v slovenskem narodu Dokumentarno igrani film o blaženem Antonu Martinu Slomšku, ki so ga v Mestnem kinu Ptuj prvič predvajali v okviru Viktorinovega večera, je dvorano napolnil do zadnjega kotička, zato so ga ponovili še naslednji dan. Prvega predvajanja se je udeležil tudi režiser, Ptujčan David Sipoš in njegova sestra Klarisa, slikarka, tudi soustvarjalka tega filma v animacijskem delu. Slomšek namreč s svojimi besedami spregovori ravno v delčkih, ki so animirani. Znotraj dokumentarnega dela gledalce kratki igrani film Ključ na obzorju popelje v Slomškovo otroštvo, drugi kratki igrani film Kje je gospod Frank? pa je umeščen v majhno štajersko vas v času pomladi narodov. Sicer pa so z igranimi prizori in animacijami podprti intervjuji različnih strokovnjakov, ki predstavljajo življenje in delo blaženega Antona Martina Slomška, škofa, narodnega buditelja, pesnika, pedagoga. Nihče od slovenskih velikih mož se ni toliko zavzemal in boril za besedo in narodnost, kot se je Anton Martin Slomšek. Zelo se je zavedal, da je obstoj slovenskega jezika tesno povezan z obstojem slovenskega naroda. Če si slovenski človek ne bo prizadeval za slovensko besedo, je nevarnost, da bo izumrla. In če bo izumrla slovenska beseda, je še večja nevarnost, da bo izumrl slovenski narod. Vedel je, da je tiskana knjiga in kulturno izobraževanje ljudi in naroda bistvenega pomena. Bil je velik vizionar, v celoti predan božji stvari in za slovensko stvar. Za materni jezik je dejal, da je največja dota, ki smo jo dobili od naših prednikov, naša dolžnost je ta jezik spoštovati, ga ohranjati in razvijati za prihodnje rodove. Kdor pa slovenski jezik zapusti, je nemaren, je zanikrn, je slab človek, je Foto: Črtomir Goznik Pogovor z Davidom Sipošem in Klariso Sipoš je vodil Peter Pribožič, predsednik Viktorinovega društva. Foto: Črtomir Goznik David Sipoš, režiser dokumentarno igranih filmov: „V svet želim ponesti resnico, predstaviti ljudi, ki nas navdihujejo." Predstaviti Slomška je bil velik izziv David Sipoš ima lasten filmski studio. Za svoje stvaritve je prejel že več filmskih nagrad doma in na tujem. Kot sam pravi, želi v svet ponesti resnico in predstaviti ljudi, ki nas navdihujejo. „Zvesti smo temu poslanstvu, zato nam naročniki in tisti, ki sodelujejo pri pridobivanju sredstev, zaupajo. Predstaviti Antona Martina Slomška je bil iz filmskega vidika velik izziv, ker se ga praktično nobeden ne more spomniti iz prve roke. Poskušali smo ga predstaviti na sodoben način, da ga lahko začutimo tudi kot človeka. Upam, da nam je uspelo. Prve uprizoritve filma napovedujejo njegovo uspešno pot med gledalce. To je tudi neke vrste test našega studia in krščanske vsebine za slovenski prostor," je Sipoš povedal po predvajanju filma v Mestnem kinu na Ptuju. grešen, ker deluje proti božjim načrtom. Slomšek je vedel, kakšnega pomena je knjiga, zato smo mu še danes lahko še zelo, zelo hvaležni. Slovenski knjižni jezik v prvi polovici 19. stoletja še ni bil enoten. Slomšek je že od nekdaj zagovarjal idejo o poenotenju slovenskega knjižnega jezika. To je bil edini način, da Slovenci najdemo svojo lastno identiteto in narodno zavest v avstrijski državi. Slomškov slovstveni opus je izredno raznolik in zelo obsežen, sestavljajo ga zelo različne zvrsti. Po nekih čudnih okoliščinah je morda premalo znan in tudi neupoštevan. V poeziji vedno najde določene motive iz življenja, ki pa jim daje prepoznavno etično in vzgojeslovno enoto. Že leta 1846 leta je napisal prvo slovensko socialno pesem Ubogi otrok v fabrikah. Ta pesem je pretresljiva zgodba o otroku, ki ga starši alkoholiki dajo v službo v preboldsko tekstilno tovarno, kjer gara od jutra do večera, na koncu pa mu pijani starši poberejo ves zaslužek. Anton Martin Slomšek je prak- tično delal do zadnjega dneva. Tudi s tem je dal pomembno sporočilo: ne obupuj nad prihodnostjo, bodi aktiven, dokler zmoreš v življenju. Kajti vsak dan prinaša s seboj svoje naloge. Ni bil karierist, ljubezen do vere in do domovine mu je bila pomembnejša od kariere. V nastajanju filma je sodelovalo okrog 300 ljudi Dokumentarno igrani film o Antonu Martinu Slomšku Srečen bo čas je megalomanski projekt, je v pogovoru s Petrom Pribožičem po projekciji filma povedal režiser in producent David Sipoš, ki s filmom skuša povezati Slovenijo, obuditi pomembne Slovence in trenutke naše domovine. Okrog 300 ljudi je tako ali drugače sodelovalo pri nastajanju tega filma. Davis Šipoš je poskušal odgovoriti tudi na vprašanje o tem, ali bo film pomagal doseči razglasitev Slomška za svetnika s svojim močnim in nagovarjajočim sporočilom. »Vse je odvisno od ljudi, potreben bo še en čudež,« je povedal. Slomška je papež Janez Pavel II. za blaženega razglasil 19. septembra leta 1999. Postopek za razglasitev za svetnika pa še vedno poteka, znotraj rimskokatoliške cerkve ga vodi postulatura postopka za Slomškovo kanonizacijo. Trenutno v Studiu Siposh snemajo krajši film o Magdaleni Gornik, slovenski mistikinji, ki je imela zelo zanimivo življenje. Ustvarjajo pa tudi pilotno epizodo v seriji o Mučencih, kjer začenjajo s katakombami, s prvimi kristjani. Gre za film za ameriški trg, kjer prav tako želijo uspeti. MG Gorišnica • Šola nogometa več kot uspešna v Umagu V družbi eminentnih nogometnih klubov V Umagu so svoje izjemne nogometne sposobnosti pokazali mladi športniki iz Gorišni-ce. Nogometaši selekcije U8 in U10 so se namreč udeležili enega največjih nogometnih turnirjev v tem delu Evrope, na katerem so sodelovali številni eminentni klubi. Prav z vsemi so se kosali enakovredno in osvojili odlične rezultate. Najmlajši so bili v skupini izjemnih klubov, in sicer NK Maribor, NK Bravo, NK Zarica Kranj, Meszoly Focisuli iz prestolnice Madžarske ter ekipa Lumen iz Va-raždina. Slednji imajo neprimerno večji izbor igralcev, prav tako pa tudi več sredstev, s katerimi lahko razpolagajo. Po petih tekmah so v skupini zasedli prvo mesto s štirimi zmagami in enim neodločenim rezultatom. V tekmi osmine finala so se pomerili z ekipo Sofije iz Bolgarije. »Naši nogometaši so si priigrali neverjetno število priložnosti, a je nasprotnike reševal okvir vrat, ki so ga naši zadeli kar trikrat. Žal pa so Bolgari iz edinega strela na gol srečno zadeli in napredovali v nadaljnji krog. Naši fantje so tako zasedli odlično 13. mesto izmed 48 ekip iz osmih držav,« je povedal Borut Lindič, vodja Šole nogometa Gorišnica. Člani selekcije U10 Foto: Sola nogometa Gorišnica Člani selekcije U8 a • V • V • I I Gorisnicani premagali favorite iz Salzburga Selekcija U10 je imela v prvi tekmi za nasprotnika enega od favoritov turnirja, ekipo Red Bull Salzburg, ki velja za eno najboljših nogometnih šol v Evropi. Fantje so po besedah Lindiča prikazali neverjetno borbenost in šokirali nasprotnika z zmago 1:0. Tako so verjetno pripravili največje prese- nečenje turnirja U10, kjer je skupaj tekmovalo 52 ekip iz osmih držav. Naslednji dan niso ponovili uspehov prvega dne in so morali priznati premoč ekipama Olimpije in Rudarja iz Velenja. Z zmago na zadnji tekmi proti ekipi Pohorja so si zagotovili mesto v prvi polovici nastopajočih, kar je veliko več od pričakovanega. »Naši fantje so imeli največje srce, pogum in najboljše navijače. Imeli so starše, ki so vse Foto: Sola nogometa Gorišnica tri dni navijali na vso moč, imeli so člansko ekipo, ki je bila ravno v tem času na pripravah v Umagu in so vsaki prosti čas izkoristili za navijanje na naših tekmah in imeli smo člane DU Zagojiči, ki so te dni letovali v Umagu. Tudi oni so izkoristili vsak trenutek za druženje z našimi otroki in za navijanje na njihovih tekmah,« je ob zaključku turnirja v Umagu še povedal Lindič. Estera Korošec petek • 24. marca 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Slovenija, Ptuj • Naja Fridl, finalistka miss Slovenije 2023 »Predvsem želim dokazati, da zmorem!« Letos bomo Ptujčani navijali za dve finalistki projekta miss Slovenije, za Najo Fridl in Alido Tomanič. Za pogovor smo najprej prosili Najo Fridl, kije tudi odlična pevka, zmagala je v četrti sezoni projekta družbe Radio-Tednik Ptuj Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v starejši kategoriji. Naja Fridl je bila za finalistko projekta miss Slovenije izbrana 10. marca v Večnamenskem kulturno-podjetniškem centru Pesnica, kije pokal po šivih. Foto: Črtomir Goznik Naja Fridl, finalistka miss Slovenije za miss sveta v letu 2023. Skupaj z njo se je tega dne razveselilo še 14 finalistk. Na polfinal-nem izboru, na katerem je sodelovalo 23 deklet, so se predstavile v dveh izhodih, spoznala jih je žirija, pomemben del je bila tudi predstavitev v eko oblekah, ki so jih same oblikovale iz materialov, ki podjetju Tosama ostanejo med izdelovanjem medicinskih pripomočkov ter izdelkov za osebno in intimno nego. S svojimi čudovitimi kreacijami se bodo predstavile tudi ob 100-le-tnici podjetja Tosama. Uradno se bodo finalistke predstavile 14. aprila, veliki finale pa bo septembra v občini Radlje ob Dravi. Projekt Miss Slovenije se je iz klasičnega lepotnega tekmovanja pod vodstvom nosilke licence za miss Slovenije za miss sveta Jelke Verk razvil v projekt z vsebino, ki poteka pod sloganom Podpirajmo slovensko in podprimo Slovenijo, v okviru katerega je poudarek na slovenskem podjetništvu, turizmu, glasbenikih, avtorjih, slovenski kulturni in naravni dediščini. Skozi projekt se v slovenski prostor odpirajo tudi skriti biseri Slovenije, ki bi sicer ostali skriti in jih je vredno obiskati. Naja - dekle številnih talentov Naja se je rodila pred 19 leti na Ptuju. Svoje talente pa že četrto leto razvija v Ljubljani, kjer tudi biva. Že od zgodnje mladosti jih je razvijala na več različnih področjih: risanje, ples, košarka in nogomet. Obiskovala je glasbeno šolo in orkester ter ju tudi uspešno zaključila. Tekmovalno pa se je posvetila pevskemu zboru Carmina Sloveni-ca, s katerim so osvajali nagrade in nazive na svetovnih odrih, solo petju in plavanju. Peti je začela že s šestimi leti, pri zboru Carmina je pela šest let. To je bilo obdobje, v katerem je za svoja leta precej hitreje odrasla, kot bi sicer. Bila je ena izmed članic koncertnega zbora. Dekleta, s katerimi je prepevala, so bila deset do dvajset let starejša. V tem obdobju se je naučila discipline in potrpljenja, osebne nege, ličenja, prepotovala in videla je kar nekaj sveta. To je bil čas solz in smeha. Vsaka stvar te v življenju nekaj nauči, če ji le prisluhneš. Kasneje je svoj talent razvijala na solo poti, svoj glasbeni talent je razvijala v GŠ Arsana, kjer sta jo Teja in Natalija z vsemi triki prepone in glasilk v dveh letih popeljali do zmage v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Po odhodu v Ljubljano je svojo glasbeno pot nadaljevala v eni od ljubljanskih glasbenih šol. Pred enim letom jo je zapustila, tako da sedaj prepeva le v prostem času, ob različnih priložnostih s prijatelji, ki so tudi glasbeniki. Morda pa bodo skupaj čez nekaj časa presenetili kot band. jf\ 55 B? *!3 ■< mr^i H H .^MÉ s m jjjfh HM ll V /jffl ml ITS 1 1 ■ Foto: Črtomir Goznik Naja Fridl s sestro Nino na odru talentov festivala Arsana leta 2018 11 •••• 11 v t Novi izzivi, nove izkušnje učijo in dajejo zagon „Sama se vidim kot zelo urejeno osebo. V prostem času rada obiskujem trgovine, si vzamem čas za nego obraza, zaključujem kozmetično šolo. Veseli me kozmetika. Najbolj pa se sprostim ob morju, na soncu, ob kakšni skodelici kave, skupaj s prijateljicami," Naja pove o sebi. Na velikih odrih se počuti kot doma, ob spoznavanja novih krajev in ljudi si je vedno želela novih izzivov, saj jo vsaka izkušnja nekaj nauči, ji da zagon. Nikoli ni razmišljala o tem, da bi se prijavila na lepotno tekmovanje. Odprla je link za projekt miss Slovenije, ker jo je zanimalo, za kaj gre. V opisu je našla sebe, miss Slovenije pa ni le lepotno tekmovanje, temveč projekt, s pomočjo katerega zgradiš sebe, delaš maksimalno na sebi. „S tem ljudje spoznajo tudi tvojo notranjost, ne le zunanjost. To mislim, da je najpomembnejše. Mislim pa tudi, da je dobra odskočna deska za naprej. Glavni cilj vsakega dekleta je po moje zmaga. Ne zato, da bi bila najboljša, temveč zato, da bi sama sebi dokazala, da ti lahko uspe tudi takrat, ko je težko in ko že skoraj obupaš. Najbolj bi bila ponosna, če bi sama resnično nekaj naredila. Po drugi strani pa si želim tudi novih poznanstev. Vem, da moram delati tudi na svoji organizaciji, disciplini, včasih se mi še kaj zalomi, spoznati podjetja, spoznati nove poti, nove izkušnje. Predvsem pa želim sebi dokazati, da zmorem," razmišlja Naja, ki nima nekih standardnih ciljev, prepušča se toku. Predvsem želi bi srečna, nasmejana, izkoristiti življenje brez obžalovanj, imeti ob sebi ljubezen. Trenutno je eden njenih prvih ciljev uspešno zaključiti šolanje, dokončati izpit za avto in odpreti kozmetični salon. Po drugi strani pa bi lahko šla tudi v pevske vode, za pevsko kariero pa ve, da je potrebno veliko energije in časa. Milijon stvari bi lahko delala in bila v njih uspešna, to ve. Kam jo bo življenje pripeljalo, bo pokazal čas, morda ji prinese tudi kakšno presenečenje. MG SLAVONIJA in KULINARIČNA VOJVODINA BRALCI IN POSLUŠALCI Radia-Tednika Ptuj pridružite se naši družbi 1. in2. aprila se nam pridružite na dvodnevnem avtobusnem potovanju Z nami se podajte do OSIJEKA, kulturnega in industrijskega središča Slavonije ter Baranje, spoznajte NOVI SAD, enega najstarejših in najživahnejših mest Srbije, doživite zanimivo okolico FRUŠKE GORE in okušajte kulinarične specialitete Vojvodine. Sprehodili se bomo po Osijeku, središču Slavonije, nekoč razdvojenem, sedajpa med sebojpovezanem mestu kot Gornji grad Tvrda in Spodnji Grad. V Srbiji si bomo najprej ogledali Sremske Karlovce, ki ga krasijo ogromne baročne palače, nastale po zaslugi odličnega trgovanja z vinom. V kleti Živanovič bomo pokušali domača vina, prigrizke in med. V Novem Sadu bomo večer zaključili z druženjem ob večerji v lokalni restavraciji/salašu in glasbi. Naslednje jutro si bomo ogledali znamenitosti mesta: Trg svobode, katedralo, Mestno hišo, ZmajJovinovo ulico in Dunavske ulice z zanimivimi zgradbami iz 19. stoletja. Vzpeli se bomo na Petrovaradinsko trdnjavo imenovano Gibraltar na Donavi, z arhitekturo iz 18. stoletja in podzemno galerijo, ki se razteza v dolžini preko 16 km. Na Fruški gori nas bo navdušil samostan Krušedol, zapuščina srednjeveške dinastije Brankovič, ki v samostanski zakladnici hrani mnoge dragocene predmete. Za konec se bomo v bližnjem gostišču okrepčali s kosilom. Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah -1 x nočitev z zajtrkom - lxvečerja ob glasbi ■ degustacijo (7 vrst vina + 3 vrste medu in prigrizkom) ■ ogled Novega Sada in Osijeka z lokalnim vodnikom -1 x kosilo (drugi dan) - zunanji ogledi po programu -turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa! Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski : radioPTUI V SONČEK 20 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 24. marca 2023 Temišvar, Ptuj • Evropsko nogometno prvenstvo duhovnikov v malem nogometu —" P. Matei Senteš - z nogometom že od otroštva V Temišvaru v Romuniji je februarja potekalo že 15. nogometno prvenstvo duhovnikov v malem nogometu. Sodelovalo je 16 ekip, slovenska nogometna ekipa Pax je zasedla 9. mesto. Njen trener je Stanko Plantak. Naslov prvakov so ubranili Poljaki, ki so v finalu premagali Portugalce, ekipa BiH pa je bila uspešna v boju za bron, premagala je Slovaško. Prihodnje leto bo prvenstvo v Albaniji. Priprave je slovenska ekipa Pax že začela. Do velike noči namreč redno trenirajo v prostorih OŠ v Žalcu, s cvetno nedeljo pa se bodo njihovi treningi prenehali, vse do oktobra. Nato pa jih čaka kar nekaj turnirskih tekem z najrazličnejšimi ekipami, tako kot skoraj vsako poletje. 14. maja bodo nastopili tudi na priložnostnem turnirju v Podvincih. Sicer pa je mogoče reči, da je med slovenskimi duhovniki nogomet zelo priljubljen. Reprezentanco sestavljajo duhovniki iz cele Slovenije, od Jesenic do Pre- Član slovenske nogometne ekipe duhovnikov je tudi minorit s Ptuja, p. Matei Senteš, ki ima o letošnjem evropskem prvenstvu same pohvalne besede. Gostitelji so se izkazali v pravem pomenu besede. Vse je bilo vzorno organizirano, tako nastanitev kot program. Veliko je bilo tudi ogledov. „Rad imam nogomet, igram ga že od otroštva. Uradno ga sicer nisem treniral, razen eno leto, v sedmem razredu osnovne šole. Tudi med srednjo šolo bogoslužja sem ostal zvest nogometni igri. Z Foto: Črtomir Goznik Foto: zasebni arhiv Ekipa duhovnikov Pax je na 15. evropskem nogometnem prvenstvu duhovnikov v dvoranskem nogometu dosegla 9. mesto. P. Matei Senteš, minorit s Ptuja, član slovenske reprezentance duhovnikov v malem nogometu: „Nogomet ni samo igra, sprostitev, je tudi prijetno j v . // druženje. duhovniki pa sem začel igrati leta 2006, takrat so me prvič povabili v ekipo, tekma je bila v Sarajevu. Prvič pa sem kot član nogometne ekipe duhovnikov Slovenije sodeloval na tretjem evropskem prvenstvu duhovnikov v malem nogometu. Med sedemletnim bivanjem v Romuniji, ko sem deloval kot vzgojitelj v bogoslovju in kot gvardijan v enem od samostanov, pa sem na tem prvenstvu sodeloval kot re-prezentant romunske ekipe, ki sem jo tudi vodil, bil neke vrste njen menedžer. Zadnja leta igram bolj v obrambi. Naše priprave potekajo ob nedeljah v zimskem času, ker tudi evropsko prvenstvo po navadi poteka v februarju. Treninge vedno začenjamo v oktobru, ko se malo ohladi. To niso samo treningi, igra, to je tudi druženje. V domačem okolju nekaj let več ne igram, pred tem sem rekreativno igral v telovadnicah v Juršincih, na Destrniku in poleti tudi v Grajeni. Letos pa se bom kot reprezentant prvič preizkusil tudi v organizaciji turnirja, ki bo na Leopoldovo, v Podvincih, na katerem bo nastopila slovenska nogometna ekipa duhovnikov Pax, ki se bo pomerila z nekaj domačimi ekipami," pove p. Matei Senteš, ki prihaja iz Romunije. Nogomet mu veliko pomeni, gre za sprostitev in igranje ter druženje. Nogomet ima tudi stranske učinke, je povedal o svoji poškodbi, pri hoji si trenutno namreč pomaga s palico. P. Matei Senteš je v Slovenijo prišel leta 1997. Končal je Teološko fakulteto v Ljubljani, specializacijo v Mariboru. Posvečen je bil leta 2004. Danes deluje kot župnik sodelavec, vodi župnijo sv. Ožbalta na Ptuju, od lani pa je tudi tajnik in ekonom Slovenske minoritske province sv. Jožefa. Prihaja iz številčne družine, v kateri se je rodilo devet otrok. Domače obišče enkrat ali dvakrat letno. V Romuniji živijo še brat in dve sestri, pet sester z družinami pa živi v Italiji. „Sem na polovici poti, radi me obiščejo, jaz pa njih. Za novo leto jih je za en teden na Ptuj prišlo 19. Bilo je nepozabno novo leto," je pogovor sklenil p. Matei Senteš. MG Ptuj • Kulturna prireditev ob dnevu žena Za priznanje statusa plačne skupine J Desetega marca je Obalna sindikalna organizacija - KS 90 skupaj s svojim Sindikatom delavcev v vzgoji in izobraževanju (SIVOSO) pod vodstvom predsednice Gordane Jovic organizirala kulturno prireditev za članice OSO - KS 90 iz vse Slovenije ob mednarodnem dnevu žena. Foto: zasebni arhiv Ptuj Gordana Jovič, predsednica sindikata vzgoje in izobraževanja SIVOSO, nastopajoča Narmej in Lina, generalni sekretar sindikata OSO KS90 Damjan Volf in pevka Janja Krajčič Zbrane članice iz Kopra, Sežane, Ajdovščine, Domžal, Ljubljane, Kamnika in Ptuja je pozdravil in nagovoril generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf, ki je v svojem nagovoru poudaril izjemni pomen enakopravnosti, torej ekonomske, politične in socialne enakosti žensk in moških, ter izrazil svoje nestrinjanje s tem, da na žensko vest še vedno vztrajno trkajo pričakovanja, ki jih je v preteklosti oblikovala kratkovidna in stereotipna družba. Prav tako je opozoril na dejstvo, da so ženske v naši družbi v povprečju še vedno slabše plačane od moških na primerljivih delovnih mestih, doma postorijo bistveno več, v družbi pa se jih premalo ceni in spoštuje. Ob tem je izrazil svoje prepričanje in hkrati tudi zavezo, da bo tudi v prihodnosti sindikat OSO - KS 90 vedno na strani najranljivejših v družbi, ter pri tem še posebej poudaril prizadevanja in zaveze za izboljšanje statusa strokovno--tehničnih javnih uslužbencev, ki so nenadomestljivi in nepogrešljivi za delovanje javnih zavodov, a so vse do sedaj tudi izrazito pozabljeni pri vprašanju dostojnega plačila in varnih in zdravih delovnih pogojev. OSO - KS 90 si še posebej prizadeva, da bi pri prenovi plač-nega sistema, ki je v teku, končno priznali zaslužen in cenjen status delavkam in delavcem iz plačne skupine J, ki so trenutno ne zgolj podplačani, temveč tudi hudo pre- obremenjeni, zbolevajo in daleč nadpovprečno postajajo invalidni (perice, čistilke, pomočniki kuharjev, kuharji, hišniki, oskrbovalci, računovodje ...). Kulturno prireditev so obogatili tudi ptujski umetniki Janja Krajnčič ter brat in sestra Narmej Grger Lutarič in Lina Malinger. Zbrani so uživali ob poslušanju zvokov igranja na kitaro, flavto in čudovitem petju. Po končani prireditvi in prijetnem druženju so se gostje sprehodili še po mestnih ulicah Ptuja in si ogledali nekatere mestne znamenitosti ter se na koncu razšli z dano obljubo, da se bodo na prečudovit Ptuj zagotovo še vrnili. G. Jovic Ptuj • Združenje šoferjev in avtomehanikov v letu 2022 Za večjo prometno varnost Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj je pomemben člen v verigi organizacij, ki skrbijo za preventivo in varnost v cestnem prometu. Foto: zasebni arhiv Člani ZŠAM Ptuj so tudi v letu 2022 izvedli številne aktivnosti za izboljšanje prometne varnosti v našem okolju. Na občnem zboru so sprejeli program dela za letos ter podelili veteranske plakete za 50 let Članstva. V preteklem letu so člani opravili 622 prostovoljnih ur in prevozili 3.535 km.„Naše aktivnosti so razporejene skozi celotno koledarsko leto. Največ aktivnosti smo izvajali za varovanje otrok po vsakokratnih počitnicah, najbolj množično pa ob začetku novega šolskega leta. Prevoze starejših na območju MO Ptuj trenutno prostovoljno izvajajo trije naši člani. Potrebovali pa bi še več prostovoljcev, veseli bomo vsakega, ki se nam bo pridružil pri izvajanju naših aktivnosti," je na letošnjem občnem zboru ZŠAM Ptuj, na katerem so pregledali delo v letu 2022, ko so prejeli tudi zlato plaketo MO Ptuj za vsa prizadevanja za izboljšanje prometne varnosti, povedal predsednik Janez Stre- lec. Lani so z zamudo praznovali tudi 70-letnico delovanja. Tudi v letu 2022 so uniformirani člani sodelovali v številnih prometno preventivnih in drugih dogodkih. Na občnem zboru so se še posebej zahvalili dosedanjemu poveljniku uniformiranih članov Francu Ropiču, ki je največkrat organiziral akcije varovanja in udeležbe na pogrebih. Na področju prometne varnosti ZŠAM Ptuj uspešno sodeluje s SPV MO Ptuj, PP Ptuj, redarsko službo, z osnovnimi in srednjimi šolami, Vrtcem Ptuj, s šolo vožnje Prednost. Tudi letošnji program dela vključuje že tradicionalne aktivnosti, od regijskih tekmovanj do izobraževanj. Eno takšnih bo že v tem tednu; gre za brezplačno predavanje o cestnoprometnih predpisih za starejše udeležence v cestnem prometu, ki bo 24. marca v Domu krajanov Budina-Brstje. V prometu je vedno več starejših voznikov, prometna pravila se nenehno spreminjajo, usposabljanje voznikov pa ni sistemsko urejeno. „V zadnjem obdobju je združenje izvedlo tudi veliko investicijskih vlaganj v našo zgradbo in okolico na Ormoški cesti. Letos pa želimo urediti še spodnji manjši prostor in večji prostor na podstrešju, ki ga bomo namenili za spominsko sobo," pa je o letošnjih investicijskih vlaganjih povedal predsednik ZŠAM Ptuj Janez Strelec. MG petek • 24. marca 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2022 1. Podatki o sistemu oskrbe z vodo: Sistem za oskrbo s pitno vodo 744-Ptuj Oskrbovalno območje Črpališče Skorba Upravljavec Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Število uporabnikov 73.900 Distribucija v m3/leto 3.745.573 m3 Dezinfekcija posredno (40 l/s) Druga priprava vode filtracija delno (50 l/s) Tip vode 2 - nepovršinska Število vzorcev Št. vseh neskladnih vzorcev Št. vzorcev s kazalniki onesnaženja Črpališče 221 6 - Vodohrani 295 20 1 Omrežje 526 35 1 Skupaj 1042 61 2 Število vzorcev Št. neskladnih vzorcev Neskladni po prilogi 1 del B Redni Občasni Redni Občasni Parameter Črpališče 104 12 - 2 Atrazin (0,11; 0,12 ug/l) Vodohrani 132 - - - - Omrežje 157 60 - 2 Atrazin (0,11; 0,12 ug/l) Skupaj 465 4 Vrednosti nitratov v pitni vodi so se gibale v okviru dovoljenih meja. Pregled vrednosti nitratov na iztoku iz črpališča Skorba na cevovodih premera 300 in 400 mm je prikazan v naslednjem grafu (v mg/l vode): Večji del pitne vode za ptujski vodooskrbni sistem načrpamo v centralnem črpališču v Skorbi pri Ptuju. K izboljšanju kakovosti vode in k izboljšanju hidravličnih razmer na omrežju prispevajo dislocirani globinski vodnjaki na področju vodovodnega sistema. Največja zmogljivost plitvih in globinskih vodnjakov v Skorbi dosega 370 l/s, zmogljivost dislociranih vodnjakov pa okoli 80 l/s. Globinski vodnjaki delujejo stalno, plitvi vodnjaki se vključujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi. Vodovodna voda je mešanica vode iz plitve podtalnice in iz globinske podtalnice Dravskega polja. Dolžina vodovodnega omrežja znaša preko 1.000 km, na omrežju je 62 prečrpalnih postaj in 38 vodohranov. V celoti oskrbujemo porabnike vode v 1 7 občinah, v še šestih občinah pa oskrbujemo posamezna naselja. Letna količina obračunane vode je znašala 3.745.573 m3 oz. povprečno 10.262 m3 na dan (povprečni dnevni pretok 119 l/s). 2. Podatki o zdravstvenem nadzoru pitne vode Zahteve za pitno vodo so definirane v pravilniku o pitni vodi (Ur. l. RS št. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006, 25/2009, 74/2015 in 71/2017). Na Ptujskem sistemu oskrbe s pitno vodo smo skladnost parametrov pitne vode v letu 2022 spremljali z rednim jemanjem in analizami vzorcev pitne vode v črpališču, v vodohranih in pri končnih porabnikih na omrežju. Dodatno k odvzemu vzorcev vode imamo v črpališču Skorba nameščen biološki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kakovostjo pitne vode. Zdravstveni nadzor pitne vode je izvajal akreditirani laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj, preiskave pesticidov pa nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, lokacija Maribor. Po načrtu notranjega nadzora je bilo na vodovodnem omrežju in v črpališčih odvzetih 1.507 vzorcev vode, od tega 1.042 za mikrobiološke preiskave, 393 za osnovne kemijske preiskave, 12 vzorcev za široke kemijske preiskave in 60 vzorcev za kontrolo pesticidov v vodi. Na vodnjakih je bilo za razne kontrole odvzetih 22 vzorcev vode in opravljenih 705 tehnoloških meritev. Na vodohranih je bilo opravljenih 310 tehnoloških meritev. 2.1 Mikrobiološka preizkušanja Mikrobiološko neskladnih je bilo 61 vzorcev oz. 5,85 %. Po vrsti neskladnosti indikatorskih parametrov so prevladovali vzorci s koliformnimi bakterijami (40 vzorcev), povišano skupno število mikroorganizmov je bilo ugotovljeno v 12 vzorcih, Clostridium Perfringens je bila prisotna v sedmih vzorcih. Zdravstveno neustrezna sta bila dva vzorca z ugotovljeno prisotnostjo enterokokov. Po ugotovitvi neskladnih vzorcev so bili takoj raziskani vzroki in izvedeni ukrepi za sanacijo stanja (izpiranje in po potrebi dezinfekcija ter sanacija objekta). Mikrobiološki izvidi na vodnih virih v črpališčih so bili v 97,3 % skladni. Neskladnih je bilo šest vzorcev zaradi ugotovljene prisotnosti koliformnih bakterij. 2.2 Kemijska preizkušanja Od 465 odvzetih vzorcev za kemijske preiskave so bili neskladni štirje vzorci vode zaradi presežene vrednosti atrazina. Dva od teh sta bila odvzeta na omrežju, dva pa v črpališču. Ker vrednost atrazina v plitvi podtalnici Dravskega polja še vedno presega dovoljeno vrednost 0,1 jUg/l, smo skladno s 26. členom pravilnika o pitni vodi o tem obvestili ministrstvi za kmetijstvo in okolje. Na delih omrežja, kjer so zunanji globinski vodnjaki, so bile vrednosti nitratov nižje in so se gibale med 9 in 25 mg/l vode. Na delih omrežja, ki se oskrbujejo iz črpališča Lancova vas, so bile vrednosti nitratov med 30 in 40 mg/l. 3. Težave pri oskrbi s pitno vodo v letu 2022 V poletnih mesecih je občasno prišlo do dviga usedlin pri nekaterih uporabnikih zaradi povečanega odjema vode pri polnjenju bazenov. 4. Preventivni ukrepi V skladu z načrtom obnovitvenih del smo zamenjavali odseke dotrajanih cevovodov in zaporne elemente na vozliščih. Nadaljevali smo z lociranjem skritih poškodb cevovodov. Z obema aktivnostma smo pomembno zmanjšali delež vodnih izgub. Zaradi porušenega karbonatnega ravnotežja v vodi smo na treh hribovskih lokacijah v vodo dozirali CO2 za zmanjšanje izločanja vodnega kamna. Na globinskih vodnjakih VG5, VG6 in VG7 v Skorbi, VG Lancova vas in VG Podvinci smo izvajali odstranjevanje železa in mangana iz vode. Zaradi občasnega pojavljanja peska in izločenega vodnega kamna v pitni vodi smo omrežje redno izpirali na 63 lokacijah, na 11 lokacijah pa čistili nameščene filtre (stanovanjski bloki v mestu Ptuj). 5. Varnost vodooskrbe Varnost vodooskrbe smo zagotavljali z nadzorovanjem in s preventivnim vzdrževanjem vseh objektov na vodooskrbnem sistemu in z nadzorovanjem varstvenih pasov črpališč na osnovi načrta notranjega nadzora. 6. Pritožbe uporabnikov Obravnavanih je bilo pet pritožb uporabnikov glede kakovosti vode. Večji del pritožb je bil zaradi pojavljanja usedlin vodnega kamna in delcev rje v notranjih vodovodnih instalacijah in na mrežicah pip. Drugi del pritožb se je nanašal na vonj in okus vode. V glavnem so bili razlog za spremenjen vonj in okus vode pozabljeni in nevzdrževani filtri na notranjih vodovodnih instalacijah pri uporabnikih. Ptuj, 27. 2. 2023 Odgovorna oseba po pravilniku o pitni vodi: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž. Zaradi preseženih vrednosti atrazina v plitvi podtalnici Dravskega polja in občasno preseženih vrednostih v distribuirani vodi v preteklih letih izvajamo dodaten monitoring pesticidov na omrežju. V letu 2022 je bilo odvzetih šest serij vzorcev vode. Vse izmerjene vrednosti atrazina in desetil atrazina so prikazane v tabeli (v jUg/l vode). Neskladna sta bila vzorca v Staršah in Cirkulanah 13.12.2022. KOMUNALA PTUJ Direktor: mag. Janko Sirec KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D. Puhova ulica 10, SI - 2250 Ptuj, Slovenija Mesto vzorčenja 22. 2. 2022 26. 4. 2022 30. 6. 2022 1. 9. 2022 27. 10. 2022 13. 12. 2022 Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Atrazin Desetil atrazin Ptuj 0,029 0,017 0,021 0,016 0,032 0,036 0,029 0,019 0,023 0,020 0,073 0,041 Starše 0,083 0,038 <0,010 <0,010 0,011 <0,010 0,057 0,031 0,064 0,055 0,13 0,059 Zlatoličje 0,067 0,047 0,061 0,067 0,066 0,090 0,065 0,042 0,054 0,065 0,068 0,051 Stoperce 0,046 0,030 0,043 0,036 0,050 0,032 0,047 0,051 0,053 0,046 0,043 0,032 Žetale <0,010 <0,010 <0,010 0,011 0,023 0,017 0,011 0,014 <0,010 <0,010 <0,010 <0,010 Cirkulane 0,074 0,039 0,073 0,058 0,083 0,058 0,079 0,050 0,089 0,053 0,11 0,059 Gorišnica 0,037 0,023 0,042 0,019 0,033 0,023 0,053 0,030 0,050 0,027 0,054 0,040 Juršinci 0,045 0,023 0,045 0,020 0,045 0,027 0,051 0,024 0,058 0,037 0,071 0,033 Cerkvenjak 0,019 0,015 0,020 <0,010 0,023 0,018 0,023 0,012 0,026 0,018 0,034 0,020 Grajenščak 0,023 0,014 0,027 0,023 0,029 0,037 0,026 0,031 0,021 0,016 0,034 0,034 i N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 1. se 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. marca 2023 <*> G © PISAMA ■ ZA SAVNA ■ AKT HAINA PETEK 24. marec 7:30 Glasbena osmicafelcO fl:05 Futsal maqazin S09E27 8:30 Otroški kotiček 9. oddaja 8:55 Iz dežele ob Muri 45 oddaja 9:40 Poetovio Cup 2022 10:00 Teb M 0:25 Dober večer 1:15 Klepetslnica: Ana Marija Znidarič 1:50 Mali Prim 2:00 Ptujska kronika 2:30 Bortal 2:40 Cista umetnost - marec 13:15 Pogled nazaj 13:45 Glasba za vse 14:15 Tele M 14:45 Videostrani Í® Ptujska kronika 18:30 Portal 1 &:40 Glasbena osmica (tuja) 19:10 Utrip Ormoža ' 20:00 Ptuiska kronika 20:30 Obzornik TV Dravograd 21:05 Finsal magazin S09E27 21:30 Bralni razjedi 10. oddaja 21:45 Bogatajev! dnevi 2022 22:00 Ptujska kronika 22:30 Pomurski tednik 23:05 Cista umetnost - marec 23:40 Poqlea nazai 00:40 Videostrani SOBOTA 25, marec 7:30 Glasbena osmica (tyal 8:00 Futsal maguan S09E27 8:25 Otroški kotiček 9. odda« fi:50T ' " 9:40 10:25 11:00 2:35 Porfaf 2:45 Glasba za vse 3:15 Cista umetnost 3:50 Pogied n; 4:35 Vid» ) Muri 46. lepetalnica: Ana Matija znidarič onœrtni cikel marec I nazaj irani 8:30 G Ptujska kron ¡ka Glasi i za vse tedna 20:0 20:35. „„ 20:45 GTasI Íu rtuisi 22:^0 O^om i k TV Dravograd 23:05 Poqied nazaj 00:05 Videostrani ■na osmica (slo.) marec NEDELJA 26. marec 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:05 Iz dežele ob Muri 45. oddaja 8:50 Otroški kotiček 9. oddaja 9:15 Koncertni cikel 10:15 Tadej Toš in odpadki 11:00 Dober večer 11:50 Arbitrium 12:00 Prealed tedna 12:35 Rortal 12:45 Cista umetnost - marec 13:20 Pogled raza] 14:00 Glasba za vse, port. 14:35 Videostrani 13:00 Ptujska kronika 18:30 Pogled nazaj 18:55 Glasbena osmica (tuja} 19:25 Kleoetalnica: Ana Marija Znidarič 20:00 Pregled tedna 20:35 Portal 20:45 Obzornik IV Dravograd 21:20 Cista umetnost - marec 22:00 Ptujska kronika 22:30 Bralni razgledi 10. oddaja 22:45 Kapitan Kidd 00:35 Videostrani PONEDELJEK 27. marec 7:30 Glasbena osmica [tuia) 8:00 Otroški kotiček 9. oddaja 8:25 Iz dežele ob Muri 45. oddaja 9:10 Kleoetalnica: Ana Mama Znidarič 9:45 Bralni razgledi 10. oddala 10:00 Preglednik TV Maribor 10:25 DoBer večer 11:15 Pogled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:30 Porfal 12:40 Pogled nazaj 13:05 Glasba za vse, pon, 13:35 Cista umetnost - marec 14:10 Preglednik TV Maribor 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (slo.) 19:05 Otroški kotiček 9. oddaja 19:30 Pogled nazaj 20:00 Pregled tedna 20:35 Porfal 20:45 Obzornik TV Dravograd 21:20 Cista umetnost - marec 22:00 Ptuiska kronika 22:30 Bralni razaledi 10. oddaja 22:45 Masa Drava 00:00 Videostrani PILILI ulcfe*iFoTV. T: ÜÍ SM ÖEC 28, HoSfKtuv, mmfx-Mv *' Iclcmach ^ [vH'l^1-'! TÄ OKNA V App Store 1 U a NJA VRATA 02 / 780 04 24 i H INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ KOLOFON Na voljo mobilni aplikaciji v j Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Destrnik, Občino Trnovska vas in Osnovno šolo Destrnik-Trnovska vas vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas. Vidimo se v sredo, 29. marca, ob 18. uri v Domu kulture na Destrniku. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpirata Občina Destrnik in Občina Trnovska vas. ♦ h BIT IT rešitve SAZAS Čas je za setev! VELIKA AKCIJA 3+1 G R ATI S Kupite 3 vrečke semen SEMENARNA Ljubljana ali 3 vrečke semen VALENTIN in četrto vam podarimo! kmetijska zadruga AKCIJA VEDA OD 13.3. DO 31.3.2023 oz. do razprodaje zalog! n/1 *C\ ^iSadike.. i I/CP COrflUS ^Druzovic V PONUDBI SADIKE CORNUS SADIKE DRUZOVIČ SADIKE PLANTA Pomlad v KZ Ptuj! HV \ X \ ® LENART- ZADRUŽNIK- GORIŠNICA- MARKOVCI • M ARO F-CAN KOVA" Štajerski RADloPTUI SILKEM petek • 24. marca 2Q23 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. VzrejanesnicTibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01_ NESNICE, 1 9-tedenske, grahaste, črne, leghorn in štajerke, prodajamo. Za bele piščance, 4-tedenske, in rjave nesnice, 19-tedenske, pa sprejemamo naročila. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM teleta okrog 300 kg ter traktor in kiper prikolico. Tel. 031 416 412. PRODAM odojke. Tel. 031 498 098. PRODAM bikca, starega 3 mesece, si-mentalca, za nadaljnjo rejo. Tel. 041 807 527. OSEBNI STIKI UPOKOJENKA iz bližnje okolice Ptuja želi spoznati moškega, starega od 60 do 66 let. Tel. 041 211 609. POTREBUJEMO osebo za razvoz hrane in osebo za jutranje čiščenje, približno 2 uri. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. NEPREMIČNINE PRODAM garsonjero, 39 m2, v Kidričevem ali vzamem na stanovanje upokojenko do 75 let. Tel. 041 234 031. PRODAMO - 1S stanovanje na Ptuju, za renoviranje, balkon, klet, 4.nadstr., 44,9 m2, l.1980. Cena: 75.000 EUR. 041/933 151 «RE/MAX 02/620 88 16 * POETO VIO www.re-max.si/Poetovio RAZNO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 1 7. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM 4 kuhinjske stole, oblazinjene, lepo ohranjene. Tel. 041 915 368. IŠČEM lastnika, ki ima soglasje za sončno elektrarno, vendar ga ne potrebuje, da me pokliče na tel. 041 603928. www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Župnija Kidričevo vabi v nedeljo, 26. marca, ob 16. uri na tradicionalni šterntalski križev pot. Letos ga bomo molili za vse žrtve vojne v Ukrajini, žrtve potresa v Turčiji in Siriji ter žrtve v nekdanjem šterntalskem taborišču. Mašo in križev pot bo vodil minorit pater Slavko Stermšek. Lepo vabljeni! v I Štajerski T E D INIK www.tednik.si rfSstajerskitednik . _ Stajerskitednik Ni res, da si odšel, v življenju si mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat želel... Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini bo vsak naš korak spremljal v tišini. SPOMIN 25. marca bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi ati, sinek, bratec, boter in partner Andrej Meznarič FORMIN 25 Hvala vsem, ki mu prižgete svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo > PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski v digitalni knjižnici: ■dlib.s ODKUP HLODOVINE HRASTA MgVSEH KVALITET NAJBOLJŠIH CENAH! ČILO TAKOJ! 386 (0)41 962 663 (Uroš) . Hvh i ritmu llwb.ini j nij srce mfsj hi/s xa bobnaija ROMANTIČNI DA KATJE TRATNIK JACOB Poroka ob sončnem vzhodu MARJETKA VOVK O PRIJATELJSTVU Z MAMO Očetova smrtjuje še bolj povezala LJUBEČI HČERKI IRENA IN LETICIA YEBUAH Občudujeta mamin pogum MAJA KEUC V RITMU LJUBEZNI Njeno srce zdaj bije za bobnarja Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. 00:00 08:00 08:30 09:30 10:20 11:00 12:30 13:30 14:30 18:00 19:30 20:00 21:45 23:00 PETEK, 24. marec Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Šolska TV oddaja ob materinskem dnevu Utrip Ormoža Območna revija glasbenega izročila Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Zašpilaj in zakrikaj po domače Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Ob materinskem dnevu na OŠ Gorišnica Astro - v živo Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDMK S P NEDELJA, 26, marec v 1 SOBOTA. 25. marec 00:00 Video Strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Koncert MoPZ MarkOVCt 10:30 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:45 Seja sveta občine Dornava - znova 14:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Dan OŠ MajŠperk 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Predavanje o hipnozi 21:30 Ujemi sanje 23:00 Video strani 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Šport in špas 09:00 S pesmijo v novo leto 11:00 Ob materinskem dnevu na OŠ Leskovec 13:00 Seja sveta Dornava 15:00 Ob materinskem dnevu na OŠ Gorišnica 16:10 Zašpilaj in za kri kaj po domače 18:00 Le plesat me pelji 2018 19:20 Aid po Sloveniji in svetu 20:00 Kulturni praznik v Rošnji 21:00 Video strani _ PONEDELJEK. 27. marec 00:00 Video Strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Veseloigra Ne šlataj 220V 10:10 Ptujska kronika 10:30 Ujemi sanje 12:00 Utrip Ormoža 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob materinskem dnevu na OŠ Leskovec 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Predavanje o hipnozi 21:30 Koncert MoPZ Markovci 22:00 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrattedensko aktualni dogodki izSpodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek:, Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 24. marca 2023 Markovci • Občina organizirala tradicionalno rez vinske trte Cirkulane • Čistilna akcija je bila uspešna Veselo druženje v občinskem vinogradu Spet so našli veliko pločevink Občina Markovci je pred štirimi leti prevzela skrb za vinograd v Hrastovcu v občini Občina Cirkulane je tudi letos organizirala tradicionalno čistilno akcijo. Smeti so pobi- Zavrč. Pred dnevi so organizirali tradicionalno rez vinske trte, kjer se vsako leto zbere rali kar tri dni zaporedoma. Največ občanov seje sicer zbralo minulo soboto, večje število ljudi. »r~.< ' ' i V,. , V ">: \ ..i--/ - ' V- . W ,5« £ ' T L v - " -. - J V občinskem vinogradu se je letos na rezi zbralo okoli 30 občanov in občank. Poskrbljeno je za hrano in pijačo, predvsem pa za veselo druženje. Za škropljenje in košnjo skrbijo delavci režijskega obrata, za rez pa stalna ekipa, ki je vešča obrezovanja vinske trte. Okoli 30 ljudi, med katerimi je bil tudi župan Milan Gabrovec, so imeli dobre tri ure kaj delati. Eni so opravili rez, drugi so bili zadolženi za privezovanje vinske trte, tretji pa so iz vinograda odnašali rozge. Po skrbno opravljenem delu je sledilo kosilo, za katerega vsako leto poskrbijo članice Društva podeželskih žena Markovci. Prijetno druženje se nadaljuje vse do poznih večernih ur. »Naši občani, ki imajo v bližini vikende, nas vsako leto povabijo na ogled njihovih vinogradov in pokušino vinske kapljice. Prav zato naše druženje traja skozi cel dan,« je povedal Gabrovec. V vinogradu je zasajenih 800 trsov, sorte pa so tri: ranfol, laški rizling in šipon. Lani so pridelali okoli 1.600 litrov vina, ki ga uporabijo na raznih sprejemih in drugih dogodkih, kar nekaj ga razdelijo tudi med društva za potrebe raznih prireditev. Hiša oz. zidanica je v zelo slabem stanju, zato jo nameravajo v prihodnjih letih v celoti prenoviti. Objekt bi želeli nekoliko povečati in v enem izmed prostorov urediti kopalnico, ki je sedaj ni. Županova želja je, da bi morebiti v njej uredili še prenočišča. Nujno bo treba obnoviti tudi prešo, v katero že nekaj časa zateka. »Veseli me, da v ob- OKNA, VRATA t¡ -GARAŽNA l//?4gy www.naitors.si NAI/ORSd Tel.: OZ 74113 BO. Mob: 031793 Z04 Gorišnica 1. Gorišnica Številni Cirkulančani so se odzvali povabilu na čistilno akcijo. Foto: občina Markovci Po oceni županje Antonije Žum-bar je bilo letos v naravo odvrženih precej manj smeti v primerjavi s prejšnjimi leti. Skupno so zbrali okoli 23 kubičnih metrov raznih odpadkov. Smeti so pobirali v vseh trinajstih naseljih, že več let pa opažajo največje težave v Bre- zovcu. Tam je bila večja površina ponovno zasmetena s pločevinkami energijskih napitkov. Storilcev jim do zdaj še ni uspelo odkriti, zato nameravajo v prihodnje na tem območju namestiti kamere. Večino ostalih črnih odlagališč pa so v zadnjih letih uspešno Foto: Občina Cirkulane sanirali. Županja je letos zelo zadovoljna z odzivom, saj je smeti pobiralo 110 občanov in občank, kar je precej več kot prejšnja leta. Pri organizaciji so aktivno pomagali člani vseh dvanajstih vaških odborov. EK činskem vinogradu ohranjamo tradicijo opravil naših dedov in babic, torej rezi in trgatve. V prihodnje želimo, da bi tako kot v Bukovcih tudi v drugih vaseh imenovali kletarje, ki bi prevzeli skrb za občinski vinograd in organizacijo raznih dogodkov,« je še dodal Gabrovec. Estera Korošec šele v postelj Do jedi priprav^ O 1 Urike seuna]boywane Igli ni potrebno dolgo zoaaan <>^^ Nagradno turistično vprašanje V okviru javne razprave o osnutku Strategije trajnostnega razvoja in trženja turizma v MO Ptuj za obdobje 2023-2028 je včeraj v dominikanskem samostanu na Ptuju potekala javna tribuna. Ptuj naj bi z najnovejšo vizijo postal urejeno in živ(ahn)o mesto visoke kakovosti bivanja in kulture, tesno vpeto v podeželje in regijo, kjer zeleni butični celoletni turizem prinaša večjo vrednost za vse. Predlagatelj nove turistične strategije je Zavod za turizem Ptuj. Evropsko združenje zdravilišč (ESPA) je izdalo novo publikacijo, na kateri za naslovno in zadnjo stran, kot tudi številne notranje motive, uporablja slikovno gradivo slovenskih naravnih zdravilišč. Ob zaključku razstave Preplet čutnosti in (ne)minljivosti življenja v risbah in grafikah Franceta Miheliča, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na javno vodstvo, ki bo v nedeljo ob 11. uri v Miheličevi galeriji. Po razstavi, ki je nastala v sodelovanju PMPO in študentov umetnostne zgodovine Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, bo vodila študentka Urška Kiselak. Ob letošnjem Tavčarjevem letu se bo v Poljanski dolini zvrstila vrsta dogodkov, posvečenih pisatelju Ivanu Tavčarju, ki ga je razglasilo Ministrstvo za kulturno RS, da bi znova predstavili Tavčarja in njegovo literarno ustvarjanje. Hkrati pa je to dogajanje v tesni povezavi s promocijo Poljanske doline, kjer se je Tavčar rodil, domoval in tudi največ ustvarjal. Na Visokem so v zadnjih letih veliko vložili v oživitev dvorca Visoko, ki je bil kar 30 let Tavčarjevo domovanje in kjer so nastale pomembne pripovedi o Poljanski dolini. Ob začetku Tavčarjevega leta je izšla tudi knjižica Po-klon visoškemu gospodu, v kateri je zbran program letošnjih dogodkov. Tavčarja pa se bodo spomnili tudi v parlamentu na Dunaju, kjer je deloval kot poslanec. Področje rokodelstva bo v Sloveniji prvič urejeno tudi z zakonom. Sredi februarja je vlada sprejela besedilo predloga zakona o ohranjanju in razvoju rokodelstva ter ga poslala v državni zbor. Namen zakona je zaščititi rokodelske panoge in njene nosilce, ohranjanje, prenašanje in razvoj rokodelskih znanj, spretnosti in veščin ter varstvo nesnovne kulturne dediščine. Gre za dodano vrednost za razvoj malega gospodarstva oz. 70 različnih rokodelskih panog. Na podlagi tega zakona bo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport z nosilci podpornega okolja rokodelstva pripravilo dveletni program za ohranjanje in razvoj rokodelskih panog, ki bo vključeval ukrepe za zaščito izdelkov in prenos znanj. Za njihovo izvajanje bo v letu 2023 na voljo 1,4 milijona evrov, v letu 2024 pa 1,6 milijona evrov. Foto: Črtomir Goznik Pot od mesta do Rance so asfaltirali. TD Ptuj želi ob njej posaditi drevored lip. Turistično društvo Ptuj bo ptujsko veliko jajce, ki ga je porisal ptujski umetnik Toni Hamler, letos predvidoma postavilo v dominikanski samostan, ki se s prvim aprilom tudi odpira za oglede. V prostorih samostana bo aprila potekal tudi vseslovenski vinogradniški kongres in Salon sauvig-non. V društvu si želijo, da bi si ga lahko ogledalo čim več obiskovalcev in udeležencev najrazličnejših dogodkov v samostanu. Že tradicionalna prireditev ob vstopu Slovenije v EU, ki jo pripravlja TD Ptuj v sodelovanju z osnovnimi in srednjimi šolami ter Vrtcem Ptuj, bo letos 5. maja na Mestnem trgu. Mladi se bodo letos predstavili v poljudni temi, z novimi posvojenimi državami, ki jim jih je v lanskem letu dodelil žreb. Slovenija ima 16 igrišč za golf, o njihovem številu smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado za pravilen odgovor bo prejela Mira Sok(Sodinci). Danes sprašujemo, kateri dve svoji najpomembnejši sliki je France Mihelič naslikal med bivanjem na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 31. marca. p NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kateri dve svoji najpomembnejši sliki je France Mihelič naslikal med bivanjem na Ptuju? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... •->v Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. s-"