TEDNIK I GLASILO : I SOCIALISTIČNE DELOVNEGA LJUDSTVA I ETO XXVI. ŠT. 25 PTUJ, 5. JULIJ !973 CEN.\ I DIN Proslava dneva borcev in 700 letnice Ormoža Oddolžitev padlim za svobodo in spodbuda mladini ' ZORAN POLIC, PODPREDSEDNIK REPUBUŠKE KONFERENCE SZDL JE V NEDELJO ODKRIL V ORMOŽU SPOMENIK I ŽRTVAM NOV. POZDRAVNO PISMO TOVARIŠU TITU. Ormož, L julija 1973. Natanko ob napovedani uri je predsednik občinske konference SZDL Ormož Vlado Ožbolt pričel slavnostno zborovanje v počastitev dneva borca in 700-letnice Ormoža. „Letos praznujemo dan borca še posebno slovesno, ker bomo na tem zborovanju odkrili spomenik NOV, ki je nastal izpod umetniške roke Janeza Lenassi. Spomenik je zname- nje našega spomina na najtežja leta zgodovine slovenskega in jugoslo- vanskih narodov in narodnosti; je i^raz posebnega spoštovanja do pndobitev naše revolucije, do vseh tistih živih ir v vojni ter po njej umrlih zavednih in pogumnih junakov, ki so ustvarjali zgodovino, ,so po več stoletih odvisnosti in tacanstva ustvarili svobodno sloven- sko državo v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov. To je bil cas herojev Jožeta Kerenčiča, Vinka •^legle, Jožeta Lacka in tisočev znanih in neznanih junakov, ki so se borili in padli za našo resnično, svobodno, lepše in bogatejše življe- nje. Med NOV je v taboriščih umrlo 37, v internaciji pa 13 naših občanov. V bojih je padlo 41 borcev iz naše občine, med talci je bilo ustreljenih 42 naših ljudi. Številke niso primeren način prikazovanja našega prispevka revoluciji. Zelo težko je izraziti veliko trpljenje in bolečine, napore odrekanja in žrtvovanje, ki so bili spremljevalci našega boja za svobodo. Ta spomenik naj bo tudi opozorilo nam in zlasti mlajšim generacijam, da revolucija ni končana in da se nadaljuje v boju za samoupravni socializem v katerem bodo naši delovni ljudje resnično svobodni oblikovalci in ustvarjalci svoje lepše prihodnosti v kateri bo vsak delovni človek razpolagal s sadovi svojega dela! Spomenik, ki ga bomo danes odkrili, bo dobil svoj smisel, če bo spodbujal mlade generacije k novim naporom na poti napredka, na poti graditve samoupravne, sociahstične družbe." Tako je v svojem uvodnem nagovoru pozdravil približno 4000-glavo množico ljudi iz ormo- ške in sosednjih občin Vlado Ožbolt. Pred pričetkom slovesnosti so na prostor pred ormoškim gradom, kjer je stala slavnostna tribuna, prikorakali borci NOV, Majstrovi borci, rezervni vojaški starešine, člani partizanske enote, dvihie zaščite, gasilci, mladina in drugi. Vsaka skupina je prišla s svojim praporom ali zastavo. Izmed gostov so bili prisotni predstavniki repubhške konference SZDL, skup- ščine SRS, repubhškega izvršnega sveta, centralnega Komiteja republiškega odbora ZB NOV, republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, repubhške konference ZMS, predstavniki sosednjih občin, tudi bratskih Hrvatskih občin. Slavnostni govornik je bil Zoran Polič, podpredsednik RK SZDL. Zbranim je čestital praznik z željo, da bi bil živa spodbuda za nadaljnje delo in napore za skupne uspehe. Iz Nadaljevanje na 2. strani. Podpredsednik republiške konference SZDL Zoran Polič je odkril spomenik revolucije, delo akademskega kipaiia Janeza Lenassija. Prostor pred slavnostno tribuno je napolnila približno 4000-glava množica ljudi. do nedelje, 15. julija 1973. ob 9 bo Vsoboto, 7. julija Napoved: V noči od 9. na 10. veijetno nevihte. Sicer P^ bo ves čas lepo in vroče, '^^'ivzaprav bo preveč vroče. Alojz Cestnik _ ^ Goste je pozdravil Vlado Ozbolt. 2 STRAN tednik — Četrtek, 5. julija 1973 Na priieditveni prostor so prih^ale organizirane skupine delovnih kolektivov, članov zveze rezervnih vojaških starešin, civilne zaščite, gasilcev in druge. Oddolžitev padlim za svobodo in spodbuda mladini Nadaljevanje s 1. strani. dela naših prednikov lahko povza- memo svetle zglede, ki niso samo lep spomin temveč veljajo tudi za današnji čas. Med drugim je Zoran Polič poudaril, da je nezdružljivo s socializmom dejstvo, da nekateri živijo že, kot da bi bili v komunizmu, na drugi strani pa se borimo z revščino. Pismo predsedni- ka Tita je napovedalo odločilen boj komunistov in vseh naprednih sil Jugoslavije zoper družbi škodljive pojave. Revolucija še traja in bo dosegla začrtane cilje. Posebej je Zoran PoUč govoril o šolstvu in prizadevanjih za upoštevanje glasu manj razvitih občin v naši slovenski družbenopolitični skupnosti. (Od- lomke iz govora Zorana Poliča bomo objavili v naslednji številki Tednika). Zoran Polič je nato odkril spomenik padlim za svobodo s področja vse občine Ormož in ga izročil v varstvo občinskemu odbo- ru zveze borcev NOV Ormož. Predsednik tega odbora Martin Toplak je ob sprejemu spomenika v varstvo med drugim dejal: „Po 28 letih smo odkrili spomenik NOV, ki je priznanje vsem nam, ki smo sodelovali v revoluciji. Zahvaljujemo se predvsem prebivalcem občine Ormož, ki so prispevali sredstva za spomenik." V imenu ZB NOV Jugoslavije in borčevskih organizacij občine Ormož je nato prevzel v varstvo spomenik in obljubil, da bodo vsi borci s prenašanjem tradicij NOV naredili vse, da bo spomenik postal last vseh občanov, da bo mlade generacije spodbujal k gradi- tvi samoupravnega socializma. Potem je zbor slovenskih učiteljev „Emil Adamič" pod vodstvo'm Branka Rajšteija zapel nekaj pesmi. Slovesnost je lepo popestrilo tudi igranje ormoške godbe na pihala, ki je dogodek ves čas spremlj^a. Ljudje, ki so prišli na odkritje spomenika, so imeli kaj delati ves (ko. Po slovesnosti pred ^adom so si lahko ogledali kar štiri razstave: Ormož skozi stoletja, razstava del likovnikov, razstava del avtorjev, ki so bili rojaki ali so živeli na področju sedanje občine Ormož in o njej pisali ter razstava delovne terapije v ormoški bolnišnici. Istega dne popoldan je bil v Mestni grabi v Ormožu telovadni nastop in druge športne prireditve. Poleg malih cicibanov in pioniijev ter mladine osnovnih šol območja občine Ormož (razen Velike Ned«.- ^e!) so nastopile tudi izbrane telovadne vrste mariborskega TVD Partizan. Med slednjimi je bil mojster vaj na konju z ročaji državni rep reze ntant Drago Šoštarič, ki je bil član jugoslovanske telovadne skupine na lanskih olimpijskih igrah. Tako se je prvič v 700 letih Ormoža zgodilo, da smo lahko bili priča resnično množičnemu in predvsem vrhunskemu športu sedanjega časa. Prireditelji nedvomno največjega zborovanja po II. svetovni vojni v Ormožu so poskrbeli tudi za veseli del. Ob ribniku pri žagi v Ormožu je bilo srečanje borcev in piknik, veselo je bilo na grajskem dvorišču in pri gasilskem domu Ormož. Gasilsko društvo iz Loperšic je pripravilo veselico v gozdiču pod Humom, pri Tomažu so tamkajšnji lovci tekmovah v streljanju na glinaste golobe in še in še je bilo prireditev za prijetno razpoloženje, ki spada k pravemu ljudskemu prazniku kar je minula nedelja v Ormožu nedvomno bila. jr Tudi prireditev v Mestni grabi je bila enkratna. Slika prikazuje nastop pionirk. POZDRAVNO PISMO TITU Dragi in spoštovani tovariš Tito. Občani občine Ormož, ki-smo se zbrali na velikem zborovanju v počastitev dneva borca in 700-letnice Ormoža, vam pošiljamo iskrene pozdrave in izraze našEga globokega spoštovanja. Ob spomeniku NOV, ki smo ga danes odkrili, obujamo spomine na čas revolucije, ko ste naše narode peljali po poti slave v svobodno in lepše življenje po dolgih stoletjih tlačanstva in odvisnosti, ko so se na tem koščku prelepe slovenske zemlje naši ljudje upirali raznarodovalnim vpUvom in se bojevali za svoj obstoj. Zagotavljamo vam in vam obljubljamo, da bomo tako kot doslej neizprosni v boju za svobodo in neodvisnost naše oge in širše domovine, kar je tu ob meji treba glasno poudariti, da bomo dosledni v graditvi samoupravnega socializma in uresničevanju vseh nalog, ki ste jih vi s svojim znamenitim Pismom postavili pred vse jugoslovanske narode in narodnosti. NarediU bomo vse, da opravičimo, zaupanje, ki ga imate v delovno ljudstvo ter da se z bojem za ideale NOV oddolžimo junakom naše revolucije. • Občani občine Ormož VOmiožu, 1. julija 1973 tednik — ČETRTEK, 5. julija 1973 STRAN 3 Italijanska sindikalna delegacija v Ptuju v torek in v sredo, 26. in 27 junija 1973, se je mudila v Ptuju 6-članska delegacija sindikalnih de- lavcev iz province Forly v severni Italiji- Delegacija je bila gost medobčinskega odbora sindikata delavcev v kmetijstvu in živilski industriji občin Ptuj in Ormož; vodil pa jo je zvezni sekretar te province Fr. Dante. Čeprav ptujski sindikati že več let prijateljsko sodelujejo s sindikati iz province Forly, so člani te delegacije, po njihovih izjavah bili prvič v Jugoslaviji. Ogledali so si ptujske zgodovinske znamenitosti, obiskali so kmetijski obrat Jeruza- lem-Ormož, vinogradniške plantaže KK Ptuj v Halozah in farmo mesokombinata „Perutnina" Ptuj. Nad vsem, kar so pri nas videli so bili izredno navdušeni. V sredo zvečer je bil v Ptuju uradni razgovor med predstavniki ptujskih sindikatov in dmžbenih delavcev ter italijansko delegacijo. . Za uvod je predsednik SO Ptuj - , Franjo Rebernak predstavil ptujsko občino, z vsemi zgodovinskimi, geografskimi, gospodarskimi in dru- gimi razvojnimi značilnostmi ter s pro^amom srednjeročnega razvoja. Vodja italijanske sindikalne delega- cije pa je seznanil Ptujčane z vrsto zammivih podatkov o nnjihovi pokrajini, o oblikah boja italijanskih sindikatov za pravice delavcev in o notranje-politicnem položaju v Ita- flJi- Naj navedemo nekaj podatkov: Pokr^ina Forly ima nekaj nad fj0.000 prebivalcev; po vojni je bila ^ pretežno kmetijska, danes pa je ze okrog 120.000 zaposlenih; med .'^inii je 18.000 kmetijskih proizva- jalcev in nad 20.000 kmetijskih aelavcev. V sindikatu imajo organi- ziranih nad 25.000 trgovcev in Obrtnikov, ki imajo močan vpliv na javno mnenje, zato morajo do njih še zlasti taktni. V gostinstvu dela nad 15.000 delavcev, ^ turistični sezoni še več, ko se ti aelavci zaposlujejo v turističnih ^ntrih ob moiju, zato ima sindikat posebne težave pri zaščiti "Jinovih pravic. Poseben razmah je po vojni naredila kmetijska proizvodnja, naj- ec proizvajajo jagod v foUjah, ki jozirajo že okrog 20. aaprila in jih ^0 izvaž^o tudi v severne ^ropske dežele, nada^e - sladkor- naH^]^' w pokrajini pridelajo razv.ja.^^t^jone stotov; uspešno se tudi panogi vinogradništva in perutninarstva; v krizi pa je govedoreja. Pridelujejo zelo dobro vino, o katerem je nekoč slavni itaUjanski pesnik Dante AUghieri (1265-1321) zapel: „To vino bi bilo treba piti iz zlate čaše." Ob koncu svojega govora je vodja delegacije, soimenjak nnjihovega velikega pesnika, izrekel posebno priznanje jugoslovanskim in sloven- skim paritizanom, ki so bili vzor tudi italijanskemu boju proti fašiz- mu, zlasti pa tovarišu Titu - tvorcu samostojne samoupravne socialistič- ne poti in politike miroljubnega sožitja med narodi! V medsebojnem razgovoru so ptujski predstavniki še zvedeli, daje v pokraiini Forly nad 50 občin, v veČini njih imajo upravo v rokah sociaUsti in komunisti, ki medseboj- no dobro sodelujejo, zato ima.io tudi uspehe v boju za pravice delavcev proti kapitalističnim lastnikom in delodajalcem. Program italijanskih sindikatov, povedan v nekaj besedah je predvsem: povečanje plač delav- cem, večji vpliv sindikata v podjetjih, izboljšanje socialnih raz- mer delavcev in pravica delavcev pri soodločanju. „Uresničitev tega po- meni trd boj, imamo pa dovolj moči, da ga bomo izbojevali" - je zanosno povedal vodja delegacije. V razgovoru o notranjih razmerah in življenju v Italiji, smo lahko slišali, da so življenjski stroški v Italiji precej visoki, saj samo najemnina za stanovanje znaša 40 do 45 % celotne plače. Sedaj deluje v Italiji več sindikatov, vendar je med njimi sodelovanje in so združeni tudi uspeh vzdržati pritisk reakcionarnih desničarskih sil. V kratkem bo kongres italijanskih sindikatov in si prizadevajo, da bi se na kongresu sporazumeli za en - združen sindikat. Pri delavcih uživajo polno podporo, kar jim daje moč in zaupanje v njihov boj. Ob koncu razgovora so povabih ptujske predstavnike na obisk pokrajine Forly, vabilo so Ptujčani tudi uradno sprejeli. V četrtek zjutraj pa je itaUjanska sindikalna delegacija odpotovala v Maribor, kjer so se predvsem zanimali za naš sistem zdravstvenega in pokojnin- skega zavarovanja kmetov. F. Fideršek neZica arnuga soboslikarstvo in pleskarstvo, ptuj, bezjakova ulica 8 Izvajamo vsa pleskarska dela in polaganje vseh vrst tapet. Čestitamo ob dnevu borca! Sestal se je svet za šolstvo pri SO Ptuj Prejšnji petek se je sestal svet za šolstvo pri SO Ptuj, ki je pod predsedstvom Zofke KODRIČEVE obravnaval prodam dela izobraže- valne skupnosti Ptuj, merila za financiranje izobraževanja in vzgoje v letu 1973 in finančni načrt sklada TIS in sklada otroškega varstva pri TIS Ptuj za leto 1973. V nadaljevanju seje so govorih še o programu razvoja posebne osnovne ■šole v občini Ptuj, o programu oddelkov podaljšanega bivanja v šoh in o programu razvoja vzjgojnovar- stvenih zavodov v občini Ptuj. Studijo tega programa je pripravil ekonomski center Maribor. Iz programa dela TIS Ptuj je razvidno, da se bo TIS tudi v letošnjem letu ukvarjal z nalogami za uresničevanje socialistične idej- nosti vzgoje in izobraževanja ter nalogami, ki urejajo finančno in materialno vprašanje otroškega var- stva in šolstva. TIS - svet za otroško varstvo bo s SO Ptuj s skupnostjo invahdskega in pokojninskega zavarovanja z del. org. na področju SO Ptuj in KS Ptuj sklenilo družbeni dogovor o pro- gramskih nalogah otroškega varstva v občini Ptuj za leto 1973. S tem dogovorom se bodo podpisniki obvezah, da bodo prispevah sredstva za gradnjo vzgojno varstvenih zavodov, adaptirah in dopolnili opremo šolskih mlečnih kuhinj, prostore za podaljšano bivanje otrok v šoli in prostore za malo šolo, prispevah sredstva za ureditev otroškega počitniškega doma, za ureditev otroških igrišč, skrbeli za to, da bodo sistematično pregledani vsi otroci stari 5 let, da bodo kvahtetne šolske mahce zagotovlje- ne vsem otrokom na osnovnih šolah, da bodo vozači in otroki, ki imajo dolgo pm v šolo prejemah opoldan- ske obroke, da bodo v krajih, kjer ni organiziranega predšolskega varstva, razširili organizacijo male šole na daljše časovne obdobje, da bodo zagotovili sredstva družbene denar- ne pomoči za socialno šibke kmečke otroke. Kadrovska komisija pri TIS bo izdelala enoten pra\dlnik o štipendi- ranju in pomoči rednim in izrednim študentom, ki bo usklajen z družbenim dogovorom o štipendira- nju. Zaradi vedno večjega pomanj- kanja prosvetnih delavcev bo nada- ^evalo z usmerjanjem nadarjenih učenccv v pedagoški poklic. V skladu s programom razvoja bo razpisalo 5 štipendij za študij na pedagoški gimnaziji, 5 štipendij za študij na PA in 1 štipendijo za študij na filozofski fakulteti. y zvezi z gradnjo novih šolskih objektov so poudarili potrebo po gradnji nove osnovne šole v Dornavi. V naslednjem letu pa bo na vrsti posebna osnovna šola, ki dela v nemogočih pogojih. V letošnjem letu bo več šol prišlo na vrsto v adaptacijskem programu. V naslednjih številkah bomo objavih skrajšan povzetek študija ekonomskega centra v Mariboru o razvoju posebne OŠ v Ptuju, razvoju vzgojno varstvenih zavodov in o programu razvoja osnovnih šol in oddelkov podaljšanega bivanja v šolah občine Ptuj. S. S. 4 STRAN TEDNIK — Četrtek, 5. julija 1973 SZDL OBCINE SLOVENSKA BISTRICA: Iz dosedanjih izkušenj v nove naloge Dogodki zadnjega obdobja, pred- vsem v letih 1970/73 so v mnogočem povečah in razširih aktivnost vseh dmžbeno političnih, krajevnih pa tudi delovnih orga- nizacij v republiki in občini, se posebno se je izostril čut do dejavnosti organizacij na terenu (osnovnih organizacij). Ko so o tem spregovorili tudi na zadnji volilni konferenci občinske organizacije SZDL Slov. Bistrica so ugotavljali, da se je morala OK SZDL skupno s krajevnimi organiza- cijami in posameznimi člani, v pretekli mandatni dobi konference spoprijeti z mnogimi težkimi naloga- mi, ob katerih je bilo potrebno iskati rešitve problemov iz težav in tudi interese delovanja izven občin- skih meja. Največkrat je v duhu dmžbenih norm sociahstične uredi- tve tudi uspelo ugodno reševati probleme v mejah začrtanega. V preteklem mandatnem obdobju je OK SZDL Slov. Bistrica s svojimi organi in komisijami aktivno delova- la. Na področju oblikovanja ustav- nih dopolnil v smislu ustanavljanja TOZD, interesnih skupnosti ter vspostavljanja delovnih odnosov med različnimi organizacijami v občini, je bila še posebej uspešna. Med pomembnejše uspehe pa uvrščajo tudi oblikovanje obrata kooperantov pri K K KZ Slov.. Bistrica, kateri je pozneje bil preoblikovan v temeljno organiza- cijo. Mimo organizacije SZDL niso šle nobene pomembnejše odločitve s področja družbenopolitičnega dela in življenja v bistriški občini. Delo z drugimi družbeno političnimi orga- nizacijami je bilo tudi' uspešno. Povezanost se je še posebej močno pokazala ob izvedbi referenduma za združitev delavskega in kmečkega zavarovanja. Številne akcije in naloge so reševali v okviru krajevnih organizacij SZDL, ki so bile nosilke političnega angažiranja pri uresniče- vanju programov krajevnih skupno- sti na področju komunalnih, kultur- nih pa tudi socialnih prizadevanj. V celoti pa je bila OK SZDL Slov. Bistrica uspešna na področju pove- zovanja z republiško konferenco SZDL. Predsednik OK SZDL Slov. Bistrica August Vidmar je ob velikem številu uspešno izvedenih nalog poročal tudi o nekaterih manj uspešnih akcijah. Mednje spadajo tudi nekatere pomembne za vso občino. Med temi je omenil predvsem majhno povezanost OK SZDL z nekaterimi krajevnimi konferencami v skupnem reševanju določenih nalog, kjer bi morala OK SZDL pokazati še nekoliko več ustvarjalnosti ob aktivnejšem delu krajevnih konferenc, katere se niso dovolj vključile v reševanje svoje problematike in nalog. Na srečo je bilo takšnih krajevnih organizacij manj. Večja prisotnost organizacije SZDL, bi se morala občutiti tudi na področju gospodarstva bistriške občine. Preteklo tri letno mandatno obdobje občinske organizacije, je pomenilo srečanje s problematiko, ki se je največkrat kazala v njeni organiziranosti, materialnih težav in kadrovskih potrebah. Za večjo aktivnost organizacije SZDL v občinskem kakor tudi krajevnem okviru bi potrebovali ugodnejše materialne pogoje, pri- mernejše prostore za delo organiza- cij. Šedaj nekatere organizacije gostujejo v prostorih krajevnih skupnosti ah drugih orpnizacij. Korak k izboljšanju je bil v zadnjem obdobju stoijen na področ- ju kadrovanja, kjer so urediU obliko stalnega evidentiranja. Za delovanje bo potrebno več sredstev za materialno nagrajevanje kadrov, kar je bilo do sedaj zanemaijeno. Ni bilo malo primerov, da so sposobni ^udje pokazali pripravljenost za delo, zaradi prevelikih obremenitev z velikim številom zadolžitev pa so popustili. Ob tem je še vedno prisotno nezaupanje do sposobnosti mladih članov. Te in podobne ugotovitve, kakor vse zahtevnejše naloge, ki stojijo pred organizacijo SZDL, zahtevaj^o od nje v občini kakor tudi krajevnih skupnostih, večjo organiziranost, ki bo še posebno odločilna ob sprejemu nove ustave kakor tudi nalogami, katere bo ustava prinesla najštevilnejši organizaciji z izredno širokim in pestrin interesnim krogom občanov. V ta namen je že v razpravi krajevnih organizacijah bistriške občine nova oblika organiziranosti SZDL, ki so s svojim delom bogatila tudi dejavnosti drugih organizacij. Prisotnost članov ZK v organiza- cijah SZDL je bila v zadnjem obdobju nedovoljno zastopana. Volilna konferenca SZDL občine Slov. Bistrica ni prinesla samo kadrovskih sprememb v občinskem vodstvu, ampak je na osnovi doseženih izkušenj iz preteklega mandatnega obdobja, rezultatov dela tudi nekaterih objektivno neizspolnjenih nalog postavila teme- ^e delovanja novega vodstva za naslednje štiri letno mandatno obdobje. O nalogah in programu OK SZDL Slov. Bistrica v letih 1973/76 bomo poročaH v eni naslednjih številk. VH ZA GRADNJO BOLNIŠNICE Ptuj so darovali na žiro račun števUka 52400-7651-46283 nasled- nji darovalci: 1. Namesto venca na grob pokojnega Jožeta Petroviča iz Vičave: - Angela Petrovič, Marija, Slavica in Franc, sestre in brat 700,00 - Mirko Končnik, Viktor Knez Anton Horvat 600,00 - dr. Nada Pavličev, Lojzka Urek Marija Donaj 150,00 2. Štefka Pušnik, namesto venca na grob pok. Antonije Klančnik 150,00 3. Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Maribor 1.000,00 4. Medicinske sestre ginekološko porodnega oddelka bolnišnice 300,00. Vsem darovalcem iskrena hvala! Splošna bolnišnica Ptuj MLADI SAMOUPRAVLJALCI Tiskarna in tiskarji (nadaljevanje) Z enotedenskim presledkom nadaljujemo danes rubriko o mladih samoupravi)alcih. V tiskarni sta nam namreč zadnjič ostala še dva tiskarja Franc Kravina in Dušan Podgorška. Predstavila sta se kar sama. Preberite, kaj sta povedala: FRANC KRAVINA: „V ptuj- ski tiskarni delam kratek čas - 3 mesece. Prej se m bil zaposlen v Mariboru. Končal sem grafično šolo v Ljubljani in si s tem pridobil poklic ročnega stavca, fozneje pa sem opravil še 6 - mesečni tečaj za strojnega stavca, tako da imam sedaj 2 možnosti zaposlitve - v ročni ali strojni stavnici. S samoupravljanjem v tiskarni sem seznanjen, saj vsakdo, ki se nanovo zaposh, prejme najprej statut pod- je^a, ki mu, mislim, dovolj pove. O rednih zadevah, o katerih razprav- ljajo na sejali delavskega sveta zvem vse z oglasne deske, seznanjajo nas pa tudi kolegi - člani tega organa samoupravljanja. Prosti čas temeljito izkoristim. Ce nisem ob vodi s trnkom v roki, se ukvarjam z znamkami, ki jih imam že kar lepo zbirko. Nekaj nad 1000 jih bo kompletiranih po serijah. Kupujem jih pri pošti. Precej časa pa mi vzame tudi šola, saj sem se vpisal v srednjo grafično šolo v Ljublj ani." O življenju v Ptuju je Franci dejal, daje žal zelo pasivno, predvsem, če gledamo s kulturne plati. Ker si rad ogleda kakšno zanimivo in predvsem kvalitetno gledališko predstavo, je malo razočaran, saj je v Ptuju le malokrat kaj res ogleda vrednega. Vprašala sem ga še, kaj si želi v prihodnje. Z odgovorom meje silno presenetil. Dejal je, da si želi, da bi se ptujska tiskarna modernizirala in razširila. Mislim, da je takšna de- lovna zavest pri naših mladih delav- cih zaies vredna vse pohvale. Franci je poleg dela v tiskami še dober športnik. Že precej dolgo meče žogo v koš za košarkarski klub pt^ske Drave. Četrti sogovornik in hkrati zadnji tiskarje bil Dušan Podgoršek. "Kot pomočnik dela že 4 leta, za pokhc knjig o tiskarja pa seje odločil čisto slučajno, čeprav dela sploh ni poznal. Sedaj mu za to odločitev ni žal in se med kolegi na delovnem mestu dobro počuti. Čeprav misli, da bi lahko bili odnosi v kolektivu še boljši. To bi namreč vphvalo tudi na večjo storilnost dela. Dušan je edini od štirih sogovorni- kov vključen v delo samoupravnih organov, saj je član delavskega sveta, je celo njegov podpredsednik. Povedal nam je še, da rad potuje in da mu je od vseh mest najbolj všeč Budimpešta, daje nekoč zbiral steklenice alkoholnih pijač in da so mu jih poplave uničile, ker jih imel spravljene v kleti, da zbira stai denar in še marsikaj. Življenje v Ptuju se mu zdi malo dolgočasno saj se mladi ob sobotah in nedeljah nimajo kam zateči i" zaradi tega postopajo po mestu i" gostilnah. Grad in hotel sta že preveč običajna lokala in se človek tam počuti že kot doma. To so nam povedali mladi tiskal]' Prihodnjič bomo spet obiskali enega od ptujskih kolektivov. Kateri bop^ na vrsti, naj za enkrat ostane se skrivnost. §5. Franc Kravina Dušan Podgoršek jEDNiK — Četrtek, 5. julija 1973 stran 5 Proslava 40-letnice telesne kulture v Markovcih v soboto in nedeljo 23. in 24. junija je bila v Markovcih proslava 40-letnice organizirane telesne kul- ture v tem kraju. Leta 1973 je bilo ustanovljeno prvo organizirano te- lesno vzgojno društvo ŠOLSKA ČETA MARKOVCI. Vse od tega leta organizacija uspešno deluje, razen časa med vojno. Čeprav je društvo na dežeh, ni moč opaziti da bi delovalo z zmanjšano močjo, pač pa je vidna resna in požrtvovalna dejavnost. Društvo se sedaj lahko pohvali z mnogimi rezultati, ki so plod štiridesetih let trdega dela. V soboto je bila otvoritev spomin- ske razstave, kije zajemala obdobje dmštva od ustanovitve do danes. Sledila je slavnostna seja in zbor vseh članov, ki so nekdaj sodelovah v dmštvu. Na zboru je govoril o celotnem obdobju in marljivem delu predsednik društva, Jože Štrafela. Po slavnostni seji so podeUh pred- stavniki društva, najmarljivejšim čla- nom priznanja, za uspešno delo štiridesetih let. Na prireditvi je bil prisoten predsednik občinske skupščine Ptuj, Franjo Rebernak. Sočasno naj pove- mo, da je bil Rebernak edini predstavnik družbenopolitičnih or- ganizacij. Ob tej priložnosti so člani društva položili venec na grobove padlih. Dmgi del prireditve je bil v nedeljo 24. junija. Nastopali so telovadci domačega društva, učenci osnovne šole bratov Štrafela, člani TVD Partizan, njihova godba na pihala in padalci letalskega društva Ptuj. Mlada folklorna skupina iz Markovec je celoten program pope- strila in hkrati potrdila, da ta zvrst kulture uspešno deluje v tem kraju. V nedeljo je pester program delno pokvaril dež, toda organizatoiji so prireditev kljub vsemu izpeljali. Predsednik društva Jože Štrafela govori na zboru članov Predstavniki društva si ogledujejo razstavo, posvečeno štiridesetletnici. Foto: S. Kosi Kopališče zaprto Ko se turistična potovanja in izleti najbolj razmaknejo, običajno naša turistična propaganda in delo najbolj zamreta - o vzročnih partnerjih gosticnih pa je bolje, da ne govorimo. Komaj so se naša cestna podje^a navadila, da se ceste popravljajo v času izven turistične sezone, so se pričeh čudno obnašati naši gostinci in turistične organizacije. Naprimer v Ptuju že deset let nimam tiskanega prospekta mesta, prav tako sedaj, ko bi morali biti zgodovinski objekti najbolj nared, največ delamo in popravljamo. V vsej občini imamo trenutno samo eden uporabni bazen-kopa- lišče, to je v Kidričevem, medtem ko so borlskega v juniju, to je v sredini turistične sezone, začeh prizadevno obnav^ati. Namesto da bi bilo kopališče polno kopalcev, lahko v njem opazujemo zidarski pribor in gradivo. Kopališče je objekt, ki je v letu rentabilno uporaben samo v treh mesecih, to je juniju, juliju in avgustu - takrat pa se naši „gostinski in deticitni" strokovnjaki odločijo za obnovo. Poudarek na stanovanjski problematiki v četrtek, 23. junija je bil sestanek aktiva zveze mladine Slove- nije-Ptuj. Dnevni red je obsegal več Zanimivih točk, največji poudarek pa je bil na stanovanjski problema- tiki, ki se kaže v vedno večjem povpraševanju po družbenih stano- vanjih. Z ustanovitvijo nove samoupravne stanovanjske skupnosti, za katero je ze izvoljen iniciativni odbor, bo tej ustanovi dodeljenih več nalog, glav- nina njenega dela pa bi naj bila posvečena skrbi za dosledno izpol- njevanje programa stanovanjske gradnje v občini. V Ptuju je yeliko družin, ki že leta in leta čakajo na stanovanje, in ne pridejo na vrsto. Stanovanjska problematika je obe- nem tudi vzrok, da vedno več ['ijadih strokovnjakov po dokončani ^oli odhaja iz Ptuja in se zaposh tam, kjer mu nudijo poleg drugih "^^dnih pogojev tudi stanovanje. . četrtkovi seji je prisostvoval Mar- Ostroško, predsednik iniciativ- nega odbora za ustanovitev stano- vanjske skupnosti. Pod dmgo točko so obravnavah program poletne mladinske poh- tične šole, ki bo v Ljubljani, v Tacnu. Tja bodo poslah nekaj slušateljev - mladincev iz Ptuja. Danih je bilo nekaj pripomb na predvideni program politične šole, ki zajema nekaj obsežnih poglavij, med drugim tudi iz vsebine nove ustave. Predlagali so program tekmovanj za 4. julij, ki bo obsegal orientacijski tek s streljanjem in igre v malem nogometu. Imenovah so tudi komandanta brigade Beograd-Bar, v kateri bo sodelovalo 25 ptujskih dijakov, na čelu katerih bo komandant Bojan Majcen, dijak šolskega centra za kovinsko stroko. Brigada bo od 8. juUja do 8. avgusta organizator in fmancer te mladinske akcije pa je občina Kraljevo, s katero je pobra- tena mariborska občina. S. S. 6 stran TEDNIK — Četrtek, 5. julija 1973 Razvoj z lastnimi sredstvi Splošno gradbeno in mizarsko podjetje GRADNJE iz Ptuja se je razvilo iz predvojnega podjetja, ki je bilo leta 1947 nacionalizirano. Do leta 1964 je delovalo pod imenom Remont potem so s sklepom delov- nega sveta in kolektiva podjetja preimenovali v Gradnje. Prvotno se je podjetje uveljavilo samo -»v treh strokah in sicer v tesarstvu, zidarstvu in pleskarstvu. Pred dvaindvajsetimi leti so uvedli še mizarstvo, kovaštvo in steklarstvo. Danes imajo Gradnje samo dve kompletni stroki z vsemi pripadajo- čimi dodatnimi storitvami: splošno gradbeništvo in splošno mizarstvo. Mizarski obrat ima osemnajst zaposlenih in zraven splošnih mizar- skih del po naročilu opravlja še parketarstvo, polaganje vseh vrst toplih in umetnih podov ter tapiso- nov, po naročilu pa izdelujejo tudi stavbene lesene izdelke za novo- gradnje ali obnove. Mizarski obrat ima svoj načrtoval- ni kader in morda eno najbolje strojno opremljenih delavnic. Dela so več ali manj vezana na posebna naročila. Serijske proizvodnje nima- jo. Uslužna dejavnost je usmeijena v izdelovanje novih izdelkov in na popravilo in obnovo starih. Dela izvaja v podjetju in na terenu. Mizarstvo ima lastno skladišče mate- riala, kar omogoča hitro delo brez zastojev, kajti pri nas so še vedno težave z nabavo posameznih vrst lesa in lesenih plošč (furnirja, vezane plošče, ultra pasov in drugo). Večina novih naročil mizarskega obrata je namenjena izdelavi opreme za gostinske in trgovske' lokale in opremo novogradenj, kjer se serijsko pohištvo največkrat ne more upo- rabljati. Mizarska stroka v podje^u, in tudi drugod, že nekaj let stagnira, ker zanjo ni več zanimanja med mladino in vajencev za ta poklicni več, tako da bo z leti tovrstna in njej podobna uslužnostna dejavnost postala prav zaradi pomanjkanja kadra precej problematična. Serijsko delo raznih strok, tudi lesnih, pobira mladino, kajti pri takšnem delu ni potrebno niti znanje, niti posebna šolska izobrazba, niti sposobnost, kot jih mora pokazati na primer splošni mizar, ki mora poznati vse vrste lesa, njegovo uporabo in obdelavo in še druge stvari podobno kot radio tehnik, ki popravlja televizor in tisti delavec, ki televizor v tovarni serijsko sestavlja, vendar ga pri vsem tem ne zanima niti en sam del, še manj medsebojna povezava. Trenutno največji problem mizar- skega oddelka Gradenj je razširitev obstoječih prostorov, kajti pri stavb- nih izdelkih imajo zaradi njihove velikosti mnogokrat probleme in morajo dela izvrševati na prostem, kjer pa so odvisni od vremenskih okoliščin. Gradbeništvo ima pri Gradnjah najdaljšo tradicijo in mu v zadnjih letih posvečajo največ pozornosti in je doseglo tudi največji razvoj. Gradbena dela izvajajo na širšem območju ptujske in sosednih občin. Gradnje so bile graditelj in renova- tor mnogih šol, izvajale so prvi del gradenj perutninske farme, gradile so prvo bencinsko črpalko v mestu, izvajajo dela pri rekonstrukciji ope- karne v Zabjaku, bolnišnici, na obnovi fasad v mestu, obnovi gradu Bori, ki bo preurejen v gostišče B-kategorije in novi vrtec. Gradili so tudi tribuno ptujskega stadiona in skladišče Metalke. Večina gradenj, lastnih rekostruk- cij in obnov, kakor tudi moderniza- cijo lastnega t strojnega parka Grad- nje opravljajo z lastnimi sredstvi. Trenutno je končana gradnja prve proizvodnje dvorane velikosti 600 kvadratnih metrov, kateri bodo dogradili še eno. Pred tem so postavili tudi že prvi del svojih odprtih skladišnih prostorov repro- dukpijskih pripomočkov. Zraven več ali manj stalnih gradenj in obnov družbenega sektor- ja so Gradnje v zadnjih letih prevzele tudi naročila za privatne gradnje, v katerih predvsem prednja- čijo naši zdomci. Gradbena dela, ki jih izvajajo Gradnje, so za privatnega naročnika bolj sprejemljiva, ker mu dajejo jamstvo in možnost ugovaija- nja zoper kvaliteto, ki mu jo podjetje jamči, privatno šušmarsko Nadaljevanje na 12. strani. Zaključna dela na prvi proizvodni dvorani Oddelek za gospodarstvo in urbanizem Skupščine občine Ptuj razpisuje po 11. členu Zakona o urejanju in oddajanju svavbnega zemljišča (Ur. list SRS, št. 42/66) in 8. členu Odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča v Občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/67) JAVNI NATEČAJ za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča družbene lastnine za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Predmet natečaja je: 1. Zemljišče ob Mariborski cesti, ki ga tvori parcela označena na zazidalnem načrtu s št. 33 v izmeri 627 m2; 2. Zemljišče v Lovrencu na Dravskem polju, ki ga tvorita: a) pare. št. 578/1 v izmeri 879 m2, b) pare. št. 578/7 v izmeri 1103 m2. 3. Izklicna cena za pravico uporabe zemljišča pod točko 1 je 22 din po m2, za zemljišče pod točko 2 pa 8 din po m2. Za zemljišče ob Mariborski cesti je treba plačati tudi stroške dosedanje komunalne opremljenosti v višini 3500 din (izgradnja trafopostaje in nizkonapetostnega električnega omrežja^ 4. Javni natečaj je usten in bo v petek dne 20. julija 1973 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi skupščine občine Ptuj Srbski trg 1, soba 23/1. Udeleženci natečaja morajo eno uro pred pričetkom položiti varščino v višini 2.000 din, ki se ob neuspeli dražbi vme, ob uspeli pa vračuna v izklicno ceno. 5. Odškodnino za oddano zem^išče mora najugodnejši- ponudnik plačati v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. 6. Na parcelah, ki so predmet natečaja, je dovoljena gradnja enonadstropnih ali visokopritličnih dmžinskih stanovanjskih hiš ob pogojih lokacijske dokumentacije Zavoda za urbanizem Maribor in posebnega lokacijskega dovoljenja. 7. Rok za pričetek gradnje je 6 mesecev po izdaji odločbe o dodelitvi zemljišča, rok za končanje pa leto 1975. Ce investitor v tem času ne prične z gradnjo, izgubi pravico do uporabe zemljišča, ki je predmet natečaja. Vsa pojasnila v zvezi z razpisanim natečajem dobite na oddelku za gospodarstvo in urbanizem skupščine občine Ptuj, Srbski trg 1, soba 28/11. Oddelek za gospodarstvo in urbanizem tednik — ČETRTEK, 5. julija 1973 STRAN 11 Iz spisov dr. Jožeta Potrča „Socialistični človek uresničuje načelo enakopravnosti povsod, na vseh področjih družbene dejavnosti, še zlasti v najintimnejših sferah človeških odnosov, kjer gore v novem ognju najtanjša čustva človeške' ljubezni." (Temelji sociahstične etike) „Dvojno in dvohčno moralo razredne družbe lahko odpravijo le socialistično vzgojeni ljudje. Socialistična morala pa se poraja v praksi vsakdanjih bojev za resnične socialistične odnose, v ustvarjalnem delu in v prispevku slehernega delovnega človeka h graditvi socializma." (Temelji socialistične etike) „Uresničitev Engelsove filozofske znanstvene misli o posebnih znanostih in o ukinitvi filozofije v starem smislu, ima po moji sodbi velik teoretski in še večji politični pomen, da nas namreč oborožuje v boju za nov pogled na svet, in to na docela konstruktiven, napreden način." (O znanstvenem pogledu na svet^ in o etičnem preporodu)' »EMIL ADAMIČ« V ORMOŽU Vrsti skrbno pripravljenih in uspehh prireditev v počastitev 700-letnice Ormoža se je minulo soboto pridružil tudi pevski zbor slovenskih učiteljev „Emil Ada- mič". Ormoškemu občinstvu se je predstavil s samostojnim koncer- tom. Zbor vodi Branko Rajšter. Člane zbora in prisotno občinstvo je pred začetkom koncerta pozdra- vila učiteljica Gizela Blagovič. jr Posebna gradbena številka »Karavane« Te dni je izšla v Ljubljani posebna gradbena številka ,,Karavane". Re- vija, ki jo je uredništvo pripravilo v sodelovanju s priznanimi strokovnja- ki, obsegu 112 strani. Prinaša barvne zemljevide o zazidljiv osti in nezazid- Ijivosti najbo^ urbaniziranih obmo- čij Slovenije, barvni zemljevid po- tresnih in poplavnih področij, barv- ni zemljevid onesnaženosti zraka in vode, informacije o individualni in družbeni gradnji, pogovore z delav- ci, kako so oziroma kako niso prišh do stanovanja, nasvete gradbenih, pravnih in urbanističnih strokovnja- kov, humoresko o tem, kaj se v^e pripeti naivnemu občanu, ici je na družinskem sprehodu odkril per- fektno lokacijo in tako dalje. V reviji so se zelo izčrpno predstavih tudi proizvajalci gradbe- nih materialov in instalacij in ponudniki vseh vrst strokovnih uslug. V uredništvu so nam povedah, da je lanska posebna gradbena številka naletela na veliko zanimanje med i^ašimi zdomci. slavko valenko brivec trg svobode 4, ptuj Vsa dela svoje stroke oprav- ljam hitro in poceni. Če nas obiščete, boste spoznali kva- liteto pravega brivca! Se priporočam! EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA " viktorija šegula SLOVENSKI TRG 9, PTUJ V naši čistilnici uporabljamo svetovno priznana kemična čistila, ki povrnejo oblačilom prvotno obliko in videz. Preizkusite ta čistila in jim zaupajte kot mnogi ljudje na svetu! 12 stran TEDNIK — Četrtek, 5. julija 1973 DR . FRAN BRUMEN: Razjede v želodcu in dvanajsterniku Bolezen je nihajočega značaja... Posebno na pomlad in jesen se rada pojavlja in ponavlja. Traja nekaj., tednov in preide v mirujoči interval. ■ S pojmom ULCUS PEPTICUM označujemo razjede v tistem delu prebavnega trakta, kjer deluje aktiven želodčni sok. Po obliki in razsežnosti delimo razjede v 3 skupine. Plitke, površinske razjede na sluznici, kjer ranitev ne sega v globlje plasti in se zacelijo brez opaznih brazgotin. Druga stopnja razjeda že v globljo mišično plast želodčne stene. Za tretjo obliko razjede pa je značilno, da leži na takem mestu, da razje krvno žilico, iz katere nastopajo krvavitve. Vzroki za nastajanje razjed niso pojasnjeni. Le na splošno lahko trdimo, da razjede nastopajo tam, kjer se stena želodca, oziroma dvanajstemika ne more braniti pred RAZJEDAVNO AKTIVNOSTJO ŽELODČNEGA SOKA. Domne- vamo, da je prekomerno izločanje želodčnega soka odgovorno za nastajanje razjede v dvanajstemiku. •Nenormalno naglo izpraznjevanje želodčne vsebine stalno obhva zelo občutljivo sluznico v dvanajster- niku. Poznamo več teoretskih razlag za nastajanje razjed. Momje v krvnem obtoku v drobnejših žUah in žihcah, ki povzročajo okvare v sluznicah, katere zaradi zmanjšane odpornosti zapadejo razjedavni moči želodčne- ga soka. Nekateri opazovalci menijo, da že sama agresivnost prekomer- nega želodčnega soka povzroča razjede. Proti t5ki razlagi pa govori dejstvo, da razjede nastajajo na določenih in omejenili mestih in ne povsod, koder se želodčni sok razliva. Tretja skupina avtorjev meni, da leže prvotni vzroki v vnetno kataralnih spremembah na sluznici. Tudi to teorijo izpodbija piej navedeni ugovor, ka.jti navadna banalna vneqa niso nikdar tako omejeno lokaJizirana. Tako gre prvi razlagi še največ vere. Da je DEDNOSTNI VPLIV več kot zgolj verjeten, nam dokazuje spoznanje, da se v tako obreme- njenih rodbinah pojav^ajo razjede 2 - 3-krat bolj pogosto, kot pa v rodbinah, kjer do tedaj še ni bilo takega oljolenja. Zanimivo je tudi, da je to dedno nagnenje ločeno za razjedo v želodcu in razjedo v dvanajstemiku. Ce je imel n. pr. oče razjedo v želodcu, nagiba, oziroma oboli tudi sin na razjedi v želodcu in ne v dvanajstemiku in obratno. Opazovanja kažejo, da'so pogost- nost, lokalizacija in porazdelitev med spoloma v različnih zem|e- pisnih in socijološkili prilikah zelo različne. Statistike povedo, da narašča nagnenje k razjedam pri ženskali vporedno s starostjo. Pri moških pa obratno zane med 50.-60. letom vidno popuščati. Ta starostna vezanost daje misliti na verjemost vplivanja spolnih hormo- nov. V dobi prevladovanja moških hormonov so torej razjede pogo- stejše. Ženske se po meni pomo- žačijo. Pri otrokih te bolezni skorajda ne nahajamo. RAZJEDA V DVANAJSTNIKU JE 4 - 8-KRAT POGOSTEJŠE OBOLENJE, KOT PA RAZJEDA V ŽELODCU. To oblenje ima zelo velik socijalno medicinski pomen, saj znaša OBO- LEVNOST DO 75. LETA STA- ROSTI PRIBLIŽNO 15 %. Nadaljevanje prihodnjič Moja počitniška praksa Dijaki gimnazije „Dušana Kvedra" v Ptuju, ki smo letos .dokončali drugi letnik, smo morali opravljati prakso, ki je trajala deset dni. Prakso dijaki navadno opravljajo v tovarni avtoopreme v Ptuju. Letos pa je šola organizirala kuharski tečaj, v katerega se je laliko vpisal kdor je hotel. Zanimivo je, da se nas je vpisalo samo enajst dijakinj in en dijak. Drug so raje šli-delat v TAP, kerjih je mikal denar. Tečaj se je pričel že v četrtek, v osnovni šoh Mladika. Vodila ga je Zora Ilovar. Prvi dan smo imeU samo predavanje o osnovah gospo- dinjstva. Seznanila nas je z bistve- nimi sestavinami živil ter o njihovih lastnostih. Kljub temu, da je predavala zelo dobro, ker nam je hotela vzbuditi zanimanje, nas je malo dolgočasilo, ker smo o teh rečeh razpravljali že v šoli. Baje smo mislih na jutrišnji dan, ko bomo pričeli uporabljati svoje znanje, ki smo si'gapridobih v domači kuhinji. Vsi, ki smo se udeležili tečaja, smo že prej kuhah doma, tako da ni bilo problemov naslednji dan. Najprej smo dobih jedilnik, ki je vseboval več jedi, od predjedi, glavne jedi do deserta. Ob vsaki jedi se je predavateljica ustavila in podrobno razložila pripravo jedi, čeprav je bila razlaga priložena. Nato je določila gospodinjo, ki je morala skrbeti za red v kuhinji in učilnici ter nuditi pomoč, če se je kje zataknilo. Dragim je določala, kaj kdo dela. Tako seje začela prava praksa. Od začetka smo se nerodno vrtele po kuhinji iščoč posodo in bile ena drugi v napoto. V novem prostoru pa smo se hitro znašle in kmalu smo se počutile tako, kot v domači kuhinji. Delo nam je s pomočjo tovarišice Ilovaqeve hitro šlo ispod rok. Dajala nam je koristne nasvete, ki jih ne gre pozabiti. Ko je vsak skuhal ah spekel, kar mu je pač bilo naročeno, smo pogrnile mizo in poskušale, kako so nam jedi uspele. Tako seje ponavljalo vsak dan. Vsak dan smo imeli več dela, s tem pa tudi več dobrot pri kosilu. Tista, ki je imela skrbi s postavo, ti ni bilo ravno najbolj prijetno. Tako smo si želele, da bi se tečaj čim prej končal. Komaj smo čakale za- ključka prakse. Šele po njej smo si lahko oddahnile. Nogometni turnir v Skorbi je bil posvečen spominu MIRKA ŠPOUARJA v nedeljo se je na nogometnem igrišču v Skorbi odvijal mini nogometni turnir, na katerem so se pomerile ekipe Hajdine, Vidma, Cestnega podjetja iz Maribora in Skorbe. . Srečanje je bilo posvečeno 9. obletnici smrti nekdanjega športnika nogometaša Mirka ŠPOLJARA. Ob prisotnosti več kot 100 gledalcev - domačinov in navijačev, ki so prišli' bodrit svoje predstav- nike, so nogometaši vložili vse sile in v hudi konkurenčni borbi dosegli naslednje uvrstitve: 4. mesto je pripadlo ekipi cestnega podjetja iz Maribora, 3. Vidmu; za prvo in drugo mesto pa sta se borili Skorba in Hajdina. Tekma se je v rednem času končala Tečaj je potekal, kot smo predvidevati, biez razbitih krožni- kov in druge posode. Čeprav smo se že prej ukvaijali s kuhanjem, nam je koristil. Izpopolnil nam je znanje in nabrali smo si izkušenj, ki nam bodo še mnogokrat koristile. z rezultatom 3:3. Tudi po ^ petminutnih podaljških se staniei spremenilo. O zmagovalcu so ni? nje odločali streli na gol - pej pri katerih je imela več sreče el3 Skorbe, ki je za letos postala las^" prehodnega pokala v spomin M^ Sp olj ara. . Kapetanu zmagovalne ekipe? binu Kozelu je pokal ' izročili hkrati spregovoril nekaj bel nekdanji najboljši prijatelj po^. nega Mirka - Franci Mertelj. i Odslej bodo člani NK SkoJ vsako leto pripravili tovrsten n» metni turnir, saj je to zanini prireditev, ki privabi na igrišče t, take gledalce, ki jim sicer nogoij ne pomeni veliko. \ Tekst in foto:S. RAZVOJ Nada^evanje s 6. strani, gradbeništvo) pa tega zasebniki moglo jamčiti. Predvsem so nai« po zasebni gradnji močno narasli letu 1972, ko je pričela inšpen nadzorovati privatne gradnje | izv-ajalce. Tudi v gradbeništvu je miK težav z delovno silo, ker mai^ vajeniškega kadra in kvalificiJ delovne sile. Gradbeništvu tako Gradnje, kd Drava močno čutijo vdor ti gradbenih podjetij v našo občinO so investicijsko in strojno močne VeUk problem je tudi nete( plačevanje gradbenih in drugih sf' tev, zaradi katerih gradbena podj( ne morejo nikoU priti na zek vejo. Gradnje zaposlujejo dvesto od nov, od katerih jih nad stopetd« nenehno dela na terenu. Kapetan zmagovalne ekipe Albin Kozel sprejema pokal makovec dušan rtv servis krempljeva 4 — ptuj To je pravi naslov, kjer se boste oglasili, kadar potre- bujete strokovno pomoč za popravilo vašega televizorja in radia. Najnižje cene sto- ritev. Delam tudi na terenu! tednik — ČETRTEK, 5. julija 1973 STRAN 13 Zaključene VI. športne igre bistriških sindikatov kon(< ^^^^ zvečer so se uradno ^inH i športne igre bistriških ^ igrah je ^^odelovalo 286 članov sindikata, ki y Pomerih v sedmih disciphnah. Igrah je sodelovalo 13 osnovnih s tem, da se tovarna orpT ^ ^g^^ali kot ena osnovna sve^^cija, prav tako tudi pro- seli,? vse občine. Razve- Slov/Jf udeležba iz EMMI-ja iz Polil''"' ^'^trice in EMI-ja iz , je v igrah vec ^ četrti zaposleni dela- % vseh članov osnovne organizacije sindikata. Sledi PRO- SVETA s 15 %, zasebniki 13 %, monter 11%, LIO Poljčane 11%, Steklarna 10 % itd., medtem ko je tudi nekaj večjih organizacij, ki v igrah niso, sodelovale. Med temi: LIO Oplotnica, Koloniale, Poljčane, tovarna olja, LIO Slovenska Bistrica, gozdna obrata Slovenska Bistrica in Oplotnica, opekama Preger^ko, ŽTP Pragersico itd. V prisotnosti večjega številapred- stavnikov osnovnih organizacij, ob- činskih sindikalnih delavcev, pred- stavnika RZS in predsednika obč. konference zveze mladine je poro- čilo o poteku iger podal predsednik komisije za rekreacijo in šport pri OSS ing. Franc Šift, diplome in pokale pa predal predsednik OSS Stanko Robnik. Rezultati: Šah. Sodelovalo je 9 ekip>. 1. Impol, 2. Steklarna, 3. Granit. N. Tenis: Sodelovalo je 6 ekip. 1. mesto - EMI Poljčane? 2. EMI Slovenska Bistrica, 3. Impol. Keglanje: Sodelo- valo je 9 šest-članskih ekip. 1. mesto - LIO Poljčane, 2. EMMI Slovenska Bistrica, 3. EMI Poljčane. Mali nogomet: Sodelovalo je 8 ekip. 1. mesto - Impol, 2. mesto Impol, 3. EMI Poljčane. Rokomet: Sodelo- valo je 6 ekip. 1. mesto Impol, 2. Prosveta. 3- EMMI Slovenska Bistri- ca. Odbojka: 1. mesto Steklarna, 2. EMMI, 3. Impol. Atletika: Sodelo- valo je 7 ekip. 1. mesto Prosveta, 2. EMMI Slovenska Bistrica, 3. mesto EMI Poljčane itd. V skupni uvrstit- vi, kjer se ocenjujejo rezultati in množičnost je prvo mesto osvojil IMPOL s 62,4 točkami, 2. mesto EMMI 55,8, 3. mesto EMI Poljčane, 4. Prosveta 36,2, 5. Steklarna 28 točk itd. tf OVEN (22. 20. 4.): Poskus zbližanja se posreči ob manjši zabavi v hiši. Več spanja in denarja vas obvaruje prehlada. Veselje zaradi zaljubljene osebe. Sodelovanje s pametnim znancem še ta teden ne prinaša koristi. BIK (21. 4. - 21. 5.): Veselje ob občutku, da vas mineva nora zaUublje.nost. Družbi športnikov bo všeč vaš smeh in vasa spodbuda. Klepet pred vrati vse izda. Za tiste, ki se morate z njimi ukvarjati, poiščite pravo mero. DVOJČKA (22. 5. - 21. 6.): Vesela vest ob nežnem srečanju! Simpatija primakne za standard, ker boste večinoma doma. Zmečkanost po ljubezni vam pride prav za nekaj skritega. Pričnete upoštevati svoje sposobnosti. RAK (22. 6. - 23. 7.): Opravljivka vas spremeni. Pričnete se ukvarjati z opravki v zvezi s hrano. Razmišljanje o prehojeni poti izlušči dve oviri za prihodnost. Zabavno bo videti domišljavega, ko bo govoril laži. LEV (24. 7. - 23. 8.): Na novi poti spoznate, kaj je hrepenenje. Na cilju stoji oseba, ki ni najbolj pametna, je pa dobrega srca. Dobili boste denar. V ponedeljek boste začeli po upokojenčevem nasvetu pametno delati. DEVICA (24. 8. - 23. 9.): Pokažite navdušenje, čeravno pred log ni najboljši.^ Poljubi v nedeljo prinesejo pomoč v gospodinjstvu, prepodijo pa ljubezen. V soboto se boste ob bitju ure odločili za nekaj novega. TEHTNICA (24. 9. - 23. 10.): Med pričakovanjem vas zabava neresnično napovedovanje. Svojcu poveste tako kot je in pokaže vam najboljšo pot. Dobro postrežbo na obisku se splača pohvaliti. Ozek pas vas bo vabil. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11): Prisotni mislijo na vas, a niso žalostni. Vljudnost svojca je pot k zahtevam. Dobili boste sorodnika, ki bo z vašo pomočjo napredoval. Veselje z obleko in veliko treme ter pričakovanja. STRELEC (23. 1 1. - 22. 12): Načrt srečanja se prvič ponesreči. Manjša oseba vam daje ljubezenske izjave kar na cesti vpričo drugih. Živčnost pozdravite in dobite zaželjeno. Izbira bo bolj upoštevana kot lani. KOZOROG (23. 12. - 20. 1.): Presenečenje ob doslej neprijazni osebi. Simpatija bo še dvakrat prišla nato pa zaradi spora med dvema več ne. Smešna pokora zaradi videza je povsem nepotrebna. Obvestite so- rodnico. VODNAR (21. 1. - 19. 2.): Sorodnik popusti tam, kjer je najbolj vztrajal. Zaradi nakupa oblačila se bo nekomu mudilo. Veselje podaljša prvi obisk pri sorodniku z revmo. Več denarja in boljše zdravje. RIBI (20. 2. - 21. 3.}: Od nedelje naprej vas ne bodo vec gledali kot konkurenco. Sladkarije v soboto prinesejo nekaj jeze in pranje. Koristni opravki, pravilna odločitev brez kavice vas obvarujejo občutka šibkosti. 14 stran tednik — četrtek, 5. juuja ^ tednik — ČETRTEK, 5. julija 1973 STRAN 15 'rezervirano %a luizeUa POBER DEN FSEN FKUP! Vremen je grotalo lepo, vroče pa • tak ke man jezik do popka ILtegjeni. Fčosik gdo reče, da so to vToči pesji dnevi, jas pa ali ne ven bi to mogli pesji dnevi biti, če na nič ne lojajo. Oja, saj so lojaH to Li tjeden gdo je tak grmelo, ke se je naš breg trosa .no skoro v grabo nresela. Pa kak je dež lija, Toga še las svoj živi den nesen vida. Meni se e zdelo kak, da bi neše morje narobe obrna. Pšenico no ^druge ozimine sta nan dež ,no veter čista v zemlo porinla tak, ke sploh nemo mogli s čombajnon žeti. Pai to še neje vse. Da bi vi vidli kak je dež nase ceste gor zora. Tisto malo sodra kejko smo ga še meli na cestah, so nan potoki vode v grabo odnesli, ostola pa nan je do kolen pogrezajoča ilovica. Sunce jo je seveda hitro posušilo no zaj tisti blatni kionci glih tak z gledajo kak krateri gor na mesci po kerih so se vesoljci sprehojali. ZAČELA SE JE ŽETEV Kumer smo seno pod streho spravli pa že moremo drgoč kose no srpe brusiti. Ječmen je ze dozoreja, pšenica pa ma že glih tak lepo zlotorumeno forbo. Joj, zaj de nan po švic po ta zodjih žlebih doj teka. Tan doli na ravnici je hec, saj toto delo čombajni naredijo, mi tu gori v totih prekletih bregacah pa moremo vse pes s srpi no s kosami žeti. Vete to neje hec, če ti tak sred opuldneva peklensko vročo sunce hrbet žjovi, ti pa moreš srp ali pa koso za rep cukati, snopje vezati in ga v razstave zlajati. Še hujše pa je te gdo se začnejo tete krušne stvari na gumni geplati no se tak kadi, ke maš vse spredje no zodje lukje na sebi doj zaštopfane no bi moga meto rolometara, ke biti od cajta do cajta skoz gut no druge lukje malo z met loj pomeja ose t no druge držovne škodlivce. Jas še se dobro spunin kdo sen še miodi bija, smo hodili mlotit na Sčavničko. Te še neje bilo čombaj- nov, geplov no drugih pripomočkov no smo mogli pšenico s cepmi mlotiti. Dosti vas je tokih, ki vena sploh ne vete kak toti stroj, ki mu Lcepe provimo - zgleda. To sta tak po domočen povedano dvo kola z Znurcamu fkup zvezana. Eden je boj dugi — totega v roki držimo, i eden pa je boj krotek, no žjin pa I snopji mlotimo tak dugo, ke vso zrje vun zleti. Najlepše je čuti, če štiije fkup mlotijo, te je lepo čuti^ kak cepci svojo ppesem pojejo. Fčosik se tudi zgodi, da keri kerega s cepmi po glovi vdori tak, ke pri beleni dnevi vidi kak^ zvezde svetijo. Toi glih neje preveč prijetno. Pac pa je\ pri nas na deželi, ze štora navada, da provimo, če pride na veselici do pretepaja, da je stalno b(yše, če te keri po glovi vdori kak, ce ti nogo stere. Saj vete kak je, da s potučenoj glavoj še lehko v grabo bejžiš, če pa | -maš nogo frderbano pa nemreš vujti no te lehko še dale tucejo. LUJS AMORE!!! To prejšji tjeden smo naštimali v naši vesi dvodnevni izlet po | Sloveniji, pn den pa smo bili tudi na morji, tan doli v Portoroši. Meli smo se zlo fajn no smo marsikaj zanimivega vidli. Meni se je najboj dopalo na portoroški plaži no seveda notri v morji. Moja Mica se je negi okoli potepala, jas pa sen seda/ na peski poleg ene italijanske! šinjorine, ki me je tak zepeljivo gledala, ke mi je kar nerodno grotalo. Dugo cajta sma tak z očmi med seboj blendala no bila tiho, saj una itaic nebi razmila moje, prleščine, jas pa jene italijanščine! glih tak ne. Te pa se je una le ojunačila no mi je rekla ,,Mile bači amore". Jas sen se hitro za vuhoj počoha no sen razmija, ke mi je rekla „Ljubi vrži me v morje". Jas ( sen jo s svojimi močnimi kmečkimi rokami pograba no jo resen v morje vrga. Naredlo je štrbunk no se je že podurhala pod vodo. Če je ne bi en herkules hitro reša bi se čista zagvišno ftopila. Potli mi je eden ' raztolmača, da mi je tota Italijanka rekla ,,tisoč poljubov ljubezen" no ne ,,Mili vrži me v morje". Vete, je hujdič, če človik narobe italijanski jezik zastopi. Mile bači, pomeni v italjanščini - tisoč pusekof, amore pa pomeni ljubezen. Še fsa sreča, da jas tote ljubezni nesen v morji ftopa ... Te pa srečno. Vaš Lujzek. 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 5. juiua Juršinski lovci so se izkazali člani lovske družine Juršinci so pripravili v nedeljo uspelo lovsko prireditev. Krstili so vodovod, ki so si ga s prostovoljnim delom napeljali k svoji novi lovski koči. Pripravili so tudi družinsko tekmovanje v strelja- nju na glinaste golobe. Pri tem tekniovanju so imeli najbolj ,javne cevi" na svojih puškah. Stanko Gomilšek, Srečko PavUn in Martin Slodnjak, ki so zasedli prvo, drugo in tretje mesto. Člane zelene bratovščine in druge obiskovalce prireditve so zabavali veseli fantje ansainbla Vinojug iz Maribora. Lovske in druge prleške specialitete, so vsem dobro teknile. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja ^ četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj, št. 52400-603,30458. - Tiska Maribor tisk, Maribor, Svetozarevsl'.a u?ica l 4.