TEDNIK ^d^SlIČNE LETO XXVm. ^T. 16_PTUJ, 24. APRILA 1975_CENA 2 DIN Vsi po poteh revolucije Najveličastnejša manifestacija v ptujski občini po 30 letih zmage Priprave, ki so tekle več kot dva meseca, so končane, le tu in tam bo potrebno še urediti kako tehnično podrobnost - in vse bo pripravljeno na n^veličastnejšo manifestacijo, ki bo v soboto, 26. aprila 1975, pod pokroviteljstvom občinske organizacije ZKS Ptuj. Poleg Zveze komunistov so se v priprave aktivno vključile vse družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in društva. Malokatera politična akcije je v ptujski občini med občani, zlasti pa še med mladino, naletela na tako velik odziv, na izjemno samoiniciativnost društev in posameznikov, na priprav- ljenost in voljo - sodelovati. Uspeh ni izostal, v marsičem je celo presegel optimistična priča- kovanja občinskega štaba za organizacijo pohoda „Vsi po poteh revolucije". Samo z območja krajevne skupnosti Ptuj se je prijavilo za pohod v Lackovem odredu nad 2.000 pohodnikov. Enako dober odziv je tudi iz drugih krajevnih skupnosti, saj je za vsak odred - Osojnikov, Krambergeijev in Kvedrov - frijavljenih nad tisoč pohodnikov. ako bo, ne glede na vreme, upamo pa, da bo lepo, v soboto zjutraj krenilo na pohod ,,Po poteh revolucije" nad pet tisoč občanov - mladih in starejših, ki bodo v treh urah prehodili od 11 do 15 km in se zbrali na prizorišču poslednjega boja Lac- kove čete v Mostju pri Juršincih. Tak množični pohod bi bil pomembna manifestacija že v merilu Slovenije, za ptujsko občino pa pomeni to najveličast- nejšo manifestacijo po osvobo- ditvi. Prepričani smo, da jo bomo tako tudi izpeljali! Poleg številnih prijav za pohod nas v tem prepričanju utrjuje samoiniciativna zavzetost članov raznih društev, zlasti pa še pionirskih in mladinskih orga- nizacij v osnovnih šolah. Mladi likovniki iz vseh osnovnih šol v ptujski občini so narisali več sto motivov iz narodno-osvobodilnega boja in s temi risbami opremili lične, ročno izdelane letake z vabilom na udeležbo v pohodu „Vsi po poteh revolucije". Pravijo, da so napisah nad 20 tisoč takih letakov, ki jih bodo piloti Aerokluba Ptuj v dneh pred proslavo raztrosili po vseh večjih naseljih v ptujski občini. Kdo se lahko pohvali s čim podobnim? Zato uspeh prav gotovo ne bo izostal. Enako velja za pobudo ptujskih rejcev golobov-pismonoš. Ki so se sami ponudili, da bodo ns* svečanosti v Mostju spustili 200 golobov-pismonoš. Filatelistično društvo Ptuj se je vključilo v priprave z izdajo spominskega pisemskega ovitka in poštnega žiga. Takih samoiniciativnih po- bud bi lahko našteli še celo vrsto. Vse to kaže na veliko pripravljenost naših občanov, na njihov ponos na našo revolucijo, na heroja Lacka in njegovo četo, na naš narodnoosvobodilni boj. To je in bo tudi najprepriče- valnejši odgovor vsem reakcio- narnim silam v svetu in opsameznikom doma, ki poskuša- jo zmanjševati pomen naše revolucije, pomen najveličastnejše zmage, ki smo jo izbojevali pred 30 leti. Obenem je to tudi potrditev politike Zveze komuni- stov, ki ni samo idejna, temveč tudi praktična vodilna sila razvoja naše družbe. (Dalje na 3. strani) Program prireditev Ob 7. uri v Ptuju - zbor odredov na zbirnih mestih in odhod poteh revolucije", do 11. ure - prihod odredov na določena mesta ob Pesnici, ob 11. uri - začetek vojaške vaje „Boj proti zračnemu desantu" - sodelujejo teritorialne enote, Aeroklub Ptuj in enote civilne zaščite, ob 11.45 - priprava odredov in drugih enot za mimohod, ob 12. uri - začetek mimohoda, postrojitev odredov pred tribuno, raporti komandantov odredov in komandanta vaje, pozdravni govor komandanta pohoda, ob 13. uri - slavnostni govor Franca ŠETINCA, sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK ZKS, - svečan sprejem v Zvezo komunistov, - podelitev priznanj Osvobodilne fronte - kulturni program: godba na pihala DPD Svoboda Ptuj, mladinski pevski zbor, recitatorji, folklorna skupina iz Cirkovc, - delitev brezplačne malice za vse udeležence pohoda, - ljudsko rajanje - gostinske usluge in domače specialitete v organizaciji gasilskih društev, od 16. ure da^e - odhodi avtobusov, zvečer - kresovanje, ki ga pripravlja mladina. ^______________y 2 itran tednik — Četrtek, 24. aprila 1975' Prvi maj -naš praznik Prvega maja ne pričakujemo samo kot mednarodni [paznik dela in solidarnosti delavskega razreda, temveč tudi kot pregled našega dela, naših uspehov pri graditvi socialistične samoupravne družbe. Letos ga praznujemo v jubilejnem letu, ko se iztekajo tri desetletja življenja v svobodi in zmage nad fašizmom Trideset let v zgodovini nekega naroda ni dolga doba, toda v naših razmerah in v naši zgodovini to časovno sicer kratko obdobje pomeni že majhno večnost, zakaj ena izmed naj zaostale j ših dežel Evrope je skozi osvobodilno borbo in revolucijo izborila sebi pravico, da sama odloča o svoji usodi. V treh desetletjih so narodi in narodnosti Jugoslavije postali ne samo formalno, marveč tudi resnično enakopravni. Začetki samoupravnega organiziranja, ustvar- jeni že v osvobodilni vojni in revoluciji, so v toku tridesetih let v svobodi doživeli poln razvoj Ti odnosi so svoj vrhunec dobili v novi ustavi SFRJ, ustavah socialističnih republik in avtonomnih pokrajin, to je delegatski sistem. Delavci uresničujejo svoje davne želje - svobodni in enakopravni z drugimi delavci v združenem delu odločajo o svojem delu in njegovih rezultatih. Vsaki dvajseti Jugoslovan je član delegacije - predstavnik svoje sredine - in tako ima možnost in pravico demokratično vplivati na življenske in delovne razmere. Milijoni članov SZDL, ZS, ZSMS in drugih družbenopoli- tičnih organizacij in združenj delovnih ljudi s pomočjo svojih zborov in močjo svoje organiziranosti vplivajo ria odvijanje vsakodnevnega življenja občanov. Člani Zveze komunistov imajo še posebne naloge in obveznosti, da namreč s svojo iniciativnostjo, delom, predlogi in organizacijo množic izvajajo konkretne akcije ter idejno - politično delujejo za nadaljnji razvoj socializma. Kako daleč je vse to od majskih dni v Čikagu leta 1886, ko so se delavci borili za osemumi delovni čas in s krvjo plačali svoje zahteve. V dolgi, težki in hrabri borbi proti izkoriščanju in za boljše delovne razmere zavzema 1. maj pomembno mesto, saj je bil simbol delavskega gibanja skozi vso zgodovino. Bil in ostal je simbol, izraz solidarnosti delavcev vsega sveta in njihovih skupnih interesov. Na tej poti borbe je doseženih mnogo zmag. Osemumi delavnik se je uveljavil skoraj v vseh deželah sveta. Skozi desetletja sije delavski razred priboril ne samo ekonomskih in socialnih, temveč tudi politične pravice. Močan je postal vpliv delavstva - ne samo v socialističnih deželah - na družbenopolitično življenje. Sedaj se delavski praznik - 1. maj praznuje v vseh deželah sveta: ponekod na ulicah, okrašenih s cvetjem in zastavami, druge na barikadah, ali na bojišču. Pri nas bo letos trideseti maj v svobodi, brez grmenja topov, brez nepoklicanih gostov, ki bi radi ogrozili naša življenja in pridobitve. Vrnimo se k svetli tradiciji tega praznika delavstva. Vsebinsko je ta dan vedno nosil v sebi misel razvijanja prijateljstva ter tako omogočal zbliževanja med delovnimi ljudmi. To je dan, ki se kljub prazniku pričenja zgodaj, dan skupinskih izletov v naravo, čas za obisk zgodovinskih krajev in mest iz NO V, proslav v organizacijah združenega dela; s tem in tako bomo manifestirali bratstvo in enotnost itd. Urejena naselja, slavoloki, zastave in ognjemeti bodo praznik naredili še lepši Prvi maj je bil od nekdaj praznik delavskega razreda, to pa pomeni - naš praznik. D. Z. ORMOŽ Zagoreli bodo kresovi Proslave v počastitev 30-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom tečejo na območju občine Ormož že od 11. aprila. Pričele so se s središkim krajevnim praznikom, nadaljevale z uspelim koncertom godb v Ormožu, jutri, pojutrišnjem in v nedeljo pa se bodo zvrstile osrednje prireditve ki so posvečene tudi 27. aprilu - dnevu OF. Prireditve v aprilu bodo zakjučene z množičnim zborom samoupravljalcev na predvečer praznika - 1. maja. Koncert dveh godb: ormoškega pihalnega orkestra glasbene šole ter pihalnega orkestra KPD iz Ljuto- mera je lepo uspel. Ormoška dvorana je bila polna obiskovalcev, kar priča, da med ljudmi raste zanimanje za to zvrst glasbene umetnosti Godbeniki so se najprej predstavili ločeno, nato pa so še skupno zaigrali nekaj sklade. Ob koncu koncerta smo za mnenje povprašali Draga Lorbeka, skladatelja iz Maribora, ki seje med drugimi številnimi gosti iz Raven na Koroškem, M. Sobote in drugod, udeležil koncerta. ,,Zelo sem zadovoljen", je dejal. ,,Posebno je navdušil ormoški orkester, s^j ga Alojz Kranjčan zelo uspešno vodi. Tudi Ljutomerčani pod vodstvom Janija Škrajnaija so bili dobro pripravljeni. Moram reči, da tako lepo uglašenost, kot smo jo slišali na nocojšnjem koncertu, redko doživiš. Želim, da bi tako nadaljevali. Če se spet povrnem k Ormožancem in se spomnim na starostno strukturo te godbe, saj je večina učencev osnovne šole in tistih, ki so jo pred nedavnim zapustili, potem je uspeh toliko večji.' Kaj naj še zapišem? Samo čestitamo lahko godbenikom in zaželimo še veliko dobre volje (pa tudi denarja) za delo v naprej. Jutri bo v sklopu prireditev ob 30-letnici osvoboditve in dnevu OF gostovalo v Ormožu SNG Maribor s Partijičevo dramatizacijo Potrčevega ..Zločina na meji", v soboto zvečer pa bo v dvorani nastopil 80-članski ansambel KUD „Vrnjci" iz bratske Vrnjačke Banje v SR Srbiji Tudi po vseh' dmgih krajevnih centrih na območju občine bodo jutri zvečer proslave in druge prireditve. Praznični dan - 27. april, dan OF se bo v Ormožu pričel s promenadnim koncertom domače godbe, sledila bo slavnostna seja vseh zborov SO in občinskih družbenopolitičnih organizacij in zveze. Tu bodo podelili tudi letošnje srebrne značke OF. Kandidat je tudi občinska konferenca SZDL Vrnjač- ka Banja. Ob koncu nedeljskih slovesno^ti pa se bodo predstavili člani DPD Svoboda Ormož z recitalom partizanske lirike. Dan pred 1. majem bo popoldan v Ogradovi novi proizvodni dvorani množični zbor delavcev - samo- upravljalcev, ki se bo zvečer nadaljeval ob velikem kresu pri vinski kleti Mladina je obljubila, da bodo na predvečer 1. maja zagoreli kresovi tudi v drugih krajevnih središčih na območju občine. Še več, oglasila se bo tudi harmonika in partizanska' pesem. Na praznik 1. maja bo Ormožane budila spet domača godba, ki bo že od šeste ure igrala po mestu ■ budnico. Enako bo tudi v Središču ob Dravi saj imajo svojo godbo, ki se je ob takih primerih že večkrat izkazala. S koncerta ormoške in ljutomerske godbe. Foto: J. RAKUŠA tednik — Četrtek, 24. aprila 1975 stran 3 PRED 30 LETI V ILOVCU Žrtve v rudniškem jašku v NEDELJO, 27. APRILA, NA DAN OF BO ODKRITJE SPOMENIKA Srečni v svobodi te dni še posebej mislimo na dogodke pred tricte- setimi leti. Val revolucije in osvobodilne vojne je šel proti vrhu, na obzorju je tudi našim krajem s^ala svoboda, ne več kot mit, želja ali nedoseglji/ cilj, temveč kot resničnost, ki bo kmalu pri nas. Toda vojna vihra in premagani nacisti so hoteli še in še žrtev, naše bojujoče se ljudstvo je moralo dati samo nekaj dni pred časom zmage svoje poslednje žrtve - otroke in ženske. Tako se je natanko pred 30 leti zgodilo na Ilovcu, v ljutomerski občini, tik ob meji z ormoško. Jože; Kralj, 75-letni predsednik tam- kajšnje organizacije ZB, nam je o dogodku takole pripovedoval: „Tod so bili strahoviti boji. Fronta je trajala že 21 dni. Po desni strani, če gledamo proti vzhodu, so Nemce gnali Bolgari, po levi pa Rusi, ki so z dovoljenjem naše partizanske vojske prestopili meje Jugoslavije. Za ilustracijo naj omenim, daje samo v enem dnevu v bližnji okolici pogorelo 38 hiš. Ogenj je zanetil sovražnik, ki je tudi izdal nalog, da morajo ljudje zapustiti svoje do- move in oditi kam pač kdo ve in zna. Prebivalstvo tega ukaza ni spoštovalo, zato je moralo plačati krvavi davek. Vse moške so nekega dne - točnega datuma ne ve nihče, ^udje se spomnijo, da je bilo med 25. in 27. aprilom - Nemci odgnali kopat obrambnih jarkov. Možje so z dela pobegnili, za to pa je sledilo strašno maščevanje. Neiiri so po okoliških vaseh in hišah, ki so še ostale, ,J)obrali" vse ljudi, jih nagnali v 18 metrov globok rudniški jašek ter jih vse pobili z strojnimi puškami in roč nimi bombami. Nato so spodmaknili rudniške opornike, da je zemlja zasula vhod v rov, nanj pa so še podrli debel hrast, tako je bil jašek povsem zaprt. Dolgo nismo vedeli, kaj se je zgodilo. Ko je bilo vojne konec (9, maja) smo pričeli bolj mrzlično iskati pogrešane ljudi, pravzaprav otroke in ženske. Med 19 ubitimi je bilo 15 otrok v starosti od 1,5 do 15 let, en moški in tri ženske, od teh ena visoko noseča. No, končno nam je postalo sumljivo, zakaj je rudniški jašek zasipan in nanj podrt hrast. Začeli smo odkopavati. Ko je bil vhod prost, smo prinesli luči in onemeli od groze. Vse križem so ležala razmesarjena trupla. Nekateri ob tem zverinskem pokolu niso bili takoj mrtvi. To sklepamo po tem, ker so imeli rane na rokah in nogah obvezane, se pravi, da so si poskušali rešiti življenje, vendar so pozneje izkrvaveli ali pa se zadušili." Tako je tudi teh 15 otrok in 4 odrasle osebe moralo umreti tik pred koncem vojne. Na pragu zmage so umrli, ubiti od nemočnih sovražnikov, saj jim je že močno gorelo za petami. Tudi teh otrok se spominjamo te dni. Ilovska organizacija ZB se je odločila žrtvam v rudniku ob letošnji 30-letnici osvoboditve in teh strahotnih dogodkov, postaviti spo- menik - granitni kamen, ki bo stal ob nekdanjem rudniškem jašku. Okrog so zasadili spominska drevesa - 19 tis - ki naj simbolizirajo rast in življenje žrtev v rudniku. Tu se bo ob praznikih zbirala mladina in se spominjala žrtev, ki jih je zahtevalo žrvyenje v svobodni domovini. __ J. RAKUŠA Sedaj je vhod v rudniški jašek zasut. Spomenik bo stal nekoliko višje, tam kjer so ljudje. Foto: J. RAKUSA Ta granitni kamen bodo te dni postavili in odkrili, spominjal pa bo na 19 žrtev, ki so padle za svobodo. Franc Šetinc gost ptujske občine Juti i, 25, aprila 1975 prispe na obisk • v ptujsko občino Franc ŠPTINC, sekretar izvršnega komi- teja predsedstva CK ZKS. Po krajšem razgovoru bo dopoldne obiskal kolektiv Mesokombinata ,,Perutnina" Ptuj, se seznanil s proizvodnjo, predvsem pa s proble- mi, s katerimi se- srečuje SOZD Združeno perutninarstvo Slovenije. Popoldne bo visoki gost obiskal območje Slovenskih goric. V načrtu so razgovori s krajevnimi političnimi aktivi v Rogoznici, v Juršincih in na Polenšaku. V soboto, kot smo že poročali pa bo FRANC ŠETINC imel govor na osrednji svečanosti ob 30. obletnici zmage v Mostju pri Juršincih. p. p. V NEDEUO, 27. APRILA PRIDITE V MAJŠPERK! Tudi krajevna skupnost Maj- šperk bo na slovesen način proslavila 30-letnico osvoboditve in 34-letnico OF ter XIV. tradicionalno srečanje bratstva in prijateljstva sedmih sodelujočih občin Slovenije in Hrvatske tako, da bo pripravila v nedeljo, 27. aprila pester program, ki bo vseboval nalet letal in skoke padalcev, zbor enot gasilskih društev in civilne zaščite s Kratkim nastopom, svečani govor ob tem zgodovinskem jubileju in kulturni program, v katerem bodo kot gostje nastopili folklorna in tamburaška sekcija KUD iz Vratišinec (občina Cakovec). Igral bo domači zabavni ansambel Tornado. Ob koncu bo zabava. MG, 4 stran tednik — Četrtek, 24. aprila 1975 Spomenik Francu Krambergerju v Ptuju Nadaljevanje y^njo vstopili do fašistične zasedbe Jugoslavije še: Karel Koren, Avgust Mupič, Ivan Frankovič, Jurij Svenšek, Adolf Carman in Rudi Žnidarič, po izbruhu vojn v Jugoslavi^ pa Janko Vogrinec. Pod vplivom celice so delovali še železničarji Gerečnik, Peter Kri- stovič in Franc Korošec. Kramberger je opravil za komunistično stranko več poti v Ljubljano, kamor je odnesel pošto in prinesel partijsko literaturo. Člani železniške celice so se sest^ali ne le na domovih, ampak so hodili na sestanke tudi v dve gostilni, v Bračičevo v Rogoznici in Križajevo v Stukih. ZVEZA S ZEHNERJEM Franc Kramberger je bil po- vezan tudi z znanim ptujskim komunistom Ferdinandom Zeh- nerjem, ki je stanoval v Trubarjevi ulici. V Ptuju je med vojno dovršil štiri razrede gimnazije nato pa se je vpisal v mariborsko dveletno trgovsko šolo, nakar se je zaposlil v Ptuju, v pisarni pri trgovcu Hutterju. Bil je nemškega rodu, a trden komunist, zelo podkovan z marksističnim znanjem. Žal je zbolel za kostno tuberkulozo. Že leta 1926 se je le s težavo gibal, nato pa je bil priklenjen le na dom, na domači vrt in na sobo, polno knjig. Stregla mu je Ivana Rosenfeld, njegova zaročenka, iz- učena trgovka. K Zehnerju je zahajal dr. Potrč in mlada profe- sorica Maija Boršnikova, ki je poučevala na ptujski gimnaziji v šolskem letu 1929/30 in 1930/31. Iz Ptuja je odšla 22. marca 1931. V tem letuje meseca julija umrl Ferdinand Zehner. V Zehnerjevi hiši je bila tudi javka za vodilne slovenske komuniste. Ta- ko se je že leta 1926 oglasil pri njem France Klopčič. Tu se je oglašal tudi Ivan Spolenjak. Kramberger je sodeloval pri vseh nastopih komunistične partije pred vojno. Pomagal je pri propa- gandi za listo delavsko-kmečkega republikanskega bloka pri volitvah leta 1927, sodeloval je na volitvah leta 1935 za združeno opozicijo in Ljudsko fronto, na volitvah leta 1938 je agitiral za kandidata Jožeta Potrča na Mačkovi opozi- cijski listi, za Zvezo delovnega ljudstva Slovenije pa leta 1939. MED OKUPACIJO Že pred vojno je Kramberger od leta 1932 vzdrževal tesne stike s kmetom Jožetom Lackom, ki so ga tedaj sprejeli v KP. Ko so vdrli Nemci aprila 1941 v Jugoslavijo, sta se Kramberger in Lacko tesno povezala v političnem delu, kot člana ptujskega okrožnega komi- teja KP, ustanovljenega v jeseni 1939. Krambergerjev dom je ostal trdna postojanka Osvobodilne fronte. Kot pokrajinska javka osvobodilnega gibanja za severo- vzhodno Slovenijo je opravljala pomembno nalogo povezave Slo- venskih goric in Prekmurja z vodstvom osvobodilnega gibanja. Pri Krambergerjevih so poizkušali urediti tudi tiskarno, a prinesen tiskarski stroj je bil pokvarjen. (Konec prihodnjič) ORMOŽ Spremembe na „vrhu" SZDL Prva konferenca občinske or- ganizacije SZDL Ormož sidica- na po novili delegatskih nače- lih, je bila predvsem volilna. De- legati so najprej poslušali poro- čilo o delu te organizacije v prejšnjem mandatu, to je od aprila 1969 dalje. Zadovoljni z opravljenimi nalogami, ki ob delegatskem konstituiranju raz- ličnih skupnosti, skupščin ter številnih razpravah o različnih družbenih problemih, delu kra- jevnih skupnosti, uspešnem delu več sekcij itd. .niso bile majhne, so delegati prešli na volitve novega vodstva in orga- nov konference. Dosedanjega predsednika Vla- da Ožbolta je na vrhu občinske organizacije SZDL Ormož za- menjal Silvo Bedrač, učitelj iz Podgorc, podpredsednik te or- ganizacije je postal Alojz Hergu- la iz Tomaž j sekretarka pa je ostala Marica Brazda iz Ormo- ža. IzvolUi, oziroma potrdili so, tudi 25-člansko predsedstvo t^ organizacije ter rešili nekaj druj gih kadrovskih zadev 8. maj - praznik KS Ptuj I Kot je povedal Albin Pišek, tajni! KS Ptuj, je KS Ptuj že ustanovili pripravljalni odbor za pripravi krajevnega praznika KS Ptuj, ki je i imel nekaj sej ter priprav konkreten program v okvin 301etnice osvoboditve in 10-letnia dela krajevne samouprave ii praznika KS Ptuj - 8. maju - t.j dnevu osvoboditve mesta Ptuja Letos je jubilejno leto, zato želi K! nuditi občanom kar najbolj peste program prireditev. V ta namen sej pripravljeni odbor odločil z celotedenski program prireditev, k se bo odvijal od 5. do 11. maja N dan krajevnega praznika, 8. maj 1975, bo osrednja proslava, n kateri bo krajevna skupnost sprejel zvezno plaketo; najzaslužnejšii občanom pa bodo podelili 2 dolgoletno požrtvovalno delo krajevno skupnostjo, plaketo kraje ne skupnosti in razna priznanja pestrem kulturnem programu [ bodo sodelovali dij^i gimnazj Dušana Kvedra in vojaki gamizi Dušana Kvedra O 10-letnem delu krajevi samouprave bomo pisali v prihodr številki. M SVEČANA PODEUTEV PRi ZNANJ OF BO V MOSTJU Osrednja proslava 30-letnice osv boditve, bo 26. aprila 1975 kj bodo med drugim podelili tu letošnja priznanja OF. Priznanja I dobilo 22 posameznikov in društva (organizacije) tako sklenili na eni izmed sej žirije podelitev priznanj OF, ki deluje] OK SZDLT>tuj. \ VSI PO POTEH REVOLUCIJE (Nadaljevanje s 1. strani) Občani in delovni ljudje ptujske občine, združeni v Socialistični zvezi - najširši fronti vseh zavestnih socialističnih sil, zrasli iz Osvobodilne fronte slovenskega naroda, katere praznik skupno praznujemo v Mostju, so svojo f)ripadnost samoupravnemu socia- izmu izpričali v veliki aktivnosti v javnih razpravah o novi ustavi, o dokumentih obeh kongresov Zve- ze komunistov in v prizadevanjih za uresničitev ustavnih določil in kongresnih dokumentov. To izpri- čujejo tudi v prizadevanjih na vseh področjih, da bi hitreje gospo- darsko in družbeno napredovali, v izvajanju stabilizacijskih pro- gramov in v načrtovanju srednje- ročnega programa razvoja. VelDca manifestacija v soboto - v pohodu in na zborovanju v Mostju - bo pokazala, kaj pomeni ptujskim občanom 30 let življenja in razvoja v svobodni domovini. Obenem bo to dostojen spomin na Lackovo četo, katere 33-letnico poslednjega boja bomo počastili 8. avgusta letos; istočasno pa bo veličastna proslava Dneva OF, ki je - ustanovljena pred 34 leti pod vodstvom KPS povedla slovenski narod v osvoDodilni boj za nacionalno ohranitev in uresniči- tev socialnih teženj. Naša oddol- žitev preteklosti in naša potrditev sedanjosti - vsakega posameznika in vseh skupaj - naj bo v dobesedni uresničitvi gesla - VSI PO POTEH REVOLUCIJE! Franc Fideršek ZNAČKA „P0 POTEH REVOLUCIJE" Komite OK ZKS Ptuj, organizator sobotne proslave 30-letnice osvoboditve, ki bo pri spomeniku Slovenskogoriške- Lackove čete v Mostju, je pripravil 5.000 jubilejnih spominskih kovinskih značk. Značke so že v prodaji po ceni 10 dinarjev in jih bo moč kupiti tudi na proslavi v Mostju. J OS Spominska značka s spomeni- kom Lackove čete v Mostju in s partizanom z zastavo v ospredju. (Foto: S. KOSI) lEDNiK — Četrtek, 24. aprUa 1975 stran 5 Stabilizacija in družbena samozaščita Na posvetu sekretarjev osnovnih organizacij ZKS z območja ptujske občine, ki je bilo v ponedeljek 21. aprila 1975 v Ptuju, so poleg sprotnih nalog obravnavah še uresničevanje hlapov sej predsed- stev CK ZKJ in CK ZKS o nalogah na področju stabihzacije in o nalogah Zveze komunistov na področju družbene samozaščite. Dogovorili so se, da bodo v mesecu maju 1975 v vseh osnovnih organizacijah ZKS ocenili, kako izpolnjujejo stabilizacijske in raz- vojne programe v delovnih organi- zacijah, krajevnih skupnostih in v samoupravnih interesnih skupno- stih. Zavzeli se bodo za to, da se dosledno izpolnjujejo naloge, dolo- čene v programih in da se splošna in skupna potrošnja giblje v okvirih za katere smo se dogovorili. O tem je tudi podrobneje in sproti obveščati - ne samo člane kolelctivov, temveč tudi javnost. O nalogah na področju družbene samozaščite je na posvetu govoril Stane Širovnik, član komiteja, kije v uvodu dal kratko varnostno oceno za lanskO' leto, orisal sedanje stanje in pojave ter nakazal naloge na področju družbene samozaščite. O teh vprašanjih bo med drugim razpravljal komite na seji; ki bo 7. m^a 1975, tokrat v krajevni skupnosti Markovci. Na posvetu so se dogovorili, da bodo o sklepih komiteja razpravljali v vseh osnov- nih organizacijah ZKS do konca junija in podvzeli ustrezne ukrepe, da bodo naloge tudi opravljene. Gre za to, da v vsaki krajevni dcupnosti in delovni organizaciji poleg odbora za splošno ljudsko obrambo - ■ločeno deluje še odbor za družbeno samozaščito. V zvezi s tem bo ponekod treba dopolniti še statute, izdelati pravilnike, načrte in podobno. Organizacije ZKS pa so neposredno odgovorne za kadrovsko- sestavo odborov za družbeno samozaščito. Posebna točka dnevnega reda je obsegala tudi oceno izpolnjevanja samoupravnega sporazuma o štipen- diranju učencev in študentov, ki ga vse delovne organizacije in skup- nosti ne izpohijujejo dosledno. Zaradi tega tudi ni moč redno nakazovati štipendij, kar povzroča zlasti med študenti precej kritike. Sekretarji so se zavzeli, da bo vsak v svoji delovni skupnosti podvzel ustrezne ukrepe, da prispevek za štipendijski' sklad poravnajo za nazaj. Podprli so tudi predlog, da se k samouprvnemu sporazumu doda določilo, s katerim bi pooblastili podružnico SDK v Ptuju, da prispevek za štipendijski sklad obračunavajo mesečno pri dvigu gotovine za izplačilo osebnih dohodkov. F. FIDERŠEK SOZD„IZBIRAMERKUR„ Z USPELIM REFERENDUMOM V soboto, 19, aprila 1975 sta potrdila kolektiva trgovskih podjetg „IZBIRA" in „MERKUR" Ptuj na referendumu z veliko udeležbo navzočih in glasujočih (561) od vseh zaposlenih (605) pri malem številu (44) opravičeno odsotnih in z enoglasnim „da" za izvršitev samoupravnega sporazuma o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela IZBIRAMERKUR združene trgovine, proizvodnje, gostinstva in transporta Ptuj, Kolektiv ,Jzbire" se je zbral v telovadnici Osnovne šole Franc Osojnik „Merkur" pa v dvorani JLA v Ptuju, Iniciativa osnovne organizacije Zveze komunistov v obeh kolektivih, dobra informiranost in zavestna pripravljenost vsakega posameznika in vseh' kot celote je zagotovila z referendumom izvršitev samoupravnega sporazuma o združitvi obeh podjetij v SOZD „IZBIRAMERKim". To je mogoče ob vzajemni samoupravni volji, interesih' samoupravljalcev in delu vseh za uresničevanje temeljnih ciljev združitve kolektivov, nosilcev celotnega procesa družbene repro- dukcije. Že pri zbiranju kolektivov ,4zbire" in „Merkura" pred prostori za reierendum, se je po njihovem razgovoru in zadržanju videlo, da se vsi dobro zavedajo važnosti združitve, odločitve in zavestne volje,. da bi nad 600 združenih delavcev storilo ob večjih združenih sredstvih in večjih poslovnih možnostih še več za široko potrošniško mrežo, še več večanje kapacitet SOZD ,4ZBIRA- MERKUR", prometa, dohodka in delitve v korist širše družbene in obč in ske' sk upno sti. Iz vsega povedanega še pred referendumom kolektivu ,4zbu:e", iz misli predsednika delavskega sveta Jožeta Merca in direktorja Bruna Valentina ter kolektivu ,,Merkura" iz misli njihovih vodilnih osebnosti, je bilo laWco razumeti, da rezultat referenduma ne more biti drugačen, kot pričakovana odločitev za SOZD ,JZBIRAMERKUR" glede na priprave in razumevanje kolektivov za vsebino sporazuma o združitvi Ob končni ugotovitvi obojestran- skega soglasnega uspelega refe- renduma sta se kolektiva razšla pripravljena 21, 4. 1975 nadaljevati prejšnje vestno delo že v duhu sporazuma in združenega podjetja ,4ZBIRAMERKUR". JV Filatelistično društvo v Ptigu se je \icljučiIo v svečanost z izd^'o spominskega pisemskega ovitka in poštnega žiga. SVEČANA OTVORITEV NOVE ŠOLE V DORNAVI BO 25. MAJA Mladi iz Domave in okolice se bodo ob dnevu mladosti, 25. maju, preselili v novo sodobno urejeno šolsko poslop- je, ki ima tudi jzgojno varstveno ustanovo in tako slovesno proslavili svoj dan. MG. 6 stran tednik — Četrtek, 24. aprila 1975] Partijska politična šola v Ptuju ^ v petek je bila v Ptuju sklepna slovesnost s podelitvijo spričeval 24 slušateljem partijske politične šole, ki sta jo organizirala komite OK ZKS Ptuj in ptujska delavska univerza. Mladi v glavnem neposredni proizvajalci, člani organizacije ZK, so si v enotedenski intenzivni šoli pridobili uspešno .popotnico" zna- nja za lažje in še intenzivnejše politično delo v organizacijah kjer so zaposleni in na območju kjer stanujejo. Predavali so ptujski družbenopolitični delavci. Na sklepni slovesnosti so čestitali slušateljem za odlično osvojeno znanje iz tako imenovanega učnega programa ,A" - Dimče Stojčevski, organizacijski sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, Dušan Paradajza, predsed- nik komitejeve ideološke komisije in Viktor Krajnc, direktor ptujske delavske univerze. Učni program „B" bodo absorbi- rali slušatelji v jesenskem delu partijske politične šole. JOS Slušatelji ob zaključku partijske politične šole. (Foto: J. S.) Začetek gradnje novega otroškega vrtca v v Ruju v naselju med vrti v Ptuju so začeli 17. aprila graditi nov montaž- ni vrtec za 175 otrok. Celotna finančna konstrukcija bo predvido- ma znašala 6 milijonov petsto tisoč dinarjev. Pri financiranju sodeluje tudi republiška skupnost otroškega varstva in sicer v višini 2,5 milijona dinarjev - preostali del finančne konstrukcije pa so sredstva občinske skupnosti otroškega varstva občine Ptuj. V ptujski občini v zadnjem času tudi na področju organiziranega otroškega varstva napredujemo, vendar smo še vedno pod republiškim povprečjem. Primerjava podatkov iz leta 1968, ko je bilo v organizirano otroško varstvo vklju- čenih samo 4 odstotke predšolskih otrok in podatkov v tekočem letuj ko bo z dograditvijo novega! otroškega vrtca, vključeno vj organizirano varstvo, že 950 otrok' ali 3-krat več kot v letu 1968, je vzpodbudna. Razveseljivo pa je tudi; dejstvo, da se v organizirano otroško varstvo vključuje tudi vedno več kmečkih otrok. MG JUTRI ODLOČITEV PRED ZDRUŽITVIJO ZDRAVSTVENEGA DOMA IN BOLNIŠNICE Zaposleni v združenem zdravstve- nem domu in bolnišnici dr. Jožeta Potrča se bodo jutri, tj. 25. aprila 1975 odločali na' referendumu za sestavljeno organizacijo Zdravstveni center Ptuj. Združitev je prva te vrste v Sloveniji in je zgodovinskega pomena za zdravstvo. Odprla bo novo stran v nudenju zdravstvene pomoči občanom, je povedal Marko Demšar, direktor ZZD Ptuj. Samoupravno strukturo obeh ohranja takšno kot je bila doslej. Bodoči zdravstveni center bo zagotovil kvalitetnejše in stalno sodelovanje strokovnih služb na področju osnovnega, specialistič- nega ter bolnišničnega varstva občanov, smotrno uporabo denarja za naložbe v zdravstvene objekte, kadre in medicinsko opremo, večjo učinkovitost ter smotrnejšo raz- delitev dela skupnih služb. Referendum bo uspel, če se bodo zanj izrekle vse temeljne organiza- cije združenega dela. Po mnenju Marka Demšarja se člani kolektiva ZZD zavedajo pomembnosti odločitve, ki jo imajo v rokah in da se bodo z zavestjo odločali za predlagano obliko, od katere pričakuje občan in družbena skupnost veliko, zdravstveni delavci pa uresničitev svojih hotenj, MG SEMINAR ZA SINDIKALNE DELAVCE Prejšnji teden v petek se je v Ormožu p-ičel seminar za člane izvršnih odborov in predsednike nadzornih odborov osnovnih orga- nizacg sindikata. Ker je udeležencev precej, so razdeljeni v tri skupine, izmed katerih vsaka posluša predavanja ob petkih dopoldan in ob sobotah dopoldan. Seminaristi obravnavajo sindikate in organizacijo delavskega razreda, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, oblike dela v osnovnih organizacgah sindikata, organi- ziranost sindikatov ter naloge poverjenikov in članov 10 v OOS, VSEM OBČANOM ID/ CENJENIM KUPCEM ČESTITAMO OB PRAZNIKU DELA - 1. MAJUl Priporočamo, da nas obiščete v prodajalnah z usnjeno in krzneno konfekcijo v Ptuju, Miklošičeva 1 in v Mariboru, Gosposka 7 in Ulica 10. oktobra 5. V skladišču na veliko pa nudimo vsa zaščitna sredstva HTZ in drugo blago naših proizvodnih TOZD: usnje, talne obloge, pogonsko jermenje itd. KOLEKTIV BLAGOVNE HIŠE „KOIMUS" PTUJ tednik — Četrtek, 24. aprlla 1975 stran 7 Maistrovi borci so zborovali Pred nedavnim so se sestali n^ izrednem občnem zboru Maistrovi borci občine Slov. Bistrica. Namen zbora je bil, da se seznanijo s preteklim delovanjem organizacije in sprejemjgo nadaljni akcijski pro- gram dela za letošnje leto. Ob tej priložnosti so se tudi prešteli in ugotovili, da število članstva z vsakim letom zaskrbljujo- če upada. Se v letu 1967 je društvo štelo 97 članov, medtem ko jih je letos na območju občine samo še 51. Med njimi je najmlajši Oktavijan Iršič, ki ima 75 let in najstarejši Ivan Predan z 86 leti. Učenci osnovne šole Pohorski odred Slov. Bistrica so na občnem zboru izvedli kulturni program. Predsednik republiške zveze borcev prostovoljcev za severno mejo Lojze Hude pa je navzoče opozoril na nacionalno ter politično moralno vrednoto bojev v letih 1918-19. Udeleženci zbora so v nadaljevanju govorili o svojih težavah, med njimi so predvsem zdravstveno stanje, ki je med člani zelo omajano, pogovo- rili pa so se še 6 spominih, ko so pod vodstvom generala Maistra bili bitko za našo severno mejo. V. HORVAT SLom Skupnost TOZD Jeruzalem Ormož OB DELAVSKEM PRAZNIKU, 1. MAJU, ISKRENO ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM, POSEBEJ ŠE SVOJIM POSLOVNIM PA TNERJEM IN KMETOM-KO- OPERANTOM! Proizvajamo svetovno znana visOkokvalKetna vina. Prijatelje dobre kapljice vabimo v HOTEL ORMOŽ in v GOSTIŠČE NA JERUZALEMU. POZORNOST DO STAREJ- ŠIH OBČANOV V nedeljo, 20. aprila 1975 je bila v Lovrencu na Dr. polju manjša slovesnost. Krajevna skupnost se je s kulturnim programom spomnila najstarejših občanov . Povabljeni so bili vsi občani stari nad 65 let; tako se je svečanosti udeležilo okrog 140 krajanov. Šolski otroci so jim pripravili krajši program, zaplesali so tudi domač ljudski ples ter kolo. Po končanem kulturnem programu je bila še zakuska. Poleg te proslave je bil tudi ustanovni občni zbor Rdečega križa ter krajša slovesnost za vse krvodajalce. z. k. USPELA SPOMLADANSKA KRVODAJALSKA AKCIJA V Domu kulture Slov. Bistrica je bila redna letna spomladanska akcija odvzema krvi. Po uspešnih pred- pripravah je lepo uspela, saj so plan presegli. Letošnje akcije odvzema krvi, ki jo vsako leto opravlja zavod za transfuzijo krvi iz Ljubljane, so se razen prebivalcev iz KS Slov. Bi- strica udeležili še občani naselij Šentovec, Visole, Kovača vas, Creš- njevec, Laporje, Zg. Ložnica, Šmart- no na Pohorju in Tinje. Skupno seje akcije udeležilo 396 občanov od katerih je kri darovalo 338, medtem ko so morali 58 občanov iz zdravstvenih razlogov odkloniti. Pri občinskem odboru RK se zavzemajo, da bi v prihodnje, glede na veliko število krvodajalcev, od- vzem krvi od dosedanjega enega povečah na dva dni. V. HORVAT 8 stran tednik — Četrtek, 24. apnla 1975 PROIZVAJA: - vse vrste volnenih tkanin za moške in ženske obleke iz česane volnene preje, - vse vrste volnenih tkanin za moške in ženske plašče iz mikane volnene preje, - volnico za ročno pletenje v čisti volni in mešanici volna - sint-etika. Kvaliteto tkanin kontroHra mednarodni sekretariat za volno, ki jamči s svojim znakom „CISTA RUNSKA VOLNA", da so tkanine na ravni svetovne kvalitete. OB MEDNARODNEM DELAVSKEM PRAZNIKU VSEM DELO VNIM LJUDEM ISKRENO ČESTITAMO! Iskrena voščila Anici Haslovi Pred nekaj dnevi je praznovala 80-letnico rojstva znana ptujska učiteljica Anica Hasl. Njena življenjska pot se je začela 22. aprila 1895 na Vurberku pri Ptuju. Izhaja iz slovenske narodno zavedne družine, njen oče Franc Žiher je v tem kraju plodno deloval štiri desetletja kot učitelj in šolski upravitelj. Nadarjeno in ukaželjno hčerko so starši namenili v šole. V letih 1909-1919 je obiskovala meščan- sko šolo v Ptuju - gimnazija v tistih časih še ni bila dostopna dekletom - in nastopala v mladostnih vlogah pri igrah ptujske Čitalnice, ki je budila in gojila narodno zavest in pospe- ševala slovensko kulturno življe- nje. Od 1911-1915 se je šolala na deželnem učiteljišču v Mariboru, opravila diplomski izpit in pred šestdesetimi leti nastopila prvo učiteljsko službo v Cirk ovcah- Tudi tu seje vključila v kulturno življenje kraja. Kot amaterska igralka je sodelovala pri igrah domačega prosvetnega društva pod vodstvom domačina, pisca dramskih ljudskih tekstov in amaterskega režiserja Vinka Kor- žeta ter na šolskem odru pod vodstvom upravitelja Žolnirja. Leta 1922 se je poročila s stanovskim tovarišem Dragom Haslom, ki je tudi učiteljeva! na cirkovški šoli. Leta 1927 se je z družino preselila v Ptuj, kjer je do leta 1934 vodila pisarno šolskega nadzornika pri okrajnem glavar- stvu, nato pa do druge svetovne vojne poučevala na dekliški osnovni šoli. Nemški okupator jo je z drugimi učitelji in narodno zavednimi Slovenci interniral na gradu Borlu, nato pa jo junija 1941 z družino izgnal v Srbijo. Zaječar, Mirilovac, Niš, Knjaževac, to so bile štiri postaje njihovega izseljenskega življenja, pritrgovanja, negotovosti in trpljenja. Po osvoboditvi se je vrnila v domače mesto, na šolo. Leta 1950 pa se je upokojila in se odslej posvečala delu za dom in družino. Pri Haslovih je vladalo izrazito kulturniško vzdušje in zato nič čudno, da so se vsi člani tako rekoč zapisali kulturi. Mož Drago je bil skoraj štirideset let vodilni ptujski kulturni delavec, prav tako se kulturnemu področju posve- čata oba sinova: starejši Miran, direktor glasbene šole Koper ter agilni družbenopolitični delavec na Primorskem in tudi v širšem slovenskem merilu ter Darin, ravnatelj Delavske univerze v Mariboru. Anica Haslova se je v polni meri zavedala pomembnosti in velike odgovornosti pedagoškega po- klica. Svojih učencev ni razvijala le umsko, posebno skrb je posvečala njihovi vzgoji. Po svojem značaju izredno delavna, natančna, vztrajna, zanesljiva in pravična je bila vedno svetel zgled šolski mladini in vzornica tudi nam učiteljskim novincem, ki smo po osvoboditvi prvič stopili pred šolske klopi. Zato se Anice Haslove radi spominjamo njeni nekdanji stanovski tovariši in bivši učenci. Prijatelji in znanci želimo naši jubilantki še vrsto let v zdravju in zadovoljstvu, jjredvsem pa, da bi ohranila duševno svežino in prožnost, ki ju zob časa še ni načel. -č Cvetje V Kidričevem! v soboto, 19. aprila so v okviru četrtega krajevnega praznika v Kidričevem odprli v avU dvorane TGA že tradicionalno razstavo cvetlic Kazstavo je pripravilo hortikulturno društvo Kidričevo. v programu ob slovesni otvoritvi so nastopili cicibani OS Kidričevo, najmlajši iz otroškega vrtca ter člani mladinskega kluba. Tajnik HKD Kidričevo, Dora Mihelič je nato v imenu društva podelila priznanja za sodelovanje Florini iz Maribora, Danici Masten, Komunalnemu pod- jetju Ptuj in Agrariji Brežice - Vrtnariji Čatež« Predsednik HKD Kidričevo, MUan Forbici je nato v spremstvu članov položil venec k spomeniku Borisa Kidriča. Razstavo je otvoril predstavnik Hortikulturne zveze Slovenije, Tone Zupane ter izrazil upanje, da bi se del cvetlic prenesd tudi v domove Kidričanov, Naj postane to tradicija. Skupaj z ostalimi gosti smo si razstavo tudi o^edali. Videli smo zares skrbno pripravljene aranžmaje, ikebane in podobno. Po pone- deljkovem zaključku razstave lahko brez pretiravanja zapišemo, da je bila razstava sicer v majhnem. prostoru lepo obiskana, s čemer je trud članov HKD Kidričevo vsaj delno nagrajen. -OM Foto: J. Slodnjak: tednik — Četrtek, 24. aprila 1975 stran 9 Na podlagi 18. člena Pravilnika o kreditiranju graditve najemnih stanovanj in pogojih za oddajanje v uporabo stanovanj, zgrajenih s pomočjo sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. Samo- upravna stanovanjska skupnost, enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu občine Ormož, razpisuje JAVNI NATEČAJ za pridobitev stanovanjske pravice na 16 stanovanjih, zgrajenih s sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada ob Poštni ulici v Ormožu. I. Kot upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice na razpisanih stanovanjih se štejejo: 1. Družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - da prosUec za stanovanje nima stanovanja, - da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, - da dohodki prosilca in njegovih družinskih članov v preteklem letu niso presegli 1.200 din na člana gospodinjstva mesečno. Prednostno pravico za pridobitev stanovanjske pravice imajo prosUci s stalnim bivališčem na območju občine Ormož. 2. MLADA DRUŽINA, če: - namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali za gradnjo lastne stanovanjske hiše, - da organizacija združenega dela ali druga organizacija, pri kateri je prosilec zaposlen jamči, da bo skupno z delavcem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 (petih) let. Za mlado družino se šteje družina, ki izpolnjuje naslednje pogoje: - da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 5(pet) let, - da nobeden zakoncev ni starejši od 30 (trideset) let. 3. DELAVCI ZAPOSLENI PRI ZASEBNIH DELODAJALOH, če: - izpolnjujejo pogoje, določene pod točko 1. tega natečaja. II. Vsi delavci, ki smatrajo, da so po tem natečaju upravičeni do pridobitve stanovanjske pravice na stanovanju solidarnostnega sklada, naj vložijo prošnjo' na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Ormož, enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, Kolodvorska 9. Rok za sprejemanje prošenj je 30 dni od objave natečaja III. Prošnji je treba priložiti naslednje dokumente: 1. potrdilo organizacije združenega dela ali druge organizacije oz. delodajalca o višini letnega neto osebnega dohodka za leto 1974, 2. potrdilo o premoženjskem stanju, 3. potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva, katere prosilec vzdržuje. Mlade družine morajo priložiti še naslednje dokumente: 1. dokazilo o namenskem varčevanju pri poslovni banki (sklenjena varčevalna pogodba), 2. jamstvo organizacije združenega dela oz. druge organizacije pri kateri je prosilec zaposlen, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 5 (petih) let, 3. izpisek iz rojstne in poročne matične knjige. Delavci, ki delajo pri zasebnih delodajalcih, morajo poleg ostalih dokazil predložiti potrdilo o plačilu prispevkov od osebnega dohodka vseh zaposlenih v solidarnostni stanovanjski sklad. Predsednik samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Matija Ratek,lr. SVET KRAJEVNE SKUF^OSTI GORIŠNICA PONOVNO RAZPISUJE DELOVNO MESTO TAJNIKA Krajevne skupnosti Gorišnica s polnim delovnim časom. Pogoji: srednja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v pisarniškem in finančnem poslovanju. Poleg strokovne izobrazbe mora biti kandidat politično moralno neoporečen in mora imeti organizacijske sposobnosti. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Stanovanja ni na razpolago. Pismene vloge z dokazili o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi ter kratek življenjepis kandidati pošljejo na naslov: Krajevna skupnost Gorišnica Razpis velja do zasedbe delovnega mesta tednik — Četrtek, 24> aprila 1975 stran 11' TEDEN VARSTVA OKOLJA V soboto, 19. aprila se je v Ptuju začel teden čistoče, KS je organizirala brezplačen odvoz smeti, razne navlake in ostalega materiala z dvorišč, ulic in stanovanj. Občani so se množično odzvali ter tako potrdili nujnost te akcije, ki bi naj bia vsaj dvakrat letno. V akcijo čiščenja se bodo v teh dneh vključili tudi učenci osnovnih in dijaki srednjih šol, ki bodo očistili nabrežine Drave^ nekaterih potokov, zelenice. Ljudski vrt. Panoramo, Grajski hrib itd. Svoj delež bo, prispevalo tudi turistično društvo Ptuj. Za učence in dijake je organiziralo poučno in zanimivo predavanje na temo varstva in napredka človekov^a okolja. Predavanje je pripravil Mirko Šoštarič in ga opremil z barvnimi diapozitivi. Po predavanju so si ogledali dva barvna kratkometražna filma Ptujska dežela, ki prikazuje lepote Ptuja in okolice in Strup, ki prikazuje negativne posledice mo- dernizacije in industrializacije naše družbe. MG. 12 stran tednik — Četrtek 24. aprila 1975 Dominik GLUŠIČ SPOMINI HA PTIliSKE ZAPORE 66 Čeprav je bilo Nemcev v Ptuju le peščica so se bahavo vedli in niso prav nič skrivali, kako željno pričakujejo vdor nacistične armade v Jugoslavijo. Slovenci, predvsem pa .nladina - niso mirno prenašali nemških izzivanj. Pripravljali so se na obrambo svojo svobode in marsikatero zagodli svojemu sovražniku. Angelo Žigon je bil zaveden Slovenec kakor tudi njegova žena. Njegovo premoženje so zaplenili nacistični oblastniki po prihodu v Ptuj in Žigon je Ptuj zapustil. Ko pa se je nekoč med okupacijo oglasil v Ptuju, so ga zaprli. Tedaj so Nemci napeto iskali Lacka in partizane po Slovenskih goricah. V zapornih knjigah je zabeležen datum njegove aretacije, to je 16. julij 1942. Tistega dne so privedli v zapore tri jetnike: Žigona, Marijo Mazlu in Atnona Kaučiča. Žigona sem moral zapreti v celico štev. 7, kije bila natrpana z jetniki. Bilo jih je toliko v njej, da niso imeli dovolj prostora, da bi si našli na tleh dovolj prostora za nočni počitek. Med jetniki te celice je bil zaprt I-ranc Matjašič z Destrnika, kovač, sedaj stanuje v Novi vasi pri Ptuju in je zaposlen v tovarni glinice ir) aluminija v Kidričevem. Nanj se spominjam zato, ker so ga osumili, daje povezan z Lackom. Zaprli pa so ga že 20. junija. Takrat je bil star 34 let. Mislil je trezno in preudarno je odgovarjal, kadar so ga zasliševali Vrtinčili so ga na vse načine, a izvrtati niso mogli iz njega nič, kar bi komu škodovalo. V Maribor so ga poslali štri dni po bitki pri Mostju. Kogar so poslali iz zaporov v Maribor, so ga z namenom, da ga bodo tam uvrstili med talce. Le redki od teh so ušli hudi usodi talcev. Med tistimi srečnimi pa je bil Igrane Matjašič. Angelo Žigon je bil zaprt le teden dni, na kar so ga izpustili in odpeljal se je v Ljubljano. Tam je sodeloval z osvobodilno fronto. Po vojni seje zvedelo, daje dobavljal partizanom zdravila. STRAŠNA USODA RUSKIH VOJNIH UJETNIKOV Aprila 1943, ko je že grelo pomladansko sonce, sem bil nekega popold!iega sam v pisarni. Na jetniškcm dvorišču so se sprehajii jetniki v navzočnosti Jermana in paznice Hauini Sauerjevc. Skozi odprto okno so prihajali glasovi z dvorišča v pisarno. Nenadoma pa je na dvorišču vsc utihnilo. Začuden nad molkom, 'eni hotel pogledati, kaj seje zgodilo, ko je v pisarno vstopila Sauerjeva z novico, da sta morala z Jermanom jetnike na zapoved gestapa takoj spraviti v celice. Povedala je, da stoji pri vhodnih vratih na dvorišču pokrit kamion. Za Saucijevo se je pojavil v pisarni tudi Jerman. Prišel je po ključek o(i vcšankc na dvoriščnih vratih. Jerman je s ključem odhitel, midva s Saurj.vo pa sva pri oknu radovedno opazovala, kakšen tovor bodo pripeljali v zapore po nenavadni poti, skozi dvoriščna vrata. Jerman je vrata odklenil in odprl, toda šofer kamiona ni zapeljal na dvorišče, pač pa je vstopilo skozi vrata pet policistov. Vsi so bili oboroženi z brzostrelkami. Na kamionu sem opazil tudi moške v uniformah, ki so nekateri stali, dva al) trije pa so ležali na tleh. Pcjjicisti,organi gcstapa, so veleli onim na kamionu, naj izstopijo in pridejo na dvorišče. Toda možje v uniformah so se obnašali, kakor da nc razumejo povelja. Le trije orožniki, ki so bili z aretiranimi na kamionu, so nOskakali na tla pred vozilo. Ker se na novo povelje ni zmenil nobecfen na vozilu za povelje, sta na kamion skočila dva gestapovca in pričela neposlušne moške drugega za drugim suvati z vozila na tla. Tisti, ki so jih pričakali na tleh, so jih prav tako surovo suvali proti dvorišču. (}estaj50vca, čakajoča pri vratih, pa sta jih pričela klofutati. Na vozu je se sedel eden izmed pripeljanih. No sedaj smo jih že prepoznali, da so privedeni sovjetski vojaki. Bili so vojni ujetniki. Vedel sem, da so od nekod pobegnili. Rus, kije sedel na kamionu, se ni premaknil. Zato sta ga dva gestapovca prijela vsak za eno nogo in zalučala po dvorišču. Na kamionu sem opazil še enega moža, ki je ležal oki-vavljcn na tleh. Skupaj so jih pripeljali sedem. Sumil sem, da je mož v kamionu mrtev, drugače bi ga vrgli na dvorišče. Ogledoval sem šest sovjetskih vojnih ujetnikov in ugibal njihovo starost. Izgledali so vsi mladi, stari manj kakor trideset let. Ne le mrtvi vojak na vozilu, tudi vsi drugi ujetniki so imeli s ki^jo poškropljeno obleko in ki^vave madeže po obrazu. Ko sem pogledal gestapovce, nisem opazil le surovega izraza na njihovih obrazih, ampak tudi na njih sledove krvi. „Ali niso to sledovi spopada sovjetskih vojakov in gcstapovcev na tleh okupirane Slovenije, najbrž nekje blizu Ptuja, kjer jih je gestapo odkril? Tam, na tistem mestu, se sovjetski vojaki niso hoteli predati." Tako sem preudarjal. Dalje prihodnjič VISOLE PRI SLOVENSKI BISTRICI 90 LET PARTIZANSKE MAMICE NEŽE KRUDER Pred časom je v Visolah pri Slov. Bistrici Neža Kruder, partizanska mamica slavila v krogu svojih domačih svoj pomembni življenjski jubilg 90-letnico življenja. Rojena je bila v Laporju pri Slov. Bistrici kot hči revnih viničarjev, 14. junija 1885. Težke okoliščine so jo že v rani mladosti priklenile na viničarijo. Ko je imela 8 let, r,o jo dali služit k kmetom. V 16. letu starosti se j^e vrnila domov in gospodinjila. Ze kot otrok je morala pomagati pri vseh najtež [\\ kmečkih opravilih. Denarja za šolanje ni bilo, to pa je vplivalo tudi na njeno prihodnost. Ko je dopolnila 24 let, se je poročila in se preseHla v Visole. Zakon ji ni prinesel olajšanja, saj sta z možem pričela ustvarjati iz nič. Rodila je osem otrok. Sin Jože je padel v NOV, kamor se je vključil že prve dni pričetka osvobodilnega boja leta 1941. Rozika je bila najprej borka Pohorskega bataljona, pozneje pa Šercerjeva brigade. Sedaj živi v Slov Bistrici. Tudi mož naše partizanske mame je bil vojaški vojni invalid iz bitke pri Doberdobu. Sedaj je Neža že 30 let vdova in živ- pri sinu Albinu v Visolah pri Slov. Bistrici. Vso pozornost ji posveča tudi pet drugih, še živečih otrc^, 13 vnukov in 15 pravnukov, ki jo kljub oddaljenosti redno obiskujejo in ji pomagajo. Do pred kratkim z zdravjem ni imela težav. Oktobra 1974 jo je delna kap priklenila na posteljo. Predvsem ob skrbni negi otrok, dr. Slačeka in svoji utrjenosti, ki si jo je pridobila v letih težkega dela, je zahvaliti, daje marca letos ponovno shodila. Še v osemdesetem letu starosti pri čitanju in šivanju ni uporabljala očal. Do nenadne bolezni lani, pa je prijela tudi za vsako domače opravilo. Sedaj je zopet zgovorna in nasmejana, rada prečita kmečki glas pa tudi televizija ji nudi veliko zadovoljstvo. Je najstarejša invalid- ska upokojenka v občini Slov. Bistrica. Ob njenem jubileju in letošnji 30-letnici osvoboditve sojo obiskali in obdarili člani komisije vojaških vojnih invalidov in komisije za vprašanja borcev NOV občine Slov / Bistrica, pa tudi nekatere krajevne in občinske organizacije ter posamezniki. Predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Slov Bistrica na obisku pri slavljenki Foto in tekst: V. Horvat !DNIK — ČETRTEK, 24. aprila 1975 stran 131 GLEDALIŠKI AMATERJI IZ STOPERC Mladi Stoperčani so se domačemu in občinstvu na gostovanjih pred- stavili s komedgo francoskih avtorjev: Naši trije angeli. Predstavo je režijsko pripravil Marjan Kovač, ki mu je uspelo, da je veselo predstavo dosti uspešno, igrivo in groteskno speljal do konca. Pogre- šali smo le premalo karakternosti likov in lahkotnosti igre kot celote. Tudi scena nam ni bila prizanesljiva. Pred nami so se zvrstili liki, kijih že poznamo z drugih odrov in iz uspešnega ameriškega filma, kjer sta dominirala dva izvrstna igralca (Peter Ustinov in Humphry Bogard); vendar to samo mimogrede. Ob tej priliki moram poudariti, da liki, oz. osebe, ki so se nam predstavile, niso enakomočno delovalo, kot bi ponekod morale, pravzaprav pre- velike razlike v izrazu so bile. Recimo ženska stran je bila sicer poetično in nežno obarvana, tudi govorno dobro izdelana, vendar očitno preveč napram moški robatosti, ^obosti in nerodnosti, ki pa jDi moški del ni uporabljal in izrabljal tako, kot je to naravno in normalno. Mislim, da to ni največji problem, ki nastaja ob uprizoritvi, temveč je problem znanje teksta, ki je nekaterim včasih delal hude preglavice. Mislim, da je to pri večini igralskih skupin težava. In zakaj? Glavni vzrok tiči v prenagljenosti (čimprej priti na oder) in neživljcnj skemu, nena- ravnem podajanju teksta (tekst mnogokrat prikrojijo igralci po svoje, ga sploh ne razumejo in tako ne zajamejo bistva pripovedi, posledica tega pa je odtujeno posredovanje). Zato se mladim, nadebudnim igralcem kaj hitro zatakne in neizkušenost napravi svoje: zastoj, strah, tišino, ne iznajd- ljivost in rdeče obraze. Mnenja sem, da je znanje teksta predpogoj za ustvaritev dobrega gleciališkcga dela, zavestnega gledališkega izraza in zadovoljitev vseh gledalcev. Mladi Stoperčani so nam zgodbo igre jasno podali; spletke, in zapleti treh zapornikov so nam ugajali, smejali smo se jim. S predstavo smo bili kljub napakam in napakicam zadovoljni. Da je predstava uspela, se lahko zahvalimo komedi- jantskemu tekstu in igri nekaterih posameznikov, ki so se predstaviti kot že rutinirani igralci in s svojo prekaljenostjo pomagali mlajšim, še neizkušenim. Angeli (pobegli kaz- njenci) so se nam prikazali v dobri luči, še posebno striček Joscf. Igrati nameravajo še ves april in se s komedijo predstaviti še v nekaterih vaseh in krajih v naši občini. Gostovali so v Žetalah, Cirkovcah, Juršincih in drugod. ......................Z.,k. Gledališče odprto! Po skoraj 7-mesečnem odmo- ru so se vrata Talijincga hrama v Ptuju naposled le odprla. Prve obiskovalce je sprejel že v ponedeljek, 21. aprila, ko so člani ptujskega gledališča pred- stavil gojencem dijaškega doma modemo verzijo Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjan- ski. V tekočem tednu bo v našem gledališču zelo živahno, saj bodo vsak dan ena ali dve predstavi v okvim regionalnega srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki se odvija ob 30-!etnici osvoboditve in 40-let- nici zle ta Svobod, MG DRUŠTVENA RAZSTAVA LIKOVNIH DEL V Lendavi je bila v gradu, 16. aprila, odprta društvena razstava likovnih del. Razstavljajo člani likovnega društva Petra Lobode iz Domžal ter člani likovne sekcije pri DPD Svoboda Ptuj. MG F.B. VOUNA IN ZLOČINI (Odlomki iz spominov Ptujčana) (66) „VASE PREMOŽENJE JE ZAPLENJENO." Dogodki so se naglo vrstili in čas je bil tesno stisnjen, bilo ga je treba smotrno izkoristiti. V noči po slovesu se mi je porodila misel, da bi *ušal kako urediti, da bi smel tudi sam zapustiti ''■etji rajh in se končno zopet združiti z družino Onstran meje. Sklenil sem ponovno načeti to Vprašanje. Naprosil sem usmiljenko, naj posreduje ^'stanek med štirimi očmi z Dr. W., ki se je lastanil v našem stanovanju in je prevzel mojo Ordinacijo ter ostale premičnine. Sestra je tudi to uspešno uredila. ,,Ko bo g. dr. imel kaj časa, vas Pndcm poklicat," mi je sporočUa. Odvedli so me v sobo, kjer me je že čakal Omenjeni kolega in kjer sva po moji želji lahko na samem govorila. ,>Kaj želite? " me je na kratko povprašal. . . . „(iospod kolega, predvsem želim priti iz nezasluženega zapora. Tukaj očividno zame svobode ni več. Zato želim čez mejo , Velike Nemčije' in sicer v italijansko provinco bivše Slovenije, kamor je bila napotena moja družina. Situacija je taka, da sem se odločil podpisati izjavo, da prepuščam vam vse, kar se nahaja v našem stanovanju z ordinacijo in njeno opremo vred za ceno, da me naženete, ali pa spustite čez mejo, oziroma me predaste italijanskim oblastem. Ker sedanje tukajšnje oblasti nimajo in ne morejo imeti nobenega upravičenega razloga, da bi me kakorkoli kaznovali in ker prostovoljno pristajam na izgon, mislim, da tudi ne more biti nobenega razloga zaradi česar ta moja želja ne bi bila izvedljiva." Le na kratko je pomislil in odgovoril: „Vaše premoženje je v celoti zaplenjeno v prid „Zur Eestigung des Deutschtums in Untersteiermark" in torej nimate kaj poklanjati. Jaz sem vaše jremoženje po uradni ocenitvi že prevzel, 'omagati vam ne morem." Poslovila sva se s kolegom, ki je bil dokaj mlajši od mene in sem ga poznal le navidezno. O njem sem vedel komaj toliko, daje bil zagrizen in vnet pristaš hitlerjanskega nacizma. . . Ko sem se vrnil v svojo sobo, sem imel novo snov za premišljevanje. Dejstvo, da so ženo in otroka pognali čez mejo, mene pa obdržali v zaporu m zaplenili vse naše imetje, nikakor ni bilo dobro znamenje. .. Če ne bi imeli z menoj drugačnih načrtov, kot to, da nam vz.amejo vse in me nažencjo čez mejo, potem bi bila sedaj verjetno najenostavnejša prilika- Toda ne. In to mi je skrbi zelo povečala ZATAJIL JE PRIJATEUA Tisti dan se je zvrstilo več raznovrstnih dogodkov, ki so bili po svoji vsebini toliko pomembni, da so vsaj deloma prekrili težke misli slovesa. Bil sem vznemirjen in postajal sem ob oknu svoje sobe ter motril dogodke pred bolnišnica Prihajali in odhajali so obiskovalci, pa tu in tam tudi kakšen bolnUv. Nekateri kar sami, nekatere pa so vodili strežniki, ali pa svojci in jih podpirali, da so skiušcni lažje premagovali pot.. . Nenadoma se je ustavil pred glavnimi vrati luksuzni avto. Poznal sem ga in res je izstopil iz šoferske strani prijatelj in kolega, ki je opravljal službo banovinskega zdravnika nedaleč od Ptuja v lepem kraju Slovenskili goric. Bil je nekaj mlajši, a bila sva istočasno na medicinski fakulteti. Ko me je zagledal v bolniškem oblačilu, je ostrmel. Pozdravil sem ga skozi okno. On pa, kakor da me ni videl. Zadržal seje, kakor da ni nič posebnega. Odprl je še druga vrata na nasprotni strani in pomagal bolniku iz avtomobila. Odvedel gaje v bolnišnico. Slišal sem njune korake na hodniku in po stopnišču navzgor, razločno tudi njegov glas. Mislil sem, da me bo morda obiskal. Dalje prihodnjič. V počastitev praznika delavcev vsega sveta prvega maja vabimo delovne ljudi in občane na Prvomajski koncert ki ga prireja GODBA NA PIHALA DPD SVOBODA PTUJ v sredo, 30. aprila 1975 ob 18. uri pred Delavskim domom I"ranca Krambergerja v Ptuju, Cučkoval. Vsem delovnim ljudem sirom Jugoslavije in delavcem na delu v tujini čestitamo k prazniku dela 1. maju ter jim želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov! OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE PTUJ OBČINSKI ODBORI SINDIKATOV OBČINE PTUJ 14 stran tednik — Četrtek, 24. aprila DR. FRAN BRUMEN Vplivi vremenskih sprememb na človeka Mcnlcriia iiu'ti'i'r(iltigija je v zadnjih dc:,etictjih razvrstila različne vremv'iisko dogodka v posamezne kategorije in jih označila z bolj zaokroženimi pojmi, kol npr.: (iklonalna in anticiklonaina področja, mrzla oziroma topla fronta,^okluzija (stik toplega in mrzlega zraka), fenalna področja (južnik posebne vrste, ki ima posebno niočan vpliv na člt»veka), lonizacija in elektroenergetska nabitt)st ozračja, spremembe v zemeljskem magnetnem polju in še več drugih že bolj znanih pojmov. S tako razčlenitvijo so bolj ali miinj izdiferencirani tudi posamezni vremenski vplivi na človeka. Nastala je posebna veja medicinske znanosti MLTI-OROBIOLOGIJA, ki se ukvarja z vplivi vremenskih sprememb na zdravega, kakor tudi na bolnega, oziroma bolj občutljivega človeka. Statistični podatki zelo značilno dokazujejo, da se pred nastopom in. po prenehanju lepega vremenskega obdobja, posebno pri jugovinskem vdoru, kukor tudi pri vdoru hladnih polarnih zračnih gmot, OBRATNI. IN PROMITNI NlSRl CK. PRAV- TAKO TUDI SMRTNI Sl.UCAJi NASPLOH POVHCAJO ZA 20 25 '/<■. To je ugotovitev, ki ji je vredno posvetiti največjo pozornost, saj pomeni zvišanje števila nesreč za celo četrtino! V določenem fiziološkem naravnem obsegu VPLIVAJO VRL.Ml.NSKL ' SPREMEMBI. NA VSAKECiA ČLOVl.KA neglede na njegovo zdravstveno stanje, oziroma bolezni. Opazovanja so pokazala, da je med splošno populaeijo ljudi DEL TAKIH, KI SO PRIIKOMERNO OBČUTLJIVI NA ATMOSI IRSKE SPREMEMBE. To je skupina vegetativno stigmatiziranih ljudi, torej takih, ki so kot pravimo živčno labilni, bolestno preobčutljivi. Lahko jili razdelimo v dva dela. Večji del prihaja iz tistih družin, ki so S TEMI TEŽAVAMI DI-DNO OBRI ML.NJl Ni;, manjši del pa sestavljajo oni, ki so posledično prizadeti. DediK) obremenjenega dela ni potrebno posebej opredeljevati, ker je to prikazano v posebnem pogjavju. Za drugi del pa je značilno, da je postal preobčutljiv pod različnimi vplivi lastnega okolja, kjer so v ospredju posledice škodljivega vpliva nekaterih izrodkov modernega časa in prenagle civilizacije, deloma pa tudi prebolevanja gotovih bolezni. Dosedanje ugotovitve kažejo na to, da se vplivljivo prijemališče tega negativnega delovanja nahaja v določenem delu možganov in na hormonsko aktivnem krogu med možgansko žlezo in nadledvičnim sistemom. Pojavi, ki nastajajo, se odražajo predvsem na področju samohotnega živčnega sestava, v izdatni meri pa tudi v duševnem dogajanju. Med zelo vplivnimi dejavniki sta tudi mraz in toplota. Značilna je DOLGA VR.SrA SIMPTOMOV od neznatnejših pa tja do samomorilnih nagnjenj: razdražljivost, utrujenost, pobitost; splošno nerazpoloženje, še posebej nerazpoložcnje do dela: depresije, opešana volja: občutki nekakega notranjega, pobliže neutemeljenega strahu; motnje v spanju, t)motice, glavoboli: slabosti in težave v prebavi, včasih zelo nadležne motnje na srcu in krvnoobtočnem sistemu (spremembe v tlaku ipd.) in nc nazadnje v duševnem področju. (Razmeroma visoko število samomorov v spomladanskem času, ko se vreme hitro in vplivno spreminja). Večino teh simptomov poznamo že iz poglavja vegetativnih distonij, Tako lahko zaključimo, da so konec koncev atmostVrske spremembe pač le sprožilni dejavniki in ne osnovni vzrok. S to ugotovitvijo pa se zvali največji del tozadevne obolevnosti na skupino vegetativno stigmatiziranih pri čemer je konstitucijonalno nagncnje merodajno. Posebno skupino na vremenske spremembe preobčutljivih najdenn) med tistimi, katerim so bile prizadejane nepopravljive trajne okvare nekaterih telesnih delov: npr. občasne bolečine na različnih brazgotinah (poškodbe, operacije); na amputiranih krnih udov, poškodbe možganov (zmečkanine, pretresi): reumatično spremenjeni deli telesa, kronično vneti organi (žolčnik, ledvice, jetra); zaceljeni prelomi kosti itd. Atmosferske spremembe so lahko tudi SPROŽILNI MOMENTI ZA TEŽJA OBOLIvNJA: izdatne m)kopavanje z žarami. Za prvi način pokopavanja je na voljo 6001» enot, za drugega pa 2000. Te številke ne zajemajo že zastavljenih kapacitet ob obsto- ječem borovem drevoredu, ki daje možnost za približno 300 - 400 enot. Pri vsem tem pa je treba še dodati, da predložena zasnova omogoča še večjo izrabo, če bi tako bilo potrebno . Dodatne zmogljivosti je možno razviti na zahodni in zlasti na vzhodni strani območja. Še posebej pa se zmogljivosti povečajo z narašča- njem kremacijskega ptikopavanja. ki znatno smotrneje izrablja prostor, zlasti pri družinskih grobovih (v isti grob" je možno položiti poljubno število žar). Mimo naštetega pa omogočajo kcdumbarji zidne strukture z-a polaganje žar, tudi izdatno povečanje zmogljivosti o majhni porabi površin. Peščena tla pokopališča omogočajo nadaljnje pt)večanje izrabe z dvoplastnim pokopavanjem, ki lahko v veliki meri nadomesti družinske gro- bove. Tudi način pokopavanja je možno sporoti prilagajati spremi- njajočim sc navadam in družbe- nim potrebam. Za inhumacijo je raster grajen na enoti I x 3 m, pri kremaeiji pa 1 \ 2 m. Tipologija grobov je takšna: enojni (vrstni) 1 X 3 m, dvojni (družinski) 1,5 X 3 m, otroški - kremacijski 1 X 2 m in knlumbarji (niše) 0,6 X 0,5 X 0,5 m. Tudi prostorska zasnova je v predlogu idejnega projekta zelo jasno postavljena. Glede na strukturo prostora in upoštevajoč racionalno razmestitev pokopa- liških objektov ter obratovanje, je izdelana naslednja dispozicija: vstop na p<,)kopališče je predviden ločetio za obiskovalce (v izjemnih primerih tudi z vpzili, sicer zaprt za avtomobilski promet) in više posebej za sei-visna vozila do objektov, - med obema vstopoma je p-arkirišče za 60 vozil, nasproti pa )ostajališče za avtobus iz smeri *tuja, - vstopna a^sta leži poševno, kar je bolj logično glede na to, da večina obiskovalcev prihaja iz zahodne smeri, - objekti so pomaknjeni toliko v globino prostora, daje dosežena racionalna razmestitev grobnih polj in dobra dostopnost, grobna polja so tako razporejena, da jih je možno povezati z eno komunikacijo, kar je bistvenega pomena za dobro orientacijo obiskovalcev. - vstopna pot se nadaljuje mimo objektov dosedanje meje območja. S tem je pokopališče jasno členjeno na dva dela - vzhodni je namenjen klasičnemu pokopavanju, zahodni pa pred- vsem pokopavanju z žarami. Takšna delitev je utemeljena s tem, da gozdne sestoje lahko uporabljamo za pokopavanje edinole s takšnimi sistemi, ki ne zahtevajo izkopa večjih jam, s čimer se poškodujejo drevesne korenine. Zato je klasično pokopavanje na gozdnih površinah neracionalno, ker se je treba ogibati koreninam, kar vodi v majhno izrabo in je oprema s komunalno infi^strukturo neeko- nomična. Povsem racionalno jc upepe- litveno pokopavanje, prostorsko, likovno pa še zelo ugodno, ker drevje daje primeren prostorski okvir. Na vzhodni strani bo dodatno ustvarjena drevesna kuli- sa, • s čimer je prostor enotno zaključen in tudi obeležen. V celoti nastaja s tako zasnovo pregledna, funkcionalna in umlji- vo členjena krajinska struktura, ki bo tako v obratovanju kot v investiciji primerno gospodarna. Zasnova pokopališča omogoča še dve pi"vini, ki nista zajeti v omejenem elaboratu iz leta 1972: prvič gre za morebitno ureditev grobišča za padle v NOB, katerih posmrtni ostanki ležijo na raznih lokacijah (obstoječi mestni pokopališči in drugih grobiščih). Na novem pokopališču bi jim bilo možno urediti skupen prostor na severni strani, vzdolž optične osi glavne vstopne poti; - drugič omogoča zasnova, da ■ se pokopališče logično podaljša v severni smeri, kar je nakazano tudi ; z glavno potjo, kije komikacijska ^ hrbtenica celotne prometne mreže J na pokopališču. | Tako smo v kratkem poskusili prikazati, kakšno bo nase novo pokopališče, po predlogu idejnega projeKta dipl. ing. Dušana Ogrina. Ce bodo stvari stekle nemoteno, lahko morda pričakujemo ni-ve pokope na novem rogozniŠKem pokopališču že letos jeseni. M. Oz me C , Detajl z grobov. Pikčasti del pomeni travnate površine, ki se bodo lahko strojno kosile in urejale. Po klasičnem pokopu bo torej grob zravnan.z zemljo. V zgornjem delu bo stala samo spominja plošča, za katero so mere predpisane, okrog nje pa bo za okoli dvajset cm širok pas, na katerem bo prostora za cvetlice. Torej, nič dragih spomenikov in še manj kakšnih okrasnih dreves. tednik — Četrtek, 24. aprila 1975 stran 17 Prihodnje leto 30-letnica delovanja PTUJSKO AVTO - MOTO DRUŠTVO PREHAJA V SO- DOBNEJŠO IN STROKOVNO DELOVANJE NA VSEH PO- DROČJIH Kot smo že poročali, so se po skoraj triletnem premoru zopet zbrali na svojem rednem občnem zboru člani AMD Ptuj, V razdobju med zadnjim občnim zborom, za katerega je značilen hiter družbeni razvoj, ki ga je spremljala rast proizvajalnih in materialnih sil, je 3cladno s tem rasla in se razvijala organizacija kot celota in društvo, kot del organizacije motoriziranih, vključenih v Avto - moto zvezo Slovenije in Jugoslavije. Programska usmeritev te organi- zacge, ki temelji na sklepih zadnjih skupščin avtomoto zveze Slovenije in Jugoslavije, porast števila članstva in uvajanje novih dejavnosti so dokaz, da je politika upravnega odbora pravilna in v skladu z interesi posameznih članov in družbe kot celote. Enakost pravic in obveznosti vseh članov, razvijanje, družbenih dejavnosti, usklajevanje posamičnih in skupnih interesov ter krepitev materialne baze, pomagajo k uveljavljanju avto-moto organi- zacije kot pomembnega družbenega dejavnika. Avto-moto organizacija se zaveda, da avtomobil danes ni več luksus, temveč splošno potrebno sredstvo, kije v poprečju dosegljivo že skoraj vsakemu občanu. V zadnjem času je organizacija uspešno sodelovala z zavarovalnicami pri formiranju zavarovalnih premij za kasko zavarovanje, kjer je dosežen sporazum o 20 % popustu za člane AMD. Zelo pomembno je dejstvo, da j^opa z letošnjim letom AMD Ptuj v 29. leto neprekinjeno delovanje. Prihodnje leto bodo torej slavili 30-letnico Avto-moto društva Ptuj. Brez skrbi lahko ugotovimo, da prehaja društvo v vse bolj sodobno in strokovno delovanje na vseh področjih, tako pri nudenju raznih uslug in storitev članstvu, športni dejavnosti, posodabljanju avto-šole in drugih dejavnosti. Avtomoto društvo ni samo društvena organizacija, temveč ima mnogo širši družbeni pomen. Vsa skrb upravnega odbora v preteklih letih je veljala vključevanju motori- ziranŽi v to društvo. Rezultati, ki so jih pri tem dosegli, so zelo dobri, saj je število članstva v stalnem porastu. Leta 1973 je bilo skupno z AMD Kidričevo včlanjenih v avto-moto organizaciji 18% vseh lastnikov motornih vozil, ki so bila registrirana v naši občini, leta 1974 se je ta odstotek zvišal na 22. Cisto posebno kategorijo članstva pa tvorijo pionirji, člani podmladka te organizacije. Lani je bilo v njihovih vrstah 440 pionirjev iz osnovnih šol Franc Osojnik, Tone Žnidarič, Ivan Spolenjak iz Ptuja ter iz osnovnih šol v Dornavi, Markovcih in Gorišnici. Razen tega so v AMD Ptuj včlanjeni tudi kolektivni člani delovnih organizacij Perutnine, Agrotransporta, Mercator - Pano- nije, Tovaine avtoopreme in Petovie Ptuj. AMD vodi tudi evidenco o prometni varnosti, oziroma nevar- nosti. ■ nesreCe Po podatkih postaje milice Ptuj je bilo v letu 1973 na območju občine skupaj 888 prometnih nesreč, leta 1974 pa že 931, ah 43 nesreč več kot leto poprej. Od tega pa je bilo največ nesreč na cesti Ptuj-Macelj, saj. jih je bilo samo na tej cesti predlani 91, lani pa je to število nekoUko padlo, saj je bilo na omenjeni cesti le 78 nesreč. SMRTNI IZIDI, POSLEDICE .. . Zanimiv je podatek, daje bilo leta 1973 v prometnih nesrečah 36 smrtnih primerov, leto pozneje pa le devet manj, torej 27. Hudih telesnih poškodb je bilo leta 1973 kar 108, lani pa 105. Lažjih telesnih po.škodb je bilo 1973. leta 243, leta 1974 pa 247 ali 4 več. Ocenjena materialna škoda je znašala predlani 291 starih milijonov, lani pa 343 starih milijonov. Prav tako so zaskrbljujoči podatki o številu prometnih nesreč s smrtnim izidom na cesti I/B, to je cesta Ptuj - Macelj, na kateri je bilo predlani 8 mrtvih, lani pa že 11. Se bolj zbuja skrb podatek, da sta lani na cesti v naši občini izgubila življenje 2 otroka, 10 jih je bilo težje telesno poškodovanih, 33 otrok pa je bilo telesno lažje poškodovanih. VZROKI? Ce analiziramo vzroke prometnih nesreč, je stanje naslednje: v 115 primerih je nesreči botroval alkohol, v 145 primerih je vzrok neprimerna hitrost (močan padec), v 110 frimerih neprimerno prehitevanje, v 12 prim.erih izsiljevanje prednosti, v 110 primerih nepravilna stran vožnje, v 44 primerih nepravilno zavijanje, v 88 primerih premajhna varnostna razdalja, v 69 primerih nepravilno vključevanje v promet, v 28 primerih nepravilno srečevanje, v 9 primerih vožnja brez luči, v 25 primerih nepravilno prečkanje vo- zišča, v 68 primerih pa so bih vzroki prometnih nesreč drugje. (Dalje prihodnjič) HM« Vse člane Avto-moto dru- štva Ptuj vabimo, da se udeležijo SPOMINSKEGA RALLV-a V POČASTITEV 30. OBLETNICE OSVOBO- DITVE PO POTEH REVO- LUaJE SLOVENSKOGO- RIŠKE ČETE, ki bo v SOBOTO 26. APRILA 1975. Zbirališče vseh udeležencev je na Cvetkovem trgu pred AMD-Ptuj ob 8. uri. Prijave sprejema društvena pisarna do petka, 25. 4. 1975 od 7-14. ure. Udeležence obveščamo da rally nima tekmovalnega značaja, tem- več je množično manifestativnega pomena, zato se ga v čimvečjem številu udeležite. Pot rally-a bo vodila mimo obeležij NOB v mestu ter do Lackove domačije v Novi vasi, v nadaljevanju do Lackove rojstne hiše v Gerincih prek Spodnjega Velovlaka do Paanj in v Mostje. Podrobnejša navodila prejmejo udeleženci ob samem startu, tudi spominske značke, bone za fffehrano in drugo. Zaželjeno je, da si udeleženci primerno okrasijo avtomobile z zelenjem in zastavicami Avto moto društvo OBČINSKO TEKMOVANJE VESELE ŠOLE V prostorih osnovne šole Toneta Žnidariča v Ptuju je bilo v soboto, 19. aprila občinsko tekmovanje vesele šole (III. stopnja tekmo- vanja). Udeležilo se ga je okrog 50 pionirjev iz 10 osnovnih šol ptujske- občine. OdgovarjaU so na vprašanja iz učnega programa posameznih razredov. Njinovo znanje je ocenje- vala posebna komisija-sestavljena iz učiteljev sodelujočih šok Najuspeš- nejši so za svoje znanje dobili knjižne nagrade, značke in diplome. ZMAGOVALCI: 3. razred osnov- na šola Franc Osojnik (Lidija Krničar); 4. razred: osnovna šola Stoperce (Anton Nemec); 5. razred: Tone Žnidarič (Miro Ribič); 6. razred: osnovna šola Videm (Biserka Selak); 7. razred: osnovna šola Majšperk (Polonca Volovnik) in 8. razred: osnovna šola Videm (Jože Sel). Z osvojitvijo prvih mest so si z^otovili udeležbo na republiškem tekmovanju v Ljubljani. MG DPD ,3V0B0DA" PTUJ OB 40-LETNICI ZLETA SVOBOD IN 30-LETNICI OSVOBO- DITVE Na letnem prireditvenem prostoru v Ptuju bo 6.junija 1975 posebna proslava v okviru 30-letnice osvobo- ditve in 40-letnice zleta Svobod, ki jo organizira delavdco prosvetno društvo Ptuj in v kateri bodo nastopile s svojimi programi sekcije: tamburaši, folklorna sekcija, espe- rantska sekcija, ansambla Zibrat in Kmete C, godba na pihala, gledališče z recitalom Rdeča kantata, likovna sekcija bo oskrbela sceno in razstavo v dvorani ptujskega magistrata. Sledil bo skupen zaključek s pesmijo o svobodi. Prve priprave so že v teku. MG 18 stran TEDNIK — ČETRTEK, 24. aprila l! Republiško strelsko tekmovanje VELENJE IN NOVA GORICA OSVOJILI NAJVIŠJE EKIPNE NASLOVE V petek in soboto, 11. in 12. aprila je bila Slov. Bistrica slavnostno okrašena. Lahko bi rekli, da je bilo ta dva dneva pionirsko mesto: nad 200 se jih je zbralo na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško, za pionirje in fionirke, ekopno in posamezno, ekmovanje je bilo pripravljeno v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger in v čast 30-letnice osvoboditve. Potekalo je uspešno in brez večjih težav. V petek popoldne so si tekmovalci in njihovi mentorji ogledali mesto in okoUco, nato pa je prireditey na posebni svečanosti pozdravil vse udeležence v avli osnovne šole Pohorski odred Slov. Bistrica. Kulturni spored so izvedli učenci te osnovne sole in osnovne šole Poljčane. Potem jc predsednik skupščine občine Alojz Kores sprejel mentorje in goste repubh- škega pionirskega tekmovanja, pio- nirji pa so v spremstvu sv ijih pokal ŽELEZNIČARJEV SD , TURNIŠCU" Tradicionalno tekmovanje z zrač- no puško ob ,,Dnevu železničarjev" je v celoti uspelo. Prijavilo se je 15 ekip z 80 tekmovalci, ki so streljali za čimboljšo uvrstitev. Tako je SD Turnišče „nastrelja]o" največ kro- gov ter prejelo prehodni pokal, ki je bil od preteklega leta v vitrinah S D Kidričeva Med posamezniki je zmagal Zdenko Hajduk član ekipe Sigme- Ptuj, sledita Konrad Kramberger 172in Adolf MDielač 170. Rezultati: ekipno - Turnišče 831 krogov, sledijo 'Kidričevo 814, Železničar 794, J. Lacko-KK 777, TAP757, itd. PRVENSTVO OBCINE z zraCno puško Na strelišču SD Turniščie je bilo organizirano občinsko prvenstvo z zračno puško v vseh kategorijah. Največ uspeha so dosegli domačini, SD Turnišče in tekmovalci SD J. Lacko, ki so nastopili z več ekipami. Pri pionirjih je najbolje uvrščena osn. šola Hajdina, ki je dosegla zelo dober rezultat - 432 krogov, Podlehnik II. 368, Podlehnik I. 362; posamezniki:. Ošavnik 156, Cuš 142, Nestorov in Gojkovič 138 itd. Pionirke ekipno: SD Turnišče 393 krogov, in najboljša Irena Skok 139. .Mladinci ekipno: SD Turnišče 962 krogov, Kidričevo 802, Železničar 764. !'osamezniki: Veronek 325, Pal 320, Malek 317 krogov (vsi Turnišče). Mladinke posamezno: Zdenka Skok 221, Brondo 209, Ceh 197 krogov. Članice ekipno: SD J. Lacko 665 krogov. Posameznice Kovač 294, Skok 278 (Tur.), Ivanovič (JL) 253. Nastop na občinskem prvenstvu je bil zelo dober, saj se je za najboljšo uvrstitev borilo nad 60 tekmovalcev. Najboljši so s tem pridobili pravico nastopa na republiškem prvenstvu, ki bo 26. in 27. aprila v Ljubljani. Organizacija tekmovanja je bila v rokah delovne in marljive SD Turnišče. domačih vrstnikov odšh na domove, kjer so bih njihovi gostje. V soboto, 12. aprila so po uvodnem sestanku v avli osnovne šole Pohorski odred pričeli s tekmovanjem v telovadnici TVD Partizan. V času odmora so obiskali filmsko predstavo in nato še kasarno Pohorski bataljon v Slov. Bistrici, kjer so si ogledaU razstavo orožja. Pripadniki J A so za tekmovalce in ostale udeležence pripravili bogato kosilo. Skupno je tekmovalo nad 200 pioririev iz 31 občin. Največ uspeha je med pionirkami ekipno imela občinska strelska zveza Velenje s 455 krogi, pred ekipo občinske zveze prijateljev mladine Ptuj s 440 krogi. V tej kategoriji so bili uspešnejši še občinska zveza prijateljev mladine Ljubljana-Beži- grad, ekipa oS Primož Trubar Velike Lašče in občinska zveza Ajdovščina. Pionuji ekipno: 1. občinska ZPM Nova Gorica s 502 krogi, 2. občinska ZPM Slov. Gradec s 484 krogi in občinsko ZPM Postojna s 467 krogi. Sledita še ekipi zveze strelskih organizacij Maribor s 461 krogi in občinska strelska zveza Skofja Loka prav tako s 461 krogi. Med pionirji so osvojih najvišja mesta: Zdravko Kuzmič, Laško, ki Je postal novi republiški pionirski pTgak s 178 krogi, drugi je bil Bojan Mohar občinska ZPM Domžale s 173 krogi in tretji Matjaž Žnidaršič, OZPM Nova Gorica s 169 krogi. Med pionirkami posamezno pa so osvojile najvišje mesto: 1. Marina Trifunovič, OZPM Velenje s 171 krogi, 2. Jasna Lapuh iz Ilirske Bistrice s 163 krogi in 3. Irena Skok iz Ptuja s 160 krogi. Zmagovalne ekipe in posamezniki so osvojih pokale, medalje in priznanja , podeljenih pa je bilo tudi več praktičnih nagrad, med njimi zračne puške, knjige in podobno. Ob tem je pomembno poudariti, da je letošnje republiško strelsko tekmovanje v Slov. Bistrici bilo dobro organizirano. Za to so zaslužni občinska zveza prijateljev, mladine, OK ZSMS jn TIS, garnizija JLA, občinska strelska zveza ter več delovnih organizacij iz občine. Foto in tekst: V. Horvat Podelitev medalj, pokalov in priznanj najboljšim pionirjem, — strelcem na republiškem prvenstvu v Slovenski Bistrici. USPEH TABORNIKOV LACKOVEGA ODREDA V nedeljo je bilo v Ljudskem vrtu področno tekmovanje v tabor- niškem mnogoboju v organizaciji Lackovega odreda Ptuj. Nastopalo je 14 ekip s 70 tekmovalci. Popolni uspeh je tekmovanje prineslo ptujskim tabornikom, ki so zmagali v treh kategorijah. Rezultati so naslednji: mlajši taborniki Lackov odred I. 86,3 točke, Lackov odred II, 77, Lackov odred III, 57,8 točk; mlajše tabornice: Lackov odred 72, A. Cerne-Makole 57,9, Odred Ukroče- na reka-Maribor 45,2 točk. Starejši taborniki: Odred Ukroče- na reka 71, Samorastniki-Maribor 47,6 točk. Starejše tabornice Lackov odred 62,3 točke. Tekmovalci so prikazali svoje veščine v streljanju z lokom, signalizaciji, spretnost pri po- stavljanju šotorov in orientacijskem pohodu z nalogami; fantje so še nastopili v rokometu in malem nogometu, dekleta pa med dvema ognjema. Prvouvrščene ekipe so s tem pridobile pravico nastopa na republiškem tekmovanju v letošnjili počitnicah. Da je tekmovanje uspelo, je zasluga marljivih organizatorjev in voditeljev Marije Sumandl, Marice Fajt in Iva Sumandla. ČLANICE TVD FAKTIZJ PTUJ PETE V DRŽAVI v nedeljo, 20. aprila je bilo Mariboru državno atletsko prvi stvo v tehničnih discipUnah članice. Tekmovanje je bilo ekipi v kateri so morale nastopiti skup: s petimi tekmovalkami, ter je zaji skoke v višino in daljino. Atletinje Partizana Ptuj tekmovale v kategoriji daljine osvojile kot ekipa peto mesto SFRJ. Zmagale so skakalke Kla varja iz Celja, pred ekipo Metalca Kraljeva. Ptujsko ekipo so sestavlja Zorka Vičar, Tatjana Butolen, M Kolarič, Dragica Sauer in Ire Petek. Izmed Ptujčank je skoč najdalje Zorka Vičar in si( 175 cm. Pa tudi ostale tekmoval iz Ptuja so bile solidne, saj so tovrstnem atletskem tekmovati sodelovale prvič. V višini Ptujčanke niso nastopaj Ekipna zmaga v tej kategoriji pa pripadla domačinkam in to 1/^ Maribor. ŠEGULADRUGI, LACKO PRVI V nedeljo se je pričela na sezona v avto moto športu, kjer| Ptujčani dosegli največji uspeh. Peter Segula se je po odliS vožnji v obeh dirkah visoko uvrsti V končnem plasmanu na dnij mesto za Leno Šoštaričem, ki jej obeh dirkah zmagal. V nacionalnem razredu pa pripravil pravo presenečenje mla tekmovalec Jože Lacko, ki je p odličnih vožnjah v končna plasmanu zasedel prvo mest Zanimivo je, da je v obeh vožnji bU Lacko drugi ter tako doseg najvišjo uvrstitev. Organizacija tekmovanja v Sa skem Marofu je bila prav dobr nastopilo je 18 tekmovalcev internacionalnem in 26 tekmovala v nacionalnem razredu. KOŠARKA DRAVA-SLOVENSKA BI- STRICA 59:68 (38:24) Na prvi tekmi spomladan- skega dela prvenstva so bili gledalci rahlo razočarani. V prvem delu so videli sijajno igro domače ekipe, ki je vodila tudi z 19 koši razlike. Verjetno pa jim tako visoko vodstvo ni zadostovalo, saj so gostje v drugem delu prikazali dobro košarko in dali pravo lekcijo domačinom, ki pa so tudi taktično zgrešeno dovolili na- sprotniku, da jih je zasluženo premagal. Dravaši, ki so letos m.ed kandidati za najvišji naslov, si takih spodrsljajev ne bi smeli dovoliti. Tekmo sta dobro vodila Gaube-Maribor in Grol^er- SIov. Konjice. Največ košev so dali za domačine: Serona 18, Kosi 12, Urbančič 10, Do- brijevič 9, Miklič 8 in Parmafl 2; za goste pa Bradan 20, Brumec 15, Kac 11, Ivetič 8, Germ 7, Trtnik 5 in Goričan 2- ^-------------------^ jkoNiK — Četrtek, 24. aprila 1975 stran 19 naša pisma PREDSTAVLJAM SVOJO MAMO Nekoč sta živela oče in mati, ki sta imela tri hčerke. Družina je živela skromno, toda srečno. Prišel je vojni čas. Oče je sodeloval z NOB in bil izdan. Nemci so ga odpeljali v taborišče, od koder se ni več vrnil. Mati - moja stara mama - se je sama trudila in garala, da je otroke spravila do kruha. Najmlajša med dekleti je sedaj moja mamica. Je učiteljica in uči četrti razred. Njena študijska leta so bila težka. Vsak dan se e zgodaj vozila v Maribor, pozno popoldne ali zvečer pa se vračala. Ker je bilo hudo za dinar, je bila večkrat lačna. Prvo njeno službeno mesto je bilo v Gorišnici, kjer še danes uči. Tu se je poročila. Na svet smo prijokaU tnje otroci - tri dekUce. Prva sem privekala jaz. Ko sem bila stara tri leta, sem dobila sestrico, ki pa je bila hudo bolna. Mamica je zraradi nje prebedela mnogo noči, iskala pomoč pri zdravnikih, a je bilo vse zaman. Skozi vso našo zgodovino so se zatirani ljudje bojevali za svoje pravice. Najprej sužnji proti svojim gospodarjem, nato tlačani proti fevdalcem, delavci proti kapitalistom in zatirani narodi za pravice in svobodo. Slovenci smo po prvi svetoni vojni, prvič po več stoletjih, postali svbodni. Na zečetku druge vojne pa smo jo spet izgubili. Svobodo so nam spet priborili partizani in zavedni Slovenci, ki so jim pomagali tako, da so jim dajali hrano, obleko, obveze in zdravila. Partizani so bili pogumni in večinoma zelo mladi, saj petnajst- letni med njimi niso bili redkost. Tak petnajstletni fantič je bil tudi v četi, ki je počivala globoko v gozdu. Borci so bili utrujeni, saj so jih že nekaj dni preganjali Nemci. Komandant je poslal po pomoč k nekemu bataljonu. Poslal je petnajstletnega kurirja - Malega in nekaj let starejšega Borisa. Na polovici poti so ju opazili Nemci. Začeli so streljati in Boris Cez leto in pol je sestrica umrla. To je mamico hudo prizadelo. Kmalu pa nam je mamica prinesla najmlajšo, nagajivo sestri- co. Vsi smo jo imeli radi, jo razvajali, posebno še mamica, ki ni mogla preboleti smrti svoje druge hčerkice. Skrbi in težko življenje so pustile na njenem obrazu že prve gube, med njenimi rjavimi lasmi pa se že svetlikajo srebrno beli lasje. Moja mimica je majhna in drobna, skromna in vedno pripravljena pomagati sočloveku. Ne mara pa ljudje, ki so izkoriščevalci. Dan moje mamice je predolg, vse predolg. Dela doma in v šoh. Počitka je v njenem življenju bore malo. Radi ji pomagamo, vendar ostaja zanjo še vedno dovolj dela. Pozno v noč ji brli luč, dokler je ne premaga spanec, iz katerega jo vsako jutro predrami budilka, oznanjajoč, da je napočil nov delovni dan. Helen ca Bezjak, 6. c, OŠ/ Gorišnica je padel. Mali je skočil k njemu, ker je mislil, da še živi. Med skokom so tudi njega zadeli. Ranjen je skočil na skalo in začel streljati nazaj. Nekaj Nemcev je pobU ali pa ranil. Toda Nemcev je bUo preveč, njemu pa je zmanjkalo nabojev. Zadnjo kroglo si je pognal v srce. Streljanje je utihnilo. Nemci so odšli. Mlada partizana sta dala življenje za svobodo. Raje v smrt, kot pa v roke sovražnikom. Polonca Vobovnik, 7. a, OŠ Majšperk KRT Nekega dopoldneva sem s teto gledala na vrt. Videli sva krtinovec. Teta je imela motiko. Tiho sva se mu približali. Nekaj časa sva čakali. Nato je prilukal iz zemlje. Teta je zamahnila z motiko. Bila je prepozna. Krt je zbežal. Lilijana Doberšek, 1. b, Majšperk NAŠ PSICEK Našemu psičku je ime Medo. Mcdo je priden. Rad se igra. Takrat, ko je sam, se joče. Medo še ni star eno leto. Naš Medo je zelo hud. Imamo ga radi. Ivica Brglez, OŠ Ptujska gora NAŠ DOM Naš dom leži blizu gozda. V njem živimo petčlanska družina. Imamo dve sobi, dve shrambi, kopalnico, kuhinjo in verando. Pri domu imamo vrt. Dom imamo ograjen. Blizu ograje je cesta. Naš dom je primerno velik in smo zadovoljni z njim, Tatjana Medved, OS Ptujska gora MOJA GOLOBA Imela sem dva goloba. Zaprta sta bila v kleti. Imela sem jih rada, ker sta me ubogala. Spustila sem jih in sta mi odletela. Danes se jih spominjam. Ko sta odletela, smo se vsi jokali. Mojca Mlakar, 2. raz.. Laporje KURIRČKOVA POŠTA Tako kakor vsako leto, nas je tudi letos obiskala kurirčkova pošta. Tovarišica je določila pet učencev, ki bodo kot člani RK spremljali to pošto. Tovarišice so pripravljale igrice in recitacije, da bi ta sprejem počastili tudi s kulturnim programom. Mlajši pionirji so se prav posebno trudiH, da bi na proslavi lepo peli. Tako smo se ob pol enajsti uri zbbrali pred spomenikom Franca Osojnika in sprejeli kurirčkovo pošto od učencev šole Dornava. Program se je bližal h koncu. Takrat sem bil tudi jaz na vrsti. Saj priznam, da sem imel malo treme, a je tudi ta minila. Dramska skupina je lepo odigrala svoj prizorček. Spored je kmalu potekel. Tovarišica ravnateljica je podelila zastavice prvemu, dru- gemu in tretjemu razredu v razredni disciplini, ki jo sedaj uveljavljamo na naši šoli. Mnogi se sprašujete, kaj je to? No, razložil vam bom. Zaradi slabe discipline smo uvedli razredno tekmovanje v disciplini. Tu si pri vsaki uri in odmoru nabiramo točke - od ena do deset. Razred, ki ima največ točk, je prvak. Sledijo mu drugi razredi. Prvak je naš razred, 5. a. Na to smo zelo ponosni. Zmenili smo se, da tega naslova nc izgubimo. Malo smo tudi važni, kar pa nam seveda ne smete vzeti za zlo. In tako je zdaj naša zastavica v avli v omarici za steklom, da jo lahko vsak vidi. Spodaj pa piše - 5. a. Vsi smo lahko odšli domov. Drugo leto pa bo ta proslava daljša in več j a, saj bo praznovala kurirčkovo pošto petnajst let od kar je prvič krenila na pot. Izidor Korpar, 5. a, OŠ „Franc Osojmk", Ptuj NAŠ PES Našemu psu je ime Runo. Dlako ima svetlorjavo in črno. Sam si odpira vrata. Nosim mu hrano in vodo. Imamo ga radi. Danes smo ga shkali. PodrH smo mu uto. Zdaj je pripet za drvarnico, Gizela Gajšek, _ 1. b, Majšperk^ BOLJE JE STOJE UMRETI, KOT KLEČE ŽIVETI )RAVA-INLES 8:23(8:11) ' Domači igralci so v tej tekmi I laigrali in prikazali zrelejšo igro kot ireteklo soboto, žal pa niso bili lorasli nasprotniku, ki se je^ jdlikoval zlasti s presenetljivimi treli od daleč. Ob tem je bil vratar {emočen in leži krivda na obrambi, i je dovolila nasprotniku takšno gro. Gostje so zmagali zasluženo. Jorbeno in hitro igro sta odlično rodila sodnika Dom in Jug iz Celja. Gole so dali za Dravo Bezjak 6, [urkovič in Z. Grame 3, Skok 2, D. 3ramc, Vrabl, Sabo in Kajzersberger 10 1 gol; za Inles Šile 11, Mikulin 5, 1. Kersnič 3, Matelič 2, Andolšek- \mbrožič 1. DRAVA „B'-FLANDER- MARIBOR 31:28 (12:9) V medobčinski ligi so domači [mladinci premagali goste iz Maribo- jia. Najuspešnejši je bil za Dravo (Debeljak 12 in Kumer 6, za goste pa Vodušek 11 in Ivanovič 7. ŠPORTNA TEKMOVANJA jOB MESECU MLADOSTI : OK ZSMS Ptuj je v sodelovanju s I komisij o za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj pričela 23, aprila s športnimi tekmovanji, ki so že tradicionalna in se organizirajo vsako leto ob mesecu mladosti. Letos so dobila še posebno obeležje, ker praznujemo 30-letnico osvobo- ditve. Mladi bodo tekmovali v rokometu, namiznem tenisu, malem nogometu in šahu. Skupaj bo tekmovalo 932 udeležencev. Prvi pari so že izžrebani. Tekmovanja bodo zaključili še pred 25. majem. Podelitev priznanj najboljšim eki- pam in posameznikom bo na predvečer dneva mladosti, 24, maja v Klubu mladih. MG MOJA MAMICA Moja mamica je srednje postave. Ima rjave oči in kostanjeve lase. Ime ji je Matilda, pravijo ji pa kar Tilčka. Doma je oblečena delovno, kaSar pa kam gremo, se obleče lepše. Zaposlena ni nikjer, saj ima doma dovolj dela. Včasih pa pomaga drugim ljudem. Skrbi za družino, krave, svinje, psa in kokoši. V stanovanju pometa, - čisti, pospravlja, lika, pere, pomiva posodo in še opravlja ' razna druga dela. Izpolnjuje moje ^ življenje, Ce je ne ubogam, se razjezL Kadar ima čas, se tudi poigra. Pomaga mi tudi pri učenju. Zelo rada dela. Imam jo rada, ker skrbi za mene. Pri delu ji pomagam. Naredim, kar sem kos, Tatjana Brglez, OŠ*Ptujska gora -POKAŽI KAJ ZNAŠ KPROMETA" Na medobčinskem tekmovanju petih občin je ekipa Ptuja dosega odlično 3 mesto. Zmagala j& dcipa Maribora, sledijo Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart. Med posamezniki lahko zabeleži- ^0 uspeh mladega Edija Kozela, ki je je uvrstil na 7. mesto, Šoemen 12, Murko 14, Šegula 21, Levstik 24. "*sto. Na tekmovanju je nastopilo ^5 tekmovalcev. 22 strani tednik — Četrtek, 24. aprila 19: mali oglasi IŠCF.M D1:KLE za oomoč v gospodinjstvu in varstvo otrok (6 4 leta). Nudim sobo in nagrado od 800 - 1200 din mesečno ter šolanje v popoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Ing. Bevnost Dane, Ljubljana, Kotnikova 2, tel. 317-524. FIAT 7 50 v voznem stanju menjam za moped (brez izpita). Jože Cafuta, Krčevma pri Vurbergu 107. TRAKTOR deutz - D-15 prodam. Župečja vas 30, p. Lovrenc na Dr. polju, t ZARADI SLLITVF, ugodno prodam sobno in kuhinjsko pohištvo. Tomšičeva 37 (Vičava). PRODAM nov traktor deutz 4006 (kompresor, kabina) in enoosno prikolico. Razlagova 1 3, Ljutomer. PRIDNA in poštena dijakinja išče sobo v Ptuju. Plačam po dogovoru. Marija Ratek, Žgečeva 4, Ptuj. NUJNO IŠČEM žensko ali dekle za vrastvo dveh otrok od 7. - 14. ure dnevno. Naslov v upravi. 48 BASNO klavirsko harmoniko, zelo dobro ohranjeno prodam. Naslov v upravi. PRODAM njivo in hišo z vrtom v predmestju Ptuja. Naslov v upravi. 33 AROV VINOGRADA, drugi letnik in sadovnjak prodam. Alojz Vincetič, Litmerk 21, p. Ormož. PRODAM NEMŠKO ovčarko z rodovnikom, staro 20 mesecev, lepe zunanjosti. Ogled v soboto po- poldne. Brodnjak, Potrčeva 43, Ptuj. PRODAM 74 arov lepega gozda v Bolfenku pri Majšperku ter 60 arov vinograda, primerno za vikend, ločeno ali SKupaj. Dostop možen. Janez Planino, Doklece 28, p. Ptujska gora. PRODAM gradbeno parcelo z dograjeno kletjo (9 x 10 m) v Lancovi vasi. Lancova vas 90/A, Videm pri Ptuju. PODPISANI preklicujem kot ne- resnično, kar so izrekli otroci o Ivanu Mesariču iz Zamušan 49, da je našel kolo, Franc Rihtarič, Zamu- šani 48. PRODAM globok otroški voziček. Vprašajte v Lackovi 10- Brodnjak. SLADKO KRMO tta 1000 kg in letošnjo košnjo po zelo nizki ceni prodam, Habit, Ptuj, Zagrebška c. 64. DIJAKINJI prvega letnika admini- strativne šole iščeta sobo po možnosti opremljeno. Vikica Vodu- šek, !. a, PAŠ Ptuj, Raičeva ul. 2. NUJNO IŠČEM prazno ali oprem- ljeno sobo v Ptuju. Dam nagrado. Naslov v upravi. KDOR MI ODSTOPI dvosobno stanovanje v Ptuju, mu dam nagrado 10.000.-. Naslov v upravi. 41 AROV TRAVNIKA ob cesti Ptuj—Dornava prodam. Naslov v upravi. HIŠO z gospodarskim poslopjem in 50 arov zemlje, primerno tudi za obrt ugodno prodam. Delno vzamem tudi ček. Ogled v soboto in nedeljo. Jože Soršak, Podova 50, p. Race. IŠČEMO SOBO po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe na upravo PANORAME, Ptuj, Vrazov trg 1, Ptuj. VEČJO KOLIČINO rabljene zarezne strešne opeke po 1,50 din froda m, Franc Kristovič, Dornava 40, osebna kronika RODILE SO: Danica Bartolec, Krčevina 88 - Damjana; Josipa Težak, Jarki 37 - Davorko; Darinka Logar, B. Kidriča 1, Slov. Bistrica — Sama; Ljudmila Veber, Rogaška 12 - Evelina; Ljudmila Grnjak, Župetinci 36 — Viktorja; Ljuba Buhin, Ptujska 9, Ormož - Tanjo in Metko; Otilija Ladič, Slov. trg 9 - Petro; Jožefa Kukovec, Rotman 19 - Nevenko; Lizika Šmigoc, Nova vas 94/a - dečka; Albina Žalar, Krambergerjeva 11 - deklico; Marija Kerle, Kidričevo 13 - Stanislavo; Slava Oslaj, Juršinci 47 - dečka; Marija Lesjak, Nova vas 9 3 - Klavdijo; Marija Skok, Vel. Varnica 69 - deklico; Marta Petek, Žabjak 25 - Marjana; Štefanija Burgar, Ivanjkovci 51 - Bogdana; Marica Kokol, Dornava 61 - Vesno; Kristina Brodnjak, Podvinci 87 - deklico. POROKE: Franc Šmipoc, Sedla- šek 1 3 in Elizabeta Lozinšek, ZakI 38; Jože Grula, Skro0a 41/a in Anica Cafutaj Lovrenc na Dr. polju 45; Alojz Stebih, Savci 30 in Elizabeta Kokol, Belavšek 30; Drago Novak, Poljska c. 7 in Majda Šijanec, Mariborska 2 3; Martin Debeljak, Meje 1 in Ana Orlač, Gradišča 5; Cvetko Sedminek, Starše 74 in Terezija Hajšek, Cirkovce 44; Ivan Lončarič, Žetale 109 in Marija Drevenšek, Žetale 109; Silvo Majcen, Kajuhova 2 in Sonja Vinkler, Lackova 2; Vekoslav Pislak, Majšperk 39 in Sonja Požar, Majšperk 30. UMRLI SO: Ana Novak, Dravska 2, roj. 188, umrla 16..aprila 1975; Terezija Krajnc, Gradišče 37, roj. 1895, umrla 15. aprila 1975. OVEN (22.3.-20.4.): V službi se boste morali še malce potruditi, da bo potem tudi doma bolje. Od prihodnosti si lahko obetate precej koristi. Vaše sposobnosti niso od muh, samo pokazati jih boste morali, pa bo. BIK (21.4-21.5.): Varujte se pasti, ki vam jo nastavljajo nasprotniki za uresničitev svojih nizkotnih ciljev. Življenje je takšno, da nima rado neprijetnih položajev. Sedanja ljubezen ne bo dolgotrajna. DVOJČKA (22.5.-21.6.): Do- sedanje samokritično presojanje položaja vas ne pripelje daleč; treba bo pljuniti v roke in pričeti z akcijo. Lepa beseda lahko zaleže več kot deset palic. Poskusite, ne bo vam zaL RAK (22.6.-23.7.): Narava je moči vzela in nai^va jih bo tudi vrnila. Poiščite si miren kotiček in temeljito premislite. Konec tedna pride precej, vendar bo poročena oseba posegla vmes. Ljubezen in strah! LEV (24.7.-23.8.): Manjše ovire v službi povzročijo poslabša- nje vašega zdravja, kar pa bo samo navidezno. Vprašajte . prijatelja, vendar ne preveč ne zanesite nanj. Vpisani boste v kartoteko. Prijet- nost v dvoje. DEVICA (24. 8. -23.9.): Potrebni ste počitka, ne pa tveganih poslov. Cas vas je utrudil, zato malo izprezite in prepustite vodstvo drugim. Lahkotna družab- nost vam koristi. Posvetite se tudi vaši osebici, ki vas čaka. TEHTNICA (24.9.-23.10.): Ne zanemarite ponujenih priložnosti. Seveda je,najprej treba uganiti, kje bi se bilo najbolje posladkati. Nepričakovano srečanje na stopni- šču in pojasnilo, kako je bilo v soboto. Škorpijon (24.10.-22.11.): Za vašo domišljijo rpanjka sred- stev, da bi lahko vse uresničili. S prijateljstvom se ne igrajte, ker lahko zaigrate marsikaj. Potrpežlji- vost je orožje, ki ga ne gre zametovati. STRELEC (23.11.-22.12.): Va- še želje se uresničijo nepričsJcova- no. Nekdo, ki ima zveze, se zavzame za vas in dosedanji „golob na strehi" bo vaš. Novica o sorodniku je pravzaprav potrditev naših mislL Lepo bo doma. KOZOROG (23.12.-20.1.): Po- nujena pomoč ni kaj prida, zato se odločite sami Zvezde prinašajo obdobje, ki je kot ustvarjeno za ljubezen, zato pamet v roke, pa bo. Skrbi bo kmalu konec in nezadovoljstva tudL VODNAR (21.1.-19.2.): To- krat ne boste dožiyeli niti posebnega veselja niti kakšnih posebnih skrbL Malo opravljanja pri sosedih bo vse vaše razvedrilo. Po bučnem tednu vam tak.šno razpoloženje pride prav. RIBI (20.2.-21.3.): Dolgo po- tovanje prinese mno^a nova poznanstva in tudi veselje. Pazite na svoj sloves pri znancih in sorodnikih. Proste roke ne prinar šajo tistega, kar ste najprej ^pričakovali j jpNiK — Četrtek, 24. aprila 1975 stran 23 V program jEDELJA, 27. APRILA: 9.10 [oČila. 9.15 J. Semjonov: 17 ouktov pomladi. 10.25 Otroška jineja. 11.10 Mozaik. 11.15 ,etijska oddaja. 12.0 Poročila. , 12.05). Nedeljsko popoldne. 50 Poročila. 17.55 Moda. 18.10 onardo da Vinci. 19.15 Risanka. ,20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 50 Tedenski gospodarski komen- .19.55 3-2-1. 20.05 P. Zidar: onilo je sonce. 20.40 Kratek film. ,55 Šolstvo na Koroškem. 21.25 ortni pregled. 22.00 TV dnevnik. 20 Rezervirano za šport. ioNEDELJEK, 28. APRILA: 0 TV v šoli. 10.00 TV v šoli (do .05). 14.10 TVvšoli. 15.35 TV v 1 16.35 Madžarski T V pregled. ,30 Deček s slamico. 17.45 sanka. 17.55 Obzornik. 18.10 Na Imi stezi. 18.40 Mozaik. 18.45 čini prehranjevanja. 19.05 Odlo- mo. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. ,30 TV dnevnik. 19.55 Kam in ko na oddih. 20.10 S. Najdenov: injušinovi otroci. 22.05 Mozaik atkega filma. . .,. TV dnevnik. 'torek, 29. APRILA: 8.10 TV v t 9.35 TV v šoU. 10.05 TV v šoli. ,00 TV v šoli (do 11.35). 14.10 /v šoli. 15.35 TV v šoU. 16.05 f v šoli. 16.35 Madžarski TVD. ,35 Jase k nam zeleni Jurij. 17.50 ikrivajmo elektroakustično glas- I, 18.05 Obzornik. 18.20 Egipt v su Tutankamona. 18.45 Mozaik. 1,50 Ne prezrite. 19.15 Risanka. 1.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 1.55 3-2-1. 20.05 Nuernberg 45 Rižarna 75. 20.55 Propaganda. ,00 L. Feuchtvvanger: Brata lutensack. 21.50 T V dnevnik. SREDA, 30. APRILA: 8.10 TV v U. 16.35 Madžarski TVD. 17.30 iking Viki. 17.55 Obzornik. 18.10 iadi za mlade. 18.40 Mozaik. 1.45 Diagonale. 19.15 Risanka. 1.20 Cikcak. 19.30 T V dnevnik. IS5 3-2-1. 20.00 Pozdrav Prazniku. 20.50 Iz oči v oči. 22.15 ropaganda. 22.20 TV dnevnik. ČETRTEK, 1. MAJA: 9.05 Poročila. 9.10 Pihalni orkester ravenskih železničarjev. 9.40 Veliki datumi. 10.10 Koncert Zagrebškega vojaškega orkestra. 10.30 Trideseti 1. maj. 11.00 Naj živi pesem. 14.55 Vremenski stroj. 15.55 Nogomet: Vardar-Velež. 17.50 Poročila. 17.55 Črka na črko. 18.25 Vzpon človeka. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 3-2-1. 20.05 J. Semjonov: 17 trenutkov pomladi. 21.15 Četrtkovi razgledi. 21.45 T V magazin. 22.45 TV dnevnik. PETEK, 2. MAJA: 10.00 Divji bik Ferdinand. 10.15 Ž. Petan: Starši naprodaj. 11.20 Pisani svet. 11.55 Poročila (do 12.00). 15.20 Vremen- ski stroj. 16.25 Košarka Jugoslavi- ja-Poljska. 18.00 Risanka. 18.15 Poročila. 18.15 Pevski tabor Šentvid. 18.45 Krvavi 1. maj 1920 v Pulju. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 19.55 Propaganda. 20.10 Boj na lastno pest. 22.00 Propaganda. 22.05 625. 22.40 TV dnevnik. 20.00 Dol z orožjem. 21.10 24 ur. 21.25 Gost- urednik. 22.35 Zabavna glasba. SOBOTA, 3. APRILA: 9.30 TV v ŠoU. 10.35 TV v ŠoU. 11.50 TV v Š6U. 15.20 625. 15.55 Nogomet Beograd-Sloboda. 17.50 Obzornik. 18.50 Mozaik. 18.10 Učiteljev dnevnik. 19.15 Risanka. 19.20 Cikcak. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Tedenski zunanjepolitični komen- tar. 19.55 3-2-1. 20.00 Gledališče v hiši. 20.30 Moda. 20.45 Mamila. 21.25 Propaganda. 21.30 TV dnvenik. 21.35 Košarka: Jugoslavi- ja-Bolgarija. radiiški program ČETRTEK, 24. aprda: 14.00 Poročila; 14.10 Narodi pojo; 14.40 Med šolo, družino in delom; 14.55 Pet minut za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 „VrtUjak"; 16.45 Jezikovni pogovori; 17.00 ,,April 1975"; 17.30 Znanstveniki pred mikrofo- nom; 18.45 Produkcija kaset in gramofonskih plošč; 18.00 Poročila - posebna obvestila; 18.05 Iz opernega arhiva; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansamblom Jožeta Privška; 19.50 Lahko^ noč, otroci! 20.00 Četrtkov večer; 21.00 Literarni večerj 21.40 Melodije; 22.00 Poročila; 22.20 Trobenta in orgle; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke; 24.00 Poročila. PETEK, 25. aprila: 14.00 Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30 Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki za turiste; 15.35 Glasbeni intermez- zo; 15.45 „Vrtiljak"; 16.45 Glasbe- na medigra; 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Iz koncertov in simfonij; 18.00 Poročila — posebna obvestila; 18.05 Ogledalo časa; 18.15 Zvočni signali; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansamb- lom Lojzeta Slaka; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Stop pops 20; 21.15 0 morju in pomorščakih; 22.00 Poročila: 22.20 Besede in zvoki^ iz logov domačih; 2 3.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz; 24. Poročila. SOBOTA, 26. aprila: 14.00 Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji; 14.5 5 EP; 15.00 Dogodki m odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 »Vrtiljak' ; 16.45 Iz albuma lahke glasbe; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Poročila — posebna obvestila; 18.05 S knjižnega trga; 18.20 Ob isti uri; 18.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Z ansamb- lom Mojmira Šepeta; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Za razvedrilo; 21.30-23.00 Za naše izseljence; - vmes ob 22.00 — 22.20 Poročila; 23.00 Poročila; 23.05 V novi teden; 24.00 Poročila. NEDELJA, 27. aprila: 6.00-8.00 Dobro jutro! - vmes ob 6.05 Poročila; 6.50 Za vas; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poročila - današnji radijski in TV spored; 8.07 Veseli tobogan; 9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite, tovariši^. . ; 10,00 Poroči- la; 10.05 Praznični koncert z deli slovenskih skladateljev; 11.00 Poro- čila; 11.15 KP — nosilka upora in organizatorka OF; 11.55 Glasbena medigrai 12.00 V nedeljo opoldne; 12.15 Čestitke za praznik; 13.00 Poročila - posebna obvestila; 13.15 Obvestila; 13.30 Jurij Holy: Aktivisti nekoč in danes; 14.00 Poročila; 14.05-18.00 Nedeljsko popoldne; 18.00 Poročila; 18.03 Radijska igra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Laiiko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Poročila; 22.20 Serenadni večer; 23.00 Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno; 23.15 V lučeh semaforjev; 24.00 Poročila. PONEDEUEK, 28, aprila: 14.00 PoročUa; 14.10 Pojo amaterski zbori; 14,30 Poslušalci čestitajo; 14,55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 »Vrtiljak"; 16.45 Interna 469; 17.00 Aktualnosti; 17.20 Po željah poslušalcev; 18,00 Poročila - posebna obvestila; 18,05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi; 18,50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19,40 Z ansamblom Fantje treh dolin; 19,50 Lahko noč, otroci! 20,00 Če bi globus zaigral; 20.30 Slovenski operni hiši; 21.30 Zabavne melodije; 22,00 Poročila; 22.20 Popevke; 23.00 Poročila; 23,05 Literarni nokturno; 23,15 Jazz; 24,00 Poročila, TOREK, 29, aprila: 14,00 ■ Poročila; 14.10 Skladbe za mladino; 14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15,45 »Vr- tiljak"; 16,45 Družba in čas; 17.00 Aktualnostij 17.20 Zveneča imena; 18.00 Poročila - posebna obvestila; 18.05 V torek nasvidenje! 18.35 Lahke note; 18,50 EP; 19,00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Minute z .... 19,50 Lahko noč, otroci! 20.00 Slovenska zemlja; 20,30 Od premiere do premiere; 21,30 Zvočne kaskade; 22.00 Poročila; 22,20 Štirje orkestrski capricci; 23,00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno; 23,15 Popevke; 24,00 Poročila, SREDA, 30, aprila: 14,00 Poročila; 14,10 Naši operni pevci; 14,30 Poslušalci čestitajo; 14,55 EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15,45 ,,Loto vrtiljak"; 16,45 Zvoki in barve; 17.00 Aktualnosti; 17,20 Pesem upora; 18,00 Poročila - posebna obvestila; 18,05 Naš razgovor; 18,35 Predstavljamo ., . ; 13.50 EP; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Minute z____; 19.50 Lahko noč, otroci! 20.00 Pred praznikom dela; 21.00-24.00 Zabavni zvoki; vmes ob 22.00-22,20 Poročila; 23,00 Poročila; 23.05-23.15 Lite- rarni nokturno; 24.00 Poročila. kino UUTOMER 26. in z7. aprila: am. bar. kriminalka FRENZV; 30. aprila in 1. maja: honkonški barvni film KARATE - JEKLENI FANT. SLOV. BISTRICA 26. in 27. aprila: am. barvna komedija ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU; 30. apiUa in 1. maja: am. bar. risanka JU>4AKI RISANEGA FILMA; ob 20. uri franc. bar. avantu. film AVANTURA JE AVANTURA, PTUJ 25. aprila: am. bar. kriminalka ŽAOKA; 26. in 27. aprila: dom. bar. vojni film PARTIZANI; v nedeljo ob 10. in ob 16. uri bo češki bar. film KAPITAN KORDA; 29. aprila: sovj. bar. ^asbeni film ČAJKOVSKI - zaradi dolžine filma bosta predstavi ob 17. in ob 20. uri; 30. aprila in 1. maja: slov. bar. ljubezenska veseloigra POMLADNI VETER; 1. maja: ob 20. uri bo am. bar. film TARZANOV BOJ ZA ŽIVLJENJE. radio ptuj ČETRTEK, 24. aprila: 16.00 - Napoved sporeda; 16.03 - Poročila in obvestila; 16.15 Za vas in vaš dom; 16.50 Gospodinjam v pomoč; 17.00 Z mikrofonom med mladimi - priprave na pohod; 17.30 Prisluhnite, izberite. PETEK, 25. aprila: 16.00 Melodija dneva; 16.03 Poročila in obvestila; 16.15 Ekonomsko-pro- parandna oddaja; 16.40 Pionirji, dober dan; 17.00 Kulturna oddaja - revija gledaliških skupin; 17.30 Na srednjem valu 198,5 metra. SOBOTA, 26. aprila: 11.45 Neposredni prenos proslave v Mostju; 16.00 Poročila in obve- stila; 16.15 Aktualnost tedna; 16.20 Za vas in vaš dom; 16.50 V soboto popoldne - informa- tivno-zabavna oddaja. NEDELJA, 27. aprila: 11.00 Odmevi tedna; 11.15 Obvestila in reklame; 11.30 Ob prazniku OF; 11.35 Letošnji dobitniki priznanj OF; 11.45 Kmetijska oddaja; 12.00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 28. aprUa:. 16.00 Melodija dneva; 16.03 Poročila in obvestila; 16.15 Šport 'n glasba iz naše fonoteke; 16.40 Vedro v novi teden; 17.00 Iz delovnega kolektiva Projektivni "»To Ptuj; 17.15 Ekonomsko-pro- P^gandna oddaja; 1 7.40 Novosti iz Pamofonskih hiš. .TOREK, 29. aprila: 16.00 Napoved sporeda; 16.03 Poiočila "1 obvestila; 16.15 Za vas in vaš opm; 16.45 Z našimi cicibani OV "uj; 17.00 Na obisku pri predvojnih revolucionarjih; 17.30 Kar ste izbraU, predvajamo. SREDA, 30. aprila: 16.00 Melodija dneva; 16.03 Poročila in obvestila; 16.15 Za vas in vaš dom. 16.30 Čestitke delovnih kolektivov za praznik dela. SOBOTA, .^. maja: 16.00 Napoved sporeda; 16.03 Poročila in obvestila; 16.'5 Na današnji dan pred 30 leti; 16.20 Za vas in vaš dom; 16.50 V soboto popoldne - informativno-zabavna oddaja. NEDELJA, 4. maja: 11.00 Odmevi tedna; 11.15 Obvestila in reklame. 11.30 Na današnji dan pred 30 leti; 11.40 Krajevna skupnost Ptuj pred praznovanjem; 1,1.45 Kmetijska oddaja; 12.00 Čestitke poslušalcev. PONEDELJEK, 5. maja: 16.00 Melodija dneva; 16.03 Poročila in obvestila; 16.15 Na_ današnji dan pred 30 leti; 16.20 Šport in glasba IZ naše fonoteke; 16.45 Vedro v novi teden; 17.00 Iz delavskega kolektiva ,,Konus-Konfekcija" Majšperk; 17.15 Ekonomsko-pro- pagandna oddaja; 17.40 Novosti iz gramofonskih hiš. TOREK, 6. maja: 16.00 Napoved sporeda; 16.03 Poročila in obvestila; 16.15 Na današnji dan pred 30 leti; 16.20 Za vas in vaš dom; 16.45 Z našimi cicibani; 17.00 Na obisku pri vas; 17.15 Vedre melodije; 17.30 Kar ste izbrali, predvajamo. 1. in 2. maja ne bomo imeli lastnega sporeda, v ostalem času prenašamo prvi program radia Ljubljana. 24 stran TEDNIK — ČETRTEK, 24. aprila 19 20 NOVIH STANOVANJ V MAJŠPERKU Tovarna volnenih izdelkov v Maj^erku . je investitc 20-stanovanjskega bloka, ki ga gradi Konstruktor Maribor, TOZI gradbeništvo „Granit" Slovenska Bistrica. Blok stoji nasproti stavb krajevnega urada v Majšperku. Nadzor nad gradnjo vodi stanovanjski podjetje Ptuj. Projektant je projektivni biro Maribor - dipl. inž flrh. NI Hlad. Dela potekajo normalno. Ce bo še naprej vse v redu, bodo nov blcJc Majšperku predali svojemu namenu že za letošnji občinski praznik - 8. avgust. Foto: M. OZME( Velja fazan več kot človek? Lepa mesečna noč je bila, kot nalašč za divje lovce. Toda tokrat ni šlo vse po sreči in zadeva je prišla pred sodišče. Tričlanski senat občinskega so- dišča v Ormožu je prejšnji teden v sredo obravnaval obtožnico, ki je bremenila tri ljudi. Martin Curin iž Vodranc pri Kogu je bil obtožen, da je imel na svojem domu skriti dve vojaški brzostrelki, dve italijanski ročni bombi, pištolo znamke Astra, kaliber 9 mm z dvema okvirjema in 25 nabojev, dva okvirja za ruski brzostrelki, 14 nabojev za nemško padobranko, 48 nabojev za italijan- sko vojaško puško in 590 nabojev za rusko brzostrelko - kar vse kot občan ni mogel kupiti in je torej neupravičeno hranil strelno orožje, strelivo in razstrelilne snovi, katerih nakup občanom sploh ni dovoljen. Nadalje ga je obtožnica bremenila, da je 28. novembra lani ob 22. uri pri potoku Trnava v lovskem revirju LD Središče ob Dravi z lovsko puško šibranko streljal proti Slavku Divjaku, ga zadel in mu s šibrami prizadel več strelnih ranic na komolcu leve roke, kar je lahka telesna poškodba z nevarnim orožjem, s katerim se lahko telo hudo poškoduje. Obtožnica je nadalje bremenila Antona Brgleza in Slavka Divjaka oba iz Svibovec 172 pri Petrijancu (SR Hrvatska), da sta lani 28. novembra zvečer, kot storilca po poprejšnjem dogovoru brez dovoljenja lovila ter uplenila tri fazanke, torej neupravičeno lovila v tujem lovišču in ubila divje živali. S tem so obdolženi storili: Martin Curin eno kaznivo dejanje ne- dovoljene posesti orožja ali raz- strelilnih snovi in eno kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, Brglez in Divjak pa vsak po ene kaznivo dejanje nezakonitega lova. Kako so se pravzaprav zadeve odvijale? Središki lovci so 28. no- vembra lani imeli sejo. Nekdo jim je sporočil, da v Banatu (ledinsko ime) poka. Trije lovci: Martin Curin, Branko Horvat in Franc Trstenjak so se nemudoma odpravili pogledat, kq se dogaja. Ura je bila proti deseti zvečer. Tanki pršič snega je že tako mesečno noč delal še svetlejšo. Ko so prišli na cilj, so kmalu imeli situacijo ,,v rokah' . PostavUi so zasedo in čakali. Divja lovca sta kmalu prišla na dobrih pet metrov oddaljenosti. Vsi so zavpili: „Stoj! Roke v zrak!" Divja lovca sta obstala, lovci pa so skočili iz zasede ter ju zgrabili. Divjak se je izmuznil ter začel bežati. Da bi ga ustavil je najprej ustrelil v zrak Branko Horvat, nato pa je nekoliko nige še dvakrat ustrebl Martin Curin. Divjak je vseeno pobegnil in so ga izsledili pozneje. V zvezi s tem in dru^m dogodkom spopada med središkimi lovci in divjimi lovci v Rakitju fledinsko ime - blizu Središča), kjer je bil eden divji lovec smrtno zadet, so bile opravljene obsežne preiskave, ki je v njih bil odkrit tudi Curinov „arzenal orožja. Na sodišču se je v zvezi s tem zagovarjal, daje pač bilo to trofejno orožje. Resnica je, daje Curin bil res že od 1943. leta vključen v partizansko-odporniško gibanje na domačem terenu, vendar ga to ne opravičuje imeti doma dcrito nepnjavljeno orožje in razstrelivo. Občinsko sodišče v Ormožu je vse tri spoznalo za krive ter jih obsodilo na pogojne denarne kazni. Brgleza in Divjaka vsakega na 700 dinarjev, s tem, da morata središkim lovcem poravnati povzročeno škodo (Curi- na pa na 1.400 dinarjev) za vsako kaznivo dejanje po 700 din). Dejali smo že, da so kazni pogojne in sicer za tri leta. SODBA SE NI PRAVNOMOČNA. Na koncu se ob tem in drugih lovskih dogodkih v Središču vsi skupaj in vsak posebej vprašamo, kaj več velja: človek, čeprav divji lovec ali trije fazani. Predvsem središki lovd naj razmislijo o tem! ir vreme do nedelje, 4. maja 1975. Polna luna bo v petek, 25. aprila ob 20.55. NAPOVED: Verjetno se bo vreme okrog 22. aprila skisalo. Od 25. aprila do 4. maja bo lepo, sončno in prav toplo. Dnevne temperature se bodo dvignile nad 20 stopinj Celzija. ALOJZ CESTNIK TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujsk' tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, p. p. 99. - Urejuje arednišld odboi; Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik - Anton Bauman. Telefon uredništva in iq)rave (062) 77-079. Žiro račun SDK Pt«) 52400-603-30458. - Tidca Maribor- ski tisk, 62000 Maribor, Svetozarev- ska ul. 14. ŠE: , UVOŽENE BRUCKE IN SLADKE PERSPEK TI VE' Velespoštovanim »starim baj- tam" sporočam v imenu ormoških brucov, da so bili letos v ormoški občini kar štirje , zelenci", od tega kar dve brucki. Ker pa je prireditelje brucovanja prehitela pomlad, je narava še tako ozelenela, da nas vili študentje med zelenjem niti opazili niso. Delovne organizacije, ki so podpile to uspelo prireditev, so lahko v skrbeh, če bo usoda hotela, da kateri od tistih »starih bajt" doštudira, kairi ti našemu gospodarstvu ne bodo koristili, saj bodo kljub domači zalogi vse uvažali . V Sodincih, 20. aprila 1975 V imenu brucov Jože Koti