Leto LXXL ŠL 102 LluMjaua, lfSS Din 1.— vrst a vrsta iA>pi>*aaav. izvteinii asoeija m praznias — in—rnfi Oc Mi podi Lnx i, đc im rrvt * Lnx> i Sit oc lUt) ac iU> vrat A Uln A, veCjl in—rmTJ pettt Dir i.—v ropufi pc >govoru, inseratn) Save a poseosj. — »Saovensau Narod« velja mn^no v Jugnatarip Uno 12.— sa inozemstvo L>ir 45— Rokopisi a* o* vračajo UKCUMsIVO LN UPUAVMlzTVO LitBLJANA, ftnafljeva olftea Mat. A Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 31-25 ta 31-26 fodrutnica; MARIBOR, Stxo*smayerjeva 3b — NOVO MLESTO, Ljubljansita O. telefon *t_ 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica L telefon št 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Postna hranilnica v LJubljani SL 10.351 Nova kitajska ofenziva V bitki za Tančeng ▼ faznem Bantuugn sodeluje 7. maja. a Kakor poroča vojn: poToceva.ec internenona! New» Servicea. sodeluje pr novi ktrajak' ofenzivi v jui nem Santungu m sicer na fronti 45 km vzhodno od Tanlcnga okrog 800 000 rojakov Za Tancene k je it večkrat menja gospodarja se razvija najhujša bitka v seda np vojni. šangUaJi 7. maja AA. Iz Kičeva poročajo, da auelijo Japooc* v kratkem aaćef ve Kk napad na fronti pri Loofhaju. da pa ja penske čete ne razpolagajo t potre bn mi elementi, da b razbile odpor Kitajcev Za d japonske sporočilo ki navaja začasne akrepe za dobo sovra±noati. Britanska vlada ne bo imela nobenih pomislekov glede izvajanja teh ukrepov ker se zdi. da da-ejo najboljše jamstvo za zavarovanje koristi lastnikov obveznic zajamčenih z do-Ditk: kitajskih eann Chamberlain je pritrdilno odgovoril na vprašanje, ali je treba razumeti, da ta dogovor ne priznava v a čemer legitimnosti japonske akcije nasproti Kitajski. Podanavje v ospredja London* b maja k Angleški tisk zasleduje z velikim zanimanjem razvoj razgovorov med Mussolinijem m Hitlerjem Mnogo pozornosti je zbudilo dejstvo, da sta prišla v Rim tudi oba nemška izvedenca za mednarodne pogodbe dr Gaus n dr Wormann Iz tega sklepa »Times« da bo skušal Hitler pridobiti Mussolinija ra kakšno konkretne pogodbo k" bi se opirala na os Rim—Berlin priznala ita- Mansko-anElešk in bližnji francosko- kftafakih vojakov italijanski sporazum, a obenem omogočila tesno sodelovanje med obema državama na vojaškem področju, kakor tudi pri gospodarski in kulturni ekspanziji obeh dr-žav posebno v Podunavju in na Balkanu »Dailv Mail« pravi, da so se razgovori, ki so se po uljudnostnem obisku Mussolinija pri Hitlerju na Kvirinalu včeraj opoldne pričeli v Beneški palači, zares nanašali v prvi vrsti na vprašanje Podu-navja Povsem upravičeno je pričakovati da je bil Mussolmi kakor v septembru o priliki svojega berlinskega obiska o nemških namerah za priključitev Avstrije sedaj obveščen o tem. kako namerava razviti Nemčija svojo nadaljnjo politiko v srednji Evropi Glede na nemške interese na evropskem vzhodu bo Mussolini po mnenju omenjenega lista skušal pridobiti Nemčijo za to. da bo dala Angliji glede statusa quo v zapadni Evropi prav taka jamstva kakor jih je dala Italija Posebej bosta Mussolini in Hitler govorila tudi o češkoslovaškem vprašanju. Kitajska ne bo odnehala Hankov. 7. maja. AA. Podpredsednik ki- raiske vlade general Cangsuo je izjavil, da K *aw*ka ne bo -klenila mim dokler Japonska ne spremeni svoeira stališča, napram Kitaiski Kitajska se bo borila pod vodstvom maršala Cangkaska foliko časa. dokler ne bo brezpogojno zajamčena njena popolna su-vereriost Španski zunanji minister v Pariza Sestanek s francoskimi državniki Pari*. 7 maja. AA DNB Na poti iz Španije v Ženevo je včeraj prišel v Pari 7 republikanski španski zunanji minister Al- varez dej Vavo Republikanski španski veleposlanik v Parizu je priredil njemu na čast kosilo, na katerega so pnšl' tudi pred sedruk francoske vlade Daladier mornariški minister kitajski veleposlanik sovjetski ve eposlasiik metriki odpravnik poslov in številru francoski levičarski politiki Barcelona. 7 maja AA Ha vas: Vojno ministrstvo je objavilo da so republikanske čete jugovzhodno od Barcelone s silno požrtvovalnostjo vzdržale sovraini pritisk Italijanske izgube v Španiji Rim. 7 maja AA Štefani Včeraj so ob-lavili 40 listo o padlih Italijanih v Španiji Ta lista objavlja da je v zadnjih dneh padlo v Španiji 229 mož Skupne izgube leeionarjev v španski vojni znašajo 5041 m ž Lord Halz£ax v Pariza Ponoven razgovor s francoskim zunanjim ministrom o vseh perečih problemih Dopust za evharistični kongres v Budimpešti Beograd, 6. maja A A Zaradi evhari- stičnega kongresa, k: bo v Budimpešti od 25 do 29 maja, je zastopnik ministrskega predsednika notranji minister dr. Koro-ier odobril dopust od 25. db 31. maja vsem državnim uradnikom, ki se žele udeležiti tega kongresa. Težnje naših strojevodij Ljubi jene* 6. maja Stanovska zavednost naših strojevodij je bila ponovno izpričana na letošnjem občnem zboru v hotelu Bellevue. Navzočnost delegatov iz ljubljanske oblastne uprave je bila polnoštevilna. tako iz glavnih kurilnic, kakor tudi iz kuril naških izpostav (Ljubljana. Maribor. Velenje, Murska Sobota, Rogatec. Novo mesto, Jesenice, Rakek, Zidani most. Borovnica) Višji nadzornik lokomotiv g. Karel Klembas je skupščino o tvoril jn vodil Takoj spočetka so bile odposlane udanostne in pozdravne brzojavke Nj. Vel krali u prometnemu ministru, načelniku generalne direkcije strojnega oddelka, načelniku strojnega oddelka v Ljubljani ki ministrskemu predsedniku Oblastna uprava šteje v dravski banovini okrog 400 članov m si je rudi v Lanski poslovni dobi vneto prizadevala, da pribori stanu vsaj nekaj dobnn odnosno pravic, ki so jih strojevodje svoj ©časno že imeli 2al je bilo vse njeno prizadevanje brezuspešno Delo uprave ni v nobenem razmerju z a »peha. kav pa seveda ne pomeni, da bi morali postati ma-lodusni. V prav nasprotno, borba se mora voditi toliko časa da bo dosežen uspeh. O težkem položatu strojevodij so poročali društveni funkcionarji, Duhovnik Jože in Dobrajc Milan za tajništvo, Ignac Grošelj za blagajno. Gostič Jože za knjižnico, Žorga Rudolf za uredništvo stanovskega Sflasila ter Lah Anton in Aiič Tone za nadzorni odbor Volitve so izrazile zaupanje sedanjemu vodstvu z malenkostnimi spremembami, v razpravi, ki je bila zelo obsežna *n stvarna pa so delegati ponovno prikazovali potrebo po izpolnitvi zahtev, ki so redno na razpravi Gre za prekategorizacijo strojevodij, za službeno obleko za vrnitev 20* o za eksekutivno službo, za zaslužek na raznih vrstah strojev (premijo), za nočne doklade itd. tedaj po veČini za vrnitev starih pravic. Kdor razume težko službo, ki jo opravljajo strojevodje, more le želeti, da bi bik njihovim upravičenim težnjam vsaj postopoma ugodeno. X. vsesokolski zlet v Pragi 7 maja br Danea dopoldne se je mimstrsk svet pod predsedstvom HM ilaantnflB repnbhke Lebruna Ssja je bila posvečena izključno vprašanjem zunanje politike Zunanji minister Bonnet je podal Obširno poročilo o mednarodnem položaji: ter zlasti podrobno poročal o fran-cosk Dogajanjih v Rimu lz~ upanje da bodo pogajanja v kratkem kcnćana ter da bo že prihodnji teden prišlo do sklenitve sporazuma o vseh vpra-fft k: so predmet teh pogajan; Mini--vet je v zvezi z londonskim se-i- ~izDravljal tudi o češkoslova- škem vprašanju Zunanji minister Bonnet je dobil tudi podrobne smernice glede sta-liSca. ki na* ga zavzame na zasedanju sv rta Društva narodov zlast: giede podpore deškega predloga rJede Abesinije ropoadn« bo trne! Bonnet sestanek z angleškim zunanjim ministrom lordom Hal-ta- vom ki ae je na poti v Ženevo ustavil v Panzu. da se porazgovori s francoskimi iržavniki. Poleg Bonneta bo ob skal tud: ~r*trskega nredsednika Daladiera. Pariz. 7 maja AA Zunanji minister lord Halifax se bo danes na poti v 2enevo -stavil v Parizu, kjer se bo sestal s francoskim zunanjim ministrom Bonnetom in z njim obravnaval vsa vprašanja ki so na dnevnem redu zasedanja sveta Društva narodov Bonnet bo odpotoval v Ženevo šele v nedeljo O Abesiniji sta se francoska in angleška vlada sporazumeli v tem smislu da bosta v Ženevi predlagali, naj se iado članicam Društva narodov proste reke glede prznanja italijanskega cesarstva v Abesiniji V Parizu upajo da bo »ako moeoče doseči v Ženevi soglasnost Oba zunanja ministra bosta tudi izmenjala svoje nfoimacije o razgovorih med Hitler-iem in Mussolinijem ter o položaju v CSR Produkcija zlata na svetu 7. maja. AA Tajništvo Zveze narodov e obtav.lo ststističn' pregled svetovne produkcije zlata, ki je v letu i°37 zoper narasla, ne vštevs- pr tem proizvodnjo zlata v Sovjetski Rusiji V letu 1037 se ;e proizvodnja zlata povečala za 7*V Skupn* vrednost zlatih rezerv v letu 1937 je b la 2 in pol krat večja od one v letu 1029 Cena. po kateri je r*lo zkto za rezerve nabavljeno ▼ letu 1937 je za 70»/« večja od one v letu 1°2« USA. Francija, nega dunajskega dnevnika »Neue Freie Presse« je izvršil »amomor Pokojni Mul-ler je bil na poj židovskega rodu in je bil znan po svojih simpatijah za Nemčijo tudi v dneh Scnuscnniggove vlade. Ravnatelj lista je ostal se dva tedna po priključitvi Avstrije Visoko odlikovanje Bare Borovo, 7 maja r Ob prilik, včerajšnje prosiave praznika dela v Bat inih tvorni-cah v Borovu je prosvetni minister izročil dr Janu Bat- red sv Save I stopnje, glavnemu ravnatelju tvornic v Jugoslaviji Maksimo viču pa red Jugoslavenske krone III stopnje, v znak priznanja za zasluge Be?g:ja. Nizozemska m Švica so v letu 1937 na socialnem in prosvetnem polju, imele 87» • zlate podlage v svetu, ne račti- ~ r.ajoč pn tem Španijo io Sovjetsko Rusijo, O rezervah Nemčije. Itaiije in Japonske je znano samo to. da njihove rezerve predstavljajo 2*'» vseh svetovnih rezerv Znano pa je tudi. da obstoje se tajne rezerve. Nemški Škofje ae gredo na kongres v Budimpešto Dunaj. 7 maja AA H a vas Govore, da nemški episkopat ne bo zastopan na evha-rističnem kongresu v Budimpešti Usoda dunajskih novinarjev Dunaj 7 maja A A Reuter Bivšega urednika najstarejšega dunajskega lista »Das n*eressante Blatt« Fleischerja so zaprli- Dr. Štefan MOller, biv*. ravnatelj Praaja. 7 maja r Politični odbor ministrov že tn dni razpravlja o notranje političnih problemih m se bavi predvsem z vprašanjem tako zvanega manjšinskega statuta Kakor uradno poročajo, manjšinski statut ne bo le zbir obstoječih zakonskih ukrepov v pogledu narodnih manjšin, marveč bo vseboval poleg kodifikacije manjšinskega prava tudi nove določbe, ki bodo upoštevale glavne zahteve narodnih manjšin zlasti v pogledu politične in kulturne ravnopravnosti. Roosevelt ne bo več kandidiraj Parii. 6 maia A A Will»m Buli i t ameriški veleposlanik v Parizu- ie po povratku it Amerike izdavil novinarjem, da Roosevelt L 1940 ne bo kandidiral ta predsednika Ze-ra pa k sprejel prosvetni minister dr. EnV.l Franke Za IV. srednješolske igre ie priglašenih iz Jugo*lav.je r»00 dijakov in dijakinj iz 35 sredritih hol Vodil ?ih bo br. prof. Ante Tadić. Jugosloven^ko dijaštvo bo nastopilo pri javni tt?:ov;vdbi na stadionu in tudi pri slavnostni akademiji, ki bo 10. junija ▼ velik dvorani Lucerne. Zletna -»eena bo izvajana prvič 12. junija. Prva vaja ie bila v nedeljo 20 marca na stadionu ob udeležbi 424 telovadcev. Vodil jo ie £ef režiser meetnesa gledališča na Vinogradih br. Boh oš Stejčkal. 30.000 r\etic. Glavni zJetni dnevni bodo nudili edinstvene prizore s svojim sporedom in velikim številom telovadcev. Med najkra-snejšimi bo gotovo zlemo rajati je ien ko bo v^e lelovadišče posejano s telovadkami kakor travnik s cvetjem. Pri rijem bo sodelovalo 30.000 tek>vađk. Ob zakljuSku raja-nia se vse telovadke med seboj pomešajo, se zavrte ki 30 000 belih rutic bo zaanahalo v pozdrav občinsfcvti. V to radostno rajaoi;e za don-, naenkrat povelje in v trenutku se rajajoče telovadke postavijo v vzorne vrste, v js«no sliko urejene celot«. 15 000 jih ostane na označenih mestih- medtem ko druga polovica m*rno. disciplinirano odhaja skosi vrata za tribuno Koliko deee nastopi pri telovadbi? Bo po veliko več, kot se je pričakovalo — 32.000. Od tega bo 18 000 višjega in 14.000 nižjega oddelka. Posamezne stopnje deee bodo ozna-čeffvc na levi strani cepič z rdečimi pasovi. N3ia stopnja od 6. do 9. le*a bo imela en pas, srednja od 9. do 10. krta dva in višja, od 11. do IS. leta pa tri pasove. Sprevod deee bo letos prvič na sletu. V njem bodo korakali dečki srednjega m vi-sjeea oddelka nižji oddelek in ženska deea se ga ne bodo udeležili. V nedeljo 19. junija krene sprevod z Malostranskega trga na Starovnestni trg, kjer bodo udeleženca korakali pred zbranimi gosti iti nato odkorakal« na Hradčane in odtod na zletisče. Bolgari se vesele sleta in občudujejo lepote zletnega filma IX. vsesokolakega zlata ki vzbuja obenem s filmom o prežidentu dr. T. G. Viasarvku veliko zanimanje. Samo v Sofiji je biki osem predstav. Telovadna zveza bolgarskih >Junakove prireja tečaje 6«*kega ietika. Zlet ▼ radia. Zletna poročevalska služba v radiu bo 4 krat v mesecu: vmuko prvo nedeljo, drugi in tretji četrtek in četrto nedeljo. Četrtkova časovna razdelitev ostane od 22.12 do 22.20 nedeljska pa od 8.10 do $.15. Poročanje ie torej uvrščeno na sledeče dneve: 12„ 19.. 22. in 29 maja. 5^ 16. *26. junija in 3.. 7^ 14.- in 21. julija t L Ii vse Evrope i letalom as 'let. 14 največjih letalskih družb na čelu a Češkoslovaško državno aerolini jo. Češkoslovaško letal «»ko drufto in Air France ho dnevno prire-iako polete na zlet in nudilo poseben 10% popust od določenih običajnih cen in pri popusta za oba paleta Popust bo veljal pri poletu iz Jugoslavije v Prago od 30. maja do 7. julija in za polet iz Prage od 6. junija do 15. julija t. L Prva pomoč na zletUču. V zletaiih dnevih bo pomožni zdrav nizki odsek zaposloval 500 moških u žen. ki so izvežbanl v prvi pomoči an zdravniški postrežbi. Na razpolago bo 400 nosil ni c Ded teh bo služil za provizorne postelje. Prehrana na zletišču v številkah. Dosedaj je prijavljeno k s»k."upni prehmni dnevno približno 20.000 srednješolcev, 30.000 sokolaKe-ga naraščaja. 30 000 deee in 30 000 članov. Celotno bo skuhano na zletišču dnevno približno 000 obrokov hrane. Vsakdo mora prinesti »etoj svoj pribor. Posodo bo posodila kuhinja. Iz Chicaga naznanja skala State Bank, da js že prijavljenih na zlet preko 600 udeležen oev in pričakuje, da bo njihovo število na-i-as-ko na 2000. Avto in vlak trčila skupaj Poijčane, 5. maja Okrog 6. ure zvečer sta včeraj trčila skupaj težak 5 tonski tovorni avto. ki je vozU vino z Bizeiv::esrr. na tukajšnjo postajo ter vlak ozkotirne konjičke železnice. Razen avtu, ki je obetal na mestu občutno poškodovan, se k sreči nikomur ni nič pripetilo. Lahko pa bi bila nesreča tudi smrtna Kakor se je ugotovilo, je glavni vzrok nesreče v tem, ker tamkajšnji prostor m zavarovan in tudi ni prej in niti tik pred progo nobenega svarilnega napisa ali znamenj. Voznik je vozil pravilno počasi in po desni strani in dajal potrebne signale. Kot tujcu pa rmi ni bilo znano, da tam premika sem in tja v tem časni vlak. Signala vlaka, ki ga opaziš v zadnjem trenutku t pogled je z obeh strani zaprt), ni slišal zaradi brnenja motorju* K sreči le počasneje vozil, da je tako mogel v zadnjem hipu avto malo zaokre-niti in je tako zadel vanj stroj od strani kar je precej omililo sunek. Razen šoferja so bili na vozu se štirje apremljevalci, ki pa so val nepoškodovan: Sprednji de lakoraj novega avta je z motorjem vred utrpel precejšnje poškodbe in znaša Skoda okrog 20.000 din. Kakor se doznava je prav ta voz dan prej v Zagorju pri Toplicah do Karti povozil nekega 61etnega otroka. New York% 6. maja. h. V Metropolitan muzeju bo Se ta mesec o tvor jena /azstava srednjeveške stavbne umetnosti v Evropi. Gre predvsem za gradove, ki jih je znani ameriški bogatai Rockefeller pokupil v Evropi, jih dal razdreti, prebijati v Ameriko in jih tam nanovo zgraditi. Vrednost stavljenih predmetov cenijo na 10 naoevi povratnega laiki te rasdeijjoih 10% I nor dolarjev. Sokolska župa Ljubljana H. OBRAMBNI ZBOR SOKOLSTVA Članstvu, naraščaju in ded liubljanshih društev! V nedeljo 8. maja, morajo društva korporativno odkorakati na župno zbirališče v Trnovem s svojih društvenih prostorov: Ljubljanski Sokol ob 7.40 Sokol 1—Tabor ob 7.30 Ljubljana U ob 7.45 (z dvorišča na realki) Ljubljana UL ob 7.15 Ljubljana IV ob 7.45 Ljubljana—Šiška ob 7.15 Ljubljana—Zg. Šiška ob 6.45 Ljubljana—Vič ob 7.30 Ljubljana—Moste ob 7.15 Ljubljana—Štepanja vas ob 7.10 Vsa ta društva imajo začetek zbiranja pol ure prej, in to vsako na svojem telovadi šču. Zdravo! SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA (poiiticnl cG$Q%ni& Vredno, da se zabeleži Sedemdesetletnice »Slovenskega naroda«: so se spominjali v foptih čtpnkih vsi nacionalni listi v Jugoslaviji, pa tudi mnogi na Češkoslovaškem in v Bolgatiji. Posebno topel članek pa so objavile o jubiieju našega lista »Jugoslm'enske novine«: v Zagrebu. Svoja izvajanja so zaključile? »Častitemu in slavnemu slovenskemu in jugoslovenskemu slavijenci>% ki n» nikdar skozi 70 let krenil s svoje borbene in napredne jugo&lovenske 'inije. noseč tudi danes pod najtežjimi pogoji svoi neomadeže-vani prapor v nove jugoslovenske borbe, čestitamo in bratsko ga pozdravljamo z: »Le naprej, brez miru/« ... Draga pri čabru Pišejo nam. »Volilni izid pri občinskih volitvah v občini Draga in s to združeno občino Trava je prinesel list Kočevarjcv Antona Knavsa s 144 gtćtsovi, nasproti 86 glasovom liste Mirka Košnja, dokazno zmago. Uspeh dokazuje, da je večji de! prebivalstva za Kočevarje Razen malih izjem so se postavili vsi Kočevarji na Kn&\'sovo stran.ee Tako-le približno je nedavno pisala »Koče\faricapram resnični večini Tem plavim Neacem vsa čast in popolno naše spoštovanje, ker nam ponovno dokazujejo, da moremo le od pravega Nemca pričakovati značajnih dejanj___ Sorzna poročila. Inozemske bone Čarih 7. maja. Beograd 10, Pariz 12.215, London 21.77, New York 436.50, Bruselj 73.55. Milan 22.975, Amsterdam 242.35, Berlin 175.675. Dunaj 47, Praga 15.19, Varšava 82.90. Bukarešta 3.25. Pol stoletia ie deluje CMD, dsrsfaao ie za gol stoletja! MATINEJA KINO MATICA bo pel Besmrtne arije ii oper Aida, Toscn, Manon glasbenem velefiimu t itd. t TI SI MOJA SREČA DA.M8 OB 14.15 URI IN V XEDEUO OB 11. URI DOPOLDNI CENT DIN ZJSm — 6-.V) Prebivalstvu dravske banovine Kak or \-trnka teta. bo tudi leta« v tem rtesecu po vsej naši kraljevini protituber-rolo/m teden, ki g/» prrejs Protituberku-ozna zveza. \amen protftuberkulozne&t edna je. da se narod pouči o bistvu jetike m nje nevmmosi•■ ter o tem. kako treba ii-vrfr in rm-nat:. da *e jetike obvaruiemo; po drugi tirani pm je namen protituberku-loznega tedna da m zbere čim več sredstev za zdravljenje tistih, ki to za jetko oboleli, a tam* nimajo potrebnih sredstev, da br se mogli primerno zdraviti. Podprimo vsi — vsak po norih močeh — Prot'.tuberkulozno z\*eso v tem njenem res nad vse potrebnem in plemenitem delu ta zdra\'je našega naroda! Sodelujmo pri tem njenem delu. a prispevajmo tudi za njen plemeniti namen od svojih sredstev, kar zmoremo.' Protituberkulozni teden se prireja v sporazumu z državno oblastjo in naročam zato vsem podrejenim oblattvom in institucijam. r%aj stoje v tem tednu Protituberkulozni zvezi ob strani z vso podporo 1'sem. ki te bodo pri tem udejstvo\'ali — bodisi v propagandi, bodisi pri nabiranju prispevkov — izrekam že v naprej svoje priznanje in zahvalo. Ban dr. M. Natlačen Obrtniški tabor v Laške Priredi ga Zveza obrtnih društev ▼ nedeljo IS* t. udeleže se ga tudi bolgarski obrtniki Ljubljana, 7. maja Večje obrtnike manifestacije so bile do-pri nas redke, naši obrtniki ne govore radi javno o svojih skrbeh in stremljczifh. Poglobljeni so v svoje poklicno delo v delavnicah in pisarnah ter mislijo dan za dana na delo. Nase ne utegnejo mi&llti; njihova naj\ečja skrb je. kako nt zadovoljili svoje odjemalce. Ta njihova s krom-jim je mnogo škodovala. Preveč so l bi tali na svoje skupne interese in niso mm dovolj dobro zavedali, kako velikega po-mena je njihov stan v narodnem gospodar -ter da mu zaradi tega tudi pripada ugled. Niso se dovolj zavedali svoje mod. ki lahko pride do izraza v njihovih stanovalcih organizacijah ter složnih nastopih pred javnostjo. je v letih krize tudi v tem nem Jo Obrtniki so se vezanosti ne morejo nič doseči in da njihov ugled raste z močjo njihovih organizacij. S •• sr. ;a .«» mora tud: obrtnik ianda- nea posluževat: propagande, da mora seznanjati Javnost s svojimi stremljenji na način, ki je v duhu časa Ni dovolj le. da opozarja konzumente na svoje izdelke, da jih prepričuje o njihovi kvaliteti in cene- > zarjafjj lavaaajfl bafl ji dokazovati da je izredno poči en gospodarske skupnosti. Širiti ;e reba spoznanje da je usoda obrtnika s skupnostjo ter da morajo inte- V ta namen so potrebne posebne prireditve, k: zbude močnejši odmev v javnosti in ki so prirejene tako, da živo prikažejo moč in pomen obrtniškega stanu. Doslej so obrtniki pri nas stopali nekoliko glasneje pred javnost le v obrtniških tednih, ki so pa bili v splošnem namenjeni propagandi za konzum obrtniških izdelkov. Povsem nekaj novega ln za naš čas značilnega bo torej pnreiitev obrtniškega tabora, ki ga priredi Zveza obrtnih društev 16. maja v Laškem. Prireditev je zamišljena velikopotezno. Zvezana ie z občnim zborom, ki bo 14. maja. Tabora se bodo udeležili tudi obrtniki iz vse države in iz Bolgarije. Ne gre torej za dogodek lokalnega pomena. Obrtništvo hoče dostojno manifestirati svojo moč in solidarnost. Slovenski obrtniki, ki organizirajo tabor, pa hočejo pokazati svoje organ* za t orne spodobnosti in življenjsko silo svoje organizacije. Zato bo ob tej priliki pfedatavila zborovalcem iz drugih pokrajin zaslužnesra organizatorja slovenskega obrtništva častnega predsednika Zveze obrtnih društev Jakoba Zadravca iz Središča ob Drav: Zadravec deluje za obrtniške interese nepretrgano že 40 let. Ne gre za osebni kult * rr.- e<* za proslavo delavnosti organizacije. Obrtniški tabor v lepem Laškem bo nedvomno privabi! izredne množice obrtnikov zlasti iz Slovenije. Pričakujejo, da bo tabor doslej največja obrtniška manifestacija pri nas. Rafinirana metoda trgovcev z bdim Macom! — Najlepša dekleta prodana v južnoameriške ja\ne hiše. umirajo tam v grozni sramoti! Oglejte si brezpogojno nrf f TA VAR KINO SLOGA, Tel. ti-90 ta tOml +JMJmUM M, w v \JM% NaiceneISi kino - vstnnnicp Ob 16.. II 15 ta 71 15 url Najcenejši kino — vstopnice ->d Din 2.50 dalje! Predstavniki tujega turizma v Sloveniji Povabljeni gostje iz Danske, Nemčije, Holandske, Italije, Švedske, ČSR in Madžarske si ogledajo naše krajo sas p tvu vse premalo kraje is da nas turizem tr- o naš" državi v Da b; od-veiik nedostatek. a tujski promet prometna zveza ne— v nase kraje pred-joae makih tu riter jih a daljšim potovanjem skosz vse nafte vannefse turistične kraje seananlti z njihovo lepoto an njihov ■ poaaambuust jo. Vabilo obeh s* umrtfi tu rizičnih zvez Je -naletelo v inozemstvu na izredno veliko ■ ■■linmije. Se teden dni potujejo po področju mas H n »i ik t Tujsko prometne zveze naJngiedneJH predstavniki inoaarjskih -Jh uradov in so si v tem čnan ogledali naša najbolj znana zdraviiii^a Slatino Radenoe. RogaMoo Slatino. DObr-ao La£ko in Rimske loptice, pa todi nase zeleno Pohorje in letovišča od njego-vznozju. Jutri bo drage goste v Rim-toplicah sprejela m po svojih odposlancih pozdravila ljubljanska Zveza za tujski promet, ki jih bo med 7 dnevnim bivanjem med nami seznanila z oajfcepsi-m: kraji svojega področja. Med uglednim: inozemskimi gosti, ki jih ob pra*o-1u na področje ljabij&nske Zveze za tujski promet vm* nafta javnost prisTČ-no pozdravlja z iskreno željo, da bi v svojo domovino odnesti kar najlepše vtise iz naših lepih slovenjih krajev so gjj. Hans Peoersen h? KopenhaSTrv Hans Brembach iz DuaseldoT-fa. Pasod Boosc iz Berlina. Jakob Dilger 4z Mom ako ve ga. Helmuta Kertz scher iz Dreađena* dr. Hane Lčwisch « Leipziga dr. 9epp Seak ht Gradca, Nikola Hristoduiu iz Sobam. J. G. Beurs m H. Paping iz H*agf-* H- G. Nieuvenimas iz Ameterviaina. OmCtaere Skof iz Trsta. Fiaj VaJer n 8tookn*ma, Kar! WaW-sceier iz ZOrtcna. Jo*p Berdaik iz Prage. Jan SfcOa—— b Bom. ter G. Far kas. Gaaeaa Kaaot MarhOda Vegeazaary m Ar-m Bodfanpette, Da bi z le-krajev hkr&ln seznani-turi- turistični na to poočso potomanje po ir- xn tz B^oerada, Splita. No- veera Sada. Nioa. Zagreba m Sirbotiee. ine goste spremlja po na*ih krajih ravnate*; mariborske Tujsko prometne zveze g. Josip Loos s podra vnateljem g. Pfetfei Jen to ravnatelj ljun-Tfrrser za tujski promet g. dr. Cl- ri* Ziiek. Vgledne inoeemske goste bo v nedeljo vodila pot iz Rimskih toplic mimo Zidanega mosta Sevnice, Mokronoga. Šmarjeških toplic, Struge, Otočca. Novega mesta in Grma v Dolenjske toplice, kjer bodo pi-enočili v Zdraviliškem domu. V torek ai bodo ogledali Žužemberk, Muljavo. Stično. Vićnjo goro in Grosuplje ter opoldne prispeli v LJubljano, ki si jo bodo popoldne temeljito ogledali ob 19. bodo sprejeti na magistratu, nato pa jim bo ljubljanska mestna občfina pnredDa. skupno večerjo v hotelu Ur.ionu. V torek ho ogled Škofje Loke. Visokega. Gorenje vari. Kranja in Jezerskega. Za sredo je določen Ogled Kamnika. KacrmiStoe Bistrice in Ra-dovijice s prihodom na Bled, kjer bodo gostje prenoćili. V četrtek si bodo ogle-dali Bled, Vtotgar in Bohinj z vsemi njegovimi prirodr.imi krasotami, v petek pridejo na vrsto se Begunje, Tržič. Sv. Ana, Jesenice, Dovje. Rute in Kranjska gora, v soboto pa P-?, teče-Planica. Mojstrana in 97. Kriz nad Jesenicami v soboto ae bodo pa^edetavnlki inozemskih UakUJf-iifh jradov od nse tudi postavili ter z Jesenic odpotovali na svoje domove. Kakor vkhrno, je potovalni načrt m nase goste sestavljen zelo skrbno, tako da al bodo prav do rodrobnosti ogledali vse nase kraje in poeebco tudi Dolenjsko, ki Je bila doslej navadno zapostavljena ln prezrta, čeprav trna dosti važnih zdravilišč in letoviških krajev. Ob tej priliki moramo poudariti, da je delo ljubljanske Zveze za tujski promet postalo vzorno, tako da zasluzi javno pohvalo. Zveza ae Ja v vsakem pogledu načeta zavedati, da je tnnaem živu JU v ljenje, ki zahteva iiry>mirisni nage, poaornost! mi dati vnosti in elastičnosti ni pa anmo življenje. Pobuda za potovanje predstavnikov inozemskih turističnih uradov po na-Sm krajfih, ki sta Jo dali ljiMJantfJca m jinu Snsaa toristlCna svem, Je rak k večjemu rasvoju našega TTgfedtoi inozemski gostje bodo v vesh po- odriej ^tt^ft o nJBt dsJfcH drugačne doslej, ko so bih; jnm«n jkl jtve te m vodnSca. ki Jth prav sm Slovenijo _ flnbfnh aploil ntrnanio. Trdno smo prepričani, da bo predstav- nflce moasankega turlama s predstavniki nsstega ob tej prililci pm i um\f\ iskreno trri-jateljstvo, ki bo nrinesto razvoju našega turizma oMto koristi In obilo novih gostov, hkrata pa izražamo Zeljo, da bi pre-brvalstvo fcmjev ^skost katere vodi določena pot, pozdravilo predstavnicie devetih za nai turizem aek) važnih evropskih držav, kar ne^prisroneje in tudi tako rx>-steroelo da bodo ponesli na evoje oddaljene domove iz naJSi krajev res najlr- "e vtlBe. La3co. 7. maia Včeraj popoldne so se pripei.iali s celjskim me •"trtim avtobusom v La&o zastopniki tujskoprometnih zvez iz skoraj vseh evropskih držav. Odlične soste je po zdravil najprej ravnatelj Radio Thorme g Golobic, v imenu občine pa g. Pavlinič Za dobrodošlico se je v imenu udeležencev študijske turneje zahvalil zastopnik Inozemske g. Beurs. KopališČni zdravnik g dr. Lovšin ;e razložil gositom kratek histonat Rndro-Therme ter učinke radk>-thermalnih vrelcev. Ker spored turne i e radi pomanjkanja časa ni dopuščal, da b: si post te ogledali v^e zrwmerntosti La^kecJ-. so od:V na Stari grad. kjer so z razglednega stoipa občudovali panoramo Laškega. Pri tej prilik: ie orisal g. profesor Basa kratek zgodovinski razvoj Laškega. Z žago to v: lom. za'Hi asfalt-i cesto na Pivki in sicer tam. kjer se priklju-či na njo cesta z Brda. ki gre skozi Kol ©o. Zdaj bodo asfaltirali približno 11 kilometrov ceste med kiiomoiroim 640—660. to je do posav-kega klanca. vodeJcaa na Brezje, pozneje pa pnde najbrž na vrše drugi del ceste od Dobrega polja do Pod-vtna. Delo je prevzela tvrdka »Slograd« iz Ljubljane za približno 2 milijona din. Posavskega klanca zaradi hude strmine ne bodo asiaJtirali, temveč samo zvaijali. Morda bi kazalo, da ga tlaku jej« > - 'f . ka- kor to delajo n. rw. na Češkoslovaškem. Cesta bo v vsej doLžun šii.jika d metrov. Za podlaga bo služi1 apnenec iz kamnoloma v Kropi, ki ga z valja jo, nanj nasu jejo nor-firja in zopet zvaljajo. nato p& noHjejo s tanko plastjo asfalta. Za ta dela bodo porabili okrog 10.000 kubikov apnenca. Cesta prav za prav ne bo asfaltirana v pravem pomenu besede, temvu; gre lc za ta;ko zvano površinsko obdelavo. Grajati pa moramo to. da dela m so bila že oddana jeseni, da bi biia cesta lahko že zdaj gotova. Tako pa bodo gradili zdaj. ko je promet na cesti znatno večji m ko se tudi začne razvijati tujski promet v večjem obsegu. IVAN PIELICK Iz Kranja — Prvi maj je bil letos v Kranju tako miran kakor menda še nikoli. Kolikor se je spk>h praznovalo, je to bilo združeno s sobotnim izletom na šmarjetno goro. Čeprav je letos 1. maj padel na nedeljo, ni bik) nikjer nobene iz tega naslova izvirajoče prireditve »Zl proslave. Pač pa je lepo vreme iavaoilo meščane in okoličane ne, n—i izlete in sprehode, kakor to običajno ob lepih nedoljah Tudi avtomobilski promet skozi Kranj v obeh smeren je tal zelo živahen. Popoldne je večina ljudi odala na gasilsko tombolo v Stražisče, kjer so delili srečo, tako da je bil Kranj praaen, pa tudi na Šmaorjetni pori ni bilo navala, — Poroka. V četrtek popoldne sta se v farni cerkvi poročila gdč. Dragica češenj, hčerka bančnega direktorja in župana v Kranju ter g. IMnko Masterl privatni uradnik, v Stražišču. Naše iskrene čestitke! — Sonoiskl na »top v Kranju. Sokol v Kranju bo imel jutri ob 16. na letnem te-lova^nsou Javni nastop. Izvajane bodo praske vaje za veesokolski zlet v Pragi, na sporedu so se hkratne vaje na treh bradljah, orodna telovadba ter raznoterosti ki igre. Nastopijo samo oddelka čo- drustva, ker je letos izvedla sr'm- svoj nastop ločeno od društva Po-setimo prvi letošnji sokolski javni nastop. — Zdravo! — Gradnja sole. Delo pri gradnji novega Ijudflkosolskega poslopja sicer dobro napreduje, vendar obstoja dvom. če bo stavba dovršena do priče tka novega šolskega leta. Skoro vsak podjetnik svoje delo nekoliko zavleče, potem pa drugi čakajo. Sedaj so instaliran centralno kurjavo in vodovod, mizarji so pa vzida val i okna in vrata. Krajevni šolski odbor je na dan 16. maja razpisni zadnjo licitacijo za oddajo dovrši t-venfh del. Oddala se bodo naslednia dela: slikarska proračunana na din 45.676 50, pleskarska Beli tovor« je v tem pogledu šteti med zelo dobre tovrstne filme. Vse kočljive strani zgodbe o ogabnih trgovcih z mladimi dekleti, ki so najprvo angažirane kot plesalke nato pa prodane v južnoameriško javno hišo, so podane s pomočjo spretne rež je in dobrih igralcev v mejah dobrega okusa in dostojnosti, ne da bi pri tem trpela grozotna stvarnost. Film bi bfl kar lahko dostopen mladini, zlasti dekletom. Tudi naša dekleta še sanjajo o angažmajih in o širokem svetu, kjer bi se uveljavila, a nihče jim ne more tako nazorno in okusno dopovedati, kakšne nevarnosti jim prete na taki poti, kakor taki filmi. Tisto malo lepe golote, na kateri se očesa mladine lahko pasejo mimogrede, ne more biti za njih mlade duše kvarno. — Kino Union: Serenada. Nemški film, ki ga je režiral Willy Forst, režiser >Ma-škarad-^. -Mazurke« itd. V »SerenadU je imel manj srečno roko tako pri režiji kakor pri izbiri igralcev. Zgodba o mladi slikarici, ki se je zaljubila v slavnega violi-nista, ki ni mogel pozabiti svoje prve pokojne žene, je zavlečena in preobložena. Kakor v večini nemških fHmih, Je tncH v tem glavna hiba v ohlapni težki obdelavi. V tekstu kar mrgoli banalnosti, na primer ugotovitve, da je Paganini igral samo na eno struno, da je rad imeti nekaj dragega kot ljubiti itd. Take in podobne ugotovit, ve iz ust igralcev in igralk ac DA3TES OB «0.30, V NEDELJO OB 14.30, 17-30 IN 20-3© V SENCI GILJOTINE * SILVU A IN NJEN ŠOFER rPred*prodaja vstopnic v nedeljo od 11. ure naprej) KINO MOSTE kot duhovitosti. Hilda Krahl je mlada igralka, a o njenem talentu ni dvoma. Igo Sym je šablonski, v nemem filmu smo ga z večjim užitkom gledali. Fotografija je od začetka do konca odlična, režiserji v nemških ateljejih imajo na razpolago gotovo najmodernejša filmsko - tehnična sredstva. Gledalca, ki je prišel na okus pri francoskih in ameriških filmih, motijo tudi številna »naključja«, ki se zde za lase privlečena, cenena sentimentalnost v filmu bo pa zadovoljila večino. KOLEDAR DANES: Sobota, 7. maja katoličani: Stanislav JUTRI: Nedelja, 8. maja katoličani: Prik. Mihaela DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Beli jorgovan, matineja »Ti si moja sreča« ob 14.15 KINO SLOGA: Beli tovor KINO UNION: Serenada KINO MOSTE: »V senci giljotine« in »Sil-vija in njen šofer* KINO ŠIŠKA: Demon ljubezni OTVORITEV PROT1T LJBERKULOZNEGA TEDNA ob 19.30 v sejni dvorani mestnega poglavarstva SREDNJEŠOLSKI TELOVADNI NASTOP NA STADIONU ob 15. AKADEMSKA JADRANSKA STRAŽA: akademija s plesom ob 20. v Trgovskem domu AKADEMIJA NA m. DRŽAVNI REALNI GIMNAZIJI ob 20. PRIREDITVE V NEDELJO KINEMATOGRAFI ISTT SPORED SADJARSKO IN VRTNARSKO DRUŠTVO občni zbor ob 9.30 v restavraciji pri »Levu« BANOVINSKA 2ENSKA ZVEZA predavanje ge. Cirile Stebi-Pleško. »Skrbimo za starost naših mater« ob 10.30 v dvorani mestnega poglavarstva OTVORITEV RAZSTAVE g. EDA DER-2AJA ob 11. dop. v Jakopičevem paviljonu JAVNI TELOVADNI NASTOP MEŠČANSKIH ŠOL ob 11. dop. na Stadionu »SLOVENSKA SCENA MLADIH« ob 20. v Delavski zbornici UDRUŽENJE JUGOSI.OV. NARODNIH ŽELEZNIČARJEV IN BRODARJEV: občni zbor ob 8. v beli dvorani Uniona KLUB DAMSKIH FRIZERJEV IN FRIZERK revija pričesk ob 19. pri Mikliču DEŽURNE LEKARNE DANES IN JUTRI: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded. Mestni trg 4, in Ustar, šelenburgova ulica 7. Samo enkrat v letu so dovoljene potegavščine — prvega aprila. Nekateri se ukvarjajo z njimi tudi zadnjega aprila, to da to je bolj za lase privlečeno, prisiljeno. Vendar pa nisi pred potegavščinami nikoli zavarovan Vsak čas ti lahko kdo nai vezi in podtakne, da ustreliš kozla ali proglasiš neresnico za resnico. Najboti preti ta nevarnost člo\'eku ob uredniškem košu. Mi-stifikacija pravimo taki potegavščini. V četrtek je bil neki zdravnik proglašen najprej za poročenega, potem pa še za mrtvega. V resnici pa ni niti poročen, niti mrtev, temveč se počuti prav dobro m je zaenkrat še samec. O človeku, ki ga proglase za mrtvega, ko je še živ, pravijo, da mu je sojeno potem še dolgo življenje. Kaj pa če proglase fanta za zakonskega moža? Analogno bi mu moituo biti potem sojeno še dolgo samsko življenje. Iz Šoštanja — »Učiteljica«, šoštanjeki Rdeči križ je uprizoril v soboto zvečer in v nedeljo popoldne Nikodemijovo tridejanko >U&1eljica«. I>elo nosi naslov »Učiteljica«, ko pa spremljaš razplet iprre na odru, se ti pa le zdi, da na gribalo igre učirteljica kot taka. temveč rnatiL ki ob trafiki iskanja svojega neznanoga otroka zaživi samotno življenje. Ostale osefce so epretno povezane z razvojem uči-teljičine Ufode. V splošnem je igra literarno na povprečni višini onih dramskih del. kd se izživljajo predvsem v besed ai duhovitosti in ne v razčlenjevaniu in prikazovanju gk»bljih problemov človeškega življenja. Dobro pa so igro iffrajli. Lahko rečemo vsi. V učateđjici je pa Natek-Senica mogla pokazati vse ovoje igralske ^osobnosti, v Blagajn je bnljiral g. Tevž; sijajno je podal Grdina g. Burdijan. Zaostajali tudi niso šolski sluga g. Zeleznik, učiteljica Liza gdč. Kraigherjeva svetnik sr. Vreze, ravnateljica ga Kur. mkova in ostali. Obisk je bfl zadovoljiv, moral pa bi brti glede na karitativni značaj prireditve večji. — Šahovski večer. V nedeljo zvečer je šahovski klub priredil brzoturnir za svoje članstvo. Zmagađ je g. Robinščak. Po turnirja je bil đnzžatcn večer, katerega osrednja osebnost je bil g. Kocjane, ki je večer aranžiral Biao je mnogo dobre volje in smeha. Šo&anica™ so z zanimanjem poslušali prenos radio gggfe_ PO PRVEM — Tako pozno ae hodi domov? Kje — Nikar ne v^Mionuj, draga temna, jaz pristaš «Ktotoega djsviznega gonpo-I 102 »SLOVENSKI NAROD*, robila, 7. nia^i tfSft Stran 'j Materinski dan in zdravstvena propaganda ie premalo se pri nas zavedamo važnosti in zatiranja nevarni* bolezni Ljubljana, 7. maja Jutri ;p -natAnnaki dan in začno se cnevi zdravstven« propagande protltuber-ku"oz^:h g P*oe»lava materinskega dne »eveda r.i-na, ni* akupneea * propagando sa zatiranje jetike, razendatuma. Toda naključje saaot% dn. proslavi jamo hkrati rr-aterinstvo in kličemo na boj proti jeti-Jci, nas vodi na eno in isto bojišče; dokler bo pri nas jetika najnevarnejša socialna bolezen, ne bomo mogli praznovati materinskega dne iskreno ir. dostojno. Mate-ztastvn bo prizn.tna svetost Sele. ko matere ne bodo več rodile otrok zato. da bi iraeia jetika čim boli bogato žetev. Materinski dan nudi -judem priliko za intimentabost in nabrekle fraz<\ k _rosrto tako slabo nadonx»šcajo vse tis* kar je treba proslavljati materinsU-o. Tudi vse plemenite akcije in prireditve ob tej prilik: ne morejo povs'~m pregnati ma-roduSia Zdi se, da so pri nas v«e plemenite akcije prepojene zasebni pobudi, da vse sloni na nabiralnih akcijah. Nabiralne akcije ro začetek in konec vsega: vsi uspehi zavise od njih in od lepega vremena Z malimi zbirkami skušamo pomagati nekaterim revnim materam, če *e kaj zberemo. Prav tako zavist tudi boj proti je-tutj, v veliki meri od nabiralnih akcij. Za-So je človekoljubno delo ie v osnovah obsojeno na neuspeh. Upoštevati pa moramo, da so pri nabiralnih akrijah najpo-"".v-~"~'-.eisi nitelji I - ki oh tIk-šruh prilikah imenujemo s skupnim ime-Eom: javnost. Ce bi izvedli plebiscit, aii so ljudje za nabiralne akcije ali proti njim. bi nedvomno večina glasovala proti kakršnimkoli nabiralnim akcijam. Za nabiralne akcije bi pa najbrž glasovali tisti, Id se na račun javnega beračenja otreserjo vseh dolžnosti do skupnosti; na-rnrame akcije pomenijo za nje samo ventil: čim več jih je. tem lažje se izmuznejo iz občestva tistih, k: žrtvujejo za javne namene. >£rtve« nabiralcev na cestah postanejo ljudje pri^n/sem po nakrjučju in darujejo zato. da se čirn prej otresejo vHfljrvca. Kdo be pri tem sploh pornisUl, za kakšen namen je prispeval? Dnevi kakršen je materinski in dnevi propagande proti jetfld pomenijo za večino ljudi, ki jih imenujemo javnost, pred-VAsan neprijetne dneve nabiralnih akcij. Kdo, razen predavateljev in piscev se ob taJcSnfb prilikah prepušča razmtelianju o pomenu praznovanja, nabiranja in propagandnega dela? Zato večina proslav ostane 1*" enkratna dekoracija brez globine in učinka Proslav je konec in življenje teče naprej po starih strugah. Ljudje umirajo za jetiko kakor so prej. materinstvo je svetost le. kjer ni nesreča ter kjer ne pomeni gorja za vso družino. Človek niti ne sme verjeti a prevelikim zaupanjem, da ljudje v dneh. ki jih posvečamo posebnim človekoljubnim namenom, čitajo propagandne in pngodne članke in da s? kdo zanima za sirer izredno zanimive Številke. Ljudje se dandanes zelo radi izogibajo vsega, kar lahke budi misli in skrbi, kakor da so čedalie več ti slabiči tn se vedno bolj boje resnice. Zelo koristno bi bilo. če bi s potrebnim zanimanjem prečitali. da je n .pr \- naši državi, odkar obstoji umrlo okrog 700.000 ljudi preveč za jetiko. ker jim nismo nudili, kar bi jim lako glede na sedanjo stopnjo civilizacije ter zdravstva. Potrebno bi bilo pretita ti. da je bolehalo v naši državi v istem času okrog 7 milijonov ljudi za jetiko več kakor bi jih sicer, če bi. . . Računajo, da znašajo stroški zž. zdravljenje }etičnih na leto skupaj z izgubo na plačah okrog 5 milijard v nasi državi; k tej vsoti Se prištevajo 5 milijard kot vrednost izgubljenih življenj, v nasi državi je najmanj pol milijona jetičnih ljudi. Potrebno je. da veste: po zakonu o zatiranju nalezljivih bolezni bi morala država pr*»vz«»*i stroške za zdrav'-»en je jetičnih. U»da v državnem proračunu dosle £»- m bilo določene primerne vsote za ta namen. Dobro je tudi, da veste 50.000 postelj je po'rb-nih v ra^i državi zi jotične bolnike a imamo jih samo okrog 3.000. Kljub temu so Se celo te postelje večkrat prazne, ker bolniki ne morejo plačevati zdravljenja v dragih zdraviliščih Prav tako zanimive bi bile številke v zvf»zi s proslavo materir.skega dne. Toda statistika o revnih nižinah, o materah, ki so rodile po desetkrat ali celo dvajsetkrat, so se zelo nepopoln^. Morda je tako celo bolje, kajti pred «*poznanii ter ugotovitvami si nekateri radi zakrivajo oči. Tako jim pa ni treba. Jutri j*1 torej materinski dan in začenjajo se dnevi intenzivne iše propagande proti jetLci. Potrebna pa bi bila tudi propaganda proti slepoti otopelost: in brezbrižnosti v naši družbi. Borba proti jetiki v Celju Razglas Krajevne proti tuberkulozne lige — Proti tuberkulozni teden v Celju Celje. 7. maja krajevna protituberkuiozna liga v Celja je izdala na prebivalstvo mesta Celja rrt celjskega sreza naslednj: razglas: Tuberkuloza ali jetika ie nalezljiva bolezen, kakor o>nscc. škrlatmka m tifus. Ona rte irb ra svojih žrtev niti po starosti, niti po stanovih Napada in obija odrasle :n miadnr.o. otroke ter celo dojene Kom ne pri-zsnaša Ni jet-Jc- more zboleti delavce, kmet --i j ^r*o. uspelo ie ozdraviti in rešit-; boinika, k; ie prsvoč**-«o -skal in na^et zdravniško pomoč- Tuber-v miu i a je ozdravljiva kakor vsaka d rud a boIe:»er>. ako bolnik ne odlaša z 'drav-rvvkjm pregledom temveč se raups tako i zdravniki m se zdrav: po njegovih navodilih 1» .^:e\at* mora njegove nasvete slede življc-prehrane, počitka m ostalaS preventi\-■* predpisov Krajevna protituberkuiozna J«ca v CHiu * js zastavila nalogo, da omogoči v zvezi 7 državnim protituberku!orr>ke mestne občine, pa rud- pregled pre bralstva \-*e2a celjskega okraia Dolžnost vsakega preb:va!ca v nie«o\cm lastnem interesu, kakor tudi v interesu ajegove dru-zrne m okoJice ic, da prnie n^ prvi kontroi-» perjjjied v p roti tuberkulozni dispanzer v Celju. Da pa omogočimo kontrolni pregled todi vsem onim. ki bi ne mog*. priti v Celje, bodisi zaradi • oddaljenosti, bodisi iz dru S-h vzrokov, smo ukrenil i potrebno, da sc lahko ti prebivalci priglasijo h kontrojnemu pregledu pljuč pri najbližjem zdravniku in to breznlačro P t i v nosebno pa vabimo vse prebivalce, k: dosedaj sc sploh nfar* h.li preiskani v dispanzerju, kakor vse. pn katerih jc jetika v druimi pa tud* vse one. ki živijo v b&žkM jetignef■ bolnika Pozivamo v«e slabotne ta slabokrvne kasi j* f oče. kakor vse tiste, ki čutijo boJečme v prsih, so brez tek*, hujšajo, se pore ponoči — skratka vse Celja in edjakega okraja, da zdravnika Prvi pregled vsega prebivatstva je p o-polnosi brezplačen. P?x-t*t uberku lasau dsspanzer v Cc'jn * Zdravstvenem slaaau v Gregorčičevi ulici bo irvrsevaJ te prevede (t R on t gene m) rsatk torek in petek od Z do 3. poposdnc boda gesto vsakeaa občana Celja m slehernega prebivalca celjskega okra-a. Odbor prohtuberkulorne /ige v Celju it PiuCiiasbei kiioani teden s Cei j u bo od 8. do 14. L m. Protin.bcrkuloznai liga je or-gjni rirsis razne pešredttve m zbirke. Dame in botmčarke Rdečega knža bodo nabirale prispevke s poiann in pušecairi, razprnsls jase bodo koike, glasno »Delo proti ruber-kosnai« io kartone »Storil bora svojo dolžnost«. Sorska mladina bo razpečevala nabiram« listke. Poleg tega bo priredila žeiezničarska godba v Mdoljo 15 L m. ob II promenad ni fafjjjjfji t v mestnem parku v pnd jetionim Na prireditve in pevski b KSBt*, o '►uitc-rh bo obcinsTvo šc pra\očaw.o obveščeno. Liga v K. rani u j* lani prt zbiranju prispevkov dosegla prvo mesto v Sloveniji in so samu iivdustrii*k» podjetja darovala za protijetično borNj preko 2S.ikju din. Tudi Cdie nikakor ne smt zao^tar: za :imi industrijskimi kraji, posebno le-to«i ne. ki> namera va i no izvršit: brczpLačrvo preiskavo cc u »k .';>nega p-ch; v ' - * \ a na račun li*e po protituberkulo/nem dispanzer lu v Cciju in na t« r.ač'n odkrit' vsa je-' wTa ot;Tiji^ča s ptisebnun uzirom na dejstvo da >c v Ce i ;u ko ci med ljudstvom zopet pojavlja tuberku!, /.j \ večji meri, •v.or »ct r !.ct4^ S', zopet umi o 1500 Slovencev za jctikn o.K< atlfj pa |š% N 9600, od tega /a odprto tubcrkuUzo 6000. Ljubezen do bližnjega m zavest skupnosti nas veže. da pomagamo nasirr bratom -i. sestram ir nagemu narod:). l'rcbi\alst\<. na; nt (nU'anja požrrvoval-nab:ralcc\. mar\eC j -v. od/ovc ^voji ckoljubni in r.nriHi-v doi/no>ti pod ges-!• m: »Zdravim varstvi; — bo'nim p«>moČ«. še enkrat vaška Pntifarka Novo ti Ušm\ 5. maja •;na pi.občeDi popravek v številki JfJ* SlOAen^kea-a Naroy>nj-ka> ir.osn: sic ejra mojstia J iz St. Potra. moram- na ljubo ugotoviti: Ras je. da jr v krCexo afero, ki je »Jobila za.i-nje dni tak cbseg. da &r o njej n pravija samo v kraju do^^ka sf Peti~j in naSem meatu. 'emveč že po vs-^j širni naSi okolici, zapletena tu : Marija žena obrtnika J. in njegov po dogodku odpa-£čeni 1 Svetni hlapec Jože. Siednjn je iz ma*čevar:ja prizadejal llletnerr.u Bci.:Jsr-ju £eg--.i rric~i osno-.nc ^o!e '. £t. Peti u. take roškodbe, da se deček ^e danes bon s snu t jo. Kar je pa Božidar < in se 2 cstaJi priči t s svojimi l?stn mi očmi vi-oel. kaj se je podilo v h:3i. to je izpovedi ne sa-,:n sA-oj-rr sorodnikom, temveč trii orožnikom in v bolnici usmiljenih bratov. Res je. da je jromje pravi povod j> Božidar Seprula boril tuori se dar* na iomu 9\o-Rezike. poročene Vidrih. Res je. da je uprava bolnice usmiljenih tov dečka, spričo njegovega povsem brežnja v zavodu, poslala domov, ker mu vsa zdravniška veda pri dečkovem stanjne more jjoosaanati Morda ni res. ela jp tkftmrju že drugi dan po zadobienih po-ikodboli postalo slabo ki da se je v soli. kjer je bil eden najrnarljivejoih učencev, vedel tako. kakor da ni prisoten. Morda pa tudi "jo m res. da ima vso zadevo v rokah državno toailstvo ic preiskovalni sod-sik novomeškega sodišča ki vodi pred-me*_ar> preisHtavo z vso natančinofrt jo in stir>eost;o tako proti M-, ženi obrtnika J., kakor tudi proti hlapcu Jožetu. Na domu svojih že pokojnih staršev, ki so bili lastniki sloveče Bojančeve gostilne v 8t. Petru, katero sedaj posedujeta teti te nekaj dni — ne- | preanacno na postelji, aaot črta* napada, sirota — mali Božidar Deček, katerega življenje ob velikih mukah polagoma ugaša, je sedaj po skelet, sama kost in koža. Bolnik re uživati nobene hrane, razen nekaj žlic juhe. Od silnih bolečin, ki jm ima bolnik v želodcu in glavi, je postal za vse, kar se dogaja okrog njega, popolnoma apatičen. Ljudje malega mučenika Božidarja marljivo obiskujejo fcn mm lajšajo neznosno trpljenje kakor kdo ve in zna. Nihče pa ne odhaja od postelje tega reveža, ne da bi mu sotoe zalile oCL praznik zakovica. 6. maja Izredna pridnost na.-.h ua^ilških tovarišev je omogočila. <\j snio i m ♦ ■ I i le^os. na dan sv. Florijana na Bnkoviri velik fj:i^id»iki praznik, ki ie privabil v aaj^>. sirer doicaj malo 7.na-no aaaico ljudstva, kakor t:a viriLš sicer le ob v*-I i k i li prireditvah. Slavje ie bilo dvojno: Počastili smo j;;> 1 na^e^a zaščitnika in pa-rsssaa sv. PlstilBjsa, ki mi le posvečena domača cerkev, obenem pa ?=nio blaso^lovUa tudi novo motorno brrz^alno, ki nonieni za riaio četo lepo pridobitev- saj stane nad 23 tie-oe din. 2e takoj v jutranjih urah so se pričele shirati na Bukovico množice ljudstva. Predvsem seveda iz doma resa kraja, prišli pa ao tudi številni sostje iz v*e Selške doline. Po >Iuibi boz.ii so <=e zbrale uasiteke čote iz ZeJeznikov. Selc. Akofje Loke, StaTe Loke in domačini pre«! domačini (In^ilskim domom, a ob 10. uri ;e prispela z avtom ku-mica. h;\va šo|«»k:i upraviteljica Bukovlja-nov ca Amalija Lendov.ikova, ki io je pri-•akal o t \-sto^>u v vas načelnik domačih gasilcev c Potočnik. Nova, najmodernejša gasilska brizga Ina je bila medtem že postav-li*»n,'» na določeno mesto in viri okra-ona. Uodha na pihala > Selc je ob prihodu ku-!ii 'mm aasvirals veselo koračnico, mala Marica Finkova učenka ie pozdravila cospo z ljubkim nagovorom. u>r ii izročMa šopek nageljnov, nakar se Jc nrirjel naivomembnej^i id ineva Zunn :k R Fran ^ušteršič jo briz-caino Mi poslovil, pot**m po je kot prvi spre-irovoril šolski upra\-:teli q. Olon Fink. ki it opl-iil usfresno razvojno not buko\*ljamske jasilske čete. ki ima Iv svoj Gasilski dom-;i.na>]no in sedaj celo motorno brizgamo. Zlasti s<- ie hvaležno spouvnjal tudi Prapro--Vnov. ki ro k napredku gasilstva mnogo ■ i«':>riKo: k'.i.n"ca ir' vnosno spregovorila ca. I>*ndiA*sko\ :i v. >kofi»' Loke. ki je gasilcem iskreno «*er;tirn*la in pm iele-la v -ložnosti in skupnem delu najlepših uspe-G T.OVTO Planina ie si*i egovofi za ga-o-fem r>reic!i iz rok žuimetra načelnika oOič-ia deloma krio-r. deioma kolajne. SJodil je rivmobivi vseh uniformiranih čet. a nato velika gacil4:a vaia. i Gorela: ;e šola, gasiJci so pokazali mno^'o refno**ti. *.udi nova rao-Jorka >e ie izvr«*t.n3 izkazala. Neprisiljena rva je zaključila praznik, ki k' pokaza.1 • • h gasilstva tudi v > •■lžk: doVmi. Iz Celja -—c GbiHbeno - pevski večer «i I iud.ska akademija v gledališču. V nadaljevanju prireditev Celjskega kulturnega tedna se bo pričel drevi ob 8.15 v Mestnem gledališču velik koncert, p: i katerem bodo sodelovali orkester Glasbene Matice. Celjsko pevsko društvo pevski društvi »Oljkac in »Celjski Zvon-?. Celjski oktet ter solistke ge. Helena Lapajnetova, Helena. Rajhova, Marca Sanci-nova in Anica Mikelnova ter solisti gg. Mirko Modic. prof. Mirko Moćan. Stjepan Telć in Janko 2agar. Na sporedu so skladbe celjskih skladateljev dr. Antona Schwa-ba, Rista. Sa vina, Karla San c ina. Cirila F*regrija. Alojzija M helčiča. dr. Franja De-laka. Avgusta Cererja in Slavka Mihelči-ča. Koncert bo prenašala ljubljanska radijska postaja. V nedeljo S. t. m. ob 16. pa se bo pričela v gledališču posebna ljudska prireditev, ki bo obsegala del sporeda lite-ranega in pevskega večera CKT. Vstopnice so prevzele in tudi že razprodale delavske orr,.n zacije. Uvodni govor bo imel prof. S. Legiša. Na podlagi vstopnice za ljudsko akademijo je dovoljen tudi ogled Likovne in tiskovne razstave ter muzeja in ^Celjskega stropa v grofiji. Likovna in tiskovna razstava sta odprti do četrtka 12. t. m. vsak dan od 9. do 10. Likovna razstava je v malj dvorani Celjskega doma, tiskovna razstava pa v dvoran' Mestne hranilnice. e Na Materinski dan v nedeljo S. t. m. bo nrodajalo Kolo jugosl. sester v Celju cveti ce po ulicah in hišah, da bo moglo obdariti nekaj najrevnejših mater. Ne odklanjajte prodaialk. marveč prispevajte za plemeniti namen! —c Pro* lavo Materinskega dne bo priredilo Sokolsko društvo Celje-matica v soboto 2*. t. m. ob 20. v celjskem gledališču. — r Dn-p akademiji podmladka Jadranske straie. Podmladek JS na drz. realni gimnaziji v Celju bo priredil akademijo v sredo 11. t. m. ob 20. v gledališču, v nedeljo 15. t. m. ob 16.^0 pa se bo pričela v gledališču akademija po^mlndkov JS na drž. dekliški in deški meščanski šoli v Celju. Spored obeh akademij je zelo pester ^n zanimiv. —c Zupni ziet v Cei.jn. V nedeljo 12. junija bo v Celin zlet celjske sokolske tupe. Vse priprave kažejo, da bo župni zlet veličastna manifestacija sokolske misli in so-• -'-fira dela <~ -Favni HokolsU.i nastop. Sokolsko društvo Celje-matica bo piir**d"ilo v nedeljo 22. t. rrv javen nastop na telovadišču pri mestni narodni šoli. Pred nastopom bo povorka roko:5.tva z godbo po mestnih ulicah. - c I "mrla j> v četrtek v Celju v starosti 78 l*»t ga Mariia Proftova. soproga upo-< \ r.ecn direktorja celjske gimnazije, vladnega svetn;k?i z K'emena Profta. Istega dne je umrla v Za gradu pr: Celju v starosti 63 let ž*»na cinkamišk^ga strojnika ga. Katarina Feldinova. —c 1'soden padec ■ kolega. V četrtek okrog 21. je padel v S ji davčni upra\itelj v p. g. Jernej Videnšek iz Celja pri Faza-rinčevi hiši v Ipavčevi ulici tako nesrečno s kolesa, da si je dvakrat zlomil levo nogo v členku. Zdravi se v celjski bolnici. —e V eeljaki bolnici je umrla v sredo 34letna žena rudniškega paznika Frančiška Presnikova iz Gornjih Grahovs pri Sv. Lenartu nad Laškim. —c Nočno lekavrnMko *lu±bo ima od sobote 7. t. m. do vštetega p«*tka 13. t. m. lekarna >Pri orlu« na Glavnem trgu. ega je odlocUna za lepoto vsake zenel ELIDA@ KREMA .je«« —c Nogometno prvenstvo drugega razreda. V nedeljo ob it>. se bo pričela na Olim-povem igrišču drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo in SK Hrastnikom, ob 15. pa v 2alcu drugorazredna prvenstvena tekma med SK 2alcem in SK Laškim. —c Dve nesreči, v torek si je 261etna hčerka upokojenega rudarja Ema žunko-va iz Retja pri Trbovljah doma pri padcu zlomila levo roko v zapestju Pri pad- cu si je prav tako zlomil levo roko v zapestju 651etni posestnik Štefan Petelin-šek iz Gornjih Slemen pri Dramijah. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. —c Izpiti vozaoev motornih vozu asa kandidate iz celjskega, gomje^Tarjskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v četrtek 2. junija ob pol 9. dopoldne na sreskem načelstvu v Celju. Kandidati naj pošljejo pravilno opremljene prošnje čimprej sreakemu načelstvu v Celju. Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okra] je proslavilo snoči svojo 30 letnico z zanimivim prešla /anjem g. Alojzija Ljubljana, 7. maja Pred 30 leti je bilo ustanovljeno to društvo v gospodarski in izobraževalni ali kulturni namen za ta naš okraj po pokojnem dr. Iv. Oražnu. Svojo nalogo in oporoko ustanovitelja je društvo vso to dobo vestno in plodonosno izpolnjevalo v gospodarskem, kulturnem in tudi socialnem pogledu ob posebnih prilikah z obdaritvami najpotrebnejših v okraju. Dandanes je pač njegova naloga kulturni ah' izobraževalni namen, ki ga doseza s svojo bogato knjižnico. In kolikor sredstva pripuščajo, seveda, ob gotovih prilikah se še vedno spomni najpotrebnejših v okraju. Da proslavi ta svoj jubilej, je pru-edilo društvo v sredo v mali kazinski dvorani predavanje o tem okraju, ki ga je imel njega dolgoletni knjižničar, vodja in duša društva, g. upokojeni učitelj Alojzij Po-t o č n i k. Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Pred začetkom predavanja je pozdravil navzoče društveni predsednik ravnatelj g. Reisner. Zahvalil se jim je za udeležbo in jih povabil naj pristopajo k društvu, oziroma vztrajajo v njegovih vrstah. Cim več društvenikov, tem uspešnejše bo tudi delovanje društva, oziroma tem večja bo zaloga društvenih knjig na irbiro. Sledilo je predavanje g. Potočnika o dvorskem okraju. V poldrugournem predavanju, spremljanem s skioptičnimi slikami, je predavatelj izčrpno predočil na- stanek razvoj, in napredek tega okraja Ljubljane iz davnih do današnjih časov. Videlo se je, da je poiskal vse vire, ki so priče rasti in znamenitosti dvorskega okraja. Za uvod je poslušalce popeljal v davne, rimske čase, ko so gospodovali Rimljani in ko je nastala stara Ljubljana, kakršna je tedaj bila, ravno v kraju današnjega dvorskega okraja, o čemer pričajo še danes ohranjena imena in spomeniki. Od tega je prešel na srednji vek. Tudi v tem veku je dvorski okraj igral v tedanji Ljubljani najvažnejšo vlogo in odločitev po tedanjem plemstvu, ki je imelo svoja velika poslopja, palače v dvorskem okraju — Novi trg danes, Gosposka ulica itd. Podal je kratko zgodovino nastanka znamenitih stavb, ki so bilo ali so še danes v dvorskem okraju. V tem okraju je bil tudi deželni dvorec, na mestu univerze, po katerem je dobil okraj ime dvorski okraj. Predavatelj je orisal nastanek posameznih ulic in poslopij, njih sprememb in zatona do današnjega časa. Omenjal je dogodke iz naše stare zgodovine in znamenite može, ki so se shajali v tej ali oni hiši in gostilni ter snovali svoje politične, gospodarske in znanstvene načrte. Predavanje je bilo prav zanimivo. Zato je pa bil predavatelj na koncu tudi poplačan z dolgim aplavzom. — Društvu želimo ob jubileju, da bi se nadalje £e razvijalo in napredovalo v blagor in napredek dvorskega okraja in vse Ljubljane. S sekiro zdrobil polbratu glavo Ubiti je bil delomrznež, ubijalec pa priden, splošno priljubljen fant Sevnica, 6. maja Pri nas je bil storjen zločin, kakršnega že dolgo ne pomnimo. Ogorčenje ljudstva nad zločinom samim in pa dejstvo, da je moral grobar na odredbo sreskega sodišča kuhati glavo, ubijalec pa potem nesti bratovo lobanjo in sekiro, s katero ga je pobil, na okrožno sodišče v Celje, je še povečalo senzacijo. Osobito se je mnogo govorilo o načinu kuhanja človeške glave, kar je vseka k o izreden dogodek, ki se primeri le redko v zgodovini najbestijalnejših umorov. O zločinu smo zvedeli naslednje podrobnosti : V Šmarju pri Sevnici stoji skromna domačija, v kateri sta med drugimi živela polbrata 18-letni GoriČan. tovarniški delavec v Jugotaninu in 32-letnI Primožfč. brez poklica, delomržnež. ki je kradel po okolici vse. kar mu je prišlo po roke. Zlasti je bil izurjen vlomilec v zidanice, odkoder je odnašal vino. Bil pa je tudi velik prijatelj tujih kokoši. Zaradi vlamljanja in tatvin je komaj pred tedni prišel iz ječe. Doma so se pomenili, da bo vsakdo nekaj prispeval pa bodo imeli boljšo hrano kakor sicer. Rečeno, storjeno! Le delomr-žni Primožič ni hotel o tem ničesar slišati, pač pa je dobrote hotel le uživati, de več! Z doma je odnesel kupljeno meso in ostale jest vine ter še vrh tega ukradel polbratu Ooričanu 300.— din, katere si je ta le težko prihranil pri svojem delu. Oprtan s takimi dobrotami jo je mahnil pokojni Primožič k svoji ljubici v Rajhen-burg ter se še istega dne vrnil domov v Šmarje. Razume se. da je bil polbrat zaradi tega silno razjarjen in je še celo v gostilni Cer-nič v Šmarju izjavil, »da gre domov in da ga bo!* čez nekaj časa pa se je vrnil v isto gostilno in dejal: »Sem ga že!« Nato jc šel sam v Sevnico na orožniško postajo ter izjavil, da je ubil polbrata. Tu je natanko opisal zločin. Med drugim je dejal: Čakal sem. da je prišel polbrat na prag iz kuhinje v spalnico Ko je hotel k počitku, sem ga udaril na vso moč z ušesom sekire trikrat po g-lavi. Brat se je pri priči zgrudil*. Na dom je odšla sodna komisija, v kateri so bili sodnik g. Rautner Vinko, banovinski zdravnik g dr. Ttirk iz Sevnice in zapisnikar g. Gros. Na njeno odredbo so truplo prepeljali v rnrtvasnico, kjer je sledila obdukcija. Zdravnik dr. Turk je pokojnemu odrezal glavo. Id jo je grobar na od- redbo sreskega sodišča, Stopar 24 ur kuhal v mrtvašnici, da se je meso popolnoma razkuhalo in odstopilo od lobanje in so se tako ugotovile poškodbe. Zadnja stran lobanje je močno poškodovana in zdrobljena na 16 koščkov. Stopar je kuhal glavo v navzočnosti nekega dečka in delaj z njo »hokusec, jo potiskal v krop, pokrival in odkrival posodo s pokrovom i. t. d. V takem primeru naj bi bil pri delu še kak nadzotovaJni organ, ki bi preprečil, da bi mladina ne imela dostopa k takim stvarem. V ponedeljek so vklenjenega morilca Goričana, ki je v Sevnici splošno priljubljen in znan kot priden in delaven fant orožniki odpeljali v Celje. V pločevinasti škatli je imel bratovo lobanjo, na hrbtu pa sekiro, kar je izročila preiskovalna oblast okrožnemu sodišču. Ubijalec je bil kot rečeno dober fant, varčen in marljiv, zato val Sevnlčani obžalujejo njegov nepremišljeni korak, za katerega bo delal dolgo pokoro, dočim obsojajo umorjenega Primožiča, saj je le njegov tatinski in delomržni značaj pahnil brata Goričana v pogubo. Iz Rimskih toplic — Na pragu tajsko prometne sesane, Na*»c toplice so znane daleč naokoli in so priljubljene zlasti po svoji prijazni legi. K nam pride vsako leto na tisoče tujcev. Najštevilnejši so Nemci in Zagrebčani. Uprava toplic ie že pričela urejevati vrt, parke in pota. Ako bo v kratkem toplo vreme, bo odprt tudi bazen na prostem. S 15. majem, ko stopi nov vozni red v veljavo, bo uveden zopet nedeljski zagrebški vlade do Rimskih toplic. S tem se bo poživilo življenje v toplicah, zlasti ob nedeljah. Domačinom priporočamo* naj bi ne &H previsoko s cenam L, kar pa še posebej velja za upravo gradu Rimskih to plic. da bi odpadle običajne vsakofetne pritožne štervflnfb ieCovisaerjev. Iz Radeč — Prijateljska BOfeeaetma taksa. SK Kadeče priredi v nedeljo S. t m. ob 16.15. na svojem nogometnem igrisou aa Njivicah prijateljsko tekmo % DelaiamJm atietakiai športnim klubom »Daske U Trbovelj, aa kar opo- J >SLOVEW31TI N A It O D«.sobota 7. maja 1938. Ster. 120 WILLT FORST Prekrasna, vsebina, mojstrska rezlja in igra, čudoviti posnetki. FIlm, ki zasluzi, da ga pogleda m Ljubljana! beleži nov triumf s svojim filmom Serenada V nedeljo ob 10.30 dop. po globoko znižanih ce-aah lati f lisa V g!, vlogah: Igo Sym, HUda Kraha, H. Ji Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 url, v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri Nakup vstopnic v predprodaji zelo priporočljiv I KINO UNION — TeL 33-31 DNEVNE VESTI — Iz banovinske službe. Imenovani so Ivan Bratun za banovinskega uradniškega pripravnika pri uprav; banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani, za banovinske uradniške pripravnike pn banski upravi Slava Kozina Alfonz Krečič in ing. Stanko Murko, za banovinskega glavnega arhivarja pri banski upravi banovinska arhivska uradnica Elza Povse in za banovinakeia služitelja pn banski upravi banovin, ki dnevnic ar Franc Maru&č, za banovinskega pomožnega tajnika pn banski upravi je imenovan banovinski pisar Angela Pivk; v vlsjo skupino je pomaknjen arnrvski uradnik pri ban. ki upravi Drago Cernič — Francoska odlikovanja na-ih vojnih do-bnrretjeev. Predsedriik Tra«nco^ke republike je odMikova! iz Sreak^ organizacije vojnih •iobrovoije^-v v Ljubljani vojne dobrovoljce: predsedn ka Josipa Jera*a z r• iom Palme* dofficier dacademie. podpre Ise*inika J«ee Žaaarja 7. -odom Nirhan Iftikar. tajnikj Ed varaa Prineiea x r.-iom Etoile noire. Rasen teh sta \ ia iz Ljubljane odlik ovan a Jo>ko Preielj z redom Etoile noire in Stanko Tome z redom Nirhan Iftikar. Čestitamo! TRAJNI KODRI z najnovejšimi aparati v salonu GJTTD AJLERS-, Kongresni trg 6 — 5 sv tedstk i ime nem > Proboje iarne izhajati. Prva StovUka izide 13, t. m., po-svežeoa letnici žrU~v- ki t^> r«ič araau: zobje to prenesejo. Le slabe nage as vzdrie! Zato: Cblorodoat, zobno pa&iol Domači proizvod. — Iipremembc t taksnih tarifah. Finančni nun ^ ter je odredil v sporazumu «- trgovinskim mjnigtrora lzpremembe in dopoiniu ve v pravilniku za izvrševanje odredb ta-br. 52 takane tarife k zakonu o z dne %% aprila 1996. Po teh spremembah 31 dopolnitvah to izdajala dovoljenja za točenie alkoholnih pijač na drobno po sejmih, vaških veselicah, zborovanjih in akih prireditvah finančna direkcija t^sthn ki so za to v orxVn*ul zreeoo prosili in k; i—ajg iovoijen*1 pristojne oblasti za aralno izvrševanje R©at*n*ke obrt? pa »časne gostinske obrti po sejmih, narodnih vaaelieah in temu podobno. To dovoljenje bo izdatab f^ianena direkcija Kamo za ti«ito za katero je prstoma oboe u pravna .? 'jl:j. dovoljenje za točenje alkoholnih piiae. Na podLaizi pravice do točenja alkoholnib pi>ai labko la**nik gostlne toči alkoholne pijače v svoiem stalnem lokalu v kolikor je pa d .-v*-, pristome upravne oriaoti pa rud: na sejmih in drusrb v dovoljenju označen:h prired'tvah V takih prmerih n: potrebna po^etoa praven do to-eenia alkoholnih pijač na drol.no toda v izdanem dovoljen ju morajo biti razea kraja >"a * : Kt;a>kf obrti označen: 'uii se*mi narodne veseliee in ime • »rireditve. kier se bodo r njih število na a 15J5BO iendc Ot koncu je bilo breapoao!nih le 9.711 tnoškib €t702 ienakih. V primer, z marcem je bilo i avl.enj l2.aG9 bvoanoacaaih več Podpore je dooGo C» 659 brezposelnih 3488.797.25 dm L mata te bilo vsem borzam dela pri-»tqm »120 brezposelnih. — Le i a Taj, asa twari4# keacres. Profet ako dnsltve kraljevine Jazoma vije bo muh'v svoi UtnJajj koocrss 5l m 6. julija v SuSobo zbranih okroj 500 pro — Trc*»im*ka p^cajaaja i NeaKi V Kerka «e ■ dualu mit nmčm debvanja za tr-eovinaki pocajas^s z Nemčijo. Pogajanja se rodo av»o na r^vM ■ ned^e^on h ca m siili maH ih tarif, na ooto&anje tik kontua**-! o-. -v-i>*-jn promH ter ne vnreienje aena?» h nzovcev ▼ J uzo ia nesih ▼ Seameajt. Saša delegacija v Berlina pribkano dva tedna, potem bo p« men vodja Doaaočzrik aoaianjeca mzni- v ^vico na treo- ; a pranaeta. Js btao lani ▼ na*: dotnaefh j clje je naraaio nad 30 000. poveca\lo se ie I pa tuli število turistov iz Madžarske. I Italije. Anglije. Amerike. Francije, Skan-dinavak_Ji držav, Belgije in Holandske. — Ce^ki pisatelj i'aj»ek pri-pe * Sarajevo Znani če^ki rMsateli KareJ Capek prispe v — * Miprojjo v Sarajevo. — - Smrt bivftega ministra prof. Veae- njaka SnoCi je v Mariboru zadela kap profesorja Ivana Vesenjaka, bivšega ministra m sedanjega župana občine Košato pn Mariboru. Pokojnik je bil rojen leta 1880 v Moakanjdh pri Ptuju in Se je po končanih Študijah najprej posvetu novinarstvu, pozneje pa je nastopil profesorsko mesto. Že pred vojno se je politično udejstvovaj v bivši SLS, leta 1919 je bil pa tu!f\i znamka v kakovosti, mod' kn ceni. Glavna zaloga Anton Bruni"' L ubijana. Prešernova M. nasproti glavne počde. — Sejem v Šmarju pri Ljubljani. Sejem sv. Florjana, ki bo 10. trn., ne bo več na prostoru pri posrtaji, temveč prav v va»si Šmarje, na prostoru g. J. Smoleta, posestnika, gpoart^lničarja in mesarja. —- Nečakinja angleške kraljice v Dubrovniku. V četrtek ;o prispela na poročnem potovanju v Dubrovnik z italijanskim parnikom Morosini« nečakinja angleške kraljice Ana Vise on t Anson s svojim možem Th o m asom. V Dubrovniku ostane več dni. Thomas je častnik angleške kraljevske garde. — Kobilice navalile na Hercegovino. Iz Herceg-ovine poročajo, da je tam vsak dan večja nevarnost, da bodo kobilice uničile vso letino. Po nekaterih vaseh so že uničile vse posevke, tako da bodo morali kmetje znova preorati in posejati zemljo. — Občina ne more odpovedati učitelju stanovanja kot običajnemu najemniku. Velik ooražka občina je hotela učitelju Krs-manoviču sodno odpovedati stanovanje po sklepu občinskega odbora. S resko sodišče je odpoved odobrilo, okrožno sodišče je pa ta sklep razveljavilo češ. da občinska uprava učitelju ne more odpovedat: stanovanja kot navadnemu najemniku. To lahko stori pristojna administrativna oblast, ki je učitelju stanovanje tudi dodelila, — Proslava praznika dela v Borovem. Letos je b:la v Borovu zelo svečana proslava pra23iika dela 6. maja. Prisostvovalo ji je okrog 25.000 ljudi. Proslave so se žili tudi zastopnik kneza namestnika Pavla major Nektarović. zastopnik kraljeviča Tomislava kapetan Brkič. prosvetni minister in zastopnik vlade Dimitrij Ma-garasevič. predsednik vseh Batinih podjetij dr. Jan Bat'a in še več drugih odličnih gostov. Prosvetni minister Mag-araševič je izročil dr. Janu Bati red Sv. Save I. stopnje, direktorju Batinih tvornic v Borovu Maksimoviču red Jugosl^- nsk- krono ITT. stopnje. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr banske uprave dravske banovine« št 37. z dne 6 t. m. objavlja ukaz o preime- amfn občine Jakobski dol v Sv. Jakobu v Slovenskih goricah, uredbo o hranirini in potnin. izvršilnih organov, pravila o oprav-Ijanju privatnih m dopolnilnih izpitov na srednjih šolah, avtentično tolmačenje odstavka 2 člena 17 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, dopolnitev člena 26 pravilnika za opravljanje drž strokovnih izpitov v resoru ministrstva za finance, dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami razpis v RajjaJ z uredbo M s. št 937 (o zadolžitvi po specialnih kreditih pri drž denarnih ustanovah itd), odločbo o priznanju železnih bobnov in sodov iz črne železne pločevine kot zunanje zaobale. popravek v ob- j javi norm za opeko in razne objave iz j >Slu/benih novih«. — 11 leziie koroških bor rev t Ljabljani. ""»lavr odbor leci j« pTrN.-V-,-! vsem svojim krajevnim organizacijam, poverjeništvorn in vm v I. if»liani, da se k pn\«*elil iz dosedanjega druS*veneta lokala pred škofijo 18 v nove društvene prostore v Ljubijani. Cankarjevo nabrežje M.. 7T. Uradne ure bodo kot doslej vsak dan od 17. do 19. ure. V nedeljo, dne 8. t. m bo ustanovni občni zbor kraj. on. v Zajrradcu rta Dolesnjekem in sicer ob li 'ir ;«nrrrHne v sra^ilskem domu Paaii iiiiio vse rlan'v k kor tudi ^e nevHa-niene. da se zbora, na katerem bo por oral delecmt iz LniMiane. poJno^tev-Jno udeleže Ustanovni obrni zbor. krajevne ore. v Tržiču, ki se vfrfed teiinionih ozi^ov ni mo«?el vršiti v nedoijo. 1. maja- bo nern-eklicno 8 ma« ob ^ uri dopoldne v restavraciji hotela >PoaVa<. Tud- na tem tal poroča dele pat elavrteea odbora. Pervamo vse iz Trži-č« in okočice. da se v polnem številu udefle-ie tbora *mr s tem dokazek> da se za-vedalo važno«5*; oreanizaeiie ki jim hoče izvo;evati — Irletnifkj r|%k na Gorenisko bo vozil £e v nedeJio 8. t m 5^oven*«kr> pAanmsko vo ie naprosilo drrekcijo državnih že le«n <* di 'ivMe hd*-tni%i vlrtk pr**d 15. ms jem 2e»ezni?ks urrava je pokazala polno razumevaliie za težnje planineev ter odredila, da bo vozil ie v nedetfo izleti ntfa, i v kak r Mhodom ob +\. nri nroti Jeeemram m ielj^ vrnt;. Br»h?ni«iki Bistrici in Ratečam Povra-tek tfMja vlaka je zvečer okro»r 22. ure. Planinci bodo imeti torej ie pniiko. da v ne deiio posetrio vieie vrhove. V Vratih ho v nedetio Aljažev dom zamlno o^krboven. V ponedeljek dne 9. maia bodo zaprtkoro ori Tri2iav«kih jeeerih "m Triszlavek^ dom na Kredariri. medtem ko o^tan^ Staničeva ko?a odf*rta fe do 15. maja t. 1. — Vrliaika: V torek 10. maja zvečer se cert se vrli v dvorani Sokolskoga (kana. Oboinetvu priporočamo, da poleti to prireditev v čan večjem številu. — /a romanje aa evkaristieai koagra« v Badimpeate je rok prijave pooaijian do 15. maja i. L Prijavile se v vseh Uljetarnab Putnika v Ljubljani. Mariboru. Celju, Kranju in na Jeaenieah- v Rogaški Slatini, na Hledu in SL D ju. — Številke, ki aas »varijo. Statistična u^o-ovitev, da samo 3 od 10 oseb nknajo zobnega kamna, nas ne bi tako skrbela, če po&ie-dace aobnetfa kamna ne bi bile tako škodljive. Res pa ie. da so ali vsi Sargov Kalodont, edino 201-i?o kremo v na5i državi z uankcrvitim suUo-rir-in-oleatom proti zobnemu kamnu. — Sov grob. Umrla je včeraj v 77. letu starost; ga. Marija Fatur roj Teršinar. vdova po sprevodniku južne železnice. Pogreb bo v nedeljo ob 15. iz hiše žalosti, Stritarjeva 7, na pokopališče k Sv Križu. Blag ji spomin, njenim svojcem naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno In toplejše vreme Včeraj je znašala najvišja temperatura v Mariboru 20.1. v Zagrebu 19, v Sarajevu in Splitu 18, v Ljubljani 16.8. v Beogradu 15. Davi je kazal barometer v Ljub-ija 759.8, temperatura je znašala 8.2. — Nevaren vlomilec prijet. Zadnje čase je bilo v okolici Zagorja več vlomov, a orožniki kljub vestnemu poizvedovanju zločincem niso mogli do živega. V ponedeljek jim je pa vlomilec le prišel v pest. ko je vlomil na Vrhu pn Vačah Orožniki so najprej mislili, da so prijeli Karla Jekuša. za katerim je bila izdana tiralica in ki je šele nedavno presedel pod tem imenom petmesečno kazen v Novem mestu Ko so St prepeljali z Vač v Litijo, je pa snažilka tamošnjih zaporov spoznala v njem zloglasnega Cirila Stebana iz Podkraja nad Zagorjem, ki je bil strah in trepet vse okolice. 25-letni Ciril je že od 17 leta na krivih potih in ima neprestano opravka z oblastmi. Ko je prišel iz novomeških zaporov, se je klatil v družbi nekega Leopolda i>ajovica iz Trbovelj v zagorski okolici pa tudi drugod in je zagrešil mnogo drznih vlomov in tatvin Zdaj bo nekaj časa mir pred njim. — Dve nesreči. Včeraj so prepeljali v bol nico 241etnega pleskarskega pomočnika Ervina Markiča iz Vevč. V papirnici mu je padel na glavo kos železa in gra težko poškodoval. EUngra nesreča se je pripetiLa v tvornici >Aipeko« na Tyrsevi cesti. 17 letni Anton PergOin iz Lanidč je pripeljal na dvorišče voz peska, pa mu je padla t ruga na nogo in mu jo zlomila. Iz Ljubljane —lj Odličen gost v Ljubljani. Včeraj je prispel v Ljubljano bivši bolgarski minister g. Dimo Kazasov, )velik prijatelj našega naroda in pobornik ideje za zbližan je Bolgarov in Jugoslovanov. G. Kazasov je že večkrat obiskal Slovenijo, ki jo je vzljubil kakor svojo domovino. Odličnemu gostu želimo kar najprijetnejše bivanje med nami —lj živilski trg. Cene zelenjave in so-ćivja so ostale v splošnem nespremenjene. Kupčija s krompirjem na debelo ni več tako živahna, kakor je bila prejšnje tedne. Danes je bilo naprodaj na debelo več starega krompirja Kakor v sredo, kupcev je bilo pa mnogo manj. Vendar so kmetje v jutranjih urah držali cene precej visoko, in sicer v splošnem po 1.25 din Kg. Jabolka ao se zadnje čase se nekoliko po-d.rajž±la, tako da ni več lepih, ohranjenih jabolk izpod 9 do 10 din kg. Jajc in pe-nitniiK' je bilo danes nekoliko več kakor prejšnje tedne, vendar se cene niso bistveno izpremenile. —ItJ Srednješolski telovadni nastop bo danes popoldne ob treh na Stadionu, Vod-*tvo nastopa ponovno opozarja, da je vhod na Stadion za občinstvo samo z Vodovodne ceste. Pni vhodu bo blagama, kjer ee bo dobilo še nekaj vstopnic za sedeže. Sedeži .-o na klopeh na južni strani. Število stojišč ie neomejono in bodo za občinstvo na obeh t^.raneh glavne tribune v zahodnem d-©] 11 Stadiona, vzhodni del je namreč na severmd strani rezerviran za učenke, južni pa za učence. Včerajšnja glavna vaja je že pokazala, da bo nastop prav živahen. Sodelovala to vojaška sodbe pod osebnim vodstvom g. kapeinika. podpolkovnika Hercoga, —lj Spet dva po»Kušena ^mOrnora. Snoci so prepeljali v bolnico oOletno dni-narico Amalijo žnidaršičevo, stanujočo na Celovški cesti 68, ki se je v samomorilnem namenu zastrupila s plinom. Reva je obupala, ker je bila brez službe Na ki-nirglčni oddelek so prepeljali davi tudi Ivana Hrena, stanujočega Pred konjušnico 1. ki ad je v samomorilnem namenu prereza! žile na rokah. Ne zanratfltc! Kteo Matica! I BELI JORGOVAN I DANES OB 1c, 19. iy fi.15 OU IN V NEDELJO OB 14.3«, 17M 19.15 It* 21.S0 URI I —lj Srajce, kravate — Karaićnik, Xebe-tienik. —lj Popisovanje za §0Io in obvezno te-lesno vsgojo. Po zakonu o ljudskih šolah mora imeti vsaka občina seznam šoloobveznih otrok, enako pa tudi zakon o obvezni telesni vz.go.vi naroda zahteva seznam vseh mladeničev v starosti od dopolnjenega 14. leta do dorotojenega, 20. leta Ker takega seznama mestna občina ljubljanska doslej ni imela, mora popisati vse šoloobvezne otroke v starosti od 6. do dovršenega 14. leta in pa vse mladeniče pravkar navedene starosti Popisati je treba prav vse obveznike, ki bivajo na ozemiju mestne občine ljubljanske. V ta namen prejmo hišni lastniki in hišni upravitelji od mestne občine tiskovine, namreč hišne popisne pole ter toliko evidenčnih listov, kolikor je v hiši otrok in mladeničev. Izpolnjene evidenčne liste morajo Stranke najkasneje v treh dneh po prejemu vrniti hišnemu lastniku ali upravitelju hiše, ki naj jih s hišno popisno polo odda mestnemu služit olju. ko se zglasi pri njem. Mestno poglavarstvo prične razpošiljati tiskovine za popisovansje po svojih služite 1 jih že v ponedeljek 9. t. m Stranke naj pišejo podatke s črnilom in razločno, posebno pa mestno poglavarstvo prosi za natančno izpolnitev rubrik, da jih ne bo treba še posebej vabiti v urad zaradi dopolnitve podatkov Z natančnim popisom se stranke tudi izognejo nepotrebnim petom in kazenskim posledicam. — Nudi se vam redka priložnost, da zaci ene te dobitek nagradnega tekmovanja za Radion. čitajte pazljivo inserat, ki bo objavljen v sobotni številki našega časopisa. — Zahtevajte v vseh I nI je t a m ah Putnika v Sloveniji spored izletov za mesec maj. u— Spored kina Uniora v mesecu maju in juniju. Obiskovalci kina Uniona bodo imeli v maju in juniju priliko videti najboljše in najizbranejše filme, ki bodo vzbudili zanimanje najširših krogov občinstva. O kaki poletni sezoni s filmi slabše kvalitete odnosno reprizami v kinu Unionu sploh ne bo govora. Dokaz za to ima občinstvo v programu, iz katerega objavimo že danes naslednja filmska ve-ledela: Willy Forstova »Serenada«, največji senzacionalni svetovni velefilm »Orkan« (Hurikan iz produkcije United Ar-tists). Slednji film je bil v Zagrebu na programu nad 14 dni in se v Beogradu predvaja že nad 3 tedne. Sledi film »Strast« z Marleno Dietrichovo. Siže je vzet z dobe ruske revolucije. Nato bodo obiskovalci kina Uniona slišali Marto Eg-gerth in znamenito Zarach Leander v dveh najnovejših pevskih filmih »Čarobna igra« in »Habanera«. Od svetovnih pevcev tenoristov pride na program najnovejši film Tita Scipa »Vivere«; sledil bo Ganghofer-jev filmski roman »Divji lovec« in znana Strausova opereta »Netopir«. Za smeh in razvedrilo bo poskrbljeno z odličnimi komedijami Heinza Riihmana in Paula Hor-bigerja »Korajžni ženin«, »Vzorni soprog« in »Gospod podnajemnik«. Vsi ti filmi, ki pridejo meseca maja in junija zapored na spored, dokazujejo dovolj jasno, da bodo prišli ljubitelji lepih filmov v kinu Unionu vedno na svoj račun in da je tedaj s strani uprave kina Uniona v dovoljni meri preskrbljeno za najizbranejši spored. —lj Prleftki večer priredi EVruštvo prijateljev Slovenskih goric v soboto dne 14. maja ob 20. v prostorih hotela štrukelj v OalmatLnovi ulici. Na družabnem večeru Prlekov bo več pevskih točk, prleske popevke, prleške pogače, prlesko veselje in ples. ki bo dobrodošel posebno mladini. Vsi v Ljubljani živeči ljubitelji Prlekov so najisrkreneje vabljeni. —lj Pevski zbor društva Krakovo-Tr-novo bo koncertiral v veliki Filh. dvorani v petek, dne 27. maja. Zbor vodi prof. Av-senak. Podrobnosti slede. —lj Sprehajalcem na Rožnik se priporoča Strelišče; nudi izborna vina. dobra jedila, posebnost pečeni ocvrti kozliček. —lj Občni zbor Narodne galerije bo v soboto 21. t. m. ob 17. v društvenih prostorih. —lj Lepa izložba za materinski dan. Znana trgovina J. Kette na Aleksandrovi cesti je aranžirala za jutrišnji materinski dan zelo lepo in okusno izložbo. —lj Promenad ni koncert. Turistični odbor za mesto Ljubljano priredi d revi ob 18.30 promenadni koncert pred Narodnim domom. Izvajalo ga bo Narodno železni-čarsko glasbeno društvo >Sloga« pod vodstvom g- kapelnika Svetla Koncert bo le on lepem vremenu. —lj Jarjcvanj«. Kakor sme že poročali, se vrši iradieijoiieino J u rje van je na ljubljanskem Gradu v nedeljo 15. t. m.. Natj vsa društva upoštevajo koristno delo Ciril Metodovih podružnic in naj na ta dan opustijo vsi« druiie prireditve. Narodno zavedni Ljubljančani in okoličani, prihodnjo nedeljo v«i na Grad! —lj Modra papigica >Nlkoen pri predstojnintvu mestne policije v Mariboru. — Francoski koninl t Marinom. V &r?do zvečer je bil za uvod v velike svečanoeti proslave 20 letnice osvobojenja Jugoslavije v Unionu koncert >Glasbene Mat.ice<, >Ja-drana« m >Maribora< ob sodelovanja ljubljanskih in marilK>rsikih solistov. Poleg" do-mai-ih odličnikov je posetil koncert rodi francoski konzul Rcmerand s soprogo. — Delo dobe. Borza dela v BAarrborri iSže cevliarskekotekfh društev na Djurdiev dan 6. t m. ki ga priredi tukajšnje vojaštvo. Zbiranje na tnrn Svobode ob 18. uri. Zdravo! — Vlomilec padel v bazen, v eni preteklih noči je neznani vlomilec vknnia v trgovino Ivana Ferka v Pesnici. Vlomilec je odnesel za več tisočakov špecerije in manufakture. S plenom je tat skoaU skozi okno in padel v bazen poln vode. Pljusk je slikala domača služkinja, ki je takoj poklicala gospodarja. Med tem je vlomilec splaval k breeu in pobegnil v noč. — Gledališče. V nedeljo popoldne bo vprizoritev igre > Eksperiment dr Cte-le-stina« v okviru letošnjega protituborku-loznega tedna. Zvečer ob 20. bo repriza veseloigTe >360 žena«. Predstava je v korist Združenja gledaliških igralcev v Mariboru. Režijo vodi g. Edo Verdonik. — Premiera »DaHbora«. D revi bo premiera opere >Dalibor«. Predstava je za red B. SOKOL — Glavna skupščina Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije, Po soglasnem skle pu plenuma uprave Saveza SKJ z dne 12. februarja 1938 bo VEH. redna glavna akupSčina Saveza. SKJ v nedeljo, dne 15. maja t. L ob 10. dopoldne v prostorih So-koLakega doma BeogTad-Matica, Deligrad-ska ul. 27. V zvezi s skupščino bo 12. tm. seja, nadzornega odbora, dne 13 maja ob 9. dop. seja plenuma v saveznih prostorih. 14. maja on 16. pa redni sestanek žarpnih delegatov in članov savezne uprave v prostorih Sokola Beograd-Matica. Isti dan 13. in 14. maja bodo letna zborovanja župnih načelnikov in župnih pro-svetarjev v saveznih prostorih. Vse bratske župe pozivamo, da se skupščine zanesljivo udeleže, prav tako tudi župni načelniki in prosvetarji obeh zborovanj. Podrobna navodila so vse župe že prejele. Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. ro nudila prilika, da bomo stiŽa-H pri m «n«cn narhofiSib «*owentierh pevskUi Ehorov Ljublkaneki Zvon nam zapoje cel niz jugo- Kolesa ter lahka motorna koles?. najugodneje kupite pri »TEHNIK« JOS. BAN J Al — LJubljana, MIKLOŠIČEVA CESTA 20 Zaloga radioaparatov, tenis raketov. nogometnih žog itd OtrnAkJ vtfKiCI" najnovejsit ••'•Kmi-vi šivalni imtoi ji stroji tridklji pogre-zl }i\ 1 PO ZELO >1ZKJ CENI — CENIKI KKA.NhO TRIBUNA« F. BATJEI LJUBLJANA, Karfnv«ka cettta t — Podružnica MAKIBOK, POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din Krojni tečaj za damska oblatila se prične vsakega L v mesecu. Prijave sprejema in pojasnila daje TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene sole NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premor ^W brez praha f KOKS, SUHA DRVA I. POGAČNIK Bohoričeva 5 — Telefon 20-59 Aleksandrova cesta 5 H. Za odgovor gajfcMJs, »s SLOV. NARODU" 96 »SLOVENSKI NARODc, sobota, 7. maja 1938. Stran 5 Maribor potrebuje tržnico Kakšno stališče zavzema mestni magistrat in kaj pra- Ti|o gospodiale Maribor. 6. auia. Maribor hm trtme*. Ta, kmr te seiaf ob \ ornikcnein trgu in vidoiž Strossnaajor- jeveea drevoreda, ;e i«mo pro%izonj. &c*m-ladja OiMiiajia trša, ki ja v polnem bmm\ ie nuHM* MNpečila reševanj*- r;<-*ioa>a oo-ve ci^r - -^ke a**4ne t rinioe. Heroda ini na rocaviu *o im la-ra avaali ai ai •;a ti i« to v^ta^m^c premaknilo z mri ve tetke. V tem vprašanju je M*-nooc ra ■deljen v dva Ui*t*ra. Na cm: »trani ie bor, * tnaribonekih žena ia gospod i n |. Ta froru« p- udarja stališče, da mora bib uo-va trtntca v eredičča anketa, aa dostopnem krajo, ki n. oJ ročen in ki ai prev«č oddaljen mi ne>Vi;i centra Mariborske *o»po črnke opora* ta jo na lo. da bi bila afraditav ter aredfCev oi*-*tnc t ranice r.a prioru > . še dravske *»^ntre ter v kom;4**Wšii Div*e e rerkve zgrešena zadeva. Pon.i-ie treba slasti o* aamake prilike, k hem pa poledeneli Menama.u SoJavarekj ia V«^:^n#-:i ulici silno nevarna Gobovo av*n> rrar - - ;c*\ t-r je trotov ra napomo9t npftoveca poklica, ko ino poro- o s teža ui b4a±»oni po ^vt^ih orravkrb. PredtoaTpv je v mariborski pre«-»*i v tem pocledn, vendar ps se ilni emicelž; kar nočejo eprijasnitj s tem. da bi bilo treba ansl?ti na parne no. problema nunborake triaice. ie cnspodinie pravim: C« že mora da bodi nov« mestna * ranica na bivAe dravska vma^nire po*cm mi ifijo vaai sporedna trli m* na pcim**r na Zrmjxk» _-a trmi ta melKko :«droc> ia pa za kompleks ob glavnem kolodvoru, trn palačo P-rkojninnkeea tavoda o« za P©-' • ie deancara drav<-keira Nceaa Marbor -e pač se retao s noapeienirn tempom širi proti aa eo: strani ter proti Mellskemn d mri strani. Proetran^vo me$tne-ii *a nikaknr ne donntfa. da mt *e baeatelirirali nedvomno t elitni ter avaneva nja Trnrtai loakkli mar T*raeo fronto 1 tfj živahni diskusiji pa T«eikslan-ija-o cdJoeuai Unit^ii r?. skem rotevfa. kjer je ie padla odS-evev. da bodi nova rneetna trikiSra na prostoru bivie ▼o.TiVrice. Kakor je pokazala non*-anketa na mestnem r^l^varstvu. Pa so v vprašanju izvedbe tega načrta med odloči mrmi Činitelji mnenja 5*» celo za orisana, oz I dHiena. To *e ie slasti pokazalo oh referatu m*«*nega gradbenega urada za rinire ter oh- - *>r-d~ n r-fcr.itii t"'teiia nad/or^t va V smislu predlogov mariborskega mestne ga sraiS#*n^a urada bi se ajroV.-m nar-teo^ke tržnice re^il v dvojn: obliki: 1 Zari danj del trinire. Morebiti bi e« pri tem uporabili nekateri ie obsoječ .,!>;ekti- mor«-bi ti tadi bissa mi nori trka cerkev, ki je zaSčitena. Tako_b« n^ian i nr^or cerkev :n i*' bil daslej iaposta«r|jen in ki jim :e se lapostavljen. Za dokončno zasnovo na'ra pa l»o treba se pro^ " .- -vilo prolaja . n povprečno ^"evilo k v. ,f i se n»' bi nazalnje zgodijo, da bi Maribor do*>:l nova tržnico, k: bi pa bil.i f^cmadina. Pred videva se tudi ureditev gustrfne • trinict, prav tako tudi peo-s*ori ss mt o |iolici)sko strainioo in mo-reb *i !u i: :»sarni«k: pros'ori za meseno lAaa n.^d/'^p'fvo. l»->vm :*M;ds»rja refera* mestnega gra/Ib^-nega jp ?n ia treha ra.'*u.-Mfi /. /a/odovin-sko zaiti te ebicktov bivie minohtake rer-*■ -t «Hv^ie vo ae;ii.*e. pa staji Tržiio nadzor«t\o na staliiču. da ni nuj-na }M»trvi*a da bi se vsi zgo.iovai>i,o z^\K'.-oi»drisii Mesarjem ler preka-ievaicem m sianinarj^m je treba ^:i»*.u omenjen> v a rata nud ri ntožnost. da shra-npijeio svo,e predmeta v tržnih prostor Ji samih, radi *e»ar e potreb« hladilne aa prave nujna. PHb! t j ko mariloiske tržnice si lahko pre«ločimo, če upoštevamo, da je na sedan.- :n j rm.-^ h ;n ^laninar- skfh. razen tega pa se V> drugih stojuic Tržne miz*» zavreatajo »kupno 7^75 m- pri čemer je treba u -oA cv.- ta ?»• »o iteviln mi? -a *»k'.?J premajhno V zvez: a gzmžsro nase trinice pa e tr>U tudi ra Jlihail Zo^čenko. Tekmeca Zanimiva zadeva: dva človeka sta se spoprijela, skočila sta si v lase in šib* kejši med njima, slaboten in šibak dečko, je premagal orjaka. Neverjetno, porečete. Kako je mogoče, da premaga tak fantič proti vsem temeljnim zakonom fizike krepkega fanta? Osebnost je tu prevladala, možati duh je ukrotil nasprotnika očitne fizične premoči. Dva tekmeca: tovariš Filipov, potapljač, z budenovsk'mi brk: in Ha> dentek. skoraj še deček MaJvškin. dalj m sorodnik našega znamenitega pita tel j a Aleksandra Malvškina. Ta študent je bil drobne postave, po lepoti se ni bas odlikoval, poleg vsega je imel pa se nečisto obličje, vedno je imel na njem nekakšne izpuščaje. Nasprotno je bil pa Filipov, potapljač, krepka in zdrava korenina, saj v tem poklicu sJabičev ne morejo rabiti. In bila sta m tekmeca, ne morda iz ideo-lošidh razprtij, pa tudi za razredni boj med njima ni slo. Kaj ie! Oba sta bfla poštenega proletarskega izvora, vprašanje centralne mlekarne, ki bi imela svoi sedež v kouiptek«u nove mestne trZjire. > ~ogo tocVne pa morajo 'j t! vse vrste živil. Toda ne samo \~ f^lor: ■ v.- n •d/^f>iva. ampak tud La!»oratorij zrn probavo iivil naj bi iniei tukaj *voje r>rc**tore. More! iU naj bi se antamsml ■ sn.;-~ > : ■< ;<.>ioi»ka c-entralni ia:»o:a- torij m vse potreti Maribora. V suuaiu sklepov na aeniavn ^- tn-rc^a «>u*^ka «»e mora bivša ntinoricska cerkev na Vojašni-škem trmi poruiiti. Mleko in mlačni iadeLki naj b; se prodajali v tržnici v posebnem odd»dku. Mesar -,ai !.j l.jli loC-t^: Cfj dimi. narjev. \ tržnici naj bi bila navadna gonilna s trem: sobami, vendar bre* prano-hlevov. Pa.: [«k bi biio treba tu shra- njeA-anje mesarskih vozičkov urediti v bližini trinice pokrile lope. Boksi naj bi bili veliki, srednji Ln majhni. Za sobotni trg pa naj se na v^ak način preskrU v neposredni bližini tržnice pokrit prostor. Tudi če bo stala nova mestna tržnica, vprašanje v oekrJ še ne bo rešeno. Prostorna razmerja ob VojašnLškem trgu so namreč takšna, da ne bo mogoče spraviti sobotnega trga in drugih večjih trgov pod strehe tako, da bodo kmetice morale še vedno prodajala svoje blago ob taksnih tržnih dneh na prostem- bodici na Vodnikovem trgu. ob Strosteina:erjewm drevoredu, na RotovSkem trcru ali k>e drugod. V tem smislu zagovarjata torej mestni JZTadbemi urad ^« mestno tržno nadaorstvo svoje mnenje. Iz vrat mariborskih gospodinj pa se čuje drugo mnenje: Veliko polomij je že bilo na rotovžu v zadnjih dveh letih, mestni oeetje naj pazijo, da ne I o nove polomije z mestno tržnico. In ta polomija bi bila največja, lahko celo u-odna. Uspešno delo za napredek turizma Po 15 letnem delovanju društva „Putnika' Ljubljana. 7. maja Lani je dovršilo društvo »Putnik« 15 let mojega dtla /a napredek in propagando laiee* 'ur-zmi T« jubilei ;c pomemben dogodek za vso akejo pu»peievanja turizma v driin. ker ?e * razvojem »P u t-n i k a« zeodovma turizma v tesni zvezi. Pospeševanje turrzma prehaia bolj in bolj preko okvirov na** rorranje gospodarite p-' -tke P ► Ci2 *-J«ivaaal »pora7u-mov v zadnnh lerdi ;e vedne \eć tunstič-* .'.h sporazumov \a;, rur"*t!Ćno pohtiko vodi odsek za turizem pn ministrstvu trgovine in industrije V zadniih letih so bili doseženi pozitiva sporazumi z Nemčijo, bivšo Avstrjo. Češkoslovaško. Rumumjo. Madžarsko. Poljsko m z arupim- državami ^mje tn prospeh internacionalnega " - ma Putnik ima 3. t. m. svojo 15 redno letno -kupicino v Beogradu, za katero »o že pripravljen« poroćrla ki bodo orisala delo za r*ropagarKJo n napredek -ti:., ".irznu Po podaroh. k^ s<» /hran v i>dseku za tu-rzem pn min>*^*\u c ;n industri- je, te obiskalo lani vse r-a^c turistične, kli-matične ^Sm^rske n planinske kraje domaj-h in tujih turi«*tov. Ta visoka številka nas uvr ;a dj bomo iahko kmalu raćona!i z letnim milijonskim tujskim prometom Pa se to nc bo popolna kapaciteta turizma v naši državi »Putnik« je mnogo stor-J. za propagando turizma z izdaianjcm brošui slik letakov in drugih publikacij Naklada raznega pro- pa^andTstTČnega ma*cria!a jc znašala lani pri »Putniku* 500 000 publikici} razne vse-b:ne. s podporo društva pa so turistične /ve/e izdale med letom 450(100 publikacij regionalne in loka're vseh.ne tako da ie bilo skupaj °50 000 pidilikacij zr turistično propagando V primerjavi s preišnjim letom se je število publikacij zvišalo za polovico Posebna p*rzomo«Jt je posvečena propagandi s pomočjo fotografije in fi'ma. Z vedno večjim uspehom se pri propaganoi iKJej^tvuje tudi radio Nove močno aktivne postojanke tunstićne propagande v inozemstvu so turistični biroji v Berhnu Pan/u. Pragi. Brnu Budimpešti in Solunu. Nepregledna je vrsta člankov v d( niač;h in tujih listih, ki služijo rurirtčni propagand. Smotrna propaganda in vodstvo našega turizma bosta sčasoma mnogo koristila našemu narodnemu gospodarstva, najbolj pa seveda našim pasivnim kraicm. Seveda *e treba še marsikaj storiti. O bistvu turizma jc treba poučiti cele legije ljudi, v prvi vrsti pa je treba dvigniti naš promet in naše hotelirstvo. »Putnik« prinaša pc svoji iniciativnosti in po svojih dosilej doseženih uspehih našemu turizmu največje koristi. Beseda o avtorskem zakonu in še kaj Izvajajfiio na dvoranskih. gostUnicarskih in kavarniških koncertih čini več domače glasbe L m bi; "-.a 7. maje Avtorske pravice so po zakonu zajamčene delom naših skladateljev, pesnikov, pisateljev, dramatikov itd. V na<ši državi je obsto a o že več takih avtorskih udružen j oz. avtorskih central, ki so za svoje člane pobirale tantijeme, pa največkrat tako — ali celo v glavnem v svojo korist gospodarile, da so bili vedno prikrajšani ali pa so po Centralni zadrugi jug. avtorjev, ki je zašla v plačilne težkoče in napovedala kon-kur/. i/gubih skoro vse tekom par let zaslužene tantijeme Da se tafctm nepravilnostim enkrat za vselej napravi konec, je sti»p:l dne 26 maja 1937 v veljavo novi avtorski zakon, pozneje izpopolnjen ie z raznimi določili in je prosvetno ministrstvo poverilo pobiranje tantijem za glasbo udruženju t UMA (Udruženje južnoaloven. muzičkih avtorjev), za odrsk ou-metnost pa udruženju UJDA (Udruženje južnosloven-iramatskih avtorjev). Od tedaj je nastopila nen-a doba. U.T.MA je pod državno kontrolo zastopnika ministrstva prosvetc g. Velmarja Jankovičo. pod vodstvom gen. direktorja g. Boška Simono v i ca je na novo organizirala potom svojih zastopstev v v-eh pokrajinah države resno in točno poslovanje, ki se je izkazalo po določitvi repartici-je od 26. 5 l°37—31. 12. 1*^7 (torej za dobo 7 mesecev) presenetljivo natančno in je prvič, odkar organizacija obMoja. razveseljivo razdelila rned avtorje tantijeme, kot so jim pripadale po beležkah poslovnic. — Mnogo je bilo od strani izvajalcev godr-. .v. v. crskemi zakonu, ker m bile prej določene razmeroma visoke tarife. Sedaj, ko so s posebnim ozirom na kraje, značaj priredbe, tarife občutno znižane in znosne, ni več nobenih nevšečnosti in pritožb, saj je udruženje celo z Zvezo gostilničarjev in kavarnarjev v državi oklenilo obojestransko ugoden dogovor. UJMA je prav tako jemala v poseben obzir naša pevska društva v mesdu in deželi* ki so v težkih frnanč: h : eprwkah in jim je naložila na r.jibove priredbe najnižje dajatve. Zaradi reda in točnega poslovanja v zvezi z avtorskimi taksami podajam čitateljem sledeča važna navodila. 1. Na podlagi zakona z dne 26. 5. 1937 smejo policijske direkcije, sreska načelstva in županstva izdati dovoljenje za prireditev (koncertno, pevsko, godbeno, veselico, ples itd.) le v tem primeru, ce prireditelj dokaže, da je po položnici plačal od poslovnice zahtevano takso in da je tej predložil tudi spored. Ta mora biti natančno sestavljen. Delna sjpored pevskega društva n. pr. mora biti sestavljen takole: 1.) E. Adamič »Sinek spi«, narodno besedilo, mešani zbor. (Gl M.) (Založnik Glasbena Matica). 2. A. Lajovic »Serenaua« (O. Župančič), samospev s klavirjem (Cri. M), 3. Z. Prrk>vec: "Sedem sb rož . . ^« (Ivo Peruzzi) (»Zbori L j. Zvon«) itd. Na sporedu mora biti torej ime skladatelja, pesnika in založnika izvajane skladbe. II. Glavna parola vseh glasbenih izvajalcev naj bo odslej: lzvajajmo na koncertih, dvoranskih. 2Pajo*, ki sta imela konja privezana k drevesu. Navzlic previdnemu približevanju patrulje sta cigana pravočasno zavohala nevarnost in zbežala, dočim sta konja pustila v gozdu. Konja je patrulja prignala v Ljubljano m obvestila lastnika Žagarja. Po pobegu sta se zasledovana cigana na večer spet pojavila v Sostrem, kjer jima je orožnika patrulja zastavila pot. Posrečilo pa se je aretirati samo Levakoviča, dočim je Hudorovič ponovno odnesel pete. Leva-kovič je orožnikom priznal, da sta ukradena konja podila iz Kaplje vasi naravnost proti Ljubljani, kamor sta dospela po stranskih potih skozi gozdove. Že zjutraj. Konja sta nameravala prodati nekje v okolici mesta. Dalje je LevakoviČ, ki je star Sele okrog 19 let. priznal, da je tudi lani ukradel s Hudorovičem in ciganom Jožefom Brajtiičem dva konja v okolici Kočevja. Prijetega tatu so danes izročili sodišču. Komisiji za agrarne operacije Stara Fužina, 5. maja Obračam se na komisijo za agrarne operacije v Ljubljani in sresko načelstvo v Radovljici a tem dopisom javno, da na pristojnih mestih končno napravijo red, ker dosedanje pritožbe niso nič zalegle. Ali je komisiji znano, kako nekateri posestniki izkoriščajo našo skupno lastnino, gozdove in pašnike? Če pojde tako naprej, bodo naši gozdovi kmalu uničeni. Sedanji odbor srenje Stara Fužina—Studor je prijavil nad 30 primerov sekanja lesa, ko so revni posestniki sekali za prodajo in iz potrebe za obstoj. Pri tem je pa odbor, žal, prezrl odbornika I. Mencingerja, ki je od l. 1922—1932 posekal nad 30 m* lesa in ga uporabil za planinsko kočo. Razen tega je bilo tudi poškodovanih izredno mnogo smrek, ko so jih preizkušali za skodle. Toda sekanja Se ni konec. Pred leti so pripravili za Mencingerja nad 20 ma macesnovega lesa, pa tudi lani so sekali, toda les jim je ostal pod snegom. Prav tako se okorišča odbornikov svak, ne da bi mu kdo zabranil. Odbornik je proti drugim posestnikom zelo tenkovesten, čeprav niso vsi skupaj posekali niti desetine tega, kar je on sam. Lani sta z načelnikom zaplenila les Ivanu Urhu in ga prodala, tako da je ostalo le 18 din za skupno blagajno po prvem računu, ki sta ga pa še popravila, da je skupna blagajna prejela reci in piši en dinar. Isti način prodaje je uveden za ves les, ki ga zaplenijo in prosim za točen obračun, da bomo ugotovili, kaj bo ostalo za agrarno skupnost. Decembra je komisar za agrarne operacije zasliševal ljudi v Stari Fužini. Javil sem mu primer Mencingerja, nakar opozarjam zdaj še sresko načelstvo, da ne bo moj glas ostal glas vpijočega v puščavi. Opozoriti moram tudi, da je bilo L 1934. dovoljeno po Komisiji za agrarne operacije sekanje lesa na planini Grintovljici. Sekali so pa povsem drugače kakor je bilo odka-zano. Označenih smrek za sekanje niso posekali, pač pa so izbirali poljubno lepša drevesa, in sicer v takšnem neredu, da je vse graje vredno. Sekanje je bilo dovoljeno pod pogojem, da očistijo planinski pašnik, ki je pa še vedno neočiščen, ker odpadkov lesa niso spravili v kopice, kakor predpisuje gozdni zakon. Pritožil sem se, a ni bilo nobenega uspeha. _ - An- - - —--- - —---* T---- ton štros, posestnik, Stara Fužina št. 56. Bohinj. Iz Ljutomera — Velike Konjs*e dirke V nedeljo 8-► t ju. bodo na Oveou pri Ljutomeru voli- ke konjske dirke, ki utegnejo biti tudi toferat zelo napete. Novost bodo zlasti preponske galopne dirke, ko nastopijo ča-kovsfti oficirji. Poleg tega pa bodo prijatelji naših kmetskih konj mogii tudi tokrat videti uspehe naših mumpoljskih kasačev, ki so obenem delavni konj^ ker opravljajo vse kmetske vožnje. Za te dirke, ki jih je devet, je prijavljenih zlasti mnogo mlajiših konj ter vlada med prijatelj konj za prireditev veliko zanimanje. — Sokolski kino. Sokolski zvočni kino v Ljutomeru si s svojimi dobro izbranimi in lepo izvedemrrd predstavami vedno bolj utira pot med najširše plasti prebivalcev Murskega polja ter so vse predstave zelo dobro obiskane. Mnogo obiskovalcev je privabil film KfcY*jedteldc8ci {Sapnik, ki je tekel petkrat Zadnle dni Je bil na sporedu lep film za šolsko mladino, ki ga je videla tudS okoliška šofedca mladina. — Veliko učiteljsko zborovanje. Poročali amo že o velikem la&teljsftcem zJbcao-vanju. ki bo 14. tm. v Murski Soboti, da naše učiteljstvo spozna Prakmurje. da stopi v stik z obrnejntm učiteljstvom. Za to zborovanje se je prijavilo 12 društev in sicer: Ptuj, Ormož, Murska Sobota. Prelog, Maribor, Maribor levi breg. Maribor desni breg, Ljfcitomer, Sv. Lenart, Len dava. Čakovec in Slov. Bistrica. Sipored zborovanja bo obsegal: Poklonrtev borcem za osnobojervje Prekniurja in arx>rovarvje s predavanji: 1 Pregled pretammskega šolstva (Evgeo Antaoer), 2. Psiha Prek-murca v bjfci gospodarske odvianosti (Gu-milar Franc) 3. Obmejno šolstvo v Prek-rr.urju (Kokolj Miroslav) 4. Otanejno šoi-s-tvo v drugih krajih nase banovine (Mirko Vauda). 5. Situacijsko poročilo (Ku-malj Metod), 6. Resolucije m slučajnosti Začetek zitjorovanja bo Ob 10. uri t So-kokakem domu Zveze vlakov so ugodne. V zvezi z zborovanjem bo razstava prekmurskega ti3ka zvečer pa koncert Glasbene Matice iz Ptuja. Za obede se prijavite pri društvenem tajniku. Pri obedu bo koncerti rala ciganska godba, nato pa bo za-bava s plesom. — OtvOrUev nove oe**te Čujemo, da bo izročena v oktobru prometu nova cesta, ki se gradi iz štrigove v Ljutomer. Ta cesta se gradi že od leta 1933 ter je že skrajni čas. da bo enkrat dovršena. Letos se je sicer delo na njej nekoliko resneje začelo kakor lani ter upamo, da ne bo otvoritev preložena še na drugo leto. — Krme primanjkuje. Ne spominjamo se, da bi bila kdaj predla taiko trda našim kmetovalcem za seno kakor letos, ko mora že marsikateri dober gospodar kupovati krmo, mnogi seveda že na mčun letošnjih poljskih pridelkov. Letos se občuti lanska povoden j, ki je uničila mnogo lepe trave, pokošeno pa deloma odnesla. Tudi paša za živino se letos dorgo ne odpre, ker so trave zaradi mraza, zelo slabe., zrak pa je tudi premrzel za živino. — Poroka, Pri Mariji Devici v Puščavi 9e je poročila gdč. Kristina VaupotiČeva, veleposestniška hči iz Ljutomera, z g. Alfonzom V resni kom, poslovodjo iz Maribora. — Napredovanje. Po dolgem čakanju Je napredovala v 6. položaj no skupino učiteljica ga. Marija Čeh od Male Nedelje. — Dar. Namestu venca |tta grob potkoj-nega g. dr. Lašiča Ferda" je daroval g. dr Lenart Boezio, odvetnik v Gornji Radgoni. 150 din Dijaš"ki kuminjl v Mariboru. Iz Ptuja — Neaajroda a v tomobil i**ta. v bližini Vuirberga pri Ptuju se je pripetila težka avtomobilska nesreča, ki bi kmalu postala usodna. Neki osebni avtomobil je radi teme za vozil v obcestni jarek, tako da se je prevrnil. V avtomobilu sta bili dve dami in dva gospoda. Trije so odnesli le lažje poškodbe, dočim je bil četrti težje poškodovan in je obležal na cesti. Prvo pomoč je nudi] ranjencem primarij sanatorija na Vurbergu g. dr. Okolokulak- — Tatvina ročne blagajne. V Ostmsev-cih so vlomili v trgovino neznani vlomilci in odnesli trgovcu ročno blaga^io, v kateri je bilo 1.0S1 din gotovine. — živinski sejorn. Na zadnji sejem je bilo prignanih 46 volov. 6 bikov, 364 krav, 21 juncev, 81 telet, 103 konj in 3 žr^ebeta. Skupaj je bilo prignanih 624, pax>o!aiuli pa 180 glav. Cena volom je bila 5 do 6 din, krave 3.50 do 550 din, biki 3.75 do 4. junci 4 do 5, teleta 4 do 6 dSn za kg žive teže. Konje so prodajali po 1.200 do 6.500 oinarjiev — Draginja narašča. V zadnjem času se opaža, da cene skačejo. Mast se je podražila od 15 na 17 din za kg. Tudi meso in špecerija sta se znatoo podražfla. živila so se podražila radi izvoza, ki se je zadnje čase zelo povečal. toda bila sta tekmeca — v ljubezni. Zaradi ženske sta se bila sporekla. Morda poreče kdo: v dvajsetem letu revolucije in sporeći se zaradi ženske — to se sliši kakor anekdota. Pa je vendar le bilo tako: Klicali so jo >uročka. Nič posebnega ni bilo na nji: droben nosek, usteea. navadno dekletce. Toda Filipov je bil do ušes zaljubljen v njo. Hodila je nekaj časa z njim, potem se je pa zagledala v Malvškina. Morda je znal lepše jj{ovoriti. no. saj je inteligenten, morda je imel roke bolj bele in snažne, ne vem. Malvškin si ni niti najmanj prizadeval, le hodil je z njo in plesal, pa se je kmalu pokazalo, da ima srditega nasprotnika v ljubezni. To ga je zabavalo. Če se je dalo, mu je potapljač prekrižal pot. miru mu ni dal. s psovkami ga ie obkladal in žalil, včasih ga je sunil tudi v prsi in javno ga je izzival na junaški mejdan: — Kar pridi, kar pojdi z menoj na serenado, zajedalec, glavo ti odvijena! ... vtudent je trpel zavoljo Suročke, izogibal se je širokoustneža. Nekoć — stanovali so vsi trije v eni hiši. se je pa vračal Kostja Malvškin s svojo Su-ročko z izprehoda. Šla sta čez dvorišče, kjer je bilo kot nalašč mnogo najemnikov, pa se je pojavil od nekod Filipov in dejal je: — Gobec ima poln žalitev, z deklinami bi se pa hotel potepati___ Student je spremil svojo damo do vrat, potem se je pa vrnil naravnost k potapljaču, kakor je stal na dvorišču z vso družbo in zgrabil ga je za vrat. Filipov je najprej ostrmel nad to predrznostjo, potem ga je pa kresni!. Student se je sesedel, Filipov se je pa še sklonil nad njim in ga kresnil še ne* kajkrat. Pričujoči so namreč vlekli ubogega študenta, dvignili so premaganca, ga postavili na noge. mu natrli prsi s snegom, potem so ga pa odvedli domov. Cez teden ali dva si je študent nekako opomogel m ker je bil kot nalašč dobil povabilo na hišni sestanek, je odšel tja. Tam je pa naletel na potapljača in leta se je raje delal, kakor da ga niti opazil ni. Toda čim ga je študent zagledal, je takoj navalil nanj, kresnil ga jc s pestjo naravnost po zobeh. Seveda je bila že zopet nesreča tu. Potapljač je študenta zopet tako premlatil, da se je revež onesvestil in da so ga morali odnesti domov. Toda to pot je bila zadeva resna, malo je manjkalo, da Filipov ni pohabil Malvškina. Dolgo je poležaval dobri študent. Prišla je pomlad, ptičice so že žvrgolele, narava je ozelenela. naš študent je pa posedeval samo pri odprtem oknu in polagoma so se mu vračale v tej bitki omajane moči. Potapljač je moral hoditi mimo njegovega okna, vedno je povesil glavo ali pa se je nalašč obrnil, da bi ga ne videl. Sam je bil zaradi tega ves boječ in celo drugih najemnikov se je izogibal, kakor da bi se jih bal. Slednjič si je študent toliko opomogel, da je zopet lahko hodil z doma. In ob prvem srečanju je zopet navalil na potapljača. In zopet je bil tepen, to se ve, toda ne več tako. Orjak se je najbrž bal, da bi ga povsem ne pohabil, aH pa celo ubil. Toda Malvškin se za batine ni prav nič zmenil. Ob prvem srečanju je zo- pet navalil nanj — bil je zopet tepen, toda zdaj samo še toliko, da ljudje niso mogli govoriti, da je on premika-stil potapljača. A v tretje rado gre: Malvškin je znova navalil na Filipova in kar s pestjo ga je kresnil po obra* zu — A kaj mislite? Potapljač si je samo pogladil lice, po katerem ga je bil študent udaril, in dejal je mirno: — Vdam se. Porazili ste me, Kostja Malvškin. Priznam, da vam niti do kolen ne segam. Prosim vas, ne pretepajte me več ... In tedaj sta se oba na dvorišču objela ter se mirno razšla. i Kmalu potem je pustil Malvškin Šu-ročko na cedilu. Nikoli mu ni bila prirasla k srcu in zdaj, ko se ni bilo več treba boriti za njo, mu ni bila več všeč. Dobrega potapljača so pa poslali ta čas na delo nekam k Črnemu morju. Tako je ostala Suročka zapuščena. Tako se je končala ta prečudna zgodba tekmovanja v ljubezni. Sila je pač sila, vidimo pa, da je tu nad fizično silo še nekaj močnejšega, kar lahko zmaga. In to je poučno na berj zgodbi. »SLOVENSKI N ARO D«, *?*wta, 7. maja 1938. Štev 1 2 Mlada Židovka rešila polkovnika Lawrenca Kdo se skriva za posvetila« kafiće AraMfc kralja nekronanega kralja Arabije Lawrenca je nastalo mnogo legend in govoric Sknvroatno je bilo njegovo Življenje, sfcr: vnostna tudi njegova smrt. Smrtno se je ponesrečil na vožnji z motociklom. Na zadnji poti so ga spremili mnogi ugledni Angleži, med njimi tudi Win-scon Cnurchill. In takoj ao ae razširile vesti, da LaaTence ni mrtev, temvce da zopet deta zrn Anglijo v daljnjih krajih, mor da tadi v Evropi, kakor je delal med svetovno vojno, ko je zedasil in dvignil proti Turkom vso Arabijo. Toda nekronanemu kralju Arabije ne bo "*ec mogoče pofceti nove slave Auzlež Stors. kj je poznal Lavvrenca se v Egiptu in je aodelovaJ z njim ▼ angleški tajni službi, je na rvo-jem nedavnem predavanju v Pragi izjava, da je o živečem Lawrencu zal samo legenda La»renc« je mrtev, njesrov prijatelj ga je sam videl v krsti m bil je na ojesovem pogrebu. Čeprav se Sirijo o Lawrencu zlasti v Ameriki močno nasprotujoče ai govorice, ae je vendar nasla važna podrobnoet iz njesrrc-ega Življenja. > Pariš Soirc poroda, da se je treba zahvaliti ameriški novinarki Standford Grllbergovi, dobro znani v liter mm h krogih New Yorka. za važno odkritje iz življenja nekronanega kralja Arabije. Grubergova je po krvi Madžar-ka_ Znano je. da je 'zdal Lavrence nekaj let pred svojo tragično smrtjo knjigo. v kateri je zbral svoje življenjske izkušnje a ljudm: Knjiga Ima naslov »Sedem stebrov m--- irost.:. Ze sam naslov je fai^n še bolj čudno pa je posvetilo. Avtor je napisal pod naslovom »Posvečeno A. S c Knjiga je bila zelo draga in zato ni postala popularna. Zanimivo je .da Lawreo-ee nikomur, niti založniku niti svojim so-rni*i Mssm m povedal, kdo se skriva aa Rak .e bo tek) da se je sele zdaj posrečilo ugotovit:, kdo je bil Lawrencu tako r-.izu da mu je posvetil svojo knjigo T- je dognala ameriška novinarka Grubergova. ki se je po dolgih letih spomnila aa S* v Palestini živečo sorodni-co Lat otroških let se je spominjala svoje ses riene. a katero sta bili najboljši prijateljici, '-ru^ergova je samo vedela, da je živer. «ena sestrična med svetovno vojna i Jeiuzalemu. pisala je njenemu očetu in ga prosila, naj ji sporoči, kaj se je zgodijo z njegovo hčerko Odgovor je prišel :rr.-. : .:• stričin oče je pisali > Vašo seetnčno Sarah Aroujon so nstreiih Turk: pred 20 leti. Bila je navdu-aaasa Skonistka deiala je z La^vrencom m te je tudi plačala s svojo glavo«. Ta vest ;e zbudil« med ameriškimi no-sisaiJi veliko senzacijo Založništva so jela sama poizvedovati, da bi se prepričala, ali je S ar--, h Aroujon ree umrla tragične In posrečilo se je zvedet: vse po-Li. Med svetovno vojno so ai bili in iidje v Palestini že hudo v la-Lavreace je jel deiova'i med Udi in hote: I h }c p-epriAati. da morajo nastopa* slezno z Arabci v vojni na s*ran; An-|ja»i aanao zmaga Anglije more pri- acusti zadovoljivo rešitev palestinskega vprašar a. N.hce seveda ni slutil da se skriva za imns> w. nastopajočim v arabski halji ča\°toik angleške tajne službe. Pr- tam dem se je seznanil Lawrence z mlai- * • ?ar3h Aroujon Drkle se je takoj zaljubila vanj. Bila sta zelo m-tjim Drvcače bi ji Lawrer.ce ne bil priznal, kdo je kakšne naloge se je lotil Srce mlade Židovke se pa ni vnelo samo aa Lawrenca, temveč tudi za njegovo visoko poslanstvo V* Jeruzalemu, kjer so bili gospodarji Turki, je bila ustanovljena pisarna tajne ansleeke službe in njena duša je postala Sarah Aroujon. Mlada Židovka je skrbno zbirala vesti vseh tajnih Lawren- covih agentov, dešifrirala jih je in sporočala v drugi šifri vodji upora proti Turkom. Turski generalni Stat) je razpisal visoko nagrado na Lswreacovo plavo, ni pa vedej. kdo se skriva pod zunanjostjo skrivnostnega Arabca. V času ko se je b.lo Lawrencu že posrečilo crvign;ti proti Turkom skoraj vso Arabijo, je napravila turska vohunska služba posrečeno p roti-potezo. Njeni agenti so prišli na sled tajnemu delovanju Sarah Aroujon. Bila je aretirana. Turška vohunska služba je vedela, da ima v rokah dekleta, ki so mu znam vsi tajni Lawreocovi agenti Sarah Aroujon je pa molčala kot prava junakinja m niti besedice niao mogli spraviti iz nje, Sklenjeno je nilo ustreliti jo kot vobunko. Usodnega dne agodaj aju- traj ao jo odvedli iz ječe na dvorišče t kjer so jo postavili med steno vojašnice in četo turskih vojakov. Poveljujoči častnik ja stopil k mladi junakinji in ji dovom te pet minut časa za rajaniSljanje, Ce bi odgovorila na vprašanja, bi al resila življenje. Toda minilo je pet minut ln dekle je se vedno molčalo Ta čas so jo pa oči vidno zapustile moči in zamahnila je z roko kakor, da hoče 9 tem pokazati, da se je uklonila. V naslednjem trenutku je pa skočil iz skupine usmrtitvi f>riaostvujočah čaetai-aov eden in zakričal: »Pet minut je ie minil o! Umreti mora! Potegnil je samokres m ustrelil dekleta, sete pozneje je preiskava dognala, da je bil ta častnik tudi tajni arujleski agent. Bal se je. da m bo dekle v smrtni grezi premislilo in izdalo Lawrencove agente. V tem primeru bi bil izgubljen tudi on in zato jo je ustrelil. Tako je dala mlada Sarah Aroujon življenje za Lawrsnca in rešila je njegovo veliko delo Zato ni čuda. da ji je posvetil svojo knjigo o fivljenski modrosti. Pasje pokopališče v Parizu Pes, ki ie rešil življenje 40 ljudem, je postal žrtev 41« rešenega človeka Z enim najbolj čudnih poklicev na svetu se gotovo lahko pohvali Francoz An-dre. ki je grobar, vrtnar, višji nadzornik in duhovnik na pariškem Cimetier ce& Chiens. pašnem pokopališču urejenem na otoku II des Ravaveurs Njegov poklic je svojevrsten zato, ker menda na vsem svetu ni drugega takega Dok! <*a. Pater An-dre polaga na otočku k večnemu počitka živali, kj so se že opetovano izkazale kot najboljši prijatelji človeka Oni dan so imeli na pasjem pokopališču 29.12(5. pogreb. Pater Andre je nesel v naročju za-bojček z mrtvim, toia še toplim telescem mladega terriera. Mlada, črno oblečena in močno potrta dama je stopala za njim. Na pasjem pokopališču, ustanovljenem v zadnjem letu pretek]ega stoletja pa n% pokopavajo samo psov\ temveč tudi opice, konje, mačke m kanarčke Med njimi pa počiva tudi lev in mlad panter. Poeetniki so večinoma bivši lastniki pokopanih živali in tujci, ki ljubijo take kurijoznosti. Vstopnina znaša 1 frank. Vzdrževanje gro ba stane 25 do 412 frankov letno. 25 frankov se plača, na tako zvanean navadnem oddelku, na lepših krajih, kamor sije soln-ce in kjer rasto stara drevesa, j« pa pristojbina vtšia. Vidimo torej, da niti živali niso na pokopališču enake kakor niso ljudje. Tik ob vhodu tega edinstvenega pokopališča stoji velik spomenik psa Barrva z napisom: »Rešil je življenje 40 ljudem, 41. ga je pa ubil.* Okoliščine, v katerih je izdihnil "^vojo zvesto pasjo dušo. so zares tragične obenem pa ironične. V snežnem metežu v Alpah je krenil nekega dm» Barry na pot. da bi rešil izčrnanega potnika, ki je bil zgirši] pot. Našel ga je, toda od sn?^a oslepljeni mož ga je smatral za voika. Napel je zadnje sile in ga z nožem zabodel. Zvesti pes je imel še toliko moči. da se je zavlekel nekaj metrov naprej, kjer jc v si.egu izkrvavel. Druga znana, na pasjem pokopališču v Parizu pokopana žival je dirkalni konj >Troytownc. ki je padel leta 1919 na pariški Grand Steeple Chase in morali so j ga ubiti. Tudi njemu so postavili spome-j nik in na njem je napis v angleščini: iNi-1 koli ne bomo videli tebi podotanega«. Parnik »La£ayette« žrtev požara V noči od srede na četrtek je nastal na velikem parnik u francoske trgovske mornarice >Lafayette«, ki je bil zasidran v lu-ki Le Ha vre in bi moral včeraj odpluti v Ameriko, velik požar, ki se je tako naglo razširil, da je b:l kmalu ves parnik v plamenih. Pristanišk. gasilci so gasili vso noč. vendar ognju niso bili kos. Ogromna parnik je popolnoma zgorel in je od njega ostalo le železno ogrodje, ki se je pa zaradi silne vročine deloma tudi zvilo. Parnik »Lafavette* je bil ena najmodernejših ladij francoske mornarice m je obsegal 26.000 ton. Graditi so ga začeli leta 1928 in ga naslednje leto spustili na morje. Bil je najmodernejše opremljen in je vozil tako hitro, da so bil; Francozi prepričani, da si bo priboril >sinji trak«, kar se pa ni zgodilo. Kako je nastal požar, ni znano, domnevajo pa. da gre za sabotažo, oziroma za požig. Skoda gre v milijone, je pa krita z zavarovalnino. Čudni muze]! Y .imrr^kfm :n«^*u P'.tT>{--uraii so oi oni dan ^uden mu7>- TV.mov;] mm. j. kra'j . slašč- ar,- v We«»r2 ^held^r. V tem aiureiu -o zbrsp* na različnejse vrate za-kusk n peciva, pn tudi boM'a zbirka ku-' *• --tiv 'v-e^t časov in narodov T"a mu7' r iča pozorno-1 i a ž** obstojeve i u ae eu ftve mezeie. ki jih ie na svetu precej. Na om ^ - -anio nokater.-. h*' c 'url mii7^> p->*vorb du-najske'ja 'ržr.ciia urad:-, ki^r sr> >pravlict:a vsa ponjrc;t>va živila, kakor um^'no :z~ie 'ara kavina zrna. s. lonioojo raznih barvil izdela-.a v»nn t*»r dru:'-' pija' ■ ,t->'\,iiH V Badimpešti je madžarski nmzei za social- no higiene ustanovil ma.za^k» razstavo, panoptikum človeških zmot in elepar^j. Ta razprava zsrovomo pričj. kako zelo sta razširjana na svetu neumnost m praznoverje. V službi napredka je tuJj antiopijski muzej v Sa.nehaju. kjer so prikazane s pomorjo slik. ?tatist.Jdnih podatkov in anatomirnih [•■rep^ratov *irasne po^ledire uživanja opija. Nedavno so ps v Varšavi otvorili treznostni ni uze i. za enkral na svetu edinstveno ustanovo, ki ie delo 23 držav. Muzej inia nmogo oddelkov, tako za propagando, za zgodovino borbe proti alkoholnim pija^ m za brezml-kotjoiie pija'-e. za alkoholizem glede na zdravje, na tuberkulozo na spolne bolezni, na šolo. icno in rodbino, samomore, nesre-I če pri delu itd. Pred stoletnico Muzejskega društva Društvo ima 217 članov la častnega člana prof« dr. Seidla Ljubljana, 6. maja V Čitalnici Narodnega muzeja je včeraj predsednik univerzitetni prof. dr. Milko Kos na občnem zboru poročal o delovanju Muzejskega društva za Slovenijo, ki ga je Šteti med najstarejša naša znanstvena in kulturna društva. Zborovale! so počastili spomin štirih zvestih in uglednih članov, ki so v lanskem letu umrli, to so bili univerzitetni profesor dr Ivan Prijatelj, bibliotekar dr. Puntar, književnik in politik Fran Jaklič in univerzitetni profesor dr. Alfred Berko. Predsednik je izrekel zahvalo vsem, ki so društvo lani podpirali, da je moglo služiti z uspehom svojemu namenu. Glavna skrb društva je društvena publikacija >Glasnik« ki je v 19. letu izhajanja. Tudi 19. letnik bo izšel v dveh zvezkih, od katerih je prvi že v tisku. Znano 1e. kako težko je izdajati pri nas znanstvene publikacije. Društvu se je posrečilo vzdržati kontinuiteto pri Izdajanju >Glas-nikar in z novim letnikom 1938 prehajajo publikacije Muzejskega društva v 50. leto. Za 50-letnico izdajanja svojih publikacij bo društvo izdalo repertorij društvenih publikacij v zadnjih 50 letih, katerega bo sestavila ga. dr. Pivec-Steletova. Muzejsko društvo obstoja prav za prav Že od 1.1839. Prihodnje leto bo Izšel 20. letn'k »Glasnika« kot jubilejno izdanje, s katerim bo društvo proslavilo 100-letnico svojega obstoja- Društvo bo izdalo dr. Zon-tarjevo »Zgodovino mesta Kranja«, prva polovica knjige je že v tisku. Jeseni bo prvi sestanek slovenskih zgodovinarjev in razgovori glede časa in kraja ter dnevnega reda tega sestanka se vrše med društvom in Zgodovinskim društvom v Mariboru. Tajnik prof. dr. Zvvitter je poročal o prošniah in deputacljah. ki so se prizadevale zagotoviti obstoj društvu in redno izdajanje glasila Te prošnje so imele uspeh le pri javnih činiteljih. kakor pri vladi v Beogradu, pri banski upravi in mestni občini. Društvo je sodelovalo pri reševanju vprašanja kočevskih krajevnih imen, razpravljalo o \nprasanju naših domačih arhi- vov, ki ao v nezadovoljivem stanju, kakor o vprašanju Se vedno neizvedene izročitve naših arhlvalij na LKrnaju in v Gradcu. To vprašanje je po priključitvi Avstrije k Nemčiji v novem Stadiju. Ob začetku tega poslovnega leta je imelo društvo 216 članov. Med poslovnim letom je pristopilo 11 Članov, črtanih je bilo 5 članov, umrli so štirje člani. Število članov je torej stalno. Častni član društva je prof. dr. Seidl Iz Novega mesta. Blagajnik prof. dr. Sari a je poročal o stanju blagajne, ki izdaja največji znesek za tisk svojega glasila. Namesto obolelega knjižničarja in arhivarja dr. Ložarja je njegovo poročilo prečital tajnik dr. Zvvitter. »Glasnik« (17. letnik) je bil poslan na 143 naslovov. Med poslovnim letom je bflo črtanih pet naslovov. 18. letnik je bil poslan na 145 naslovov. Zamen jalne publikacije: Ob zadnjem občnem zboru je bilo v kartoteki 190 naslovov prihajajočih zamen jalnih publikacij. V teku leta sta odpadli dve zamenjami publikaciji, društvo pa je dobilo v teku leta 8 novih zamenjav. Društvo ima v kartoteki skupaj 202 naslova zamenjalnih publikacij. V teku lanskega leta izkazuje društvena knjižnica prirastek na 249 enot. Ako računamo vsako enoto po\*prečno po 50 din. kar je najmanjši znesek, predstavlja letošnji prirastek knjižnice minimalno vrednost 10.000 din. Urednik »Glasnika« dr. Mal je rx>ročal. da je bilo izdajanje glasila letos zaradi izrednih podpor olajšano. Orisal je delo uredništva in prizadevanje sotrudnlkov. Inšpektor g. Josip Turk je predlagal raz-rešnico. predlog je bil soglasno sprejet Pri volitvah ie bil za predsednika izvoljen zopet prof. dr. Milko Kos. za podpredsednika dr. Josip Mal. za tajnika prof. đr. Zvritter. za blasrajnlka prof. dr. Balduin Saria. za knjižničarja dr. Rajko Ložar, v odbor so pa bili izvoljeni ga. dr. Pivec -Steletova prof. dr. Jakob "Kelemina, inspektor Jo*ip Turk. prof. Silvo Kranje in prof. dr. Mirko Rupel. Italija ima 42,918.726 prebivalcev V Italiji imajo vsakih pet let ljudsko štetje. Zadnje ljudsko štetje je bilo lani, predzadnje pa leta 1931. V petih letih je naraslo število prebivalstva v Italiji za 1,742.055 ali za 4.23 odst. Prav za prav je znašal naravni pni as tek 2,044.002, toda izselilo se je 301.947 Italijanov. V Italiji še vedno močno narašča število prebivalcev velikih mest Tako šteje Rim po zadnjem ljudskem štetju 1,192.826 prebivalcev, Milan 1.123.953, Neapolj 883.289, Turili 643.068, Genova 637.156, Fl oren ca 334.596, Bologna 280.506, Benetke 272.23», Trst 255.046. Zanimive podatke o tem pri ob ću je »Statistični vestnik«. Največji prirastek izkazuje Rim in sicer 18.6° o, Bologna 13.9, Milan 13.4, najmanjši prirastek med vsemi italijanskimi mesti in sicer samo 2J2 pa izkazuje Trst. Šola v avtomobilu Mlada hollvwoodeka zvezda že0od6ni diktaturi« zdravnika, ki jo neusmiljeno pita s sofiivjem. mlekom in ribjim oljeon. 11 ljudi je zastrupila Sličen proces kakor proti I>unajcanki Marti Marekovi se je pričel te dni v belgijskem mestu Liege m po vseh znak h sodeč gre menda za največjo zastrupi je-valno afero vseh časov. Na zatožen! klopi sedi 581etna vdova Marija Aleksandri-na Petitjean Beckerjeva, ki je po svojih zahrbtnih zločinih Se prekosila proelulo svojo rojakinjltj marlcizo Brinrvlllierško. Zaetrupila je namreč 11 ljudi in obtožena je tudi da je še štirim drugim stro -gla po življenju. Beckerjeva je bila, izdelovalka 115pa i:i je bila na glasu kot precej pridna, delovna žena. Leta 1932 se je pa njeno življenje nenadoma spremenilo, začela se je nagibati k pustolofvnscinam. Zaradi tega jo bila vedno v denaTnih stiskah. Postala je vzgojiteljica in se v parkih seznanjala 8 priletniinii, bolehajočirni damami, katerim se je znala tako prikupiti ,da so jo spre-jele za vzgojiteljico. Od leta 1933 do 8. oktobra 1936. ko so jo aretirali, je umrlo 11 njenih >paxriejntkržavno tožilstvo bo predložilo 1800 dokazilruh listin, zbranih med 14 mesecev trajajočo preiskavo. VSE SE OA UREDITI Slavnega slikarja Aubrvja je ofedakal zakonski par iz Amerike. Žena ni bila posebno lepa, bila je pa na videz skromna. — Prihajam k vam s svojo ženo, — je dejal American. — Rad bi imel lep njen portret. — de si želite portret in če vam ni mogoče ležeče na podobnosti, vam rad ustreženo, — je odgovoril slikar. E CHBEROFR. Hlalokaf, O M A N otok gobauceo — Ta bastard je brez vsake vzgoje, — je dejaj strupeno. — Obžalujem, da me sramotite, — je dejal Sketch in se ozrl na Nikio. — Trdil sem namreč do današnjega dne. da je to črna ps:ea volčje pasme in o njeni krvi nisem niti najmanj dvomil Z njeno vzgojo je pa drugače, saj se ne more od mene naučiti nič dobrega. — Saj to je vendar črna psica volčje pasme, čistokrvna. — je dejal starejši mož. sedeč na sosed- stolu- — Tudi jaz sem vašega mnenja, gospod Benette — toda če trdi gospod Burne nasprotno . . — To je bastard in konec besedi. Saj vendar poznam pse. — je izjavil Burne s povišanim glasom zdaj ie razjarjeno, ker se je nekdo drznil ugovarjati mu — Ti psi izvirajo iz Rumunije. — je dejal Sketch hladno, ne da bi se zmenil za tujčev izbruh — dolgo je že tega. kar so vodili volčja krdela Morda ao zato črni. Kupila jih je neka hamburška tvrdka Id jih je prodajala zelo drago. Ni jih mnogo gori da je moja psica edina te vrste. Pa tud: če je njena kri predmet spora, vas zagotavljam, da bi je ne prodal, niti ne podaril nikomur ra svetu. Čudim se samo gospod Burne, da vas ni ugriznila, ko ste jo brcnili. Dejal bi. da priča to o njenih lepih manirah, da ne napada ljudi v družbi... — Ustrelil bi jo bil. če bi me bila hotela ugrizniti, — je dejal Burr? grozeče. Sketch je pa odgovoril mirno: — Ne b:li b: je ustrelili. 2e marsikdo je poskusil to, pa se ni *e nikomur posrečilo Davi je Doskusil to mornar, ki je imel v vsaki roki pripravljeno pištolo Ce ni njegovega trupla odnesla ona čedna družba, leži še vedno s pregrizenim grlom pri severnem zalivu. Vi imate pa samo en samokres in še ta je v žepu zadaj Nikie ne trpi. da bi kdo segel z desnico nazaj, zlasti ne pri ljudeh, ki jim ne zaupa. Družba se je presenečeno ozrla na Sketcha. Fred Burne se je prisiljeno nasmehnil, ko je dejal: — Cujte. potepuh zanimivega se delate. — Potem se je pa obrnil k družbi in nadaljeval smeje: — Mnogo potepuhov sem poznal ki so se ovijali z nimbom zagonetnosti in ta spada med nje Verjamem, da je.spal davi nekje v grmovju in vse to se mu je sanjalo — In samozavestno se je obrnil na Sketcha — Toda eno vam moram orimati Vaša ^ala « temi tatvinami je bila zares Dosrečena. — To ni bila šala, gospod — je deial Sketch hladno in si nabasal pipo. — to ni bila šala, kar bi vam mog^l potrditi ravnatelj Kem Ni moja navada lagati in zbijati šale, ker je to neumestno. Kakor se preživljate vi s tem, da vlečete dobiček iz srečne misli vašega spoštovanega očeta, ki je vas posadil stolček generalnega tajnika te družbe, tako na kujem jaz dobiček iz tega, da ljudje vaše vrste ne pazijo na svoje stvari. Kradem — seveda, ne ustrašite se, to je polni in edino pravi izraz za moj poklic. Kradem in včasih me zasačijo. V takem primeru me zapro. Ce mislite, da se delam zopet zanimivega vprašajte jutri inšpektorja Brauna, ali sem bil tu že zaprt. Odgovoril vam bo, da sem bil. Družba je sprejela te besede smeje. Poznali so Sketcha in čeprav so videli, da govori zdaj resnico, so ga vendar občudovali. Samo Fred Burne je ogorčeno vstal, rekoč: — Ped mojo častjo je sedeti s tatom in lanžjivcem za skupno mizo. Gostje so mislili, da bo Sketch zdaj vstal in udaril tega nesramneža. Sketch se je pa samo nasmehnil in odgovoril: — Prizanesli hočem vaši časti in zato odidem sam. Samo to sem vam hotel reči: nimam vas rad. Ves večer, kar sem tu. vas nisem razžalil niti z besedico, a vi ste bili silno grobi. Kaj morete za to? Morda govorite pod vplivom vaših angleških univerz, ki dele ljudstvo v dve med seboj zaničujoči se skupini: posedujočih in proletarcev. Nimam vas rad. vendar vas pa svarim pred otoki. Zdaj je tu poseben čas, to vidite na mojih laseh, ki so osiveli snoči — in ljudje vaše vrste tu ne životarijo posebno dobro. Ne napadajte nikoli ljudi, ki jih ne poznate. — Grozite mi! — je vzkliknil Burne preteče in planil pokonci — Ne, samo svarim vas, — je dejal Sketch že na pragu. Ravnatelj Kem je stopil za njim, ustavil ga je na hodniku in mu položil roko na ramo. Sketch se je mirno o tresel njegove roke. — Razžalili ste mojega gosta, — je vzkliknil Kern. — Pomirite se, gospod ravnatelj, tega tepca vendar ni mogoče razžaliti. — Tepca? Kako? To je ženin moje hčerke. Razumete? Sketch je postal resen in počasi se je obrnil. Njegove oči so se obrnile od potnega Kernovega čela na drgetajoče veke razjarjenega starca. — Tega ne mislite resno, — je dejal mirno. — To vas nič ne briga. Zdaj pa glejte, da izginete. Sketch se ni ganil. Razmišljal je o nečem. — Ali Pamela to že ve? — Reči hočete gospodična Pamela? Seveda ve. saj je danes njen zaročni večer. Najpozneje čez tri mesece bo njegova žena. Zdaj pa pojdite in svetujem vam, da nikoli več ne pridete sem. Sketch se je že zopet nekam zamaknjeno smehljal in božal svojo psdco po dlaki. — Tri mesece, to je dolga doba, gospod ravnatelj. Toda o tem nisem hotel govoriti z vami. Rad bi tudi vedel, koliko ste zasluzili pri tej kupčiji s Pa-melo. Toda tudi to je zame brez pomena. Star mož ste in nekaj z vami ni v redu — nekaj čudnega izžareva iz vas — zdi ae mi kakor da bi.. • denarnih NAGBAD H kateri točki navodila o uporabi Radiona spada posamezna slika? Navodilo za pranja z Radonom, Id Je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka, Ima 6 točk. Potrebno Je« da točno doženete, katere točke Radion navodila predstavljajo te shke. Vzemite v roko zavitek Radiona In pročitajte pazljivo vsako točko navodila, pa ga primerjajte s temi slikami. Nato vnesite v prazne kroge na tek slikah Številko tiste točke, ki po Vašem mnenju spada k posameznim slikam. Napišete v spodnjem desnem kotu tega oglasa čitljivo Vase lene In natančen naslov. Izrežite cel oglas In ga pošljite kot tiskovino v odprti kuverti frankirano s 25 para brez vsakega drugega obvestila na: Jugoslavensko d. d. Schicht-Lever, oddelek reklama, Osijek. POZOR: Posled nji rok za vpošiljafev je 31. maj. in. »9 99 to.ooo.-5.000.- 3. ooo.-2.000.-loo.- 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 2oo nagrad po Skupaj Din. 40.000.- za pravilno rešitev I Ugotovitev pravilnosti rešitev, žrebanje in delitev dobitkov izvrši posebna ocenjevalna komisija, katere člem so: Dr. Meto Perfi. lir. Javni notar Kamilo Krvarič, direktor »Hrvatskega Lista" Inž. Ante Safner, direktor Jugosl. d. d. Schicht-Lever Dragan Gregurovic, Sef reklame Jugosl. d. d. Schicht-Lever Glavni dobitniki bodo objavljeni 19. junija. Navodilo o uporabi obeta pri nagradnem tekmovanju dobitek, točna izpolnitev istega pa prinaša uspeh pri pranju perilal pere sam-pere prizanesljivo »SLOVENSKI NAROD«, soneta, T. sBSJS Ittt Stev 1D2 RAZPRODAJA! po neverjetno nizkih cenaL „PRIBOR" — Tyrševa cesta 9 NAZNANILO! v «v*-.ii cenjenim indu*tri jcera ta trgovcem naznanjam, da ml Je trgovino In industrijo podelilo koncesijo javnega skladišča, katero ta« t ni zgradbi v Ljubljani, Kotnikova uL st- 12 (nasproti firmo: [JE TURK 3| • J [M JAVNO SKLADIŠČE $P tel. iatemrb. 30-73 8 tem mi je omogočeno interesentom kar najskrbneje shranjevati blago, varovati njihove interese ter vedno hitro in točno postreči njihove odjemalce. Kot posebna ugodnost aa današnje trgovsko-konkurenčne prilike je prostost mestne trošarine in nvoznine za dobo ležanja robe v skladišču. To boniteto morejo s pridom Izkoristiti poactmu one tvrdite, katerim konvenira imeti v mestu stalno zalogo oae robe, ki se proda delno ali pa v celoti izven Ljubljane. .Mestne davščine se plačajo namreč le za ono količino robe, ki se iz skladišča Izvozi ▼ mestno območje, vse ostalo blago je pa teb davščin prosto. Suka, snažna in svetla skladišča v sredini mesta, ugodm pogoji km diskrecija so moja posebna priporočila. Interesentom pošljem aa zeljo poslovni pravilnik in tarifo. 8 prošnjo, da mi izkažete svojo naklonjenost ter me poverite s cenjenimi čili. se priporočam z odličnim spoštovanjem HAJKO TURK Brez posebnega obvestila. Umrla nam je danes v 77. letu starosti, po kratki, mučni bolezni, previđena 8 tolažili sv. vere nada mama, gospa MARIJA FITII ATeriiiar VDOVA PO SPREVODNIKU JUŽNE ŽELEZNICE Pogreb blagopokojne bo v nedeljo, dne 8. maja 1938, ob S. url popoldne iz hiše žalosti, Stritarjeva ulica 7. na pokopališče k Sv. Krizu. LJUBLJANA, dne 6. maja 1938 Žalujoče rodbine: F ATT K, ZIGON, J APEL** MAJ 1938 platneni čeveljčki z Vek tt-S4 Dta i*.—, In najpriprav- pod-35-12 Din jm v beli, atvi In 4*421-4008 Otroški gumasti čeveljčki na zaponko, praktični za šolsko deco, ki Ima daleč v šola. VeL 27-30 Din 25.—; 81-54 Din Din 2*61-43864 Dobrim otrokom za spomlad te fine, pregibi jive sandale z okraskom In sponko preko ris ta od št. 27-30 Din 48.—; ste v. 31-54 Din 59.—: Štev. 35-38 Din 63.—. otroški lak-ceveljckl z Jezikom preko ris ta. S t. 27-30 Din 69.—; it. 51-34 din 79.—; isti iz belega nubuka 1492 Za od poči tek nog elegantni lahld in udobni poletni čeveljčki iz belega aH drap lanen«1 ga. platna. 4975-16181 Fini tonski solni Is belega usnja z rjavo kombinacijo, usnjenim podplatom in sponko preko 0996-46120 Udobnost nad vse! Iz krojeni v ristn in bogato okrašeni čevlji. Vezejo se z okusnimi pentljami. Zelo so lahki, za to Jih kupite za izprehod. 4365-16168 Zelo elegantni In okusni čeveljčki iz belega semisa. Udoben kalup, elegantna oblika in nizka peta nudijo nogi udobnost in lahkoto pri hoji. 1905-94220 Elegantni čeveljčki iz modrega semisa. Priporočamo jih z visokim ri- stom. Pentlja je okusno okrašena z rdečim usnjem. 8467-2675 Moške sandale, Izdelane iz sivega diftina z usnjenim podplatom in usnjeno peto. Zelo udobne in lahke. 9837-8642 Novi model! Elegantnemu gospodu poleg sporaladne obleke ti fini čevlji v drap- rjavi kombinaciji. 9039-24673 Bogato okrasen! moški čevlji, izdelani iz sivega semisa ali drap-usnja z usnjenim podplatom. Podajo se vsaki poletni obleki. Za naglo In praktično zapenjanje Čevljev na gumbe, ttane samo Din 1. a popravljanjem nogavic Izpuščene nitke popravljamo naglo, strokovnjasko in poceni. Varujte svoje oči, čas In denar, dajte nam ■voje nogavice v popravilo! »LALA« Vsaka elegantna in varčna dama pozna nado »LALO«. Prej smo jo prodajali za din 19.— a sedaj stane samo Din 15.—. MALI OGLASI 5f par. on*ek poeeoej Krenuo, izjav« lav-m pooene) gumene Dogovor. gt«u* malin j£ /namkc — Popustov za Tal* >si yt creoa pruoZii oe primarno zno Besnela s* par ' Naintanist m vek posebe) m ■ nr ^OFLfLSKA ŠOLA L GabertčiK. DivSi komisar za šoferske izpite. Ljubljana. Kolodvorska 43 tel. 28-28 1416 PO^KBNK NOVOSTI n ooia^n sport. itamgarn, pum parice perilo itd. na i c s o e j • P K C S R E K 8? Petra c e ■ ? a 14 GOSPA ZrPKTN se je preselila. Informacije v poslovnih zadevah pn Kokalj. palaca Dunav, vrata st. 24. tel 2G-24 1386 Svez« najfinejše norveikc ribje olje tz lekarne di Plccoilja v Ljubljani se priporoča bledim m -la-botiam osebam NOVOST ZA DAMI ! ! ! Izvršujem trajno onduiadjo na najnovejšem in najlažjem aparatu sedanjosti, posebno priporočljivo za občutljive dame! Frizerski salon »R A K A R« Prešernova uL 7. nasproti slaščičarne »KonsJc«. vezni vnod. 23 R •0 PAR CNTLAMJE 2!«2aS£laf V juniju se preselimo Miklošičevo cest Alelu. OBLAT, veletrgovina vseh vrst čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 i MREŽE ZA POSTELJE dobite najceneje pri AncUovic, zaloga pohištva, Komenakega 34. 1403 i SLUŽBE V» par davek posebej je i gum bole po 6 75 Ve »Janja na*. prvovrstnih AUMANN Ure in zlatnino nudi za birmo najceneje Ivan Pakiž Ljubljana, Pred Škofijo 15 NATAKARICA čedne postave do 25 let dobi takoj službo blizu Kranja. Lahko je ločenka ali vdova brez otrok. Ponudbe s sliko na upravo Slovenskega Naroda pod »Gorenjsko«. 1400 STADOVATUA Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din STANOVANJE enosobno aH majhno dvosobno teče mirna In snažna stranka aa takoj ah kasneje Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« s navedbo najemnine pod »Dva osebi«. 1373 PRAZNO SOBO ■ posebnim vhodom takoj oddam. Kraje. Mestni trg 13-EL 1420 DOPISI WANDERER dVokolo nudi ulitek v prostih urah! VSAK KUPEC DOBI TVORNISKO JAMSTVO Emajliranje Wanderer dvokolesa je trikratno, zaradi tega email ne poka niti pri udarcih niti pri tresenju. Kromova plast na podlagi nikla pa ščiti gole dele pred vremenskimi vplivi. Generalno zastopstvo PRPie — ZAGREB Vrhov čeva ulica IS Manj zanesljiva! energično odklonite, gre za Vade zdravje SO par Najmanjši 8 Din DAMA. ki ▼ svojem zakonu m zadovoljna, naj posije svojo sUko s polnim neaUman na upravo »Slo-Naroda« pod »Maj 1407 Halo! Pozor Halo! GOSTILNA PRI MISKOTV unea 11 — Zelena lama Tavaraiika priredi jutri, dne 8. maja, veliko zabavo in koncert — Za dobro jedačo in pijačo je dobro preskrbljeno — Pečen pujsek na nanju bo tudi — Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz kleti braca Peri*. Se priporoča VaJtlCO SENZACIONALNA IZPREMEMBA V HODI PUDRA Ni več videza »olepšavama« NOV NA KOZI NEVIDEN PUDER DAJE ČUDOVITO NARAVNO LEPOTO Elegantne Francozinje so kreirale novo modo ko so na?Ie puder, ki daje polti videz breskvinega cveta ter prepreči za ves dan tudi najmanjše sledove svetlikanja. Skrivnost je v tem. da se po novem na« činu Izdelave najfinejši puder trikrat pre-sejs skozi svileno sito m zmeša z dvojno peno smetane Ta novi način izdelave pudra, ki js plod dolgoletnih raziskovanj francoskih kemikov )e patentirao od tvrdke Tokalon. Puder Tokalon omogoča odstranitev svetlikanja nosu In mastne koža Da Vam prekrasna polt ki ostane popolnoma »mat« polnih 8 ur. Ce uporabljate »mat« puder Tokalon, st Vam koza ne bo svetlikala nHi na vetru in det J u in tudi oe pri potenju. Ta puder daje licu vide? svežih dražestnih rožnatih listov fer zviša v veliki meri Vašo privlačnost Nabavite si puder Tokalon — kateri se proizvaja v desetih prekrasnih niansah: Din 10.—. 30 — m 30- — £a spravo in del Usta Oton Gnrlstof — Val v LJubljani 49