37. številka. Ljubljana, v sredo 16. febrnvarja 189S. XXXI. leto. Isheja v«k dan ive*rr, uriinil nedeljo in praznike, ter velja po posti prejeman ta avst ro-ogerske dežete ea vse letu 15 gld., za pol leta 8 gM., za četrt leta 4 gld., za jedcn saeeec 1 gld. 40 kr. — 7m Ljubljano »*rer pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 Wr. za jetten mps»ec 1 pM lO kr Za pofiiliar.je na dom račnna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr, ca Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša — Na naročbe, bre/. Istodobne vpoSiljatve- naročnine, se ne ozira. Za oznanila pinču.e m od Stinstopne pet it-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrut tipka, po 5 kr r» lv dvakrat, m po 4 kr., As se tri krut ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli franko vati — Rokopisi se De vrač njo. — Uredništvo >d npr« ^ oiitvo je na Kongresnem trga St. I J, U p r a v o i 6t v u naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. i vse administrativne stvari. Telefon hI. :* * > V znamenju sprave! Deželna zavarovalnica ju bila zopet na dnevnem redu včerajšnjega deželnozborskega posveto-vanja. Katoliško-narodna stranka in njen voditelj kanonik Kalan se ne bodeta posebno veselila tega sonetnega posvetovanj*. Odkrilo se je pri tem pravo srce te stranke in poslanci narodne stranke pr Ali so do zavesti, kako slabo bi se jim godilo, da pride do tiste sprave, katera bi bila všeč gosp. Andreja Kalana. Dasi leži „sprava" v zraka, dasi se vse cedi od samega medu, in dasi katoliško-narodna stranka pri vsaki najmanjši priliki slovesno za-trjaje, da hoče imeti pošteno in lojalno sprano, preži tudi v teh ^miroljubnih dneh", kako bi pri vsaki priložnosti narodni stranki kaj škodovala ter jo pripravila ob ugled pri volilcih. Tudi deželna zavarovalnica, za katero do sedaj deželni odbornik Povše še prav ničesar ni storil, gotovo ni strankarska zadava. Će bomo s strankarskega stalŠČa take zavode ustanavljali, bomo kmalo tam, kjer je danes Tirolska s svojo deželno zavarovalnico. Od 1. 1811. že obstoji ta, toli proslavljana tirolska deželna uzor-zavarovalnica, a danes ima 215 milijonov risk, rezervnega zaklada pa, ki se je nabral v 86 letih, nekaj čez 300.000 gld.! Komur te številke očij ne odpro, ta je slep, ali pa hoče narod naravnost v gotovo zgnbo tirati, in sicer nalašč, ali pa brez vsakega pomisleka I Opravičeno je torej bilo, da je upravni odsek sklenil, da naj se deželna zavarovalnica še ne ustanovi, in da naj enketa celo zadevo nekoliko bolje preišče, kakor jo je preiskal, in oziroma pr mislil poslanec Žitnik. Sklep upravnega odseka, da naj se skliče enketa, bil je to ej jedino mogoč, všeč pa ni bil kanoniku Kalanu, ker. je čutil, da bode morda a tem dobro agitatotično sredstvo katoliško-uarodni stranki odvzeto, kateri je ravno s tem sredstvom slepila ljudstvo, ki si deželno zavarovalnico največkrat tako predstavlja, da bi pri takem zavodu dežela plačevala tako premije kakor škode. Za to rt j se je bilo treba maščevati, in kanonik Kalan, ki živi sicer po predpisih katoliške vere, izkazal se je tukaj izvrstnega političnega bravo, kakor ga boljšega nima cela katoliško-narodna stranka. V zbornici je sicer molčal — bojazljivci in hinavci pečajo se vedno samo s zavratnimi napadi — sprožil pa se je v svojem listu ter očital dru. Tavčarju, ki je bil poročevalec upravnega odseka, da za denar prodaja svoje prepričanje o deželni zbornici, da je bil plačan poslanec privatnih zavarovalnic. Da bi se odkrili dokazi, ki bi tako infamno očitanje opravičili, na to pošteni kanonik niti no misli ne ; njegovi mašniški duši povsem zadošča, da je ukradel čast svojemu tovarišu v deželnem zboru, in da je obrekoval, kakor so zmožne obrekovati samo črne duše! Da bode pa obrekovanje tem vspešnejse, ponavlja se v treh „Slovenčevih" številkah, in sedaj bode romalo od vasice do vasice, in marsikje se ga bode polastil kapelan, in ob roki škofovega lista bode vernim ovčicam dokazoval, da delajo „liberalci" za denar v dež. zborn. Mesto zavarovalnice imeli bodo sedaj novo agitacijsko sredstvo, ki bode na nerazsodnega kmeta morda še bolj uplivalo, kakor pa je uplivala Povšetova deželna zavarovalnica I In tako postopanje je v očeh kanonika Kalana in njegove stranke — pošteno ! Kes, daleč smo prišli na Kranjskem, in to v znamenja Bspraveu. Deželni zbor kranjski. (X. seja dne 15. februvarja.) (Konec.) Post. baron Schwegel je poročal o prošnji županstva v Črnem vrhu za nasipanje občinske ceste iz Zaloga v Črni vrh in predlagal, naj se odstopi deželnemu odboru. — Sprejeto. Posl. vit. Langer je poročal o prošnji c kr. centralnega zavoda za vremenoslovje in zemeljski magnetizem na Dunaju za pospeševanje vremeno-slovne postaje v Ljubljani in predlagal, naj se dovoli 500 gld. — Sprejeto. Posl. vit. Langer je poročal o prošnji učitelja Antoni Lapajneja na kmetijski šoli na Grmu za vštevanje petletnic v pokojnino in predlagal, n*j se odkloni. — Sprejeto. Posl. baron Scbwegel je poročal o prošnji županstva v Krškem za podporo za izpeljavo občinske ceste Leskovec-StraŽa in predlagal, nsj se izreče, da dežela le v izredn h slučajih dovoljuje podpore za ceste in naj se naroči deželnemu od-bcru, da v tem smislu prošnjo reši — Sprej-to. Posl. Povše je poročal o prošnji komiteja avstrijskega osrednjega urada v varstvo kmetijskih in gozdarskih koristi pri sklepanju trgovinskih po-godeb za podporo in predlaga', naj se odstopi dež, odboru. — Sprejeto. Posl. Murni k je poročal o prošnji šolskega vodstva v Drašičih za podporo za šolski vrt in vinograd in predlagal, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto. Posl. M u r n i k je poročal o prošnji občine Belaprc za podporo 275 gld za zgiadbo hudournika pri župnišču in predlagal, naj se odstopi deželnemu odboru. Posl. Povše je poročal o prošnji c. kr. kmetijske družbe kranjske za podporo k ustanovitvi in vzdrževanji gospodinjske Šole v Ljubljani, in o dotični prošnji društva gospodinjske šile za podporo in predlagal, naj se dovoli ustanovni prispevek 300 gld. in letni prispevek 300 gld. — Sprejeto. Posl. baron Schwegel je poročal o ustanovitvi deželnega skladišča v Ljubljani in predlagal, naj se vzame poročilo na znanje in naj se naroči dež. odboru, da nadaljuje svoje poizvedbe in o tem svoječasno poroča. Posl grof Barbo je pojasnil veliki pomeo skladišča in dokazal površnost dotičnega poročila dež. odbora. Posl. Povše je patetično zagovarjal svoje poročilo, a zavrnila sta ga posl. grof Barbo in baron Schwegel, na kar je zbornica vzprejela odsekov predlog. Posl. V i š n i k a r je poročal o prenaredbi dež. zakonov z dne 26 oktobra 1375., dež. zak. št. 27, in z dne 28. decembra 1384., dež. zak. št. 1 iz 1. 1885. in je predlagal: naj se § 2. prvoimenova-nega zakona premeni v tem smislu, da je za uČi-tel e namenjene ustanove porabljati v prid dotične šolske občine in da se morata dež. odbor in šolska občina glede zaračunavanja in porabe ustanovnih dohodkov domeniti, pri čemer pa je varovati pravice nadzorovalne oblasti; naj se § 2. drugoimeno-vanega zakona premeni v tem smislu, da se vse aktivitetne doklade učiteljev na javnih ljudskih šolah plačujejo iz normalnošolskega zaklada, a če njegovi dohodki ne zadostujejo, se nedostatek pokrije iz dež. zaklada. — Sprejeto. Posl. Višnikar je poročal o proračnnu normalnošolskega zaklada za 1. 1898. Potrebščina znaša 398.573 gld., pokritje 23.708 gld., pri-mankljaj 374 865 gld. V pokritje primankljnja naj se pobira 10°/,, d. klada na dioktne davke, ostanek 220.270 gld. pa nai sh pokrije iz dež. zaklada. Poročevalec je nasvetoval tudi dve resoluciji: 1.) Dež. odboru se naroča, da kapital izuje ves, svoto 20 000 gld presezajoči dohodek iz zapuščin, in sicer kot imetje normalnošolskega zaklada; 2) vlada se poživlja, da čim prej imenuje posebnega dež. šolskega nadzornika za ljudske šole, eventuvalno, da predloži zakonski načrt o imenovanji definitivnih okr. šolskih nadzornikov. Posl. Schvveiger je nasvetoval resolucijo, naj se premeni zakon o nagradi katehetom za poučevanja veronauka. Zbornica je odobrila proračun in vzprejela nasvetovane resolucije. Posl. Lenarčič je poročal o gradnji ceste Rovte Žiri in predlagal, naj dež. cdbor popolni projekte in naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje predloge. Posl. Božič je v daljšem, jako dobrem govoru temeljito pojasnil razmere v inttresovanih občim* h in ili kazal, d» je zgradba te ceste jedna najnujnejših zadev, ker je Žir s^daj uprav ločen od sveta. 1'ozivljal je dež. odbor, naj brez odlašanja vzame stvar v roke in naj jo do prihodnjega zasedanja gotovo dožene. Zbornica je vzprejela predlog upravnega odseka. Posl. Lenarčič je poročal o varstvu planink in kraljeve rože po kranjskih planinah in predlagal, naj se dotični zakonski načrt odobri. — Sprejeto. Prihodnja seja bo v četrtek. V 1 Jiil»l)iliil, 1 0. februvarja. K položaja. V poljskih krog h se govori, da meni baron Gautsch otvoriti drž. zbor s programa-tično izjavo. Od vpliva tega nagovora je odvisna nadaljna konstelacija strank. Krakovski časopisi trdijo, da nikakor ni nemogoče, da se drž. zbor razpusti — „Vaterland" meni, da bi tudi odprava jezikovnih naredb ne uničila obstrukcije ter da je ! otrpnenje parlamenta neozdravljivo. Ako drž. zbor j noče podpirati krone, izgubi pravo obstanka. MVa-j terlandu misli torej na zistiranje ustave. — Veliko-nemiki akademiki v družbi mnogih profesorjev so imeli v Karlsruhe shod, na katerem so izrekli simpatije avstrijskim nemškim akademikom Zastopana eo bila vseučilišča Boun, Darmstadt, Heidelberg, Karlsruhe, Strassburg in Tiibingen Poslali so tudi Bismarcku pozdravno brzojavko. — „Deutsche Ztg." poroča baje iz zanesljivega vira, da bo moral razen češkega deželnega predsednika Coudenhoveja kmalu tudi Gautsch odstopiti, katerega bode nadomestil energičnejši in manj gladki naslednik vojaškega stanu. Tudi „Reichswehru se izraža o neodločnem, omahljivem vedenju barona Gautscha jako nelaska\o. Ogerske razmere. Kmetski nemiri v posameznih komitatih postajajo vedno večji in hujši. Bati se je, da pride do strašnih pobojev. Komitati Bekeš, Szabolce, Borsod, Szathmar in Bacs so najbolj razburjeni. Vit da misli v teh krajih razglasiti preki sod. V parlamentu je grof Apponvi vnovič) interpeliral vlado, naj skrbi za red ter dolžil soci- j jaliste šču vanja. Kmetovalski minister Daranvi je B^j obljubil, da pošlje kolikor mogoče veliko vojakov « v nemirne kraje, da se bodo konfiscirale vss soci* jalistične brošure in da bodo zaprli vse agitatorje. S tem misli minister, da bodo agrarno socijalno gibanje udušeno — Madjarski, zlasti Kossuthovski časopisi zopet jako sovražno psarijo proti Romun >m ter jim odrekajo celo pravico v proslavo kraljeve 50letnice prirediti javne shode. Kriza evropskega koncerta. P d t<>m ni-slovom piše .Novojn Vrem,a" : V koncertni dvorani ostanejo oni gospodje, ki se v njej zamude. Kjer 80 strasti toli napete, k^kor na Kret», mora pasivno čakanje neizogibni izzvati erupcjo, t. j. pre livanje krvi. To se mora zabran ti, in one 1 vlast*, ki so o koriš i in o umestnosti kandidature princa Jurija prepričane, ne bodo vslel dveh izostalih tovarišev odstopile od svoje iniciative. V sedtOjem položaju morajo priporočati sni anu, naj sprejmi kandidaturo. Ako jo odkloni, potem trebi stanovnikom otoka prepustiti, da ai nami ubero svojega vladarja; v tem slučaju pa postane Kreta povsem Samostojna država Rusija sama bo mo^la pot« m braniti Krsto, da se ji pus'i samostojnost! Bulgarija in Turčija Proti p »rodilom bul-garskih ČMOpisO« o krvavih izgredih v v Ujetih Neskiib, Monastir in Solun je odgovoril turški dvorni organ „M-ilumatH jako ogorčeno ter trdil, da so vse bulgarske trditve lažujive ter da so nastali nemiri le povod bolgarskih spletkarij, „Mi lumat" piše jako g obilno. iz občinskega sveta 'jubljanskega V Ljubljani, 15. februvarja« Seje, kateri je predsedoval župan Hribar, ee je udeležilo 22 obč. svetnikov. Začetkom r-eje s«1 j" župan Hribar z navdušenimi besedami spi minj^l GOletnic* mainiitva vla dike Strossma yerja in prosil dovoljene-*, da sme vladiki, ki je častni meščan Ijiitil ansk , »poročiti čestitke obč. sveta. (Živahni dobra klici) Zupan je dalje prosil dovoljenia, da izreče častnikom pelpolka št. 27 za čisti dohodek na ko rist ljubljanskim mestnim ubogim prireene Oeversee-slavnosti zahvalo obč. sve'a, č mur je ta pritrdil. Naznanil je dalje, da sta mu do^la dopisa, s katerima izrekajo slovenski visokošolci na Dunaji in v Gradci zahvalo obč svetu, da se je povodom zad-nj'h dogodb na visokih šolah zanje krepko zavzel, dalje zalivala družbe sv. Cirila in Metoda za dovo ljeno jej podporo ter končno dopis vodstva južne železnice, kateri naznanja, da je železniško vodstvo vsled županove intervencije odredilo kar trebi, da vlaki ne bodo več zadrževali pasaže na nekaterih mestih v drevoredu itd. i.Dobro klici) Po pr» čitanji in odobrenji zapisnika zadnje seje je obč svet prestopil na dnevni red. Obč. svet. Plan ta n je poročal o rekurzu hišnega posestnika Matij« Briškega v zadevi nameravanega podiranja dvoriščnega zidu pri redutnem poslopji. Briški je v pritožb' izrecno priznal, da je zadevni zid, čfgar podiranju ae on upira, last mestne občine in stavbeni odsek se je tudi sam osvedočil, da je zid skladni del r^-dutnega poslopja. Zategadel je predlagal poročevalec, naj se rekurz kot neosnovan odkloni. — Sprejeto. Obč. svet. Pavlin je poročal o prizivu hišne posestnice Manj * Wettachove v zadevi naprave podstrešnih stanovanj. Villa Wettachova ni zidana po odobrenem načrtu M*g strat j« lastnici dovolil, da srn- dotične podstrešne shrambe pač porabljati, cdrekel pa jej je prebivatno dovoljenje. Ker ta stanovanja nikakor ne zadostujejo zahtevam stavbenega reda, je prpdlagal poročevalec, naj se priziv kot neutemeljen zavrne. — Sprejeto. Ohč. svet. Zabn kovec je poročal o pritožbi nosestnika Ivana Jenka v Vodmatu proti naročilu mestnega magistrata, plačati p^sji davek, in je predlagal, naj se p itožba kot neopravičena zavrne. — Sprejeto. Podžupan dr. vit Bleiweia-Trsteniški je poročal o dopisu glavnega odbora ces. kr. kmetijske družbe kranjske glede vsakoletnega prispevka k nameravanemu kmetijsko kemiškem poakuševališču. Obč. svet je za poskuševalšče dovolil 400 gl. prispevka k uitanovn.m stroškom in letne podpore 200 gld. Kmetijska družba je ta letni prispevek odklonila, ker ni v nobenem razmerju k delom, katero bode moralo poskuševaličče izvrševati za mestno občino. Poročevalec je predlagal, ker v proračunu ni na razpolago večje svote v ta namen, naj obč. svet za letos sprejme ponudbo kmetijske družbe, da se bodo v poekuševaliaču izvrševala za mestno občno vsa dela po najn žjem tarifu, laboratorij pa bo mestnemu fiiiku brezplačno na razpolaganje. — Sprejeto. Podžupan dr. vit. Bleivveis-Trsteniški je poročal o poročilu policijskega referenta o delovanju mestne policije v letu 1897. Tekom lanskega leta je mestna policija aretovala 2564 oseb (v pred idočem 24:54 oseb). Od teh aretovancev je bilo dež sodišču izročenih 151 oseb, okrajnemu sodišču pa 543. Odgonskim potom se je odpravilo iz Ljubljane 827 oseb, 29 občeDevaruih oseb pa je policija iz gnala iz ljubljanskega obmestja. Napram drugim sretovancen se je postopalo policijsko-kazensko Prevoznih odgnancev je bilo 13G9. Mej aretovanci je bilo 89 iuozemccv. Tatvin je bilo 1. 1897. na znanjenih 225 in sicer hnlolelstev 71, prestopkov 146. Vrh tega se je on merilo 7 ulomov. Pri hudodelstvih tatvine a > bili v 64 slučaj h, pri prestopkih v 93 in v u Iona h v 4 slučijih storilci znani al 83 se poizveielt. Skupna škodi po tatvinah znaša 10 523 gld. 24 kr. Po dn^vi se je izvršilo 160 tatvin, po noči pa 65. Ntjveč tatvin as je zgodilo m- seca decembra, namreč 29, najmanj mesec * aprila, mmr-č 11. Ntj/ečjo tatv ni je izvršil trg ivski pomočnik Iv n Ž tnik, k iferi je okradel svojega gospodarja za kicili 400) gld. N jpreJrz-nejši uiom je. izvršil Mttija Stanoš^k iz Loke, kateri je trikrat ulo nil v frančiškansko cerkev. Samomorov se je v minulem l"tu primerilo še*t, umobolnih je bil* oddanih v bolnico in v blaznico 18. Večji ogenj je bil samo v treh slučajih. Najdenih rečj je bilo 19."), kot izgubljenih ja bilo nama njenih 211 Dopustil za poJaljšaojs policijska ure m za ples so je izdalo 475, dovoljenje za krošnjar jenje se je daio 263 osebam, 107 oseb je bilo odpravljenih z blugotvorno voinjo. Mrliče/ je bilo 1162, mej kafer mi |e b lo 317 ttkih, ki so bili tujci in so umrli v dež. bolnici ali v hiralnici Rojen h je bilo 1099 otrok. Tujcev je došlo v Ljubljano 20-101. Policijsko službo je 1. 1897. opravljalo 48 stražnikov z dvema vodama, 1 policijski agent in 1 detektiv. Stražniki so se v poletnem Časa po predpisih poučevali o dolžnostih svoje službe, o kazenskem zakonu in o vseh veljavnih pol cijs^ih predpis b. Ta pouk se tudi sedaj nada-lju|e. Mej Intom jo vstopilo v sluz on iJ6 novih stražnikov, 11 j h ja p-, h o volj no izstopilo iz službe, 8 jih je b lo odpuščenih. Ovaden se je po mestnih policijsk h str-.mi k h izročilo 6313 in po detektivih 1000. Mestni policijski urad je reši 17 079 vlog, a mestni m m g. strat je imel vsega skupaj 44 788 vlog. Polio jski urad je izdelal še kolesarski in cestuopolic jski red, poročilo o odpravi krošnjarstva, poročilo o napravi posebuega voza za prevažanje jetnikov in odgmncev, p iro^ilo o taksah za priredbo glumaških in podobnih predstav in poročilo o ustanovitvi posredovalnice za dela in službe, katerega sklepa pa dež. vlada ni potrdila. Predložen je bil tudi organiza'orni status za mestno policijsko stražo z iz^ežbenim predpisom in disciplinarnim redom, službeno navodilo, vozni red za omnibuse in dimnikarski red, kar pa še ni rešeno. L. 1897. stopil je v veljavo tudi zg'asevalni red za Ljubljano, kateri je vlada izdala na predlog magistratov. Zgla-šev;>nje je sedaj urejeno po alf tbetičuem seznamu prebivalcev in pa po hišah tako, da je sedaj mogoče takoj vedeti kdo in v kaki h ši stanuje in kje je stanoval morda pred leti. V kratkem bode policijski komisar tudi predlagal, naj se zglaševanje decentralizuje, da se bodo stranke lahko zglaševale po stražnicah, dalje načrt poseiskega reda, ker sedanji, ki izhaja iz I. 1859, nikakor ne zadostuje več, in končno pož-rno policijski red. Poročevalec je naglašal, da gre vsemu osebju policijskega urada toplo priznanje in predlagal, naj se poro ilo vzame na znanje in naj se policijskemu komisarju Franu Podgoršku za njegovo marljivo in uspešno delovanje izreče zthvala in priznanje. Obč. svet. dr. Gregor ič je prosil, naj se strogo izvršujejo določbe cestno-policijskega reda glede h.tre vožnje, zlasti napram voznikom premoga, peska itd. Župan Hribar jeodgovoril, da se je tudi že sedaj storilo, kar je bilo možno, in da se to stori tudi v prihodnje. Občinski svet je potem vzprejel predlog policijskega odseka. Občinski svet. Grošelj je poročal o prošnji tvrdke Krix in Friedmann na Dunaji za obligatno upeljavo njenega patentnega ligatorja ia je predlagal, naj se prošnja odkloni. — Sprejeto. Obč. svet. G o gol a je poročal o županovem dopisu, da se odveze mestni inžener Ivan Sbrizaj nadalnjega službovanja in je predlagal, naj se inženšr Sbrizaj odveze službe s 1. aprilom in naj se služba takoj razpiše, zajedno pa naj se naroČi županu, da poroča ah je mestni inžener Schlauf, že ugodil obvezi, naučiti se slovenskega jezika in če jej sploh misli ugoditi. Obč. svet Pavlin je predlagal, naj se inženirju Sbrizaju izreče zahvala in priznanje. — Sprejeto. Koncem seje je obč. svet. Plantan interpe-liral radi rabuk mej visokošolci. Interpelant je naglašal, da se je v Ljubljani ohranil mir, ko je divjal vihar po mnogih avstrijskih mestih. Slovensko prebivalstvo je lahko ponosno na to, da ni naato pilo pot demonstracij, ko je vrelo po celi državi. Ljubljana je v tem času znala varovati mir mej narodnostima. Zi nemškimi politiki 83 nastopili nemški visokošolci in dosegli 8 svojim razgrajanjem, da je vlada vseučilišča zaprla. Nemški visokošolci so zlasti proti slovenskim dijakom nastopali s kruto silo. V Gradci in na Dunaji so jih napadali in preganjali in denuncirali so jih nahojskanim izgrednikom, dasi so se slovenski dijaki tako mirno in dostojno vedli, da so to priznavali tudi rektorati. Slovenski visokošolci so se morali vrniti v domovino, ker so visoke šole zaprte, a niti tu, niti v slovenski Ljubljani nimajo miru. Nemški dijaki so celo tu začeli posnemati svoje kolege v Pragi. Začeli so dražiti in provocirati, oni hočejo imeti nemire za vsako ceno, da bi potem mogli vpiti, kako slabo se jim godi v Ljubljani. Včeraj in danes so ti dijaki provocirali po Ljubljani — na san*) z ve-likonemškimi trakovi in čepicami, kar jo v Ljubljani vsektko predrzna provokacija — ampik tuli z besedami in z dejanji tako, d* j* prišlo d > rabuk. Ti nezreli nemški mladeniči so dražili ve Ino mirio slovensko prebivalstvo in miroljubne slovensko dijake na vae možne način*. Kaj čula, di je tudi slovenskim visokošblcem vzkipda kri, saj nimijo ribje. Postopanje nemških buršev je skrajno prov »-katorično in zite^alelj je interpelant vprašal ia-pana, kaj nameriva u krmiti, da se bar se n prepove nositi njih izzivajoče trakive in pokrivala in sploh da ne bodo več izzivali slovenskega prebivalstva. (Živahno pritrjevanja.) Župan Hribar je odgovoril, d k spoznava opravičenost osi r.ti besed, kitere je rabil interpo-lant. 11 »s o i ca je, da nemški burši izzivajo in to namenom i. Ako bi tega namena ne imeli, ne bi v trumah hodili s čepica ni in trakovi po mosta. B irši dražijo p e >ivalstvo. Tako nt pr. se nečejo umikati ne dijakom, niti slovenskim đtmtm. (Klici: To je omika!) Ni drugi strani pase mira priznati, da burši simi niso t diko krivi, kakor tisti, kateri jih hojsk i o. (Klic: Stariši!) Tuli sttriši ne. (Klic: ampak profjsor|i! Žt/ahao pritrjevanja.) V mestu se nahajajo elementi, kateri dijake ščujejo, naj pokažejo, da je Nmn-c tudi v L, ubijam gospod »r, Slovan pa se drugod niti pokazati ne sme. (Pritrjevanje.) Magistratni organi so posredovali danes in včeraj in bodo tudi v prihodnje varovali ta t in osebno varnost vseh, ali kaj bo, tega ne ve nih ie povedati. Najbolje bi bilo, da bi nemški burši od* ložili čepice in trakove. S tem bi bil koj zagotovljen mir. Župan apeluje potem na slovensko občinstvo in prosi, naj nemška provokacije kolikor možno ignorira, int »rpelantu odgovori, da je že storil na primernem mestu potrebne kirike in izreče končno svoje obžalovanje, da se nihijajo v mestu brezvestui ljudje, ki bujskajo na demonstracije in provokacije, da bi škodovali slovenstvu in mestu Ljubljani, kjer je vi »d ti doslej tako lep mir in red (Živahno pritrjevanje) Obč. svet. Vel kav rh je interpeliral, zakaj ae ni letos nasekal trotoir na Sv. Petra cesti, na kar je župan Hribar odgovoril, da je stavbeni urad najbrž mislil, da je tlak še dober in ga ni treba letos nasekati. Župan je obljubil, da takoj ukrene, kar je potrebno. Ooč. svet. dr. Gregorič je tožil, da so Dolge ulice v slabem atanu, na kar je župan Hribar odgovoril, da odredi potrebna poizvedba. Obč. svet. Trče k ja vprašal, zakaj se je v Suknjarskih ulicah odstranila petrolejska svetilka in se še ni na lom stila z električno, na kar je župan Hribar povedal, da je napravo električne svetilke v teh ulicah že odredil, da pa se radi proobdega druzega dela stvar še ni izvršila. Obč. svet. Pavlin je opozarjal, da se hodniki ne snažijo povsod kakor treba, da ee pinekod napravljajo le ozke steze ter prosil, naj pride magistrat temu v okom, kar je župan Hribar obljubil. Na to je župan Hribar zaključil sejo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 16. februvarja. — (Vladika Strossmayer ) največji sin jugoslovanskih narodov in jeden največjih duhov de« vetnajstega veka, veliki mecen hrvatski in iskren prijatelj in podpornik slovenskega naroda slavi danes, vilic visoki starosti zdrav in krepak šestdeaetletnico svojega mašništva. Častilcem, kateri ae danes oglasijo iz vseh krajev sveta, se pridružujemo tudi mi, želeč svetlemu vladiki iz srca: Na mnogaja letal — (Strossmaverjev jubilej.) Vsled sklepa občinskega sveta odposlala se je danes naslednja brzojavka: »Njegovoj Preuzvišenosti biskupa Stroes-mayru — Djakovo. Opunovlašten jednoglasnim, oduševljeno primljenim zaključkom obctnskog vieča molim Važu Preuzvišenost, da blagoizvoli n današnji dan vanredne milosti božje primiti obćinskog vieća i pučanstva ljubljanskog najiskrenije čestitke te uvjerenje ljubavi i štovanja. Bog očuvaj Vaša Prenzvišenost još mnogo godina u srieću hrvatskog naroda, u radost Slovenstva te a ponos bieloj Ljubljani, koja se diči trine, da broji Vaša Preuzvišenost medja svoje počastne gradjane. — Načelnik Ivan Hribar." — (Deželni zbor) ima jutri, dne 17. februvarja ob 10. ari dopoladae sejo. Dnevni red: 1. Branje zapisnika X. deželnozborake seje dne 15. februvarija 1898. 2. Naznanila deželnozborskega predsedstva. 3. Priloga 62. Poročilo deželnega odbora, zadevajoče razne zgradbe v deželni blaznici na Studenca in dovolitev ustanove za izobrazbo jednega zdravnika v psihiatriji. 4. Priloga 63. Poročilo dež. odbora, s katerim se predloži načrt za preložitev in razširjavo deželna ceste R idaa-Mokronog Velika Loka v skladovnem okraju mokronoikem Dalje v prilogi. ~W4l Priloga „Slovenskemn Narodu" St 37, dnć 16. februvarja 1898, mej km 17-5 in Mokronogom, z dotičnim načrtom zakona. 5. Priloga 61. Poročilo fiaančnega odseka o prošnji c. kr. kmetijske dražbe kranjske za podporo k ustanovitvi in vzdrževanji gospodinjske šole v Ljubljani, in o dotični prošnji gospodinjske šol.' za podporo. 6. Priloga 64. Poročilo upravnega odseka gltde načrti zakona o neka erih ob-inskih taksah v okolišu mestne občine Ljubljaua. (k prilogi 50.) 7. Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 6. (Občila) 8. Ustno poro"ilo finančnega odseka o "prošnjah, in sicer: a) zdravstvenega zastopa za okrožje vipavsko glede podpore za zgradbo okrožne bolnice ; b) županstva občine Sv. Križ pri Kostanjevici za uravnavo Krke ; c) več p sestnikov iz Kostanjevice za uravnavo Krke; d) več posestnikov iz Zameškega in Drame za uravnavo Krke; e) županstva občine Dvor za podporo vsled škode po toči; f) prostovoljnega gasilnega društva v Selcih nad Škofjoloko za podporo ; g) Grilca Janeza iz Klenika pri Vačah za primerno odškodnino za znamenito izkopnino; h) letoviškega društva na Bledu za odstop hipotekam« prednosti deželne terjatve za hraniluično posojilno terjatev; i) županstva v Selcih za podporo za popravo dveh cest. 9. Ustno poročilo upravnega odseka v zadevi razdružitve selske občine Bled in liibno (k prilogi 9.) in o dotičnih prošnjah faranov iz Boh. Bele in vasi Rečice. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnjah županstev občina Tržišče, Št. Rupert in Mirna za podporo za zgradbo občinskih mostov čez novouravnano Mirno. — (Imenovanje.) Evidenčni geometar gosp. Albin Jančič je imenovan višjim evidenčnim geometrom. — (Deputacija slovenskega dijaštva) izročila jo danes g. županu Iv. Hribarju sledeči memorandum. „Preblagorodni gospod župan! Nemški kuler zmagal je pri zadnjih izgredih tako rekoč nad vlado. Zaključili so tečaj proti intencijam vsega treznega dijaštva pred določenim časom. In isti kuler se šopiri danes pre-širno mej slovenskim prebivalstvom ter slavi svojo zmago. — Teptali so pred kratkim naše pravice na visokih šolah in sedaj se nam hočejo Še rogati na rodni naši zemlji, nastopajoč v pruskem kulerju. Ravno radi tega je prišlo že dvakrat do konflikta v slovenski stolnici. — Razburjenost slovenskega dijaštva je radi nemških provokaoij jako velika in ni se čuditi, da smo zavrnili nemško preširnost odločno. — Zahtevamo pa, da zrcalijo zapisniki natančno in pravično zadnje dogodke; zato prosimo, da se obnove zaslišanja v Vašej navzočnosti. — Mi smo se morali v tujini vmakniti sili; vlada nas ni hotela ali ni mogla ščititi j branila ni onih naših pravic, ki jih nam Slovanom, stebru mogočne Avstrije, zagotavlja zakon. — Mi zahtevamo te pravice povsod; povsod jih hočemo mirno in neprikraj-šano vživati, če jih bo treba braniti tudi se silo. — Ne preganjamo Nemcev, pač pa pruski kuler s svojih tal. — Slovensko dijaštvo se ozira na Vas, steber in prvoboritelja Slovenstva, z zaupanjem, da se boste v tem kritičnem času potegnili za nas in za naše pravice. — V Ljubljani 15. svečana 1898. — Sledi 21 podpisov. — (Ali bo ohrani mir?) Danes se mej visokošolci ni ničesar primerilo. Nemški burši so opustili svoj provokatorični „burni 1* in se zadovoljili s tem, da so pri oknih kazinske restavracije kazali zbrani množici svojo čepice in trakove, kar je obujalo samo veselost. Toda mir s tem še ni zagotovljen, zlasti ne, ker graški listi, V nasprotji z ljubljanskimi, na vse možne načine sramote ljubljansko prebivalstvo iu slovensko visokošolce. „Gra-zer Tagblatt" in „Grazer Tagespost" poročata o včerajšnjih in prod včeraj šn jih dogodbah tako podlo, kakor to le morejo trobila nemškega „Herrenvolka". Slovenskim viaokosolcem se očita, da so od zadaj napadli nemške burše, da so na policiji lagali, da so „fragwiirdige Gestalten", da nosijon vom Spelun konipialm stark angehauchte slavisehe Bftnder" itd. Tudi lažnjivih denuncijacij mrgoli po teh listih, zlasti se ponavlja laž, da so se izgredov udeleže vali tudi srednješolci. Ti izbruhi nemške kulture se morajo vsakemu človeku gabiti. S takim nesramnim pisurjenjem se slovensko občinstvo le izziva in treba je res slovenskega samoznih krajih nakupilo stavbni prostor. V gostilne, v katere tujci zahajajo, je d.uštvo razpolovilo spominjske knjige. Členi imajo pravico do voznih listkov z znižano ceno. Dijaki so dobili legitimacije za brezplačno bivanje v društvenih ko čah. Znanstvena dela je društvo podpiralo s tem, da je poJajaio statistične izkaze. Di se je društvu v kratki dobi patih let tako sijajno razvilo, bilo je mogoče le v slogi, ki vlada mej društveniki. Hvala iskrena deželnemu odboru kranjskemu, slavni mestni občini ljubljanski za velikodušna darila in pa tudi vsem tistim, ki so kakorkoli podpirali društvene namene! — Blagajnik g. prof. Mac ho r je poročal da je bilo 8865 gld. 45 kr. dohodkov in istotoliko troškov. Društvena aktiva znašajo 13 346 gld. 18 kr. Pasiva 7438 gld. 38 kr. V proračunu za 1. 1898. je 2900 gld. dohodkov in 32G0 gld. stroškov. Ne-dostatek naj pokrijejo društveni prijatelji s pridnim nabiranjem novih členov. Zanimiv razgovor se je unel na predlog g. Mandlja o tem, kako naj društvo proslavi cesarjev jubilej. Odboru sa je dalo znatno število nisvetov Z navdušenjem je občni zbor sprejel pozdrav g. Aljaža, ki se sedaj zdravi v ljubljanski bolnici. — (Vipavci pred sodiščem ) Zadnja deželno-zborska volitev na Vipavskem, pri kateri je bil izvoljen poslancem J. Božič, je bila jako razburjena. Sosebno katoliška stranka je bila jako živahna. No, včeraj so imeli nekateri nje n pristaši priliko, da 80 zagovarjali pred sod š"era svojo navdušenost Bivši župan Simon BrajdiČ, Janez in Martin Skapin, France Počkaj, France Brajdič in Frančiška Skapin so sedeli včeraj na zatožni klopi, obtoženi hudodelstva poskušenega uboja in težke telesne poškodbe, nagovarjanja k uboju in nagovarjanja krivega pričanja. Pristaš n irodne stranko Janez žgur z dvema prijateljema je šel vina kupovat v vas Griže. Na poti so jih napadli zavratno s kamenjam Martin in Junez Skapin, Franca Počkaj in France Brajdič; pobili na tla Janeza Žgurja in ranili jednega izmej njegovih sodrugov, ki sta k sreči stekla in udi pravi pravcati toči kamenja, katero so metali nanje gori omenjeni štirje. Janez Žgur je dobil štiri smrtne rane na glavo, polno manjših ran po telesu in izgubil 5 zob. Ko je Zgur pa!, prihiteli so k njemu, tolkli ga s kamenjem v roci in suvali s čevlji. Našuntil je omenjen i štiri bivši župan S'raon Brajdič Pri obravnavi so obtoženci razun Simona Brajdiča pri/.nali svojo krivdo. Zanimivo je bilo iz-povedanje priče France'a Seražina, ki je mej drugim rekel: „Mi katoličanje smo dobro vkup držali" ; ka-rakt-rizov.il je tudi dobro ondašnjega župnika a sledečimi besedami: „Naš župn'k nam je očital, da smo slabi katoličanje ker mu nismo preskrbeli „Iona" za vas Griže in je moral zato vso stvar odstopiti okr. glavarstvu3. Iz vse obravnave ja bilo jasno videti, kako premišljeno bo izvedli „svoje plemenito dejanje katoličanje". Poslali 80 jednega na stražo, di bi j-m vender ne ušli Vipavci, pristaši narodne stranke, katerib naj Hi bilo prišlo 8 v Gr>že agitirat za svojo stranko. No in ko so zagledali omenjeno trojico, Janeza Žgurja in njegova spremljevalca, obsuli so jih s kamenjem. Obtoženi so bili vsi obsojeui od štirih mesecev do Štirih tednov. To so sadovi klerik i Inoga fanatizma, ki v svojem „boju za pravico in resnico" ne prezira tudi najpodlejših sredstev, sredstev zavratnega uboja. — (Domača umetnost.) V prodajalnici gosp. ces. in kr. dvornega založnika Ivana Mathiana na Dunajski cesti je razstavil te dni akaiemični slikar Ivan Grohar pet originalnih oljcat h slik. Dve veliki sta cerkvenega značaja, ostale manjše pa so slike iz domačega življenja Cerkveni sliki sta namenjeni za župno cerkev sv. Helene pri Lazah na južni železnici. Prva predstavlja najdenje sv. Križa — sv. Helena objema polna radosti sv. Križ —, druga pa nam predo'nje sv. družino pri njenem delu: Marija prede, sv. Jožef struži desko in mali Jeznšček se peča s Čitanjem sv. pisma. Obe sliki sta slikani v modernih tehnikah, sv. Helena v p I e i n a i r , sv. družina pa v clairobscur; prvo obliva vsa svetloba polnega dneva, pri drugi pa sije solnce sko-.i okno v bolj temno delavnico. — Ostale genre-slike so vzete iz domačega življenja. Slika „Dobro došel" nam kaža kmetske pivce, ki radostno pozdravljajo novega prišleca, kateri bode prinesel novega življenja celi družbi; slika „Sl>ba vest" predstavlja deklico, ki je bila sama doma in se posladkala s sadjem, — sedaj pa čaka s strahom, kaj poreče mati, ki se vrne. Tretja slika ima za predmet ono staro in večno novo zgodbo o „ Nezakonski materi". Umetnik je upodobil mlado mater z ozirom na Preširuove verzu: „Meni nebo odprto se zdi, kadar sa v tvoje ozrem oči — —Dekle sedi pod streho poleg stare skrinje in ima dete v naročji, skozi strešno I uo pa vsiplje solnce svoj* žarke na skupino. — Vsem slikam se vidi, da so popolnoaui izvirna dela. Risarija kaže spretno roko in je povsem korektna. Zelo nas zanima kolorit, ki priča, da je Ivan Grohar pridno študiral stare in nove mojstre, in da ima bistro oko za tajnosti in čarobnosti solnčnih žarkov. Tudi v tehniki sploh je umetnik stvoril korak dalje, odkar smo videli zaduje njegove slike; sedanje so nov dokaz njegovega neprestanega napredka in velike pridnosti. — Našim čitateljem je Ivan Grohar še v spominu s tremi genre-slikami, katere je imel laui razstavljene v Ljubljani. Naj bode dovoljeno tu povedati, da je umetnik jedno izmej njih („Pred poroko") prodal v — Zurichu; doma seveda ni našel kupca. To je osoda naš.h umetnikov! Ž limo, da bi se mu s sedanjimi slikami boljše godilo. Razstavljeno slike za- služijo, da si jih ogleda vsak, kdor se zanima za domačo umetnost. — (Prememba poseBti) Veleposestvo in sod-nijsko grajščino „G i 11 na trati- v Mokronoga na Dolenjskem kupil je tukajšnji vinski trgovec in posestnik g. Peter Strel od gospe Jos. Hoče VSI iz Krškega za vsoto 36.200 gld. — (Osobne vesti.) Poštni oficijal gosp. Ferdinand K ar i s je imenovan poštnim upraviteljem v Št. Petru. — Pravni praktikant g. Jos. Štrekelj je imenovan avskultantom na Primorskem. — (Resolucije slovenskih občin.) Zastop občine Griže pri Celju sklenil je v svoji javni seji dne 13. t. m. naslednjo resolucijo: Zastop občine Griže ogovarja najodločneje zoper postopanje nemških visokošolcev, takoimenovanih nemških „buršev" v Gradcu, na Dunaju in v Pragi, protestira najodločneje zoper javno in nezaslišano Žaljenje slovenskih akademikov, kateri so naši sinovi, ugovarja zoper nečuveno žaljenje slovenskega naroda, kateri je plačilec v krvi in denarju in enako vreden nemškemu narodu v Avstriji, in izraža svoje obžalovanje, da se tako žaljenje presvitli Habsburški dinastiji in mili Avstriji iz srca vdanega naroda slovenskega sploh dopušča ter odločno zahteva, da se ustanovi v Ljubljani univerza, kjer ne bodo naši sinovi moteni v svojem učenju ter izpostavljeni zaničevanju in psovanju". Ta sklep se po državnem poslancu za celjski okraj predloži vladi in državnemu zboru. — (Narodna čitalnica ▼ Ribnici) priredi v nedeljo, dne 20 svečana 1898 v prostorih g. Ivana Arkota pri „kolodvoru" plesni veti ek. Maske dobro došle. Vstopnina l krono. — (. Narodna čitalnica" in .Dolenjski Sokol" v Novem mestu) priredita članom narodnih društev na pustni torek, dne 22. t. m. v prostorih „Narodnega doma" maskarado. Nemaskirani plačajo 1 krono globe. — (Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Novem mesta) se bode vršilo v sredo 16. t. m. popoludne od 1. do 2. ure in od 4. do 5. ure po-poludne v Narodnem domu pri tleh na desno. — Pouk se prične 24. t. m. ter bode za klavir in gosli po dvakrat, za petje in teorijo pa enkrat na teden. Za pouk v klavirju in na goslih je 1 gld 50 kr. učnine vsak mesec, za petje je samo 1 gld. šolnine na leto K temu morajo biti starisi oziroma oskrbniki učencev člani Glasbene Matice; dotična letna članarina znaša 2 gld.. za kar se pa dobivajo muzikalije (letos krasna Čerinova pesmarica z 80 pesmami za moški zbor.) — Petje se namerava poučevati v štirih oddelkih, ločeno za deklice in dečke ter odrasle ženske in možke. — Kedor ie ni poučeval še v godbi, mora priti tudi sam k vpisovanju, da se poskusi njegov posluh. — Prve mesece se ne more noben učenec oprostiti učnine, dok se ne pokaže njegova pridnost in sposobnost za godbo — Šolsko upravništvo Glasbene Matice se je volilo 12. t. m. in ho bili zbrani gg. : dr E Volčič, načelnikom, dr. Fr. Detela, nadzornikom, J. Kozina, tajnikom, S. pl. Sladović, blagajnikom, dr. P. Defranceschi, dr. J. Schegula, 0. Skale, odborniki. — (Telovadno društvo .Sokol1 v Postojni) priredi v soboto, dne 19. svečana 1898 v prostorih hotela „pri kroni* v Postojni maskarado. Začetek ob 8. uri zvečer. Svira postojinska godba na lok. Vstopnina za ude 1 krono od osebe, 2 kroni za robino; za neude 2 kroni od osebe, 3 krone za rodbino. Vstop dovoljen le proti vabilu, nemaako-vanim pa proti izkaznici, katere se dobe na vabilo pri g. Oskarju Devu in zvečer pri blagajni. — (Telovadno društvo .Zagorski Sokol") priredi v nedeljo dnu 20. t. m. pod vcdstvom dru stvenega pevovodje g. Milana Adamiča v prostorih gospe Medvedove „predpustni koncert" z jako zanimivim vzporedom. Po koncertu ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za člene 30 novcev, za rodbino 1 krono, za nečlene 1 krono, z rodbino 80 novcev. — (Narodna čitalnica v Ptuji) ima svoj glavni zbor, dne 20. svečana ob 2. oziroma 'j. uri popolndne z običajnim vzporedom. — („Samski ples v Ptuji" ) V prostorih „Narodnoga doma" priredijo samci narodne čitalnice v Ptuji v soboto dne 19. t. m. samski ples. — (Brzojavni in telefonski promet na Primorskem in Kranjskem - meseca janavarja 1898) Mesfca januvarja bilo je na c. kr. brzojavnih uradih tržaškega poštnega ravnateljstva in sicer: na Primorskem oddanih 42 181, došlih 46.676, tranzitujočih 98.402, skupaj 187.259 brzojavk; od teh jih odpade na Trst sam: oddanih 29 387. došlih 32 545, tranzitujočih 88.936, skupaj 150 8G8 brzojavk ; na Kranjskem oddanih 5813, doftl'h 7423, tranzitujočih 12 000, skupaj 25.236 brzojavk. V istej dobi vršilo se je a) v in ter urbanem telefonskem prometu v Trstu 1847. v Opatiji 244, v Ljubljani 187 pogovorov, b) v lokalnem telefonskem prometu v Trstu 190.000, v Polju 6030, v Gorici 2800, v Opatiji 911, v Ljubljani 4000 pogovorov. — (Tragedija na Proteku) Minolo soboto zvečer se je pripeljala na Proaek neka gospodična. Voz je pustila pred hišo okr zdravnika Baehtin-gerja. Vstopila je v hišo in vprašala po z Iravuiku. Navzoči zdravnik iz Nabrežine jej je povedal, da dr. Bechtinger še ni prišel domov, da pa mora priti takoj. Gospića ga je naprosila na to, naj pove Bechtingerju, da ga pričakuje v gostilni „Pri konjiču". Dr. Bechtinger je res prišel kmalo za njo. Po kratkem pozdravu sta udšla na cesto. Raz-govarjala sta se mej seboj jako živahno. Nakrat je gospodična izvlekla iz žepa m al samokres ter je ustrelila na zdravnika. Ko se je zgrudil na tla, ustrelila je vanj še parkrat. Dr. Beeh inger je sicer težko ranjen, ali zdravniki se nadejajo, da okreva. Gospodična je mej zmešnjavo zbežala proti Sv. Križu, kamor so jej sledili orožniki, jo tudi dohiteli, ter odveli zopet na Prosek na orožniško postajo, kjer je prenočila. Včeraj so jo spreveli v zapor v Trst. Imenuje se Marija llovar. * (Prooea proti Emilu Zoli) zanima vsak dan bolj. Gospa Zolina dobiva tekom obravnave toliko pisem, da vseh niti odpreti ne more. Samo 13. t. m. je dobila 3000 pisem! Tndi iz Avstrije dohaja nebroj brzojavk i. dr. Piel Zolino hišo se vrše «koraj neprestano demonstracije „pro* in „contra*. Zola ni prav nič utrujen, niti nervozen. Včerajšnji časopisi poročajo, kako smešno neumno vlogo so igrali pismeni izvedenci, radi katerih izjave je bil Drevfus obsojen. Odvetnik Labori je blamiral vse te izvedence ter jib polival z najbolj sktdečim sarkazmom. * (Roparski umor na Dunaju.) Na Dunaju se je dogodil v torek opoludne nečuven umor. Trgovski pomočnik Ivan Maver, kateri je životaril brez službe, je umoril ženo svojega dobrotnika, Ano Wlezek ter odnesel hranilnično knjižico z 210 gld. 50 kr. in 36 gld, v gotovini. Karol W(e-zek, soprog Ane \Vlezek, je bil nabiralec naročnikov za neko knjigarno in kot tak je po mogel tudi Ma-yerju iz zadrege, dal mu je često kaj zaslužka tat mu kupil novo obleko; sploh ga je izdatno podpiral. Toda nevrjetno moralno pokvarjeni človek mu je poplačal vse dobrote s tem, da mu je ubil ženo in odnesel denar. Roparja so zaprli, še predno se je izvedel njegov čin. Napil ae je skoro do onemoglosti ter v svoji pijanosti po gostilnah razgrajal. Ker je priznal, da je Karol Maver ter je b lo znano, da je vzel od doma utež neke stare ure, s katero je ženo ubil, in katero je pustil poleg nje, ker so našli tudi hranilno knjigo pri njem, bilo je jasno, da je on morilec. * (Tolstoj o ženskah.) Ruski velikan je strašno razjarjen, ker obiskuje ženstvo „bolj slečeno, nego oblečeno4 plese. Prve kristjanke so se zakrivale, sedaj pa se ženske razkrivajo prav kakor poganke. „Sedaj nisem prav zdrav, zato tudi ne morem pisati; toda upam, da bodem mogel pred svojo smrtjo še veliko o ženski pisati ter izreći o njej vse, kar imam na srcu," tako pravi Tolstoj, ki je velik nasprotnik dekoltiranja in ženske eraan cipacije. * (Nohti v izpoznanje značaja) Kakor so nekateri filozofi sklepali po pisavi, očeh, hoji itd. na značaj človeka, tako tolmačijo nekateri celo po nohtih, kakšnega karakterja so posamezniki. Tako se trdi, da imajo pesniki in pisatelji podolgaste, gladke nohte. Miren in zvest človek pa ima plo* šnate, a dolge nohte, dočim so nohti osornega človeka navadno plosnati in kratki. Nohti svetlo rožnate barve pomenjajo veliko srčnost. Trde in grbave nohte pa imajo togotni ljudje. * (Novo vrsto zavarovanja) je odredilo društvo aSanu. Oni, kateremu se dogodi kaka nesreča, da postane za službo nesposoben, dobi takoj polovico zavarovane svote z izkaznico, da prejme pozneje še drugo polovico. Za to vrsto zavarovanja treba bode plačati samo dva odstotka več. * (Najbogatejša oerkev na svetu) je brez dvomno cerkev ,Trinity Chnrch" v New Yorku. Ona premore 10 milijonov dolarjev. Pred dvesto leti je namreč dobila ta cerkev od ang'efike vlade malo vreden kos zemlje, kateri pa je sedaj središče trgovstva v Nevv Yorku, kar prinaša seve obilo lepega dobička. Cerkev svoj devar dobro vporablja. Sezidala je že veliko kapel ter podpira 24 nbožnih cerkvenih občin v New-Yorku. * i Hitro si je vedel pomagati) neki mehi-kanski minister, kateri ni mogel odpreti blagajne, baš ko je rabil zelo nujno neki dokument, katerega je imel v blagajni shranjenega. Skočil je k telefonu ter zalilo-al, naj mu ravnateljstvo kazn Inice takoj pošlje najročnejšega tata, kateri ima že prakso v odpiranji blagajnic Kmalu sta orožnika pripeljala glasovitoga tata, kateri je kakor strokovnjak samo obrnil ključ, in blagajna je bila odprta. Pripomnil je še, da bi Jako podrtino odprl tudi brez ključa". Književnost« — „Unsere Monarohie". 2. snopič II. dela tega patrijotičnoga literarnega podjetja prinaša zopet slike najlepših in najvažnejših poslopij in spomenikov na Dunaju. Snopič obs.ga : novo krilo dvora, Švicarska vrata, Francov trg, parlament, ces. kr. dvorno gledališče (3), c. kr. umetnostni muzej, Marije Terezije spomenik, notranjost dvornega muzeja, votivna cerkev, škotska cerkev, visoki in novi trg. Karo lova cerkev, Radeckega spomenik, A m Hof, dvorna biblijoteka, borza, vladni trg, Pr:ter (3), spomeniki: princa Evgenija, nadvojvode Karola, Beethovena, Mozarta, Haydna, Scbuberta, Schillerja in Grillparzerja. Tekst je oskrbel Ernest Keiter. O delu .Unsere Monarchie" se je tudi papež Leon XIII. izrekel jako laskavo. Telefonična in brzojavna poročila. Gradec 16. februvarja. V današnji seji dež. zbora je dr D e £ k o intcrpeliral vlado v slovenskem jezika radi šole v Pletroiču. Mej čitanjem inte pelacije s.i nemški poslanci zapustili d.orano Rokitanskv je potem utemeljeval soj predlog ^lede prepovedi, nositi v Pragi čepice in trakove, h r a m o t i 1 Slovane, lagal o včerajšnjih in predvčerajšnjih izgredih v Ljubljani, rekoč, da so bili izgredi „e i n Act sla v i s c h e r T ii c k e", Ur končno dejal, da Nemci žive* in umrjd za svojo pravo. Namestnik Bacquehem je zavračal očitanja, da bi se bila vlada udala terorizmu nemških bur Šev in rekel, da je vlada v varstvo svoje avtoritete in avtoritete šolskih oblastev zaključila tečaj, čtsar pa veoder ni smatrati za dokaz nasprotstva ali nenaklonjenosti nemškim buršem. Dunaj 16. ftbrurarja. Vodstvo pisarne poslanske zbornice izda danes naznanilo, da je vodja sekcijski šef Hal ban šel za dije časa na dopust i u da je vodstvo prevzel njegov na mestnik VukobrankoviČ. Freibergove funk cije v ministrskem predsedstvu je prevzel dvorni svetuik Hanenschild mesto sekcij skega šefa v ministerskem predsedstvu, katero je zavzemal Freiberg, se več ne popolni. Dnnaj 16. februvarja. Nadojvodiuja Štefanija je močno obolela. Minister unanjih del grof G o 1 u c b o w s k i odpotuje Še ta teden k cessrju v Budimpešto. Dunaj 16. februvarja. Uradni list naznanja odstop intendanta dvornih gledališč ba rona Bezecnva in imenovanje sek. štfa Plapparta intendantom. Dalje premeščenje dr. VVienerja ie ministerskega predsedstva v naučno ministrstvo, kar je nova koncesija obstrukcijonistom. Ljubno 16 februarja. Tu so bili ve liki izgr. di. Jedna oseba je bila ubita, več je ranjenih. Vrat iS lava 16. februvarja. Tukajšnji visokošolci so imeli shod, na katerem so sklenili, nabirati po celi Pruski sredstev za podporo avstrijskih nemških visokošolcev iti njih gibanja. Berolin 16. februvarja. Iz Poznanja se poroča, da ima pol sko-Češki, proti nemški industriji naperjeni sindikat 28 milijonov gld. na razpolago in da bo svojo akcijo koncentriral v prvi vrsti proti pruski in saški industriji. Pariz 16. februvarja. Zoli naklonjeni listi triunifirajo, da so včerajšnje izpovedbe izvedencev dokazale, da je pisava znanega bnrderau-a idtntična s pisavo Esterhazvja. Zanimanje za obravnavo gineva močno. London 16. februvarja. P.slanki v Ca rigradu so Imeli posvetovanje, na katerem so se zjtdinili, opustiti misel na imenovanje začasnega guvernerja Krete Tekom prihodu j h dni j se bodo posvetovali o prtdlogu, naj se pacifikacija Krete iti začasna uprava prepusti d eina velesilama. Narodno-gospodarske stvari — Sprememba utežnega postninskega cenika za tovorne pošiljat ve v Turčijo preko Zemuna Glasom odloka vis. c. kr trgovinskega ministerstva dne 5. prosinca t. 1. št. 415 določila se je utežna poštnina za pošiljatve v Carigrad in Solun preko Zemuna od zadnje imenovanega kraja kakor sledi: kilogram v Carigrad v Solun do 3 90 kr. 70 kr. od 3 „ 6 1 gld. 30 , 1 g'd. 10 „ „ 5 „ 10 2 „ 60 . 2 „ 20 , . 10 . 15 3 , 90 „ 3 , 30 „ „ 15 „ 20 5 , 20 „ 4 „ 40 „ Za pošiljatve, ki zahtevajo veliko prostora ali posebno pnznost (Sperrgut), plačati je zvišano pri* 8'ojbino 50 °/o- Ceneno domade zdravilo. Za uravnavo in ohra-tutev dobrega prebav ljenja ee priporoča raba mnogo deset fcttj dohroznanega, pristnega „Meli evera Meid I iti praška41, ki ee dobi sa nizko ceno in kateri n pliva najbolj trajno nn rte težkote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. v. Po poet nem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLI., £in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL o* preparat, saznamo van z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 Škatli i c i ae ne posije naravnost. 1 (5-3) Poslano. Peć prihodLnjosti. Javlja se nam iz Solnograda, da se je oddala tvnlki M. Liitz vdova in sinovi v Bhi- dencu dobava patentovanih emaljskih pečij za novo vojašnico ondot. (2*y) Te peči osigurajo dosedaj nedoseženo pri dobitev glede na trpežnost, kakor tudi na izvanredni učinek kurjave pri pomanjšani porabi kuriva in razširjajo z ozirom na posebno obzida V 0 ono prijetno toploto, kakor lončene peči. Zalivala. Odbor pekovskega st tokovnega društva za Kranjsko ee srčno zahvaljuje v prvi vrsti prebi, gosp. županu Ivauu Hribarju za prijazen sprejem deputacije, t. r dobrosrčno naklonjenost do društva. Potem vsem g£. pekovskim mojstrom za izdatna preplavila, dalje vsem gg. agentom mlinov za izdatno podporo, ter vsem, kateri so na ta ali oni način pripomogli, da ne je veselicu nnvzbc velikih stroškov vendar dobro obnesla, ter je fto nekaj preostalo. Prosimo gg. mojstre, da bi nam i nadalje obranili svojo nakloinenost kakor so s.daj pokazali, da bi podpirali nase težnje ter tako napetost mej delavcem in gospodarjem poravnali. V Ljubljani, dne J5. f< bruvarja 1898. IE1. Kaillč (258) načelnik. Iz uradnega lista. IvvrAlIne «11 ekaebntlvne družbe: Franceta Se h ii 11 e r j a posestvo v Vodmatu, dne 21. februvarja v Ljubljani. Barbe Zidan posestvo v Javorji, cenjene 400 gld. in Antona Tiskarja zemljišča (zapuščina) v Rudnika, cenjena 2175 gld., 716 gld. in 430 gld., obe dne 21. februvarja in 21. marca v Ljubljani Mihe Zemljana posestvo v Bevskem, cenjeno 450 gld., dne 22. fe* ruvavja in 22. marca v Litiji. J žefe Jnnčar posestvo v Železnicah, cenjeno 1425 gld., dne 2'. ftbiuvarja in 23. marca v Ljubljani Franceta Anžloi »rja zemljišče v Čest-nci, cenjeno 110 gld., dne 24. febrnvarja in 23. marca v Zatičini. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306*2 m. F roda «•© i i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. J? 1 g« J j Vetrovi " S i ČB , Nebo * -S •s a I CU 1» 15. 16. ■ 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 743 8 739 7 736 1 — 0 8( sr.jug — 3*0 sr. vzsvzh. 5'4 ar. jzah. oblačno pol obl. oblačno 00 Srednja včerajšnja temperatura —14°, za 12° pod aormaloiu, ZD-u.3aa^s3ssL *borasa> dne 16. februvarja 1898. Sknpni državni dolg v notah..... 102 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebra .... 102 ,40 Avstrijska alata renta....... 122 „ 65 , Avstrijska kronska renta 4°/,..... 102 „ 80 „ Ogeraka zlata renta 4%....... 121 . 55 , ©genska kronska renta 4°/...... 99 , 45 , Avstro-ogerske bančne delnic« .... 130 m — Kreditne delnice......... 364 , 10 !London vista........... 120 . 10 " Merniki dri. bankovci ta 100 mark ... 5« . 77'/. . »«*rk............ 11 j 76 »0 frankov........... 9 „ 53 , italijanski bankovci.....: . . 45 _ 36 G. kr. cekini........... 6 . «7 J Dne" 15. febrnvarja 1897. 4«/, državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. 162 gld. — kr. Državne srerke iz 1. 1864 po 100 gld. . 190 9 50 1 nunave reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 131 . — . Zenruj. obč. avstr. 4»/,°/, zlsti >ast. listi 98 n 80 „ Akcije englo-avstr. banke po 200 gld. . . 162 „ — , Ljubljanske srečke......... 22 m 75 „ Kudolfove srečke po 10 gld...... 27 „ — , Kreditne srečke po 100 gld...... 199 m 70 Tramw»y-druftt. velj. 170 gld. a. v. . . . 615 . — . Papirnati rubelj.......... 1 , 2T/4 . t UčileIjako društvo um eeljakl In laAkl »kraj" javi taino vest, da je njega naj-atarfii redni član, gospod Kašpar Vrečer nad uči tel j itd. v Teharjih dne 14. februvarja ob »/,11, uri po noči po dalj-Sem bolehanji, v 65. letu svoje dobe mirno v Gospoda zaspal. Celje, dne 15. febrnvarja 1898. 5) OdlOOT. hiša s trgovino vred v L'iibllHiil p«i«| ugodni ni I pogoji. — Več se izve pri lastnika na Nv. l-vtra eeatl At, 49. ('f>6 —1) V vefjo trgrvino špecerijskega in manufak turnega blaga na deželi Išoeia se zmoten lomoGDik: ter mm iz p Stene roHbine. (2^1—1) I ' i-ikIiiii uif- ih vsaUotTNtnM «lelr*. ki navadno knha, pere itd. Štajerka^ \ iiieAeniiHUo kuhnrlro z let nimi spričeval'. |wko dobrim povprasanjem ; renta vra«l|-wk» Uulmrlf«! : l»»l|4o iicihhUk |»eittun|o, ki siva in krnjari; jako spretne mini"«' In *t»re|*e nat»Un-rl«e; koeljažt« ali |ecdueica -*ln*ro: izkušene Itouj-HUe utre t nt k e. trezne, i letnimi spričevali. (2t») Ces kr avstrijske jftj državne železnice Izvod h voznega reda ▼ sija v en od dne 1. oktobra 189 7. leta. OdbiMl it. LJublJisiie jnž. kol l*r«ua ee* Trbil Ob 12. uri 5 m pi> noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v AiiHse, Solnograd; če-Kltm-Ki itlmj' v Sti-yr. Line, na Dunaj via Amstetten. — Ol 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbifc. Pontab.-l, Beljak Celovec, Franze'isfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solno grad ; čez Amstetten na Dunai. - Ob 11. uri 60 m. dopolndnt osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Selz thal. Dunaj — Ob 4. uri '2 m popolurtne oso'mi vlak v Trbiž Beljak, Celovec. Linbno; čez Selzthal v Solnotfrad, Lenr Gastein, Zeli ob jezeru, Inomnst, Bregenc, Čarih, Oeuevo Pariz; čez Klein-Reifling v Stejr, Line, Badejevice, Plzenj Marijine vare, Heb, F'rancove vare, Karlove vare, Prago, Lip sko, Dunaj via Amstetten. — Progi* v Novo iii*»nt» Ie % Kof«vJ«. Ob 6. uri 15 m zjutraj me&ani vlak. — Ol 12. ari 65 m. popoludne mešani vlak. — Ob 6. uri 30 a, zvečer meSani vlak — Prlbo«! w L.|ut»l|nn«». j. k. Pros;« I a Trbiža. Ob 5. url 52 m. zjutraj osobni vlak z Danajf via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vib varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljnbna, Celovca, Bedaka, Fran eensfeste. — Ob 11. uri 20 m. dopoludne osobni vlak e Da nsta via Amstetten Karlovih varov, Heba, Marijinih varo* Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza. Oeneve Cuiiba, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4 uri hl m. popola dne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztbala, Beljaka Ce lovca, Franzensfeste, Pontabla — Ob 9. ari 6 m. zvečei osobni vlak z Danaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l*rof£w Is Noveicn tneata 1» 1« Koeev|av Ob 8. ari 19 m. zjutraj mefiani vlak. — Ob 2. ari 32 m popoludne mešani vlak. — Ob 8. uri 35 m. zvečer mešan vlak. — Odkod la l.|ubljane d. k. v Kamnik. Ol 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. ari 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prlbod v L|nbl|*no d. k. Is Kamnika. Ob 6. ari 56 m. zjutraj, ob 11. ari 8 m. dopoladae, ob 6. ar. 20 m. zvečer. (17—37) Ker Da dan 31. jami var ja 1898 sklicani VI. občni zbor „Vzajemno podpornega društva v Ljubljani4 ni bil sklepčen vr£il se bode drugi občni zbor dne 17. februarja 1.1. ob 4. uri popoludne t društveni pisarni Kongresni trg 17 po ravno istem dnevnem redu. (259) Ravnateljstvo. Preselitev. Slavnemu občinstva uljudno naznanjam, da sem ee preaelll s svojo v novosidano lastno hiio na Starem trgu št. 10 kjer bodem post rezal p. n. naročnikom vedno z najboljšim blagom točno in po ceni. V zalogi imam tudi vsake vrste SjraJftelJnlkoT, triaikeara blaga, kakor je že itak znano, potem •vrviJ, konopoev itd. Prodajam na debelo ln na drobno. Za mnogobrojna naročila se priporočam > odličnim spoštovanjem Jožo Umek trgovao in lsdelovaleo blčev. zavarovalni družbi za življenja ,Jhe Gresham" v Londonu. Moj umrli soprog gospod Jari| Siadler je bil zavarovan za slučaj smrti pri gori omenjeni družbi za znntno. svoto. Ko so »e doprinesli dokazi amrti mi je glavni zastopnik v Ljubljani, gospod Oflden Znehko, zavarovano svoto takoj i/.plačal, zaradi česar čutim prijetno ddžnost, da mu izrečem svojo najlepšo hvalo za točno izvršitev, zavod „The Cir«*«liaiBi" pa vsakemu rodbinskemu očeta najtoplejše priporočam. V Vevčah, dn6 7. februvarja 1898. rast) Matilda Stadler roj. Krsnnar. Učenec so v/pr^jme takoj v špecerijsko prodajalnico. Vec *e iz\A v npravništvn „3lov Naroda". (22^-2) Blagajničarica (kasirka) vzprejuie ae v uianiifaktnri v nekem mealn na deželi. Vdova brez otrok ali starejša gospica, ki je že pošlo ala kot prodajalka, ima prednost. — Ponudbe pod ..katlrka' na upravnifitvo ,Slov. Naroda". (215 — 3) Gostilna imIiIii Ne |mm1 ugodnimi tuko| ili rariin. Z.ht^va 86 kave pi VV, se isve v gostilni na Poljanskem trgu 6t. 5 „pri Zidanu" _ (2.^3-2) Prodam izredno fine kanarčke iz Harca zaradi pomanjkanja prostora prav po ceni. Isti imajo ko-vinskočist poln glas in poj6 na dolgo in globoko v otlem žrgolenji .Gluk'- in „Dudu" piskanji. Nikake rizike, 8 dnij poskufinje, eventuvalno zamena. — Im» nladki p<>letni riba 5 kgr. gld. 125, kakor vse vrste krm in jajčni kruli. Cenik brezplačno. (243 — 1) J. 3=3. BTezina vzgojilnica in razpoSiljalnica kanarfkov, Lino n./D. Koncertne citre fine in elegantno izdelane iz palisandrovega lesa, z meha-niko, močnega in vendar milega glasu; potem diskantne citre iKiendl-nov model) milega glasu, no na prodaj po zelo nI*KI ceni* Več se poizvć v goatllnl „prl Atefanu", Fraa-clikanabe ulice. _114— 2) IactirJ«3ii za Slovensko in nemikO pisavo, z lepo kaligrafijo, vzprejms se takoj pod Jako ugodnimi pogoji,v odvetniško pisarno v Ljubljani. Ponudbe upravništvu ^Slovenskega Naroda* pod „Stenograf. _(2*5—8) Oddaja prodajalnice. Vsled nastalih rodbinskih razmer se odda trgovina manufabturneaja blage, uaaja la dekelnlb pri« tlel kov. Prodajalnica stoji tik deželne ceste, v večjem kraju na Dolenjskem, kjer je tudi župnifiče. Oddaljena je tri četrt nre od teleznicne postaje. Ker je trgovina v tem kraja jedrna te vrste, je brez konkurence. Pojasnila v tej zadevi daje J. U lun. trgovec v K bul ti. (237—2) nn (trnu pri Ljutomeru, na prostoru starega cvenskega grada s hrastovim gozdičem in a najlepšo sroodirano oralno zemljo in s travniki, je na zahtevanjs o i 10—100 plugov po ceni na prod«|. (209 —3) Kupec naj se oglasi za pogoje pri gospoda Francu Heraenu, trgovcu v L|ulomeru. solicitatorja ali IzvežbancgA pomožnega* uradnik, a z lepo pisavo Paća po dogovoru. V Ljubljani, dne 12. februvarja 1898. Ivan Plantaži (241—2) e. kr. notar. Ml 0* SAJVTAL od MLDT. Zatre Oopala, nubebe, -rsbrisjraaja. Ozdravi iztok v 4m arah. — Posebno učinkajoč pri meharskih boleznih in povzroči sčifičenje najbolj s— kalne vode Kot Jamstvo [\\${\ ima vsak tobolčeo ime v'___/ Zaloga, 8, rua Vivienns, Parit in v glavnih lekarnah Avstro-Ogrske. 12 D02 00 (26-31- Sokolova' v „Narodnsm St. 1064. (13U-3) Podpisani deželni o»n ■ doilade od zdravstvenega okrožja; 2) v Ko4*V»l»l ltckl z letno plaćo 800 gld ; 3) v l.iHji z ! mo tiaro 600 gld ; 4. ) v Velikih Lničab z letno p'ačo 700 gld.- 5. ) v Vlpail z letno plaćo 700 gld Prosilci za jedno teh služeb pošljejo naj svojo prošnje pod^saremu deželnemu odb( ru đo diić 20. februvarja fltt?)* ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvi^vanja zdravni.sk*' prakne, avstrijsko državljanstvo, K-siono sposobnost, neom; d ž»vano življenje, dosedanje službovanju t r znanje slova.Mi^ketza in neniskt-aa jnsika. Oziralo se pa bode le na take prosilce, kateri eo najmanj dve leti žm Blnibovall v kaki bolnici. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. januvarj t ld93 Cukerin štev. 9 v poroljaklh tabletah ima tako veliko sladkobno moč, sladkobna vrednost 1 i kilo sladkorja velja snmo J*1 knijc*. Z jednim krajcarjem se more ti čas kave osladiti. 1'onnjajo se tudi manj vredne tablete; zahteva naj se izrecno , Cukerin ' tablete. Dobiva se v prodajalnicah mešanega hlaga. Zaloge oddaja: «1. W«»i»a, Izumit, VI. ol*r»*ij, 1-2.** *■ t «■ ha/jtfhHHo štev. IVI. 4) 8 patentom proti z mrzli ni priporoča tvrdka R. A. Smekal v O e cikli« k'itere izključno sama izde-Ijtije, T« Itrlcgnlitlce a pulentoiu proti iinri-llnl * iiMJlintMl alanl ne pr«-unr*u«-Jo. Dalje priporoma eetl, paNove, «•«■-lt»1l|Mko«ttr«»|e itd. itd J) Podružnica: R. A. Smekal \j Zagrebu. L. Luser-jev obtiž za urisie. Izkušeno sredstvo pr*>ti Uurjlui uerHoai, auljeiu na pod piktihl(.otHh m S^sŠ? Veliko (IniKiui trdnn ./^e^ • °Pri*rm'l:lJl praskaui pisem je na kote. S Iov«l A. Egger, W. Tburnjv/:tld, J. Birnb.;■ ch^r; v Uresith A. Alch-ingur; v Tr«u (na Ko-roškem) C. Menn»;r; v ll«-lj>ku F. Scholz, J. M. Stadler; v Goartef O. B. Pontoni; v Wolf»-b«TK« A. Ilntli; v I4r»i -nji K Šavnik; v UaU> goul G. E. Andrion; v Idriji Josip W iti to; v ltutlovl|icl A. Eoblek; v Celji K. Gola; v Cr-noaal.jn: F. Ilaika. v Špitalskih ulicah št. 7 se p-ipcro'a ^la' cbčinst.vu. — Toči se izvrstno KoslerjOVO carsko pivo m dobro pristno primorsko in dolenjsko vino, dal e se poitre/e z ukusnim i in cenenimi jedili tudi v abonementu. {816—») i Posojilnica za Stari trg-Iož ia sosedstvo &d registrovana zadruga z neomejeno zavezo nazrauja, da obrestuje s 1. jnnuvarjeni 1898. leta naprej hranilne vloge po brez odbitka rtntnega davka in daje posijila proti 6°,0 obrestim. (24 2) lekarna „pri zlatem državnem jabolku" Iftimuf, I., HingerMt ritN«t«» ni. 15. J. Pserhofer-jevB odvajalne troolice gtaroanano, lahko odvajalno in od mnogih zdravnikov občinstvu priporočano kr., i zvitka 2 gld. ."tO kr, U zvitki i) gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., B zvitkov 5 gld. iO kr., 10 zvitki.v !> gld 20 kr. (Manj ko 1 zvitek so ne more pošiljati.) (tid—0 kr., s poštnino prosto posiljatvijo 7f> kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrioh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj l gld HaizMin ozeblino zoper J. Paerhofor-Jov. 1 loniek 40 kr., s poStnine prosto poftiljatvijo 0"» kr. J. Pserlioferjev sok iz ozkega trpotca l5^J3Ki J. Pserlioferjev balzam 7 0 IIP P triiika 1 »«cklenica40kr., AU|ltU gUlOV,! poltnino prosto pc^siljatvijo 65 kr. 8toH ovi Kola-preparati, izvrstno krepčilo za želodec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., »/, litra 1 gld. tJO kr., 1 4 litra bf> kr. J. Psprhoier-jeva grenka želodčna t in 1; t na §fitr Razen tu imenovanih preparatov so v zalogi Se vse v avstrijskih časnikih oglaficnc tu- in inozemsko lnrmacevtifiko specijalitete ter so preskrbi vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevaujo točno in najceneje. Foilljatve po poitl izvršujejo ae najhitreje proti tema, da se prej vposljc denar, vtdje naroobe tudi proti povzetju zaeaka. £U9~ Če ae proje vpoilje denar (najboljfie a poatno nakaznloo), potem Je poitnlna mnogo oenejia, nego pri poilljatvah proti povzetju. Izdajatelj in odgovorni acednik: Juaip No!!i. Laatoma in tisk BNatuine Tiskarne".