.tiorica* izhaja vs;iki torck in soboto. Ako pail«1 na la dmwa praznik, dan poprt-j. ITredniittvu sf nahaja v „Narodni Tiskarui", uiica Vctturiiii si. 9, karnor jo uaslavljati pisma. \>frankiraiia pisma sc id1 sprfjcmajo, «'iiako st> ne iiva/.ujejo pisma brez podpisa. RokopiKi dopisov so ne vraoajo. TBLBFON it. 201. »liorira* ^ L stane na leto QBB li P°' iet* 5 5 K, za četrt iJtSB SO ^'prsivniitvi. "^Jpr se nahaia v 3mn>iU)\ Tiskarn:" jlica Vctturirtr St 9. L'a oslaMf se plačuje od čveterostolpnr peti vrste po 14 vin.. ?a večkrati i nans primeren popusi. Poxanif/ne ttrvilkr stanejo ti vin. in sc piu«1ajajo » 'aznih gonSkih traiikan St. 104. V (jorici, v soboto dne 2S. decembra 1912. Leto XIII. Naši diplomatje v Bel- gradu. Kakor je citatcljcui že znano, ima vsaka dr/.ava po tujili nicstih, posebno trgovsko in proiuetno vaznili svoje za- stopiuke. Taki /asiopniki, poslauiki, so za to iui svojili mcstili, da vzdržujej,) vczi med obenia dr/.avaiua in posebno -/a to. da varujejo interese in koristi svojc države, ki iili ie prav zato tja po- stavila. Tako inia tudi liasa država v tujili dezelah svojc poslanikc, konzulc itd.. katcrili naloga jc, skrbcti za na.se politiene in gospodarskc koristi v dru- gih državah. Navadno so na takili inc- stili najboljše inoči ali bi vsaj morale biti, kcr jc odgovornost skrajno vclika. ako liočcjo dotičtii gospodje vršiti rcsno in praviliio svojo nalogo. Dela jc vedno dosti, poscbno \- napctib in kritičnih časih in kdor ni \r rcsnici ziuožcn, ta nc spada na tako mesto. To jc siccr sanio po scbi raziiinljivo, a zdi sc, da jc tre- ba to v zadnieiii času poscbc povdar- jiiti, kajti marsikaj sc sliši in here, kar to liniciijc lc potrjujc. Kakor smo žc omenili, spadajo na poslaniška incsta najboljši in najbolj prcbrisani diplomatic, ki imajo politiko takorckoč \' malcni prstn. Taka mcsta zahtevajo iiiijno politično dclavnili in sposobnili mož, kcr drugače jc tak za- siopiiik brez vsakega večjega pomeiu, jc pač Ic zato, da nicsio ni piuZiiO. Za avstrijsko politiko na zunaj jc posla- ništvo v Belgradu cno liajvažnejsih, 1 a.iti nikjcr drugje sc naša trgovina ni mogla oprijcti. Belgrad je tedaj za r.as velikanske trgoviuske in seveda tudi cmiiieiünc političnc važnosti, tako da spada tja naš najboljši in najbolj prc- brisan diplomat, ki pozna ves Balkan. ki pozna jczik in tudi zgodovinski raz- voj srbskega ljudstva. Po bcsedali grofa Berchtolda, ki pri vsaki priliki i)ovdarja va/.nost balkanskega vprašanja za Av- strijo, bi pac vsakdo sodil, da sc jc v teni oziru tudi storilo vse mogoce in da so res Ic »hudobni« Srbi krivi našili diplomatiČMiih in trgovskili nevspehov na Balkanu. Toda stvar je nckoliko drugaenn. Diuiajski list »Zcit« je princsel \' torck 24. dec. letošnjega leta članek z uaslo- voiii »Belgrader Diplomaten«, v katc- rem poroča bivši listov dopisnik v Bel- gradu o najodličnejših zastopnikih tujili držav iia srbskili tleb. Med dnigiini go- spodi onienja seveda tudi našega po- slanika pi. U g r o n a. o katcrcm pa vc povedati stvari, ki niso za najnavadnei- šega časuikarja ravno primernc, da o kakem diplomatu sploh nc govorimo. Nočemo trditi, da je vse, kar poroča »Zeit«- pristna rcsnica, zato priobčujc- mo stvari le kot posnetck, za kateregn mi siccr ne prevzameino nobene odgo- vornosti. »Zeit« pravi o gospodu pi. Ugronu, ki vodi ta čas naše poslaništvo v Belgradu, da inn jc vsa jugoslovan- ska politika sploh popolnonui nczuana kakor knjiga s scdiiiimi pecati. Bajc sc ta gospod, ki ima tako odgovonio mc- sto, s politiko v praksi skoro nikdar pc- čal ni. Kar pozua, poziki iz bukcv in šc to je grozno malo. (ire nc iiikamor, ra- zun v srbsko zimanjc niinisterstvo, kjer l'a mu povedo, kar oni liočejo, nc kar lii bijo v intcrcsu iiaše politike potrcb- 11Cj- Casnikarji gredo Ic redko k iijenin, ker se v iiašem poslaiiištvu ne izvi? tiič. Ki) se jc hotel v jeseni dopisnik tega poročila v »Zeit" inlorniirati o stan.'u srbsko-turškc vojske, je gospod pi. ' '- ^ron telefoniral v r u s k i konzulat no inforuiacije. Sploh ni lias poslanik o po- ložaju nikdar inforiniran in vc ic to, kar mu drugi |)ovedo iz listov ,ker srbskin listov sani s|)loh nc čita, kcr ne razumc jczika. I )rugi gospodje v poslaništ\ii bajc tudi niso ravno na višini s\oic stroke in rajši sede \' Zeinuiiu |)i'i sam- |)anjcu kot bi rcševali akte in sc brigali za našc iiiterese. Z liudstvoui sploli nc obeujejo, v srbskc kavame, kjer bi kib- ko zvcdcli sto in sto stvari nc grcdo. kcr se jim to zdi z ozironi na njih pleui- sivo, sramotno. \ srbski zbornici. kjer sc obra\na\a javno srbska politika, ni vidcti nobenega, kcr nikdo tie raziiiiie sibskega jczika. Kdini nioz. ki sc ncko- liko briga za našc zadeve na srbskili tich jc konzul dr. \\ ildncr, ki vsaj nc- koliko razumc srbsko in sc peca tudi s trgovinskiiui zadevanii. Morda ne bo \'se ravno tako črno kot |)oroOa j¦ Zuit ¦, a po večini bodo stvari veiidar Ic res. In \' turn oziru sc morauio res prijeti za yla\o in sc \'prašati, kaj dcla in misli na.šc zimaujc ministcrstxo da dopušča take stvari, ki iiam imičiio ves ugled in vse nase inte- rese na ..unaj. lidini naš izvozni trg ic Balkan in eez Srbijo i>elje glavua uasa iz\'ozna cesta. Tam bi pač morali biti liiidic, ki so \saki stvari \- ,)olitičiieni in gospodarskem oziru kos ne pa ljudje, ki sc ne brigajo za vse skupaj uič. ki ni- majo niti pojma o kaki ziinaiiji |)oliti!\i. Ali bomo prieakovali. da man bodo Sr- bi varovali uaše iiiterese, a nasi urad- niki bi naj lepo glcdali \ zrak. Dosti se je ze govorilo o \cliki ncsiiosobr.ost! nasili zastopnikov in dipioinatox, a ua stoje stvari tako zalostno, bi nc bili nik- dar verjeli. Kmet in obrtiiik, trgo\'ec in nicsean iilaeuje ogromtie da\ ke in taki gos|)odje unajo naravnost kuežje do- hodke, storiio mi nc za tistega ubogega drzavljaua, ki jih s svojinii žulji rctli. prav nie. Ta plemenita gospoda se prav inieuitno zabava na naše stroske. stori pa za nas ne nie, ker ni zniožna takeln političnega dela in ker sc ji dclati :ic liubi. Za take zastopnikc sc radi zah\ a- Ijujeiiio, sanii trgovci bodo bolisc skr- beli za svoje odjeiualce na Balkanu, ko skrbi ta mastno plaeaua gospoda. Ta- kih zastopnikov ne rabimo, kajti to ni- so pospesevalci nasih politienih in go- spodarskih koristi, ampak skod'iiwi ua- še zunanje politike. ^c iiekaj bi omenili. Nas zuuaiijl minister grof ßerchtold je uestetokrat povdarjal, da so uasi življenski in kaj vemo še kaksni intcrcsi ua Balkanu. kar sicer prav radi priznamo. Odkriro povedano se |)a sedaj ne eudiino vcč. da je v zadnjih letih Nemeija tc nasc iu- tercse to jc naso balkausko trgo\ino skoro izpodbila, kajti če imanio take oskrbnike s\ojili ži\ ljcnskili interesov kot so \- Belgradu, potcin drugega res ne zashižimo, kot da nain zaprejo \ rn- ta prcd nosoiu. Dopisi. Dopis iz Ooriee. l.ik\ idacijski od- bor Trg. obrt. zadrugc \r (iorici jc /c veekrat pozval svoje elane, uaj uiilaca- j(» odmerjcnili jim M)\) kron, da sc rev: (potapljajoca barka) Trg. obrt. zadrug.-i. »Sloveiiski narod« od 24. t. ni. priiuišii zopetui poziv vsetn onim, ki so bili ta- ko iiesrcčui, da so radi malega posoiila ali celo delezcv, s katerimi so poiuagali i'staiioviti Trg. obrt. zadrugo postall Clani in niso še plaeali oümerie- ne svotc .^»0 krtjii. Ta dopis obljubuje državno j)odpo- ro, koliko nič ne pove toda sanio. Ce vsi člaui še to Icto. v sedinili dncli plačajo tcriano s\'oto. Likvidacijski odbor priliska z \so Micmo na člane, naj vendar žc plačajo norili .^itii K, da prihraniio liieiuu \ cliko delo scbi ogronme stroške, dežcli pi nepreceiiljivf) gospodarsko ncsrečo. No, no sedaj \idi in vč likvida- ciiski odbor za \sc te preteče nesreče. toda kako to. da prejšnji člani načcl- stva in luidzorstxa z mill predscdniki ni- so nikoli niislili na take in druge niogo- cc liesreče doklc je irucla Trg. obrt. zadruga sc zlate Case! Odmerjati s\otc in siliti ncdolznc članc. naj plačajo to ic odboru lah- ko, a drugo je \' tci denarni krizi. kam po deuar onim, katcri niorda nimajo vscga preiuo/.euja in imctja toliko. da hi sc iz vscga stisnilo .^im kron. Ali res niina ta odbor nobcuili pri- poinočkov, da bi z diza\'iio |)od|>oro od- vrnil prctečo iic\aruost. C'c ze \'si rc\e- y.\ nc uiorcio ])laeati sc to leto po .^in kron? (lovori se. da je dr. Treo. odkar ic \ (iorici. zaslužil kot advokat zc lepc slotisoce in to po največ kot pravul konzulent trg. obrt. zadrugc. j)ri katcri ic hil dolgo vrsto let tudi predscdnik uadzorstva. Ker ic iiuel tedaj toliko lastnc koristi in zaslužka pri tci zadrn- gi. ic moraluo dolžan podpirati jo na robu propada: zato uaj bi uloži. od par stotisoč kron \-saj sio tisoc kron -- ostancjo mu se vedno lepi sto tisoči K in pomagano bi bilo premagati >e- danio krizo. Tudi (labrscck. katcri sedaj prav pridno dela \- s\'ojih trgovinah. katerc jc nastavil se-le ko si ic pribori! prec- scdništvo načelstva in postal liravi go- spodar pri "trg. obrt. zadrugi-. je ka- kor pravijo, poln deuarja. če tudi si ic IMistil zarubiti vse svoje imetje ia - se celo delikatne posode \- spalnici. Ke: ima (labršček toliko deuarja, uaj tudi on vrne vsaj sto tisoc kron, kot delno T'ovraciio s\ojili dolgov pri »Trg. obrt. zadrugi«, in odboru bode olajšano veli- ko delo clani sc resijo ogromnili stroskov. dezcla pa grozne uesreee. Ako ria (labrseek lie vrue nasveto- \ auc svote ako dr. .Treo lie uloži zanj nialeukostne svote sto tisoc kron za odponioe poloma - potcm pa uaj li- kvidacijski odbor veudar enkrat kar brezobzirno vpraša Ciabrsčeka in dr. Treota po kriveih te grozne ljudske ue- sreee. Saj kot skupna predsednika na- cclstva in uadzorstva inorata to najbo- Ijc vedeti. ko sta že pri izvoiitvi prc\ z.c- la veliko odgovornost. \' s c \- c d c /.. Iz Brejjinja. Tudi iiam jc delovanjc nasili dezelnili poslaucev (in hvalezui smo jim) ponioglo, da suio prcjeli pod- poro za napeljevauje vode v zncsku 4(111(1 K, katero delo ic po veciui žc do- vrseno, Ic postranskini cc\cm niso sc i/.kopani jarki. Tudi \- Logjch se obcaui pripra\ljajo na tako delo. Zopetua slaba Ictina princshi jc mini bedo za bodoeo leto; četudi ni delo veliko. pride vsc- cuo prav za te case. Nasa skladovna cesta je postala \slcd naraslega prometa \- itoslcdnicn-: Casu jako \ ažna in zato bi bilo umcstno, da hi sc izrasnala stnnina i)reko skale v Boriani. Tudi klanec ki vodi proti po- tok'i iiad \ asio bi sc moral tako urav- nati, da bi tudi \' nailnnšem ledu bilo mogocc brez nevarnosti |)o njem \ oziti. Imamo tudi občinske poti. izmed katcrili zavzema pr\'o mc^to ona čez .la\or preko .lablanja-. Ta pot. ki sega do sredine oddaljenih pašnikov in se vijc vstrie potokom oh nicii. je na ne- katerih niestili |)rcozka a radi njene da- lja\-e le težko bi šlo brez podpore \zdr- zati jo. PoIiMčni pregled. Državni zbor. Poslanska zlxjrnica ic \ceraj vsprc- icla uradniško službeno pragmatiko ka- kur ji) ic p"iredila in \^prcicla gospo- ska zbornica. Danes reši poslans'a zbornica proračunski pro\-izorij in , ki ic bil postavljen svojedobuo od vseh iugoslovauskili po- slaueev. Nobena nova visoka sola v Avstriji. ee se ne ugodi istodobno u- pravičenini tozadevnim težnjam hr\a- sko-slovenskega uaroda! To mora biti in ostati uasa parola. ki jo bo razumel in odobraxal \csoliui narod. Druga tocka pa je vprasauje Trsta, Ali ic Trst res pripraveu sedež laške takultete.J .Wiiiisicr Hussarek jc v pod- odboru zanikal to \prasaujc iz zgoll strokoxuili razlogo\. Mi pa ic zaniku- iciuo iz uarodnili vzrokov. Trst ui zgolj lasko mesto in nc lezi \' laskeni ozemlju. 1 rst jc uarodno mesaiio mesto in leži siedi lir\asl\o-slovcnskega ozeuilja. Na uasi lir\asko - slovcuski /cinlji uaj hi sc tedaj zgradila laska pravna fakul- tcta, gujczdo naroduega sovrastva, iz koiega uaj bi sc sirilo iioitalijaneevauie- po lirvasko - sloveiiski zeiulji. To jc po nasili mislili za nas nesprejeinljivo, kratkoinalo neniogocc. Ce laska fakul- teta že mora biti. potcm uaj sc prenesc \' cisto lasko ozemlje. in lo je same» Trentiii, južni Tirol. Tain žive Lair. kompaktno, daleč na okoli ni druge na- n dnosti. Tarn, v srcu avstro-laškegn življa, naj se utabori laska pravna fa- kulteta, če se že ta nestvor mora usta- noviti. V Trstu pa nikdar! Povedali snio tu svoje skronino irinciije, ker smo smatrali kot svojo ck.lžnost, opozoriti na položaj hrvaško- siovensko javnost. Odloeilno besedo inia pa hrvaško-slovenski klub in po- navljaino: Podvrgli se bomo njegov? odloebi. I'pamo pa. Ua ha ta odločba*ta- ka, da je homo veseli in da je bo zlasri vesel naš narod. Važna avdijenca. Včeraj je cesar.vsprejel \' avdijenci grofa Berehtolda. Politicni krogi na Pti- r.aiu pripisujejo tej avdijenci velik pc>- inen in pričakuiejo kot posledico to av- dijence važno politieno izjavo. Londonska pogaianja. Čez praznikc so imeli delegatje balkanske zvezc svoja posvetovan.ia glede postopanja naprani Tureiji. Tur- ški delegatjc so baje že sklenili svoje protipredloge na zahteve balkanske zveze. Te protipredloge bodo tekom današnjc koufereuce prcdlo/.ili balkau- ski /vezi. Govori se, da bodo turski delegatie označili bolgarsko zabtevo po predaji Odrina kot ncsprcjemljivo in da bodo siavili protipredlog. da naj ostanc po«.i snvereniteto Tureije ozemlje od Midije do zaliva Sarosa. Razen tega naj osta- neta Odrin in kos odrinskega vilajeta turška. pod lastno avtonomijo in npra- vo, ki hi ju nadzorovalc Turčija in bal- kanska zveza. Albanija naj dobi avtonomijo poa sultanovo suvcrcniteto in nadzorstvom velesil; ti predlogi Tureije se zde bal- kanskim delegatom nesprejemljivi. — Najbrže se. kakor izjavljajo balkanski dclegatje, prekinejo pogajanja. Od iz- vrstno informirane osebe pa izvemo, di ni povodci za pesimistično naziranje o vršeeih se pogaianjih. Evropa bo mo- rala najbrže pritisniti na Turčijo, fur najti izliod, kako rešiti najtežje vpra- sanje. to je vprašanje Odrina. Pojavil se je namreč predlog. da naj Odrin in okolica ostaneta turška. To glavno sporno vprašanje pa se bo gotovo rcšilo mirno. ker ni misliti, da bi se vojska nadaljevala. Francoski krogi trde, da je zasiguran sklep mini, ker balkanske države nimajo denarja za nadaljevanje vojske. Ce bi se pa ti'j prišlo do sporazuma, bodo velesile po- segle v pogajanja in napravile red. Poincare kandidira. Francoski ininisterski predsednik Poincare je vsprejel kandidaturo za predsednika francoske republike. Darovi. Z a »Š o 1 s k i D o m«: je došlo našemu upravnistvo: lv. Vo- grič nadučitelj \' p. v Oorici 5 K. Srčna hvala! Z a »A 1 o j z i j e v i š č e^: jc došlo našeniu upravn.: Martin Pove- raj, za odkup novoletnih voščil 5 K. Z a V o j a k e o b in e j i: V. Bežek 5 K; I. Sokoll, A. Scham:, F. Finšger, Ernest Širca, I. Koštial, dr. Kobal, Šubic, Jos. Prijatelj in A. ßaiec po 1 K: Federico Miani Solkan 5 K: zni- darčič Franc 3 K: Castelliz Franc 2 K; Ovaiz Anton, Cizel .losip, Mašera Fi\, Vazzaz Ludvik, Mercina Ivan, Koinac Adolf, Francovig Carlo, Cnsulin Josip. Delpiero .!«.• •'" pl. Baubela Lujiza. Sirk Amalija, N ...n Angelina, Carkovich Marija, Kor.v : Leopoldina, Ciani So- fija, Schaup Ernestina, Konstantin Eli- zabeta, Vovk Ivan, Pirjevec Irma in Klavžar Zora po 1 K; Bar. Marija Biaii- chi nabrala v Rnbijah: Orof Rudolf Pa- ce 50 K; Josip Balič, Sv. Mihael 5 K. Or. Julij Trubig 25 K: Ivan Lang in Karl Orabne po 10 K; Josip Russia, F\ Ks. F'irker. Ivan Pekhiu in Jason We- lehorski po 5 K: Hugon Harnisch 3 K; Rihard pi. Altenburger 5 K: Josip dr. Wolf, Sivec Franc, Tabaj Andrej, L;t- sciac Pierina, Ivan Honlinger, dr. Aleks. Zencovich, Friderik pl. Benigni, Juki (iiide, Fdvard Sturnig, Jos. pl. Pallicli. Ferdinand Kans. Karl Schachinger, An- ton Piccinini, Aloiz Trampn/., Ivan Bn- da, Josip Stanzel, Andrej Batistig. Alek- sander Bnsic, Peter Bedoni. Fran.. Stunipfolil in Franc (Iridl po 2 K; Ivan Srebrnič, Rudolf (irableehner. Franc Sulgaj. Periklej Sapunzachi. Ivan Per- sic. Arti'.r Prohaska, Rudolf Müller. Leopold Fdlinger, Alojz Colautti. Hele- na pl. Benigni, Rudolf Dilena, Adalbert Ehrlich, losip Toniažič in Evgeu Lebaii po 1 K: losip Venuti. Anton Orzau. Braunizer pl. Edvard in Viktor pl. S:i- vorgnani. Mnlitsch Josip po 5 K; dr. Ivan Bader 1 K; Ciuffarin Josip, Ant')t! Bisiach po 5 k; P'regl Aloiz 3 K; Ignac Steiner 15 K: F.mil Cornel 5 K: Josip Pincherle 3 K; A. Pervanje 5 K; dr. Novak 4 K; N. N. 2.W K; Karl Roghelia 10 K: Onstav Nauta, Anton Hictz. Vr. \ inzi. Anton Bizjak, Isidor T\ili. Karl Mikschiczek, Karl Radizza. Josip Ca- stelliz, Leouhard Lodatti. Karl Lssai in Marij Oemonte po 1 K; (iiisiav To- minz 5 K; Eugen Francovig 51) vin.: Edvard Schonta 1 K; Karl Butignon ön vin.; Fntnc Budau -40 vin.; Fridcik Schmidt 1 K; Josip Markic öd vin.; Franz Prezel 1 K; Pavla Paulizza. Ma- rija Sclionta po 50 vin.; Ernestina Ba!- lisch in Ernestina Jasnig po 1 K; Rozi- na Raniiiacli, Pia Treleani in . Alojzija Compare po 50 vin.; Josipina Firisin. Andrei \'isintin, Ivan Fleissner in San- to Cristofoli po 1 K: Franz Susanig f»1' v; Ivan Kamenšek 30 v; Josiji Jaue/'j 5'! v; Anton Podgornik 40 v; Anton lou\ier 4d v; Josip Tomsig 30 v: Vik- tor Cumar 40 vin.; Emil Lestan 40 \. Comtc er Comtesse de Baguer 30 K: Občina ^tandrež 20 K vsega skupa: 1380.30 K. Domače in razne vesfi t Poreški škof Ivan Krstnik dr. Flapp. V noči od čttrtka na petek je zadela po^eškega škofa Ivana Krstnika dr. Flappa srčna kap. Ko ga je hotel namreč njegov sluga včeraj ziutraj ob 6. uri zbnditi, našel ga je na postelji mrt- vega. Zdravniki so konstatirali, da io pokojnika zadela srčna kap. Škof dr. Flapp je bil rojen v Korminn 18. aprila 1845, v mašnika p.osvečen je bil 19. febr. 1868, za poreškega škofa pa je bil po- svečen 11. januarja 1885. Bil je tudi taj- ni svetnik Nj. Vel. cesarja in imetnik p.- da železne krone II. vrste. Svetila mil večna Inč! Srmtna kosa. Včeraj je innrla v (iorici gospa Pavla S i g 1, soproga dav- čnega upravitelja v p. g. Rudolfa Sigla. Pogreb se bo vršii jutri ob 2. uri pop. s Tržaške ceste na goriško pokopališče. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje! Irnenovanja v poštni službi. Za po- štne oficiale so imenovani poštni asi- stenti Adolf S a v e 11 i, Peter pl. Z u c- cato. Marij ,I)e m o n t e in Rihard I) e 11 a z o 11 a. Poroka. Danes se je poročila hči ravnatelja tukajšnjega ženskcga učite- Ijskega izobraževališča, g.čna Army Žnideršič z g. dr. Josipom L a v- r e n č i č, odvetniškim koncipijentom v Ljubljani. Bilo srečno! Razkrinkani dr. Bugatto. V -Slov.« čitamo: Zadnji četrtek je furlanski po- slanec dr. Bugatto v državnem zboru nekaj govoril o »razkrinkavanju«. Pri tern ga je pa zadela srnoia, da je raz- krinkal samo enega samega človeka, in ui človek je on sam. Dr. Bugatto, »kr- ščansko-socialni« laški poslanec, se ie razkrinkal kot najstrupenejši sovražnik slovenskega naroda. V svoji izjavi je tako grdo napadal in surnničil vse hr- vaško-siDvenske katoliške poslance, da se lahko reče, da tako strnpen, podel in obrekovalen ni bil še noben iredentai ;n niti la.ški žid. Bugatto je vse prekosil. Sumničil je še celo —- po raznih nem- sisouacioiialnih in čifutskih vzorcih — patriotizem hrvaško-slovenskih poslan- cev in iiodtikal jini nečcdue namene. Prav je. da se je to zjjodilo se o pra- \ em času. Sedaj veino vsi, s kojn ima- n:o opravili. Obžalujenio, da inia stran- ka. ki se iionaša s kiščanskim imenom, na čelu ie vrste moža, ki se poslužujc v politični borbi sredstev osebnega su ninicenja in podlega podtikanja. Poslr- dice tega seveda ne morejo izostati. Računati je treba z dejstvom, da zavze- nia v goriski laški krščansko-socialni stranki odlicno mcsto uiož, ki jc poht samega strupenega in docela nekr- sčanskega sovrastva zoper vse, kar ie slovensko in ki se pri tem pra\r nic ne zmeni za resnico! Trgovsko-obrtna zadruna v Gorici v likvidaciji. Likvidacijski odbor ».T. o. z.« uam je poslal daljsi dopis, iz katc- rcga posnemljemo to-le: Visoko c. kr. miuisterstvo je z odlokom z dne 2r>. uo- \embra 1.1. st. 53.011 XX h pozvalo likvidacijski odbor, naj z vso eneržijo izteria o^\ članov Trg.-obrtne zadr. jam- stvene prispcvkc po 300 K in na ta iia- čin zbere fond, iz katerega bo možno kriti vsaj deloma izgube, nastale pri Trgovsko-obrtni zadrugi. lsto minister- stvo izjavlja nadalje, da bo, kakor hitro lik\idacijski odbor dokaže, da je nabral pri članih fond 300.000 K. nakazalo i?:- plačilo drža\ne podpore. ki jo je bilo svoj čas obljubilo. Ho tu likvidacijski odbor >'T. o. z.«. I )ov(Mjcno uaj narn bode staviti na o- nienjeiii likvidacijski odbor na podlagi iiiforniacij, katere smo \- ti zadevi do- rili sledeče vprašanje: Ali ni bilo v go- reomenjenein odloku visokega ministe- rstvagovora tudi o bivših članih na- čelstva in nadzorstva »T. o. z.«, ki nai bi s primcrninii svotami prispevali -.r svrho. da se omogoči mirna likvidacija )>T. o. z.« in ali ni bilo v doiičnein ou- loku govora tudi o tem, da bi tudi upni- ki »T. o. z.« v isti namen uekaj popu- stili od svojih terjatev? Čc je pa kaj takega stalo v dotičueni miuisterskeivi odloku. zakaj likvidacijski odbor tega jc.vno ne pove. Naibolje bi pa bilo, da bi likvidacijski odbor dotični minister- ski odlok doslovno objavil, s čimur bi bil storjen konec vsakemu morebitne.- nui neosnovanemu govoričenju. In ko- nečno še to vprašanie: Katero držav- no podporo una likvidacijski odbor v svojem dopisu v mislih? Ali morebiti ono brezpogojno v znesku 60.000 K, katero je vlada »'Y. o. z.« obljubila in katera bi se bila imela izplačati v trch enakih letnih obrokih po 20.000 K, all pa ono pol m i 1 i j o n a kron, katero je baje finančni minister Bilinski oblju- bil, katere obljube sedanji minister ni hotel izpolniti, ker se ni čutil na njo vezanega. Tu je treba vendar jasnega govora. Kdo je to? »Edinost« je te dni pi- sala, da je neki goriški profesor imeno- val v soli Slovence veleizdajalce. Do- pisnik naj bi navedel inie dotičnega pro- fesorja in dotično ravnateljstvo ima potem sveto dolžnost, da dožene, koli- ko je na tem resnice. Ako bi stvar od- govarjala resnici, potem ne more in ne sme ostati v Oorici mož, ki na takem mestu in na tak način žali ves narod! KHc po luči doni iz nekaterih notic v laskih listih, kjer se meščani prito- žujejo radi slabe in skrajno pomanjklji- ve razsvetljave v nekaterih ulicah. Tudi slovenski meščani bi znali marsikatero povedati v tem oziru, posebno pa oni iim Livadi, kjer magistrat tako hrani in varčuje z razsvetljavo, da tarn še do dancs ni postavil nobene svetilke. Ve- seli nas, da se oglašajo tudi laški gla- sovi proti neznosnemu gospodarstvu našega magistrata, ki se briga za vse drugo samo ne za mestnc in meščanske koristi. Koncert priredijo goriški konser- vatoristi dne 5. januvaria 1913 ob 8. uri zvečer v dvorani »Trgoskega doma-- iiim lK-MMskiui »jimakom« novolctnc po- ticc iikljub tcinu sc tcknilc. Malo viv sanio/avesti bi pač iiiarsikoinii nc išk<- dovalo! Blagovni proinet v Trstu. Meseca novcnibni t. I. sc jc pripeljalo v Trst 1._?7i.()S! kvintalov blaga v 12.720 va- v,oni!i. Lnni v isteni času jc bil pronicr iilcdc nvoza dosti wanjsi. Hksportiralo p;.i sc ie 1,170.22 i)k\rintalov in siccr tn- ili dosti iiiunj kot lani v istcin mesccu. Od 1. januarja 1912 do M). nov. ist. !. sc ie unporiiralo v Trst 12,600.148 kvinta- lov in cksportiralo I1,U1.4(>4 kviiit.'i- iov. \ eeloti ic import in cksport veeii kot I. 19!!. (id 1. jamiarja do M) nov. jc odplnio iz Trsta il.o.W ir^ovskili ladij, ki so odpcljalc blaga v tezi 4,104. INS ton. Avstrijski državni dolg jc dosesic! v zadiijili Ictili prav oKromno višino in število, kj gii oznaeuje, je tako nckam cudox ito dolgo, da ga elovek kar težko iz^ovori. Konccin junija I. 1912 jc /na- sal naš dr/.avni do!y namrcč čcdno svo- tico 12.732,127.299 K in 57 vinarjev, Ui pa niso tako važni. Tcdaj 12 tisoč miljo- nov kron in šc čcz! Navaden človck si tako svoto prav težko predstavlja, kcr jc zc iniljon j'ako vclik. Samo na obrc- stili y;rc od tc svotc 488,534.022 kron in 12 'vinarjev. 50-letnica železnice na Hrvaškein. Letos ic pretcklo 51» let, odkar so z;sna- elili na Hrvaškein prvo železniško pro- Ko; od Siska je tekla preko Zagrcba do nieje ob reki Sotli v dolgosti 70 km. T;i ;proRa je bila otvorjena Icta 1862, 1. ju- nija. Od takrat sc jc vedno kaj dodalo in dancs po 50 letih jc želcznica žc ta- ko vdomačeiia, da se malokdo več bri- ga za njen počctck prcd pol stolctia. Prof. dr. Rud. Horvat je napisal za la kultiirni in gospodarski jnbilej v «Hr- vatski.< 24. dec. 1912 obširnejši elanefc in pojasnil zgodovinski razvoj in kul- turni pomen hrvaških železnic, tudi o- nih v Dalmaciji in Istri. Borza dobra. Kljub draginji dena- rja je predborza veeraj jako dobro po- slovala in so se papirji dvignili. 40 stopinj pod ničlo mraza imajo v Sibiriji. Tračnicc so na nekaterih krajih kar popokale od mraza, Vlaki imajo zamudc po celc dneve. Našel se je lovski pes tigraste bar- ve. Pes se nahaja v vojaški bolnišnici v (lorici. Drobfinice. Na sabljo se je nataknil na Dunaju neki strojni vodja Andri. Prišel ie prcccj nasekan k svojim sorodnikom in zaeel tain grozovito divjati in razbijaii. Poklicali so redarja, a pornagalo ni nie. Ko je redar vidcl, da se je Andri zaka- dil proti njenni, je potegnil sabljo in nesrecni Andri se jc nabodeJna ostri- no, tako da je kmalu umrl na izkrvav- lienjn. Premeten slepar se jc pojavil u.i Ogerskem. Te dni je šlo vec trgovcev s Štajerskega na Ogeisko po kupčiji. - Pridruzil'se jim je nekov tuj možak in rekel, da tudi on gre po enakem oprav- ku. Med potjo so se pobliže seznanili i»i si povedali svoja iinena. Oni slepar jo sel še isti vcčer in sporoeil tclegrafično ženi od enega svojih tovarišev, naj po- sTjc 1000 K v neki hotel v mesto Keč- keitiet, kam or so imeli kmalu priti. /!e- na onega štajerskega trgovca je denar takoj |)oslala in ogcrski prebrisancc jc nalašč ostal isti dan zjutraj do poldan v h.otelu, kakor bi kaj pričakoval. Pi- sinonoša ogcrskc poste jc proti poldnc- \ u res princsel denar in liotelir ga ic 1'oslal k temu tujeii, uiislee, da je goto- vo pravi. Slepar je denar potc^nil in (.ni štajerski |)rekupccvalcc sc jc pru- sneto čudil, ko mti jc, domov prišcdšc- nui, žena pravila, da je poslala 100(1 K za niini. Trgovec jc vso zadevo na- znanil sodniii in ogerska pošta je bila voljna povrniti onih 1000 kron, kcr ic bila krivda na strani pismonoše, kcr ni zalitcval nikakc legitiinaeijc od prcic- iiinika denarja. () slepariu seveda ni :;e nie znanega in orožniki bodo zo])ct imcli nckaj posla. Zanimiva tatinska afera se poroča z Ogcrskega. Med hudapesto in nck-i žclczniško |)ostajo so sc vršili važni ŽLkziiiški dogovori in razni akti so romali scm in tja. Kar nacnkrat so akli izginili in eez teden dni dobi železniška uprava \- huda|)e.šti pisino od nckc nc- znanc osebe, ki pise, da za 10.000 K iz- roči dotičue akte. Uprava je skušala stvar dognati na eisto in za vado res obljubila MM) K. ki naj jili oni ».nczna- ncc-( dvigne v Velikeni Varaždinu. To jc bilo razglašeno po listili in polieija obvešeena, da bi bilo vsc pri rokah. T(,da računili so brcz krčmarja. kaiti tat se ni oglasil. K'neujatograf kot učno sredstvo pri gluhoneiiiih. Znano jc morda. d:i ^luiioiicmi )>čitajo» z ustnie tistega, s kateriiu govorijo, kcr oni ne slišijo gla- sov, ampak le pazijo na gibanje ustnie. jezika, grla itd. V kineiuatografu vsc fo \idijo na igralcili in tako oni pravza- prav »slišijoa, kaj sc govori, med teni ko mi Ic vidimo gibanje oscb. Rinv^ki list »Tribuna« j^ripoveduje, da so krhi- I'.oncuii v kinematografili dognali, da igralei govore dostikrat vsc kaj dru- .L'.eKa. kot kar spada k igri. Nekateri so tckst stenografirali in po vecini se uje- ina z bcsedilom igre. Za gluhoneme jc baje kinematograf zelo jako poučiio in zabavno razvedrilo. Kinematografski film za 400.000 K. \' Londonu bodo te dni uporabljali film, ki jc stal 400.000 kron. To je film za bc- žične kinematografske predstave, kar piiča že njegov naslov: »Od jaslic pa do kviža.« Posnetki so bili izgotovljeui v Egiptu in Palestini. Pctdeset drago plačanili glavnih predstaviteljev je bilo poslanili v Orient in tain je bila najet'.i cela eeda velblodov, ovac in živine. —• Tako pristno kakor kraj dejanja je tudi vse drugo. Kostumi so povsem izvirni. vsa poslopja, o katerih se bere v sv. pisniu, so bila nalašč za film zgrajena. Predstave bodo prirejali v velikanski dvorani Royal Albert liallu, ki im.i prostora za 12.000 gledalcev. Po svoji velikosti bodo podobe presegale yse, kar je bilo dosihmal videti v kinemato- grafskih podjetjih, zakaj visoke in pa široke bodo po 16 metrov. Drago kožuhovino daje takozvana srebrna lisica v Severni Ameriki. To lisico gojilo na posebnih posestvili, kjer je kolikor toliko divja, ker'se vjeta in za|)rta nikdar ne plodi. Kože takih sre- brnili lisic so postale v zadnjem casu strasno moderne in zato imajo tudi prav poštcne cene. Una kožica staue od 7000-8000 neinških mark (1 marka ' 1.20 K). V jeseni te lisice polove in dc- ccnibra jili pokopljcjo in odero. Kože gredo čez London v Lipsko na Nem- ško. kjer se vrše vsako leto najveejf semnji za dragoceno kožuhovino. Palice so vpeljali na Angleškem za trgovee z dekleti in nemoralneže. Sedai se baje ta sodrga seli kar truinoma z Angleškega v druge države, lio.sebno na Francosko. V Pariz jili je baje prišlo že čez 1000. Ko so kazen s palicami za- čeli po angleških ječali tudi izvajati, so nastalc cele revolucijc med hudodelci. Nekateri so napadli cuvaje in jilt sku- šali pobiti, kar pa se jim ni posrečilo. Sicer je palica težka in precej ncelo- veška kazen, a ce pomisliino grdobo tr- govine s človeškini incsom, se nam vendar ne zdi prehuda. Dober nets je imel neki indijanec, kakor pripoveduje misjonar Xavicr, ka- tcri jc bil v Kanadi okoli I. 1720. Ta in- dijancc je imel shranjciio na polici suho liicso, ki mu jc nekega dnc izginilo. Šel je Intro za sledoni in med potjo srečal nekaj ljudi, katerim jc rekel: »Ali stc videli majbnega, belega moža. starega. s kratko puško, s psom, ki imvti kratek rep?" ./1'ak je tat,« jc |)ristavil rdečc- ko/.cc. Ker so sc nekateri čudili. da ga tako dobro pozna. i>ravi: »Mailien mora biti. kcr si jc podloz.il dva kauma.-da jc dnsegel nieso s police. Star mora bill. kcr dela kratkc in dolge korakc kot navadiio stari Ijudjc. Belokozec mor;'. biti. kcr obrača noge na zunaj. kar sc nc vidi uikdar pri indijancili. I >a ima krat- ko pu.ško. se vidi ob drevesu, kjer jo ic naslonil, kcr jc s konccm ccvi odrgml nckoliko luba. lJes ima kratek rep, kcr sc vidi na tleli, kjer jc scdcl v prahu či- sto kratka poteza.« Skoro bi člo\ck liiiHil, da eita kako povest o znancm detektivu Slicrloku. ki ima cisto po- dobno metodo pri izslcdovanju hudo- delcev. Ropati je hotel v katcdrali Sv. Iza- ka \' Petersburgu neki is letni nilade- nic. Ta katcdi ala ic, cna uajdragocc- ncjšili na vsem Ruskcin in hrani na sto- tisoee vrednosci. Sedaj sc vršc tain raz- ne poprave in tako sc jc priplazil \' ecrkev oineiiieni zlikovec in skušal na tiliern odnesti. kar bi se dalo. Toda za- pazil ga jc neki vratar in hitro poklica! aivaie, ki so pograbili hudodelca. Ta katcdrala ic bila žc prcd 10 leti enkrat oro|5ana; sin nekega popa je bil odiu- sel namreč za kakih 60.000 rubljev zla- tcnine. Gospcdarske vesIL Ogerska industrija dobro napredu- je, kakor ie razvideti iz nekega prcda- \ anj-i, ki ga je imel tajni svetnik Szte- renyi na Dunaju. \' zadnjili 30 letih. jc rckcl govornik, sc jc povzdignila letna industrija na Ogerskem za vec kot 400 miljonov kron. Poštna statistika naše države za 1. 1911, izkazuje sledeče podatke. \'se'n postnili uradov je bilo 9.692. Na vsak urad odpade povpreeno 2.959 prcbi- valcev in približno M kvadratnih kilo- metrov prostora. Vsega poštnega oso- bia je bilo \' Avstriji v zadnjem letu 72.2v54. Y promet je prišlo pisem in dopisnie ogromno štcvilo 1.594,112.930. Casopisov je romalo po avstrijski pošti v 1. 1911 308.781.990, kar tudi porneni precej dosti. Zavojev sc je razposlalo po našili poštali v 1. 1911 84,238.900; Na sto ljudi pride v istem času 6.682 pisem in 1.081 casopisov. Ysi doliodki so znašali lft9,9(>9.538 K stroški pa 184,033.680 K. Tcdaj jc eez 5 miljonov dobička. NA PRODAJ ic hiša z vrtoni v dorici, v sredini mr- sta: polovica knpnine se eventualno vkniiži na prvo mesto. Kje, povč uprav- ništvo fioricC". A;? eriške cepljenkein kijučl (kolčl) so v veliki nmozini na prodaj in sicer: l'rosip žlahtnina (Ciutedcl) br. r. sil- vanec. muškat. burtfundec. ru- landec. ransol. vlaski rizlini*. korenjakov ibilf) za zeleno ce- pitev in kljucev za suho ccpitev. Cene po dčernih predstavah. ¦! ii i I; ' VI. IMVITVČTI/A MAnir TV Velekomično predstavija JUNAolVU nUKlvA. komikiW 0!) nedeljali in praznikih se vrse nuitinr-ji ob 10. in 11. uri. Popoldanske predstave so cenzurirane tudi za šolsko mladino in pričenjajo ob delatrnikih ob 4. 5. in 6. ob nedeljah in praznikih ob 3. i. in 5. f^TTlVTr* lj()ž° k 1'~ Kezei'vil'aui Pl'ostori K —'^ [ Pastor K —.50, 11 P. viu. 30 111 P. vin. 20. ^Xlj-Li Sjj • Otroei in vojaki do nareduika plačajo na Rez P. 60 viu. 1 vin. 40 na II 20 in na 111 10 v. K večernim predstavam šolski mladini ni dovoljen ustop. Začetek večernih predstav ob. 7. in S1^ ob nedeljah in praznih ob. <». 7 1ji in 1>. r^TTXTl?. Lože K l'">{) Reserv- !>-K !•— ' Pastor (>0 vin. II P. 40 vin. Ill P. 30 viu. Dijaki in vojaki v^iloN -Ci I ,io narednika I P. 50 vin. II P. 30 vin. Ill V. 20 viu. i >ajboljsi češki dohavni vir! Perjezablaziue po zelo nizkih cenah. i kg razt.epljenega ) sivesa perja 2 K; ' boljše vrste 2 K 40 v: polubelo najboljše 2 K 80 v; čisto belo 4 K; belo, puh 5 K 10 v : 1 kg »ajlinejše belo razcepljeno 6 K 40 v, 8 K; 1 kg puh-pcrja, sivo K 6, 7; beio fino 10 K; najfiuejše prsno 12 K. Pošiijatev 5 kg, poštnine prosto. Izgotovljena posteljna oprava iz gostega. rtlečcga, plavefia. belega ali rumen- kastega nankinga; 1 pernica dolga 180 cm, ši- roka 120 cm ter 2 blazini vsaka po 80 em dolga ter 60 cm široka s finim, trpe/nim puhom K 16 8 pol-puhom K 20. s finim put. oin t. vrste K24: posamezne pernice 10 K, 12 K. 14 K, 16 K; blazine za pod glavo K 3, K 3'50, K 4. Per- nice 200 cm dolge in 140 em široke K 13, K 14'70, K 1780 in K 21. Pernati madraci iz moč- nega križastega anjševalna dražbu za z^radbo novejca šolskega poslopja v Kojskein. Sklicua cena je 46.564 K 13 h. Načrt, prevdarek in gradbeni po- goji so razpoloženi na ogled v tukajš- tijem uradu v navadnih uradnih urah. Sprejemajo se le pismenc ponudbe ikolek 1 K), s katerimi treba vložiti 5- odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudb poteče dne 16. januarja 1913 ob 9V-j uri zjutraj. C. kr. okrajni solski svet ni vezan oddati delo najnižjemu ponudniku. C. k. okrajni šolski svet. V Oorici, 2