PoStnna piafana v gotovini LetO III. V UubPani, V ponedeljek dne 13. oktobra 1930. St. 41. Posamezna številka Din 1 SLOVENSKI LIST Izhaja vsak ponedeljek zjutraj Vredn-štvo; KopUar/eva ul. šl. tulil Je podpisali delegati nemških bank in delegati neke ameriške finančne skupin« posojilo v i /nosku 500 miljonov mark (okrog <> milijard di-1 narjev). Živahno se vršijo priprave zu otvoritveno sejo državnega zlmv.i, ki se l>o vršila v četrtek. 107 fašističnih poslancev se Im udeležilo seje \ . rjavih srajcah. 7(> komunističnih poslancev |»i | ho prišlo \ rdeči uniformi Rotkiinipferjcv«. Z velikim zanimanjem -c pričakuje izjava držav-I nega kanclerja llriininga V debati o \lndni izjavi, ki Imi /tiv/climUi kakšnih drset ^ej. ><• bo glasovalo • nezaupnici. I i jo li.ulo predlagali hitlenijanci in komunisti. I\> ik.brih informacijah bodo socialni demokrat je glasovali za vlado, ki bo dobila ua la način majhno večino. J Nato bo parlament poklican. dn odobri znhtc-[ vani kredit "»00 milijonov mark. ki nuj pokrije deficit proračuna. Bivši bojevniki t.o mir Pariz, 12. okt. AA. Na skupščini narodne i zveze bivših bojevnikov, ki šteje 700,000 članov, j jc bila sprejeta resolucija, ki pravi, da društvo ! bivših bojevnikov čvrsto /tfli miru in da je za konsolidacijo in zavarovanje miru v svetu. Nato resolucija poudarja, da je manifestacija, ki sc je jc v Koblenzu udeležilo 100.000 članov nemškega društva Stahlhelma, izzivalen odgovor bojnega i razpoloženja Nemcev na miroljubne koncesije Francije. Te manifestacije, pravi resolucija, so jako vznemirile bivše bojevnike in vso Francijo, ki pričakuje, da bo njena vlada storila vse, kar je potrebno, da se zadostno zavaruje narod. Poslabšan gospodarski položaj v Nemčiji Udeleženci balkanske konference v Atenah. Peti od leve je grški ministrski predsednik Venizelos Druga balkanska konferenca bo v Carigradu Atene, 12. okt. AA. Predsedniki delegacij na balkanski konferenci so imeli snoči sestanek, na katerem so sklenili, da bo prihodnje leto v Carigradu druga konferenca balkanskih držav, ki se je bodo takisto udeležile delegacije vseh balkanskih narodov. Atene, 12. okt. AA. Nocoj je jugoslovanski poslanik Vučkovič priredil v prostorih jugoslovanskega poslaništva čajanko na čast delegatom balkanske konference, ki so se udeleževali sej te konference. Na čajanki so bili predsednik grške vlade Venizelos, minister zunanjih zadev Mihalakopulos, vsi aktivni grški ministri, vsi tuji zastopniki, vse balkanske delegacijo s svojimi šefi, predsednik balkanske konference Aleksander Papanastasiu, reprezen- Tri'e svetovni rekordi češkoslovaškega letalstva Praga, 12. oktobra, j. Mednarodna letalska fodcracija je te dni overovila tri svetovne rekorde, ki juh je postavil češkoslovaški vojaški letalec Zvozil, ki je ob priliki tekem Male antante in Poljske v tekmii za brzino dosegel prvo mesto, izgubil pu je točke pri drugih tekmovanjih. Novi svetovni rekordi so sledeči: Let 1000 kilometrov brez tovora, let tisoč kilometrov s tovorom 500 kilogramov in let 1000 kilometrov s 1000 kilogrami tovora. Povprečna brzina vseli treh rekordov znafe 252.5 km, s čemer jc dose danji svetovni rekord, ki ga jc branil francoski letalec Lasni, pntolčeti /a 4.5 km. Zvozil jo letel nn letalu Aoro z motorjem Asso. tantje naših atletov, grški in inozemski časnikarji ter mnogo uglednih oseb iz alenske družbe. Casnikaris za balkansko unijo Atene, 12. okt. A A. Skupina balkanskih časnikarjev, ki se je udeleževala sej balkanske konference, je snoči podpisala proglas, s katerim objavlja, da se obvezuje propagirati idejo balkanske unije in stremeli po tem, da se ustvari zveza balkanskih časnikarjev že v roku dveh mesecev, ko bo v Sofiji poseben sestanek zastopnikov časnikarjev balkanskih držav, na katerem naj bi se določil ves načrt, ki naj se nato predloži drugi balkanski konferenci v Carigradu v odobritev. Ta manifest so podpisali tudi prisotni jugoslovanski delegati. fVa sleparski način aretiran tiivonshi poslanec Varžava, 12. okt. AA. Nocojnšn;i listi poročajo iz Vilne, da so bivšega poslanca litvanskega parlamenta iz Kovna AAleksan-dra Komoravske-ga, ki živi kot litvanski politi,k-emig ant že dalj časa v Oranju na Poljskem, na sleparski način snoči izmamili v gozd nedaleč poljsko,litavske meje ,kjeT so g-a poljske obmejne straže prijele in odvedle v Litvo. Berlin, 12. oktobra, j. Inozemski kapital nadaljuje svoj beg iz Nemčije. Povišanje takse na eskompt, katero je sklenila državna banka, ni imelo zaželjenega efekta, da bi se namreč zmanjšal pritisk, ki ga izvaja neprestano nakupovanje zunanjih deviz na kreditni trg. Slejkoprej se na borzi močno po-kupujejo zunanje devize, tako da se je kupilo nič manj kakor 12 milijonov dolarjev. Državna banka je bila prisiljena k novi emisiji v zlatu, in sicer je šlo 35 milijonov mark v Francijo in 17 milijonov in pol na Holand-sko. Spričo neprestane prodaje mark je verjetno, da se bo državna banka morala zateči k omejitvam kreditov, ako povišanje es-komptnega davka ne bo pomagalo, da bi se kapitali zopet vrnili v Nemčijo. Poslabšanje notranjega položaja Nemčije ima dva vzroka, prvič skrb prebivalstva, kakšno politiko bo prinesel novi parlament, drugič pa veliko nezaupanje inozemstva v bodočo zunanjepolitično linijo Nemčije. Znani renski bankir Alois Hagen, predsednik trgovinske zbornice v Kolnu, jo te dni podal važno izjavo o neugodnem gospodarskem stanju Nemčije. Najnevarnejši pojav je beg kapita-lov, ki je z golega finančnega stališča nerazumljiv, ker je denarno, oziroma valutno stanje Nemčije popolnoma trdno in razpolaga državna banka z več kot zadostnimi sredstvi, da obvaruje Nemčijo in ves svet vsakega denarnega pretresa. Vzrok beca kapitalov je torej izključno političnega značaja. Iz tega je razvidno, da pomeni uspeh hitlerijancev pri volitvah za Nemčijo velik minus. Namesto da bi se kreditni položaj v Nemčiji zboljšal, kakor so fašistični demagogi oznanjali, se je le silno poslabšal. Nemški politiki in gospodarstveniki bodo radi tega prisiljeni sprožiti pri zaveznikih misel re- vizijo haaškega sporazuma, ker Nemčija spričo neprestanega poslabševanja svojega gospodarskega položaja ne Ik> mogla več izpolnjevati svojih mednarodnih obveznosti. Naj bo lo res ali ne, na vsak način bo Nemčija morala zopet stopili v najtesnejši stik s Francijo in Anglijo pa /. Ameriko, ki bodo seveda zahtevale, da Nemčija da trdne garancije za to, da ne izpremeni svojega miroljubnega zunanjepolitičnega kurza na ljubo nemškemu nacionalizmu. London, 12. okt. j. f)aily Telegraph poroča iz zanesljivega vira, da bo francoska vlada stavila angleški vladi zaupno vprašanje, kako se bo Anglija zadržala v slučaju, če bo imela volivna zmaga Hitlerja kak vplivna izpremembo nemške zunanje politike. Vprašanje Francije bo baziralo na sledečih i treh točkah: I. v slučaju, če ho Nemčija even-] luelno zahtevala revizijo versailllcskegn miru, posebno z ozirom na poljski koridor in Gdansk. — 2. v slučaju, če bo Nemčija zahtevala popoln ali delen moratorij za repara-cijske obveznosti. — it. na stališču \nglije v vprašanju razorožitve dežele. Proti brezposelnosti Pariz,, 12. okt. AA. Iz Bruslja poročajo, da je upravni odbor mednarodnega urada za delo sklenil začeti podrobno proučevati vprašanje brezposelnosti. Upravni cdbor bo to proučavanje poveril posebnemu odboru za brezposelnost. — Nato je upravni odbor v celoti sprejel poročilo ravnatelja mednarodnega urada za delo. S terr jc sedanje zasedanje zaključeno, prihodnje pa bo januarja prihodnje leto v Ženevi. it Družba JURIJA Dunajska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Žrtve zrakoplova R 101 na mrtvaškem odru v vvcslminsterski dvorani v Lomk>nu. Ali je Italija podjarmila Bolgarijo? Obhroževanje Jugoslavije - Italiianshi denar v službi iredente v Bolgariji -,Naša prijateljica Italija" - Vmeševanje Madjarshe in Turčije f»1 Sofija, 12. okt. or. Vaš dopisnik je imel priliko izmenjati nekoliko misli z uglednim bolgarskim politikom o posledicah poroke med bolgarskim carjem in italijansko princeso Ivano. Tudi on, kakor vsi nepristranski opazovalci bolgarskega političnega življenja, ima vtis, da se Bolgarija spušča v nevarne vode. Nasprotstva, ki morebiti obstojajo napram njenim sosedom, niso nepremostljiva in niso tako velika, da bi jih bilo potrebno izravnavati z italijansko pestjo. Bolgarija nosi skupaj z Albanijo težko odgovornost, da je odprla pot svobodi balkanskih narodov kvarljivim vplivom na Balkan. Ze davno je znano, da so nekateri politiki iskali politične zaščite v Italiji, ki si je skozi vsa zadnja leta prizadevala, da vpreže Bolgarijo v svoj politični voz. To se ji seveda ni v polnem obsegu posrečilo, vendar je uspela na kulturnem polju in v gospodarstvu v taki meri, da so sosede bolgarske kraljevine upravičeno vznemirjene. Tako je znano, da so italijanske firme pobrale večinoma vse važnejše državne dobave, da se je italijanski kapital usidral pri vseh bolgarskih podjetjih, da Italija zida vilo-ški vodovod, ki bo napajal vso Sofijo in da ima Italija v rokah izgradbo zračnega letalstva z vsemi tja »padajočimi pristajališči. Italija celo naseljuje svoje delavce v Bolgariji, ki prihajajo pod naslovom kvalificiranega delavstva. Na kulturnem polju je italijanski vpliv še izdatnejši. Bolgarska vlada je dovolila nebroj italijanskih zasebnih šol, ki se : same financirajo';, ki pa ne zahtevajo od svojih učencev ni-kake šolnine. Vse druge inozemske šole brez šolnine ne morejo izhajati, zato drvi bolgarska tuje izobrazbe željna mladež v italijanske kolegije iu vzgajališča. Znano je, da je italijanska vlada ustanovila veliko štipendij za bolgarske dijake, ki posečajo italijanske univerze. Zadnji dve leti so Italijani vpeljali še eno senzacijo. Neusahljivi denarni viri so namreč omogočili italijanskim šolam v Bolgariji, da so organizirale cele transporte šolskih otrok v Italijo, kjer so bili sijajno sprejeti in pogoščeni cele dolge tedne. Mussolini ne zamudi nobene prilike, da jih osebno pozdravi in jim govori o italijanskem prijateljstvu. Družinske vezi med obema kraljevskima hišama bodo italijanski vpliv pri naši sosedi še poglobile. Vprašanje je samo, kako daleč bo Bolgarija sploh mogla iti v svojem prijateljstvu do Italije. Bolgarijo grize, kot vse druge države v Evropi gospodarska kriza. Iz te krize pa ji ne pomaga nobena konferenca in noben sentimentalizem. Zato je treba denarja. Italija ga ne more dati v potrebni višini. Druge države, ki pridejo vpoštev, ga pa tudi ne bodo žrtvovale državi, ki zapravlja svojo samostojnost. Zato je zelo verjetno, da bo v svoji zunanji politiki Bolgarija ostala na previdni strani in zato je morda pesimizem, ki je zavladal v Evropi vsled kraljeve poroke, neopravičen. Kes je pa, in to je velika škoda, da je Bolgarija postala za enkrat ena izmed najbolj rahločutnih postojank v mednarodni politiki. Ankara, 12. okt. or. Uradni komunike javlja, da so tendencijozna namigovanja inozemskih listov, da bo Turčija sklenila prijateljsko pogodbo z Bolgarijo, neutemeljena. Turčija slejkoprej nadaljuje svojo mirovno politiko in želi ostati v najboljših odnošajih z vsemi državami, torej tudi z Bolgarijo. Vendar pa politični položaj še ni tako dozorel, da bi dovolil sklenitev prijateljske pogodbe. Budimpešta, 12. okt. or. Vladni krogi potrjujejo, da bo grof Bethlen kmalu potoval v Ankaro, kamor je bil od turške vlade povabljen. Na svoji poti v Malo Azijo se bo madjarski ministrski predsednik ustavil tudi v Bolgariji; ni še bilo določeno, če bo njegov obisk veljal Sofiji ali Če se bo sestal z bolgarskimi politiki kje na črnomorskem obrežju. Diplomatični krogi spravljajo to spremembo v programu v stik z dogodki, ki se odigravajo sedaj med bolgarsko in italijansko kraljevo družino. Istainhul, 12. okt. or. Iz dobro informiranih krogov se poroča, da je dobil italijanski veleposlanik v Turčiji nalog od svoje vlade, naj počaka grofa Bethlena, niadjarskega ministrskega predsednika, ki bo v kratkem obiskal Ankaro, v Carigradu. Ministri med ljudstvom Pančevo, 12. okt. m. Danes zjutraj sta dospela v Pančevo minister dr. Kosta K u m a n u n i in trgovinski minister Juraj Demetrovič. Ministra so pričakovati predsednik pančevske občine Vasa lsajlovič in mnogi pančevski odličnjaki. Ministra sta imela s pančevskimi meščani sestanek, na katerem so govorili mestni župan Isarlovič, dr. Rakičevič, pančevski zdravnik, dr. Kumanudi in Juraij Demetrovič. Dr. Kumanudi je v svojem govoru naglasi!, da so državni dohodki povoljni in zadostujejo za kritje izdatkov. Naša zunanja politika ie vseskozi miroljubna, Po vsem svetu vlada velika gospodarska kriza, ki se občuti tudi pri njis. Apelira na meščane, da pomagajo kraljevski vladi in nienemu prizadevanju za ublažitev krize ter za izvršitev vseh drugih nalog, ki « jih je današnja vlada stavila. Za njim ie govoril trgovinski minister Juraj Demetrovič, ki je opi».al zanimanje Ni. Vel. kralja za rešitev gospodarskih problemov. Nj. Vel. kralj stalno naglasa, da je treba uporabljati vsa sredstva, da se sta»iie našega kmeta zbevljša. Narod sam pa mora pomagati vladi pri njenem trudu za ublažitev gospodarske krize. — Z osnovanjem Privilegirane agrarne banke se je do sedaj že mnogo napravilo. Dohodki kmetov so se povečali za 10 milij. Din. Kraljevska vlada nadaljuje pri svojem delu za učvrstitev našega kmetijstva, da bo lahko naša država vzdržala tudi hujše gospodarske krize. Iz Pančeva sta se podala ministra v Vršac, kamor je prispel tudi pravosodni minister dr. Milan Srskiti. Tudi tukaj so imeli ministri sestanek z najuglednejšimi meščani. Odkritje spomenika Kralja Petra v Negotinu Neaotin, 12. okt. m. Danes se je v Negotinu vršilo svečano odkritje spomenika kralju Petru Osvoboditelju, negotinskim junakom in generalu Gambeti. Prisoten je bil kraljev zastopnik, poročnik Lorkovič, zastopnik predsednika vlade, vrhovni inšpektor Radoslav Dunjič. Spomenik se nahaja na Trgu kralja Petra Osvoboditelja, na najlepšem ■mestu Negotina. Spomenik ima obliko šliristran-ske piramide. Nn proslavo v Negotin je prišla tudi delegacija 20 francoskih bojevnikov s solunske fronte. Iz mimsirstva za gozdove in rudnike Belgrad, t2. okt. AA Minister za gozdove In rudnike je izdal navedbo, ki velja za vse uradnike glede dela v ministrstvu. S to naredbo se precizira delo vsakega posameznega uradnika, ki se ga mora strogo držati, drugače mu grozi huda kazen. Glavni namen naredbe je doseči v ministrstvu čimvečjo ekspeditivnost in odstranitev zaostajanja pri reševanju posameznih vprašanj in predmetom, ki jih je treba rešiti. S to naredbo se predvideva kontrola posameznih referentov in šefov odsekov, ki bodo morali paziti na redno izpolnjevanje n.aredbe. Občni zbor Ju gosi. ženske zveze Zagreb, 12. oikt. p. Danes dopoldne ob 10 se je otvoril devnti redni glavni občni zbor Jugoslovanske ženske zveze, v dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda. Občni zbor je vodila podpredsednica ga. Zlata Kovačevič-Lopašič. Na občnem zboru je bita zastopnica Nj. Vel. kraljice Marije, dvorna dama Grujič, ban savske banovine Šilovič, eagrebiki župan Srkulj, zastopnik vojske in mnogi ©cBičnjaki. V Jugostlovanslko žensko zvezo je bilo v preteklem letu včlanjenih 450 ženskih diru-Jtev s preko 40.000 članicami. Jugosl.-madjarska zbornica Budimpešta, 12. okt. m. Jugoslovansko poslaništvo je v zvezi s častnim generalnim konzulatom v Budimpešti začelo skupno akcijo z Mad-jarekimi ta jugoslovanskimi gospodarskimi krogi za ustanovitev jugoslovanske-madjarske zbornice v Budimpešti, ki bo začela delovati že koncem tega meseca. Države reda od Ila Kje do Skandinavije Dunaj, 12. okt. j. Nova voMvna vlada, ki predstavlja nekako alianco med krščansko socialno stranko in Heimvvehrom, ni privedla do tistih rezultatov, ki so jih splošno pričakovali. Pokazalo se je namreč, da krščanski socialci in Hajmverovci nikakor ne gredo skupaj, kar se bo videlo tudi pri volitvah. Eni kakor drugi se vprašujejo, čemu je Selpel vzel v vlado voditelja Heimvvehra Starhemberga ozir. čemu ie Starhem-berg stopil v krščansko socialni kabinet. Dočim pa so krščanski socialci med seboj več ali manj edini, je Heimvvehr zelo razcepljen. Imamo krilo, ki se nagiba h krščanskim social-cem in deloma »tremi za restavracijo avstro-ma-djarske katoliške monarhije, kateri naj bi se s časom priključila Bavarska. Drugi nočejo ničesar slišati o povratku Habsburžanov ali čem podobnem, ampak hočejo samo uničiti socialno demokracijo in ustvariti neko korporativno avstrijsko državo. Neko drugo krilo pa, ki je jako močno, sanja o nekakem bloku držav reda od Italije do Skandinavije. Baš ti elementi so pa tisti, ki vzbujajo med onimi masami, ki simpatizirajo s Heimvvehrom, največje pomisleke, ker se za temi stremljenji očitno vidi roka italijanskega fašizma, ki bi rad tudi avstrijske rodoljube vpregel skupaj s Hitlerjem in majorjem Pabstom v službo zunanje politike Italije. Najhujši nasprotniki tega načrta so seveda Tirolci, ker bi alianca med nemškim in avstrijskim nacionalizmom pa italijanskim fašizmom pomenila, da se Avstrija oziroma Nemčija definitivno odpove južnim Tirolam. To je zanimivo posebno radi tega, ker so Tirolci izredno navdušeni pristaši Heimvvehra, kateri bi pa moral po njihovem zamislu pripraviti tla za katoliško monarhijo in biti naperjen proti »Anschlussu« z Nemčijo. Zato so nepristranski opazovalci zmedenih notranjih razmer v Avstriji prepričani, da volitve položaja ne bodo razjasnile ne v smislu fašističnega nacionalizma in ne v smislu avstro-marksizma, ampak da bo položaj bržčas ostal ne-izpremenjen. Italijanski listi o atentata na Vrhpolja Trst, 12. <»kt. z. Vsi italijanski listi se še vedno obširno bav i jo z atentatom v Vrli polju, vendar pu ne prinašajo \ glavnem nikukih novih informacij, temveč vsi v.prek skušajo duti dogodku niisteriozen značaj. Piecoloc in Po-polo di Trieste« se že osem dni trudita, du bi prinašala vedno večje senzacije, češ da je ljudstvo okoli Gorice terorizirano od slovenskih agitatorjev, da je preiskava s strani fašističnih oblasti na meji dognala več prehodov, po katerih so se agitatorji in teroristi podajali v Jugoslavijo. Piecoloc vedno bolj striktno trdi, da je tragedija v Vrhpolju. pri kateri je padel velik fašistični junak, delo tajne teroristično organizacije, kateri je tudi po tržaškem procesu na tem, da se sloven ko ljudstvo v Julijski Benečiji obrne proti Italiji in fašističnemu ri~ žimu. List piše, da je med preiskavo policija obrnila posebno pažnjo dvema misteriozmimn moškima, ki sla se pojavila v dolini Vipave. Prišla sta v neko hišo, kaunor ju jc peljal kmet. kateremu sta plačala v dinarjih in tržaških li- rah. Policiji je uspelo, dn ta dva neznanca identificira, ker se ji je baje posrečilo dobiti sliko enega izmed njih. To dejstvo bo za nadaljnjo preiskavo velikega ]>omcna. »Piccolo« najavlja, da je za prihodnje dni pričakovati končne rešitve preiskave, ki bo sigurno dognala krivce, katerih pa najbrže nc bo mogoče aretirati. Policiji jc nadalje prišlo v loke pismo, ki je bilo adresirano na neko oseibo v Gorici. Pismo je zelo kompromitujioče in ga listi nočejo objaviti. Dalje jo policija našla ključ zu dešifriranje tajne pis'ave, s čimer je dobila končno sredstvo, da do dna razgali slovensko teroristično organizacijo. Ze prihodnji teden bo policija izročila sodišču nekoliko oseb, ki so direktno ali inclirektno vpletene v atentat. Pokrajinski šolski nadzornik v Gorici I.oia-oono je poslal vsem goriškimi učiteljem okrož-, nico, v kateri jiih poživlja, da naj šc nadalje vztrajajo v svoji misiji kljub vsem žrtvam, ki »c od njih zahtevajo. Pasivna rezisienca v Ras C •• Moskva, 12. oktobra, j. Po trditvah vodilnih gospodarskih faktorjev v SSSR se v zadnjem času v raznih podjetjih opaža pasivna rezistenca napram petletnemu načrtu. Pasivne rezistence ee udeležujejo oni delavci, ki ne verjamejo v zveličavno?! Stalinove gospodarske politike, toda iz raznih političnih razlogov ne morejo proti tej politiki nastopili. »Imamo tudi lake desničarske oportuniste«, piše moskovska »Pravda«, »ki sede v sovjetskem aparatu in priznavajo generalno linijo komunistične stvamke, toda samo na zunaj. Pravi opor-tuniisti pa se nadejajo >revizije« generalne linije. Pravijo, da njihovo življenje zahteva svoje in da se bodo pogoji generalne linije tako spremenili, da bodo izpolnili tudi zahteve premožnih slojev v SSSR.« Stalinovi pristaši seveda sovražijo one elemente, ki branijo stališče, da je potrebna pasivna rezistenca. Sovjetski tisk podčrtava, da je neobhodno potrebno, da stoje Stalinu verne komunistične organizacije na straži in da budno pazijo na skrit, maskiran oportunizem, ki »z besedami zaklinija zvestobo generalni liniji, v stvari pa jo izdaja in ki svoje pravo oportunistiono razpolože- 100 milijonov pengov za brezposelnost Budimpešta, 12. oktobra, j. Madjarski ministrski svet že več dni pretresa vprašanje najuspešnejšega sredstva za borbo prati brezposelnosti in se je. sedaj definitivno odločil, da se v vsej deželi začne z velikim i investicijskimi dc- nje najčešče privede do izraza s svojim pravim odnosom napram ekspanzivnemu tempu industrializacije*:. Tako karakterizira moskovska »Pravda? pravi oportunizem. Pasivna rezistenca v SSSR pa se v zadnjem času pojavlja en gros. V mnogih podjetjih so ugotovili, da delajo delavci in tehnično osebje samo s polovico svoje delovne sile. To se da razlagati s tein, ker nimajo interesa za delo. Plače so stalno na isti višini, kadar pa jih povišaijo, se zgodi to v tako malenkostni meri, da se to niti ne pozna, med tem pa življenjski minimum radi pomaujka-nja živeža in ostalih življenjskih potrebščin stalno raste. Z mnogih strani se čuje vprašanje, zakaj pasivna rezistenca ne pride do izraza v obliki aktivnega protesta. Odgovor na to je zelo enostaven. Vsak kakršenkoli način izražanja nezadovoljstva takoj zaduši strasen teror GPU. Vzporedno z naraščanjem opozjicionnlnega mišljenja in razpoloženja med širokimi stoji raste ludi teror državne policije, ki ekscmplarično kaznuje vsaj najmanjši izraz uezadovolstva. In to je vzrok, da prihaja nezadovoljstvo do izraza samo v pasivni rezistenei. li, pri katerih bodo prišle do del« najnižje kategorije delavcev. Začeli bodo kanalizacijska dela, melioracije, graditev cest itd. Potreben kapital 100 milijonov pengov bo dala država in občine, en do! pa nameravajo dobiti z razpisom posojila. Dunajska vremenska napoved. Nekoliko boljše in toplejše vreme. Na zapadu in jugu verjetno padavine Kako se ie ponesrečil R iOt Pariz, 12. okt. as. V katastrofi angleškega zrakoplova »R 101« pri Beauvaisu je danes prišlo do precejšnje razjasnitve, in sicer z ikpoved o ne. kega lovskega tatu, ki bi bil pri katastrofi skoro prišel ob življenje. Divji lovec je šele potem obljubil pričati, če se mu cbl ubi, da za svoje lovske tatvine ne bo kaznovan. Izpovedal je, da se je v trenutku nesreče nahajal čisto sam v gozdu pri vasi Alonne, kjer je ravno ujel zajca v zan.ko. Tedanje vreme je bilo najlepše vreme za divje lovce, ker je lilo kakor iz škafa in je divjal po gozdu hud vihar, tako da se je lahko zanesel na to, da ga ne bo zasačil noben gozdni čuvaj. Nenadoma pa je zaslišal ropot motorjev in zagledal je zrakoplov, ki se je bližal naravnost proti njemu. Motorji so delali tolikšen ropot, da so mu za več ur daleč naokoli prepodili vso divjačino. Naenkrat je pritisnil hud veter, ki je pripogibal drevje, in zrakoplov, ki je bil oddaljen še okoli 200 ra, se je z rilcem nagnil proti tlom in se ravno pred njim zarit v zemljo. Zrakoplov še ni eksplodiral v zraku. Šele potem, ko je po vsej svoji dolžini udaril na tla, se je pokazal na rilcu svetlo-rdeč plamen, Ogromna cigara se je spredaj dvignila kvišku in se v sredini prelomila. Eksplozija je bila tako močna, da ga je vrgla na tla in divji lovec je blazen od strahu zbežal. Aretacije v Španiji Madrid, 12. oktobra, j. Vlada je dala za. proti v Barceloni več vodilnih oseb ekstremnih strank, med njimi bivšega poslanca Conipanisa, potem sindikalistu Angela Pestana, ravnatelja katalonskega republikanskega glasila >L'Opi-nionc, advokata Lluhi in tieiku j urednikov komunističnega dnevnika »Soliduridad Oibrerat. Direktor tega dnevnika pa je bil tako pameten, d« jc pred aretacijo izginil. Istočasno s temi aretacijami, ki so se izvršile v Barceloni, je zaprla policija neikaj političnih osebnosti tudi v Madridu. Med njiiuii jo tudi znani vojaški uvijatik Franco, katerega je, policija izročila vojaški oblusti. Te aretacije je napovedal ministrski predsednik general Be-renguer že v petek po ministrski seji, ki je ..rgotovilu, da v deželii vlada mir, da pa jc trčiva pozvati k odgovornosti nekatere kaililce javnega miru in reda. V resnica vlada v Kastiliji več ali manj mir, dočim sc pil republikansko gibanje zelo ojačujc v Kataloniji in prizadeva vladi precej skrbi. Madrid, 12. okt. as. V noči od sobote na nedeljo so se širile po mestu najrazličnejše govorice, posebno ker bi itnel to noč izbruhniti prevrat. Mnogi pn trdijo, da datum zanj ni določen in da je komplot samo izmišljotina policije, da s tem opraviči mnogoštevilne aretacije. PoPcija je seveda vršila aretacije, ker so oblasti prepričane, da se skrivaj nekje pripravlja udarec. V Sevilli je bilo aretiranih 50, v Saragosi pa 70 oseb. V Madridu se skriva mnogo revolucionarjev in socialistov, dn se izognejo aretaciji. V San Sebasli-anu je policija zaplenila vse strelno orožje in mu-nicijo v trgovinah z orožjem, večinoma tudi lovske puške. Enako je postopala policija tudi v drugih mestih. Vojaštvo strogo straži orožne tovarne. V mnogih pokrajinah, v katerih so stavke, je prišlo do spopadov med policijo in prebivalstvom, katerih so se udeležile tudi ženske in otroci, ki so metali kamenje na policijo. V Vittoriji je stavka nekoliko ponehala. V mnogih krogih ee sodi, da je energični nastop vlade posledica kraljeve intervencije, ki po povratku v Madrid takega stanja v državi ne more več gledati. Res pa je, da se je uporniško razpoloženje v zadnjem času okrepilo in razširilo. Danes, 12. oktobra se na vsem španskem svetu proslavlja proslava španske rase. Zdi se pa, da se duhovna enotnost le rase v zadnjem času kaže v tem, da so vsi skupaj nagnjeni k uporništvu. Ugrabitev Kutfepova pojasnjen Pariz. 12. okt. as. Pariški list ruskih emigrantov »Posledn.ija Novosti« smatra, da je rešena zagonetka o ugrabitvi generala Kutjepova. Berlinski agent Čeke Fickner, ki jc med tem pri sovjetili padel v nemilost, je omenjenemu listu priznal dejanje. Navedel je, da je sam dva dni pred ugrabitvijo poslal generalu Kut-jepovu ponarejeno brzojavko v Pariz, s katero mu je sporočil, du se hočejo z njim sestati štirje somišljeniki, ki so zbežali iz Rusije, da bi imeli z njim tajen sestanek. Zato ga je povabil na kraj, kjer je bil potem ugrabljen. General je prišel točno, stopil v pripravljen avtomobil in šele potem opazil, da jc bil zapeljan, ko je bil avtomobil že izven Pariza. Branil se je, toda na obraz so mu pritisnili masko s kloroformom. Doza je bila premočna, bolno srce generala je n:i moglo prenesti iu je umrl 24 ur potem, ne da bi se bil zopet zavedel. Pri ugrabitvi so razen njega sodelovali njegov tovariš iz Berlina Ellert in oba pariška agenta Čeke Jonovrič in Gelfant. List pristavlja, da je Fickner pripravljen, svojo izpoved ponoviti tudi pred francoskimi sodišči, čc se mu zagotovli, da ne 'bo kaznovan. Ponesrečen Mafcc Pariz, 12, oktobra. AA. Iz Ivera v ameriški državi Massachueetts poročajo, da se je tam smrtno ponesrečil bivši ruski vojni letalec Viktor Udo-gor, ki je lela 1914 poveljeval ruski eskadrili, ki je metala nad nemškimi mesti bombe. Letalec se je ponesrečil pri strmoglavljenju svojega letala. Ljubljanska kronika Ljubljana, 12. oktobra. Bila je to v resnici prava jesenska nedelja, l vsem svojim tihim tonom, z bolno otožnim razpoloženjem. Dan negotovosti, dan čudnega vremena, ki se zvija in spreminja in o katerem nikdar ne veš, kakšno bo čez eno ur«.. Tudi danes točno tako: jutro prekrasno, čisto, skoraj brez meglic, dopoldne vse bolj vedro, toplo, zelo prijetno in prijazno, proti poldnevu celo solnčno, nato nekoliko vetrovno, vse bolj pusto, dolgočasno, potom polagoma oblačilo, naposled sc jo celo obljubljal dež. Pravzaprav je že celo nekoliko rosilo, prav toliko, da so ljudje začeli odpirati dežnike, kateri so jtn nami reč imeli. O, gostilne so danes dobro odrezale! Zdaj je čas »vinskih« trgatev, ki jih prirejajo po vrsti vsa koristna iu brezkoristna društva. Za to stvar ni i roba noberuili posebnih priprav, no-beine resne reklame, nič kričečih vabil. Vidite, človek dobi od oblasti dovoljenje, od gostilničarja prostor, odbor razpolaga z dobro voljo, najamejo se po potrebi godci, navadno trije, harmonika, kiurtinet, zraven še velik bas, ki ima znano blagoglasno ime »ponvpardon«, nad vrata so obesi velik grozd, godci jo »režejo, ljudje hitijo vkup, posta jajc .J.obre volje, zapo-jo, za vriskajo, srkajo dobro kapljico, trgajo nastavljeno grozdje, za špas plačujejo kaizni v društveno blagajno seveda, zaradi lepšega za kakšne »koristno« namene, se smejejo, pa spet pojo, vriskajo, godci igrajo... —• to je »vinska« trgatev. In ko naposled preštejejo donar, spoznajo in objavijo, da se je stvar prav dobro obnesla. Toda vsakemu svoje! So ljudje, ki imajo v nedeljah tudi drugačnega veselja dovolj. Hodijo ven na deželo zaradi ljubega zraika. zaradi narave, zgolj zaradi sprehoda. Takšni so imeli danes kiju!) kislemu vremenu vendarle šc dovolj dober dan. In so priliko seveda temeljito izrabili. Ceste v okolico so se v prvih popoldanskih urah napolnile z ljudmi, tudi avtobusi so imeli s prevažanjem dovolj opravku. Tam na Posavju so imeli žegnanie in ob takih prilikah se Alešova mama komaj sproti obračajo in so ves dan čisto iz sebe, kar nekam nervozni. Saj je tudi res križ s temi lju'!™i. ki imajo toliko potreb an jim človek nikdar in nikoli no istreže. Kaj pa promenada, boste rekli? No, za silo se v Ljubljani z vsem izhaja, tudi modni gizdalini poidejo na svoj račun. Danes vsaj dežnikov •ni bilo treba, zakaj ob času promenade je sijalo nad Ljubljano sobice. Tudii v Tivolskih nasadih Je bilo prijetno in živo. Polagoma prihaja jesen, listje odpada s kostanjev, tivolski park bo onemel, zaspal v zimsko spanje. Gospodje pa, ki imajo brige ž njim, nc spijo; premišljujejo in delajo naSrtc, kako bi ta najlepši in najprikladnejši pa tudi največji ljubljanski park spremenili v resničen biser, ki ga bo vsa.k Ljubljančan vesel. Zdi se, da bomo polagoma le prišli do nekoga zažolje-negu cilja. C.lavni drevored, ki vodi izpred pošte čez železnico proti hotelu Tivoli, bo še to zimo ili v prihodnji pomladi ves prenovljen. Stare kostanje, kolikor jiili je še, bodo podrli in da ne bo spet po nepotrebnem razburjanja, povenio brž, da bo isti drevored imel potem štiri vrste dreves. Drevored bo izdelan po načrtu mojstra Plečnika: |>o sredini bo cesta, široka prav toliko, kolikor Aleksndrova, na obeli straneh pa bodo široki hodniki, ua vsaki strani obsajeni z drevjem, potegnjeni pa bodo hodniki v isti liniji', kot stojo zdaj hiše na Aleksandrovi cesti. Ljubljanska policija je bila danes v pripravljenosti, pa čisto brez potrebe. Na Koroškem slave Nemci svojo zmago« o!) priliki desetletnice za nas nesrečnega plebiscita. Nas ta zguba slovenske zemlje in bratov od srca boli, jokamo z nesrečnimi brati onstran Karavank, tod« čemu tvegati nepotrebne in brezko-ristne demonstracije! Nobenemu pa motnemu človek u ni niti v snu prihajalo kaj takšnega na misel. Ljudje v Ljubljani so sc nesrečne Koroške spominjali danes z nemim molkom, le v srcih je /.galo in trepetalo, oči na so drhtelo ob pogledu na slike, iz lepo Koroške, ki jih jc bil v zadnjih dneh raizipolži'1 umetnik Zupan po izložbenih oknih ljubljanskih trgovin. Nn policiji je bil tudi sicer ves dan mir. Tekom noči je 4»i!o vlomljeno v župnišče na Viču, torta o tenu poročamo posebej. Razen tega jc bilo priiavlienih nekaj drugih malenkostnih dogodkov, med temi spet ena tatvina kolesa. Kleniencič Jožefa, ki stanuje nekje v Stožicah, jc Pred škofi jo pred trgovino pustila svojo žensko kolo, črno pleska-no, znamke »Ideal«, rumenih obroče v, ba butca obrnjena navzgor, vre tinto 1500 Din. Približal se je kolesu neznan tat, ki je lepo vozilo zgrabil in jo ž njim jadrno pobrisal v svet, za njim pa ni nobenega sledu. Čajkovski Evgenij Onjegln. Predstava tega deta, ki bi se morata peti sinoči v ljubljanski operi in se je morala preložiti vsled nenadno težke obolelosti g. Gostiča, se vrši drevi, v ponedeljek 11, t. m. ob 20. uri. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Za nedeljo kupljene vstopnice veljajo za danes zvečer. »Ilustracija« št. 10 je pravkar izšla s tole vsebino: Na Savi. — Pristanek (Silvester škerl). — Starinske jadrnice. — Z Jadrana. — Trti (Rob Ivan). — To zadnje kopalno vesolje. — Sprehod po dnu morja. — Na jesen začne dež. — Svečanosti v Topoli in Beogradu. — Z veličastne parado v Beogradu. — Nova jugoslovanska zastava 40. pešpolka v Ljubljani. — Oktavo više...! — Doma. — Knjiga (Boris Orel. risbe L. Kavčiča). — Ovitek »Dom in Sveta«. (R. L.) Shranjuj slovenske knjige! — Ki se pote in trudijo (Serija kulturnih delavcev). — Ali poznate te obraze? — Nove knjige. — Ki se pote in trudijo (H. serija). — Pozdrav Ilustraciji«t ~ Jesenska moda. — Grafološki kotiček. — i' Zdrav ko Zwitter. — Na'ši otroci. — Največji vojni spomenik v Sloveniji Franceta Kralj«. — Kri« je skočil 1.93 metra? (M. Celar). — Tz Rogaške Slatine. — Iz vsega sveta. — Misijonska razstava v Ljubljani. — 25 letni jubilej slovenske gimnazije v St. Vidu. Gozdovniki na tabore« ju. Volčiči v taboru pri Mozirju. (P. Kimavci-.) Naslovna slika na ovitku: Albert Sirk: Stara jadra (akvarel). — »Ilustracija« izhaja vsak mesec in stane posamezna številka 10 Din. Naroča sc v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6-1. Čajno maslo priznano dobre kakovosti, dnevno sveže, v vsaki količini, razpošilja Zadružna mlekarna v Ponikvi ob južni železnici. •k Ne bojte se pranja! Perite s pravim terpen-Hnovim milom Gazela iu Vaš trud bo za polovico manjši. Trpko športno razočaranje . • • ASK Primože premaga Ilirijo s 3tt (1:0)- Tekma polnih inciden• lov - Pomanjkanje prave športne discipline Dovolj je bilo reklame za prvenstveno srečanje med Ilirijo in PTimorjem. Čeprav slabo vreme, vendar se je zbralo na igrišča Primorja za naše razmere mnogobrojno občinstvo, da prisostvuje največjemu dogodku ljubljanskega prvenstvenega tekmovanja. Na vse strani so je apeliralo in poudarjalo, da igravci, publika, pa naj so še tako verni pristaši kluba, ne smejo pozabili, da so dolžni z discipliniranim vedenjem dokazati dozorelo svojo športno kulturo. Na igrišče so prišli med drugimi tudi mnogi resnični ljubitelji nogometnega športa, ki so želeli videti, kako je napredoval ljubljanski nogomet. Kaj so ti pravi športniki odnesli s te igre, pa rajše ne napišemo. Nismo si z včerajšnjo prvenstveno tekmo pridobili novih prijateljev slovenskega športa, ampak zgodilo se ie prav obraino. Z včerajšnjo tekmo smo toliko izgubili, da tega ne bo zabrisalo morda več tat idealnega dela nekaterih požrtvovalnih športnih delavcev, ki se še vedno trudijo dvigniti in vzbuditi v naši mladini pravo športno pojmovanje. Nekaj besedi še o včerajšnji prvenstveni tekmi sami. Za sodnika je bil uaprošen j*. Ružič iz Belgrada, ki pa se povabilu iz neznanega vzroka ni odzval. Kmalu bi se tekma sploh ne odigrala, ker je Ilirija zahtevala določenega sodnika. Po dolgi debati s!a se pa Primorje in Ilirija sporazumela in poverila sojenje g. Šetini. S tem sla se logično obe moštvi podredili vodstvu tega gospoda. Priznati je treba, da se je lotil g. šetina težke naloge. Njegovo poslovanje je bilo objektivno in le odobravali moramo strogost, ki jo je kmalu moral pokazati. G. Šetina ni mogel ustreči željam gotovega dela občinstva. ki je pretiravalo v svoji kritiki in tako vznemirilo polagoma tudi igravce. Ne da bi mislili na posledice, so nekateri mlajši gledalci vdrli večkrat na igrišče, hoteč dokazati, da ni vso tako, kot s-> oni sodili. S tem je bila vsa tekma raztrgana na več delov in s športnega vidika vsa igra manj vredna. Balkanska olimpijada Atene, 11. okl. AA. Pri tekmah, ki so bde v Atenah za balkansko prvenstvo lahkoalletov, je zavzela Jugoslavija diugo meslo za Grčijo in pred Romunijo. V teku na 800 m je zmagal bolgarski atlet Pe-daii, ki je dosegel 2 minuli in 2 sekundi. Tretji je bil na cilju Rittig iz Zagreba, četrli Žorga. V teku na 200 m je prispel prvi na cilj Grk Fragutis, Jugoslovan Schreibcr je prispel peti. Pri skakanju v daljavo je zmagal Burlcs (Grčija) s 688 cm, drugi je Kallay, Jugoslovan s 683 cm (obenem nov jugoslovanski rekord), tretji Jugoslovan Buratovič. Pri teku z zaprekami na 110 m so se tekmovalci plasirali takole: Prvi Mastiras, Grčija, 15.1 sekunde, drugi Buratovič, Jugoslavija, 15.4 (novi jugoslovanski rekord). Pri metu diska na helenski način prvi Gačev, Rolgar. dr. Naranč'č (Jugoslovan) se je mogel plasirali šele na četrtem mestu. Pri šlafetnem teku 4 X 460 m so dosegle posamezne države tale red: Prva Grčija, druga Jugoslavija, Irelja Romunija. Po doseženih točkah se razvrste države takole: Prva Grčija 91, druga Jugoslavija 51, tretja Romunija 80. Ateue, 12. okt. AA. Danes se je končala balkanska olimpijada. V metu kopja je zmagal Grk Zaharopulos, ki je vrgel kopje 63.41 m. Jugoslovan Halebrant ga je vrgel 50.25 m. V teku na 4C0 m je zmagal Grk Zograhici, drugi je bil Bolgar Pedan. Na trotom in četrtem mestu sta se plasirala Rittig in Ferenščak. Pri skoku v višino s palico je prvi Grk lla-rajauu s 3.76 m, Jugoslovana Perkovič in I1-času je Primorje očividno prevladovalo. Malo je k temu pomagal sodnik, ki jo bil nemogoč. S svojimi odločitvami je popolnoma zmedel Ilirijo. — V drugem polčasu je ilirska rezerva imela le devet igravcev. SLOVAN : REKA 3:1 (2:0) Rezultat ne odgovarja poteku igre. Reka je namreč imela premoč, ki je pa ni znala izrabiti. JADRAN : NATAKAR 7:1 (3:0) Enostranska igra, v kateri jo prevladoval Jadran, ni nudila kake posebne borbe. Natakar, se jo pa vendar uspešno branil, kajti premoč Jadrana je bila večja, nego kaže; rezultat tokme. Igro skupnost Maribora , ki je posebno v drugem polčasu znal poiskati slaba mesta svojega nasprotnika in jih izkoristiti. Napad je predvedel hilro igro, forsiral krila in na ta način neštetokrat presenetit nasprotnika. Odločen start njegovih igralcev je omogočil, da je bil -Maribor*- skoro večino gospodar na igrišču. Gostje so predvedli kombinacijsko igro, v tehničnem oziru pa so zaostajali. Sodil je objektivno dr. Planinšek. SK KupfcnberK : SK Rapid 1:0. Na igrišču Rapida se je vršila danes mednarodna tekma med SK Kaplenberg : SK Rapid, ki je končala s pičlo zmago gostov. Rapid je posebno v prvem polčaiu predvedel lepo igro in jc ludi prevladoval, v drugem polčasu pa je popustil in moral tako prepustili zmago gostom. Gostje so imeli v napadu svoje najboljše moči in so v polni meri upravičili sloves iz-boinega avstrijskega moštva. Sodil je g. Nemec dobro. SK Železničar, rez. : SSK Maribor, rei. 4:2 (2:1). Ta tekma se je vršila kot prijateljska pred-lekma. Zmagali so •Železničarji« zasluženo. Sodil jo g. Fischer dobro. Druge ju gostov, tekme Rezultati današnjih prvenstvenih tekmovanj so: BSK jc premagal Jugoslavijo z 2 : I (I : 0). Sarajevska Slavija na Hajduka s 4 : 0 (2 : 0). Concordia osiješiko Slavijo s 5 : 0 (t : 0). Zagreb. 12. okt. p. V prvenstvu Zagreba so sc danes odigrale sledeče tekme: Hašk : Sparta 9 : 0 ("i : 0). Gradjanski : Vietoria l : 0, Grofi-čar : Železničar 5 : 5 (2 : 3). Inozemski šport Dunaj. 11. okt. as. Admira : VVacker 5:1 (1:0), 15 000 gledalcev. — BAC : FAC 2:0 (2:0). — Kapid : Slovan 4:1 (1:0). — Auslria : Nicholson 4:0 (3:0). — Hakoah : liertha 1:0 (0:0). — Simmering : Vor-vvftrlhs 06 10:0 (0:0). — Liberta« : Moravia 3:2 (2:0). — Frem : Donau 1:0 (1:0). — Bevvegung XX : Altmannsdorf 5:0 (3:0). — Vietoria XXI : Neubau 1:1 (1:0). Praga, 11. okl. as. V semitinalu za srednjeevropski pokal je premagala Sparla iz Prage milansko Ambrosiano s senzacionalnim rezultatom 6:1 (1:0). Sparta je delala sijajno. Z današnjo igro pride Sparla v finale proti zmagovalcu v igri Ferenczva-rce-Rapid. Te tekme se je udeležilo rekordno število gledalcev, kalorih je bilo nad 40 000, dočim je bita zastonjkarjev ludi več kot 6000, ker niso dobili več vstopnic. Policija je odredila obsežno varnostne priprave, ker je pričakovala demonstracij proti Italijanom zaradi zadnje polemike v listih. Vendar ni prišlo do nobenih incidentov. Mariborska nedelja Maribor, 12. oktobra, Preobrnilo se je tako, da smo imeli danes krasen dan; Drava je tudi nekoliko upadla. Zunaj na okoliških hribčkih in holmičih jc valovalo lazposajeno in živahno trgalveno razpoloženje; drugi zopet, ki jim ni bilo dano, da sodelujejo pri takšnem vinogradnem Irgatvenem dirindaju, pa so sc z dokajšnjim pridom uveljavljali pri številnih dobro obiskanih predmoatp:h ter okoliških gostilniških in društvenih -trgatvah« Ni bilo tukaj toliko pridnega »zoban a« kolikor prešernega »zvrnjevanja«. Izkoristili so Mariborci sijajno konjunkturo ter se z innoštvenim begom v vse smeri in terael itim nedetievanjem za vsak slučaj zasigurali pred morebitnostjo bodočih nedeljskih vremenskih hudoncbes.no.jti ter nepreračunljivosti. Zimski športniki pa: v svojih plemenitih ler vzvišenih prizadevanjih, da bi čimpreje ler naj-izdatneje njihovo geslo »smuk < meso postalo, so radi tistega neutfnanega firbeca lezli na pohorske vrhove, da izvidijo na licu mesta, kako je kaj s tisto sneženo plastjo, ki se je bila nepričakovano stvorila v noči na soboto. Razbuiljiv prizor se jc nudil pasanlom v Ve-trinjski ulici. 551ctni hlapec Simon Germ ir. Loke pri St. Janžu na Dravskem polju je bil v Vetrinj-ski ulici ravno spravljal na vozu vrečo, ki je padla z voza, ko je trenutno popustil vajeti; vpre-žena kobila se je splašila in zdi;ja!a preko Glavnega trga in državnega mostu proti Kralja Petra trgu in naprej preti PcbrcSki cesti. Na križišču ob Pttbreški cesti je voz zadel učenko Ljudmilo Turkovo ter jo podrl na tla, lako da je dekletce zadobilo poškodbe na desni nogi; na Tržaški cesti je zgrmela kobila z vozom vred v delavnico čevljarskega mojstra Ivana Šenka da so se vrata razbila ta razletela na kose. Tukaj se je upehana žival zrušila na tla obležala ob vhodu v delavnic« ter se pomirila. Povzročena škoda je precejšnja. Hlapca, ki ic držal va eti, je kobila vlekla nekaj časa po tleh za vozom, dokler m izpustil vajeti Zadobil je na obeh rokah in nogah več ran. Ob veliki udeležbi občinstva sc je vršil da-' nes v mestnem parku promcimdni koiirert; nastopili so tudi združeni tukajšnji pevski zbori ler I odpeli pod odličnim vodstvom prof. V. Mirka ter i ob živahnem aplavzu občinstva nekaj posrečeno i izbranih narodnih prsmi. Tudi materialni uspeli — pobirali so se prispevki za revno dijake — ji | bil dober. Težja nesreča se je prisodila pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju. 121etna županova liFork« I Ana Florjančičevs je namreč na nekem klamu | premalo zavrla voz; vprežena konja sta se po-1 gnala v dir, pri čemer ije ubogo dekletce padle ! z voza in prišlo pod kolesje. Zlomljeni .-"ta obe roki; razen tega jo dekletce zadobilo tudi poškodbo na nogah. Zdravi so v tukajšnji splošni bolnišnici. — 181elnemu mlinarskemu vajencu Francu Gašpariču pa jo v Ehirllehovem paronVlinu pr Pesnici znilel stroj prste na desni roki. Ponesrečenca so prepeljali v titkaj&njo splošno bolnišnico V Rušah jo nenadoma umrl v starosti 33 le' j posestnik, gostilničar in mesar Peter šniidhofer podlegel jc posledicam kapi. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek 13. t. m. ob 1,5 iz hi-e žalosti na domače pokopališče. Svetila mu večn luč, sorodnikom naše najgloblje sožalje. Sredi cesto v R u sati so danes popoldne pri belem dnevu navalili neznanci na 47 letnega deluvca Antona Kalundjer« iz. črešnjovca šl 105 ter mu prizadeli z noži na obeh rokah it^f na glavi tako težko rano. da so ga morali pro. peljati v tukajšnjo splošno bolnišnico. Napadalci so izginili, za njimi se vršijo poizvedbe Popoldne se je vreme nenadoma nekam skreni žilo, pu ni bilo navzlic temu nič hudeiga Na Trgu svobodo sc jo zbralo mnogo občinstva, ki jo prisostvovalo invalidski tomboli. Posamezno tomboli: so zadeli: služkinja Marija Cvilak kompletno opremljeno spalnico s po-steljenino vred, delavec Frane Letie moško kolo, vdova Frančišku Kukušek kuhinjsko opremo vss^on na litijski postaji Litija, 12. oktobra. Ko je danes zjutraj ob 6 vozil skozi litijsko postajo brzotovomd vlak št. 6G0, ki ga odpremijo v Zagrebu, je kretničar g. Mitoni opazil, da gori s plamenom vagon, kije bil natovornjen z ogljem. Takoj je telefonično obvestil službujočega uradnika g. Wolbanka, ki je vlak, kaleri sicer samo pasira Lilijo, ustavil, goreči vagon pa dal odklopiti. Z gašenjem so najprej poskušali železničarji sami, ki so vagon prepeljali pod postajno vodno črpalko. Oglje pa ie začelo nato še z večjim plamenom goreti. Železničar g. Praprolnik je zato takoj odHtel v Litijo, kjer je pred gasilnim domom k sreči naletel na skupino g-silcev, ki so se takoj odpeljali z motorno brizgalno na postajo, kijer se jim .je posrečilo, dn so po dobri uri gašenja zadušili ogenj. Škoda je precejšnja, ker je oglje, kar ga ni zgorelo, popolnoma »močeno, torej za predajo nesposobno. Tudi vagon sani je zelo poškodovan, znotraj je popolnoma ožgan ter bo treba novih končnic in strehe. Oglje je bilo naloženo v Palcracu ter jo bilo namenjeno za Italijo. Bilo ga je 10.300 kg. Vagon je bil apecijehio za prevažanje oglja s strešno odprtino. Po uspešni gašenju so litijski gasUci pričeli iz raznih kleti črpali vodo, ki je vdrla ob zadnji povodni'i. Požar v St. Vida Ljubljana, 12. oklobra. Danes okrog pol 3 zjutraj je bila ljubljanska četa poklicnih gasilcev telefonično obveščena, da gori v Št. Vidu nad LjubVano. Hkratu so bili gasilci naprošeni za hitro pomoč, brez katere bi bil požnr lahko nastal za vso okolico usoden. Četa ljubljanskih poVVcnih gasilcev pod poveljstvom g. Furlana je takoj z motorno brizgalno in z 8 gasilci odhitela v Št. Vid, kjer je gorelo go-po-l darsko poslopje g. tovarnarja Zaletla. Tam so bili že domači gasilci ter se je po skupnem prizadevanju posrečilo požar lokalizirati ter ga kmalu potem pogasiti. Zaletlu jc zgorelo vse podstrešje h streho, dalje precej sena, popolnoma pa so se tudi pokvarile češplje, ki so bile tamkaj namočene za kuho žganja. Škoda je tedaj dovolj velika. Stanovanje, ki je nekako združeno s poslopjem, ki jo gorelo, ni nič poškodovano, razen da je popolnoma polito in premočeno z vodo, ki so jo brizgali gasilci iz cevi. Sodijo, cla je bil požar podtaknjen, '^t so nekoliko preje ljudje videli nekega sumljivega človeka, ki se je bil potikal okrog stavbe, ki je pozneje liušknila v ognjene plamene. Ljubljanski gasilci so se okrog 5 zjutraj vrnili z motorno brizgalno v Ljubljnio. Vlom v župnišče na Viču Ljubljana, 12. oktobru. Komaj par dni je od toga, kar je bil izvršen manjši vlom v cerkveno puščico na Viču, žo mu je nocoj v polnočnih urah s'e'il vlom v župnijsko pisarno na Viču. Mora biLi nekdo, ki ima dober nos, zakaj iz isto župnijske blagajno je g. župnik p. Tavčar ravno sinoči, tik pred vlomom, koi hi bil opozorjen, odnesel v svojo spalno sobo 80.000 Din posojilniškega denarja, ter jih tako potegnil vlomilcu prav izpred nosa. Toda v blagajni je kljub temu osinlo še 18.000 Din. pa tuli la donar je v blagajni šo po vlomu ostal, vlomilci mu niso mogli blizu. Izgleda, da so bili vlomilci Irije, vtem pa je bil izvršen med 11 in 1. Ob 11 zvečer ie namreč mimo patruljiral službujoči stražnik, ki jo videl Hkral tamkaj šo vse mirno, v nekaterih sobah iupnišča so gorele še luči. Ko se jo isti stražnik čez dve uri spet približal tistemu mestu, je zapazil, da je okno v župnijsko pisarno odprto. Poklical je župnika p. Tavčarja, mu povedal o vlomu, istočasno pa sporočil zadevo telefonično na glavno policijo v Ljubljani. Zjutraj je na Vič prišel agent Podobnik P še en''m detektivom, ki sta prečkala vse oikolnosti vloma. Vlomilci so z glavne ceste poekakali čez miza r.sk i valonec Anion Hribernik fantovsk kolo, prevžitkar Martin Vulentun voz premog," Matijlda Pristernik otoman, vročo fine moko pa sta si v pnpolnoni soglasju razdelila Marija Pilili in Frane Pliberšek. toeilec v kolodvorski restavraciji v Ljubljani. Danes se je mudil v Mariboru vršilce dolžnosti bana dr. O. P i r k m a j e r , ki so jc /vi čer vrnil nazaj v Ljubljano. let češkoslovzz&hega civilnega le$afah'tt Te dni je preteklo ravno deset le!, odkar is prvič priletelo v Prago potniško letalo iz Pari/a. s čemer jo bil otvorjen zračni promet v Češkoslovaški. V onem času sta bila na praškem letališču le dva platnena hangenj« in lesena hišica, dočim je danes na istem mestu cela naselbina poslopij in beloniranih hangarjev. Najnovejši hangar ima vrata, ki so široka 50 metrov, Pred desetimi teti jo bilo v prometu samo eno letalo, danes pa jih i« 30. Danes posluje žo stalna meteorološka služba, radiotelegralija, svetilnik za ponočne let o itd. Lola 1921 je bilo absolviranih vsega skupaj 85 letov, letos že 810, pred desetimi leti jo število potnikov znašalo 83, letos pa že 3161. V doselili IrjUi so češkoslovaška potniška letala prevozila skupilo 8,750.000 km in prepeljala lio.<; () potnikov. Te številke obetajo, da bo potniški promet na češkoslovaških zračnih linijah ludi v bodočem desetletju slalno napredoval. Živa baklia T/, Prokuplja poro;njo o strašnem samomoru učil' tja Djordjn Nikoliča iz Žalnega potoka. V petek je bil še ves dan v šali. v sob-.io zjutraj pa se jo nenadoma naveličal življor n in je naj-preje poskusil samoumor z revolverjem. To pa e mu ni posrečilo. Nato pa jo sebe in svojo obleko polil z bencinom in prižgal žvepknko. Ilipomn bil ves v plamenih in začel jo divje leči. Ljudjo so opnc.ili ognjeno postavo in ro slekli za njo. Toda, ko so ga ujeli, je bil že napol o:;"če:i. Takoj so gn prepeljali v bolnišnico, kjer pa je j o treh urah silnih bolečin izdihnil. ograjo na vri, se približali drugemu oknu žup-nišča, nu katerem so izrezali v steklo preccjšnjo odprtino, odprli nalo brez truda okno, zlezli t fcobo in tamkaj prebrskali vse miznice, vse predale, odkrili ludi pisalni stroj, pobrali pa le okrc> 40 Din drobiža ter zn nameček odnesli še žapn> kov dežnik, vreden 150 Din. Na vrlu po so mo tovili vidni sledovi vlomilcev: eden fe bil obut v galoše, eden Je imel na peti podkvico, ua podplatih pa žeblje. Tudi na izrezani šipi ee pozm. > jasni odtisi prstov, kar kaže silno neprevidnost vlomilcev in pove hkrati, da to niso bili poklicui vlomilci. Vlomilcem so mi sledu, Dvaiset tisoč milj pod morjem spisal JULES VERNE. Jaz sem se priklonil in dal razumeti, da njegove besede potrjujem. Kapitan je govoril dovršeno francosko brez najmanjšega tujega naglasa. Njegov govor je bil miren in jasen, besede pravilne, stavek za stavkom je tekel gladko ko voda. Kljub temu sem imel občutek, da nimam opraviti v rojakom. Kapitan je nadaljeval: Vi se, gospodje, gotovo pritožujete, ker sem se lako dolgo obotavljal, da Vas vdrugič posetim. Vzrok je ta, ker sem hotel po ugotovitvi Vaših oseb tehtno premisliti, kakšen sklep naj storim z ozirom na Vašo nadalnjo usodo na tej ladji. Nesrečne okoliščine so hotele, da st eprišli skupaj s človekom, ki se je človeštvu popolnoma odpovedal. Vi ste posegli v potek mojega življenja ...« Nehote,« sem pripomnil jaz, »Nehotž?« je odgovoril neznanec, ki je pri tem svoj glas nekoliko poostril. »Ali me je «Abraham Lincoln® nehotd zasledoval po vseh morjih? Ali ste se vi nehote podali na krov te fregate? Ali so Vaše krogle nehote zadele trup moje ladje? Ali je mojster Land nehote zagnal harpuno v mojo podmornico?« Iz teh besed je govoril s težavo zadržan srd. Jaz sem odgovoril: »Gospod, Vam gotovo niso znane razprave, ki so se o Vas in o Vaši ladji vršile v Ameriki in v Evropi. Vi ne veste, da so razne nesreče, ki so se zgodile zaradi udarca Vašega podmorskega aparata, razburile javno mnenje na obeh kontinentih. Nočem Vam razkladati brezštevilnih hipotez, s katerimi smo skušali razlagati pojav, kojega skrivnost poznate samo Vi. Potrebno pa je, da veste, da je bil «Abraham Lincoln», ko se je lotil Vašega zasledovanja daleč tja do voda Tihega oceana, mnenja, da ima opraviti z ogromnim morskim čudoviščem, katerega je za vsako ceno treba uničiti, da ne bi ogrožalo morske plovbe vsega sveta.« Na komandantovem licu je zaigral lahen smeh, hotele, da ste prišli skupaj s človekom, ki se jc člo-»Gospod Arronaux, ali bi si Vi upali trditi, da Vaša fregata ne bi bila streljala name, ako*bi bila Konec kraljevega hleva za dirkalne konje Mcslo San Sebastijan te izubilo eno svojih glavnih privlačnosti. Obiskovalci tega mondenega kopališča nc bodo več mogli staviti na konje vojvode iz Toleda, kajti kralj Alionz. XIII. je njegov hlev opustil. Kaj pa imai.o dirkalni konji vojvode opravili s kraljevim hlevom? Precej, zakaj v tem slučaju sta španski kralj in vojvoda iz Toleda identična. To je vedol v Španiji prav vsakdo in tudi mislila, da nima pred seboj kakšnega morskega velikana, ampak podmorsko ladjo?« To vprašanje me je seveda spravilo v zadrego, kajti bil sem prepričan, da bi se kapitan Farragut ne bil prav nič pomišljal, napasti tudi podmorsko ladjo. Brez dvoma bi bil smatral še bolj za svojo dolžnost, da tak nevaren aparat uniči, kakor pa da konča življenje narvalu-velikanu. »Vi torej razumete, gospod Arronax,« je zopet povzel besedo neznanec, »da imam pravico, ravnati z Vami kakor s sovražniki.« Na to nisem odgovoril ničesar. In to po pravici. Saj ni nič pomagalo, če bi bil začel o tem vprašanju kakšno diskusijo, ko pa ima sila vedno na svoji strani najmočnejši argument. »Dolgo sem okleval,« je nadaljeval komandant.« »Nimam nobene dolžnosti, da bi Vas smatral za ljudi, katerim bi moral izkazovati kakšno gostoljubnost. Jaz bi Vas bil lahko zopet postavil na vrhnjo ploščino ladje, na katero ste sc bili rešili. Potem bi se bil potopil v globino in bi bil lahko pozabil, ali ste sploh kdaj na svetu eksistirali. Ali nisem imel te pravice?« »Mogoče pravico divjaka,« sem odgovoril, »pravice izobraženega človeka pa gotovo ne.« »Gospod profesor,« je živahno odgovoril komandant, »jaz nikakor nisem civiliziran, kakor Vi to razumete. Jaz sem z vso človeško družbo popolnoma prelomil iz vzrokov, ki so izključno moja stvar. Zato pravil te družbe ne priznavam in prosim, da se meni nasproti nanje nikoli več ne sklicujete.« To je bilo popolnoma odkrito in jasno. Srd in zaničevanje sta se bila zabliskala iz oči neznanca in v življenju tega moža se mi jc odkrila strašna preteklost. Ta mož se ni bil samo postavil izven vseh človeških zakonov, ampak se je napravil popolnoma neodvisnega in svobodnega v najbolj pravem pomenu te besede. Nobena sila tega sveta mu ni mogla blizu. Kdo pa bi se mogel upati, da ga zasleduje do glo-bočin morja? In kdo naj se ga polasti na morski površini, ko pa je razpolagal s takim nepremagljivim orožjem? Katera ladja bi se mogla upreti udarcu njegovega podmorskega ostroga? Ne — noben človek ga za njegova dela ni mogel pozvati na odgovornost. Samo Bog, ako je vanj veroval, in pa vest, ako jo je imel, sta bila edina sodnika, od katerih je bil odvisen. Medtem, ko so tc misli švigale po moji glavi, je neznanec molčal, globoko zatopljen vase. Jaz pa sem ga opazoval napol z grozo napol s spoštovanjem — nekako tako, kakor je Edip motril sfingo. Po dolgem molku se je komandant zopet oglasil. »Jaz sem torej okleval,« je dejal, »sem pa končno prišel do zaključka, da se da moj interes združiti s tistim naravnim sočutjem, do katerega ima pravico vsako človeško bitje. Vi boste torej ostali na mojem krovu, če je že usoda hotela, da Vas je vrgla nanj. Vi boste tukaj svobodni, kot protiuslugo za to svobodo, ki je seveda mišljena samo v omejenem obsegu, pa Vam bom stavil en sam pogoj. Zadostovala mi bo samo Vaša beseda, da sc boste v ta pogoj udali.« »Govorite, gospod,« sem od^ovonl; »predpostavljam, da bo ta pogoj tak, da ga lahko vsak gentleman sprejme.« »Da, gospod moj, glasi se pa sledeče: Lahko se zgodi, da me bodo izvestni nepredvideni dogodki pri-morali, da Vas za nekaj ur ali dni dam zakleniti v Vaše kabine. Ker pa ne želim rabiti napram Vam sile, pričakujem od Vas, in sicer v tem slučaju še bolj, nego v drugih, da se boste brezpogojno in brez ugovora v to udali. Če tako ravnam, prevzamem vso odgovornost namesto Vas in Vas vsake odgovornosti sploh odvežem, kajti to je čisto v mojih rokah, da Vam absolutno onemogočim, da bi videli kaj takšnega, česar ne smete videti. Ali sprejmete ta pogoj?« Torej so se na tej ladji dogajale stvari, ki so morale biti prav posebnega značaja in ki jih niso smeli videti ljudje, ki ne stoje izven socialnih zakonov. Reči moram, da med presenečenji, ki so me brez dvoma čakala v prihodnjosti, to presenečenje ni bilo najmanjše. »Sprejmemo,« sem odgovoril, »dovoljujem si samo, spoštovani gospod, da Vam stavim samo eno vprašanje.« »Govorite!« »Vi ste rekli, da bomo na Vašem krovu svobodni.« »Popolnoma.« »V kakšnem smislu -azumete to svobodo?« »Da boste smeli hoditi, prihajati in odhajati, videti in celo opazovati vse, kar se pri nas dogaja — izvzemši nekaj redkih slučajev — kratko in malo, imeli boste tisto svobodo, ki jo uživamo mi sami, moji tovariši in jaz.« ši ^ = SIS0** §a5 m t z S« v> o > rr 3 m > n m > S ~CSo>N ^ z s« v> ' 3 ~T o _ - J- a a m s ° s"0^, rs o^ 1 o 'P a r- u> n s- wf o 3 ro w ^ aerp » Sr^gs. STP iičsg: co o-P (O — < r*» r-5 ^ o" tre B g-525?: 2 r-D — n. 4.PM BI^CTSS _ < — rt rt r» ? p^-jt kopališki gostje v San Sebnstianu so kmalu prišli na to, zpkaj so jahači na vojvodskih konjih nosili grb španske kraljevske hišo. Kopališki gostje so ua te konje prccej pogosto stavili, ne morda radi tega, ker so bili lo kraljevi konji, ampak, ker so je večinoma zgodilo, da so izšli iz dirk ko! zmagovalci. Alfonz XIII. je velik prijatelj športa in tudi sam odličen športnik. Ne zadovolji se samo s tom, da prisostvuje pri športnih prireditvah, ampal^ se tudi sam često udejstvuje pri njih. Španski kralj je odličen jahač in igra zelo dobro polo. Sam krmari svoj avto in je tudi že mnogokrat sedel za volanom dirkalnega avtomobila. Je zelo dober strelec. in hodi pogesto na lov, poleg tega pa se bavi tudi z jadranjem, čeprav je zelo podvržen morski bolezni. Nekaj let prod svetovno vo.no so je začel tudi za konjski šport zelo zanimati in iz navdušenja do te lepe športne panoge se je odločil, da si uredi hlev za dirkalne konje. Za to mnogo zaslug sta imela magnat Marquet in znani športni pisatelj in trener, Belgijec de Neuter, ki je bil pozneje tudi trener kraljevih dirkalnih konj in k' dosegel lepe uspehe. Kraljevi komi so v zadnjih desetih letih zmagali nič manj kakor v 350 dirkah in so svojim jahačem prinesli dva milijona in pol peset. S svojo športno bilanco je torej španski kralj lahko zadovoljen. Toda hlev za dirkalno konje mu je pa prinesel tudi precej sitnosti, in sicer na političnem polju. Njegovi politični nasprotniki so mu očitali prijateljslvo z MaTquetom in še druge zadeve, ki so bile v zvezi s tem hlevom. Pri tem je imel tudi precejšnjo besedo znani pesnik Blasco Jbanez, ki je trdil, da najboljši konj kraljevega hleva, Ruban, v San Sebastianu vedno zmaga, pri dirkah, ki se vrše na kakem drugem dirkališču, se pa mora zadovoljiti s petim ali šestim mestom. To pa je bila iz trte izvita laž, zakaj Ruban {e bil v Parizu pri dirkah za darilo predsednika francoske republike tretji zmagovalec, s čemer je potrdil svoje dobre zmožnosti. Todn vzrok, dn je španski kralj opustil svoj hlev za dirkalno kanjo, niso izpadi njegovih političnih nasprotnikov. Je prevelik športnik, da bi se dil od česa takega vplivali. Finančna plat je tista, ki jc kraVa pripravila do tega. Vzdrževanje teh hlevov je požrlo ogromne vsoto, ki jih niso mogli kriti dohodki. Tudi kralji morajo cd časa do časa prijeti za svinčnik in pogledati, kako in kaj je t dohodki in izdatki. Zanimanje za konjski spori v Španiji je, odkar je tudi tam zavladal nogomet, precej padlo in to je tudi kralja pripravilo do tega koraka. Uvm ogledalo Vašega gospodarstva je Vaše perilo. Njegova duhteča belina bo Vaš ponos, dolgotrajna uporabnost Vaša korist. Dosegli boste oboje s pravim icrncminovun i"i'om Soorin ešta!erska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Marboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - daie posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle ta Ta XJtr JhntvHOCf ©a. MMti^l V m. WVVV/ Najvarnejše in najboljše naložite denar pri ¥ Celin regšstr. zadrugi i neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste ln Vodnikove ulice .-Stanje hranilnih vlog uad Din 85,000.000.-. Obrestna tnoru najugodnejša. — Zn hranilne vloge jamči polog rezerv in hiš nad 3000 glanov posestnikov z vsem ivojtm premoženlem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plačajo nobenega rentnega davka Brzoavi. Gospcbanka Miklošičeva cesta 10. Telefon štev. 2057, 5470, 2979. Podružnice: Bled, Celje, Djakovo, Kočevje, Kranj, Maribor, Novisad. Sombor, Split, Šibenik. Kapital in rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 480,000.000—. Izvršuje vse vrste bančnih poslov po najugodnejših pogojih. rane Jader tapetništvo 1 SMWflnfl. Sv. Pefr« nns'p 29 Priporoča svoje najmodernejše spalne fotelje vseh vrst tnodroce. NaJmodarnejSa oblika! t;S8Xhm. ' otomane itd. Modroce otomane, divane, fotele in vse tapetniško izdelke Vam nudi na.isolidneje in najceneje Ignacij Narobe, tapetnik, Ljubljana, Gospo6vetska cesta štev. 16 (pri »Levu«). Speceritsho m ftoisonifaKno Dla?|o. umetna gnojila, cement itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v ijubltan Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igracni vozički, pnevmatika, posamezni deli Velika izbira, najnižje cene. Proda a na obroke. Ceniki franko. „TRiBUNA"F. B L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA. Karlovška cesta štev. 4. Ed n5 slouetishl ztootf brez fniega kapitala Je Vzaiemna zaoarooalnica o Mnb^ani, v iastni palači ob MikScšščevi in Mssarikovi cesti. Sprejema v /.avarovanje: 1. Proti požaru, a) raznovrstno izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije. zvonove in enako; c) poljske pridelke. Sito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje nn doživetje in smrt. otroške dote. dalje rentnn in ljudska zavarovanja » vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nudi po izkedno ugodnih cenah KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE