AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN : I IN LANGUAGE ONLY :rc* AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 3, 1939 LETO XLIL—VOL. XLII. driska javnost je prepričana, da bodo rMlikanci izvolili predsednika v letu 1940 ti(?€w York, 2. maja. The Ame-4 h«4" Itlstitute of Public Opinion ij. *!anja, da je glasovanje med y\Amerikanci tekom n)ih par tednov dokazalo, da 110 dobili v Zedinjenih drža-v Prihodnjem letu republi-^ kot predsednika. t^enein se naznanja, da je za-P°Pularnost sedanjega predla Roosevelta padati, dasi e Vedno večino na svoji „ Toda ker nima demo-ka stranka pravega človeka LPredsedniškega kandidata, k, fePublikanci ponovno prišli I Kri>iilo. ^kovanje, ki je bilo pod vodic q Arnerican Institute of Pu-Nodf>Inion' izkazalo, da je otkov ameriških državi ja-1 I^Uenja, da bo prihodnji ednik republikanec, dočim se je samo 48 procentov izjavilo za demokrate. Načelnik demokratske stranke James Farley sam se je izjavil, da bo v letu 1940 hud boj za obstanek demokratov, in da morajo biti demokrati zedinjeni, ako želijo zmagati z idejami predsednika Roosevelta. Toda, pravi poročilo nadalje, srednji stan Amerikancev se je uprl neznosnim davkom, ki so bili povzročeni pod upravo predsednika Roosevelta. Obenem pa obsoja povprečni Amerikanec vtikovanje predsednika v evropsko politiko. Ravno tujezemske zadeve, oziroma politika predsednika Roosevelta napram tujezemskim državam bo povzročila, da predsednik Roosevelt, niti kak drug demokrat ne bo mogel biti izvoljen predsednikom. ■k, lucKova te-- [jfo trdi, da je American Federation ot Labor %i:na od kapitala. Green zanika trditev x i« m 'Ho H Ič!>( ^gton, 2. maja. Organi-'stvo v Zedinjenih 'je zopet začelo z medse-k bojem, ko so padla včeraj Ja od strani C. I. O. na-,if Najstarejši ameriški delav-ce*"aciji American Federa-Labor. Wis, načelnik CIO gi-zatrjeval v govoru, ki Iftiel precj eksekutivnim odboje organizacije, da je ?h Labor sprejela "kapitali- \ I Metode" poslovanja. n*Pad, a je prišlo, ker se \°^merican Federation of žganja za spremembo v vladnem delavskem odboru, o katerem trdi, da je popolnoma pod kontrolo C. I. 0. organizacije. Lewis zanikaj to. William Green, ki je predsednik A. F. of L. odločno zanika trditve John Lewisain pn*vi,da ho prisili! Lewisa, da dokaže, v kak-šni zvezi je American Federation of Labor s "kapitalističnimi interesi." !•)'.■•;■'.■"■' ' ' Kongres Zedinjenih držav je pripravljen te dni sprejeti gotove točke, ki bodo spremenile poslovanje vladnega delavskega odbora. Proti tem spremembam se bori C. I. O. organizacija, dočim je A. F. ,of L. za spremembe. Novi sodnik Si un Zvezni sodnik v Cleve-l^ij ert Wilkin, je velik pri-1 iS; Predsednika Roosevelta. tyjj 'zza leta 1933, ko je sod-% ob priliki Zahvalnega P'sal predsedniku značil- no. « hv. rekoč, da moramo zla- eltj aležni, ker imamo — K* v tA 4 > ■■M isti o tr JV3ev? Potres Potresni aparati v Clevelan-du so zaznamovali včeraj kar pet precej močnih potresnih- sunkov. Iz San Diego, Cal., se porpča, da je mesto doživelo dva potresna sunka, ki pa nista povzročila mnogo škode. 30 dnevnica V cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu se bo darovala v četrtek 4. maja ob 7:15 sv. maša za pok. Pavel Kogovšek. Prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. Dodatna zahvala V zahvali za pokojno Uršujo Rakar je družina pomotoma prezrla imena sosede in prijateljev iz 69. ceste, ki so darovali krasen venec, za kar se jim lepo zahvaljujejo. Nestrpneži! Konferenca evangeljske verske sekte v državi Pennsylvaniji je 'poslala ukor predsedniku Rooseveltu, ker se je slednji udeležil otvoritve newyorške svetovne razstave, ki se je vršila v • nedeljo! Pokojni Jakob Hočevar Napačno se nam je poročila, da je bil pokojni Jakob Hočevar doma iz Ljubljane. V resnici je venske Dobrodelne bil rojen v vasi Višje, fara Am a za predsednika. Sko-je to vplivalo na pred-^'daje pregovoril justični v^ade, da je predložil v ^ Wilkina za zveznega -Škoda pri tem je le, da ,0°0 qlevelandskih odvet-... nihče upoštevan in je !Crii oddelek izven Cleve-« dob: >i sodnika za Cleve- \ ^ Iz razstave ^'na blander, ki se je na-C*ni«ki naraščaj /** Mr. Frank Tureka, ki i? Glasa SDZ, uradnega /l\ .vceraj povila krepkega ati in dete sta prav ■jI * J ^Dj, v Glenville bolnišnici. , v iskrene čestitke! Nov grob , ^tfl^K.^utraj je preminula stara komaj 16 let, '<1 Požarja iz Rich- l;\ " Pogreb se vrši pod iost! Louis Ferfolia. ^iobčimo jutri. Po- Zahteve ameriške industrije za boljše čase Washington, 2. maja. National Association of Manufacturers izjavlja, da se morajo obstoječe razmere v Zed. državah temeljito spremeniti, ako želijo ljudje, da se vrnejo boljši časi. Spremembe morajo nastati pri davkih, v delavskih postavah, v denarni veljavi ter zlasti pri postavah glede socialne varnosti. "Zapravljanje" javnega denarja mora prenehati. Združenje ameriških industrijalcev trdi, da ljudje nimajo več zaupanja v vlado, da industrije se ne drznejo priti v javnost z novimi investicijami, in da vlada, z vsemi svojimi sedanjimi odredbami ni dosegla druzega kot, da je še vedno enajst milijonov ljudi brez dela. Reforme vlade so preradikalne, da bi jih mogel narod prenašati, pravijo industrijalci. Poljska bo dala Nemčiji razumeti, da se ne bo podala Varšava, 2. maja. Poljska vlada je naznanila, da bo stavila kot v odgovor Hitlerju, ki je zahteval pristanišče Gdansk za Nemčijo, svoje lastne pogoje in bo zahtevala več svobodščin v Gdan-skem, namesto da bi mesto izročila Nemčiji. Včeraj so se v mestu virile ogroiruic,d.empn|traci-je, tekom katerih se je sramotilo Nemčijo in poveličevalo predsednika Roosevelta. Govorniki; so zahtevali, da se ustanoyi na Poljskem močna prpti-f ašistična stranka. Značilno za rjigmere je, da so poljski delavci pryič po iolgih letih delali ves dan. ob 1. maju in da so ves dnevni zaslužek darovali, oziroma prispevali vladi za notranje posojilo. Značilno je nadalje, da se je poljski poslanik v Berlinu vrnil v Varšavo in je bil ob istem času odpoklican nemški poslanik v Varšavi. Razburjenje napram Nemčiji je na Poljskem radi zadnjega govora Hitlerja silno narastlo. Poljska vlada je prepovedala pošiljanje nemškega časopisja na Poljsko. Novi državljani Te dni so dobili na zvezni sodni j i v Clevelandu sledeči naši ljudje ameriško državljansko pravico : Frank Artel, Hermina Peče, Johana Mišič, Peter čičič, Mike Fumič, John železnikar, Mary Hegeduš, Mary čerček, Franja Markich, Karolina Sko-čaj, Steve Kovač, Frank čerček, Andrew Polak, Ana Kujat, Rose Novak, Helen Cetina in Josephine Modic. Letos je dobilo v Clevelandu že 214 naših ljudi ameriške državljanske pravice. Vsem novim državljanom naše iskrene čestitke! 20 milijonov na dan Vojaške priprave veljajo evropske države vsak dan najmanj dvajset milijonov dolarjev. To pomeni, da zapravi Evropa vsako uro $833,000, da se pripravlja za bodočo vojno. Tekom letošnjega leta se smatra, da bo Evropa potrošila $7,000,000,000 za vojne priprave. Največ žrtvuje Anglija, ki bo tekom enega leta in pol potrošila pet milijard in pol za vojno proti — Hitlerju. Poljska bo dobila dikta . General Franco zanika, da bi "divje moril" v«skav.a- med svojimi nekdanjimi nasprotniki v Španiji da je sklenila naprositi poljski parlament, da dovoli predsedniku Moscickiu izredne in diktatorske pravice do 1. novembra letos. Položaj je tako izvanreden, da mora dobiti vlada večje praoče, da ga lahko obvlada. Ko postane predsednik republike diktator bo imel vso kontrolo nad financami in vojaštvom poljske^ republike. Akcija je bila podvzeta radi napetega položaja, ki je nastal potem, ko je Hitler zahteval od Poljske mesto Gdansk. Poljaki so začeli z bojkotiran jem nemškega časopisja, ker slednje "nesramno laže glede poljske republike. brus. Izlet v New York Glede znižanih cen po železnici na svetovno razstavo v New York se lahko obrnete na Steve F. Pirnat Co., 6121 SČ. Clair Ave., kjer boste izvedeli vse podrobnosti. * Angleška vlada je naročila 3,000,000 parov čevljev za, svo-| jo armado. Listnica uredništva A. L., Pittsbrugh, — Verjamemo, da že čakate nad enp letp, da dobite ameriško državljanstvo, V Clevelandu jih je na; tisoče, ki čakajo že od 10 do 16 mesecev, da pridejo na vrsto. Zanikernost vlade v tem oz-iru jje nepopisnp,* Uradni "šimelj" v naturalizacij-skem uradu je danes tako strašen, da je direktno in indirektrjo povzročil, da je tisoče ljudi zgubilo delo. V Clevelandu je tozadevni položaj še veliko slabši, ker imamo že sedem mesecev enega samega sodnika, ki podeljuje ameriško državljansko pravico. Upamo, da se vam bo vaša želja kmalu uresničila. Lep odziv Vsa hvala gre našim ljudem, ki so v tako obilnem številu ob iskali prvi koncert nove godbe fare sv. Vida preteklo nedeljo Knausovi dvorani. Ljudje so pokazali zanimanje za godbo obenem so pa s svojo številno udeležbo pokazali, da so dobri prijatelji novo ustvarjene godbe. Burton v Columbusu župan Burton se je včeraj že šestič tekom letošnjega leta odpeljal, v Columbus, da agitira tam za relif. Spremljalo ga je več mestnih , uradnikov. Burton se , vrne v Cleveland v četrtek. Roosevelt zahteva nadalj-ne milijone za obrambo Washington, 2. maja. Predsednik Roosevelt je podvzel na-dalnje korake, da pomnoži moč ameriške armade in se pripravi "za obrambo." Zahteval je v posebni posfani«?!' oh kongresa, da se dovoli $185,000,000 za novo zračno flotilo in nadaljnih $21,-000,000, da se pomno"ži število ameriške armade v Panami. Nadalje je zahteval od kongresa na-dalnjih $64,000,000 ostanejo verni Amerikanci in se ne brigajo za razmere v domovini: "Naj Evropa sama za sebe vodi svoje boje," je rekel Mosier. "Mi imamo doma dovolj opravka, da držimo svojo lastno hišo čisto. Napadena dekleta Glasom policijskih poročil je bilo tekom zadnjih par tednov 150 deklet posiljenih v Clevelandu. V mnogih ozirih so dekleta sama kriva radi svojih kratkih kril in nespodobnega obnašanja. 16 mladih moških je bilo aretiranih radi napada. Zopet odvetnik Leo Rattay, znani clevelandski odvetnik, je bil aretiran, potem ko ga je policija obdolžila, da je poneveril enemu svojih klientov $1,500. Rattay je bil stavljen pod $1,500 varščine. Na sestanek! Vešelični odbor društva Srca Marije (staro) je naprošen, da se snide nocoj večer po cerkveni pobožnosti na domu tajnice na 6326 St. Clair Ave. Romunska ostane nevtralna in bo korakala svojo pol Bukarest, 2. maja. Romunski zunanji minister Gafencu je izjavil, da ostane Romunska nevtralna in nikakor ne bo sledila vabilom iz Berlina in Rima, da se priklopi Nemčiji in Italiji s posebno pogodbo. Minister Gafencu se mudi te dni v Rimu, kjer se je Mussolini na vse mogoče načine prizadeval, da pregovori Gafenca, da je najboljše za romunske koristi, ako se Romunska pridruži Italiji in .Nemčiji. Mussolini je skušal dokazati zastopniku Romunske, da geografi-čni položaj Romuftske.je tak', da se v nobenem slučaju ne more zanesti na Francijo ali Anglijo. Gafencu je odgovoril, da Romunska nikakor ni zaveznica niči Anglije niti Francije, da ne bo podpisala pogodbe z Italijo ali Nemčijo, pač pa bo ostala nevtralna in bo znala svojo nevtralnost braniti z orožjem. ' Madrid, 2. maja. Polkovnik Mazaneque, osebni zastopnik ge-Uierala Franca, je izjavil, da so ' poročila komunistov in nekdanjih nasprotnikov Franca, ki trdijo, da je dal gen. Franco po zaključeni civilni vojni postreliti tisoče sovražnikov, neresnična. Od 28. marca naprej, ko so čete ! generala Franca vkorakale v Ma-; drid, ni bila še ena sama oseba j umorjena, ne da bi bil prej doka-' zan težak zločin, število vseh do-I sedaj ubitih ljudi znaša samo sedem. Res pa je, pravi polkovnik Manzaneque, da je bilo aretiranih kakih 4,500 oseb, ki so večino- ma anarhisti in komunisti in ki so bili obdolženi, da so pred več leti umorili mnogo španskih duhovnikov in redovnic. Nihče v Španiji ni ustreljen danes na slepo srečo, je nadaljeval polkovnik Manzaneque. Vsaka oseba pride pred redno sodišče in ima na razpolago zagovornike. Le oni, katerim je težak zločin očitno dokazan, so ustreljeni. "Komuniste bi moralo biti sram," je končal general Manzaneque, da kaj enakega trdijo, v javnosti. Španija ima pošteno vlado, ne pa vlado anarhistov in komunistov, ki so morili in poži-gali brez odgovornosti." Načelniki laškega kot nemikega generalnega itaba se posvetujejo glede možnosti vojne Rim, 2. maja. Tu sta se sešla načelnika nemškega in laškega generalnega štaba, da se posvetujeta o strategičnih načrtih za slučaj, da "skupni sovražnik" napade Italijo ali Nemčijo. Po daljšem posvetovanju v Rimu sta se oba načelnika generalnih štabov odpeljala v laško afriško kolonijo Libijo, o kateri trdi- jo fašistični krogi, da je ključ za vse morebitne vojaške operacije. Italija lahko kontrolira iz Libije francosko kolonijo Tunizijo, Sueški prekop in Egipt. Laško časopisje piše, da je bila konferenca obeh načelnikov generalnega štaba potrebna, ker Francija in Anglija ogrožati Italijo in Nemčijo^ Prispeli iz domovine Iz Vrtače pri Semiču je včeraj dospela 19-letna mladenka Ivanka Sever k svoji teti Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67th St. Iz Mahičnega je dospel Matija Pe-ričak k očetu Johnu Peričak, 3328 St. Clair Ave. Iz 10-mese-čnega obiska v domovini se je vrnil v Cleveland Mr. John Smuk. Potnike, ki so potovali na parniku Normandie, je pričakoval v New Yorku Mr. Kollander in jim že na parniku nudil prvo postrežbo, tako da so lahko brez vsakih ovir se hitro izkrcali in se odpeljali proti Clevelaridu. Prav dobrodošli v naselbini. Modern Knights Društvo Modern Knights št. 57 SDZ naznanja, da bo praznovalo sedmo obletnico svojega obstanka s plesno zabavo v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. Zabava se vrši v soboto 6. maja ob 8. uri zvečer. Občinstvo je prav prijazno vabljeno. Odbor za zabavo je: Mary Ulepič, Sophie Korenčič, Jennie Fitzthum, Mary Gerl, Josephine Stupica in Florence Bricel. Prva obletnica V spomin prve obletnice pokojne hčerke Agnes Zobec se bo bra la črna peta sv. maša v četrtek 4. maja ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prošeni, da se udeležijo sv. maše. Visoka varščina Frank Hoge, ki je bil aretiran radi lastništva loterije v Clevelandu, je bil stavljen po $30,000 varščine, kar je nenavadno visoka svota. Councilman Novak Kot smo že poročali, da bo councilman 23. varde John Novak stavil v mestni zbornici predlog, da se da delo davkoplačevalcem, ki nimajo dela, je bilo to pretekli.pondeljek pri seji mestne zbornice tudi izvršeno. Novak je stavil tozadevni predlog. Dobil je 22 glasov, a proti je glasovalo 12 glasov, kar pomeni, da predlog ne more biti takoj upoštevan, pač pa pride v upoštev šele pri tretjem čitanju. Da bi bil predlog takoj sprejet bi moralo za predlog glasovati 24 councilmanov izmed 33. Za Novakov predlog so glasovali vsi demokrati in tudi nekaj republikancev, dočim je bilo proti oddanih polidnih 12 republikanskih glasov. Premog za mesto V pondeljek je dospel v cleve-landsko pristanišče parnik Sheadle, ki je pripeljal 6,000 ton premoga v Cleveland. Premog bo rabila mestna elektrarna, ki je imela sanio še 1,400 ton premoga na razpolage in bi morala prenehati z obratovanjem, ako ne bi v pondeljek dospel nov premog. Sedaj ima mestna elektrarna za 14 dni dovolj premoga. Kaj bo potem, ako se štrajk ne poravna, se ne ve. Razvažalci gasolina Unijski člani unije razvažal-cev'gasolina so naročili svojim zastopnikom, da nadaljujejo pogajanja s kompanijami glede nove pogodbe. Razvažalci za gaso-lin zahtevajo $3.75 več na mesec in priznanje unije, oziroma zaprto delavnico. Nadalje zahtevajo tudi osem polnih ur dela na dan. Vest iz domovine Mr. Valentin Plesec, 16823 Waterloo Rd., je dobil iz Ljubnega na štajerskem žalostno vest, da mu je tam preminul brat Martin Plesec, star 77 let, ter sestra Ana Ples6c, stara 82 let. Pokojna za puščata tu brata Valentina in sestro Josephine Plesec. Prizade tim naše gorko sožalje! Smrt radi nesreče Fi-ank Arko se je peljal v pondeljek zvečer z avtomobilom proti Painesville, in tekom vožnje ga je zadel drug avtomobil, ki je povzročil, da je zdrčal Arkotov avtomobil v jarek in se previmil. Arko je dobil resne poškodbe, da je moral biti odpeljan v Painesville bolnišnico, kjer je v torek zjutraj podlegel poškodbam. Ranjki je bil samec, star 32 let in rojen v Chisholm, Minn. Tu zapušča strica Vincent Babiča in bratranca Anton Babiča, ki stanuje na Hubbard Rd. v Madi-sonu, O. V Texasu zapušča brata Johna. Pred dvema letoma je stanoval Frank Arko pri Ignac Vidmarju na 870 E. 185th St., zadnje čase pa je stanoval v Painesville, O., kjer je prodajal Pontiac avtomobile. Bil je član društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ. Pogreb pokojnega se vrši v soboto zjutraj iz August Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Brezmadežne v Madi-sonu in na pokopališče v Madiso-nu. Sorodnikom ranjkega naše iskreno sožalje! Mestna elektrika Direktor javne postrežbe v Clevelandu, Mr. Wallene, je izjavil, da bp mesto znižalo račune, toda le za razsvetljavo po mestnih ulicah. To se pravi, da bo mesto samo sebi znižalo račun za elektriko, dočim bodo morali odjemalci plačevati še naprej sedanje pristojbine, dasi je zvezna vlada dala na razpolago $3,000,-000, da se poveča mestna elektrarna v Clevelandu. Tako gre pod sedanjim županom. Grizla sta se Dva mlada cepca sta se na nekem plesu sporekla radi nekega dekleta in sta si napovedala "dvoboj." šla sta iz plesne dvorane in se začela grizti. Sedaj se oba nahajata v mestni bolnišnici. Truplo v jezeru V jezeru so našli truplo 22 let starega Charles Sikora. Kako je mladenič našel smrt v vodi, ni znano. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HQJUE — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto »5.60. Za Cleveland, po pofitl, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po razna&alclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 8 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Sd, 1878. Na obisku v stari domovini ki imajo tako krasno stavbo, ki svoj zemeljski cilj. Naj bodo naje njih last. V pritličju imajo daljna Vaša pota vdana volji celo sobe za otroke ali nekakšen Stvarnika, da še veliko storite v Piše Mrs. Josephine Erjavec 2. Beograd No. 103, Wed., May 3, 1939 Mnenje ameriških državljanoy V glavnem mestu Zedinjenih držav so mnenja, da bo Hitlerjev govor od preteklega tedna povzročil, da bo ameriška javnost še bolj razdeljena kot je bila prej in da je vsako mišljenje o kakem skupnem nastopu brez vsakega pomena. V Ameriki je danes milijone ljudi, ki bi radi nastopili proti Hitlerju, je pa tudi milijone državljanov, ki so absolutno proti vsakemu vmešavanju Amerike v evropske zadeve. Zaenkrat se skoro lahko trdi, da imajo ljudje, ki so proti vmešavanju Amerike v evropske razmere, v večini. In tem ljudem bi mi dali prav. Da smo prišli tako daleč v Ameriki, da se "vmešavamo" v evropske razmere, je deloma kriv predsednik Roosevelt, ki se je potegnil za evropske "demokratske države," deloma pa komunistična in fašistovska propaganda. Vsej tej propagandi bi se moral narediti odločen konec. Ni čuda, da se ameriški narod počuti nesigurnega, da je pol nezaupanja, ker ne ve, kam ga zanese politika odgovornih krogov danes ali jutri. Dasi ameriško časopisje dosedaj še ni direktno napadalo predsednika Roosevelta glede njegove tujezemske politike, pa je gotovo, da je Roosevelt povedal že preveč in vzbudil novo nezaupanje med precej obilno množico ameriških državljanov. Na eni strani imamo danes takozvane "posredovalce," ki sledijo predsedniku Rooseveltu, ki bi bil pripravljen pomagati Franciji in Angliji v slučaju vojne na ta ali oni način, v borbi zoper Italijo, Nemčijo in Japonsko. Ta skupina ameriških državljanov zahteva, da Amerika pomaga ustaviti nadalnje agresivnosti od strani Italije in Nemčije. Toda kako naj Amerika tozadevno pomaga, je težko povedati. Hitler nikakor ni pri volji, kakor je povedal zadnji teden, da se vse-de za konferenčno mizo in razpravlja o tekočih zadevah. Njemu je ljubše, d.a nadaljuje s sedanjimi metodami, ko se Evropa nahaja v mešanici in zmešanosti, ker je prepričan, da tako lahko dobi za Nemčijo največ dobička. Hitler je pokazal Evropi, da se brez vojne lahko dobi mnogo koristi, Anglija in Francija sta pa dokazali, da raje vidita, da Hitler krade, kot da bi mu rop z vojno preprečili. ___ Potem pa imamo v Ameriko še drugo skupino, kateri pravimo izolirana. Ta skupina, ki je očividno danes najmočnejša v Ameriki, je danes dobila precej več poguma radi zadnjega govora Hitlerja,, Ta skupina trdi, da Roosevelt naravnost sili Ameriko v vojno. Povedano je bilo tej skupini, da Rooseveltova politika je pravilna, ko pravi, da se bo Hitler ustrašil samo močne oborožene sile. Toda ogromna zveza proti Hitlerju je bila ustvarjena, na strani Anglije m Francije je kakih deset držav, toda Hitler še ni "ukroten." Torej, pravijo ižoliranci, je Rooseveltova politika napram tujezemstvu napačna, in njegovo "vmešavanje" v evropske razmere, nam prinaša samo nasprotnike. Prepričani so, da če pride do vojne v Evropi, da bo Amerika gotovo v tej vojni. In kot se splošno pričakuje bo Roosevelta pokopala njegova tujezemska politika, dasi bi sicer imel priliko biti ponovno izvoljen. Amerikanci sovražijo vojno bolj kot vse drugo. Svoboden človek sovraži prelivanje krvi, ker je mišljenja, da naj bo vsakdo svoboden kot je on. S tem pa ni rečeno, da se Amerikanci ne bi borih, ako bi tako nanesle razmere, na primer, da bi bila Amerika napadena od tujezemskega sovražnika. Amerika je v takem slučaju borec prve vrste, pred katerim se mora tresti vsak nasprotnik. Toda, končno, Amerika mora vseeno imeti pogled v današnjih zamotanih svetovnih razmerah. Kajti Amerika je gospodarskim potom navezana na ostali svet. Sami produci-ramo preveč za nas in moramo preostanek prodajati drugim narodom in državam. Naši najboljši odjemalci danes so Anglija in Francija. Naravno je torej, da sodeluje Amerika z Anglijo in Francijo, dasi obe omenjeni državi niso tako demokratski, kot se jih predstavlja v javnosti. Na primer, Nemčiji sta Francija in Anglija pokradli vse kolonije. Nemčija ji'h zahteva nazaj. Dobiti jih ne-more. Ali naj bo to vzrok, da gre v Amerika v vojno za to čisto evropsko krad-njo? Po našem mnenju nikakor ne. Iz Zagreba smo se vozili proti Beogradu vso noč. V Beograd smo dospeli ob sedmih zjutraj, že pol ure prej nas je sprevodnik opozoril, da se bližamo glavnemu mestu Jugoslavije, pa smo začeli skupaj' spravljati svojo prtljago in devati v red svojo toaleto, da bomo izgledale kar najlepše in se kot ameriške Slovenke dobro predstavile v Beogradu. Stojimo pri okpih v vlaku in opazujemo po cestah, ki vodijo v jugoslovansko prestolico vrvenje ljudi, avtomobile, že od daleč se nam prikažejo veličastne moderne stavbe Beograda. Mesto šteje danes pol milijona prebivalcev. Komaj se vlak ustavi in sto-pimd iz vlaka, že nas obkrožijo štfevilni zastopniki države in drugi. Med njimi je bilo veliko število dam, med njimi slovenske in srbske, ki so nas obsipale s cvetjem. Ta prejem je bil nekako sličen onemu v Ljubljani, samo ne tako velik. Tudi ta sprejem nas je prijetno presenetil, kajti toliko ljubeznivosti in prisrčnosti od ljudi, katere smo zdaj prvič videle v življenju, nismo nikdar pričakovale. Razni predstavniki so nam bili po vrsti predstavljeni. Na čelu pozdravne skupine pa je bil g. Janko švajgar, ki je nastavljen kot referat pri ministerstvu socialne politike. Njega smo poznali že od prej, ker nas je bil prišel pozdravit na vlak ob prehodu jugoslovanske meje in se peljal z nami do Ljubljane. G. švajgar je jako ljubezniv mož, postrež-ljiv in vseskozi gentleman. Na kolodvoru so nam bili dalje predstavljeni: dr. Gorišek, predsednik sloyenskih društev v Beo- Kaj pravite! čc bi moral kdo sovražiti Angleže, so to Slovenci. Ker samo Angležem se imamo zahvaliti, da smo izgubili primorske Slovence. Wilson sc je trudil na vse načine, da bi bili vsi Slovenci kompaktni v novi državi Jugoslaviji, toda Angleži niso Wilsona poslušali in so merali Slovenci plačati na Primorskem in Koroškem Italiji, ki je bila zaveznica velesil. Baje se'je laški minister Orlando jokal, ko so mu dali Angleži kraški kamen za to, da jo zapustil avstro-nemško zvezo in stopil na stran Anglije in Francije. Toda pomagati si ni mogel. Zato si je pa začela zdaj Italija sama jemati. kar so, ji bili pozabili dati zavezniki takrat. * * • Letos pride angleška kraljeva dvojica v Ameriko. Ameriški listi že d (.Igo komentirajo o tem, kako je treba visoka gosta pozdravljati. Treba ju je nagovoriti.z "vaše veličanstvo." Torej, da boste vedeli če kralj in kraljica obiščeta kak naš piknik, kako se morate vesti. ne moremo priti iz Amerike vsak čas. Ogledali smo si silne zanimivosti v muzeju, kjer vise po stenah slike, orožje m druge zgodovinske zanimivosti. V eni izmed številnih sob je postavljen mrtvaški oder, na njem pa soha pokojnega kralja Aleksandra, oblečena v uniformo, ki jo je imel kralj na sebi ob času, ko ga je zadela krogla morilca. Na obleki se še vidi strjena kri, ki jo je prelil kot žrtev za svojo domovino. Okrog odra so gorele debele sveče in vse je bilo tako živo napravljeno, kot bi bil kralj pravkar umrl. Videli smo avto, v katerem se je vozil kralj iz pristanišča v Marselju, predno ga je zadela krogla atentatorja, še vedno se vidijo sledovi krvi na sedežu avta. Videli smo, kako slabo je bil avto zavarovan. Vse drugače je bil zavarovan avto, v katerem sta se vozila angleški kralj in kraljica lani, ko sta obiskala Pariz. Ko smo vse to opazovali nas je globoko prevzela žalost nad žalostno usodo jugoslovanskega kralja, ki je moral umreti še tako mlad in poln načrtov za bodočnost svoje države. Niti od svoje družine se ni mogel posloviti, ko je moral zapustiti ta svet. Njegov naslednik, sedaj še mladoletni sin, bo skušal nadaljevati delo svojega očeta. Pokazali so nam tudi pismo, katerega je pisal lastnoročno in ki je bilo zadnje pred njegovo smrtjo. Ko smo stopili iz muzeja, smo si ogledali spomenik, postavljen v počast nepoznanemu vojaku. Videli smo tudi spomenik, postavljen v spomin dnevu, ko so morali Turki zapustiti za vselej Beograd, kar se je vršilo pred gradu, ga. Matilda Novak, urad- lj:akimi 60 leti. Ogledali smo Si tur niča raznih društev„, gk. Olga di silen obrambni zid, za katerim Bogdanovich roj, Fotič, sestra so se Srbi branili pred turškimi jugoslovanskega poslan ika v (napadi. Zid je kakih 60 čevljev Washington!!. Dalje hčerka srb- širok. S tega kraja so nam po-skega generala in pa ga. Petko-j kazali kraljevo palačo, v kateri vič, poleg več zastopnic in članic biva kralj in njegova mati. otroški vrtec. V veliki knjigi smo se vsi podpisali, da bo naš obisk za vedno zapisan v tej krasni palači naših jugoslovanskih sester. (Dalje prihodnjič) -o- Podružnica št. 47 SŽZ vas vabi slavo in čast Bogu in v veselje in ponos slovenskega naroda. To je želja moja in želja številnih Vaših prijateljev, kateri nismo imeli priložnosti Vam osebno čestitati. J. Resnik. srbskega društva 'Kolo" in organizacije Jugoslovanska žena. Prej kolodvorom nas je čakal bus, ki nas je potegnil do največjega beograjskega hotela "Moskva." Tukaj smo odložili prtljago in se vsedle na bus, da si ogledamo znamenistosti tega Zelo so nas zanimale krasne, rq Podali smo se zopet na bus in se peljali dalje. Videli smo krasno poš^pje, kjer zboruje parlament, videli smo razne hotele, cerkve in prodajalne. Na velikem mestnem trgu smo izstopili, da si te pridajalne nekoliko ogledamo. krasnega mesta. Ker nimo imeli preveč časa na razpolago, smo morali hiteti od enoga kraja do drugega. Naši spremljevalci in spremljevalke so imele načrt, da ostanemo v mestu vsaj tri dni in so imeli za vsak dan poseben program. Toda njih želji nismo mogli ustreči, ker smo imeli sami načrt, da obiščemo še več krajev po Jugoslaviji in se nismo mogli predolgo zamuditi v enem kraju. Zato smo ogledali le najznamenitejše kraje v Beogradu. Iz busa so nam pokazali poslaništva Francije, Italije in druge. Seve, najbolj nam je zaigralo srce, ko smo zagledali palačo ameriškega poslaništva. Bus je ustavil, da smo si poslopje malo bolj ogledali, pa tudi iz srca vzkliknili: "živela Amerika!" Pri mestnem parku, ki leži tam, kjer se izliva Sava v Donavo, smo izstopili iz busa, da si park ogledamo. Sava je tukaj zelo velika, pa lepo modra in čista. V parku smo se vsedli na kameniti ogromen stol, na katerem je nekoč sedel nemški cesar in kazal z reko proti Beogradu češ, da bo njegov za vedno. Pa ni bil dolgo v njegovi posesti oziroma v pesesti Avstrije. Spomin na zadnjo svetovno vojni dajejo avstrijski in me-ški topovi, ki jih imajo razpostavljene tukaj na pogled turistom. Potem smo se podali proti krasnemu poslopju, v katerem se nahaja muzej. Bilo pa je to na dan, ko je muzej zaprt za ogled. Toda naši vodniki so izprosili, da 10 delane čipke in drugo krasno vezenje. Kar po tleh ob cesti so Srbkinje prodajale te svoje ročic izdelke, poleg lepih cvetlic in Iruge drobnarije. Za kosilo smo bili gostje g. "Švajgar j a, ki je naročil kosilo za nas vse na vrtu lepe restavracije. Tukaj se nam je zelo dopad-o, ker vsi stoli in mize so bile >elo barvane, vse bolj po ameriškem načinu. Zares, Beograd je krasno me-;to in J ugoslavija je lahko ponos-la n i svojo prestolico.' Saj se lahko kosa z'velikimi mesti kot je Pariz, Dunaj itd., samo da je •se v manjšem obsegu. Je pa vse, :ct rečeno, lepo, okusno in moderno. Za popoldne so nam pa srbske dame predlagale, da si ogledamo Oplenac, to je kraljevo grobnico, kjer počiva kralj Aleksander in drugi člani njegove rodbine, še poprej smo se pa odzvali povabilu, da si ogledamo poslopje, katerega lastujejo društva srbskih sestra. Tu so nas že pričakovali 'n nam tudi ponudili fino okrep-čilo, napravljeno po srbskem načinu. Po stenah smo videli krasno razstavo ročnih del in zlasti so nas zanimale male "dolike," vse opravljene v narodnih nošah in menda iz vseh delov sveta. Pa še verjamete al' pa ne, da se nam je najbolj dopadla dolika, ki je bila oblečena v našo gorenjsko narodno nošo. Na sebi je imela nek poseben čar. Vsaj- tako se nam je zdelo, ker je predstavljala našo narodno nošo. Ta razna ročna dela so tudi naprodaj tukaj. Čudile smo se de- Cleveland, O.—Prišel je prekrasni mesec maj, v katerem s£ vse oživi, jablane, češnje, breskve že v vrtovih razcvetene duh-te, ptice pa nas vsako jutro z lepim drobnim petjem zbude, katere dajejo hvalnico Očetu nebeškemu. Ker pa v mesecu maj u tudi pra-znujemo materinski dan, kateri je velikega pomena, prvič že zato, ker je cel mesec posvečen na seji ljubi materi Mariji, in pa ker smo tudi v tem mesecu deležne zemeljske matere, enega dneva, v katerem se nas posebno spo-ninjajo naši otroci z vso ljubeznijo. Tudi naša mati Slovenska ienska zveza bo isti dan praznovala z nami. Ker bo na ta dan več drugih prireditev v počast materam, smo se pri naši podružnici odločile, da ta dan nadomestimo že en teden popreje in si-:er dne 3. maja priredimo šaljivo igro v treh dejanjih "Trije e ženijo pri Kočarjevi Špeli." Igra se prične točno ob pol osmih zvečer v Slovenski delavski ivorani na Prince Ave. Vabljeni ste da nas v velikem številu/ poletite, kar se boste prav pošteno lahko zabavali do .... ? Po igri bo prosta zabava in ples, za katerega bodo igrali Grermovi bratje, predno se podano v prosto naravb se enkrat še posebno dobro zavrtimo v dvorani. Tudi za žejne ih lačn^ bo dovolj na razpolagi),' igralci in od-3or se po.sebnč trudijo," da vsem 3 vsem pdvoljno postrežejo. Pripeljite svoje'prijatelje, Članicte □a ste še posebno obvezane, da ;e odzovete temu vabilu in storite nekaj dobrega za podružnico, da bo boljši uspeh tudi v inančnem oziru. Zavedajmo se, da v skupnem delu in složnosti je napredek gotov. Na svidenje v soboto 6. maja v S. D. dvorani na Prince Ave., vam kliče, Helen Tomažič, tajnica. -o- K Zvonovem koncertu Rainbow Hunting & Fishing Club Prosim vse članstvo našega kluba, da se gotovo vsi brez izjeme udeležite naše seje v nedeljo ob desetih dopoldne pri F. Sirku, 3571 E. 82nd St. Ker je ta seja zelo važna za nas vse, upam, da kot vestni člani, se boste seje gotovo udeležili. Na tej seji bomo imeli več zunanjih gostov ostalih naših bratskih klubov. Slišali boste mnogo važnega ria tem sestanku o stvareh, ki se tičejo nas vseh, za naš napredek v prihodnosti v okvirju Slovenske lovske zveze. Lovski pozdrav, F. Krecic, 3526 E. 82nd St. kaj pripomogli k lepemu te mladinske prireditve. Vas • skupaj najlepše pozdravlja*" Odbof' Velika tihotapska a J* g j so nam muzej odprli, saj vendar lovnim in naprednim Srbkinjam, Cleveland (Newburg), O. — Sumi mi po glavi, pa ne po preveč zavžiti pijači, ker navadno jaz ne pijem preveč, ampak šumi ni še vedno po glavi krasno petje od koncerta, katerega so priredili zadnjo nedeljo pevci in pevke društva Zvon. Res ste ta 'to lepo in umetno proizvajali vse pesmi, da vas je bil res pravi žu-:ek poslušati. Katere pesmi so bile lepše, je težko reči, ker je bilo vse petje tako lepo. Udeležba fe bila srednja. Lahko bi bila Joljša, toda ta finančni minister ie tako malo hvale vreden. Gotovo bi bila dvorana polna, če bi nam tako ne manjkalo tistega sredstva, kateremu pravimo denar. Morda bo ob vaši 25 letnici, katera bo letos, kaj boljše. Takrat bo pa gotovo dvorana pre-najhna. Sprejmite za sedaj vso pohvalo, katere ste v resnici vredni Ob vaši 25 letnici pa sprejmite že sedaj iskrene čestitke. Da je pevski zbor Zvon tako fino izvež-ban, gre gotovo zasluga pevo-vodji, g. Ivanu Zormanu. Tudi Vi, g. Zorman, sprejmite prav lepe čestitke ob Vaši 50 letnici. Naj Vam sonce sreče sije v Vaši drugi polovici stoletja. Kakor vsi zemljani, ste tudi Vi v življenju poleg dobrot tudi okusili ke-lih trpljenja. Pa vse skrbi, težave, nadloge naj Vsemogočni obrne v dobro. Nimajo sreče na svetu, kateri mislijo, da so slavni. Srečen je le oni, kateri vdano nosi svoj križ trpljenja in vdano v voljo Stvarnika dokonča ZAHVALA IZ EUCLIDA Postojna.—Kakor piše tr: "Piccolo," so oblasti, že 2 zasledile novo tihotapsko a jm v kateri so tihotapci, kakor^ ^ vi list, na prav diplomats* ^ čin znali prikrivati tihotap-lesa iz Jugoslavije v ItaliJ0; (j Ko je tako pred nedavn"^ ( ^ som prispela večja količin čez mejo, so obmejne oblas vzele vse mere, da ugot1J se je transakcija v PraV1 J izvršila, ki se je zdela ^ pogled precej sumljiva. ^ čilih in ovaduhih je P: rišlo< stem na uho, da na tisoče prihaja čez mejo opreffW vsemi potrebnimi dokume Vi 'est »d tranzitno blago. Les P .-e tvrdkam v notranjost lta :arinske oblasti so odsedaJ „ . . : nt označevale s carinskim1 ve"1 Srce mi narekuje in veže me dolžnost, da se prav prisrčno zahvaljujem vsem in vsakemu, ki ste količkaj pomagali pri otvoritvi novih klubovih prostorov Slovenskega društvenega doma na 15. in 16. aprila. To sta dva dneva, ki bosta ostala slehernemu v spomin.u. Veselje se je bralo z obrazov vseh navzočih, ki so občudovali moderno stavbo. Naj-prisrčnejša hvala občinstvu za cako ogromno deležbo, kar je ve-iiko pomagalo do gmotnega uspe-na. In ker je bilo pri tako velikem obisku, tudi mnogo dela, se zahvalimo vse mdelavcem in de-avkam, ki so nam pomagali. Da je bilo veselje popolnejše,, vtis in pogled lepši, so storili šopki cvetlic, katere so poslal} naši narodni podpiratelji: Louiš Slap-nik, Frank Jelerčič in John Po-tokar. Naša dolžnost je, da se dobrotnikov ob priliki spomnimo. Ker se v lepih prostorih navadno pojavi tudi lepo petje, se je o storilo tudi pri nas, za kar ;e moramo zahvaliti pevskemu '.boru Slovan. Tudi ta skupina ie vedno odzove, kadar gre za narodno stvar. Tudi mi nje pod-pirajmo, kadar priredijo koncert ali kaj sličnega. Kjer je petje je pa tudi godba. Za to so preskrbeli Mr. in Mrs. John Knific in otroci. Človek bi jih poslušal ure in ure. Najlepša vam hvala. Z eno besedo, najlepša zahvala naj velja vsem skupaj. Preveč bi vzelo prostora, če bi hoteli navajati tukaj vsakega posameznika, zato sprejmite vsi našo prisrčno zahvalo, • ki ste pomagali na gori omenjena dneva k tako lepemu uspehu naše prireditve. John Korošec, tajnik. -o- ZAHVALA Spomladanska prireditev mladinskega pevskega zbora S D D na Waterloo Rd., ki se je vršila v nedeljo 23. aprila v veliko za-dovoljnost občinstva, je izborno izpadla. Poset je bil velik, kar je v dokaz, da collinwoodska naselbina šteje mnogo zavednih Slovencev in prijateljev mladine. K temu, da je bila udeležba še večja, so pripomogli rojaki raznih naselbin Clevelanda, kot zastopniki mladinskih zborov in njih prijatelji, katerim se iskreno zahvalimo za poset. Igra "Mladi upogiiki" je bila izredno dobro izvedena, za kar se ■ imamo zahvaliti kulturnem delavcu Joe Siskovichu kot režiserju. G. Siskovich je ob strani naše mladine, odkar oe je začela slovenska šola pri S. D. D., iz katere je izšel mladinski zbor. Za višek pevske umetnosti naše mladine gre pa vsa čast pevo-vcd.ii g. Louis šemetu. Enaka hvala gre g. Vinko Coffu, tajniku S. D. D. Poleg svojega tajniškega posla žrtvuje marsikatero uro za našo mladino. Končno najlepša hvala vsem, ki so mi ter še s posebnimi ko'1 f ii, promet zaprt. Italijanski^.^ stem se je tedaj zdelo i" Ji ^ sumljivo. Da bi si °dP°ej^ so lastniki gozdov v kraju pregledali -vse jj? Srj^ med Italijo in Jugoslav^jj ^ nanašajo na promet z l>a so tako na veliko iznena«e' / k ^ lijanskih oblasti po ie, ^ \ * prid;> \ ski" poti, kakor pise rešili zadevo v svoj v- ^ zabljenja (menda za ta nW", iblasti) so oteli pozablJ« zulo V nekem stare111, jpl*očj stranskem dogovoru tf>e ^df^i1: ; in Jugoslavijo, ki prav* ^ gim, da je posestnikom ^ nem pasu, ki imajo ' katere ne peljejo z strani nobene ceste, ^ da prepeljejo svoj leS p°jjo, nih prehodih v koder ga potem po ze po večjih cestah z°Pe^0 v Italijo, ne da bi za ?arine in drugih daJa ^ ,61 janske oblasti so seVe aVji> ugoditi njihovim ^^jti da prekašajo tudi šteV"2one4, ske in jugoslovanske jV Torej če bi Paj gozdove, ki jih ima)0 ' „e' ski strani, bi že z^ niti drevesa več. To ^ ^ vi še stojijo in so skor flbto\ ni. Zaradi tega obla^ jz Jf1 baje ugotovilo, sti so po svojih rac "ft PO! N A M !a; I jo, da je les prihaJ3^,. krajev Jugoslaviji m ItaWa' \f >f>. nale, da je bilo na ta hotapjenih v ItaliJ011 ^ |t, kar 222,838 debel! ^ jf^ ^ Zaradi tega * tožena cela vrsta rest" V1™ ■ dvelastnikov, ki se ^K' itaiJJ lt,g,. zagovarj&ti pred ^ diščem zaradi itaPs # so.: Rito Kaš i? \ Leban iz Postojne- g0r , ^ tinčič iz Postojne, " c0ieVj \ iz Logatca. J se bodo morali ^ P^ ton Drmcta, Vine if ----- Ignac Rus, Avg«^ pevJ Franc Kunstelj, f1 ii Sh -J— . E bert Vouk, Andrej »pt. t»fJ Kornič, Adolf Podpirajte slove^ tit era 'a," . t°te'' bi si jih bili nabrali ^ , .ste se priplazili do Tan-1 rf fe bili vrgli tak košček v K j^i pa v njegovo bliži-. Ce niste našli fesa, pa .'Pograbili pest prsti in Jh- Ako je bedel, bi bil , anil na noge ali pa se * Izmaknil. Vn Seveda jo, t \\i ne zemljo ali les, am- pSi<» I m saj ste tu- ■ „ - v njega, če se ne mo-»Pa „ Oči ste metali v nje- si I "še c®lo uro povrh, hihihi- ' Pa preizkušnjo sem al!" • ** "1 !»„ r0«°vorom sem napeto Apača. m te° Se vedno sta ne-# 1 dr« :matt^:iiiiiiiiiiM:niiiiii:iiit»iii»i»ttt»iitti»»»»:)!niiiiiniii!»n»n»n WINNET0U Po nemikem Irpirnlku K. Maya stala vsak ob svo-^esu, kot da sta še 8,11 i,111 Privezana. Že davno ahko pobegnila. Na kaj i»* pia —? mi je Winnetou po- $ kt •|e' da sem naj prvo 'j ij{ Vezi prerezal in potem rS' i C!fm očetu- pa j'e čakal znamenje, naj iz- ^ lii •v tako pa si Je mi~ te niegov oče, le narobe. :l" "'tan ■ ... . >1 ^an Je bil, da sem naj- - ;t*«p^enau Prerezal vezi, poji N ?6Zel k sinu' in tudi I, da jim dam zna-^ $ % r Pa znamenja le nazadnjV Winne- ,'S« * "^—*»— * . i/-) °^(iJ'afPani stražnik spet ^ mignil z roko. Oče |(|j Vi . __________„, .. .. m tvega m sam da fj j.Je očetu. Počakal je, Ki i Za« $ 0 i, i. jii te 1 jilt), namenje vrnil in ra-se. In nato sta oba da je,Kiowa zno-zadremal, ter fte-Zginila v temi med ^ Je zgodilo šele mno-l^6. ko sem že davno ';» ^ed tovariši. i„vJe povzel Hawkens s JJoSn° zbadljivostjo, "pre-5 ir0Ste Postali, to je res! ste strmeli v pogla- V t>t'0VV in nihče vas ni za- , S 1 ' tein zanimivem po-\ « % jrf! V' me Pa vzemite s se-(e ji t (jJ^etouu! Tudi do nje-V^ Priplazil in nobene J bom zagrešil." V mislite, da boli l!'^ tudi celo debelo "j? k^^evali s svojimi po- V * J, fr ju s tem rešili?" °rezal jima bom ve- i bezali Ali mar mi-^rf ^ b,Pojde to tak<# lahko, 'V 1 Ve-i° Odrezal iz gr-\j 116 vidite, da sedi stra- a s T ei in tisti Kiowa je IV prebrisan kakor vi! ' |jj» obstreljuje svoja r p°gledi- Kako se y zili k njima, pa da \j 2adel kak njegov po- J na stran! Da bi $ : S ^ Apača pred očmi r dragi sir, vi še Sej l! 'rako Sevanje je ?l(k. ^žko. Niti ne vem, po- ji" 1 posrečilo. Le sir! Že samo da se Apačev, že to bi iH^? ^ojstersko delo. In Pr ! Kaj pa to po- .i1 —J^cianu uClu. ' «f ^ k,0 Prilezli, potem ti m je besedo. Apača t!> k°t da sta se v % ^ tudi jaz opazil iS« Sem že ves čas J. čakal, kedaj se bo P i ' ^i^esar opazil, in t ^ v' h i v'o v. Je> Sam? Zakaj vam 'v o?" Ker — ker ~• Ce> ali se samo mo- Is Js Uredil sem se, kot >P ničesar onazil. in / timy—?" Mel si je oči, še enkrat pogledal po praznih deblih, pa dejal: "Da, pri Bogu, res je! Dick, Will! Poglejta še vidva, ali še stojita Winnetou in Inču čuna pri drevesih!" Seveda tudi Dick in Will nista videla niti enega niti drugega. Nekaj sta mislila povedati. Toda v tistem hipu je planil stražnik na noge, strmel za trenutek na prazni prostor ob drevesih pa presunljivo kriknil. Kiowe so se zbudili. Stražnik jim je kričaje nekaj pripovedoval v svojem jezikti, česar pa nisem razumel, in nato je nastal nepopisen dirindaj. Vse je letelo vkup. Tudi beli so hiteli, da vidijo, kaj se je zgodilo. Stopil sem za njimi, delal sem se, kot da ničesar ne vem. Med potom sem iz-sul pesek iz žepa, lahko bi me bil izdal. Škoda da sem rešil samo Inču čuno in Winnetoua! Kako rad bi bil rešil tudi njune ljudi, če mogoče, vse! Pa že sam tak poskus bi bil mejil na blaznost. Dve to in še več ljudi se je prerivalo krog mesta, kjer sta malo prej še stala ujetnika. Kiowe so kričali in tulili v divji, besni jezi, da sta jima ušla dragocena ujetnika. Gorje meni, če bi se zvedelo, kdo ju je rešil! Končno je Tangua z močnim glasom zapovedal mir in dal svoja povelja. Dobra polovica njegovih ljudi je odšla in se vkljub temi razkropila po savani, iskat ubegla Apača. Tangua se je penil od jeze. Suval je stražnika z nogo, ga bil s pestjo v obraz in mu strgal medicinski mošnjiček z vratu ter ga teptal z nogami. Ubogi siromak je bil odslej brez časti. Pri besedi "medecinski mošnjiček" seve ni treba misliti na nikako zdravilo. Besedo medeci-na poznajo Indijanci Severne Amerike šele odkar so prišli beli k njim. Belokožci so jim prinesli tudi zdravila in njihov učinek je bil zanje skrivnost, ki je niso razumeli, smatrali so ga za delovanje nadnaravnih sil, za čarovnijo. In ker so belokožci, Angleži in Francozi, imenovali svoja zdravila "medecine", so odtedaj tudi Indijanci pravili-"medicine" vsemu, česar niso razumeli, k^r so smatrali za čarovnijo. Seveda ima vsak rod tudi v svojem jeziku posebno ime za "medecino." Vsak dorasel moški, vsak bojevnik ima svojo medecino. Preden je mladi Indijanec sprejet med bojetnike svojega rodu, izgine za nekaj časa v samoto. Tam se posti cele dneve in tedne, niti vode si ne privošči. Vmes pa premišljuje o sviojih upih, željah in načrtih. Telesno krotiče-nje v zvezi z neprestanim razmišljanjem mu povzroči mrzlično stanje, v katerem ne zna več ločiti resnice od halucinacij. Do-mišljuje si, da dobiva razodetja od "velikega Duha," sanje in halucinacije smatra za taka razodetja. In prvi predmet, ki mu ga prikažejo sanje ali pa halucinacija, je za njega za vse življenje svet, je njegova "medeci-cina." Ako vidi na primer v svojih halucinacijah miš, ne miruje prej, dokler si miši ne ulovi. In ko jo ima, se vrne k svojemu rodu in jo izroči medecinmanu, čarovniku, ki mu jo mora posvetiti. In potem si jo dene v svoj medecinski mošnjiček, drobno vrečico, okrašeno z vezeninami, ki jo mora odslej vedno na vratu nositi. Medecinski mošnjiček je vsakemu indijanskemu bojevniku najdragocenejša posest. (Dalje prihodnjič) Stalinova roka na Španskem Njene edinice so povzročale umorstva in rope. Skrite ječe so se začele polniti. Ta sovjetska tajna policija je poslovala popolnoma sama za sebe. Ju-stični minister ni imel nobene avtoritete nad njo. Tajna policija je bil imperij za sebe. Bila je tako siln/i, da so celo pristaši vladnega predsednika, Cabal-lera se tresli pred njo. Sovjetska unija je vklenila Španijo v komunizem kot bi bila Španija že ruska posest. Dne 16. decembra je Cabal-lero razposlal v svet posebno proklamacijo, v kateri je naznanil generalu Francu, da Madrid ne bo nikdar padel. Sedaj se bo šele začela prava voj* na, ker imamo potrebni material na razpolago. In drugi dan je glasilo Stalina, časopis Pravda, naznanil, da se bo s čistko v Kataloniji začelo in sicer z isto energijo kot se vrši v sovjetski Rusiji. Obupna borba za Madrid je bila med tem na svojem višku. Francovi zrakoplovi so pustošili v mestu in njegove č„ete so bile že pred ozidjem mesta. Toda lojalisti so med tem dobili zrakoplove in pilote, tanke in topove. Naša vojaška pomoč je prišla ravno ob pravem času, da rešimo Madrid, ko ga je Franco že skoro imel v rokah. General Berzin je molče vodil obrambo z armado, katere dozdevni poveljnik je bil general Miaja. Borbeni nastop mednarodne brigade in materialna pomoč, ki je prihajala iz sovjetske Rusije je tako dvignila naraščanje komunizma v Španiji, da je stranka v januarju leta 1937 štela že 200,000 članov. Rešitev Madrida je na vsak način ogromno pripomogla sovjetskemu vplivu v Španiji. Ob istem času je značila konec prve dobe Stalinovega posredovanja v civilni španski-vojni. Sovjetska ruska tajna policija je opravila temeljito delo. V februarju leta 1937 je bil general Kleber odstranjen kot poveljnik mednarodne brigade. Poročalo se je, da so ga poslali v Malago, kjer naj organizira lojalistično armado in obrambo. O njem se nikdar več ni slišalo. Nekaj tednov pozneje, ko sem se nahajal v Moskvi; sem slišal, da je zginil v zvezi s čiščenjem v komunistični armadi. Mnogo njegovih ožjih prijateljev je bilo ustreljenih po Stalinu. Smatrali so jih za zarotnike. Naletel sem na Kle-berjevega brata, toda tudi slednji je bil kmalu potem aretiran po tajni policiji. S tem, da je zginil Kleber, ki je bil general kominterne, je bil podan dokaz, da ne more več koristiti Stalinu. Sicer je pa vedel preveč in to je bilo nevarno za Stalina. Stalin je sklenil, da je kominterna izvršila svoje delo v Španiji. Berzin in Staševski sta popolnoma kontrolirala špansko, čudno je bilo, da oni, ki so poznali Kleber-ja in mnogo pisali 0 njem, niso nikdar več dobili besede, da bi vprašali, kam je Kleber zginil. Uspešna obramba Madrida s sovjetskim orodjem je dala obenem sovjetski policiji nove prilike, da razširi svojo oblast. Tisoči so bili aretirani, med njimi tudi mnogo tujezemskih prostovoljcev, ki so prišli v Španijo, da se borijo proti Francu. Vsako mišljenje o diktatorskih metodah Stalina je pomenilo, da je govornik izdajalec in da mora zginiti. Osebno mi ni znano število nasprotnikov Stalina, katere so pomorili v Španiji. Lahko bi trdil o stotinah, toda opisal bom samo en slučaj, ker se mi zdi, da je žrtev še vedno živa. Nekaj dejstev, katere bom, omenil, mogoče dajo njegovi družini priliko, da ga reši. Neki mlad Anglež, radio inženir z imenom Friend, je imel v Leningradu brata, ki je bil poročen z ruskim dekletom. Bil je navdušen anti-fašist in sovjetska Rusija je bila zanj najbolj idealna dežela. Po dolgem prizadevanju se mu je posrečilo dospeti v sovjetsko Rusijo, kjer se je naselil. Ko je začela Rusija posredovati v Španiji so ga poslali tja, da "deluje kot radio tehnik. Zgodaj leta 1937 je dospelo v, Moskvo na^tajno komunistično policijo poročilo, da je Friend prijatelj Trockijevih pristašev. Poznal sem mladega moža in sem bil prepričan, da je bil popolnoma udan lojalistom in je bil prijatelj sovjetske Rusije. Res je, da se je družil s socialisti in enakimi radikalci, kar je bilo popolnoma naravno za mladega Angleža, ki ni sumil ničesar o tajnih načrtih komunistov napram Španiji. Pozneje enkrat sem vprašal nekega uradnika tajne policije v Moskvi o tem Angležu, toda mi ni dal direktnega odgovora. Po daljšem poizvedovanju sem dognal, da so pripeljali Frienda kot jetnika v Odeso. Bil je na ravnost izdan. Ruska tajna policija ga je izvabila v Španiji na neko rusko sovjetsko ladjo, češ, da ga potrebujejo na parniku, da popravi radio transmi-sijsko postajo, Friend niti sumil ni, da ga zalezuje tajna policija. Ko se je nahajal na krovu parnika, so ga zgrabili in .aretirali. Dne 12. aprila so ga vrgli v ječo sovjetske tajne policije v Moskvi. In še do danes njegov brat v Leningradu te? njegova družina v Angliji ne ve, kaj se je zgodilo z njim. Tudi meni ni bilo mogoče dognati, ali so ga ubili kot "vohuna," ali se nahaja v kakem, oddaljenem koncentracijskem taborišču. Enakih dogodkov bi lahko naštel brez števila. Mnogo tu-jezemcev, ki so se borili za lojalistično Španijo, so ruski tajni policisti na španskem enostavno ugrabili, ustrelil ali pa skrivej odpeljali v Rusijo, ker so bili osumljeni, da niso sto-procentni komunisti. Najbolj značilen je slučaj Andreja Nin, ki je bil svoječasno trockist in je bil pred leti deloven v ko-minterni. V družbi s svojimi tovariši je bil Nin nekega dne zginil iz zaporov tajne policije. Angleška komisija, ki je preiskovala njegov slučaj, je uradno izjavila, da je našla njih mrtva trupla. Še eu slučaj naj omenim, in sicer slučaj mladega Smillie-a, ki je bil sin slavnega angleškega delavskega voditelja Roberta Smillie. Bil je ubit po tajnih agentih sovjetske policije na Španskem. DelovanjV^&dVjetske tajne policije v Španiji je ustvarilo spor v anti-fašistovskih vrstah republike. V glavi predsednika Caballera se je začelo daniti, da se njegova vlada ni zavedala, kakšen zločin je storila, ko se je združila s komunistično stranko v skupni fronti. Ca* ballero nikakor ni imel smisla za sovjetski teror, ki je decimi-ral njegove politične pristaše in udrihal po njegovih politi---/--- MHH^^BiHBl ■ ______ ftif? mit s mwMi .......flit ililffl Visoke glave na potu na svetovno razstavo. Na zadnjem sedežu od leve proti desni: Al Smith, bivši cjover.ner, Henry Ford, avtni magnat, župan LaGiiardia; spredaj: Grover Whalen, predsednik komiteja za razstavo in Eds.el Ford, sin Henry Forda. Manager Bill Terry od nbwyor. uvrstil v svoj team. teama Giants ogleduje nove igralce, katere bo čnih zaveznikih. Avtonomna vlada Katalonije se je zoper-stavljala delovanju ruske tajne policije in njeni čistki in je imela pri tem podporo od Caballera. Španiji je pretila notranja kriza. Tedaj sem dobil naročilo iz Moskve, da preneham oddajati vojni material Španiji. Moj urad naj obenem preneha s poslovanjem. Denarne pošiljatve iz Rusije so nekako zaostajale. Prihajalo je le toliko materiala v Španijo, ki je bil absolutno potreben, da se naljuje s civilno vojno in da služi kot nekak Damoklejev meč nad glavo Caballera. Nahajal sem se v notranjosti Moskve, kjer so se odločevale notranje zadeve Španije v lojalističnih taborih in ki so kmalu prišle do usodepolne-ga vrhunca. Marca meseca 1937 sem či-tal zaupno poročilo generala Berzina, ki je bilo poslano vojnemu ministru Vorošilovem, m ki je bilo prečitano tudi po Je-žovem, ki je bil novi načelnik ruske tajne policije. Seveda so bila ta poročila namenjena samo za Stalina, dasi so bila naslovljena na mene kot prvega načelnika inteligenčnega urada. General Berzin je sicer omenjal v svojem poročilu precej optimistično o vojaškem položaju v španski armadi lojali-stov in hvalil generala Miajo, toda obenem je sporočil, da se je začel v številnih španskih krogih odpor in protest proti delovanju tajne sovjetske policije v Španiji. Pisal je, da naši ruski tajni agenti kompromitirajo sovjetske oblasti v Španiji, ker nezaslišano vohunijo in se vtikaj,o v zadeve španskih loja-listov. Končal je svoje poročilo,, da se Orlov nemudoma odpokliče iz Španije. "Berzin ima popolnoma prav," je rekel to variš Sloutski, ko sva se tozadevno pogovarjala in prišla do sporazuma, da se ruska sovjetska tajna policija obnaša v Španiji kot bi bila Španska nekaka kolonija sovjetske Rusije, in da so postopali celo s španskimi voditelji kot s priprostimi domačini. Ko sem ga vprašal, če je mogoče kaj ukreniti glede Orlova, mi je odgovoril, da je vsa stvar odvisna od Ježova. Ježov je bil tedaj veliki maršal čistke v Rusiji, in se je večkrat izrazil, da je Španija že navadna ruska provinca. Medtem je pa tudi Berzin zašel v nevarnost, da plača s svojo glavo, ker se je upal dajati nasvete Stalinu. Že so polovili mnogo njegovih pristašev v sovjetski Rusiji. Ti prijatelji so zgi-njali od dneva do dneva. Stalin jih je dal enostavno postre-liti. Meseca aprila je prišel v Moskvo osebno Staševski, da poroča Stalinu o položaju v Španiji. Dasi je bil jeklen stalinist, izvrsten član komunistične stranke, pa je bil tudi on mnenja, da je naredila sovjetska tajna policija v Španiji ogromno napako. Kot general Berzin je bil tudi on mnenja, da Rusi ne bi smeli moriti Špancev, ki se ne strinjajo s komunizmom. Staševski je mrpil trockiste ali nezadovoljneže v Rusiji in je odobraval metode sovjetske tajne policije, toda bil je mnenja, da omenjena tajna policija se ne bi smela nikakor vmešavati v zadeve španskih političnih strank. Previdno je izjavil mnenje, da_Jt>o Stalinu mogoče spremeniti ruske metode v Španiji. Veliki voditelji komunistov so se očividno strinjali z njim in Staševski je vesel zapustil Moskvn. Nam vsem je pa postalo očitno, da se pripravlja Španija na velike dogodke. Stalin je napredoval dovolj v svojih načrtih, da naredi svojo podložnico iz Španije. Stalin je bil pripravljen, da zopet začne z ofenzivo na fronti. Staševski je preselil večino španskega zlata v Mo- skvo. Tajna policija je delovala s polno paro. Posredovanje komunistov je napredovalo s Stalinovim geslom: "Nikar ne pridite pod topovski ogenj." Posrečilo se nam je do tedaj izogniti se rizikam mednarodne vojne. Stalin je mislil, da je prišel na svoj pravi cilj. (Dalje prihodnjič.) DNEVNE VEST! Romunska je pripravljena plačati svoje dolgove Bukarest, 1. maja. Romunska vlada je obvestila ameriškega poslanika v tem mestu, da je pripravljena začeti s pogajanji, kako bi Romunska plačala vse vladne in privatne dolgove, ki jih ima v Zedinjenih državah. Romunska dolguje Zed. državam $63,000,000. Romunski poslanik v Washing-tonu je dobil definitivna navodila, da poravna dolgove. Romunska vlada je radi te ponudbe dobila velik kredit v Zedinjenih državah. -o-- Tudi Irska bo morala v vojaško službovanje London, 2. maja. V parlamentu je bil vložen predlog za prisilno vojaško službovanje Angležev. Predlog se glasi, da bodo tudi prebivalci severne Irske prisiljeni služiti pri vojakih. Kralj ima tozadevno odločilno besedo. Pričakuje se sicer, da ne bodo takoj klicali novince v službo, pač pa lahko nastane vojna in v tem slučaju bo imel kralj odločilno besedo. Irci so strahovito protestirali, ko je bil dotični predlog vložen v parlamentu. ..-- Anglija, Rusija ponovno vabiti Poljsko London, 2. maja. Zastopnik angleške vlade se je danes izjavil,' da če gre Poljska v vojno v slučaju, da Hitler skuša Poljski vzeti pristanišče Gdansk, da se bo tudi Anglija zaeno s Francijo borila na strani Poljske. Angleška in Francija sta pripravljena pomagati Poljski "v vsakem slučaju." Pričakuje se, cla bo enako ponudbo stavila te dni tudi ruska vlada. Poljska se ni še odločila, če pristopi k angleško-franco-ski zvezi. Od zadnjega govora Hitlerja v nemškem parlamentu se je Rusija začela močno pridruževati Angliji. -o- Lindbergh svari U. S. A., da hiti z oboroževanjem Washington, 2. maja. Col. Chas. Lindbergh je danes posvaril Ameriko, da bo še bolj hitela i oboroževanjem zlasti kar se tiče zrakoplovstva, da jo bo Evropa prehitela in bc Amerika zadnja dežela glede slučajnega napada od strani sovražnika. Mno-To evropskih držav je Ameriko ie prehitelo. Col. Lindbergh se danes nahaja v vojaški službi strica Sama. Kateri sovražnik preti Zedinjenim državam Lindbergh ni povedal. --o-- Mirovna parada Mestna zbornica je pri svoji zadnji seji zavrnila prošnjo odbora, ki pripravlja parado za Ma-larinski dan. Prošnja je bila poslana po takozvanem odboru "Za mir in demokracijo." Splošno se trdi, da je to komunistična organizacija, ki se skriva za maskira-nim imenom. Omenjena organizacija je nameravala na Materinski dan prirediti parado in obenem pobirati po mestu prispevke. Mnogo katoliških organizacij je protestiralo proti temu in mestna zbornica je končno od-glasovala z 30 glasovi proti dvema, da ne dovoli pobiranja prispevkov. Organizacijo je nekaj časa zagovarjal tudi councilman Emil Crown, ki je že prej enkrat vodil bitko v prid komunistov, ki so nastopali pod imenom "Lin-colnova brigada." Mr. Crown, ki je councilman v 31. vardi, je rodom Hrvat. Tvoj namen je, da me omamiš s svojo lepoto. Prepričana si, da sem tako slab, da bom podlegel tvojim poljubom. — Motiš se Fedora. V mojih žilah ne teče več ona kri, kot preje. Sama vsi poskrbela za to, da otrpnem v mrzli Sibiriji, — kri se mi ,je shla-dila. —Zaman upaš, da se mi bo povrnila ljubezen. —Za mene nisi več onjj, lepa žena od prej, ki sem jo ljubit, pred katero sem klečal — za mene si samo človek, ki ga moram kaznovati. —Za mene si izdajalka, ki me je uničila. Fedora zmaje z rameni ter se obrne. * Videla je, da ji vse njeno pris\devanje nič ne koristi, da ne bo mogla s svojo lepoto in dražestjo premagati njegova sovraštva in maščevanja. —Naj se torej zgodi, kar se mora zgoditi, — pomisli ona. — Več kot da me umori ne jnore, a do življenja mi ni. Ona se vrže na posteljo in zapre oči. Sama se je varala, ako je mislila, da je ravnodušna. Še ni končala s svojim življenjem, kakor je mislila. Ko se. je spomnila, da bo v teku ene ui$ ostalo od lepa Fedore Bojanovske samo mrzlo in otrpnjeno telo, ji je začelo srce močno biti. Med tem je prišel Mihajlo Bakunjin v sobo kjer sta premaga ja in zvezala gostilničarja. Gostilničar se je nahajal v zelo neprijetnem položaju ter je neprenehoma stokal. Bil je prepričan, da sta ta moža razbojnika, ki sta ga zvezala samo zato, da bosta lahko mirno izropala hišo. Začudil se je ko mu je Bo-janovski odstranil njegove spone, in potegnil denarnico. —Kolikor ceniš svoj strah, ki si ga pravkar pretrpel? — vpraša on. Kadar vidi kak ruski krč-mar denar, pozabi vse, kar je pretrpel. Tudi naš gostilničar je bil dober računar in je hitro izrekel vsoto, ki mu je veljala kot odškodnina za pre-strani strah. —Podrla sta me na tla, --reče on, — to je deset rabljev, — zvezala sta me, zopet deset, — v tem položaju sem ostal celo uro pet rubljev. Skupaj torej petindvajset rubljev, če želite, vam bom takoj napisal pobotnico. —Evo ti petindvajset rub- -*-3iiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHnMiiiiiiiiii[3!iiiiiiiiiiif]im:iiiiiii[jiiiiiiiiii;<> VABILO NA MATERINSKO PROSLAVO IN PLES katero priredi DRUŠTVO SV. KATARINE, • ŠT. 29 ZSZ t v Knausovi dvorani V NEDELJO, 7. MAJA začetek ob treh popoldne Program bo prav pester, pri katerem nastopi prvič tudi vež-balnl krožek, to so deklice mladinskega oddelka. Postrežba bo prvovrstna. Godba najboljša— Vstopnina 25c. Občinstvo Je prijazno vabljeno | ODZJOIl. f? ljev, — odvrne Bakunjin — a tvoje pobotnice ne potrebujem. —Lahko si popolnoma miren. V tvoji hiši se ni ničesar zgodilo, vse je na svojem mestu. Toda čakaj, razbila sva neka vrata. Recimo deset rubljev, kaj ne? —Čudni ljudje! — pomisli gostilničar. — Pridejo sredi noči v mojo hišo, zvežejo me in razbijejo vrata, a nato me hočejo adškodovati s petintridesetimi rublji. Takšne goste bi rabil vsak dap. —Ali ukazuje gospod še kaj ? — vpraša on in se globoko prt-klogi. —Morda bova sklenila še kakšno kupčijo, — reče Bakunjin. — Ali imaš sani in konje? —Imam, očka, — odvrne gostilničar. — Na njih prinašam živež iz Moskve. —Koliko ceniš konja in sani? —Pod dvesto rubljev jih ne bi prodal. —Dobro, evo ti dvesto rubljev, — reče Bakunjin in položi denar na mizo. —Še nekaj si moraš zapomniti, — se obrne on zopet k začudenemu krčmarju. — Povej mi, koliko zahtevaš, ako se ne boš čudil ničemur, kar se bo prihodnjih petnajst minut odigravalo v tvoji hiši. —Ne bom se čudil, — odvrne krčmar in si mane roki, — a to stane samo pet rubljev. —Evo ti jih, a sedaj pripra, vi hitro sani. Nekaj minut pozneje je stal Bakunjin z Bojanovskim pred Fedoro. Prisilila šta ženo, da je zopet 6bleklaJ svojo obleko. Četudi je bila 'zelo bleda, je bila vendar prekrasna. Pomirila se je s svojo usodo, bila je popolnoma ravnodušna. Bila je pripravljena na najhujše, nič je ni moglo iznenaditi. —Ne bosta me umorila, — pomisli ona, — temveč me bo-deta mučila. Toda vse bo minilo, posrečilo se mi bo, da se sama ubijem. V tem trenutku zasliši zvončke. Gostilničar je pripeljal svoje sani in položil v nje tople odeje. — Vstopi! — ukaže Boja-novski. Fedora uboga. Oba njena spremljevalca sedeta k njej. Bojanovski zgrabi vajeti in požene konja. V nekaj minutah je izginila mala gostilna ob cesti. Med vožnjo ni nihče govoril. Fedora se je naslonila, zaprla oči in poskušala zaspati. Bila j^ utrujena in ona zaspi in pade V neko čudno polspa-nje. Nenadoma jo prebudi iz sna Bojanovskijev klic: —Tu smo! Sani So obstale pred neko visoko, temno zgradbo, katera okna so bila zavarovana z gostimi rešetkami. Bojanovski jo dvigne s sanica Bakunjin vstopi v hišo. V istem trenutku se odpro hišna vrata in na pragu se pojavi nek visok bled človek z malo brado. V roki je držal svetiljko. Fedora se nenadoma prestraši. — Ko so se odprla vrata, je zapazila žene, ki so čakale na njo, kakor je izgledalo. Iz gornjih nadstropij se je slišalo strahovito vpitje, ki ga je prekinjal grozen blazen smeh. —Ali je vse pripravljeno? S temi besedami se obrne Dojanovski k človeku, ki je no- sil svetiljko. —Vse je gotovo! — odvrne ta. —Kakšen krik je to? — vpraša Bojanovski. —To je vpitje mojih ptičic, — odvrne neznanec smehljaje, — toda hitro jih bom pomiril. One najbrže vidijo, da bodo dobile tovarišico. Fedora se zgrozi. Z obema rokama se zgrabi za železno ograjo, ko jo je Bojanovski hotel odvesti gor. —Kam me vodiš? — vzklikne ona. Sedaj zasliši ona peklenski smeh in maščevalec vzklikne: —Kam te vodim? Vedi torej, — to je norišnica, golobica, norišnica! Fedora Bojanovska čuti, da ji je zmanjkalo moči. V ušesih ji je donela samo ena beseda; Norišnica! Če bi jo pripeljal v ječo, pa naj bi bila to tudi Petro-pav-lovska trdnjava, ne bi se tako prestrašila, — vedela bi, da se nahaja v rokah maščevalca. Toda živeti v norišnici, med-samimi blazneži, — to je bilo več, kot n>ore prenesti. Hladen znoj jo oblije, z zadnjo močjo se prime za železno ograjo. — V norišnico, — zakriči ona, — v norišnico me hočeš zapreti! Ne, ne, to se ne sme zgoditi, — do tega nimate pravice. Ne smete vreči žive med mrliče. Nimate pravice, da mi s silo uničite moj razum. — Ne smete, slišite H, ne smete! Porogljiv smeh je bil odgo-vo/. —Ne smemo? — odvrne Bojanovski. —- Res? Toda ali si ti vprašala takrat, ko si mi uničila ' življenje, ko ši hotela zastrppiti mojo mater? — Ali si tedaj vprašala, ali smeš? —Vse se sme, draga moj^, vse se sme, karkoli se hoče. Sama si ravnala vedno po tem načelu. A isto bom storil tudi ja?. —Y?š li, kaj te tukaj čaka? —To ni navadna norišnica, kjer zdravijo blazneže, temveč to je hiša, kamor pripeljejo one, ki so za vedno neozdravljivo zapadli blaznosti. Danes si še dovolj močna, da lahko misliš, toda v tej hiši boš kmalu propadla. —Dovolj, dovolj! — vzklikne Fedora. — Dovolj sem slišala. Ne govori mi o moji usodi. On zgrabi Fedoro, ki se je krčevito držala za ograjo, — toda ona se je obupno upirala. Človek*s svetiljko je stal do sedaj nepremično. ' —Ali vam naj pridem na pomoč? — vzklikne on, ko je videl, da ne more odtrgati Fedore od ograje. —Ne, samo pustite, doktor, — odvrne Bojanovski, — končal bom sam z njo. Jaz hočem biti oni, ki jo bo vrgel v to hišo. Konečno se mu posreči, da jo odtrga od ograje, on jo pri-tisne k sebi in dvigne. Obupno zgrabi ona za njegove črne lase, toda Bojanovski jo odnese triumfirajoč v hišo. —Nazaj! — zastoče Fedora. — Nočem! — Usmilite se me! Odvedite, me kamorkoli želite, samo ne v norišnico! Toda že se je nahajala v zgradbi. Človek s svetiljko zapre hitro vrata, a v istem trenutku priletita dve ženi in zgrabita Fedoro. Obe ženi sta bili zelo veliki in močni, s svojimi krepkimi rokami zgrabijo Fedoro. —Kam naj jo odvedeva? — vprašata doktorja Kalčeva. —Za sedaj v mojo sobo. Položita jo tam na zofo. Ostalo bom pozneje odločil. Sedaj dvigneta ženi Fedoro na svoje rame ter jo odneseta kot vrečo. Doktor Kalčev pokliče Bo-janovskega ter mu reče: —Izvolite v mojo sobo, takoj boste videli, kako ukrotim navadno take žene. Razložil ji bom, kje se nahaja in kaj jo čaka. Bojanovski žaiostno pogleda okrog sebe. Sedaj, ko je dosegel cilj svojih želja, mu je bilo žal, da je pripeljal Fedoro semkaj. —Vi jo gotovo mislite ubiti, doktor, — reče on, — toda ona ne sme umreti, ona mora živeti, da se bom mogel nad njo maščevati. — Brez skrbi, — Odvrne zdravnik, — živela bo tako dolgo, dokler želite. —Če želite, bOm pripravil1 to ženo do obupa, ne da bi jo smrt rešila. —Njeno življenje je moje, nihče se je ne sme dotakniti! — za-kliče Bojanovski. —K a k o r želite — odgovori doktor Kalčev — zanesite se na me! Sedaj pa pojdite, bomo malo isprašili to blaznico, — kajti ta žena je blazna — doda s peklenskim nasmešnikom. Bojanovski gre za zdravnikom v prvo nadstropje. V norišnici je bilo sedaj vse tiho. Strašno kričanje je popolnoma utihnilo. Kako je doktor Kalčev zaprl usta svojim bolnikom? Doktor pelje Bojanovskega v svojo sobo, ki je ležala v prvem nadstropju te mračne zgradbe. Soba je bila razkošno in udobno opremljena — bolj slična je bila budoaru razvajene žene, nego zdravniku blaznih. Stene so bile okrašene ž dragocenimi slikami. V sobi je bilo samo drago in krasno pohištvo. Krasna pisalna miza in za njo lepa omara s knjigami sta do- Rušilci ameriške bojne mornarice, kateri so že mislili zavreči med-staro železo, jxt je prišel ukazk da se jih poprav vi. To je znamenje, da se Zed. države v vsej naglici oboro-žujejo. Plemenski bik iz Tcxasa, na potu na nervy or ško rasta-vo. Spotoma so ga pokazali tudi v Washingtonru, kjer so si ga ogledali kongresniki iz Texasa. Prizor iz Madrida na Španskem, kjer bodo začeli delom, da iz ruševin postavijo zopet domove. polnjevali opremo. Na eni strani sobe Je ^ mo velika z usnjem Pre zofa. " Postavljena je bilataKj je lahko prišlo k njej ^ strani. Na to zofo sta ^ ničarki Fedoro, — stalJi t ven nje ter čakali na svojega gospodarja. VSE KLIČE LASTNIKE HljjS BARVAŠ Prihranite de# Alice Jane McHenry iz New Yorka, ki so jo pred štirimi leti operirali, ker je imela želodec obrnjen narobe. Zdaj služi kot madel za športne letake. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEsKO-SLOVENSREGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. V S % i % m IV Na tej ogromni. P0> vj V( prodaji barve v tovaW- ^ ja tri dni—3., 4. i« ] \ Najboljša kakovost ^^ ve, enamela, varn 25% od tovar; Sveža Davis gara% S barva, direktno m vam. Po znižanih cenah. Ne odlaSf# hranite denar Lahko daste svoje daj po teh znižani" jf pridete po barvo P dar jo potrebuješ obligacije. Pridite naravn' ali pokličite: ost k V: ott J. E. Arhar^ENdic itO The Davis Pam1 3509 King Davis Paint Co. g $ bloke severno od med 36. in 38. «llC [ Ave«ue V PRVE OBLETNIC® NIKDAR hčerke Agn^ ki .ie zatisnila dne 3. maja 193«, r<" Oh, čemu si nam d«*1 dneve srečr>'s v žalovanje v ,, Eno leto truplo Tv°Je ^ ^ lepše zdaj » p» , spomin nft 1 I V Res da na tem ^ s< 9» V čakamo Pf t^ j , da SkUP8j Irf^ -0** C1 n na S ostane JV \ Spomin na Te sestrica, ostane 'ta našega Bočnega Bog». Sega zemeljskega ^ pet združimo na tem raju. Žalujoči osta»: ^ ^ STARŠ1' Cleveland. Ohio,