358
Zgodovinske reči.
2. Rimski zidovi v Hrušici.
Pred letom eem v teh listih nekaj povedal od starega rimskega zidii v Raskovca med Verhniko in Logatcom. Zdaj vem pisati od več tacih zidov, ki ae nahajajo v Hrušici, med Logatcom in Vipavo,
Pervi rimski zid se na cesti čez Hrusico nahaja^ ko se od Logatca na pervi viaji verh pride; pravijo temmi^ kraju turški klanci, in blizo zdolej je Grudnova kmetija, laae turških klancev je od tod, ker so Krajnci, vi-težtvo in drugo sklicano vojaštvo ondi v letu 1491 Turke zajeli in tako natolkli, da nihče teh kervoločnih roparjev ni življenja odnesel (Valvazor XV. b. 383 str.) Staro zidovje je bilo vsa že davno zarašeno, močne drevesa tso na njem etale; ko so pred šestimi leti cesto vnovič predelovali in razširjali, so v razvaline zadeli, in precej visocega zidu odkrili. Znati je kup zidanja, kakor da bi tukaj bil kak grad ali kastel stal; zakaj delo je močno, dasiravno iz bolj obilne malte, in tudi nekaj obokov se je sledilo; zraven se kaže, kakor da bi so zid dalje na desno in na levo po robu hriba iztegovaK Utegnil bi kdo reči, da je bil to tabor iz poznejih časov, pa od tabra ali novejšega grada bi se bil med bližnjimi stanovavci spomin ohranil. Tedaj ni drugač misliti, kakor na rimske čase, v kterih je čez Hrušico ali juliške planine poglavitna cesta šla na Italijo; ta cesta je bila močno zavarovana zavoljo sovražnih napadov barbarskih narodov; pa tadi rimski vojskovodje so se ondi radi v bran postavljali, ko so med seboj boje počenjali, na priliko: Eageni zoper cesarja Teodozja v L 394 (Schooleben Aon. str. 263, in Valvazor XIV. b. st. 305).
Drugi rimski zid je prav v Hrušici, kjer je bila pred časom poštna hiša, in je zdaj cestnarska postaja. Ondi sem našel tudi kamen z rimskim napisom, od kterega ne vem, da bi bil že kdo kaj pisal; ta kamen je terdo pri poti med podertino cerkvice 0v> Jederti in imenovano hišo, pa je narobe postavljen; tedaj se spodej proti tlam bere: BOXO REIP. NATO. Kamen se kaže takošen, kakor da bi bil za podlogo ktere podobe slažii; in tedaj je moglo ime poslavljenega moža na drugem kamnu z&pisano stati, kterega pa zdaj ni najti; le nekaj odlomljenega stebra in en na obok obdelan kamen je taiikaj zraven. Morebiti je bil spominek
359
ravno cesarja Teodoeja postavljen, kteri je na tej poti Ea^enija srečno premagal, in kterema se tadi drog^ej napisi postavljeni nahajo z enakim pristavkom (^Maratori thes. inserO; ^bono reipablicae nato^ je toliko kot: v blagor občinstva rojenemu. Stari zid pa se dobro za Bežen visok pozna na oboji strani ceste; poderta cerkvica ^a ima prav v podlogo, ki je ni bilo boljše iskati« Tak zid se pa še dalje sledi na oboji strani ceste po dolgem In širokem, tako da oklepa štirivoglat prostor, kakor od kacega gradii ali kastela. Od te ograje pa se vlečejo ostanjki sidii daleč v gojzd, na jožno stran proti Pivki, In na severno proti Cernema verha. (G. Anton Glo-bočnik, ces« uradnik v Vipavi, kteri mi je od tega več povedal, ga je sam precej na dolgo zasledoval, dokler mvL visoko in močno drevje poti ni zaperlo)*
Vse take zapore in zabrambe italijanske zemlje niso obvarovale napadov barbarskih narodov, kteri so neprenehoma čez jnliške planine v lepo deželo derli. V teh silovitih prehodih so bili tudi vsi zidovi in gradovi v teh hribih razrušeni, in sedanji čas germovje ali pa TJsoko drevje razvaline pokriva, tako, da je spomin na toliko nekdanjih močnih terdojav skoraj zgubljen; le domači stanovavci teh hribov še pri prehajanji gojzdov na rasvaline zadevajo, in se nad močnimi zidovi čadijo; pa t)d njih ne pripovedujejo dalje, razun ako jih kdo prav posebej za kaj tacega praša. Sicer se nekaj najde natanko zapisanega, kdaj da so te terdnjave začele v razvaline padati. Ko so kmali po smerti cesarja Teodozja v letu 400 zapadni Gotje s kraljem Alarikom nad Italijo planili, in so terdne soteske juliških planin prederli, takrat so se razrušeni stolpi (^turni) in razdjani zidovi od ognja kadili (^Muhar Rom. Noricum I. b. po pesniku Klandianu de reb. gest.} Ko je kralj Teodorik z izhodnimi Goti v ]. 490 nad ItaJijo mahal, je stare gradove ze pres/abe naše/, ter si je novo terdojavo postavil (^Schoen-ieben Ann. str. 2S86.)                                      Hicinger.