Spioini v©stnik. Podružabljenie rodovine. O vseh socialnih vprašamjih mora biti tudi slovensko učiteljstvo kot najinteligentnejšii in vzgojni faktor nied slovenskim narodom dobro poučemoi, da more v vseh slučajili prav svetovati ljudstvu in mu dajati pojasnila v vsak€in primeru. Zato ne bo odveč, ako ižpregovorimo po »Delavcu« besedo o podružabljenju rodovine! — Z razvojem družbe se razvija in izpreminja tudi oblika rodovine. Jako bogata zgodovina o razvoju rodovinskega življenja nam opiisuje izpremembe, ki jih je tekoni razvoja preživela rodovina od pradavnih časov pa do danes, ko se spričo sedanjih svetovnih dogodkov vrši praivcati prevrat v rodovinskem življenju. — Prvotna rodovhia nii imela naloge kiol življenska skupnost, skrbeti za porod .otrok, za naraščaj, moraJa je marveč tudi delati skupno za rodovino: posamezni člani rodovine so odpravljali odkazana dela za prehrano rodovine in za izboljšanje posesti. Ko je nalstopila nova dobai, doba stroja, je ta jela posamezne člane rodovine boJiiiibolj odtezati skupnemu domačemu delu, tako^ diai je rodovina postala le nekaka gostaškia skupnost, ki v svojem stanovanju zauživa to, kar se nje posamezni člani dialeč od &vojega doma prislužiH. V tistem trenutku, ko je hitrejše obdelovanje in izdelovanje blaga zahtevaio, da se posamezne vrste delavstva, ki je prej izvrševiailo svioje de!o na domu, m.orale opravljati delo v skupni delavnicl ali tvornici, je-moral mož, za njim kmalu tudi žena zapustiti dom iskat si ziaslužka v tvormico. Od srednjega veka do danes si ie razvoj ^ndustrije boljlnbioiij- uglajail pot, z izumitvijo stroja pa se je proces še pospešil, in spoznamje, da ne kaže prcpovedati ženii dgla izven doma, se je že popolnoma utrdilo. Razentega pa so vojni dogodki omenjeni razvioj tako silno- pospešili, da ga obioaijne razmere v doglednem času ne bile dovršile. Imamo namreč že takorekoč dejstvo pred seboj: oblika rcdovinskega življenja j,e že povseni drugačna, nego je bilia komaj pred dvema letoma. — Stotisoče žen je že stopilo na delovna prostoir rnoža, stotisoče žena, mater mora -doma nadomeščati otrokoin očetiai, morale so na delo v tvoriiico, v delavnice, opravljajo kmetiška dela; njih materinske naloge niso več tiste, ki so bile poprej. Postale so matere v drugačni obliki, niatere, ki ne dele s svojiimi otroki koščkiai kruha, rnorajo marveč ta košček kruha sedaj, ko ni moža, tudi zasiužiti, da njih niali ne stradajo. Problern, kako naij bi se materins.tvo in žensk-o delo dalo združiti, ni več problem učenjakov, temveč je problem trdega življenja, krutega dejstva. Le malo mater še niora ostaiti pri svoiih ctrocih, ogromna večina pa mora rano na delo in vidii zoip-et svoje niale šele p-ozno zvečei*. Vse to> pa ni le začalsna posledica vojue, marveč je dejstvo, ki mu ]e odmerjena dclga dioba, dejstvo, ki ga treba javno priznati, ker bi sicer naše družabne obiike ncviiiiTi življenskim pogojem ne mogle zadoščati. — Država, dežele in občine so že na dclu, da se priiagode novim razmeratn. Organizacija otroških domov bo podlaga za sirotkisko oiskrbo. Ne mislijo več na sirotniščnice, kamor so- otroke zaprM, temveč !e na otroške domove, kjer bo družina ix>' delu sprejela zopet svoje otroke. V teh domovih tudi ne bo govora o kiako miloščinli: mati bo prispevala sama primeren znesek, in tako se bo1 upoštevalo nje željo, kadar pojde za blagor nje O'troka. Občine prirejajo ljudske kuliinje, kjer niaij dobi delovna družina snažno in tečno hrano za primeren zne- sek, ker ji čas ali pa zaslužek ne diopušča, da se oskrbuje s hrano doma. Trebiai ne bo nič več velikcga števila malili loncev na ognjiščih pri posameznjh rodovinah, temveč veliki občinski kotli bodo delili posanieznikom primerno hrano. — Rodovitta preneha s tem biti mekaka kuhinjska skupnost, morda bo še skupaj sedela pri mizi; treba pa ne bo več posamezno skrbeti za hrano za posamezne rodovinske člaine, vse to bo družabno delo, veleobrat in ne več domače delo v dosedanjetn zmislu. ZatO' pa bodo ljudje imeli več počitka in več časa bodo posvečali svojim otrokom, ko se vrnejo od dela, ker jim tega domiaičega dela ne bo treba opravljati. Tako podružabljenje ne bo razdrlo rodovine, marveč jo bo še poživilo in izboljšalo. — Skoro vsak dan vzame družba ženi kako diomače delo, in vsak dan morajo prevzemati žene zunaj doma najrazličnejše opravke. Prav zato treba, da dobe te žene tudi zunaj hiše primeren vpliv. Saj gre za presprbo in vzgojo njih otrok, in tega ne morejo matere prepustiti brezbrižno kakršnim že oblastem ali ustanoivam. Kjer gre za otroke, tam naj se sliši in posluša tudi materin glas. Prej tega materam m bilo treba, čutile so se v varstvu moža dovolj ščitene. Sedaj pa ni moža, ni zaščite, in rnilijoni žena rnroajo- sedaj samostojno skrbeti za rodtovinsko preskrbo, čemer se bcdo tudi privadile s težkim trudom in z obilimi solzami. — Nova družina potrebuje novo m'ater. Mimulost se ne vrne več, ia obsojeni smo, da živinro za sedanjost in bodočnost. Beseda materina zunaj njenega ozkega hišnega delokroga bo koristila vec kakor pa domače delo. Delavčeva žena si mora priiboriti vse pravice javnega življenja. To so preizkušnje, ki jih je vojna naprtila delavskim ženam, in čim prej bo žena vse to dobro razumela, tem prej si bo pridobila prinieren vpliv na življenske oblike sedanje družbe. —