m Hrtlh I l|*l)Ht, v "tati. B. uprti (IH XLIX. Irto. a Avitio-Ogritat: u NemSJo: eg>^ stapaj Bjpc^ . K 25-- ćelo I«to ntprej . . . „ * 30-- Se« Mi * ^ J >{ * l£w » Amcrtto te vst druge deželt I na mme . • • . . 2*) ćelo leto ntprej . . # . K 35.— Vpr&SanJea glede instrtfor tt ruj priloži u odgovor dopisni« tfl numka, Cpr«vml*tTo(*pod^. tvortttt lcroX KaafloT« mltoa M. i, tototoa *tt». Interati veljtjo: peterostopna petit vTsta za enfcrat po 30 »IH-, m dvakrrt po 18 vtn., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Partc In nfcvo* vrsti 25 viau Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. Uptavniitvti naj se pošiljajo oaročnine, reldamadjc, laseratt L t d* to je administrativna stvari ^_— Posastu* iUvilka roH« li vftMr|*v. ■ Ka pismena narobili brex istodobne vposlatvt Miočflta« m nt osim. »Varova« tlslun«* UltU« «L M» »Slovenski Narod- velja v Lf»M«"' na dom dostavljen: « v npravniltvii pre^eman: ^ edo leto naprcj . • • . K 24*— ćelo leto naprc] . , . • K 2*N~ pol leta „ • . #t, 9 12-— pol leta „ •*•£*£» • *1'-T- na mescc . **i .*. . 2*— na mesec » •*;*>» • 1"«> Dopisi na} se frankirajo. Rokopisf se ne vračajo. ftttfaittvoi EaaOoT* allea HS(y prltllčja IevoJ tolofon tt fft. Nova erupacija v Galiciji. NAŠE URADNO POROClLO. Dmal, 11. avgusta. (Kor. u rad.) Uradno se razglasa: Rusko bojiSče. Armadna fronta feldmar-lallajtnanta nadvojvode Karla. | Naše čete v Karpatih so iužno j od 2abja Iznova zav mile ruske na- ; pade. Severovzhodno od Stanislavo- i va kl jugozapadno od Monasteriske je sovražnik zopet napadel z nad-močnimi četami. Dosege! ie pač ne-kaj krajevnih uspefaov. končno pa smo ga po trdl borbi ustavili. V tem okolišu se borece čete dosegaio one prostore, ki so jim bili doloScn: v očigled nove razdelbe sovražnih sli. Rusi so zasedli Delatin In Tišmjenico. Tuđi Stanislavov smo zapustili brez boja. Armadna fronta general-feldmaršala von Hinden-burga. Jugozapadno od ZaJošč smo s protinapadom zavrnjli ruske napade t velikih množicah. Ravno tako srno krvavo zavrnHi sovražnika pri Trt>-ščijanjecu. V Stofaodskem loku pri Kašovkl Je zavzel avstro-ogrski od-delek sovražno predpostoianko. Pri četah generala Fatha smo udušili nove sovražne prehodne poskuse s topnlškhn zapornim ognjem. Namestnik načelnika generalnega štaba p L H 6 f e r, fml. • * • NEMŠKO URADNO POROĆILO. Đeroiin. 11. avgusta. (Kor, ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Armadna fronta general-feldmaršala von Hinđen- b u r g a. Med ViSnjevskim jezerom m SmorgOĐom ter v pokrajini severovzhodno od Kreva smo brez napora zavrnjii števttne slabotneiše ruske napatfe. Na fronti ob Stoiiodu se je sovražnik omejll po svojih porazih zadnjih dni v spfošnem na živahno delovanje artiljerije. Delni zapadi zapaN. Wr. T.« so se oglasili včeraj iz raskega vjetništva oproščeni lvovski tali pri ministr«« skem predsedniku grofu Sturgkfaft, da se zahv^alijo avstrijski vlaifi za trud in osvoboditev. Ministrski pred-sednik je gospode prav naMooieno sprejel ter izrazil na njifa prošnje, da bo priskočil v Sibiriji Interniranim Zidom, katerlh poiožaj je obžalova-nja vreden, na pomoč, nađaJ]e tuđi, da prispeva vlada milijone za vzdr-i ževanje avstrijskih, v Rusiji interniranih državljanov. Kakor list nadalje poroča, so se gospođje oglasili v ministrstvu za Gallcrjo, cte rzraflciia tuđi svojo zahvalo za trud. Vzhodnogališko prebivalstvo v koncentracijskih taborih. Vojni poročevalci javljajo: Rusko vrhovno armadno vodstvo je, odredilo, da se mora vse v okupiranih galiških okrajih ostalo civilno prebivalstvo spraviti v koncentracijske tabore v južni Rusiji. — V Bukovini skoraj ni nobenih ljudi. Avstrijci so odgnali živino in spravili živila, ruska aprovizacija pa je Jako pomanjkljiva in se mora boriii 2S velikimi težavami. Oibiti bi ini fzhodie m. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj. 11. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojiiče. Na primorski fronti so obnovili Italijani svoje napore proti odseku pri Plaveh in so tuđi z močnimi sila-mi nanadii naše nove postolanke na višinah vzhodno od Gorice. Vse te napade smo zavrniH. Ravno tako se Je ponesrečflo več sovražnih sunkov v Dolomkih. Namestnik načelnika generalnega Štaba pl. H 6 f e r , fml. Dogodki na morju. V noči od 10. na U. t. m. so obnovite flotilie nabih hidroplanov napad na Benetke. Arzenal, kolodvor« zunanje utrdbe in forte smo izdatno obložili z bombami. Kljub viharnemu deževju smo neoporečno dognali đober učinek in požare v arzenal u in na kolodvorskih napravah. Lopo za zrakoplove v Campaltu smo večkrat zadeli v polno. Dalie smo uspešno obložili z bombami baterije v Gra-dežu in ob izlivu Soče. Klhib Jako neugodne mu vremenu in silnemu obrambnemu ognju so se vsa letala neposkodovana vrnila. Brodovno poveljstvo. • . • ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 8. avgusta. V dolini Lagari-na traja silno delovanje artiljerije. Na vis.oki planoti pri Asiagu smo odbili v okolišu Monte Zebia moćan sovražni napad. Na visokem Corde-vole je obnovil sovražnik po ljutem obstreljevanju svoje napore proti našim pozicijam na Monte Siefu; bil je s težkimi izgubami potisnjeji vedna znova nazaj. Ob dolenji Soči se srditi boj za Gorico nepresjtano nada-ljuje. Hrib Sabotin in hrib sv. Mina-ela, glavni oporišči sovrainega od- LISTEK. Chonchette- Francoski spisal M a r c e 1 Prevost (Dalje.) Zdaj pa se je čuti! samega; na-vzočnost Chonchette ga ni več mo-tila. Zdelo se mu je, kakor da ga ob-daja cei oblak skrbi, edina svetla točka pa je njuno ljubavno potova-nje . . . Spomini na to potovanje in skrbi so preganjale drug drugega. Kakor v sanjah, tako iasno je Jean zagledal pred seboj ogromno in golo Chersko planjavo. neizmerne golicave pri Savignyju in Avorlu, polja posejana z belim kamenjem, dre-vesa, ki so se vrstila ob cesti. Tukaj rekje sredi teh skrivnostnih planjav je umri Marcel. Morda sta zaljub-Ijenca hitrih korakov na svojem begu prišla mimo tega mesta . . . Te-daj se je spomnil tega pomenljivega imena: križišče Homme Mort . . . Razburjena domišljija mu je prikazala očeta, ki pritiska cev svoje pistole na senca, pade ob pokopahškem zidu na tla ... Nato ie zmaja) z tz-meni. Marcel si gotovo ni poiskal tega kota, da se usmrti; usmrtfl se Ie doma pri zaprtih vratih, ne da ga je mogel kdo videti. In ta neznanec, Homme Mort, na katerega se nihčc več ni spomfnjal. je bil najbrže kak kmet, ki so ga nekega jutra našli vi-sečega na drevesu. Vse, kar je na tem hitrern poto-vanju videl in slisal. mu torej ni nudilo najmanjse podlace za nadaljna raziskavanja . . . Temna točka je ostala ista; kakor prei je držal v ro-kah Ie posamezne sklepe pretrgane verige: naj jih je še toliko vrtil in obračal v svojih rokah, verige ni mogel več sestaviti. Da dejstva, ki jih je skušal med seboj zvezati, so si ćelo nasprotovala ter se izključe-vala. Če je Marcel de Morange šel prostovoljno v smrt. odkod potem strah gospoda Ducatela, ki si je do-mišljeval. da se je mrtvec povr-nil? . . . Zakaj ta zarota med mater-jo in soprogo, da zatrete vsak sled preteklosti? . . , Ena sama razlaga je bila vsaj več ali manj v skladu z deistvi: Gospod Ducatel je imel morda Marcelovo čast v svojih rokah in ga je prisilil k samomotu. Tako bi se dalo opravičiti postopanje blaznika, obenem pa tuđi prizadeva-nje Jeannino in Lucienino. da prikri-jete resnico. Toda Jean je zavračal možnost. da bi mogel kak madež onečaščati spomin njegovega oče-ta... ' Bila j€ že pozna noč, Jean pa se še vedno ni mogel ločiti od svojih ugibanj. Kakor vročica pooštri sluh, tako je trenotna razburienost pode-setorila njegov čut za analizo. Naenkrat je vstal. Misel mu je šinila v glavo ter ga takorekoč galvanizirala ... Bil je v odsotnosti tete gospodar gradu. Morda je ob tej uri zaviselo zgoij od njega, odkriti kb'uč skrivnosti . . . Zakaj naj bi ne bilo mogoce, da se v oni že toliko let zaprti sobi, kjer je Lucienna hranila spomine na svojega sina, navzlic vsemu nahaja kaka sled, na primer kako pozabljeno pismo, ki bi ga moglo povesti na pot resnice? . . . VeČ-krat že je v preteklih štirinajstih dneh prigovarjal gospe Bćtourne", naj mu dovoli, da sobo preišČe. Vselei pa mu je ta odgovorila: — Ne! Jean, prosim te, ne zahte-vaj tega od mene, dokler živim. Tvoji stari materi sem obljubila, da nik-dar ne bodem poskušala izvedeti tega, kar mi je hotela prikriti . .. Sicer ti pa zagotavljam, da ne bodeš na-šel nikake^a sledu. prav nikakega. Meni na ljubo pusti to zadevo. Jean je svoji teti na ljubo odne-half toda zdaj je bil sam v gradu. Samo na njem je bilo, pa so se 6d-prla ta večno zaprta vrata. NekaJ časa se ie ustavljal skuSnjavi. Končno pa si je rekeL da so tak! pomislc- ki vredni kvečjemu praznoveme ženske, kateri v ostalem ničesar ob-Ijubil ni; končno, ali ni Lucienna sama izjavila, da si ne prisvaja pravice, nalagati tištim, ki jo prežive", posmrtne predpise za bodočnost, kate-re sama ni poznala in ki ni v nikaki zvezi več ž njo? Vstal Je, vzel svetilko ter se po-dal v pišamo, kjer je hranil v zaboju nrkai oHčajnega orodja, \*xel iz njega dleto ter odsel v drugo nadstrop-je. Soba, kjer je nekoč prebivala^Lucienna — običajno so jo nazivali »sivo sobo^ — je ležala v drugem nadstropju koncem hodnika, ki je tvori!, potekajoč v isti smeri v vseh treh nadstropjih. nekako os celega poslopja, Pot je vodila Jeaffa mimo sobe, v kateri Je spala Chonchetta; obstal je za trenotek in p<5slu$al. Niti dttia ni bilo siišati . . . Nočna tihota vznemirja tuđi naj-pofirumnejšegra človeka, Ce se v okri-fin nočf loti de4a, ki je hoće skriti in se čuti samega sredi vesdljne letargije. Jean Je slišal brti svoje srce. Šel je Še za nadstropje višje, krenil po hodniku v drugem nađstropfu do sobe in vstopil v njo. Luč svetilke, k! jo je drfal v fo-kf, je, ne da je to sam opazil, sobo dovolj dobro razsvetlila, Stene so bile prazne. V kotu Je stala postelja brez ode je: nad kaminom ogledalo, poseteno s črnimi lisami. Zrak je raz- širjal duh po plesnivostf, kakor y, kleti. Soba je imela troje oken. Eno nasproti postelje, drugi dve na stran-ski steni. MehaniČno je Jean stopil k enemu izmed njih, da odgrne ZaVe-so in pogleda na plano. Takoj pa je muselinasta zavesa z zamolklfnt šumom kakor vzdihljaj padla na tla-Čas je bil preg-loda/1 bla^o okoli pal^ cice. Jean je stopil za korak na!zaj ... Počasi se je ozrl po sobi. Na obeh straneh spalnice so bila vrata, med temi ena steklena. OdprI jih je; vodila so v toaletno sobo, ki }e bila pravtako prazna, kaicor spalnica sama. Druga vrata so bila lesena. Kfjnč teh vrat je hranila Lacienna. Mladi mož je posvetil ob stran-ski Špranji vrat. Med njo in okvirjem je opazil dvofnf zapah k!ju6avnice. Postavil je svetilko na tUi in vzel dleto v roke. Pot mu je stopil na čeio. Zdelo se mu je, kakor đa onečašča sve-tišče. Zasadil fe oštrino v špranjo in kratko pritisnil na ročaj. Vrata so mu udarila v nos; Štirje vijaki ključav-nfee so odskočili na prvi udarec, ki jih je vrgel iz črvivega lesa1, na ka-terem so bili pritrjeni. (Dalje prlbođBjl&t Stran 2-_____________________________________________.SLOVENSKI NAKOU-, one 12. avgusta 191b. "_______________________________________ 1S4. sicv. * pora smo popolnoma osvojili. Gori-šfco mostižče je tuđi v naših rokah. Naši topovi obstreljujejo mesto, da bi pregnali sovražnika, kl se krijt med hiSami, te njega. V dneh 6. in 7. avgusta smo vjeli nad 8000 sovraž-nikov, med njimi več kot 200 častni-kov, med katerimi se nahaja pribili* no 20 višjih oficirjev in 1 polkovni povelinik s svojim štabom. 8. avgusta. Drugo poročflo. Število vjetnikov se čedalje bolj množi. Zavojevali smo se 11 topov in 100 strojnih pušk ter mnogo orož-ja, municije in vojnega materijala. Zadnjo noč je ena naših zračnih la-dij obstreljevala železniško križišče Općine in vrglonanj eno tono močne-ga eksplozivnega materijala, ki ie. kakor se ie opazilo, provzročil velika razbitja. Zračna ladja ie bila izpo-stavljena ogniu mnogih obrambnih bateril in je bila napadena po dveh letalih, kaierih napade je s hudim ognjem in i2datnim streljanjem iz svojih topov odbilo.Vrnilase Ie nepo-Škodovana v naše linije. 9. avgusta. Mase £ere so da-,ies vdrle v Gorico. Naša infanterija je b!la ie zjutraj po krepki artiljerij-sld pripravi dokončala za vojevanje visoČin Oslavija in Podgore stem. da fe pregnala zadnje sovražne oddelke. ki so bili še tam vgnezdeni. V jarkih in zavetiščih je bilo najdenih polno sovražnih trupel. Našli smo povsod orožje. municijo in materijala vsake vrste ki ga je zapustil sovražnik. Ko se je začela noć, so prekoračili deli fcrigad iz Canala in Pavie soški brod, Jcjer je bil sovražnik en del mostov razstrelih ter so se zakopali na le-vem bregu- Ena kobna, obstoječa iz kavalerije in bersaglicrjev na kole-su. je bila takoj poslana na drugi breg na zasledovanje. Neutrudni pi-jonirji so hitro v ognju sovražne artiljerije zgradili mostove in popravili one, kl jih je bil sovražnik po-Skođoval. Na Krasu so bili odbiti novi sovražni napadi na vrh Sv. Mi-haeia in so bili z jurišem zavzetl novi jarki v sosedstvu kraja Sv. Martin, Skupno je bilo došle} vjetih nad 10.000 mož; na zbirališča prihajajo vedno novi. Ni še mogoče dognati vsega vojnega plena. Bo Jako velik. Boji vzhodno Gorice. NaSe Ćete, kl so se umaknile na visine vzhodno Gorice, se uspešno branilo proti nadaljnemu prodiranju italijauskih čet. Uradno poročilo označuje fronto za Gorico kot naše nove postpjanke, zato je smatrati, da so te pozicije že definitivne. Naša tirabra krdela so se tore] umaknila Ie tolfko, kolikor je bilo z ozirom na terenske razmere neobhodno potrebno. Vzhodno Gorice se razprostirajo obronki Trnovskega gozda, kjer je nrogoče prirediti dobre obrambene postojanke. Kako poteka naša nova crta, pa se še ne da dognati. Važno te. da so naše čete tuđi v Četrtek odbile vse italijanske navale na Plavi ter tako onemogočile, da bi nas pri-jeli Lahi na scveru z boka. Boji pri Plaveh in Zagori. V spisu »Turudija in njegovi ju-naki pri Zagori« v sredo smo ocrtali velevažno pa strašno pozicijo pri Zagori in Plaveh, kjer poveljuje junak Turudija Že leto dni. Iz te pozicije hočejo Italijani zlesti na visino za Svetogoro na vzhodni strani in pogledati v Gorico s Trnovske plano-te. Ako bi se jim posrečilo tu pro-dreti, bi obvladali visine na vzhodni strani Gorice. Sedaj se zopet bijelo boji pri Plaveh in Zagori, zopet sililo Italijani navzgor, ali zaman je njihov napor slej ko prej. Boi za Doberdob. Haas:, 9. avgusta. »Daily Tele-graph« poroča: Ofenziva Italijanov je pričela s krepkim šunkom v dve smeri: na visoki greben južnovzhod-no Tržiča od griča 85 do 104. in na crto od Kosiča do višin nad Selcami. Italijanske baterije so otvorile v pe-*ek zjutraj strašen ogenj na ćeli Crti. Berzaljeri in kolesarji so prišli kma-iu ob Doberdobskem jezeru naprej in so napadli sovražnika iz Dola. Ob-cnem so bili napadeni Avstrijci z morske strani od naših torpednih ru-šilcev, ki so obstrelj*vali breg od Devina do Miramara. — Nadalje poroča »Dailv Telegraph«, da je bilo rekaj ogrskih in hrvatskih čet, ki se ntso hotele vdati, obkoljenih v njihovi poziciji, italijanska glavna sila na je nadaljevala svoje prodiranje. Bissolatl na fronti. Kakor poroča »Secolo«, je prisostvoval bojem pri Trži ču 6. t. m. tuđi minister Đissolati. Ena granata je udarila prav blizu njega in pove-ijujočega generala, tako da sta morala premeniti svoje stojišče. Bojem je prisostvoval tuđi vojvoda D Aosta. Švicarski listi poročajo, da je Bicsoiati prisostvoval tuđi bojem ob SLoriš^^n mmtiiitt. Šest bitk za Gorico. Sest bitk to moratt kiti tamani sa Oortco, probio so fc> dobili ▼ svo-J« roke. Draga je bila ta OoHca! SlodnjiC jim Je prišel njihov tako za-željeni dan, ft. avgusta 1916. popol-dne so prikorakali prvt oddtlki v mesto. Prvi napad na goriiko mosti-šCc je bil 7. junija pl. I Napadla je približno ena inlanterijska divizija. Prvt boji so imeli namen, pottavitl večje množine čet čez spodnjo Sočo, da bi dobile na levern bregia opori-Sča za napad na planjio. Takrat **> zasedli ItaJijani Tržič. Z naše strani so bili ti bojni dnevi lc znaCaj prask med prednjimi stražami, kajti vedelo se je pač, da se ne more preprečiti prehoda čez Sočo tam, kjer branijo prehod samo lahke utrdbe* Ali že to je delalo Italijanom velike težkoče. IstoCasno so poskusili prekoračiti re-ko pri Plave h, da bi dosegli visine Trnovskega gozda in prijeli S v. goro z vzhodne strani; brigada iz Ravene je bila krvavo od-bita. Stiri armadne zbore je bil poslal sovražnik v boj, pa je bil krvavo odbit. Drugo bitko so priČeli napadi 30. junija. Sedcm armad-nih zborov je §lo v boj; glavni sunek je bil naperjen proti dober-dobski planoti in sicer iz Z a g r a j a, V e r m e 1 i a n a in Sele proti vzhodu, ter Tržiča proti scvero-vzhodu. Italijanski generalni štab je mislil forsirati severni rob planote, ki pada proti Gorici in ga obvladuje vrh Sv. Martina. z ljutim napadom na poslednjega. Dne 6. julija so bili zaključeni ti napadi kakor tuđi napadi v masah na goriško mostiŠče. V odseku Zagraj - Ronki samo so po-gnali v boj štiri armadne zbore in ćelo svofo armado so poslali na juriš na crto Tržič - Gorica, pa brez uspeha. 100.000 mož so Izgubili Italijani. Tretja velika bitka ob Soči je pričela sredi julija. Dne 20. so bili za nekaj časa neki večer zasedii vrh Sv. M i h a e 1 a, ali hitro so bili odbiti. Ali zopet se je na-peril glavni sunek na vrh Sv. Miha-ela, zaman. 22. julija je bila četrta bitka, v kateri se Je bojevalo 300.000 Italijanov, odločena: Italijani so bili poraženi. Peta bitka je pričela 9. novembra. Takrat se je Cadoma prav slili, da vzame Gorico. Mesto. ki je že poprej dosti tfppelo, je bilo v novembru posebno hudo bombardirano. 27. novembra so bili tišti veliki italijanski prebitni poskusl pri Os-I a v j u in Plaveh. Zaman. Italijani so bili pognali v boj 500.000 mož. Sredi marca so se razvijali novi boji, potem smo čuli o manjših pod-Jetfih. Šesta bitka .te pričela v petek 4. avgusta, 7. avgusta so odšle naše čete na levi breg Soče, na kar so mogli drugi dan prvi italijanski od-delki v mesto. to se prav!, med razvaline bivšega goriškega mesta. Draga je bila Gorica, nekaj vriskanja je sedaj radi te »zmage« med vroci-mi in pretiravanja navajenimi Italijani, ali ako je v njihovem armad-nem vodstvu kai razsodnih mož, se morajo s skrbjo prijemati za glave in vzkliknitl: bog nas va-ruj taldh zmag! Poveljnfki v bltikah za Gorico. Poveljnik naše soške armade, slavni general Borojevič, zbira svoje hrabre neprekosFjive junake na novih obramnih pozicijah. Ž njimi bo tuđi v bodoČe zadrževal navale italijanske jugovzhodne (III.) armade, kateri poveljuje vojvoda d* Aosta« ki ima svoj glavni stan v Červinjanu. Zapovednik naše goriške obrambene skupine je od izbruha italijanske vojne sem, fml. Zeidler. Italijanska armada na fronti od Soče do morja je štela na začetku štiri armadne zbore, bila pa je pozneje ojačena na se-dem zborov s 17 di vizi jami. Na tej fronti so izgubili Italjani dosedaj ka-kih 300.000 mož. Proti Gorici, oziro-ma goriškemu mostišču, je delovalo v zadnjem času okrog 300 italijan-skih topov raznih kalibrov, večino-ma težkih 21cm, 24 cm in 28cm hav-bic In možnariev. Razbit« Oorlca. Iz vojnega tiskovnega stana po* ročajo: Ko so prišle prve italijanske patrulje v Gorico so našli Ie razvaline. Tod in tam je še gorelo, plamen! so se dvlgali k nebu, tramovi so pokali in veter je prenašal Se tleč pe-pel. Italijani so pričakovali, da bodo pozdravljeni kot odrešitelji, a našli so same zbegane ljudi, ki so plaho prilezli iz kleti in se strahoma ozlrali po svetu, razsutem po granatah. Ve-čina prebivalstva je že pred meseci zapustila mesto; kar se ]e prebival-cev vmilo ali so sploh ostali, so zđa] vsi pobegnili. Gorica ni več mesto, nego kaos razvalin. Ko ni več kaza ii ttftttt gorttkeKt nosttlfi«. •• * za&efo z izpraznjevanjem mesta. Mnogo ljudi iz najrevnejSih slojev ie vzdrUlo 4e Tadaltg«. dasi so vodtii, da so HiMani OModlU Gorteo nm smrt, km ie žlvt nišo mogli dobUL Za unldiaie me$U so postavu posebne tgraiine in ob wfrh ob«trelj#. vali moglo z bretprimomo Uutottfo. Na vioh svetnikov daa so stfoUali ćelo na sprevod. Noktne cerkvo ni v Gorid. ki bi ne Mit iftdeta. Letaici so kontrolirali obttreUovanje in metali na mesto bombe. Ubitih ie bilo več sto civilnih ljudi, med njimi iako mnogo otrok. Uradi so do zadnie ure ostali v mestu in izpolsievali svoje đolžnosti. Pri okr. glavarstvu so uradniki ostali v svojih sobah. dokler se nišo stropi nad njimi po-drli. Deželnoknežji komisar je več mesecev uradoval y neki kleti. Uradniki so sele odšli. ko so dobili ta ukaz. Najstrašnejša je bila noć <>d 7. na 8. avgust. 2e po dnevi so italijanske vžigalne granate na raznih mestih zanetile ogeni in zvečer so eorele ćele vrste hiS, V ponedeljek ni bilo videti v mestu ne ene žive duše, samo granate so udarjale in pokale so strojne puške. Ko so čete dobile povelje se umakniti. so zapustile ie ostanke mesta. razvaline. Po opustltvl Gorice. Iz vojnega tiskovnega stana jav-ljajo; Italijani so prišli po cestnih bo-jih v razvaline Gorice. V kotlu ležc-če mesto obvladujejo okoliške visine. Zato je sovražnik takoj po za-vzetju goriškega mostišča, s katere-ga šest vziianih topov ni bilo mogo-če pravočasno odstraniti, preložil težišče svoje ofenzive proti soškim višinam severno Gorice in napade! z veliko silo gore ob bregu Soče. Jurišaj je vzhodno Plav trikrat in pri Zagori štirikrat. Dalmatinci 22. polka in pecuški infanteristi 52. pol-ka, ki so se izkazali že pri Oslaviji, so se odlikovali s trdovratno in uspešno obrambo, tako da so pone-srečili poskusi Italijanov, zagotoviti svoje napredcA^anje pri Gorici z zavoje van jem pozicij pri Plaveh. Demonstracije v Italiji. Curili, 10. avgusta. Povodom zasedenja Gorice so bile pred po-slopjem avstrijsko - ogrskega konzulata demonstracije. V Milanu so bile demonstracije samo na trgu pred stolno cerkvijo in v sosedni galeriji. Udeležili so se demonstracii samo intervencijonisti. Lugano, U. atvgusta. Snoči so bile pcA'odom zasedenja Gorice zopet demonstracije v Rimu in Neaplju, v Rimu tuđi pred palačo kraljfice-matere Margerite. V Novari so socijalisti preprečili proslavo zavzetja Gorice. Italiianske pretiranasti. Carilu 10. avgusta. Izvzemši »Avantija« prijavljajo vsi italijanski listi skrajno pretirana poročila o za-sedanju Gorice. »Corriere della se-ra« trdi, da so Italijani na treh mestih prebili linijo Gorica - Tržič; — Gorica, da je bila za Italijane to, kar je Verdun za Nemce, a Italijani so dosegli svoje mesto. Nemci pa Verduna ne. »Secolo« trdi. da je go-riško mostišče glavna točka avstrij-ske obrambne linije in slavi njega zavzetje za velikansko dejanje. Spodnje soške fronte, pravi list, ne more avstrijska armada dolgo defenzivno izrabljati. Doseženi uspeh je j*) »Secolu« največ zasluga artiljerije. __________ Naši vojni vjetnlkf t 1 ta Ili«. Oficijozno se razglaša: Italijanski listi prijavljajo vest, da je bil av-strijski državljan Damjan Cliiesa. ki se je v italijanski armadi boril proti Avstriji in bil po avstro - ogrskih ćetah vjet, v Avstriji zaradi veleiz-dajstva kaznovan s smrtjo. Časopisi dostavljajo, da je bila obsodba tega Avstrijca nedopustna, ker je bil ob-lečen v italijansko uniformo in bi se moralo z njim ravnati kakor z vojnim vjetnlkom in ne kakor s hudodelcem. Zato zahtevajo italijanski časniki, da se naj za obsodbo vsakega v italijanski uniformi vjetega avstrijske*a ali ogrskega državljana en v vojnem vjetništvu v Italiji se nahajajoči avstro - ogrski oficir ali vojak kazno-vati s smrtjo. — Italijanski časopisi imajo popolnoma zmedene pravne pojme. Nihče ne more dvomitl, da ima vsaka država pravico in dolž-nost, svoje lastne državljane — na] so oblečeni v uniformo ali civilno — pokllcati na odgovor, če se udeleže veleizdajniških početij proti svoH domovini ali se ćelo bore z orožjem v roki proti iastni državi. Postavljanje takih veleizdajalcev v eno vrsto z onimi avstrijsko - ogrskimi vojaki, ki se izpolnivSl svojo zapriseženo dolžnost, bore proti sovražniku svoje države, tega pač tuđi t Italiji ne bo hotel nihCe iivesti. Ce bi pa hotela italijanska vlada in armadno rodstvo vstreči *elfi italflaiiakef* Casopisja In moriti ncdolžne avstro-ogrske oficirje in vojake, potem ne dvomimo. da bosta tuđi naša vlada is annaoo vodttvo na enak nafiln poetopala proti italljantklm ofldrjem in vojakom, ki so v monajhlji v vol-nem vjetailtvu. DcMoostradJe za vo|m z MeigMOb V gledališču Carcano v Milanu se Je vršila velika demonstracija zveze druitev za vojno proti Ncm-čiji Namen je bil zahtevati od kabl* neta, da neniudoma napove Nemčiji vojno. Govorili so govomiki raznih strank, vsi so enako skončevali svoje govore s pozivom kabineta, da naj napove vojno Nemčiji. Župan iz Pavije, profesor Loši ni je oštro obsojal večno odlašanje vojne n^-povedi. Mi hoCemo vojno z Nemčijo! je zakriCal in mn'Jžica je ploskala. Poslanec Deambris ie trdil, da je Nemčija i talijanskim delavcem ukradla pokojninske denarje. Potem je poročal o svojih pogovoril z an-glcškim in franeoskim municijskim ministrom, ki sta mu vcepila prepri-čanje o končni zmagi četverozveze. Po a r e ka je trdil, da bo Rim entu-zijastično sledil Milanu. Vojna Italije proti Nemčiji da je potrebna, da se resi latinska kultura, Potem se je vil dolg demonstracijski sprevod po mestu. Seveda ni bilo brez »navdu- šenja« in običafne^a zasramovanja centralnih držav. MUlMiki sodWWI proti TOJ*. Curtt, 10. avgusta. Oficijelni socijalisti v Milanu so priredili tpo-mintko slavje na čast pađlim somi-šUenikom. Slavnostni govor Ie imel poslanec Turatti. Nastopil Je oštro proti vojnim hujskačem, ki bi radi dosegli ie vojno proti Nemfflli. Izja-vil ]e, da odklanjajo socilisti vsako odgovornost za vojno. Za. odsotnega socijalističnega župana Je poslanec Veratti izjavil, da Je milanska ob&ina absoltttno solidarna z oficijelno soci-jalistično stranko. Aneksijski nacrt Italljansklh naclfo-nallstov. Lugano, U. avgusta. »Idea nazi-onalet zahteva, da mora Italija dobiti ražen Trsta in Reke vso Levan-to in Dodekanes ter večji dd Male Azije s Smvrno. Italiianske gospodarske odredbe. Lugano, 11. avgusta. Uradni list italijanske vlade prijavlja naredbo, da je nadzorovati, oziroena zapleniti in likvidirati podjetja, ki so last Italiji sovražnih držav in njih zaveznic. Obenem preix>veduje vlada vsako kupčevanje s sovražnimi inozeraski-mi državami. Zapadno bojišče. NEMSKO URADNO POROČILO. Berolln, 11. avgusta. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Severno od Somme so temno-polti in beii Angleži posamezno in brez uspeha napadli. Enako se Ie ponesrećil večkrat ponovljeni napad franeoskih čet tik severno od reke proti trdnemu vztraianiu saksonskih rezervnih deiov čet V ostalem ni poročati o nobenih posebno po-membnlh dogodkih. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 9. avgusta popoldne. Se-verno od Somme so poskusili Nemci z močnimi protinapadi proti pozici-jam, ki so jih bili Francozi včeral in predvčerajšnjem severno od gozda pri Hemu zavzeli. Ti poskusi, ki so se ziomili v ognju, so stali Nemce težke izgube. Bili so odbiti, ražen na eni točki, kjer so zopet zavzeli en strelski jarek, ki pa je bil v večjem delu vsled franeoskega protinapada zopet zavzet. Prodiranje Francozov v onih kosih, ki jih imajo Nemci za-sedene, z ročnimi granatami živahno napreduje. Med gozdičem pri Hemu in reko so Nemci s težkimi topovi obstreljevali pozicije, ki jih Francozi utrjujeio. Na desnem bregu Mose je trajal boj za Thiaumont del nočL Ko smo odbili številne nemške napade, so se Nemci zopet ustalili, dočim imajo Francozi še nadalje zasedene dohode k utrdbi, katero je njih artiljerija vzela pod energičen ogenj. V vaši Fleurv so Francozi z granatami nekoliko napredovali. Po silnem boju so zavrnili nemški napad na neki njihov strelski jarek v gozdu Vaux in Chapitre. — Vojna v zraku. Neki franeoski letalec je zasledoval sovražno letalo južno od Lunevilla in je prisilil pred franeoskimi črtami na tla. kjer je Je artiljerija uničila. Na fronti ob Mosi so imeli franeoski letalci mnogo bojev. Šest nemških resno zadetih letal se je spustilo v strmem poletu v njih vrstah na tla. Uničili smo nemšjci privezni balon. V noči na 9. t. m. so metali franeoski letalci bombe na praharno v Rott-weilu; 150 kg eksplozivnih snovi, ki smo iih vrgli na hiše, je provzročilo požare in eksplozije. Oddelki po 20 in 30 franeoskih letalcev so poleteli preko Vogezov in Schwarzwalda. Tekom iste noči so metale francosire flotilje 44 bomb na kolodvore v Au-dunu Ie Roman in Montmedvju ter 88 na železniško proffo od Temieresa proti kolodvoru La Fere. Skrivnostna namlgavanja. Pariški poročevalec »Novega Vremena« javlja: V avgustu se bodo pripetili na zapadni fronti politično-vojaški dogodki, ki s.icer ne bodo nepričakovani, ki pa bodo morda pripomogli, da bo vojne še letos konec. Portugalske čete na evropeiskih boflščlh. Bern, 11. avgusta. (Kor. urad.) Predsodnik portugalske republike je poslal pariškemu »Joumalu« zahvalo za izražene simpatije ter ie pristavi!: V sporazumu z naSo nerazđrui-Wvo saveznico Anslijo smo poslali svoje Sete v Afriko. Ro glasovanju v parlamentu se bodemo borili tuđi na evropskem boiišču in smo ponosni, da se bodemo udeležili slavnih bitk, ki jih Je bojevala Francija v 2 letih krutih preiskufcenj. Genova, 11. avgusta. Franeoski listi trde, da je odposlatev portugalskih čet na zapadno fronto zagotov-ljeno. Odposlanih bo toaJdh 40.000 mož. Nova ruska pognoč za Prancosko. Iz Rotterdama poročajo: Na Francoskem pričakujejo poleg 700U Rusov še velik kontingent čet, ki je seda] na poti. Vs§ tfi ruske čete bodo poslali v Verdun. Ćehl v franeoski armadt Praški »Hlas Narodac objavlja čianek o Čeških krdelih v sovražnih armadah ter pravi: Znano Je, da se je — hvalabogu Ie malo — Cehov dalo zapeljati z izdajalnkni in gmotnl-ml obljubami, da se veletzdaisko bo-jujejo v vrstah sovražnikov. Te findi je zadela sicer zaslužena, pa vendar žalostna usoda. Franeoski poveljtii-ki so jih vporabljali podobno kakor razne svoje crne in drugre temnopolt-ne zaveznike, predvsem kot »krmo za topove«. Neka priča piše o tem: *Naši so bili poslani v pokrajino severno Rheimsa- Češka stDtnija Je bila določena kot prva jurišajoča kolona. V strašnom ognju topov in strojnih pušk je morala prodreti nad 4 km daleč. Dobili smo ukaz, da moramo za vsako ceno vzetl vas Par-quettef na katero so padale granate lastne artiljerije. Neprestano se je glasil ukaz: »en avant«, tođa v ognju strojnih pušk smo morali bežati. Roj v vaši je bil strašen in čudež je, da nas je še kaj ostalo pri življenju. Od ćele češke stotnije so ostali Ie posamezni, vsi drugi spljo večno spamje. 2rvimo v tragični dobi, polni strasti in trpljenja. Razrušeni franeoski krafl. Iz Bazla: Glasom franeoske statistike je v departementu Marne 15.106 hiš poškodovanlh, med njim* 3500 popolnoma razrušenih, v Pas de Calaisu Je poškodovanih 13.453 hiš, v Meurthe el Moselle 4130 hiš. Od 36.247 krajev evropske Franeoske je 2554 krajev od Nemcev zase-denih in 247 krajev je prebivalstvo in civilna uprava zapustila. »ZEPPEUNIc NAD ANOLIJO. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča o učinku nemških zrakoplovskih napadov na An-glijo od 28. na 29., od 31. julija na 1. avgust in od 2. na 3.avgust. Kakor znano, se anglgška vlada trudi preprečiti objave o napadu na-Ših zrakoplovov ter označevati napade same kot brezpomembne in brez učinka, šla je tako daleč, da je izjavila, da ie nemško poročilo, da so nemški mornariški zrakoplovi 1. avgusta napadli London, kratkomalo izmišljeno. Ali so vodilci zrakoplovov vedoma napačno poročali, ali pa so popolnoma izgubili orijentacijo in nišo več vedeli, kje se nahajajo. Takih obupnih in neumnih sredstev se mora Anglija posluževati. da vara svet glede svoje stiske. V resnici pa vlada v Londonu splošno prepričanje, da Je bil napad ne 1. avgusta najtežji, kar jih Je London do s*4**j pxesUL 18*. BtT._________________ .SLOVENSKI NAROD«, *M 12. svgvsta 1*16. Stran 3. Tu nekaj ncoporcčnlh poroćfl o zrakoplovskih napadih v nočeh od 28. na 29. juli, od 31. Julija na 1. av-gust in od 2. na 3. avgust. Lincoln. Dve tovarni sta težko poškodo-vani, lopa z* remonte, ki so jo gradili, je popoboma razdrta. Večji del konj je pogimio v ognju, ^elezniška proga v Chesteriield Je na veo toč-kah pretrjgana. Pri Reephamu, 20 kilometrov Jugozapadno od Cra-merja. so Žeiezniška poslopja in naprave tezko poškodovane. Ob izlivu Humberja je en morski svetilnik rax-dejan. Videti je bilo več požarov. Neka mala križarka s tremi dimniki in enim jambororn je bila zadeta od bombe in moČno poškodovana. Pod Grirnsbvjem sta bili dve šupi z municijo popolnoma razdejani. Med Grimsbvjem in Cleethorpesom so bile pristaniške naprave in hiše ter pred vsem v blizini Cleethorpesa za-sidrane ladje močno poškodovane. V Imminghamu. Grimsbyju in Spurn Headu je bilo napravljene mnogo škode. Huli. Napravljena škoda gre v mitijo-ne. Več orožaren in tovaren za municijo ter drugih naprav vojaSke važnosti je bilo razdejanih, zlasti pri South - Brtdge - Roadu, King Siree-tut Nassu Streetu in Princess Docku. Na železniški postaji flewoint so bile naprave za popravljanje ladij močno poškodovane. Med prebivalstvom je vladala panika, ko je spoznalo, da so obrambne baterije napram zrakoplovom popolnoma brez moči. Pristanišče Irrnningham so zaradi velike Škode na popravljalnicah in v skladiščih za premog, zaprli. Žeiezniška proara Great Central Raibway je bila na več točkah med Norwichom in Yarmouthom zadeta in poškodovana od bomb. Se-verozapadno od Norwicha, na Železniški progi Norwich - North Walsham, in v neki železniški lop! je bilo opaziti dobro učinkovartje. V blizini Wattona, 30 km zapadno od Vorwicha je bila ćela vrsta sup raz-dejana z borrrbami. Južno od Cam-bridga je bila zažgana velika tovar-niška naprava. Reflektorska baterija pri Great Yarmouthu je bila razdeja-na, enako tuđi uniČena obrambna baterija. V Harvvichu je zgorela log^ za zrakoplove, ki so jo ravno postavljali. V Dovrn so bfle z&dete po-pravljamice za ladje »Wellington*. viigralne bombe so padle na lopo za zrakoplove na severovzhodu Dovra ter je bil tam pol ure opažati požar. Woolwich. Okolica Je bila močno poškodovana, več tovaren za municijo zađe-tih. Predilnica v vzhodnem london-skem predmestju, ki so jo rabili za izdelovanje nabojev je bila popolnoma uničena. Več kakor 1000 mož in žen Je vsled tega brez dela, Več velikih mostov čez Themso, med nji-rai Tower - Bridge, je bilo poškodovanih. V dokih je bilo popolnoma unlčenih več skladišč in pristajnih mostičev, nekaj tam zasidranih ladij deloma močno poškodovanih. V enera doku so zgorele številne ladje, med njimi neki veliki angležki tovor-ni parnik, ki naj bi bil pripeljal na Francosko žtvila za čete. Od projek-tilov obrambnih topov je bilo mnogo oseb deloma težko poškodovanih. Na Themsi je bila neka torpedovka od bombe zadeta in potopljena. Bombe so padle nadalje ob Themsi med Northendom in Erithom. pri dokih Lillwall in Devtfordu. V Oxtedu pri Londonu sta bili uničeni dve tovarni za municijo. V okolici tovaren je se drugi dan gorelo. Spor med francoskfrnJ socijalnim! de-mokratL Herv£ naznanja v listu »La Vic-toire«, da bo v kratkem izstopila ćela tretjina iz franeoske socijalistične stranke, ker se je večina odrekla načelom Marsa ter se vnema za narodni socijalizem. Manjšina bi pać žde-la obraniti rnternacijonalo. To pa je brezuspešno. Bivši socijalizem je pokopan. Narod ne trpi več nadaljnega obstoja internacijonale. Hervć pri-znava, da je prišlo na socijalističnem-kongresu do pravih viharjev in pre-tepov. Manjšina je večkrat ostenta-tivno zapustila zbornico. Boji na morju. Potopljene ladje. Iz Bergna poročajo, da je bil veliki angleški parnik »Jupiter«, ki so Ra pričakovali že pretekli petek. najbrže torpediran od nemškega pod-morskega čolna. Ladie, ki so dospele v Bergen poročaio. da so videle na vožnji iz Londona 3 velike goreče ladje. njih narodnosti pa ni bilo moc dognati, ker so bile ladje pogorele že do vodne crte. Iz Stockholma poročajo, da so videli v Botnijskem za-livtt velik goreč angleški parnik. 2di se, da je bil od nemškega. podmor- skea čolna torpediran. »Nationaltidendec poroča iz Malmoja: Sedaj se je konstatiralo, da je norveški parnik »Tora Maslec zadet 300 m od švedskih voda ob mino. Samo jambori in dirnnik gledajo čez voda Nemške strazne ladjtj bo-! do parnik oziroma njegove razvaline, odstranile. Potopljena sta bila 3punski parnik Genego corta Mendi« in aii^le-ski patnik > Imperial« v Srede zem-skem modu. Posadka Je rešena. Angleška parnika »Newburne« in »Trfotent« sta Mla potopljena. Mo-štvo je rešil parnik »Davsvt. Od Angležev vplenjeni nizozemski ribi§ki parnikL Iz Stavangre poročajo: Sem do-spcli norveški kapitan Je pripovedo-val, da cenijo Število do sedaj od An-gležev vplenjenih nizozemskih ribi-lk\h parnikov najmanj 500. Ogrožena pomorska p°ta. Lugano. 9. avgusta. Onemogla jeza italijanskih vojnih hujskačev je prikipela do viška, ker so ogrožena pota italijanskega trgovskega bro« dovja. Glasilo ministra Sonnina. »Oiornale d' Italia* priporoča oboro-ženje vseh italijanskih trgovskih parnikov. Zaradi Frvatta. »Lokalanzeiger« poroča iz Haa-sra: Grev je zapr>sil v noti ameri-škega veleposlanika v Londonu, da naj potom svoje vlade sporoči nem-Ški vladi, da namerava angleška vlada oštro protestirati proti ustrelitvi kapitana Frvatta. Njegova obsodba da je justični umor. Turska vojna. TURSKO URADNO POROClLO. 9. avgusta. Fronta v Ira-k u. Nobenega pomembnega dogod-ka. Pri Nasireku v odseku ob Evfra-tu ležeča sovražna taborišča smo s ponočnimi napadi vznemirjali ter v ntih poteku odvzeli sovražniku več plena. — Perzijskafronta. Ob ruski fronti je nadaljevala naša ar-mada s svojim desnim krilom zasle-dovanje sovražnika proti Hamada-nu. Sovražnik skuša s silo braniti se na prelazu Sohne, prisilili pa smo ga, da se je umaknil proti Genkoverju. pri čemer je pustil v naših rokah več vjetih, 2 municijska voza, vprego, 8 topov in mnogo druge vojne opreme. Ogenj naše artiljerije je uničil eno sovražno havbico. Vjetniki iz-javljajo, da je imel neki franeoski general naročilo, da utrdi prelaz zapadno od Genkoverja. — Frontav K a v k a z i j i. Na desnem krilu so naše čete nadalje prodirale proti pre-lazom severno od Bitlisa in Muša. Ofenziva, katero smo pričeli proti sovražnim pozicijam v okolici kraja Ognot, severozapadno od Muša (ka-kih 80 km od Erzerurna) napreduje nam v prilog. Del naših čet je vzel v silnih naskokih visino Buglan in visoko planoto Melquant med Mu-šem in Ogotom ter vrh Čelgel (2 km vzhodno od Ognota) in sovražne pozicije zapadno od tega kraja v izme-ri 8 km. V teh bojih smo vzeli sovražniku 400 pušk, mnogo municije in vojnega materijala ter vjeli 140 mož. Naše Čete, ki aperirajo 46 km južno od Mamahatuma v smeri na Kigi. se bližajo temu kraju. V centru-mu in na levem krilu sovražnik vče-raj ni izvršil nobene pomembne operacije. — Egiptovska fronta. Nobenih posebnih dogodkov v okolici Katije. 10. avgusta. S fronte v Traku ;rt v Perziii ni dospelo nobene poručilo. — Kavkaska fronta. Na desnem krilu so naše čete popolnoma zasedle pokrajino severno ?n zapadno od Bitlisa ter ustavile k boju s svojim i zasledovalnimi kofonami del sovražnih s**?. ki se trndi držat? se v defileeiu Rahovo. Drugi del n?ših čet energično zasl?dufe sovražrj'ka, ki ce umika v smeri na zapadni brect Vatiskega jezera. Severno od Mu sa so naše zasledovalne kolone vje!e nekaj mož. Sovražne čete, ki brarrijo V7hodn! izhod prelaza Buglan. ?o bile potisnjene proti kraju Ziaret, vzhodno od tega prelaza. Zasledo-vanje sovražnika v odjeku Ognot traia. Naše čete. ki operinjo v smeri na Kigi so vrgle sovražnika, kl se je skušal tam držati, v napadu nroti severu ter so 9. avprtista zasedle Ki-gi. Os em deset mrtvih sovražnikov. med njim dva štitnika, smo našteti iužno od Kijrija. Ena naših patrulj 8 mož je imela severno od Ki^ija spop?d s sovražno patruljo 20 mož ter jih ie vjela 18. V centrtima in na levem krilu Ie sovražnik zHo dela-ven. da svroje policije utrdi. V ne-nadnem naoadu, ki smo era izvršili predvčerajšnjem proti delu njecrčvih pozicij, smo vn?li sovrazn'ka iz po-zicrje. pri čemer smo jih več vjeli ter napravili plen. Sovražni proti- jiapad smo z žgguhanri za oiwa sir vrnili. — Egiptovska fronta. Ničesar novega. Glasom izpovedi vjetnikov iz boja pri Katiji je bU*en sovražni konjeniški polk skorai po-pclnoma uničen. Vsi častniki so bili ubiti, trije topovi razbiti. Dne 4. t m. je izgubil sovražnik v boju v zrika sestreljena tri letala. V okolici Muha* medija in Rornnnija ie naša letalska flotHja z uspehem vrgla več bomb velikega in srednjega ladibra na sovražno t2rf>orišče. Bitka ob Suesksm prekopu, Carigrad, 9. avgusta. (Kor. ur.) Agence lel. Milli je dobila o boju v okolici Romanija - Katije dne 4. in 5. t. m. to-le poročilo: Naš eksponirani oddeiki, ki naj bi bili izvršili napad v izvi-dne svrhe, so izvršili polni sa-možrtvovanja napad na močno izgra-jene pozicije. Ko so zasedli prvo vrsto sovražnih jarkov, so dospeli proti večeru ob žiČne ovire sovražne glavne crte. Med tem so ovirali pe-šceni zameti gibanje našega levega krila ter mu jemali možnost nadalje-vati z izvidno službo. Sovražnik je izkoristil to okolnost ter izvršil s pomočjo oddelkov Meharistov in ojačenj, ki jih je dobil v smeri iz Kantare - Duidarja, nenaden napad v hrbtu našega levega krila. Del naših tamošnjih Čet je padel, ko se je bil dolgo upiral, sovražniku v roke. Nekaj naših strojnih pušk, ki smo jih morali pustiti v pozicijah, je bilo prej uničen, V zvezi s to sovražno operacijo smo v noči od 4. na 5. avgust svoje čete umaknili na Katijo. Dne 5. avgusta je izvršil sovražnik z vse-mi svojimi tamošnjimi četami in z ojačenji, ki jih je bil hitro poslal iz Kantare, napad na naše pri Katiji le-žeČe Če.te, s svojim protinapadom pa smo ga vrgli nazaj ter je imel težke izgube. Rusko porocilo Iz Male Azije. 7. avgusta. V okolici Kelkita, Kiftlika in Erzingjana so naše čete prišle še nekaj vrst naprej. Severno od reke Murad so izvršili Tur-ki napad, ki je trajal ves dan. Naše čete so ga zavrnile. V pokrajini pri Mušu so Turki nadaljevali s svojimi ljntimi napadi in nas prisilili, da smo se nekoliko umaknili proti severu. V okolici Bitlisa so izvršili Turki z nioenimi silami in podporo Kurdov trdovraten napad, ki smo ga uspešno zavrnili s svojim ognjem, z ročnimi granatami in protinapadi. Pod pritiskom Turkov se je umaknil naš perzijski oddelek v^ pokrajino vzhodno od Kermanšaha. Perzijske čete proti Turči)L Iz Ženeve: »Journal des dćbats« poroča, da sta se Rusija in Anglija sporazumeli glede razdelitve Perzije v ruski in angleški interesni del, kjer bodo potem ruski, oziroma an-e:!eŠki čnstniki kot instruktorji vež-bali perzijsko vojaštvo. Za+rjuje se. da bodo potem Rusi in Angleži vpo-rabrjali to perzijsko moštvo proti Turkom. Za to sodelovanie so Per-zvii haje obljubljene financijalne udobnosti. Dopflki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROCILO. Dunai. 11. averusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno b o j i 5 č e. Oh dolin? Voiuse praske. Sker n!česar važneea. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r . fml. Berolin. 11. avgusta. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bojišče. Južno od Dojranskefca iezera ie Izvrsfl sovražnik s sJabotnini! oddeiki navidezne napade, ki smo }ih brez resnih bojev s svoj:ni ognjem zavrnili. Vrhovno armadno vodstvo. • • • Pred balkansko ofenzivo. Zeneva, 11. avgusta. Agence Ma vas. »Matin« javlja: Bolgarijo bo kmalu doletela kazen, ker bodo pri-če!e proti njej naperjene velike operacije četverozveze na Balkanu. Nov poveljnlk fraticoskih čet t Makedoniji. Pariz, 11. avgusta. (Kor. urad.) Generalu Sarrailu je bil na I as trto željo ataširan general Cordonnier, ki bo neposredno poveljeval franeoske divizije. General Sarrail je bil po-oblasćen. da prevzame vrhovno po-veljništvo nad skupnimi aliiranimi silami pri Solunu. Crnogorska kra!«evska rolbioa ▼ Pariza, Pariš, 11. avgrusta. CKor. orad.) *Temps« poroča: Crnogorska kraljica je prispela s princesinjama Kse-LbOo ln )im> m s primat £M»s Pariz. Krali in njegova rodbina se bodo najbrž definitivno nastanili v okolici Pariza. Crnogorski krali. Dunajska »Politische Korres-pondenz« javlja: Francosko porocilo O potovanju kralja Nikole iz Vichvja v Pariz je imelo namen, se pri prezi-dentu Poincarćju informirati o bodo-či usodi Crne gore, zlasti če je priča-kovati nje obnovitev v doglednem času. V Italiji pa so mnenja, da ni ne to, ne kako drugo politično vpraša-nje pravi povod kraljevega obiska v Parizu, marveč da je šio za kraljeve zasebne zadeve. Ze dolgo se trdi, da Je kralj Nikola na povelje četverozveze strogo nadzorovan, kakor bi šio za sumljivega interniranca. Kralj občuti to nadziranje kot nadlegova-nje in je šel v Pariz zahtevat pojas-njl in ugovarjat proti takemu nadziranju. Z druge strani javljalo, da je kralj v denarnih zadregah, da pa pri franeoski vladi ni naletel na posebno ustrežljivost Romiinija in svetovna vojna. Vesti o spremembi v romunski vladi. »N. Fr. Pr.« objavlja k vestern o predstojeći rekonstrukciji romun-ske vlade v smislu takozv. narodne-ga ministrstva naslednjo informacijo: Podučeni krogi govoricam o predstojeći sestavi koalicijskega mi-nistvrstva v Romuniji ne pripisujejo nobenega neposrednega pomena. Take govorice so se že opetovano pojavile ne da bi se bite uresničile. Romunski dipforaatični kurirji ne po-tu}ejo več skozi Avstrijo in Nemčijo. Bukareška »La Politique« poro-č»: Zunanif minister Porumbaru je odredil, da romunski diplotnatični kurirji, ki potujeio v Pariz atli London, ne smejo več skozl Avstrijo, oziroma Nemčijo, temveč da morajo potovati v zapadne dežele preko Rusije in Švedske. Eksplozija v Dudeštih. Uradno se je konstatiralo, da je eksplozijo v smodnišnici v Dudeštih pri Bukarešti povzročil slučaj in da ne gre ra zločin. Stevilo mrtvih zna-§a 62, med njimi več višjih častnikov, 108 ljudi pa je več ali man] težko ranjenih. Razne politične vesti. = Nemški kancler pri cesarju. Z Dunaja poročajo 11. avgusta. Ce-sar je danes sprejel v avdijenci nem-škega državnega kanelerja von Bethmann - HoIIwega in na to državnega tajnrka von Jagowa. Nemški kancler je konferiral z ministrom Burianom; danes se teh konferenc udeleži tuđi grof Tisza. Včeraj je bil nemškima državnikoma na čast ve-Ifk obed pri ministru zunanjih del Bnrianu in večerja pri nemškem poslaniku Tschirschkem. Listi pripisujejo obisku velik pomen. Za kaka konkretna vprašanja gre pri teh po-svetovanjih, ni nikjer povedano. = Portugalska in četverozveza. Berna, 10. avgusta. Pariški »Temps« javlja iz Lizbone: Finančni minister Castro je v zbornici naznanil. da izda vlada v zmislu načel pariške gospodarske konference primerne zakone. Angleška vlada želi za tri mili jone funtov kupiti nemške ladje, ki jih je Portugalska zaplenila, a jih bo vzela fe v najem in prevzela Jamstvo za slučaj, da se izgube. Portugalsko moštvo bo dobivalo tako pla-čo, kakor ansrleško. Angleška bo dala Portugalski predujme za vse izdatke, kl so v zvezi z vojno. Minister zunanjih del Saares Je prečital irjavo. glasom katere vabi AngTe-ška Portugalsko na večjo vojaško sodelovanje, v kolikor se Portugalski zdi mofroče. = Hendersoo — mlofster za Javna dela. »Matin« fzve iz Londona, da bo ostal Henderson, ki je nedavno demterfonfra! kot naučni minister, v angleškem kabinetu kot šef novo nstanovijenetsra ministrstva za }a\Tia dela. = Prodala Palestine. Carigrad, 9. avgusta. (Kor. urad.) Z merodajne strani se objavila to-le poročilo: Ze nekaj Časa razširja ententno časo-pisje in gotova glastla ameriškega časopisja fantastična poročila ter trde, da so Jih dobili od bivšega veleposlanika v Carigradu mr. Mor-genthaua. Omenjeni veleposlanik se je baje z otomansko vlado pogajal, da bi turska vlada prodala Zionistom Palestino. Glasom istih poroČjl je bil imenovan veliki rabiner za turŠkega veleposlanika v Washingtonu, da se pogaia *lede pojrojev za prodajo; za-trjuje se. da rešuje večino svojih za-dev s sultanom telefonlcno in da mu Je končno turska vlada predlagala, da naj prevzame poleg svojega vele-poslaniškega mesta še mesto polle- zelo dvomi, da bi bil mogel mr. Mor-genthau. ki je stal Še pred kratkim na tako važnem mestu, kakor je mesto veleposlanika velesile, kaj takega izjaviti, ker to ni samo smeŠno, marveč kaže ćelo o popolni zmedenosti duha. Ker pa do sedaj mr. Morgen^ thau ni hitel sam dementirati laži, ki so se objavliale v njegovem imenu, smatra otomanska vlada za umest-no, da poduči javno mnenje o tem, da ta poročila nimajo nobene podla-ge in da so skoz in skoz izmišljena. Vesti iz priinliili te!. Goriški deželni glavar v Novem mestu. Začetkom meseca se je mudil goriški deželni glavar dr. FaJdutti tuđi v Novem mestu na Kranjskem, kjer si je ogledal na Ormu goriški zavod gluhonemih pod vodstvom duhovnika Reščiča in govori! z raz-nimi be??unci. V Gorici je ostalo, kakor se sodi, par tisoč ljudi. Naše oblasti so spravljale ljudi pravočasno iz mesta, patrulje so storile, kar so mogle in iskale ljudi, da jih spravijo proč, ven-dar pa je moralo ostati tam preče] ljudi, pač ker nišo mogli proč skozi ogenj granat, nekateri pa so se mor-da skrili s trdnim namenom, da ne gredo proč... Poroča se nadalje, da je res v Gorici ostalo precej ljudi, ali ako je kateri izmed teh mislil. da bo žive! mirnejše v Gorici, kakor zadnje dni. se je jako zmotil, kajti Italijani so pobrali moŠke In ženske in jih od-vedli v Italijo. Boji po goriških ulicah. Italijan-ske patrulje so se poiavljale po raznih straneh mesta in vršili so se hudi boji, kajti nekateri naši vofaki so stali še v napol razbit;Ji hišah in stre-ljali na Italijane, kjerkoll so se pojavili. Pri tem je padlo marsikako člo-vesko življenje. V neki gostilni so laske patrulje zahtevale pivo. Voiaki italijanski so bili postreženi, ali ko je bilo treba plaćati, so rekli «ađdio« in so šli. Ko so bile patrulje že v mestu, so Ijudje še odhajall. Poroča se nadalje, da so italijan-ske patrulje kričale za Ijudmi »Fer* t ma, ferma!« In kdor se ni ustavili i tega so ustrelili. Neke goriške Itali-I jianke na Kornu so imele Dripravlje-I f ne, kakor se nam poroča, italijanske zastave, ali razviti jih nišo mogle.) >ker jih je zadela poprei kazen za iz-i *dajalce. V občinah pri Gorici, ki so bile evakuirane sedaj, ko so vdrli ItaJi-jani v Gorico, to je: v Šempetru, Vr« tojbi, Biljah, Renčah ter pod Čav-nom v Ozeljanu in'Sempasu je prebivalo pred vojno okoli 10.300 ljudi. V teh krajih so bih* Ijudje tuđi sedai vsi doma; seveda so mladeniči in možje, z mallmi izjemami, na boji-ščih. Gradišće nad Prvaiino, katero spada v renško občino, ni evakuirano. Okoličanske vaši so gorele in Še gore posamezne zgradbe. Italijan-ski, oziroma angleški topovi so vž-gali Gorico, da se je valil velik dim iz nje in je Švigal skozi plamen, isto-časno pa so začele goreti ttrdi okoličanske vaši, velikanski požar se je razvijal po sicer prekrasni goriški ravnini. Z ognjem in mečem so sto-» pili Italijani na goriška tla in prizad-jali prebivalstvu neizmerno gorja. ^Beg^beguncev fo finrirt in irk^ liščj»i&klfl[VjW .Jti rllicTiI prizore- ki so rrWfa1! 2Te3faTcu stiskati srce. Matere z otroki, dojenčki, vse obupane, se vedno v nevarnosti, da trešči med nje sovragova granata, nekateri ra^ njeni, starčki vsi zasopljenf m sklo-njenimi glavami, strašna slika mu-« ke in bede. Zapustiti dom m iti v tu-jino, to je hudo, to se ne da popisati, gorje pa onemu, ki to občuti. Sedeli so na vozovih ali šli peš, kakor pač je kdo mogel, vmes po cesti vojaški vozovi, avtomobfli, vse na križem, pustili pa so po večinf skoro vse doma, to je zlasti pri onih, kl so be-žall že pred laškimi oddeiki, ki so se pojavili z vseh strani po goriški ravnini. Oni bolj rt ozadja so mogli vsaj nekaj odnesti s seboj. V sredo ob 9. uri dopofdne so se poJavHe ita> Hjanske patrulje že prf Vrtojbi. Evakuacija poleg goriškega mesta je zadela vse občine m vaši do crte Trnovo - Vogrsko - Terrmica-Vojščica, izvzemši te navedene kra-je. Ukaz za evakuacijo določa, da se imajo begunci odpraviti v Kočevje na Kranjskem. Begunci iz Renč dospo t}a danes. Mostovi čez Sočo. Mostov čez Sočo od Štandreža do konca Solka-na je bilo pet in mostiček, ki je vodil iz Stročič v podgorsko tovarno. Most pri Fogarju, ki je vodil iz mesta v Pevmo in Podgoro, so Ttalijani že pred časom razstrelili. zato pa je bil napravljen nov most malo viŠje pod Pevmo. PoroČalo se je, da so bili vsi mostovi Čez Sočo sestreljeni, takoj ko so se naže čete s podgorsko-pevmske strani umaknile na levi Stran 4.___________________________________^__^_________.aUJVEMSDU NAKUM\ om U. wryi** »no.______________________________________________________IM> IHv. slaveći soški most, ki Je tvoril nad vođo vellkanski lok 85 m. To le bll najveČji železniški oblok iz kamena na celem svetu. Vsa gradba je dolga 220 m. Oblok je debel pri temelju 3*5 m. na vrhu 2*1 m, visok pa 21*8 metra. V stavbi je bilo 1900 m1 če-tverovogeinikov iz Kamnolomov pri Nabrežini, Za oporno lesovje za časa zgradbe se je vporabilo 1200 m* lesa in okrog 250 centov Železa za razne zveze. Llstke mečejo ItaliJanI na Vi-pavsko dolino in vabijo preblvalstvo k sebi. Ljudstvo se ne ozira na take listke in vsebini, ki jih skuša zape ljati za čine proti njega lastni domovini, ne verjamejo. Sicer pa vse take listke spravijo oblastveni organi. Težko ranjen je prišel y ljubljansko bolnišničcrTfTijor usmiljenih bratov iz Gorice p. Longinus Horak, o katerem se je bila raznesla vest, da ga so granate ubile. — Bolnišnica usmiljenih bratov se je preselila v Trst. V ruskem vfetništvu se nahajajo poleg seznama Št. 424: Adolf Arrig-ler iz Gorice, korporal 47. pešpolka, se nahaja v Ćeljabinsku, Orenburg: tam je tuđi Avgust Bratlna, enoletni prostovoljec, korporal 47. polka. iz geriške okolice. Ćela družina obsojena na smrt. Pred pristojno vojaško sodnijo je bil obsojen na smrt na vislicah Marij Visintini radi zločina dezertacije, njegova žena Ana, stara komaj 18 let, oče Josip in mati FranČiška so bili tuđi obsojeni na smrt, ker so mu pomagali. Družini se je namreč posrećilo, da so imeli pobeglega Visin-tinija skritega v svojem stanovanju v Barkovljah nad eno leto. KonČno so vendar orožniki dognali, kje se nahaja Vi?intini. Sodntfa jih je ob-sodila na smrt, ali končno so bili po-miloščeni ter je dobil Marij Visintini 8 let feče. drtfgi pa po pet let. Rekvizicija kovinskega orodja. Opozarja se občinstvo, da sprejema-nje kovinskega orodja ki Je bilo že napovedano z razglasotn c. kr. na-mestništva, prlČne v Trstu in okolici dne 14. avgusta in traja do 31. avgn-sta tek. leta. Posilna oddaja velja samo za predmete, Jd so izrecno imenovani y razglasu. Pri največ družinah prihajajo v poštev zlasti ti-le predmeti: Vsi kotll (posebno kotli za polento, lonci, svečniki in bakreno in nildjasto kuhinjsko orodje, vsi mo žnarji s tolkači, kotlički za sneg, masivni svečniki in medeni likalniki, medenice za žrjavico in ogenj in podstavki pred pecmi iz bakra, me-df, brona in tombaka. Na vkinem mestu teh predmetov naj se označi posestnikovo ime in stanovanje ter nag se potem predmeti oddajo spre-jemni komisiji, ki je bila občinstvu že prijavljena. Kdor je odsoten, naj v svojo lastno korist pooblasti kakega znanca ali zaupnika, da pravočasno izroči predmete, ker se bodo temeljem 8. in 11. ministrske odredbe 23. septembra 1915 drž. zak. št. 283 v navzočnosti hisnih gospodarjev ali njih pooblaščencev pozneje odprla vsa ona stanovanja, v katerih ne bode se izvršena oddafa ko»vin v svr-ho, da se ta izvrši. V izogib razdeja-nja predmetov umetniške ali zgodo-vinske vrednosti, priporoča se, ne razbijati predmetov, nego oddati jih v nepokvarjenem stanju. Kdor ima v svoji lasti take predmete, jih zamore dati oceniti tukajšnjemu muzeju zgo-dovinskih umetnin na trgu Lipsia. Za pregledovanje večjih zbirk je potrebno, pogovoriti se z ravnateljem ime-novanega muzeja dr. Albertom Pu-sebi ali z muzejnim kustozom dr. Petrom Sticotti. — S eh n e i d e r, 1. r. Gorica v Istri. Dunajska »N. Fr. Pr.« objavlja članek »natančnega po-znavalca« o Gorici. Značajno za tega poznavalca in za list je. da smatra Gorico za i s t r s k o mesto! Dnevne vesti. — Dežeini predsednik STof Atteois je ta teden obiskal vipavsko dolino. — Pismo velikega admirala Hau- sa. Ravnatelj I. mestne šestrazredne deške ljudske sole v Ljubljani, gosp. Jakob Dimnik je poslal velikemu admiralu g. A. Hausu letošnje izvest-je njegove sole. Prejel je na to na-slednje lasnoročno in v slovenskem jeziku pisano pismo: Vaše velerodje! Za poslani Letni poročili 1914/15 in 1915/16 blagovolite sprejeti mojo najsrč-iiejšo zahvalo, istotako rudi za VaS spis, katerega ste doiočili moji osebi. Ce se v istem moja dela veliko višje cenijo, kakor zasluži-io, moram to pač pripisovati samo patrijočnemu navdušenju, ki na-vdaja i Vaše srce in katero se tako vrlo trudite v srcih šerfske mladine vzbuditi in povišati, za kar Vam je zihvala in priznanje vseh gotova, ki ono lepo deželo Kranj- brvalstvom tako ljubilo, kakor ]a». — Z odličnim spoštovanjem bele-žlm Vašemu velerodju vđani — A. Haut 1. r., veliki admiral. — Odlikovani*. Najviše pohvalno priznanje so dobili poroćniki 27. domobranskega pešpolka Priđe-rik Kure, Alojzi] V o r š i č in Jos. Napokoj. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili narednik Franc L i p u š č e k . Četovodja Mi-hael V a 1 e š . korporala Martin Brinovičar in lgaaci] Marn ter poddesetnik Matevž Ž a g a r. vsi 27. domobranskega pešpolka. — Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje je bilo izrečeno rezervnim častnikom in ne podčastnikom, kakor smo snoči pomotoma poročaii, gg. dr. Ft. Pavlinu in Ivanu Ženku, 28. havbičnega polka, Šte-fanu Bokalu 17. pešpolka in Ed-mundu R o p i č u 27. pešpolka. — Vpoklič črnovojoikov na Osr-skem. Crnovojniki letnikov 1885. do 1897. so na Ogrskem poklicani na dan 28. avgusta pod zastave. — Padel je častne smrti na juž-nem Tirolskem enoletni prostovoljec-"ŽitclJ_ gospod Karl V a n i č iz Kr-ŠkegaT Priza(fefT"foOTnii naše str-ZaSc! — Darilo. Gospod medidnalni nadsvetnik dr. Bock je izkupilo za oddane kovinske predmete v znesku 42 K okrepčevalnici podaril. — Deželna gospodarsko • fX*> možna pisama za vpoklicane voinike v Ljubljani (sodna palača), daje brez-plačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njih svojcev. — Dobava in poraba kokoljeva semena za olje, C. kr. poljedelsko ministrstvo je vsled zaprosila vojne-ga ministrstva odredilo, da se mora takoj pričeti z nabiranjem kokoljeva semena za olje. Med križnocvetkami jih je mnogo, ki nastopajo v veliki množine med žitom, n. pr. kokolj zlasti pa ogrščica in gorščiea. Ko je žito omlačeno, ga očistijo različnega plevelinega semena. Na ta način se lahko pridobi mnogo žitu kvamega semena* ki pa vsebuje dokaj olja, oziroma oljnatlh snovi. Delo je po-vsem lahko in priprosto. Vsak polje-delec mora žito nemudoma očistiti in tako pridobljeno seme v kilogra-mih naznaniti vojnožitnoprometnemu zavodu, ki bo prijave sproti nazna-njal c. in kr. vojnemu ministrstvu. Le to bo potem po kakovosti in čistobi dotičnega semena določilo nakupno ceno. — Umetnfška razstava. Razsta-va ostane odprta le še do vštetega 15. t. m. Oni, ki se zanimajo za posa-mezne umotvore, pa še nišo sklenili nakupov, se prosijo, da se zglase te dni pri blagajni ali po zaključku raz-stave do konca prihodnjega tedna pri slikarju R. Jakopiču. ker ta potem odpotuje za nekaj časa. — Srebrno poroko sta danes obhajala na Dunajt^sfetađateli in de-želnovladni svetnik ?. Viktor P a r-m a in njegova soproga gospa Pavla rojena Pauschin. Na mnoga leta! — Poroka. Nadporočnik 67. pešpolka g. Josip V o n čj n a, sin vpo-kojenega HuDljanlTcega magistratne-ga ravnatelja g. Ivana Vončine, se ja na Dunaiu poroJil, t gospodično Vido _K a u č i Č e v o, hčerko pod-DoHcovnika g. TiricTolina Kaučima. Ce-štifafHo! — Teža] za krojačlce. ki se bo pricel. kakor že objavljeno v sredo. dne 16. t. m. bo otvorjen ob Q. uri zjutrai na tukajšnji Slovenski trgov-ski Soli, Kongresni trg št. 2. Vse pri-glašenke naj doidejo pravočasno. razdelitev učnih ur se bo potem napravila sporazumno z udeleženkami. — Anton Raabova ustanova je, ker se za njo ni oglasil nobeti dijak, oddati revni meščanski nevesti in revni meščanski vdovi ljubljanski. vsaki na polovico. Ustanova znaša 462 K. Več je razvidno iz razglasa, ki je nabit na mestni niši. — Urari je v SpodnH SBkl gospod Vinko Soršak. krojaškt mojster, po kratkem bolehanju, v starosti 57 let. Cenjeni rodbini naše srčno so-žalje! Na Viču je umrla gospa Marija Lehnert, v starosti 63 let. Naše sožalie? Castno svetinjo za 251etno ga-sllsko delovanje so dobili Matija Fa-tur, Matita Copič, Andrej Mavrin-čič, Florijan Vadnu, Jurij Rotar In Martin Sabec v Zagorju. V m*$tnl klavnld HutHianski je bilo od 3. julija do 6. avgusta zaklanih 57 volov, 2 bika. 36 krav, 364 prašičev, 169 telet, 34 koštrunov, 6 kozličev in 9 koni. Vpelfalo se Je 5293 kg mesa fn zaklane živine 3 goveđi. 9 prašičev in 2 teleti. Najden* stvari, priglaSene c. kr. pol. ravnateljstvu v Ljubljani od 1. do 31. juli ja: Črnousnjate denarnice: s 6 K 32 v; z 5 K 90 v in legitimacija Marije Polutnik; s 6 K 06 v; z 10 K 14 v: % 2 K 86 v, 1 krifee in 2 ključ-ka: z 8 vin.; zelenkasta denarnica x ijK i wt l*IC# iurtnimiiihi i*mI bankovcih; 44 K v bankovcih; 3 K v bankovcih; 16 K v bankovcih, 1 za 10 K, 3 po 2 K; 4 K v bankovcih; 10 K bankovec; 10 K bankovec; zlat prstan z bledomodrim kamnom; zlata bro&a, v sredi orel in kamni; srebrna ura z zapestnico; srebrna tula-ura z isto zapestnico; majhna kovi-nasta ura; zavoj platna zaznamova-no z »A. Z. S, 1499 Kočevjt« (šmi~ rek); par čevljev s črnimi nogavica-mi; zelena papiga; palica z belim dr-žajem; majhen nožič s srebrnim dr-žajem; 2 kartona »Dalli - Oliihstoff«; sivosvilena čepića; črn polsvilen damski dežnik; 3 skoro nove vozne plahte; suknjič, crno - bel pisan, z zelenousnjato denarnico z malo vse-bino; lovski pes, rjav s črnimi pika-mi, na glavi brazgotina, vratni trak brez znamke. P. n. cenj. odjemalcem tvrdke Aitglo - Novak zaloga čevljjv, Ljubljana, Šelenburgova ulica 7, se vljud-no naznanja, da bode trgovina radi pomanjkanja blaga ter ponovnega odhoda lastnika tvrdke na bojišče, začasno zaprta. Za dosedaj v polni meri izkazano zaupanje se tvrdka zahvaljuje, oziroma za nadaijno na-klonitev najlepše priporoča. Razne stvori * Utrditev L iz bone. Švicarski listi poročajo: Lizbono sedaj utrjujejo. AngleŠki poslonik je izjavil, da se bodo Anglezi v Lizboni ustalili. * Iz Oseka na Dunaj. Bivši te-norist hrvatskega gledališča v Oseku, Rudolf Kalickyt je angažiran na dvorno opero na Dunaju. * Zlati čaši. Delniška družba ^Monopol« v Pragi ima tovamo za izdelovanje mila in svec. Lani ni mogla šeydelničarjem ničesar plaČati, letos pa dobe 12 odstotkov dividende. * ftfčni jezik na Srbskem. Bel-grajskt ^6faSTd gubernator fe odre-dil, da velja na ljudskih šolah v Srbiji srbsko - hrvatski jezik kot učni jezik. PoduČevalo se bo lzklju£nA v latinici. Ćirilica ostane v vefskem p63ulai kot cerkveno pismo. * Poiigi na Ruskem se jako hitro množe. Glasom poročil iz Stokholma je en dan zgorelo 17 tovarn, ki so de-lale za vojno upravo. V Petrogradu je zgorela tovarna, ki Je izdelovala elevatorje, v Moskvi pa velika mu-nicflska tovarna, s katere se je raz-širil požar na pet soseđnih velikih skladišČ žita, kjer je zgorelo za dva milijona rubljev blaga. Mnogo gasil-cev se je ponesrečilo. * Pomanikanje tobaka je dalo povod, da so vnetl pušilci začeli zbi-rati in sušiti vsakovrstno listje, ki je primešavajo tobaku. Na Dunaju je ćelo nastala posebna trgovina, kjer se dobiva iz posušenega listja nare-jen »tobak«. Kako listje rabi proda-jalec, to je seveda njegova tajnost. Pravijo, da Je najbolje primeševati tobaku posušeno listje črešenj, želo-dov, bukev ter kopriv in solnčnih rož. * Milijonska goljufiia v Bukare-šti* Na glavni pošti v Bukarešti je iz-ginilo 4 milijone lejev (1 lej = 1 K). Ravnateljstvo je napravilo ovadbo. Preiskava Je dognala, da je glavna pošta Izplačala sindaku bukareške borze Filottiju več kakor 4 milijone kron, da, jih plača raznim inozemskim po^tam. rilott!, dober prijatelj vojne-ga hujskača Take Jonesca, pa ni pla-čal inozem^kih poštnlh terjatev, nego Je ve5 denar naloŽH pri neki banki v Svici na lastno ime. * VeHK! požari na Južnem Fran-coskem. Iz Zeneve poročajo: Zadnje dni je bilo na južnem Francoskem mnogo požarov. Ogenj Je uničil veliki smrekov gozd v blizini Bordeau-xa. V vaši Saihte Marie v departe-mentu Hautes Alpes je zgorelo 26 h!§. Požar je nadalje unlčH velika skladišča blaga na obrežju Brazza v BordeauKu, kjer je zgorelo na tisoče ton žita. moke in premoga. kar je bilo doloceno za vojastvo. Škodo ce-nijo na pet milijonov frankov. * Zanimiva pravda na Reki. V noči od 12. na 13. novembra 1915. so našli mrtvo v svoji postelji zasebni-co Franjo Mileusnićevo. Izprva se Je mislilo, da je postala žrtev požara, ki so ga zanetili zločinci, a kmalu s* je izkazalo, da se je zgodil roparski umor in da so zločinci odnesli zlata in dragocenosti v vrednosti 70.000 kron. Policija Je izsledila glavnega sokrivca Milana Sovljanskega in njegovo ljubico ter še nekaj njiju to-varišev. Vsi so zdaj v preiskovalnem zaporu. Dne 21. t. m. se začne sodna obravnava, ki bo trajala več dni. ♦iMastte muli-Za tehnične na-mene ffflTlJRa" fflSSlf in zato se raz-lični Ijudje trudijo, najti mast, ki bi se dala za te namene porabiti. Tru-dfjo se toliko bolj, ker bi jim tako razkritje prinesio masten dobiček. Sanitetni svetnik dr. Lugel v Berlinu je zdaj dotrnal, da te moproče dobivati jako dobro mast iz Hčink za-L^|M*iriri mti* vosllorla). Rikk či na Nemikem vedo že davno, koliko masti Je v teh ličinkah, zato jih rabijo pri lovu na tmik. Zapljunka-rica leže svoja jajca najraje na gnilo meso, tako da jih je lahko v znatnM množinah dobiti. Upajmo, da bo lA-f dustriji z mušjo mastjo pomagano-^ ^ 4 * Italijanska smrtna naznanila. Zadnje tedne crijavljajo italijanski listi izredno mnogo smrtnih oglasov. Slog teh oglasov je nekaj posebne-ga; kaj takega ni nikjer drugje čitati. Najprej se je pisalo, da je ta in ta padel »za večjo Italijo«, ali »za veli-kost domovine« ali »za pravično stvar domovine«. Zdaj pa je prišlo tuđi sovraštvo v teh oznanilih do veljave. Pogostoma se zdaj bere, da je ta in ta padel »raztrgan od so-vražnega svinca«, ali »ubit od Av-strijcev«, ali »zadušen po strupenih plinih v boju zoper stoletnega sor vražnika«, ali »kot žrtev tujega/^r-barstva«. Milo rečeno so taki iAru-hi vsekako skrajno neokusni. m * * Ponareleni tisočkronski banko v ci na Ogrskem. Pred nekaj časom sta se v Marosvasarh *lyju na Ogrskem naselila mož in žena, ki sta se po-noči vozila po bližnjih vaseh in kupovala prašiče, ki sta jih drago plačevala. Policija je postala na nju pozorna, zlasti ker sta imela polno 1000kronskih bankovcev. Po dolgem iskanju se je končno posrećilo, areti-rati tega človeka. Izkazalo se je, da je naslednik znamenitega ponarejalca bankovcev Petra Bogya, ki je bil pred 70 leti obešen in ž njim vred lepa grofica Lazar, ki je izdajala po njem ponarejene bankovce. Sedaj aretirani ponarejalec je moral izdati mnogo krivih bankovcev, ker jih iz-slede v najrazličnejših krajih. * Poneverjenja naivišiega ruske-ga cerkvenega uradnika. Bivši višji prokurator svetega sinoda, Sabler, je pri nakupovanju voščenih sveč za pravoslavne cerkve iz\Tšil oo poro-čilu nemških listov ogromne golju-fije. Te goljufije je razkrila posebna komisija- Sabler se je pri nakuDOva-nju voska v Lisaboni in v Londonu posluževal nekega že večkrat obso-jenega Stumpa. I2xial je za vosek 60 milijonov rubljev in predložil po Stumpu ponarejene pobotnice, dočim je v resnici ktipil samo za en milijon voska. Po odstopu Sablerja se je hitro pokazalo, da cerkve nlmajo sveč in to je dalo povod, da je vlada začela stvar preiskovati. Če bo Sabler poklican pred sodHŠče, se ne ve, kakor se ne ve, Ijdliko je p^ tei vješti sploh resnice..-- f »^; /v^/T^^r .. * Roparska romantika. Pred 12 leti je pobegnil romunski kmečki fant Huc Marilla Crecsun \z Deve na Ogrskem čez mejo, da bi mu ne bilo treba služiti pri vojakih. 2ivel je od tedaj na Romunskem in prišel le vsaiko leto parkrat na Ogrsko v okraj Puj — ropat. Bil je silovit in srečen ropar, kajti vsak rop se mu je posrečil in orožniki ga nlso mogli nikoli vjeti. Dasi je bila obljubljena velika nagrada tistemu, kdor ropar-ja prime, se ga izmed kmečkih ljudi ni nihče lotil, dasi je obče znan. Mi-noli teden je ropar zopet napravil v svojem sodnem okraju obisk in sicer pri premožnemu posestniku Inonu Brcili. Tega sicer ni dobil doma, pač pa njegovo ženo, ki mu je odStela 2800 kron. Ropar je odšel, 20!etna Brcilova hčer pa je hitela za njim, se mu ponudila za ljubico in ga spravila — orožnikom v roke. * Zvezani deček. Kakor smo že poročaii, so našli v Pratru na Dunaju 181etnega brezzavcstncga mladeniča, ki je rmel roke zvezane na hrbtu z vrvjo, noge pa zvezane z jermenom. Po sodbi zdravnika je fant od strahu dobil živčne krče. Fant je prišel toliko k sebi, da je povedal, kdo da je. Piše se Roman Neugebauer in je pleskarski pomoćnik, doma nekje na češkem. Dne 5. avgusta je šel v Prater, kjer ga je napadel 401eten mož ter ga vlekel v grmovje in ga potem vzel na ramo ter ga odnesel. Kaj se je pozneje zgodilo, tega mla-denič sem ne ve. V noči na 6. t m. je prišel nekoliko k sebi. a se zopet onesvestil. Ko je čez dva dni novič prišel k sebi. je mogel vsa! odstraniti travo, ki mu jo je bil tulec v usta potlačil. a potem se je zopet onesvestil. Policija nič prav ne verjame, da bi mladenič govoril resnlco. a si slučaja ne zna raztolmačiti. Omeniti je treba, da je bila pred kratkim na po-doben način napadena tuđi Neuge-bauerjeva sestra. * Nemški postanci v vofot. Du-najski listi objavljajo imena onih po-slancev nemškega Nationalverban-da, ki se nahajajo v vojni službi. Skupa! jih je 20. Izmed teh se nahaja posl. Goli kot poročnik v nekem cen-tralnem vojaškem uradu, posl. M a -y e r se je kot stotnik posvetil voia-ški vzgoii mladine, posl. von L a n -g e n h a h n Je kot stotnik prideljen nemškemu generalnemu štabu v Berlinu, posl. nadnoročnik Maix-n e r je gospodarski referent v oku- .pirim PotisU. a»L Bx)diraky * vofaški kazensld zagovornik« posl. nadporočnik F a h r n e r straži Ruse v Libercah, posl. nadporočnik Tcu-\p 1 je poveljnik oddelka Rdečega r Jfriža, posl. H u m m e r služi v neki Arojaški lekarni na Dunaju, posl. Heinein Kroy sta v železniški službi, posl. Markhl. Stolzel in R o 11 e r so avditorji. Pri armadi se nahajajo posl. grof Barbo, profesor Sommer. Einspinner, Lodegman, Schurff in Knirsch. Padla sta posl. Seidl in prof. L 6 s s 1, ki sta se borila na fronti. 4 Radovedna sodnlja. Mlad po-sestnik je prevzel varuštvo nad nekim posestvom. Ne samo da !e moral posestvo vzorno oskrbovati, moral je po nalogu sodnije voditi tuđi knjige in zapisovati vsako malenkost in iz-premembo, ki se je izvršila na pose-stvu. In o vsem tem je še bil pod kaznijo dolžan sodišču najnatančneje poročati. Poleg teh sitnostl je imel še nesrećo: poginila mu je najlepša svinja, ki je pred svojim pogrinom še po-žrla vseh šest svojih prašičkov. Zvest svojim dolžnostim, je takoj po-ročal sodišču, da je 12. julija v inven-tarju pod št. 311 označena in na 330 kron ceniena svinja vrgla šest prašičkov, istega dne je pa vseh šest požrla in končno dne 13. lulija poginila^ Sodišču pa, ki ie bilo sicer zelo natančno, ki pa ni imelo dosti smisla za gospodarstvo, se je zdelo to poro-čilo nepopolno. Zato je vlogo vmilo in zahtevalo, nai se stvar izpopolni in zlasti naj se navede: 1. zakaj je svinja poginila; 2. zakaj je snedla prašičke. To je pa bilo zaposlenemu varuhu že preveč, zato odgovori tako - Ie: ad 1. zakaj je svinja poginila, ne morem z gotovostjo trditi, ker mi vse svoje žive dni ni o svojem zdravstvenem stanju ničesar povedala; ad 2. vzrok pa, zakaj Je snedla pred poginom svoje prašiŠce, se mi zdi popolnoma jasen. Najbrže je to storlla raditega, ker ie slutila svojo bližnjo smrt in ni želela. da bi njeni prašički prišli pod vamštvo. ♦ Izgube franeoskega naroda. Na zborovanju vseh franeoskih tr-g^vskih zbornic je imel pr3dsednik tiovske zbornice v Nancyju, M. Vjlgrain, govor o izgubah franeoske-g& naroda v sedanji vojni. Na pod-lagi statističnih podatkov Je Vilgrain izračunaj, da je Francija na bojiščih in vsled nazadovanja števila porodov izgubila okrogrlo dva in pol milijona ljudi. Porodov je bilo od 1. Januarja do 31. junija 1915 v 77 nezasedenih departementih 252.000, predidoče leto v istih okrajih in v istem času 307.000. Če se upošteva, da se je začela mobilizacija 1. avgusta 1914 ni mogla vojna Imeti še nobenegfa vpli-va na število porodov v prvih štirih mesecih leta 1915. Priđe torej na: me-seca maj in junij 1915. leta deficit 55.000 porodov. To Je nazadovanje porodov za 27.000 na mesec. Pred vojno je bilo na mesec najmanj 51.000 porodov, v vojnih mesecih maj in Ju-nij 1915 pa za 27.000 manj, torej 24.000 porodov. V prvi polovici 1915. leta je umrlo 368.000 oeh itd., v kartonih po 1 K. (si) y^MATmoNis\ / U SVOjfoJ IJ^HICOAVNA HUMHJIK I AKucuaCpJB^a'a' '&im\ ^JF Mirna, stalna stranka lito stanovanje ali malo hiSico s 3 soba mi event. 2 veliki ali 4 sobe v Šiški ali v blizini Siške, za novembrov termin v Bftfftim. Ponudbe pod J. R. 1*5 93" na upravn. »Slov. Naroda«. Stanovanje s 3 ali 4 sobami in Če mogoče s kopalnico na fepem zračnem prostoru 14£e xa do* vemba* stalna uradniSka rodbina (3 osebeV v najem se vzame ali kupi tući manjša bl*a ali Tlla, ki odgovarja za eno družino. Ponudbe na uprivn. »Slov. Naroda« pod .Novembar 1916 2S**«. 2508 Stanovanje Stranka brez otrok U6e ■tanovauile zt nGvembrov termin, tuđi prevzame posle hiŠ-- ka. Ponudbe se blagovolijo poslati pod „Jterilka 100 «590«« na upravniStvo »Slovenske ga Naroda*. 2590 ===== Kupi se ===== hiša z vrtom v TrnoTskem ali ŠenklarŠkem pred* mesiju, event prikladno parC6lO* Pismene ponudb« do konca av-gusta na ODTtvn. »Slov. Naroda« pod „parcela S397M. 2597 Proti 9 ioMIi ifl gnjiii zob ■ lsborso delnf6 dobro znana antiseptična Melusine ustna in zobna voda kl atrdl dletno 1b odstranini« neprllttao sapo U ost 1 sleklenlca s naTodllom ■ l-io. Po pošti se pošilja najmanj 2 steklenici Dcžclna lekarna Mflana Leasteka v Llnblianl« Resljeva cesta «ter. 1 polej Frinc JožefoTCga jaln'lejoefi most«. , I V tej lekaroi dobvajo zdravila tuđi čfaoi I bolniikih blag aji jož. Železnice. c kr. tobačne , I tovame ifl okr. bol. »lafajie f LJnbljaoi. I aielttslBe-nstna ln solma Toda, Sunja, Hrvaško, 2Z februan'a 190a . Blaci. gospod lekarnarf Prosim vljudno, pošljite ml zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče : aatUottćna melnmin^mMtn% soba« vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno m od- ; stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo D0m : vsakomur kar najbolje prlporocaL Spoštovanjeni Mato Kauriaović, kr. poSte meStar M nzntl HnHi iW Jredima aWiai H t Ljubljani HH^^HH^^G ■ar 1 ttaklmlM t*4§ K -^g N*jboljtz*zot* 135 mm Bos Vsemogofni je v svoji neskončni medrosti sklenil našo Ijabo mater, oziroma staro mater in taščo, gospo Marijo Lehnert roj. Ra bas po dolgem težkem trpljenju, previđeno $ tolažili sv. vere, v sUiosU 63 let, poklicatt k sebi. Pogreb se vrti v nedetio dne 13. avgusta na Viču. Posmrtne maše se bodo darovale v 2upni cerkvi na Viču, V1Č pri LJUBLJANI, U. avgusta 1916. aodblnl Rikard Lehnert in Rajko Andretto. Uialol^eoim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni »oprog, oziroma oče, gospod ^č . . Vinko Soršak krojaiki mojster w Spodnji Siiki po kratkem trpljenju v 57. letu starosti mirno v Gospodu zaspat. Pogreb dragegi pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 13. avgusta ob 4. uri popoludne iz hi Se žalosti Spodnja Šiška St. 95 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA-SlSKA, dne 11 avgusta 1916, Zalujo&i roJbiu, l«tt|a TsaM roj S«lfsr naznania globoko cotrtlm srcem v svojem in imenu otrok TmrmmmrnšMf lolks, Jaafca, Latta in TUka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je njih nad vse ljubljeni sin, oziroma brat, netak, bratranec, gospod Karei Uanie •noletni prostovoljeo, učitelj padel junaske smrti, zadet od granate v glavo dne 19 julija 1916 v 22. letu starosti v boju za domovino na južnem Tirolskem ter bi! pokopan v Fotgariji. Blage ga ln hrabrega junaka priporočamo v časten spomin ta molitev. KRŠK^, dne 11 avgusta 1916. _____?? i, v. Kino Central v deželnem gledalisču. V soboto 12. in nedeljo dne 13. avgusta: Razbita ladja v Severnem morjn. Velika lenzacllonalaa drama v iflrlh delanilh. Samo ¥ ponedeljek 14. avgusta i Čarobna pegem. Sl)a|a« drama »oj«e na Balkaam, SanavO dr. Marko Broelaar. ^= Krasno delo „Bnnajskc indnstrije za nnetne fUmeM. ^= PpvavMtea vaialolgri. Prtovntaa veMlolgra. Predstave se ¥rie ▼ delaTniklli ob pol S. popoldae9 ob 6.f pol 8. ln 9. ari svečer. V Bedeljah ln prasnlklli ob pol 11- dopoldne, ob 3. pol 5^ 6.f pol S. ln 9. uri iveier. ^^— 10 l«tnm garameljm. — ■«Uv*£i* l«blrai vseh oprana. ^—^_—^^^_^— JOS. PETELINC-A ( „Gritzner" ln p,AlranaM so res najboljši | za rodbino in obrt, (štiktjo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo/ • g Naslov za pisma: rj, .v ■ ■ a. s ■ ■ -■ ** JisMiiBCLjBMjaH, tovarniska zaloga v Ljubl|anif za vodof Sv. Petra nasip St. 7. ——— blizu franCiSkanskega mostu, 3 hita, lovo. —^— Spored uOBlovitosli za 3 mene: Soboto 12. nedeljo 13, pondellek 14. avgusta: SasthaMesstTivavijHRniDla z vavah bojiM. Ha sploSno zaktifuji: V«HkairakiMm«tnlftkl fMm kinematografija i SALAMB0. I Histerična drama z 1 predigro in 6 dejanji po svctovnoslavnem Flaubertovem romanu. I €ett aMsail 4*U ta t«»iplil m bUl xgra|tai sa ta UUa, nad 10 000 predatav-I I1alc»w |« —tmlmTMi* w M«d^kih in bofnui prtiorlU. — Tnttt fl«*or«mgr«¥*|o- I fm* iaalai ■■!!■■ ftUb Teltfem ifedovlnaiuii nbaev. I 2200 m. SALAWBO preknta a.ttiao ^mdlm^^l 2200 m. I P0Z0BI 10 vioarjer povijana cena. P0Z0HI I ------------------------------ Traijami« ■^••l«tjiw tlw«» «rl.------------------------------ I Predstave te dnl: V dnevfh med tednotn ob 3. In 5- uri pop. In 7. in 9. uri zvečer. V ne-I deljo ob «/t II. uri dopoldne. ob 3. in 5. popoidne in ob 7. in 9. uri zvečer. laF~ KINO IDEAL. ~*% voiaske narodne m a štiri glasove. Lulafat««! 1275 Fran Marolt, aiitel], £jibl]aa*v Vemaae S 1K», v pUtan K 1-60. NaroČa se pri izdajateljti in v knjigarnah. liiiliiT z enoletno sodno prakso tftČO M08ta« Pooudbe podnSOBOipllOBl 27/2603" na upravn. »Slov. Naroda«. 2603 V lJuMlanakl okolici so lx proalo roko proda 2591 - l^ia^ei = porabna za skladišne ali Šganjarno, z ograjenim vrtom, po jako nizki cenl. Naslov pove upravo. »Slov. Naroda«. Naprodaij je 5 ngese? Icpih lahlb feikovih irv 1 m dolge, »klana polena. Dobama doba septembar-december 1916. Ponudbe sprejema do 19. avgusta 1916 uprafnniitvo »Slon Naroda« pod aaSa*VaWaMaVatfL ' agM h ■ > |pmarwmyavw^^l^^ ° aHR S*— *________________________________________________________.MLOVBNMU NAWUU», — 1». a.gMU MHb. _______________ 184. StCT. Učenec •e sprejme takoj v špccerijiko trgovino. 2592 Naslov v upravo. »Slov. Naroda«. I Oospodlnle! ali ste pretkrbljene z zelenjavo za zimo ? Hitro ti naročite knjižico „avaaosja v o/ao- p#JN!■!■■', ki stane 30 vin in se dobi v knjigamah ali pri 2589 J. Račičn v Zagorju ob Savi ^Hgk nann/aktara «? M **J ****** tUL *C^ JUfhnj L Ininvstr. I ^^^^^b^d^^^^T Centki z zdravniškim ^L^^^H^^^^r poukom gratis in fr. ^^^HL*^^ Zaprto, 30 vinarjcv v znamkah. 143 ^A Niife podplnte jLJf Wj z mojim preparatom, ki varčnje ^hU^ podplate. ,Ambo* daje vsakema \HH podplatn 4 kratno trpelnost \$ .Ambo4 prihrani vsiki družini letno 50—250 kron na podpiatih in čevljlh. Ona 1 >.i krooe. 3 steklenke K 4. 6 steklenlc 6 K. — K6meny. Eoftlce (Kaschmul.) poital predal 12 1 c, Ggrako. 2216 WG* Uče se starejil hlapec na deželo, z veČletnimi spričcrali. Plača po dogovoru. VstOp takoja Pocudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod F- W. 90 2508".___________25C8 Uće se najrafie sa takojfaji naitop MT fcrarjeaa ki ja po polnorna zmožna slovenske in nmSke ^tenografije in sploh pisar-fiHkih ćel. Ponudfce z navedbo oosedanjega tiuibovaoia na Kranjsko deielao iMio za dobavo klavre živine, Itabljan*. Tnrlaćkl trg ftte*. 1, I« nadatr« Želi se, da se leflektantinie oglase osebno. 2602 c|> 5 vinarjev lS^T%>\ (za dopiscico) stane Vas w} mr *w» gla**! katalog, katerega f« Vam ^E^žj^r ođpošlje na zahtev© brezplačno. ^*L-^ Prva tovarna nr Jao Rrral c.!. kr. far. feta., Ifst (Br&) U66, f !$h. Nikljaste ali jekienc ankarice K 6, 7, 8, ŠvicarskeRoskopfankarlce K 7,8, 9, vojno-spominske ure iz niklja ali jekla K 11,12; armadne radijeve uie iz nikla ali jekla K 12. Masivne srebrne Roskopf ankarice rcm. ure K 19, 20. Budilke, stenske in stojne ure v veliki izbiri oo nizkih cenah. 3 letna pismena garancija, PcSilja oo povzetju. ffltaiaft rtztta. Zaocujira dora^aui ifl tt fvmc lenr. • Mtff MMI. PlM, Mu, »•djatala v ras9a*U]aafei SOLI sprejema naročita pa smernih cesah. _______________A9>________________ Pvoolo ao avlaolf latv aaooas konj VpraSa se v gostilni MPrt AoMfllt■■ mmm9 Ljubliana, Florijanska ulica. 2608 Kny«|«a ta pftot—i ali w fee-ntlaljMi viantn aa«a starinske stvari ta ta« i"5 staro zobovje. Albert Dtpc, triiH ii starinar. FrintiSlunska niica št. 10v Ljubljana. ■V Ue« ae "W troovslt! pnitiik (skladiičBik) za tr§o*sk» p#d]eti« specarl|ske atreke. Tst«p 15 aaptettoa wnt 1. oktobra. Flača po tefovora. Dopisi na upravo »S:*^v Nar.« pod šifro „KoloaUl te«7. Utem volaičlno prostoga - kontorista veSčega samostojne slovenske, nemške ko- responednee in Knjigovodstva. Spf*]m« se tuđi istotako izuriena 26U6 : kontoristinja. : Nadalje spreimeai krepkegm s učenca: s primerno Solsko izobrazbo pod ugodnimi pogoji. Prednost imajo takSni, ki so bili 2c neka i časa v službi. Ponudbe na t Franc Oset, T#l«trgovecf Vramako pri Celfm Dobavlfa vm vrste mandljev, kakao, pecivo na preprodafalce, oblasti, naknpne dražbo po nafnltjlli conah. = Cenlkl ••• 2eljo. ===== L p. fkh, OeosralreprasntaBt. Wien I., Biberstrasse L6. #—eaa^e^eae^ ^—4 e^p—| TdeČina oa obrazu inrdeC nos, ogrci.pri-m±m J^J ^^5T" JmJ *^'» ^°^e in °^**Pna koža vse napake poHi ođpTavi zajam. staropreiskuSena dr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo. Poi2ku§nja K 1*—, veliki lonček K 3 30. 9r. A. Bixm blserao ml«koT tckoC ruđerv rožn»t, bel in naravno rumen, ste-klenica K 3*30. Diskretno razpošjlja Dr. A. Bis, kea^k laeer. B«aa| IX^ Lalilei 1 gmss« H Zaloge v Ljubljani: drog. A. Kane, drog. »Adrija«. Prodajalci koles in mehaniki! • ^ sahtovajto a«| •■ pM mmt* trn toto IMS • _lj:i^r ^_^ kalesih, pneamaUkah !■ 4rmflUi hal—ih y«> <^(7/^\--yjgCT^\ trebUlaak. Soliden in najceiiejSi uknp. Sloremtka ^W*' ^t? T^nijh nhn kUn ii iMiil sMr to in« Upita. A. VVEISSBERG, Duoaj II, Untere Donanstrasse 23|IU Pozor! Pozor! Slivovko. lioiimet. ni ii ii« dalje MILO ZA PRAHJEf »jamčeno 36 % maičobe in ida fino TOALETNO IIILOf railično surovo kavo le proti prejemnicL MOKKADOR krepilno zmleto kavo a primeejo. Kavo in Mokkador tuđi v nvitkih od 5 kg dalje, raspoiilja po najniijih dnevnih cenab. tvrdka A. KuSlan, Ljubljaaa, KarlovSU cesto 15. > vilm SflB^BJe^B^B^B^Bfla^BMe^biV^B^B^BVA aV^B^B^B^B^Ma^B&B&^Bk ^B*A ^B^ ^ / ^^^B ^MBe^BeVL^B eV^Bv^a^aVelSHa^^BV^BF fla^B ^eV * * ■eT* j* na prodaj, "^m Pismena vprašaaia na upr »Slov. Naroda« pod „VlU/lSlt '. 2239 ^iBliBii^ II v polni življenski dobi, I | I I simpatična, z raesečno I I kr rento in opremo, k# M M t#M porotHl M || z boljšim gospodom. I I | | Ponudbe pod „F. S./ I I LA 2564" na upravrništvo ^J ^^^ .Slov. Naroda". £^y ^9 %a^H«vrtB^|^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^P'^R^ejavB ^>^ M. Schnberi preje Bilina & Kasch, Llnbllaaa, Zlaovaka uL 5. pri poro ča veliko zalogo tkanin In flaet-rtjkavlc, vmšmm Uaf# za gospode in dame. raznovrstne !!■• parfnme, ročna đela in materijal, kimrgitea predmeta. 413 Moderna predtiskarija. \ IstMovan'e preeWečcnih gnm^ov. < HBBaSBaVHBBBBiBHaiBiB^a^a^a^a^aaaia^a^BVBiBnBaiBi Losne kite ■allvoKše kakeveati po 7, 9, 12 in li kron; laane pađiose In mreiioe vseh vrst; MMi>rllM. terva sa laae in brado cd Br. Drallea po 2 in 4 K, lasne vode in masti; Saampeen sa nmivanie las, iminke in pader potiliini 1.4. d. priperoča Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Poate*rl Zaradi vpokUc*n|a v voiaiko ■tattevanle |t lokal odprt samo 1a pro«a|o Maga im slcer wakl dan samo Od t do l 21 in v nedetfo od 9 do 11 ure donoldaa. I I Gonoktein.' i NajnovcjŠe, izkuSeno src.000 in 500.000 kron teiUi srett......100.000, 400000 in 200.000frank. 3% zmtjSkfll jrtJk iz leta 18S0 . . . 00.000 ia 90.000 kron 3% zaljSkih srca iz leta 1U9 * . . 00.000 in 100.000 kron 17 ilrt—l VMfc* Uto! SvoU glavnih đobitkov 1. 1917: l|180£00 krwi oziroma frankor. ajamr M—itađ •brak um K T-— adrama K 3*75. -fjm Trn »■■>■ bM|« lr«|Bo 4Murao vr*4a«Mt Ia |« taavka draarja kalrar pri lo «wt|*k v slmtata ■•tmtrekaat« l*klj«t«n« I — Sabtcvaite kraspUtao »•fasail« ia igraUt uort, klttto ■ aarodUoail 2414 Srečkovno zastopstvo L LiaMlana. 184. itev.________________ • •Si.OVGMttKi NAKOD*, •■• I*. avg«ata 1»I6. Stran 7. Ballia, lnrlama, pUMa* natakarica ===== iiče meiti, ===== Župan, Ljubljana, TrnOTskl prlstaa tt 4. 2565 Učenca I primcroo šolsko izobrazbo aprejme ▼ trgOTino z mešanim blagom Miti. Omahen natl. f. S. Šlcrabar v Višnji gori. g----^ Kupim večji ------- buKoviozd. Ponudbe se prosijo samo od onih, kateri gozdi se ne nahajajo nad eno uro od želeto?ške postaje. Naslov: Ljubljana, poitni pre-đal 15L 2552 Eyj 500 kron! BBBaBSBBaSBBr^ * ^BBBBbI W^£' ^^Ž^B Vam r'ačam, akn vr^\ unf-sEaaassBBssssi čevalec korenin Bla bslssai ne odoravi v 3 dneh brez bolečin Vaših kuri lb oćes, braaa*fs, obt**ć*BC*T. Cena lončku z jamstvenim pismom 1.50 K, 3 lončić! K 4-—, 6 lončkov X 5.50. Na i*^fine zahva!n;h pišem in priznanj. Potoni« tog, rok, pssduae naf lo odrravi Ita-pra5ek. Cena l>/i kTone, 3 Skatljice 31 'i krone. Eemenj, — Sošice (Kassa) I Postfseb 12 824, Ogrsko. 1930 Suhe gobe vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pndelke kapi I veletrgovina 2267 Anton Kolenc, Celje. Istotako tuđi vsako množino raznovrstnih praznih vreč in sodov. L iii - ttiilei 103znanja slavnemu občinstvu, da je z da--šnjim dnem ffPV otvorila atelier ia :: predtlskanje:: vsakovrstaih ročnih dol. = Istotaett se dobljo tu dl ------- idrljske čipke. L'nbljaaa, Wolfova ulica 1. II. Učenka leM vetapltf ▼ il getima * mesacJm blagom ¥ mestu ali um deieli. Poaudbe na oprava. »Slov Naroda« pod „MMka/aM4P. Druflzoburlovo (drataa klaaa, raka) 25*0 IC " prodajajo pri Alojziju Zormanu, Ljubljani Stari trg it. 32. V večji množini se dostatijo na dom. liši ii Mi samo a* dsbslo rnp^roča in Se vedno razrok 1 IVA« UsUBtt, »»Mtaf U, *•*• ■reaigasse 5. h sicer boks teletine, konjski b* liama, peliai prtdal it a*. &i% lapjislilclffl pošten, priden in trezen SO SpraJaM« Naslov pod I9X 110/1S744 na upravn, >Slov. Naroda*. 2674 stonovanTe z dvema malima sobama in kuhinjo ali eno Tečjo sobo in kuhinjo nairaie proti dolenjski cesti se išče n september. Ponudbe pod ^september/256S1 na upravn. »Slov. Naroda«. 2563 S prej me sa takoj troovski Domotnik ali prodafalka, katera je zmožna voditi mešano trgovino. Nadalje 80 sprelao tadL 2570 :: učenee :: krepak^ s primerno Šolsko izobrazbo. Josip Vrečko, Blzeljsko. H Lovro Sebonlk, Sp. Siska pri Ljubljani. __________________2459 ____________ SODE prazae ad petrolofa, lldHsiega oi|a ta deaat ipirita, tapale v vsaki množini po najvišjlh cenah tvrdka Ivan Jalačin, i IJnUfaaa, Blauka oasta itev. t Bar Nad 5O let obstojeda faB I parna barvarija in kemično snaženje oblek ier 134 I ^^= apretura sukna ■ Lfabiiana, flntnn Rnr 0UBCe> Selenbnrfova uL «. Hllllfll UUV Barska allM 4«. Poitreiba TCitaa ta toeaa. Ma|aU|« nm Novost! .podplate! „TURUL" usnjati odrezki, hranijo vsakemu najmanj K 10*— trolkor, ako nabavi da čevlje, nove ali stare, „TURUL" varovaloe podalaiov. —————^^^— Gena zavitku K 120, 140, 180. ■ Predala sano Ha SELJAK LJUBLJANA, Zaloga „TUBUL" čeTlJev, Prešersova silos it 52. !! Velika zaloga čevljev z lesenitni podplati. 0 Knjigovodjo ▼eiiega dvostaTacga kaJlgoTodstva, ieitavl]anla blUuioo ttr laiotoafa aernikega Ia tJoveaaktga ali hrratikega lt&Hu 09" Uia *^| ¥eletrgoYlaa % viaMs. La prvoiHtne moči na} poilfelo wojo poBaulbo i onučtio zaktev mm npravaliftve tega llaia pod „Velft«Tgo*la\a"/tS7S. * Stto *. MJomamna hakod-, «m is. avgMti me. 184 »tev. —J*^^________________________________—__________________________________ ^jktsjs M-*1"* ■ uijMuw.tt. aiavnica s 40,000.000-—. BBB^BB^^"^PaBB Bi^™"""»™aF~_~BB J| "B^Baja^^^ ^F ^r Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani, Stritarjava ulioa It. 9« V»akowp»tne banona trmmmuhclja. Vloaa na knjižice in na tofcoči radan. Kredit« sa •provi-catft« w hwy •* ffin«N«ii-«nJe vojaftkih doba«. Frcncozinja (rojena Parižanka) in avstrijska državljanki-, 146* fttafM kot bosa k boljši rodbini. Razume tuđi nemlko in italijansko. Naslov pove upravn. »Slovenskega Naioda«. 2335 Spodnješftajerska VINA bela in rđeča, v poljubni možini in po zmer-nih cenah, SPaT* oddaja "^M L mu mite rima y W\i 2306 _^_a aaaai * ■ i P_H^S /% =:= ^riporoča ossbno nbrana ===== I I ^l° f\v^ novosti 3 Dunaja. I Mnd^ *k/1 CJ^ *£% y#W*ff ijA^a olcusnih k^obukov ya I nV f|\ \ C* 1 ^am* /n d**lic(S ka*or *udl ^ at a I * \<|1# ^ wd zaloga Satnih klobukev. C\VN? AO^ V^ A^# ^2" Solidno blago. &riwano nhk* ■ C T W» ^ ^ T)^ bV\ rene &oorauUa iočno in ves*n° *^fig I _|^ |^ Munanja naročita na r^btro $ obratno pošto. Vojaščine prost kOIltoarist 'SCe mesJ knjigovodje VpraŠanja na uprav. »Slov. Naroda-pod ftk_Il9avodia 2308". 2 ! Pozor polledelti i T)ežclnc priđete I ^^^^^^^^= in jodjc BV kupuje "Vi RndOlI Cottčj trgovec, Vrhnika 186. ^ ^B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B_B__ IPATENTEI I vseh dežela izposluje inžcn!r 689 I I &M.* CiCIiBHA.fLJa«V. oblastvcno avtor. in zapriseženl patentni odvctnik I I na Dt- i gs_sn=f,—__ Ehsli 3E3___^ Kostanjev les, »™Z Mode kupim po najvišji dnevni ceni. —i— Ponudbe na —■———-^— Josip Kralj, Ljubljana, Franca Jožefa cesta *it. 7. M ■ i|—_■!;--■■-; __iaH= , >[___]' v Ifr^jtaft brzošivalne stroje f fi1 Vty6ir^fcX i v navadnlb In naftlnajslh opramah g • jf ^^^^^^^^ z xoictno pismeno garancijo ■ B g I^S^m^ kakor tudl najbolj priljubljena | 1 JiTOj Pach vozna kolesa #b S BI _»M n ^ , _ »» 0 I i to-_t7 t7"6i^ I Specijalna trgoTina Sivalnih strojev In koles ter vseh posameznih delov Itd. ^ I Ljuljana, Sodna aUca M. 7, LJoblJaBa. g »Sppejmem zastopnika ali zastopnico. = ■----------^— i t B SHarija Š5t%l — £iubljaqa, Židovska aiica ši 8 ^ ] « 5 aay ođprto skladište nasproti štev. 7 ~Wl Q |; 1 M prtporoča cenjenim damom m gospicam majo bogato i%bero tutjokusneje nakitenih svilenih klobukov ^ "** | W in slamnikov, vedno novih dunajakih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovaru in najmodernej&ega nakita. M | ž B popravila po želji. Žalnt klobukt vedno v %alogi. Zunanja naročita obratom pošte. w> ^. I vaaaa -■ HBbbb