Lefo XI. št. I a Naročnina znaša mesečno 25.— Din, za inozemstvo 40 — Dm. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva alica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te» tefon št 440 Celje: Kotenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Vsem našim naročnikom, čitateljem, inserentom in drugim prijateljem mnogo sreče, zadovoljstva in uspe- hov v letu lq>30! Današnja novoletna številka »Jutra« obsega 44 strani. Uredite si jo po straneh! Prihodnja številka izide v petek zjutraj. Potreba sporazuma med Francijo in Nemčijo Priprave francoske vlade za II. haaško konferenco -Nemška vlada stremi za sporazumom s Francijo Pariz, 31. decembra o. Priprave za haaško in londonsko pomorsko raz-orožitveno konferenco so v polnem teku. Haaška konferenca bo skušala na zadovoljiv način odstraniti še zadnje posledice svetovne vojne in enkrat za vselej spravili s sveta vprašanje vojnih reparacij, ki v največji meri ovira končno gospodarsko konsolidacijo Evrope. Londonska pomorska razorožitvena konferenca bo morala rešiti vprašanje omejitve pomorskega oboroževanja, ki je zadnje čase zavzelo tak obseg, da resno ograža finančno ravnovesje tudi tako gospodarsko močnih držav kakor so Zedinjene države in Anglija. Francoska vlada se .ie na vse omenjene konference temeljito pripravila. Včeraj so se nadaljevali belgijsko -francoski razgovori. Danes bosta razpravljala predsednik Tardieu in zunanji minister Briand s strokovnjaki zunanjega ministrstva in z nekaterimi člani francoske delegacije za II. haaško konferenco. Franciji se ne bo mo glo očitati, da je svoje stališče do vprašanja reparacij improvizirala. Nikdar se ni francoska vlada tako dobro in vestno pripravila za kako diplomatsko konferenco kakcr za haaško. Zaradi tega je upravičeno upanje, da bo prišlo v vnrašanju reparacij med Francijo, Belgijo in zavezniki do popolnega sporazuma. Francoska vlada je tr- (.'ubrana, sred 9 f. januarja 1?30 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Prešernova ulica 54. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešer* nova ulica 4 — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. - Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljuba ljana št 11.842: Praha čislo 78.180; Wien št 105.241 dno odločena, da bo branila francoske interese in zahtevala, naj ostanejo re-paracijski obroki brezpogojno nespremenjeni. Francoska vlada bo tudi zahtevala primerne garancije preden se reparacijske zadolžnice komercializi-rajo. Kar se tiče predčasne izpraznitve Porenja. stoji francoska vlada na sta* lišču, da se to ne sme zgoditi, dokler ne bo Nemčija popolnoma zadostila svGjim obveznostim. Predsednik Tardieu je pred kratkim ponovil v francoski zbornici zagotovilo, da je Francija pripravljena za sporazum z Nemčijo, da pa mora istočasno varovati svoje življenske interese. Francija upa. da bo Nemčija sodelovala pri delu za popoln sporazum med Nemčijo in Francijo. Locarnska pogodba, Youngov načrt in Društvo narodov ne nudijo še daleko dovolj garancij, da se ustvari trajen temelj za svetovni mir. Garancije zato leže v francoskem in v nemškem narodu. Treba pa je priznati, da je Nemčija kljub vsenemški desničarski propagandi veliko storila za končni sporazum med Francijo in Nemčijo. Odklonitev Sehachtovega memoranduma s strani nemške vlade je napravila v diplomatskih krogih zelo ugoden vtis in se smatra za odkritosrčen dokaz, da Nemčija v resnici teži za sporazumom s sosedi. Kraljeva novoletna poslanica Odgovor N]. Vel. kralja na novoletne čestitke kraljevske vlade -Uspešno delo v minulem in program za novo leto Delna rešitev vprašanja vzhodnih reparacij Branja .prfar rojena plačevati 10 mšFjomn frankov letno, — Ilepopustlfivost madžarske vlade. Pariz, 31. decembra. G. »Petit Pari-sien« in »Journal« javljata, da se ie v vprašanju vzhodnih reparacij dosegel popolen sporazum z Bolgarijo, ki le uvidela, da se mora vdati. Madžarska pa vztraja v svojem odporu. Po francoskih virih je zadnja ponudba Bolgarije reoa-racijska anuiteta v višini 10 milijonov zlatih frankov za dobo prihodnjih 37 let s pogojem. da bi bila Bolgarija s tem oproščena vseh ostalih obveznosti. Ta vest ;e vzbndla veliko senzacijo v političnih krogih, kjer pripisuje sklep Bolgarije pritisku francoske in angleške vlade, -ki sta ob priliki obiska Molova in Bnrova obja.smli stališče velesil v vprašanju vzhodnih reparacij. Vpraša- nje je sedaj le, če bodo države Male antamte pristale na ta kompromisni predlog. Mnogo skrbi pa povzroča uporno odklonilno stališče madžarske vlade, ki ne mara pod nobenim pogojem sprejeti kakršnihkoli reparacijskih obveznosti ter izjavlja, da raje razbije II. haaško konferenco, kot pa da bi pristala na zahteve malih držav Zastopniki velesil se trudijo z vsemi sredstvi, da bi pred-'očili Madžarom posledice njihove katastrofalne politike. Vsi ti napori. Da so bili doslej zaman ter odklanjajo Mad žari sploh vsake razgovore, pri čemur uživajo tiho podporo ene v reoaraeij-skem vprašanju prizadete države. in konference državnikov Zadnje priprave za drugo haaško konferenco — Delegacije posameznih držav se zbirajo v Parizu in Haagu odhoda ministra zunanjih zadev Mirrnes-ca. ki je včeraj odpotoval iz Bukarešte ko* delegat rumunske vlade na konferenco o Youngovem načrtu v Haajru. navaja »Adeverul« da so trotovi krogi informirani, da bo morala Madžarska v Haaeu popustit^ zaradi moralnega pritiska velesil. Rim. 31. decembra AA. Rimski presbiro poroča, da bo italijanska delegacija na haaski konferenci sestopala >z ministra financ Masconija. ki bo šef delegacije or»)I-nomočeneea ministra Pirel'i.ia. narodnega Poslanca Suvicha. kot strokovniaka bosta pride!.iena delegaciji Presci in svetrik poslaništva Butti. Delegacija je imela včeraj pod predsedstvom ministra zunaniih zadev Grandiia se.io, Na tei seji je minister fmanc Mosconi poročal o raznih vprašanjih. o katerih bo ramravljala haaška konferenca. Na seii so bili proučeni nrav-ci. ki jih je določil nredsednik italiianske vlade Mus^nlini 0 zadržanju italijanske de-.egacije v Haagu. Pariz, 31. decembra. Frarcoski ministrski predsednik Tardieu je sprejel sinoči francoske strokovnjake za haaško konferenco. Jutri ob 16.30 bo sprejel Tardieu celokupno francosko delegacijo za haaško konferenco, h katera pripadajo med drugimi zunanji minister Briand, finančni minister Cheron, Loucheur, Berthelot, Leger, Moreau. Parmentier, Quesnay .i d. Dele-gaciia odpotuje v Haag v četrtek. Pariz, 31. decembra. Francoski zunanji minister Briand je sprejel Jasparja, špar-■' ■šVj leganj^ki svetnik P^t. Madžarska delegacija bo plede re-šitve vzhodno rpnarnrjr kfsra vprašanja za-enako st';''šče, kakor zavema F-ii^iia in bo pledaia na to. da se rpšir*-dn.; so odpotovali v Pariz odno«no Haag zicanij nini^tpr !\^ironesf~ti ter državni tajnik, T imran. Parahu in Tupuka. V Pariza se iim nrid-uži narisat noslarik Titulescu. ki " tud? član haaške delesrar-jie. Bukarešta, 31. decembra AA. Povodom Delavski vodit*! ii postajajo lordi London, 31. decembra, o. Jutri bo objavljena nova lista angleških peerov. Za ta imenovanja vlada v političnih krog:h izredno zinimri;ate'i države in do^rg rrirave Pri tem sv!?"i de'u Hn?te imeli t-<1j rjos'ej pred očmi samo interese naroda in države in boste storfj vce, da t"di Vam ncdrejeiii oref'ii dr^ve unrave vedo samo za popo'"^ 7avon»+ost. Pr^vi^o in abso'"fno vseh in pred vsemi. Naše nac;j"«r>bv> gocnodnrstvo in naše državne finance priča-nne'o v na-stopaioe«m letu vso vašo r^nrnost in kar moč« vpifVr, f^^vposf. Gnc-j^rin-ski polet naše kral'evine in »vena delavnost morata zcpdo^r>«{i do ta^esra razvoia. da ne ho več potre^n^. Ha n*»'bo!j!e iff^ce na^e^a raro-if* ?§čp;o de'a v t**jin» in krn^a izven r"e?a orosfrane dotrOvine. P^^s^o n^e obdarjene zer'i5o c3 in Ha- go^ta^e bo r*oči 7 ra.v« vojpni in z dobro organizacijo delavnosti. Uprava m s:la naše kr^Fevine in n'eng vs°oit3 zave?t o me ^mrodn?h dolžnostih ho np^zVe v službi narodne zpie^nice m ho na n^čin t»«H; no=iei /eia o^r/nao'e. Nai bi ce z naše ^"'-mi n» omis^no nl?p.car, kar ie motnje cforUj v 73-ie^"ici z nafmt n-s?"+c;iii 73 Hefo ra^vOJtie?!* in ive^rti-n^-p,^ rPAn so nhsoii.fn* osnove politiko kraljeve lllorncln.nig S tsv:n1 vvntntov3n'fltn in želipmi se Vam 7ahv?''"iem za u lAf«» jn evo^g sfitto svoji vlari; e rt ?onrn.c10. VPnctnm,, 7 da H; •""ocfMrvi Rog v nove^ Iof»f naHonjj „nrodu yse d<>!>ro srečo in blagostanje.« Kako je bil umorjen Vlada RlsfGvIč Nadalnje ugotovitve zagrebške oolicfje, — Pri u^reru sta so-delovala tudi dva člana sedaj razkrinkanega komplota. Beograd, 31. decembra. Današnje »Vreme« nadaljuje s podrobnimi odkritji terorističnih organizacij v Zagrebu ter navaja med drugim: Zagrebška policija in sodišče imata v svojih rokah že ves materioal pa tudi vse kolovodje tre člane frankovske in Knrjevičeve teroristične organizacije, v kolikor niso pobegnili preko meje. Tekom nadaljnje preiskave je policija razjasnila truncge doslej nepojasnjene slučaje, med drugim tudi umor Vlade Ristov^ča. UgotovUetio i«, da sta Krem-zir in Franekič, ki sla pripadala tero- ristični skupini onrladincev bivše HSS, sodelovala pri umoru pekojnega Vlade Rističa. Oba sta bila člana razpuščene frankovske organizacije »Dcmoijub«. Onega večera, ko je prišel Ristovič v Zagreb, so sedeli skupno s Sun:čem v restavraciji »Kolo«. Ko so zvedeli, da je prispel Ristovič v Zagreb, so se z avtomobi?oni nagb odpeljali v neko vilo na Hercegovačiki cesti, kjer so dobili revolverje, na kar so sc vrn.'Ii pred restavracijo »Koto« baš v trenutku, ko je Surrč oddal smrinenosne strele na Ristoviča. Neresnične vesti o krizah v Rumuniji Beograd, 31. decembra, p. Tukajšnje ru-mursko poslaništvo je izdalo danes popoldne komunike, v katereir. kategorično de-mantira vse vesti o nekaki krizi v runiun-skem regentskem svetu in o demisiji kneza Nikole. V zvezi s tem demantira tudi vs6 vesti o izbruhu vladne in parlamentarne krize, ki naj bi bila posledica krize v regentskem svetu. Zamenjava železniških legitimacij za drž. uslužbence Beograd, 31. decembra, AA. Generalni inšpektor celokupnega prometa je izdal naslednje sporočilo: Ker legitimacij za znižano vožnio za polovično ceno na naš:h državnih železnicah in ladiah za aktivne uslužbence civilnega eda, katerih veljava je ootekla 31. decem- ni moči pra- vočasno zamenjati z novimi legitimacijami, je prometni minister izdal odlok, da smejo posamezni uradi izdajati svojim aktivnim uslužbencem, ki žele potovati tekom meseca januarja 1930 za polovično ceno, potrdila, ki naj jim služijo kot leg'timaeiie Na potrdilu mora biti žig dotičnega urada s protokolno številko in s podpisom šefa urada. Ta potrd:la ie treba na odh-odni postaji žigosati z vlažnim žigom blagajne za vozne listke, na potu pa jih morajo preščip-niti sprevodniki Ta odlok velja do 31. januarja 1930. Tretji redni profesor ljubljanske i^e^eSpsVe fahvfiete Beozrad, 31. decembra, p. Današnje »S"mžf>e-11« novlme* obia.vVjajo ukae. s katerem ie imenovani za rednega pro-fe«ir>i.a mediciis-ke fa'Vn'te!e na ljubljanski univerzi v 1-5 dr. A!'ja Košir, do-sed.anii docent ljubUanske nc»verzc. Nova ju^oslovenska parnika Dubrovnik, 31 decembra, r- V nedeljo sta prvič priplula v naše vode velika pre-kc-oceanska transportna parnika Ju.c:oslo-v en s Vega Lloyda »Triglav* in ^ Vojvoda Putaik«. Nova pota v novem letu w Prošlo leto Je bilo za naš narod in za našo državo zgodovinsko leto prvega reda. V našem notranjem življenju so se odigrali dalekosežni dogodki: ves naš ustroj je bil postavljen na nove osnove, ki so globoko preobrazile državni organizem ter ustvarile pogoje novega političnega ravnovesja. Kraljev manifest od 6. januarja in njemu sledeča zakonodajna dela so dvojnega značaja: ž njim so na eni strani proglašeni in deloma izvedeni novi trajni principi naše narodne in državne skupnosti, ki so dobili svoj lapi-daren izraz v novem imenu države, na drugi strani pa je uveden kot prehod k novi ureditvi' našega državnega političnega življenja provizoričen vladni sistem, ki je dosleden cilju, katerega zasleduje, zavrl vse politično strankarsko življenje ter izločil iz javne uprave neposredno udeležbo političnih organizacij, da na ta način poskusi osvoboditi državo izrastkov demokratizma ter otvoriti prosto pot novi, trezneiši de-mokraeiji Jugoslavije. Ni dvoma, da se veliki politični preporod. katerega predmet je v prošlem letu postala naša država, izvaja z energijo. ki daje vidnih, pozitivnih in koristnih rezultatov. Doba strastnih diskusij in še strastne i ših strankarskih borb je bila zaključena in mesto nje je nastala doba vsestranskega dela. Na vseh poljih javnega življenja vidimo energične napore pospešiti konsolidacijo naših razmer. To že samo po sebi privlačno deluje na vse pozitivne elemente v našem narodu in zato ni čuda. če se polagoma povsod pojavljajo sveže energije, ki smatrajo, da je v interesu naše domovine treba v dosego velikega cilja, ki ga ie tako simpatično postavil kralj, združiti vse. kar je v našem narodu dobrega in plemenitega v stalnem delu. Kdor dela. morda kdaj pogreši, toda edinole delo nudi garancijo končnega usoeha. Naravno, da danes ne moremo vedeli, ali bo v novem letu že mogoč prehod v normalne razmere, toda čim er.ergičneie in čim požrtvovalneje bomo sodelovali na ozdravilnem procesu, tem preje bo velika kriza, ki se je izrodila iz prvih 10 tet našega skupnega državnega in nacijonalnega življenja, prebolena in tem prej se bo mosrla naša Jugoslavija pridružiti naprednim evropskim "demokracijam, ki s simpatičnim pričakovanjem spremljajo napore za konsolidacijo Jugoslavije. Brez vsakega namena samohvale, konstatirajoč le suha dejstva, smemo reči. da je slovensko napredno časopisje v prošiem letu z največjim samozataje-vaniem. ki ga za more dati le nesebična ljubezen do velike stvari, vzdrževalo in krepilo samozavest, zaupanje.in pozitivno udejstvovanje . nacijonalnega elementa v naši ožji domovini za veliko jugoslovensko stvar. Z zadoščenjem ugotavljamo, da so naše novine pri tem bile deležne odobravanja širokih narodnih krogov v obsegu, ki je nad vse karakterističen. Danes, ko politične diskusije in polemike v časopisju niso mogoče in ko je strankarska senzacija le še spomin na mnoge nevšečne boje. je politično časopisje v naši državi v splošnem mnogo izgubilo na svoji privlačnosti in se opaža skoraj povsod padanje interesa na dnevniku in političnem tedniku. Če k temu prištejemo še posebno težavne prilike, v katerih smo prošlo leto v naši ožja domovini živeli, smo upravičeni podčrtati dejstvo, da so se »Jutro«, »Domovina«, »Slovenski Narod«. »Mariborski Večernik«. »Življenje "in svet«. »Ponedeljek«, napredni listi, ki vsekdar in v vseh okolnostih zastopajo in branijo pozitivno jugoslovensko ktejo, v prošlem letu okrepili !n razširili, kakor v nobenem poprei-šniem. Gonja proti naprednemu tisku ni prenehala in se je baš te dni stopnjevala v strastno preganjanje, ki ie kaznivo tud1! po pozitivnem zakonu, a ta gonja rodi te blagoslov. Krog čitateljev in nri-jateljev našega časopisja se vedno boli širi in zaupanje naroda v odkrito in pošteno nacijonalno politiko naprednega slovenskega tiska se izraža na naravnost manifestanten način. Ta poiav pa je tudi nesporen dokaz, da se polagoma ipak rahljajo vezi terorja in strasti, v katere je bil vklenjen velik del našega ljudstva. Kraljev manifest ie pravilno označil kot pogoj državne sanacije osvoboditev naroda iz spon partizanskih strasti, ki so v našem mladem, državnopolitič-no še malo izkušenem narodu pretvorili idejo režima demokracije v žalostno resničnost diktature demagogije. Navzlic vsem težavam in oviram se tudi pri nas vrši proces političnega iztrez-njemija. ki bo končno omogočilo, da se pri vsej raznolikosti pogledov i v naši ožji domovini razvije čut solidarnosti v velikih narodnih stvareh in zavest dolžnosti skupneea poštenega dela za gospodarski in kulturni blagobit celokupnega naroda. Iz kaosa nevšečnih let naših notranjih prepirov se polagoma dviga novo občestvo Jugoslovenov. ki vidiio spas svojega naroda in svoje domovine v požrtvovalnem treznem delu na vseh poljih narodnega napredka in katere ne-razdružno veže velika ideja kraljevega manifesta. Na tej poti naj bi nas.novo leto privedlo dober korak naprej! Ne zlorabljajte vere In cerkve! Zopet enkrat se vrši po raznih rodnemu V homiletični prilogi »Vzajemnosti«, glasila slovenskega duhovništva, ki je poioficijelni organ ljubljanskega gospoda škofa, je izšla koncem leta kot vzorec za duhovnike po deželi propagandna pridiga za tako zvano katoliško časopisje. Govor na znani šablonski način razpravlja vprašanje tiska ter vere in cerkve in prihaja, ker tako zvani »katoliški« tisk v svetovnem časopisju ne tvori ni tisočerega drobca, do vsekakor perpleksnega zaključka, da človeštvo z brzimi koraki navzdol drvi v nraven prepad. Edina interesantna kons-tatacija iz škofovske »vzorne pridige« ie pač ta, »da se mnogi v naših vrstah odpovedujejo katoliškemu (rec-te klerikalnemu) časopisju in naročajo verskemu mišljenju tuje liste« in da »s tem pripravljajo odpad od vere v svo-iem srcu in v svoji hiši«! Kakor vemo, so dobili župniki po deželi koncem leta s to vzorno pridigo tudi navodila, da morajo z vso silo izvrševati propagando za tkzv. katoliške liste in bojkotno akdjo proti ne-klerikalnemu časopisju. Ako upoštevamo gori citirano konstatacijo iz »vzorne pridige«, razumemo, da je letos pritisk na župnike še posebno velik, dasiravno se nam zdi tak postopek absolutno nedopusten in moralično pc-vse zgrešen. Mnogim našim duhovnikom na čast moramo priznati, da sta pri njih zmagali razsodnost in zavest o vzvišenosti duhovskega poklica nad kolporterskim. drugod pa so posamezni župniki in kaplani famozno vzorno pridigo še po svoje okrasili in po premnogih krajih na deželi se vrši že od Božiča sem strastna gonja proti naprednemu časopisju Ta gonja operira z najprimitivnejšimi argumenti iz politične ropotarnice nekdanje strankarske borbe. Naročniki in čitatelji na--prednega časopisja se javno s prižni-ce postavljajo na sramotni oder, nesreče, ki so se dogodile v župniji, se proglašajo kot božja kazen za čitanje »Jutra* in v neki fari je silno vnet gospod kaplan število nezakonskih otrok pripisa' vplivu razširjajoče se »Domc-vine«! Zupni uradi so se ponekod spremenili v propagandne oddelke raznih klerikalnih ča?onisov in po Štajerskem je povsod afiširano v obliki velikega »Pazglasa«, da se položnice za naročilo mariborskega klerikalnega tednika dobivajo v domačem župnem uradu!! Vs3 to so očitne zlorabe svečerofškeca /rvanja. ki se same po sebi obsoiajo. Tu ne gre za nikako versko ali božjesluž- krajlh križarska vojna proti na- časopisju beno akcijo, tu gre za zlorabo duhovne oblasti v svrho dajanja smernic za politično udeistvovanje. ki ima izrazit partizanski značaj in je le nadaljevanje onega razdirajočega strastnega agitacij-skega posla, o katerem so mnogi pričakovali. da mu bo v novem režimu energično napravljen konec. Vse. ki se jih tiče. še posebej opozarjamo, da je z novim kazenskim zakonom v § 400 uveden tako zvani »kancelparagraf«. ki duhovnike. kateri svojo svečeniško oblast v oerkvi ali v verskih spisih ali sicer v izvrševanju svoie poklicne dolžnos*' zlorabljajo v politične svrhe, strogo kaznuje z zaporom do dveh let. Ta nova zakonska določba bo dala vsem dobrim duhovnikom zaščito, da se bodo lažje nego dosedaj upirali pritiskom in vabam k zlorabi svojega poklica, na drugi strani pa bo zaščitila narod napram onim, ki celo v mašniškem plašču ne morejo prikriti svojih strasti. Kakor vedno je tudi letos veliko preganjanje naprednih časopisov imelo povsem drugačen uspeh, kakor so si inicijatorji predstavljali, in na stotih krajih izrečena preklinjanja so se izpre-menila v blagoslov. Nikdar še ni porast naprednega časopisja v novem letu bil tako razveseljiv kakor letos. Tunel pod Dunavom v Budimpešti Budimpešta, 31. dec. n. Vlada je svoje-časno sklenila, da zgradi preko Dunava v Budimpešti še dva mosta. Z zgradbo teh dveh mostov naj bi se pričelo že v prihodnjem letu. Sedaj pa je bila naenkrat sprožena misel naj bi se zgradil samo en most, namesto drugega mosta pa predor pod Dunavom, ki bi spajal Budim in Pešto. Ta misel je našla dober odziv in v pričetku prihodnjega leta bo razpisan natečaj za zgradbo tunela in mostu. Deseta žrtev Tutankamna Columbus (Texas), 31. decembra, r. T>-tankamnovo prekletstvo je zahtevalo novo žrtev. Angleški učenjak dr. Carver ki je odkril znameniti grob, se je namreč ponesrečil smrtno na vožnji z avtomobilom med Sant Antonio in Houstonom Carver, ki je zadnja leta živel v Peru, je od arheološke ekspedicije, ki je odkrila Tutankam-nov grob in se polastila njegovih zaklad&v, deseti čl?n. ki ie našel nenadno smrt. Z britvijo je grozil Lyon, 31. decembra, o. Neki popolnoma vimeni Atžirec Je v oEcj Molf-ece £ro®il z brH>v«]o vsem pasairtlrom in n&paid-eJ nako gospo, kateri Je adire.za1! m.a® prst. Razburjena množica ie vinjenega AKjrca prijela rn ga skoraj do smrti Bnčaila. Težko rajijenega AJžiirca so prepeljali v bofaioo. V SLUŽBI Senzacionalna razkritja češkega lista o vlogi znanega Izza kulis nemške tajne diplomacije ja Pabsta Beograd 31. decembra. M. Praške »Lidove Noviny«, ki imajo tesne zveze z zunanjim ministrom, objavljajo v svoji zadnji številki zanimiv članek o vlogi majorja Pabsta in avstrijske Heimwehr v italijansko-nemški zunanji politiki. Članek naglasa med drugim: Major Paibst. ki je eden izmed glavnih udeležencev znanega Kappovega puča, živi na Tirolskem kot »trgovec« Peter. On je sioer dobil avstrijsko državljanstvo. vendar pa še nadalje sprejema iz Nemčije svojo oficirsko pokojnino. ki mu jo vsak mesec dostavlja nemški konzulat v Inomostu. Ta epizoda odkriva nove tajne nemške zunanje politike. Nemška birokracija in nemška diplomacija delata brez ozira na iz-premembe v vladi po starem načrtu vi-ljemovske in ludendorske politike. Avstrijski heinrvvehrski pokret je finansi-ran iz Nemčije. »Alpine MontangeseM-schaft«, ki v glavnem subvencijonira ta pokret, ima svoje vodstvo ob Reni. Major Pabst ie eksponent tajne nemške zunanjepolitične službe in priznati se mora. da vrši svojo nalogo zelo spretno. Pred njegovim prihodom v Inomost se je vodila na Tirolskem huda iredentistična politika, ki je preplavila ves svet z vestmi, kako Italijani nasilno zatirajo nemško narodno manjšmo na Južnem Tirolskem. V prvih letih fašističnega režima so se nemški nacijo-nalci in socijalisti skupno borili proti fašizmu, sedaj pa so postali nemški na-cijonalci pristaši Mussoiinijeve zunanje politike. Nemška tajna zunanja poKtika je prepustila Nemce na Južnem Tirolskem njihovi usodi samo zato. da bi si pridobila prijateljstvo Franciji sovražnega Mussolinija, in major Pabst je tudi to nalogo, ki mu je bila poverjena, izvršil v zadovoljstvo obeh strank. Major Pabst je spravil tirolske seljake v službo italijanske zunanje politike in avstrijska Heimwehr je postala pomožna italomadžarska četa. Major Pabst biva često v italijanski Južni Tirolski ter potuje z italijanskimi vojaškimi avtomobili, v Inomostu pa često sprejema posete italijanskih oficirjev. Italijanska težnja gre za tem, da zasigura avstrijska Heimvehr Italijanom železnice in ceste v avstrijskem delu dravske doline, odkoder je najlažje, prodiranje proti Jugoslaviji. Na drug/ strani pa je major Pabst poskrbel, d/ vrši Heimwehr špijonažo o jugoslove?/ skem oboroževanju. Avstrijska Hebn-wehr je organizirata tajno italijansko poročevalsko službo na avstrijsko-jugoslovenski meji. Preko Avstrije se uvaža v Jugoslavijo orožje in municija. a Heimwehr natanko kontrolira vsako posamezno pošiljko. Podoba je, da je podzemeljski kanal zunanjepolitičnih zvez med Avstrijo. Italijo in Madžarsko zelo čvrst. Glavno zvezo tvori Heim-wehr, ki se vmešava v vsako zunanjepolitično zadevo. Avstrijski notranji minister Schummy ie, kakor že javlieno. v zadnjem času prekinil vse zveze s Heiimvehrom in najavil, da bo objavil prav zančmive dokumente o njenem delovanju. S pacifističnega stališča bi bilo samo želeti, da objavi *e dokumente čimprej, ker bodo nedvomno pokazali ro varen je Heimwehra preti Jugoslaviji. Češkoslovaška na pragu Novega leta Praga, koncem leta. Neki češki list je za Novo leto pred desetimi leti priredil anketo pod vprašanjem: »Cesa žeMte naši državi v prihodnjem letu?« Med številnimi odgovori je bil vsekakor najznačilnejši odgovor nesrečnega dr. Rašina, ki je z redko dalekovidnostjo v par lako-ničnih stavkih naglasil vse ono, česar je potrebovala mlada republika in kar mora čsl. narod storiti, da utrdi svojo narodno državo. Odgovor dr. Rašina Je bil pred desetimi leti naslednji: »Nastopajoče ieto 1920. naj prinese našemu narodu notranjo konsolidacijo, da opustimo povojno mrzlico in se vrnemo k delu in varčnosti, da nadomestimo ono, kar je uničila vojna. Vrnemo se k demokraciji, temelječi ne samo na socialnih pravicah, marveč tudi na socialnih dolžnostih, vrnimo se k spoštovanju zakona in k odporu proti nasilju in samovolji. Zato želim našemu narodu, da se otrese današnjega moralnega razvrata in da ne trati sve-jih sil v sebičnem lovu za koristmi posameznika in posameznih razredov, marveč naj se združi v delu za oču-vanje svobode in samostojnosti, ki so zanjo trpeli in umirali najboljši možje našega naroda. Želim svojemu narodu, da bi v bodočem leta ne blodil več Po stranpotih, temveč da bi našel samega sebe.c Dr. Rašin v tej svoji izjavi naglaša v glavnem važnost moralnih in gospodarskih dobrin in vse drugo odbija kot vzporedno in podrejenega pomena. Deset let je preteklo od tedaj, ali besede Rašinove, ki je že davno v grobu, veljajo neokrnjene tudi danes, morda še bolj nego pred desetimi leti. Čsl. vlade doslej niso zapirale oči pred gospodarskimi vprašanji, vendar se je o teh v glavnem le govorilo, zato je nova vlada poudarila v programu svojega dela predvsem rešitev gospodarskih nalog in od prvega dne zasedanja parlamenta se narodno zastopstvo bavi izključno le z gospodarskimi problemi. Preteklo leto je bilo jubilejno leto. Narod je slavil tisočletnico obstoja češke države. Vendar slavnosti niso vtisnile svojega pečata javnemu življenju, ki je stalo pod dojmom vseobče gospodarske krize. Zlasti prilike v kmečkem gospodarstvu! so postale naravnost pogubne. Hmeljarstvo, ena glavnih panog čsl. izvoza, je tako padlo, da njega donos ni pokril niti 25 % režije, sadjarstvo je udarila lanska zima s svojimi mrazovi, da si ne bo opomoglo desetletja, a ostale pridelke žetve je porabil poljedelec, da se je vzdržal na novršju v vseobčem kritičnem stanju. Pri vsem tem, da je moral poljedelec svoje pridelke oddati pod lastno črno, so Se razmere na živilskem trgu celo poslabšale in je konzumenta od tega znižanja cen zadela .le še večja draginja. Razumljivo je tedaj, da si široki sloji naroda nf> žele več politikantstva in strankarstva, marveč plodono^nega in graditeljskega dela v zbornici. Kako malo ima smisla politiziranje in kako je mesto njega potrebno nametno delo, se vMi" predvsem iz odmošajev Češkoslovaške do Poliske. Od samega prevrata smo v slabih odno^ajih s Poljsko in večkrat ji» že prišlo do nevzdržnih na^pto^i Polivki tick. zlasti listi krakovcUji šlabči^ev, stalno zasmehujejo delavno če~ko ljudstvo. Kamen spotfk® ie n^m^tT? no1?«-Vs» inan:-šina v tešin^ki poVrgiini. ki kal? dobrp odnoSa«; med obema narodoma, das? ta manišVis* $e'e v zvezi z ?i