TRST, četrtek 13. decembra 1956 Leto XII. - Št. 283 (3521) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. «, II. nad. — TELEFON 93-M* IN 94-63» — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, c'10l<^a 4909 ^aicžbT^Slovemje! K 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemsisega tis a ,ržaškeea tiska O. ZOZ-Trst tišine v Širini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir . Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB . 1 - Z - 315 - izdala z_■ i ______ _________________________________ F in vsej Madžarski ponavljajo se den se stavka onstracije v nadaljnje več mestih Aretirana dva člana centralnega delavskega sveta - Vesti o spopadih v Budimpešti - Kadar je delegaciji delavcev izjavil, da vlada še ni utegnila pripraviti pozitivnega vladnega programa, in je dejal, da bo «kontrarevolucija uničena do konca prihodnjega tedna» .'Budimpešta, 12. — Bu- Rifflpeštanrtfci radio je nocoj v*čfcrat pozval madžarske de-•svce, naj se jutri zjutraj vr-#*jo na delo, in jih je opo-*arjal na ukrepe, ki j;h do-zakon o obsednem stanju, Posebni dopisnik beograjske 'Borbe» pa piše, da bo verjetno v Budimpešti otavlka trajala tuci jutri. ‘ Dopisnik ?ravi, da se stavka nadalju-!e danes ves dan in da je v številnih mestih prišlo do de-j ®onstracij. V Egeru 90 bile “ttnonst racije zelo ootre. Pri “e«K>nstracijah, ki so bile v : “Jek, ko so demonstranti "tušali vdreti v tiskarno krajnega easopiea, sta bili med sPopadi dve osebi ubiti., tri ^ so bile ranjene. Danes so 8e demonstracije in oborože-!*1 apopadii ponovili v še več-km obsegu. Isti dopisnik poroča tudi, da 6'a bila predstavnik central-J*Ba delavskega sveta v Bu-■ “taipešti Sandor Racz in San-Bari aretirana. Delavci v Številnih tovarnah grozijo * nadaljevanjem stavke-. .y zvezi z aretacijo dveh j “‘anov budimpeštanskega de-| vVskega sveta je budimpe-! Janški radio oddajal poročilo, j | Pravi, da sta ta dva «ime-| 9 važno vlogo pri organizi-anju kontrarevolucije, da sta Jvršila številna izzivalna de-7®ja ter zavajala mladino, 1 a je razdeljevala letake«. Poročilo pravi dalje, da sta V?Cz in Bari »terorizirala trave člane delavskega sveta j organizirala nezakonito se-0 centralnega delavskega na kateri je bil sprest sklep o 48-urni stavki in S bili sprejeti ukrepi za zru-,"ev vlade«. Poročilo dodaja, sta bila Racz in Bari v 'utu 2 radio svobodna Ev-t°Pa in tujimi novinarji, »ka-*rim sta dajala lažne informacije«. Agencija United Press po-1 j°ca. da je danes prišlo v Bu-:l:Papešti do krvavih uličnih Jbtpadov in da so uporniki j iali bcmbe proti sovjetskim Jakom in policijskim oddel-j0,P. Agencija zatrjuje, da je spopadov prišlo v Ulici Sf • - JJ°rtcz Szigomond in da je S Potrdil tudi moskovski ramo. poročilu je dalje rečeno, |9, je množica napadla odde-i* madžarske milice, medtem 1 J® so nekateri vojaki skušali jbsiliti nekega tramvajskega jjtača, da se vrne na delo. Jekateri sovjetski tanki so 1 1*. Pridružili madžarskim vo-Jkojn prj streljanju na mno-Ta je odgovorila z me-| bomb. Agencija pra- la« ie d° podobnih spolov prišlo na Trgu Kossuth goriva, — pred parlamentom in v Ulici Rakoši ter v industrijskem predmestju Ujpest. Policija je aretirala več demonstrantov. Ni znano število žrtev ali ranjenih. Položaj pa je še zelo zmeden in ni si še mogoče u-stvariti jasne slike. Budimpeštanski radio je oddajal vesti, kii jih je objavil «N«p Szabadsag«, kii pravi, da je bilo včeraj kroženje avtobusov in tramvajev prekinjeno v prestolnici »zaradi napadov teroristov na vozače«, ter dodaja, da je bila proti nekemu avtobusu vržena bomba. List pravi, da sedanja stavka na Madžarskem nima para v zgodovini delavskega gibanja, in dodaja, da «so rudniki in tovarne zaprte, ker izzivalni elementi im komtra-revolucionarji terorizirajo poštene delavce in jih odstranjujejo od dela«. Glede državnih trgovin, pravi lif.it, da so se zaprle potem, ko so dobile »skrivnostne telefonske pozive«. »So ljudje, dodaja list, ki mislijo, da bo stavka pospešila umik sovjetskih čet in uresničenje madžarske narodne neodvisnosti. Toda to je žalostna tragična napaka. Stavka preprečuje zadostitev zakonitih zahtev ljudstva. Stavkajoči služijo samo interesom kapitalistov in kontra-revolucionarjev, naj ae skrivajo pod kakršnokoli krinko.« Opoldne je budimpeštanski radio poročal, da so nekateri tramvajski vozovi začeli voziti v prestolnici in da je »vedno večje število delavcev navzoče na svojih mestih v velikih jeklarnah na budim-peštanskem otoku Czepel«. Radio je pripomnil, da se delo nadaljuje v tovarnah «Ma-viro«, da pa delavci, ki bivajo v oddaljenih krajih, n ho mogli priti na delo zaradi težav v prevozništvu. Radio je tudi javiti, da so se peki obvezali, da bodo oskrbovali prebivalstvo s kruhom v kakršnihkoli okoliščinah. Predsednik republike Istvan Dobi pa je pocipisal dekret, ki določa, da bo vsakdo, ki bo kršil zakon o obsednem stanju, obsojen na smrt. Radio je opozoril prebivalstvo, da je zakon o obsednem sta- pešltanskih predmestij, da nje- nju stopil v veljavo v torek ob 18. uri. V prestolnici so sprejeli stroge policijske u-krepe in policija je izvršila številne preiskave. Qkoli poldne so v neki ulici slišali strele iz pušk in 9trojnic. Agencija Reuter pa medtem zatrjuje, da so v zadnjih treh dneh aretirali na Madžarskem nad 3000 oseb, povečini intelektualcev in članov delavskih svetov. Dalje javlja ista agencija, da je med neredi v raznih mestih, fci so bili te dni, bilo ubitih 78 Madžarov in 12 Rusov. Ranjenih pa da je bilo 280 Madžarov in 17 Rutov. Budimpeštanski radio je nocoj javil, da je predsednik vlade Kadar izjavil neki delegaciji delavcev, da «bo kontrarevolucija uničena verjetno do konca prihodnjega tedna«. Kadar je dalje izjavil delegaciji, v kateri so bili delavci številnih tovarn budim- gova vlada ni še utegnila pripraviti pozitivnega vladnega programa. «To bo napravila po uničenju kontrarevolucije«, je dodal Kadar, ki je pripomnil, da «bodo glavni smotri novega vladnega programa neodvisnost države in nadaljnja demokratizacija«. Na koncu je Kadar izjavil, da bodo pozneje poklicali v vlado nepolitične osebnosti, če bodo sprejele vladni program. V govoru pred delavskimi delegati predmestja Pester-zsebet je Kadar naštel vzroke, ki bodo po njegovem »neizbežno povzročili poraz kon-trarevolucionarjev«, in je izjavil, da je odločen podpirati delavske svete v podjetjih, ne bo pa dovolil delovanja centralnih in regionalnih svetov, ki so «hoteli ustvariti državo v državi«. Obsodil je nato tiste, ki zagovarjajo »narodni socializem«, in je dodal; «Madžarska je in bo o- Stala ljudska republika, v kateri bomo gradili socializem.« Zatem je Kadar poudarjal, da je zagovornik »popolne svobode z eno samo omejitvijo: Mi ne bomo dopustili nikomur svobode uničevanja ljudske oblasti.« Francija vztraja na sestanku treh PARIZ, 12. — Francoska vlada je imela danes sejo, ki je trajala tri ure. Po seji je državni tajnik za informacije Jacjuet izjavil, da je francoska vlada odločno naklonjena sestanku treh predsednikov vlad ZDA, Velike Britanije in Francije. Jaquet je dejal, da je zunanji minister Pineau na se-jii poročal o svojih razgovorih z Dullesom ter o drugih mednarodnih vprašanjih kakor tudi o sedanjem zasedanju NATO. ČETRTI DAN KONGRESA KPI POMEMBNI PRISPEVKI K DISKUSIJI Di Vittoria, Terracinija in Moravskega Terracini obrazložil zamisel demokratične vlade delavskega razreda - Vidali sporočil pristop tržaške KP v KPI (Od našega dopisnika) RIM, 12. — Po včerajšnjem jugoslovanskem je bil danes na vrsti poljski pozdrav kongresu. Gomulkov sodelavec Morawski je govoril o »napakah nadstrukture, ki so ovirale razvoj produktivnih sil«. Glede poznanjskih dogodkov je dejal, da so bili posledica teh napak ne pa reakcije od zunaj, čeprav »se ne more zanikati, da je sovražnik skušal izkoristiti in bo še skušal izkoristiti vsak znak ljudskega nezadovoljstva«. Odgovornost partije in ljudske oblasti mora izražati hrabrost priznanja napak in sposobnost takoj najti in izvajati popravke. To potrjujejo tudi tragični dogodki na Madžarskem. Pozdrava češkoslovaškega in romunskega delegata sta bila, žal, daleč od poljskega, večkrat pa celo v nasprotju z njim. Po mnenju romunskega Jugoslovansko letalo pristalo pri Vidmu VIDEM, 12. — Danes je na Campoformidu pristalo jugoslovansko reakcijsko letalo. Pilot je izjavil, da je izgubil smer in je bil nato prisiljen pristati zaradi pomanjkanja SE VEDNO PRECEJŠNJA na zasedanja sveto ministrov NATO Poročilo dtreh modrilip - Llojd predlaga ustanovitev atlantskega parlamenta - Turčija zahteva večjo podporo bagdadskemu paktu - V Liondonu prikrivajo javnosti Idoydov govor PARIZ, 12. — Današnja jutranja seja sveta ministrov atlantskega sveta je trajala dve uri in en četrt. Popoldne pa so ministri razpravljali c poročilu «treh modrih« glelde sodelovanja članov NATO na nevojaških področjih. Svet NATO je načelno sprejel poročilo treh modrih, ki ga je obiazložil italijanski zunanji minister Martino. V glavnem je Martino dejal, da se je mednarodni položaj znatno spremenil, odkar je odbor treh dobil nalogo za pripravo poročila, in da je tej spremembi sledilo poslabšanje atlantskega sodelovanja. Zato se je odbor znašel pred novim položajem in je zaradi tega čutil dolžnost opozoriti v svojem poročilu na sedanjo krizo v atlantskem zavezništvu, ki jo je treba vsekakor premagati. Martino je dejal, da se poročilo tiče v glavnem dolgoročnih ciljev atlantskega sodelovanja, da pa upo- SKUPŠČINA OZN ODOBRILA RESOLUCIJO DVAJSETIH DRŽAV --- Zavrnjeni predlogi štirih azijskih držav - Izjave jugoslovanskega de• ata Ivekoviča - Varnostni svet priporoča sprejem Japonske v OZN M IVEW YORK, 12. — Glav na skupščina OZN je danes (ijUrila resolucijo 20 driav v zvezi z Madžarsko. Za redijo je glasovalo 55 delegatov, proti njej 8, vzdržalo te Se jih je 13. Se prej je skupščina zavrnila spremeni-le tej resoluciji, ki so jih predlagale Indija, Indonezija Cejlon. ! II YORK, 12. >1 svet je soglasno priporočil l-vhi skupščini OZN, naj (lte.jme Japonsko v Organi-?io združenih narodov. H?Prejem je predlagal predli''bik Peruja. Za sovjetski 4,'Olog, naj se sprejme tuli Zunanja Mongolija, pa so IjSovali samo štirje delegati, 'SZ, Jugoslavija, Iran :n Pf0*' sta glasovala de-Kube in Formoze. O-j9|'h 5 delegatov se je vzdr- I d-^avna skupščina pa je na-t).:ieVala razpravo o Madžar-(jfl ha podlagi resolucije 20 bfav m resolucije štirih azij-ti.*1 držav. Jutranja seja je S* zelo kratka in na njej ‘Ul, tovorili predstavniki Ukra-Burme in Nepala. Bur-»jBskt in nepalski delegat li? Podprla resolucijo dvajse-držav, : a včerajšnji večerni seji t. aa avstrijskim delegatom 1. °ril član jugoslovanske de-|i”Cije dr. Mladen Ivekovič. l^ddaril je, da je bilo za neslovansko vlado madžar-I v-° vprašanje v prvi vrsti I i,,je pravic in interesov iJJega madžarskega ljudstva, ‘tj pa seveda ni vzrok, da u,11® bi dogodkov, ki so se (. Rtali na Madžarskem, gle-i i,, tudi v najširših okvirih th^arodne stvarnosti. «Ker C0 v načelu proti kakršni v obliki tuje intervencije kjotranje zadeve drugih dr-b>,‘ smo bili tako tudi v dieru Madžarske. Obenem H, is »o : je poudaril Ivekovič, ni- IL Kateri je bil boj madžar-ti,.** ljudstva samo prehod ij» *mota dela prebivalstva, ^Jatia s strani plačanih a-*un,°v iz tujine«. Dr. Iveko-'tV v *vezi s tem dejal: bt:' tem je šlo, in smo v to Hv^Učani, za boj vsega ljud-si4 ali vsaj njegove velikan-Večine proti režimu zati- Varnnst-1 ranja, kateremu je bilo podvrženo toliko let. To je bil boj za svobodo in neodvisnost. Pri tem seveda ne bi radi rekli, da si niso nekateri prizadevali uporabiti ta boj v povsem različne namene Mi smo po drugi strani vedno nasprotovali težnjam, ki so hotele ta boj obrniti proti ciljem, ki niso imeli nič skupnega s pravimi interesi madžarskega ljudstva in ki bi lahko razen tega privedli v nevarnost mir in mednarodno varnost. To kar je bilo važno, je bilo predvsem, rta dobi madžarski narod možnost za izhod iz lastnih težav in da reši svoje probleme v soglasju s svojimi željami in interesi. To pa je bila tudi osnova stališča, ki ga je jugoslovanska delegacija zavzela glede na razvoj madžarskega vprašanja«. V nadaljevanju je dr. Ivekovič poudaril, da je jugoslovanska delegacija posebno izrazila upanje, da se bo Ka-darjeva vlada pokazala sposobno zbrati široke plasti prebivalstva okoli programa, ki ga je proglasila ob svoji u-stanovitvi, da bodo zadovoljene zakonite zahteve prebivalstva in da se /bodo prav tako kmalu začeli razgovori glede umika sovjetskih enot. »Naša pričakovanja, kakor tudi pričakovanja mnogih drugih delegacij pa na žalost niso bila potrjena,« je dodal Ivekovič. Govoreč o najnovejših dogodkih na Madžarsketn, je jugoslovanski delegat dejal; »Nikakor ne bi mogli mimo dejstva, da obstoje določene težnje, ki bi rade sedanji položaj izkoristile na način, ki bi lahko to stanje še poslabšal Ta težnja se je že dovolj jasno pojavila med našo sedanjo razpravo. Po drugi strani pa mora moja delegacija izraziti obžalovanje, da je madžarska skupščino. Sodimo, da izostanek madžarske delegacije v razpravi o vprašanju Madžarske ne bo prispeval h konstruktivni razpravi. Nasprotno, to bo lahko samo še bolj otežilo že tako težak položaj madžarske delegacije na tem zasedanju.# V nadaljevanju je dr. Mladen Ivekovič dejal, da bi bilo prav, ko bi glavni tajnijj OZN v bližnji bodočnosti o-biskal Budimpešto. Izrazil je prepričanje, da bi imel tak cbisk ugoden vpliv na položaj na Madžarskem. Nato je nadaljeval: »Po izmenjavi gledišč med glavnim tajnikom Hammarskjoeldom in madžar. skim zunanjim ministrom se nam je zdelo, da je madžarska vlada pripravljena sprejet. obisk gospoda Hammar-skjoelda. To je tudi povzrjjj čilo, da smo glasovali proti predlaganemu načrtu resolucije. Sedaj z obžalovanjem u-gotavljamo, da glavni tajnik ni doslej dobil nobenega odgovora na predlog glede dneva njegovega obiska. V luči teh dejstev je moja delegacija proučila razne predloge, ki so nam bili dani. V tem okviru bomo prav tako proučili avstrijski načrt resolucije«. «Kar se tiče predlQga resolucije dvajsetih držav, ne verjamemo, da bi njen sprejem iahko ugodno vplival bodisi na mednarodni položaj kakor tudi na dogodke v sami Madžarski. Nam se zdi prej primeren, da bi povečal kot pa zmanjšal napetost. Predlog Burme, Cejlona, Indije in Indonezije se nam nasprotno zdi konstruktiven. Vendar delegacija sodi, da bi njegov učinek v sedanjih okoliščinah ne dosegel tistega, kar žele štiri delegacije, zaradi česar se je jugoslovanska delegacija odit čila, da se bo vzdržala v odnosu na ta načrt resolucije«. Dr. Ivekovič je zatem z\ezi z nekaterimi glasovi madžarskih beguncih v Jugoslaviji seznjmil glavno skupščino o stališču jugoslovanske delegacija sklenila zapustiti t vlade o tem vprašanju. števa tudi nujne naloge, to je okrepitev atlantske solidarnosti bodisi s konkretnimi pobudami kakor tudi s svečano in javno izjavo. Zjutraj so na dolgo razpravljali o potrebi razširitve posvetovanja med članicami NATO tudi na vprašanja Srednjega vzhoda. To vprašanje je sprožil turški zunanji minister Menderes v posebni spomenici. Pozval je zahodne države, naj bi bolj odločno podpirale bagdadski pakt. Tur-š-ko zahtevo sta podpirala delegata Francije in Velike Britanije, uprle pa so se ji nordijske države. Diskusija, v katero je posegel tudi ameriški državni tajnik Dulles, je bila zelo živahna in spričo nasprotujočih si stališč niso prišli do nobenega zaključka. Na kratko je govoril še kanadski zunanji minister Pear-son, ki je pozval ostale ministre, naj pozabijo nasprotja o Srednjem vzhodu in naj začnejo izvajati sistem stalnega posvetovanja. Diskusija o Srednjem vzhodu je bila odložena na jutri, zato da je svet lahko proučeval poročilo treh modrih na popoldanski seji. To poročilo priporoča, na) glavni tajnik NATO ima možnost, da «v vsakem trenutku poseže v spore ali nasprotja, ki se tičejo članov zavezništva«. Prav tako naj se mo da možnost da «uvede ali vsaj olajša postopek ugotavljanja, posredovanja, arbitraže ali sprave« za čimprejšnjo poravnavo spora. Ce ne bi moglo priti do poravnave spora, bi moral imeti glavni tajnik oblast, da izbere tri pomočnike med stalnimi predstavniki sveta. Poročilo pravi dalje, da j® dolžnost držav članic in glavnega tajnika sporočiti svetu pakta vse, kar hi lahko ogrožalo solidarnost in učimkovi-tosit zavezništva. Ena od točk pravi, da vsak spor, ki ne bi bil urejen v okviru organizacije. mora priti pred sodišče NATO, preden se predloži drugim mednarodnim organizacijam. Edina izjema je. ko gre za primere pravnih sporov, ki bodo morali biti predloženi pristojnim mednarodnim pravnim organizmom. Angleški zunanji minister Selwyn Lk>yd je preč lagal u-stanovi-tev atlantskega parlamenta. Lloyd je odobril splošne obriie poročila »treh modrih«, fci priporoča sodelovanje med atlantskimi državami tudi na gospodarskem in političnem področju. Predlagal je «močno evropsko skupnost«, ki naj temelji na treh elementih: visoka politična in vojaška direktiva atlantskega pakta, fci naj vsebuje delovanje zahodnoevropske zveze v okviru NATO. Gospodarsko sodelovanje na področju in s pridružitvijo z OEEC, evropsko plačilno zvezo s premogovno in jeklarsko skupnostjo in morebitnimi drugimi u-stanovami istega značaja, skupno tržišče in področje svobodne izmenjave. Skupščina parlamentarnega tipa, ki naj ima oblast in ki naj spo-po lnjuje atlantsko skupnost Lloyd je dejal, da je poročilo treh modrih »sestavni del« tega obširnega načrta Izrekel je nekatere pridržke glede predloga o rednih političnih posvetovanjih. «Velika Britanija, je pripomnil, ima svetovno odgovornost in mora skoraj vt-ak dan sprejeti važne odločitve. Angleška vla-da namerava delovati v du hu poročila in odobrava zamisel posvetovanj, kolikor ne daje samo pravice kritizirati ali ugovarjati, pač pa pomeni delitev odgovornosti.« Predlog o povečani učinkovitosti sestankov sveta NATO din drugih organov, zlasti skupine 9tal,nih predstavnikov, britanska vlada tudi z naklonjenostjo sprejema in ceni predlog za neko vrsto stalnega zasedanja skupine, ki naj bi bila stalno obveščena o vseh plateh političnega položaja in zadevnega stališča raznih vlad NATO. Pozornost britanske javnosti je usmerjena v teh dneh v glavnem na tri dogodke: na zasedanje ministrov NATO v Parizu, na dogodke na Madžarskem in na to, kar se dogaja na Bližnjem in Srednjem vzhodu. Za dogodke na Madžarskem se javnost seveda zelo zanima, na drugi strani pa se del propagandnega aparata trudi, da bi to krizo čimbolj zkoristil za podpiranje tradicionalne antikomunistične blokovske politike. Kljub temu pa se del tiska in to najresnejši, bavi z raznimi problematičnimi sklepi in se bolj trudi informirati bralce, o dejstvih, pri čemer v Londonu pogostoma uporabljajo informacije jugoslovanskih dopisnikov iz Budimpešte. Očitno je, da je britanska delegacija na sestanku severnoatlantskega pakta skušala zgraditi svojo taktiko na podlagi določenega tolmačenja dogodkov v Madžarski in na podlagi tez o sovjetskem prodoru na Bližnjem vzhodu. Toda v Londonu do sedaj niso zadovoljni z uspehom svoje točila kažejo, da je ameriški minister Dulles in še nekateri drugi delegati zelo ostro govoril o angleško - francoskem napadu in da potemtakem poskusi zakrivanja napak ne bodo uspeli. V Londonu so bili včeraj in danes zelo nejevoljni, ker govor britanskega zunanjega ministra Lloyda v javnosti precej prikrivali, tako da ga niti britanski tisk ni mogel objaviti v celoti. Tu di danes se je nadaljevala de bata za zaprtimi vrati. Toda i? tega, kar je bilo mogoče izvedeti, je razvidna, da je prišla britanska ' vlada pred s veje partnerje sedaj še z e-nim novim pojasnilom, zakaj je skrila pred njimi svoje namene v zvezi z napadom na Egipt. Po tem tolmačenju, ki ;e že kdo ve katero po vrsti, Egipt ne spada v področje, za katerega veljajo obveznosti severnoatlantskega pakta in za radi tega taka intervencija tudi ni zadevala njegovih članov. V londonskih političnih krogih pa si seveda ne delajo iluzij niti o pravilnosti niti o uspehu tega novega op ra ničila. Nasprotniki vladne politike so z negodovanjem zabeležili včeraj najnovejšo izjavo prve. ga lorda admiralitete, ki je kategorično poudaril, da britanska oprema za čiščenje Sueškega prekopa ne bo na razpolago silam Organizacije združenih narodov, če ne bodo angažirali tudi britanske posadke. To pa nasprotuje za delegacije na pariškem sestan-1 htevi OZN. Ta trma prav go-ku. Po prvi seji so sicer po- tono ne bo pripomogla k hi-ročali, da so na njej kar naj- trejši obnovi Sueškega preko-bolj odkrito izmenjali razna pa, niti ne bo koristila britan-mišljenja, toda podrobna po- J ski politiki. delegata sta vlada in partija na Madžarskem že zmagali nad uporniki. Dopoldne so govorili še: Terracini, Di Vittorio, Vidali in drugi. Največ novega je povedal bi Vittorio, ki se je povzpel v svojih zahtevah iznad Togliattijevega referata. Med drugim je dejal, da bi bilo dovolj okrepiti policijo, če bi bilo res, da je na Poljskem in Madžarskem šlo samo za reakcijo, imperialiste in fašiste. Glede socializacije na vasi je rekel: «Naš kongres mora svečano izjaviti vsem kmetom, ki obdelujejo svoj kos zemlje in ki jih hočemo osvoboditi sužnosti monopolov, da hočemo z njimi skupaj graditi socializem ter da jih ne bomo silili, da bi brez njihove volje socializirali njihove male kmetije.« Govornik je nato ponovil nujnost sindikalne enotnosti. Geslo, da mora biti sindikat «transmisija partije«, je nekdaj veljalo, ker je bila nekoč samo ena delavska stranka. Danes je več delavskih strank in zato sindikati ne morejo biti več »transjnisdja« nobene stranke, ampak morajo enotni sindikati zajeti vse delavce ne glede na stranke. Priljubljeni sindikalni voditelj je navedel v svojem govoru še sledeče številke: od 1. 1948 do 1955 se je dohodek dela zvišal za 65.7 odst., medtem ko so se mezde zvišale samo za 11,6 odst. Profiti delodajalcev so se zvišali celo za 700 odst. Tako imamo na eni strani večjo koncentracijo bogastva, na drugi strani pa relativno ter delno tudi absolutno obubožanje množic, Razen tega pa so svojo enotnost delodajalci okrepili s trojno zvezo, hkrati pa množijo svoje napade na enotnost delavstva. Italijanski privilegirani sloji so trikrat poteptali ustavo in se ne bi sedaj obotavljali poteptati italijansko republiko, ki sloni na delu. Terracini, ki je govoril pred poljskim delegatom, je najprej naštel, pod kakšnimi gesli so se vršili dosedanji partijski kongresi in konference. L, 1951 pod geslom «Za vlado miru in socialnega napredka«, 1. 1955 «Za vlado miru, svobode in socialnega napredka«, letos pa «Za demokratično vlado delavskega razreda« Razlika med sedanjim in prejšnjimi gesli je torej v tem, da prej KPI ni določala, v kakšni vladi pristaja sodelovati, medtem ko je letos točno določeno, kakšna vlada mora biti, kar pomeni, da je vprašanje postavijo no v njegovih osnovah ne glede na sestavo vlade, temveč na podlagi sporazuma med delavskimi sloji, ki mora določiti značaj vlade in demokratično strukturo države. Poudaril je, da je koncept diktature proletariata pojasnjen v programski izjavi za kongres ter da gre sedaj le za konkretne načine izvajanja diktature proletariata, ki jo je treba razumeti kot hegemonijo proletariata. Omenjena izjava zahteva demokratično vlado delavskega razreda in predvideva demokratično metodo ob izvajanju ustave. Pri tem pa bi bilo napačno takšno demokracijo mešati z meščansko demokracijo, kajti demokracija je tuja kapitalistični buržoaziji kolikor pa jo buržoazija mo-] zgodilo zato, ker ie rinisko ra izvajati, jo., izvaja, zaradi | vodstvo VidaliJU popustilo, zahteve ljudskih množic. «Mi pa zahtevamo demokratično metodo ne samo kot neobhodno potrebno nujnost, temveč predvsem kot posledico različnosti interesov posameznih delavskih kategorij, ki potrebujejo politične zastopnike, fci pa se vsi strinjajo, da je obnova potrebna,« je dejal Terracini in poudaril: «Toda v tem okviru je osnovno, da ima delavski razred hegemonično funkcijo. Zaradi tega je v demokratični vladi delavskega razreda nujno sodelovanje komunistične partije, ki je najbolj reprezentativna delavska stran* ka.» Zdi se. da je v gornjih stavkih Terracini doslej najbolje od vseh pojasnil, kaj pravzaprav pomeni in kakšna naj bi bila demokratična vlada delavskega razreda. Zato socialistična alternativa s socialistično združitvijo ne more biti brez KP. Terracini pravi, da je Saragat prav zaradi tega, ker je zvedel za geslo sedanjega kongresa, pristal na sestanek z Nenoijem v Pralognanu, da bi tako oviral dosego demokratične vlade delavskega razreda. Terracini je precej ostro kritiziral dosedanje metode znotraj partije. Zahteval je: prenehanje izključevanja i* partije v vseh primerih, tako da vsak član lahko po zrelem in poštenem premislek y, sam izstopi iz partije; kongresi naj bodo odslej vsako leto redno; pravila statuta naj Se izvajajo pri vrhu in povsod, tudi na periferiji. Pred Terracinijem je govoril Vidali, ki je takoj povedal, da bo KP za Trst čez nekaj mesecev »neločljiv del KPI«, ker se je vprašanje Trsta definitivno rešilo pred dvema letoma, «Ta rešitev pa je vse prej kot zadovoljiva, vendar pa predstavlja to prednost, da krepi tržaško delavsko gibanje s tesno in organsko združitvijo z italijanskim delavskim gibanjem, s katerim deli cilje in zahteve,« je rekel Vidali. Dejal je, »da se strinja s tezami in programsko izjavo, z načrtom statuta in usmeritvijo v veličastnem Togliattijevem poročilu« — skratka, z vsem, kar je vodstvo KPI predložilo kongresu. Ni dvoma, da pomeni ta pristanek brez vsakršnih pridržkov konec dosedanje Vi-dalijeve opozicije do rimskega vodstva. To se seveda ni PONOVNI SARAGATOV MANEVER proti socialistični združitvi Še en oster odgovor Saragatu v »lAvanti* - Go-nella je proti predčasni razpustitvi parlamenta temveč narobe. Glavni del Vidalijevega govora pa je bil strnjen opis težavnega gospodarskega in socialnega položaja Trsta. Pti tem je citiral tržaški rek: «Prišla je mati in otroci odhajajo v Avstralijo.« Nato je dejal, da se v tezah govori tudi o borbi za izvajanje Posebnega statuta in se poudarja važnost borbe za zajamče-nje nacionalnih pravic Slovencev, ki jih jamčita tudi ustava in memorandum, ki pa jih oblast večkrat pozablja. Posebej je zahteval, naj komunistični tisk in parlamer* tarči podprejo osnovne tržaške zahteve: prosto cono, povečanje brodovja in pomorskih prog ter železniških in cestnih zvez z ostalimi italijanskimi pokrajinami in z Avstrijo (na Jugoslavijo je slučajno pozabil). Končno je omenil še »naše slabosti, naše napake in naše pomanjkljivosti« ter #proletar{lk.i inter-nacionalizem in globoko, zavestno zvestobo do SZ«. Popoldne so kongres pozdravile: bolgarska, finska, švicarska. belgijska in tunizijska delegacija. Prve tri so bile — kot je bilo pričakovati — povsem konformistične: bolgarski delegat se je pohvalil, da je 80 odst. kmetov v zadrugah, švicarski pa je povedal, da zvezna valda troši 45 odst. vseh splošnih izdatkov za vojsko. Tunizijski delegat je bil sprejet nadvse prisrčno in navdušeno ter je posebno poudaril solidarnost z alžirskimi borci za svobodo. Belgijski delegat je podčrtal, da so osnovni vzroki za madžarske dogodke tiste napake, na katere je pokazal XX. kongres KP ZSSR Med domačimi govorniki popoldne je bil najvažnejši Ro-magnoli, tajnik važne borbene organizacije italijanskih kmečkih delavcev Federbrac-cianti. Delegati ga, žal, zaradi pozne ure skoraj nic^ poslušali. V glavnem je izjavil, da je za kompromis med tistimi, 'Ki zagovarjajo geslo «Zemljo tistim, ki jo obdelujejo«, in tistimi, ki zahtevajo, da se določi 50 ha kot maksimum po agrarni reformi. Jutri bo Togliatti odgovoril diskutantom, Longo pa bo poročal o spremembah v partijskem statutu. Sledila bo razprava. nato volitve, v petek pa bo zaključek kongresa. S. R. DJILAS OBSOJEN NA TRI LETA ZAPORA Državni tožilec je v svojem govoru poudaril, da je Djilas z netočnim in obrekovalnim prikazovanjem dejstev hotel dati določenim krogom v inozemstvu material za zunanji pritisk na FLRJ (Od našega dopisnika) RIM. 12. — Saragat je zopet dokazal, da si zamišlja socialistično združitev precej po svoje: priključitev PSI k PSDI, pa še to ne kar tako enostavno, temveč hoče staviti socialistom še razne pogoje Ko pa je danes dobil od »Avanti« krepek odgovor, je napravil celo afero. Včeraj je imel namreč na zasedanju vodstva PSDI govor, ki ga je današnji »Avanti« pa pravici označil za provokator-skega. Saragat se je zaradi tega silno užalil in takoj je poslal tajniku stranke Mat-teottiju pismo, s katerim mu javlja, da izstopa iz paritetne komisije za socialistično združitev. Poskrbel pa je tudi, da je postalo pismo javno, še preden bi mogel Matteotti napraviti kak poskus, da Sara-gata prepriča, da prekliče svoj izstop. Jasno pa je, da bi pomenil* izstop Saragata iz omenjene komisije dejansko razbitje vsega dosedanjega napornega dela za socialistično združitev. Govorilo se je že. da bo s socialistične strani izstopil iz komisije Vecchietti, fci je tu di glavni urednik pri «A-vanti« in bi se tako vzpostavilo ravnotežje. Vendar pa je Vecchietti pokazal, da se pri PSI ne nameravajo pustiti preveč plašiti po Saragatu Jutrišnji «Avanti» bo namreč zatrjuje, da je hotel delati I tom in napada glasilo PSI, Saragat iz politične ocene, ki I češ da pretvarja «idejno dejo je socialistično glasilo da- v“‘~ -• „0-0- lo o njegovem govoru, osebni primer. Medtem bi pa Saragat napravil mnogo bolje, če bi popravil tiste dele svojega govora, ki so zares pro-vokatorski ter navdihnjeni po najstrožjem atlantizmu ter najbolj prostaškem protikomunizmu. Provokatorski je njegov govor tudi zato, ker gre v okvir vedno težjih pogojev, fci jih Saragat stavi PSI in ki nimajo ničesar skupnega z načeli razredne in demokratične stranke. Ti pogoji naj bi že tudi določali politiko bodoče združene stranke na taki osnovi, da bi PSI in celo PSDI sprejela nele sedanjo politiko vodstva PSDI, temveč celo tisti osebni poudarek, ki ga Saragat vsiljuje pri tolmačenju politike PSDI. To ni način združitve, pravi Avanti«, ki piše nato, da bosta kongresa obeh strank povedala, kaj naj bo nova stranka. Na koncu pa pravi članek: »Saragat naj ne kroži okrog problemov in naj ne išče pretvez. Nihče ne bo verjel, da je samo neki pridevnik iz «Avanti» prisilil Saragata k tako hudi odločitvi. Naj tudi on prevzame svoje odgovornosti!« Socialdemokratsko vodstvo pa je na koncu današnjega zasedanja sprejelo resolucijo, v objavil članek, v katerem se 1 kateri se solidarizira s Saraga- bato v krivične osebne napade«. Resolucija pa na koncu vabi Saragata, naj umakne svoj izstop iz paritetne komisije, ter razširja to vabilo tudi na Matteottija in Tanassija, ki sta tudi iz solidarnosti podala ostavko. Ta resolucija je bila odobrena s 14 glasovi, 6 pa se jih je vzdržalo. Revija »Politica« bo v svoji prihodnji številki objavila nekatere izjave ministra Go-nelle o predčasnih volitvah, BEOGRAD, 12. — Okrožno sodišče v Beogradu je nocoj obsodilo Milovana Djilasa na tri leta strogega zapora. Razprava pred okrožnim sodiščem v Beogradu se je začela danes zjutraj. Djilasa so branili beograjski advokati Veljko Kovačevič, dr. Grol in Nikola Djonovič. Javni tožilec Aleksander Atanaškovič je obtožil Djilasa, da je s svojo izjavo agenciji »France Presse« 29. oktobra in v članku, ki je bil objavljen v novembru v ameriškem listu «New Leader« pod naslovom «Nevihte v Vzhodni Evropi« z netočnim prikazovanjem dejstev želei škodovati ugledu Jugoslavije in interesom njenih narodov. Tožilec je poudaril, da je Djilas z netočnim obveščevanjem svetovne javnosti skušal podpreti obrekovalno gonjo proti Jugoslaviji z namenom, da izzove vmešavanje inozemstva v notranje zadeve Jugoslavije in v njeno zunanjo politiko. Tožilec je navajal posamezne odstavke izjave in članka in je ugotovil, da Djilas ni samo izjavil, da ne soglaša s stališčem Jugoslavije, ko se je v Varnostnem svetu vzdržala glasovanja o vprašanju, da se postavi na dnevni red zadeva Madžarske, temveč da je obtožil Jugoslavijo, da je s tem opustila načelo spoštovanja tuje suverenosti in prepovedi vmešavanja v notranje zadeve drugih držav Cl. 88 ustave sicer daje pred- _____________________________ ___________ sečniku republike možnost, j „2 drugimi besedami, je ugo- J- rvo rlam pnt t.rvH a >__m •_________ i.iu.« ;« niiln« da razpuuti parlament, toda v sedanjem položaju Gonella ne vidi nikakega vzroka, ki ga ustava določa za razpust. Res se prav sedaj dogajajo velike spremembe, vendar pa še niso končane. Parlament, kii bi bil tedaj izvoljen, bi nastal na podlagi nestalnega položaja. Gledati je treba na to, ali je za državo — ne pa za to ali ono stranko — koristno, z izredno proceduro (razpustitvijo obeh zbornic) ustvarjati parlament, fci bi skozi pet let predstavljal le prehodno fazo italijanskega političnega razvoja. Pač pa je po mnenju Gonelle zelo nujna reforma, po kateri naj bi bil senat izvoljen za pet let, tako fcot poslanska zbornica. A. P. tovil javni tožilec, je Djilas obtožil jugoslovansko vlado, da je izdala narodne interese, da eno trdi a drugo dela. Prav tako je obrekoval Jugoslavijo s trditvijo, da je v Jugoslaviji vso oblast prigrabila birokratska kasta, ki ovira nadaljnji razvoj demokratizacije.« Javni tožilec je opozoril sodišče, da je Milovan Djilas med obiskom jugoslovanske državne delegacije v Indiji in Burmi dal podobne obreko-valne izjave, za kar je bil januarja leta 1955 pogojno obsojen na 18 mesecev zapora, da je to storil tudi v času. ko se je pričela normalizacija odnosov s Sovjetsko zve zo in da je to poskusal tudi sedaj, ko je položaj v svetu zaraidi dogodkov v Egiptu in na Madžarskem zopet, in v trenutku, ko se Jugoslavija v Združenih narodih skupno z drugimi državami trudi, da bi se odstranila vojna nevarnost. Javni tožilec je dalje izjavil, da je Djilas v preiskovalnem zaporu priznal, da je te izjave dal z namenom, da bi vplival na svetovno javno mnenje in preko njega na jugoslovansko vlado, da bi spremenila svoje stališče, m je poudaril, da gre za premišljeno obrekovanje Jugoslavije z namenom, da se dezin-formirajo njeni prijatelji v inozemstvu, da se zmanjša u-činek jugoslovanske zunanje politike in mednarodni ugled Jugoslavije. S tem je Djilas dal določenim krogom v inozemstvu, sovražnikov socialistične Jugoslavije, material za izvajanje zunanjega pritiska na Jugoslavijo. Razprava se je pričela ob prisotnosti številnih inozemskih in domačih novinarjev. Pc prebranju obtožnice je sodišče na zahtevo javnega tožilca sklenilo, da se zasliševanje obtoženca nadaljuje brez udeležbe občinstva. Javni tožilec je utemeljil svojo zahtevo z obrazložitvijo, da se bodo med razpravo neizbežno obravnavala tudi važna zunanjepolitična vprašanja in da bi to moglo škodovati miroljubni politiki Jugoslavije. Milovan Djilas in njegovi branilci so nasprotovali zahtevi javnega tožilca, češ da je obtoženec v omenjenih člankih obrazložil samo svoje mnenje, da ne gre za nobene tajnosti zunanje politike in da ima obtoženec, ki je javne obtožen, pravico, da se javno brani. Razprava se je zatem nadaljevala pri zaprtih vratih. Poleg obtoženega, njegove obrambe, soproge, brata m sestre so v dvorani ostali samo zapriseženi stenografi ib 10 javnih delavcev. Po razpravi, ki je trajal* skoraj ves dan, je okrožno sodišče objavilo razsodbo. Milovan Djilas je bil obsojen n* skupno kazen treh let strogega zapora, vštevši pogojno kazen, na katero je bil obsojen januarja 1955. leta. Sodišče je zavrnilo predlog obrambe, naj se Djilas do pravomočnosti razsodbe izpusti na svobodo. VREME VČERAJ Najvišja temperatura 8. naj-nlžja 6,9. ob 17. uri 7.2, zračni tlak 1028.1 stanoviten, veter za-hodnik 4 km. vlaga 73 odst., nebo pooblačeno. m* revij; 19.15 Sola in dom: stra glasba: 20.00 Šport: 2«.» Dvorakovi Slovanski plesi: Zbor Slovenske filharmonije. 20.50 Grieg: Dve elegični melodiji; 21.00 Linhart: «ZuPanov* Micka«, dramatizirana 22.00 Predavanje; 22.15 mann: Simfonija št. 2 : 22.45 Jui-no-ameriški ritmi. .TRST I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 18.30 Umberto Giordano■ tf«-dora«. opera v 3 dej.: stival v Kostariki; 21.00 Orkester Armando Fragna; 22115 Ugo A-modeo: «Madame Tignon«. Kn" minadna zgodba. KOPER Poročila v slovenščini: jj-jj®' 7.00. 7.15. 13.30 14.15 15.00 13 w’ 22 00 . . c V) Poročila v italijanščini: 6.39' 12.30. 19.45 23.00. 5.00-6.15 Spored iz LjublJanej 6.15 Jutranja glasba; 7.00-C, Spored iz Ljubljane: 7.25 D® minut ritma: 7.35 Tri .iutraiu popevke: 7.45 Koledar; 1100 troški kotiček; 13.45 Naš oper«; četrtek: 14.20 Glasba po žel.>«■' 15.00-17.00 Spored iz Ljubila««. 17.00 Jovan Popovič: «Pah'0?,l slušna igra v ital.: 180D-1?:,. Spored iz Ljubljane: 19.30 Edd Calveirt igra na trompeto: zo-Fg 23.00 Spored iz Ljubljane: »•* Plesna glasba. SLOVENI)* 327,1 m. 202,1 m. 212,4 o Poročila ob 5.00. 6.00 T;®0, 13.00 15.00. 17.00 19.00 22.00- 11.00 Naši najmlajši pojo: Cicibanom — Rikica Ovadn • Metlica-pomočnica: 11.30 Iz L. goslovanske orkestralne ,SiasVj Slavko Mihelčič: Concertino klavir in godalni orkester; ko Tajčevič-Bogo Leskovic: dem balkanskih plesov: 12.0® -L. hek opoldanoki glasbeni s0°,ivj 12.40 Klavirske skladbe ««,L. Mendelssohna: 13.15 Zabavna P*., l tn n» t-. _ , -i^tliilP l*1 ba; 13.30 Popularne melodije^n ste — poslušajte!: 15.40 orkestralne glasbe: 14.35 iz literature — Norman Goli in mrtvi . II.; 16.00 Z. širni in inozemskimi sol|stl , skladatelji: 17.10 Zabavna inP> . na glasba na tekočem l£“ver' 18.15 Intermezzo iz opere ‘6^ Grimesv skladatelja Beniam ,j Brittena: 18.30 Reportaža: Poje ženski zbor; 20.10 Četrtjo večer domačih pesmi in naPfr tiacin pesmi i» sodelujejo Ptiliu2Jaji' vov — soueiujeio url1'“lOnii solisti in ansambli: 21.00 ”«7,1. Ceneta Vipotnika; 21.30 Iz 50 stične glasbe. TELEVIZIJA ^ 17.30 Spored za otroke: S potovanja: 20.45 Vesti; *ijg Odnehaš ali nadaljuješ: ',j 5 Film «Ob'eževalne točke«; Novi filmi. Excelslor. 13.30: »Vojna in A. Hepburn. H. Fonda. ^ Fenice. 15.30: »Očaranje«, K vak», T. Povver. 21.00: »Odnehaš ali nadah®Lie-Nazional«. 15.30: «Ko tolpa za« ne«, S. Bradv. J. Vohs. 21.00: »Odnehaš ali nadaiJ>iJ.sl(j Fliodrammatlco. 16.00: «Pacl ifiSK' vragi« R. VVagner. T. ^ojgi Superdnema. 16 00: *paC,2n>e. vragi«, R. VVagner. T. N'1 Arcobaleno. 15.30: »Carski (Mihael Strogov). C. Jur* S. Kosclna. 21.00: «Oduehaš ali nadabb.-f. Astra Rojan. 16.00: »Vražji ral«, V De Kovva. E. In*®0)^ Capitol. 16.00: »Jokala bom tri«, S. Hayward. Ie5». 21.00: «Odriehaš ali nadaljuj ^ Cristallo. 16.00: «Sing»puO»‘ Gard-ner. F. Mac MurraY- 5> 21.00: «Odnehas ah nada'!“ pl-Grattacielo. 15.30: «Največ)» koborba«, M. Ray. Jtano- ifj4, 21.00: »Odnehaš ah nadahc «jt-Alabarda. 16.00: «Ob času W nic«. V De Slca, G. R^Lj«. 21.00: »Odnehaš ah nadalju j Ariston. 16.00: «Haitski rib1*’- Agar, R. Bovve. .... 21.00: »Odnehaš ali nada|iu g. Armouia. 15.00: »Bela furiJ2”' Parker, C. Heston. D■ Aurora. 16.00: «Krali in iaZ*' Kerr. J. Brvnner. ,„,08* 21.00 «Odnehaš ah nadah«' ^ Garibaldi. 16.00: «Peklenska ^ gija«. P. Douglas, R. , Crt’ 21.00: «Odnehaš ah nadab ^, Ideale. 16 00: »Pacifiški čr»‘ seri«. M. Mavo. D More*j,#, Impcro. 16.30: «Prodana J. Russell. C. VVilde. .i,,ie**-21.00: «Odriehnš a 11 riadal'u.vo-Italia. 16.00: «2ivel bom jem spominu«, C. Thoin^ Z. Moreno. nule**’ 21.00 »Odnehaš ali nada||uuj-S. Marco 16.00: «Tam-tam da- Jumbe«, Kerima. P. Arm« rlz- 21.00: »Odnehaš ah nadal j^e Kino ob morju. 16.00: «P°* gospoda Klementa«. n,itr‘‘. 21.00: »Odnehaš ah nadal'" y' Mati oglasi Pri MOTO GUZZI - HnftdfV Cardelllno 71 kub., ***, np*11' Galletto 192, poltovornl* r>v» nost 35(1, tovorniki * ^ lS*,’ za avtomatsko razkladanj« ured brušenje Avtomotodlescj; 4e > lev glav, bati, nadom«'«i|jC(,il, pritikline. Delavnica Fabto Severa II. PROSLAVA OBLETNICE CANKARJEVE SMRTI Besede, ki jih je prof. Andrej Budal spregovoril na skupni proslavi pretekli torek v Avditoriju. IVAN CANKAR je najpomembnejši slovenski pisatelj in poleg Zupančiča glavni predstavnik slovenske moderne. Rodil se je na Vrhniki 10. maja 1876 in umrl v Ljubljani 11. decembra 1918. Obletnica njegove smrti nas vsako leto spominja, da se zmeraj znova poglabljamo v njegova dela. Sele dvainštirideset let mu je bilo, ko so ga položili v grob poleg Ketteja in Murna. A če se razgledujemo po njegovem delu, imamo vtis, da je to delo zaokroženo in zaključeno. Dvajset zvezkov zbranih del Ivana Cankarja ne prebere človek tako kmalu m ko se čez leto ali dve povrne k njim, odkriva nove lepote in nove vrednote, ki jim prej ni segel do dna in jih tudi drugič in tretjič morda še zmeraj ne dojame v vsej njihovi globini. Sam Oton Zupančič se je mrtvemu prijatelju izpovedal o njih,- ePreveč bogastva, preveč lepote si usul pred nas, ki nismo bili vajeni bogastva in lepote. Sam jaz ti priznam, da stojim zmeden pred tvojimi spisi, da jih ne morem pretehtati, ne znam presoditi v celoti, kakor jih nisem mogel dostojno ceniti sproti». Marsikaj se je medtem razčistilo. Zbranim spisom so se pridružila zbrana pisma. V obsežni hram Cankarjeve u-metnosti vdira več in več svetlobe. Zgradba stoji pred nami v jasnih, veličastnin o-brisih. V podrobnostih in posameznostih se nam odkriva tako bogastvo, da zmeraj znova strmimo nad veličino Cankarjevega duha. Cankarjeve borbe na področju leposlovne umetnosti so bile pestre in mnogoštevilne. Nekatere je dobojeval za živa, druge šele po smrti; nekatere mu dozorevajo v naših dneh v dokončno zmago. Njegova dela Zgovorno pričajo zanj. Z leti rastejo v popolno priznanje tudi taka, ki jih njegovi sodobniki niso doumeli, ker so jim bila preblizu, ali za tisto dobo prenapredna. Ivan Cankar je videl zastarelost, posnemanje, neuspelost in zaostalost v slovenskem slovstvu ter se je s Kettejem. Zupančičem in Murnom trudil, da se stare vezi potrgajo in se zaneso v naše književno ustvarjanje novi in sveži tokovi. Tako je nastala njegova pesniška zbirka Erotika (1899) z izvirnimi ljubaVnimi pesmimi, pa tudi že z drugimi temeljnimi motivi, ki jih je pozneje obdeloval v prozi: o-gorčenost nad domačimi in velemestnimi razmerami, renčanje siromakov zoper pretirano uživanje bogatinov, klici ponižanih in razžaljenih po dostojnem življenju in večji družbeni pravičnosti. Borbenost, ki diha iz vse zbirke, si je kmalu začela dajati duška v prozi. Cankar je cenil realizem in včasih tudi naturalizem, a oboje le kot slogovno sredstvo v umetniških delih, s katerimi je obsojal in smešil nezdrave družbene razmere ter bičal in raz-krikoval izkoriščevalce. Satirični dar se močno čuti že v Vinjetah. Zoper krivičnost, laž in sebičnost grmi v Knjigi za lahkomiselne ljudi. Roman Tujci ruši slovenske predsodke o umetnikih, ki so dolgo veljali za tujce med lastnimi nazadnjaškimi rojaki. Kmalu se polasti Cankar tudi odra za izražanje svojih nazorov o narodu in družbi ter o mestu, ki pritiče umetniku v njej. V drami Jakob Ruda je učinkovito prikazal gospodarski polom in notranji zlom sebičnega očeta. V satiri Za narodov blagor je zavihtel bič nad samopridnostjo in licemerstvom v javnem življenju. S Kraljem na Betajnovi je obsodil krivični družabni red, sloneč na kapitalizmu brezvestnih mogotcev. Pokvarjenost o-mejene malomeščanske družbe razkazuje v Pohujšanju v dolini šentflorjanski. Drama Hlapci riše žalostno propadanj e malomeščanskega i zobra-ženstva, posebno učiteljstva, ki se neznačajno lovi in omahuje-med malovrednimi ali nevrednimi strankami. V Lepi Vidi je simbolno poveličano umetniško in ljubezensko hrepenenje. V dobi simbolizma je razgrnil Cankar v svojih povestih in novelah nekaj mojstrsko izdelanih podob iz slovenskega in obče človeškega življenja ter izklesal nekaj likov, ki razodevajo zmožnosti in lastnosti velikega umetnika. V Martinu Kačurju je nazorno in učinkovito upodobil žalostno usodo prevnetega idealista, ki v omejeni, pusti, dušeči Vsakdanji okolici izgublja notranje ravnovesje in omahne v smrt. Povest Na klancu je Posrečena Cankarjevi materi mučenici in simbolno trpljenju vsega njegovega naroda; «Neizmeren klanec siromakov je bil pred njim in narod hlapcev je stanoval na klancu». S knjigo Ob zori se Cankar še drugače zaglablja v domače življenje svojih rojakov. Hiša Marije Pomočnice je zbirka pretresljivih zgodb neozdravljivo bolnih, nedolžnih deklic, obsojenih v trpljenje po krivdi staršev. V Gospe Judit zasmehuje pisatelj kritike, ki ne najdejo razumevajo- čega odnosa do njegovih del. Križ na gori je lepa zbirka u-metniško dovršenih črtic iz življenja nebogljenih in nesrečnih bitij. Klasično popolna je povest Hlapec Jernej in njegova pravida o krivičnih, izkoriščevalskih družbenih uredbah, ki same silijo izkoriščanega človeka v revolucionarno ■maščevalnost. V Krpanovi kobili in Beli krizantemi je Cankar ošvrkal nezdravo propadanje dramske umetnosti v tisti dobi in žalostne razmere v tedanji slovenski kritiki. Zrela Cankarjeva umetnost diha iz Aleša iz Razora, posvečen ega lepotam domačega kraja, in iz Kurenta, kjer se pisatelj poglablja v veseljaške poteze v značaju svojega naroda. Globoke in občutene so črtice Za križem, kjer je procesija siromakov in sirot po- (Nadaljevanje na 4. strani) Prizor iz Cankarjevega »Martina Kačurja« v uprizoritvi tržaškega SNG KAKO JE Z VERSKO SVOBODO V ITALIJI? Protislovja med u in starimi zakonskim V Italiji živi nad 200.000 pripadnikov različnih nekatoliških verskih skupnosti, ki se pritožujejo nad kršitvijo načela o verski svobodi O zadevi, o kateri nameravamo razpravljati, smo že pisali, vendar se nanjo vračamo zato, ker bo to vprašanje v kratkem prišlo pred parlamentarno komisijo za notranje zadeve in pred parlamentarno pravno komisijo. Gre za vprašanje verske svobode. Na prvi pogled bi se morda komu zdelo čudno, da se s takim vprašanjem mora danes u-kvarjati celo parlament, sai že sama italijanska ustava točno določa, da ima vsak državljan pravico izpovedovati katero koli versko prepričanje in opravljati verske dolžnosti in (biede katere kol’ vere ali sekte, v kolikor bi *o ne bilo proti predpisom o javnem redu in v kolikor bi to ne moglo prizadeti javnih lokalov Podatki, ki jih bomo pozneje navedli, nam dokazujejo, da temu ni tako, kajti eno so ustavni predpisi in norme, vse kaj= drugega pa je vsakodnevna praksa. Brez dvoma je Italija vsaj formalno ena najbolj katoliških držav na svetu, saj so njeni prebivalci povečini registrirani kot katoličani. (Poudarjamo registrirani, ker je to dejansko edino merilo.) Vendar živi v Italiji okoli 200.000 ljudi, ki po svojem verskem prepričanju pripadajo protestantski veri ali pa številnim drugim manjšim verskim skupnostim ali sektam. V Lombardiji živi okoli 40.000 anglikancev in pripadnikov drugih protestantskih sekt. Nekaj manj jih je v Piemontu, do-čim srečamo v Srednji Italiji precej pripadnikov judovske vere, nekaj muslimanov in celo budistov. Tem verskim skupnostim je treba prišteti še vrsto novejših verskih skupnosti, katere bi lahko označili, da so ((ameriškega porekla«. Ze prej smo rekli, da ustava dopušča vse verske obrede in verska izpovedovanja, ven- skim izvršnim oblastem, da si versko svobodo — kot bomo videli — tolmačijo tako, kot se jim zljubi. Ce se vzamejo v poštev vsa številna protestna pisma, ki so bila poslana parlamentarnim komisijam in celo samemu ustavnemu sodišču, se zdi, da NAROČNIKI, pozor! Tudi letos bomo razdeliti bogate nagrade tistim, izžrebanim naročnikom, hi bodo poravnali celoletno naročnino do 10. januarja 1957. NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! Oprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA dar pa v svojem tretjem odstavku člena 8 določa, da morajo vse nekatoliške verske skupnosti urediti svoje odnose do države s posebnimi ((sporazumi«. Ti sporazumi pa niso nič drugega kot nekakšni konkordati, s kakršnim so na primer urejeni odnosi med italijansko državo in Vatikanom. Ta tretji odstavek člena 8 u-stave pa se. ne izvaja, kajti vlada doslej se še ni potrudila, da bi s temi skupinami uredila svoje odnose in zato je ostal še vedno v veljavi fašistični zakon, ki služi italijan- so ti ki so bili izdani v dobi fašizma in ki versko svobodo močno omejujejo. Svet evan-gelističnih verskih skupnosti je na račun tega celo izjavil, da smo v Italiji priča verskemu preganjanju. Da bi ta izjava ne bila vržena tjavendan, je isti svet poveril prof. Giorgiu Peyrotu nalogo, naj zbere material o verskem preganjanju v Italiji. Ta material je zbran v knjigi, ki obsega 180 strani. V njej avtor ne govori o nekem načrtnem preganjanju vere ali bolje nekatoliških verskih izpovedi, ampak o posa- PROFESOR H AR VARSKEGA VSEUČILIŠČA O AMERIŠKEM SOLSTVU VELIKO POMANJKANJE UČILNIC IN ŠE POSEBEJ UČNIH MOČI Profesor harvarskega vseučilišča Oscar Handlen je pred časom objavil zanimivo razpravo v zvezi s stanjem ameriškega šolstva. Brez dvoma so ZDA, kar se šolstva tiče, zelo daleč, vendar njegovi podatki govore, da se bodo morale tega vprašanja ponovno temeljito lotiti, kajti Ilandle-novi podatki govore dovolj zgovorno- V šolskem letu 1945—46 je zahajalo v osem razredov nižjih šol 20 milijonov Šoloobveznih otrok. V preteklem šolskem letu pa se je število šoloobveznih o-trok povzpelo na 30 milijonov. V ameriških srednjih šolah je bilo leta 1945—46 okoli 6 milijonov in pol dijakov. Danes je v teh šolah že 10 milijonov dijakov. Na ameriških visokih šolah in v zavodih z visokošolskim rangom je vpisanih danes 2 milijona in pol visokošolcev, kar pomeni za milijon več kot pred vojno. Po objektivnih računih pa se bo to število v prihodnjih letih povečalo na 5 ali morda celo na 8 milijonov visokošolcev. Do tu smo govorili o naraščanju števila šolajoče se mladine in o potrebi novih šolskih prostorov- Kaj pa učno osebje? Pred vojno je bilo v ZDA 875.000 učiteljev in profesorjev. Danes jih je že nad milijon. Handlen pa zatrjuje, da jih bo že v prihodnjih treh letih treba najmanj milijon 600.000. Ker računa, da gre vsako leto v pokoj ali v druge službe najmanj 50.000 učnih moči, bo treba v prihodnjih treh letih «najti» najmanj 750 000 učiteljev in profesorjev. Kako bodo v ZDA Hežiser Jean Mercure čestita Ingrid Bergmanovi k njenemu uspehu v Andersenovi komediji uCaj in simpatija«, ki Jo sedaj predvajajo v pariškem uTheatre de Pariš« prišli do tolikšnega števila u-čHeljev in profesorjev, ni znano. Posebno ne zaradi tega, ker je že danes v ZDA nad 100.000 učiteljev, ki vršijo svoje poslanstvo, ne da bi imeli za to potrebne kvalifikacije. Kar se samih profesorjev tiče, vprašanje ni nič boljše. Doslej poučuje na srednjih in višjih šolah v ZDA okoli 200.000 profesorjev. Cez 10 let pa bi jih morali imeti najmanj 450.000, to se pravi, da bi morali vsako leto pridobiti 45.000 novih profesorjev in to le v primeru, če bi v vsem tem času ne šel v pokoj nihče od sedanjih. Ti podatki prav gotovo niso kdove kako razveseljivi, toda prof. Handlen se posebno znaša nad ameriškim kongresom, ki temu vprašanju n« posveča dovolj pozornosti, ali da se izrazimo z njegovimi besedami, «noče pogledati dejanskemu stanju v oči«. # * « Znano je, da ima Pariz povprečno največ avtomobilov med vsemi mesti na svetu. Zato ni nič čudnega, da je v Parizu najteže dobiti mesto v garaži, poleg tega pa so tudi garažne usluge zelo drage. To posebno vedo povedali tujci, ki prihajajo v Pariz na daljši obisk. Ker pa se za vsako težkočo najde rešitev, st; jo našli tudi domiselni poslovni ljudje. Posamezni tujci — predvsem trgovci —• ki se morajo pogosto muditi v Parizu za več dni, spravijo svoja vozila v zastavljalnico Ko se ponovno odpravljajo domov, vrnejo zavodu založ-r.ino in vzamejo svoj avto, ki jim ga je ves čas zastavljalnica ohranila v brezhibnem stanju. meznih primerih ' prevelike vneme državne izvršne oblasti, ki deluje v nasprotju z že prej omenjenim predpisom državne ustave. Nekaj primerov: V marcu 1950. leta so nekateri prebivalci Sciacce hoteli preprečiti otvoritev metodistične cerkve v tem kraju s tem, da so zabili njena vrata. Metodistični pastor je zato poklical na pomoč orožnike ki pa niso aretirali motilcev, ampak njega in pet njegovih vernikov. V kraju Micelo di Milena blizu Caltanisette je nekega dne policija vdrla v kapelo neke verske skupnosti in vse vernike izgnala iz nje. Vsi verniki so morali pri tem držati roke kvišku, kot bi šlo za kake izredno nevarne lopove. Pastorju, ki se je zaradi tega , pritožil, so na policiji izdali izgonski list in je moral odpotovati. Ta primer ni le proti ustavi zaradi že prej omenjenih ustavnih predpisov glede verske svobode, ampak tudi proti sklepu ustavnega sodišča, ki prepoveduje tovrsten prisilni izgon. Nov primer; V Nizzi Monferrato se je kakih 50 vernikov aventistične cerkve pod pritiskom policijskih sil smelo zbirati na verske obrede le v privatnem lokalu in še sem so smeli prihajati skozi stranski vhod, ne pa iz ulice. Leta 1955 so karabinjerji v Alberobellu prijavili sodišču pripadnike neke verske sekte, češ da opravljajo verske obrede, «ki prizadevajo moralo«. Policijski funkcionar jih je baje zamenjal s sekto «bičarji» (flagellanti). Sodišče jih je sicer priznalo za nedolžne, vendar jih je isti funkc.o-nar joonovno prijavil sodišču Lahko bi našteli še mnogo takih primtrov. Omejili pa se bomo le še na dva, ki pa sta zelo značilna. Pastor italijan sko-ameriškega porekla Antho-ny Caliandro je v Neaplju u-stanovil «zavod sv. pisma«, k naj bi bil na razpolago med drugim tudi bivšim katoliškim duhovnikom in bi ne služil le verskim namenom, ampak tudi socialnim namenom. Pastorja Caliandra so oblasti e-nostavno izgnale kot nezaželenega. Pritožil se je sicer na ameriško veleposlaništvo, kar pa,ni nič zaleglo. Caliandro torej ni uspel. Zato pa je uspela sekta, ki jo poznamo pod imenom »Kristu sova cerkev« in ki ima svojo bazo v Severni Ameriki. Ta bogata ameriška verska šekla je poslala v Italijo več svojih pastorjev — misijonarjev in v pičlih treh letih odprla že 25 cerkva. Ko so policijske oblasti prvič nastopile proti enemu izmed njihovih misijonarjev, je ta verska skupnost protestirala pri vladi v Ri mu in Washington je takoj po sredoval pri rimski vladi z no to, v kateri je zahteval spoštovanje sporazuma o prijateljstvu iz leta 1948, Od tedaj la verska skupnost uživa popolno svobodo. Kar pa ni u-spelo niti adventistom niti metodistom, pa čeprav so upora bili podobna sredstva. Iz gornjih podatkov lahko sklepamo, da je verska svo-boda v Italiji popolna le za tiste, za katere poskrbi oblast ali pa za katere intervenira določena zunanja sila. Ne bomo jemali te stvari kot tragedijo, vendar moramo ponovno pribiti, da italijanska vlada verjetno ne mara še uredit «sporazumov» ali konkordatov z omenjenimi verskimi skup nostmi, kajti temu se zelo verjetno protivi Vatikan. Ko je znani italijanski publicist in javni delavec Piero Cala mandrei, ki je pred kratkim umrl, pisal o nekaterih primerih neizvajanja ustave, je ob koncu svoje razprave zapisal da je Italija tudi kar se tiče verske svobode republika ne enakopravnih državljanov. • Čelrlltov količek • Žena • olrok • dom • gospodinjstvo • moda OB OBČINSKIH IN POKRAJINSKIH VOLITVAH NA GORIŠKEM Goriški ženi in materi V nedeljo bodo tudi goriške žene, matere in dekleta stopile na volišče, da oddajo svoj glas za nove občinske in pokrajinske upravitelje, za nove župane v Steverjanu, Sovod-jah, Doberdobu in Gorici. Njihovi glasovi bodo pomeni-i veliko, saj jih je številčno eč kot moških; prav zaradi tega je razumljiva volilna propaganda in pritisk, ki se na naše delovne žene izvaja tako po mestnih kakor tu-i po vaških prižnicah. Vodil-i cerkveni krogi na Goriškem izkoriščajo verska ču-Iva žena in deklet, strašijo jih s smrtnimi grehi in se na nje obračajo sedaj ko gre le za izvolitev občinskih mož, ki ,bodo morali na svojih plečih v prihodnjih petih letih, nositi občinsko upravo. Ti kro-so se sedaj nenadoma spomnili na slovenske vernike čeprav nanje preradi pozabljajo, kadar gre za dejansko enakopravnost v življenju cer. kve, za enakopravnost slovenskih in italijanskih vernikov Slovenska žena na Goriškem je v zadnjih petdesetih letih mnogo pretrpela, mimc nje sta šli dve svetovni vojni, fašizem v vsej svoji tiraniji, gospodarske krize in večni problemi zaposlitve mož in otrok. Pri vseh teh dogodkih ni mogla ostati pasivna, saj je sovražnik slovenskega ljudstva odpeljal sinove in hčere, može in brate, ki se ikoli niso vrnili; iz vseh ter muk se je naučila misliti in preudarjati kdo je njen prijatelj in zaveznik, in kje je isti, ki še vedno streže pc njeni veliki družini, družim iega slovenskega zamejstva Slišala je in posluša obrekovanje lastnega naroda od ljudi, ki so od njega zbežali dr jih ne bi pravično in dosled-ro obsodil. Takim ljudem, ki so vredni vsega zaničevanja n! slovenska žena na Goriškem nikoli rekla žal bese-ie toda nikdar ne bo dovolila, da bi ti ljudje razbijal' enotnost slovenskega življa nr Goriškem, da bi še naprej kvarili domače ljudi, ki sc pokazali, da bi lahko in rad: živeli v slogi in prijateljstvu Pred petimi leti sta dve od treh slovenskih občin prisl roke SDZ in SKS, v roke ljudi, ki so obljubljali, da bo do uredili v občinah vsa pereča vprašanja, da bodo napeljali luč, tam kjer je ni. vode kjer manjka, zgradil; šole. da se bo naš otTok lah ko lepo razvijal, popravili ceste in izboljšali kmetijstvo Toda vse te obljube so se zdrobile v prah. Ljudi, ki sr prišli na vodstvo dveh lipar-skih občin, so goriški vodite lil pri SDZ in SK-S pustili sa me, vse do zadnjih trenutkov pred sedanjimi volitvami, kr so zopet nastopili, da bi pre prečili, da bi slovensko ljud stvo nastopilo enotno. Obe števerjanska in doberdobsk: občina sta bili v takem stanju razsula, da je manjkalo zelc malo do popolnega propada mnogi, posebno pa tisti, ki st blizu goriške prefekture, sc sc tega veselili, ker so upali da bodo slovenske občine iz gir.ile s površja goriške pokrajine. Toda zmotili so se sevodenjska občina, katero jr upravljali ljudje iz vrst na prednih Slovencev je poka zala, da slovenski človek, pa čeprav ni odvetnik ali profesor lahko dobro upravlja občino in občinsko gospodar stvo če mu je res pri srcu blagor vseh njegovih občanov, če se ne boji truda niti izgubljenih ur, ker ve, da dela za svoje ljudstvo. Zato jc postala ta slovenska občine vzgled vsem na Goriškem ir mnogi občani doberdobske ir števerjanske občine so v tel letih zmajevali z glavo, kc so ugotavljali razlike meč enimi in drugimi. V Doberdobu in Steverja nu, kakor tudi v Sovodnja! so postavljene liste občinske enotnosti, na katerih so sc združili vsi demokratični Slo- venci, vsi tisti, ki jim je prv: skrb, skrb za delovnega človeka. Zato ne bo žene in ma tere, ki ne bi svoj glas dal: listam občinske enotnosti. V mestu pa bomo volile za Listo naprednih Slovencev, za listo, na kateri so domačini ir ne izvrzkt slovenskega naroda — begunci, ki s širjenjem sovraštva med zamejskim' Slovenci kopljejo kapitale za se in za svoje reakcionarni prijatelje. Voliti za liste občinske enot nosti in Listo naprednih Slovencev pomeni voliti za po stene, ljudstvu predane ljudi. ki se ne bodo nikoli u strašili braniti interesov svo jega naroda. NEDELJSKO PECIVO KAJ JE SLA V0B01? Glavobol pravzaprav ni bolezen. ampak le znak ali simptom, bolezni. Narava ima nam reč več možnosti, da nas o-pozarja na obolenje in glavobol je take vrste opozorilo Zato moramo pri vseh vrsta! opozorila vedno iskati njegov vzrok tako, da odkrijemo o snovno bolezen. Tudi resnične (.zdravljenje glavobola je mož no le na tej podlagi. Mnogo primerov glavobol: pa le temelji na napetost' živcev. Ze Hipokrate«, oče medicine, je omenjal že preč več kot dva tisoč leti, dr lahko nastanejo razna telesnr obc4enja zaradi duševne pre napetosti. Istega mnenja je moderna psihosomatična me dicina, ki se trudi najti zvezo med telesom in dušev nostjo, in nas uči, da mora mo gledati v človeku oseb nost, ne le skupek organov. Glavoboli so torej često psi-hogenega izvora- Zlasti moč no čustvene osebe, ki se večkrat mučijo, skrbe, boje, do te od duševnih naporov če sto močan glavobol človeka hitro vržejo iz ravnotežja ta ko čustva kot so jeza, so vraštvo, ljubosumnost, ne voščljivost in sumničenje. Za radi teh negativnih čustev trp največ človek sam. Večkrat s, mu zaradi tega pojavi sicei nerazložljiv glavobol. V tel primerih nam zdravila prot glavobolu le začasno pomagajo. Psihološki in emocionaln (čustveni) problemi pa vari rajo od človeka do človeka Pri nekaterih ljudeh ustvar jajo neprijetne situacije ču stvene krize. Pri drugih nasta i a j o glavoboli zaradi duševne ga življenja samega. V tolaž bo takih prenašalcev glavo bolov naj povemo, da mo aerna psihologija smatra tud glavobol za nekak ventil du ševnega življenja. Čeprav je simptom tega ventiliranja — bolečine v glavi — še tak( neprijeten in nezadovoljujoč je le ventil, ki človeku poma ga, da kljub vsem težavan življenja še vedno prenaš: raaaljnje težave. Kakar p? je ta borba izgubljena, kadai duševnih konfliktov niti m moremo več sprevračati v fi žično simptome, tedaj po — vsaj tako pravijo psihologi — smo že blizu duševne obole losti. 1 Boi zavil ko lir liio J y, Ti psihogeni glavoboli se odlikujejo po tem, da se po ravljajo skoraj v rednih in tervalih. Tako bodisi ob kon cu tedna, ob nedeljah, ob po sebnih določenih dnevih, ceh v določenih urah m tako da lie Preveč tankovestni uradniki, prezaposleni duševni de lavci, osebje v razburljivi! strokah, vsi ti so posebno pod vrženi tovrstnim glavobolom« Posebno nevarna kombinacija je utrujenost in razburjenje. Večkrat po krivem ob tožujemo slab zrak, kajenje presvetlo luč, v resnici pa ji vzrok glavobolu duševna pre napetost. Zlasti pri slabih živcih bo vsaka malo večja du ševna napetost skoro gotove povzročila bolečine v glavi. 2ivčni glavobol nima poseb nih tipičnosti. Traja lahko raz l’čno dolgo, njegove lokaliza cije v glavi so različne. Kai se tiče terapije, trenutno do bro pomaga že sam aspirin kateremu po možnosti pridru žimo kratko spanje ali vsa ležanje v mirnem, zatemnje nem prostoru. Za preprečenjc ponovnih pojavov takih gla vobolov je potrebno odstra niti vzrok — to je prenapre zanje živcev. V vseh primeril pa je potrebno, da se prepri čarno, da ne leži za tem gla vobolom še kak drugi organ ski vzrok, to je prava obole lost telesa. Preprosti sladkorčki 20 dkg sladkorja, 1 dl mrzle vode, žlička gostega malinovca ali močne črne kave, limonin ali pomarančni sok ir. limonina lupinica ali 5 dkg čokolade ali žlica ruma al zavitek vanilina, sladkorna moka. Sladkor zalijemo t mrzit vodo ter ga kuhamo do niti Potem mu pridenemo žličke gostega malinovca ali močne črne kave ali limoninega al' pomarančnega soka, lahko tu di drobno sesekljano limonine ali pomarančno lupinico al zmehčano čokolado ali žlice ruma ali zavitek vanilina ir toliko presejane sladkorne moke, da dobimo gmoto, ki se da oblikovati. Iz te gmote napravimo za mezinec debe' svaljk in ga zrežemo na I dc 1 in pol cm dolge koščke, k jih zložimo na gladek papii in jih sušimo na suhem zra ku. Ko so zgoraj suhi, jih v r.ožem obrnemo, da se posu še še po drugi strani. Suhi sladkorčke zavijemo lahko naj prej vsakega v košček belegi papirja, nato še v barvast al bel narezljan svilen papir, k ga na obeh koncih zavežemt z nitjo in pustimo v sred zanko, da sladkorčke lahlK obesimo. Telečje prsi z žemeljnim nadevom Telečje prsi, nekaj dkg ma sti Nadev; 2 žemlji, mleko al vodo, 2 dkg surovega masla 1 jajce, sol, petršilj, 2 dkt drobtin. Iz prsi odstranimo rebra Z nožem ali kuhalnico loči mo mesni del od reber tako na nastane vrečica. Meso oso l-mo. Vrečico pa enakomerne napolnimo z nadevom, Jo za šijtmo ali zašpilimo s pletil ko, polijemo z vročo mastje ii. pečemo 1 uro in pol. Nadev; Mast dobro umeša mo z jajcem vred. Temu do damo pretlačene namočene ii ožete žemlje ali navaden kruh prepražen petršilj, sol, drob tine in potrebno mleko al vodo. Nadev ne sme biti pre redek. Zemlje pa lahko zrežemo tu di na kocke in jih preparira mo z zelenim petršiljem vred Primešamo jim vse ostale do datke. Knjigo o shujševalni kuri so v ZDA v kratkem prodali v 500.000 izvodih • Pravcata tekma za dekstrozo, ki pa jc bila le ena tolikih limanic za zaslužek industrijcev Letos Je žamet zopet zelo v modi, raznobarven in predvsem bleščeč, Iz njega si lahko napravimo okusne ozke ali širo ke obleke, ki jih bomo rade uporabile ob vseh slavnostnih prilikah in praznikih V ZDA je okoli 40 milijonov ljudi, ki so zaskrbljeni zaradi svoje debelosti. Mnogi laiki si domišljajo, da ti ljudje nimajo drugih skrbi, kakor misliti na to, kako bi se iznebili odvečnih kilogramov. Vendar pa želja po »hujšanju ni razultat udobnega življenja, ki se v njem porajajo misli na takšne malenkosti» marveč nujna potreba ameriškega prebivalstva, da bi bili takšni kot je všeč delodajalcem. Ce hočemo to zadevo pojasniti moramo ugotoviti, da je te malo dežel na svetu, kjer bi pri zaposlitvi tako gledali tia človekovo zunanjost, kakor se to dogaja v ZDA. Vsi ti ljudje razmetavajo kupe denarja za posebne jedi, pijače, zdravila, diete in najrazličnejše nasvete privatno, v dnevnih listih, po radiu in televiziji, samo, da bi shujšali. Na drugi strani je zajela, kakor to piše časnik «Netvs u>eek», ameriško prebivalstvo pravcata shujševalna mrzlica. To je znalo izrabiti precejšnje število ljudi, ki zaslužijo lepe denarce, od tistih, ki bi želeli shujšati. Tako je bil pred kratkim na ameriške lekarne pravcati naval. Kupci so začeli množično iskati preparat, ki ga je bilo' sicer mogoče že. prej dobiti, vendar v javnosti ni zbudil posebne pozornosti. Gre za vrsto sladkorja z imenom edekstroza*, ki o njem pravijo, da je sestavni del sintetičnega materinega mleka, izdelujejo ga v Rockefellerjevem inštitutu za medicinske raziskave. Povzročitelj potvorjenega pomena tega nileka je bil ameriški tisk, ki je iz dneva v dan priporočal bralcem, naj uporabljajo dekstrozo kot eizredno zdravilo za shujša nje«. Posledica tega je bila, da so v kratkem prodali vse dekstroze. V ameriški javnosti so se kmalu zatem pojavili glasovi, da je nekdo pač hudo osleparil kupce. V želji, da bi prodal i svoje blago so ga začeli tovarnarji lažljovo reklamirati. Toda ko se bo mrzlica za dekstrozo umirila se bo pojavil na trgu zopet nov shujševalni produkt, ki bo zavajal ljudi. Statistike vedo povedati kolikšno zanimanje vlada za shujševalne kure. Industrija steznikov v ZDA je lani dosegla 650 milijonov dolarjev letnega prometa, industrija brezalkoholnih pijač s saharinom je prodala 15 milijonov zabojev svojih izdelkov. Samo prebivalci Chicaga kupijo vsako leto za 2.400.000 dolarjev raznih preparatov za zmanjševanje teka. Neko knjigo o shujševalni dieti so v kratkem času prodali v 500 tisoč izvodih. Takšnih podatkov ni ne konca ne kraja. aShujševalna mrzlica» je torej pravcati nacionalni problem. Sterilizacija japonskih zena Ker se je število prebivalstva na Japonskem po drugi svetovni vojni močno povečalo, so izdali že leta 1943 poseben zakon, ki je dovoljeval sterilizacijo japonskih žena, to je operacijo, ki povzroča neplodnost. Vsako leto je odtlej čedalje več Žena, ki se dajo prostovoljno sterilizirati. V posebnih bolnišnicah so leta 1S5P sterilizirali 11.400 žensk, medtem ko se je leta 1953 to število povzpelo na 32.550. Vendar menijo strokovnjaki, da je to število še precej višje, kakor to kažejo uradni podatki, ker se dajo mnoge žene operirati pri mazačih in skrivaj. Največ žensk, ki ne želijo več roditi, je v dobi med 30. in 40. letom starosti ter ima večina med njimi že tri do štiri otroke. Kot tazlog za sterilizacijo navajajo v 90 odst. primerov ekonomske težave, zatem slabo zdravstveno stanje, težave pri vzgoji o-trok itd. Japonski zdravniki zatrjujejo, da objektivno ni-so opazili nikakršnih škodljivih posledic zaradi operacij, Ki povzročajo neplodnost. Tudi subjektivno stanje operiranih žensk se je po podatkih znatno popravilo, saj so se tuko iznebile strahu. Japonski strokovnjaki menijo, da bo letu 1960 na Japonskem 400.000 do 700-000 steriliziranih žensk. VKM K O VOLILNO KBOUUVAKJE V IMIKKKDOBl] Enotnost demokratičnih sil pogoj za uspešno vodenje občine Govorili so tov. Nanut in tov. Battello iz Gorice in tov. Dekleva iz Trsta - Doberdobci zahtevajo v občinsko npravo take ljudi, ki bodo kos vsem perečim vprašanjem, ki tarejo to kraško občino Volilno zborovanje, ki je bi. lo v torek zvečer v prosvetni dvorani v Doberdobu in katerega se je udeležilo okoli 100 doberdobskih mož in mladeničev je otvoril domačin, kandidat Andrej Jarc. Prvi je govoril kandidat za goriški in pokrajinski svet tov Viljem Nanut- Uvodoma je dejal, da so si tudi tokrat kot ob prejšnjih volitvah napredni in demokratični Slovenci postavili v doberdobski občini minimalni program, ki se ga bo lahko izvedlo, medtem ko so si liparji tudi tokrat zadali toliko programskih točk, od katerih niti tretjine niso izpolnili v dolgih petih letih upravljanja, čeprav bi bili to lahko storili. Takim ljudem pač volivci ne morejo več nasesti, poleg tega pa se moramo zavedati dejstva, da so tokrat demokratične sile v Doberdobu združene in da ne bodo dopustile, da bi zopet prišli na upravo ljudje dl so se v upravi občinskega premoženja pokazali za skrajno nesposobne. O tem pričajo dejstva; staro poslopje šole v Jamljah, v katerem zaudarja po gnilobi, isti nehigienski pogoji v doberdobski šoli, pošta sredi Doberdoba, ki je prej podobna golobnja-ku, kakor poštenemu poslopju, ki bi po vseh pravilih moralo stati sredi vasi. Zato tem ljudem ne pomagajo razna opravičila in pisanja v goriške tednike, ker so Do-terdobci in vsi občani spc-znali, da so bili njih dosedanji upravitelji vseskozi nesposobni in predvsem nezainteresirani, da rešijo najvažnejše občinske probleme, do krterih je celo osrednja u-pravna oblast pokazala več zanimanja kot oni sami. Da bi zakrili nesposobnost upravljanja se liparji poslužujejo klevet in trosijo okoli sebe in po svojem časopisju take obljube, ki jih že zaradi svojega strankarskega pri-padništva in stališča do delavskega razreda ne bodo nikoli izpolnili. Kako morejo sploh govoriti o obrambi interesov našega delavca in kmeta, če so v prvih vrstah pntikomunističnega tabora, v vrstah ljudi, ki branijo kolonializem. med onimi, ki se poslužujejo celo verskih čustev, da bi naše ljudi prisilili na hlapčevanje demokristjanom in njihovim prijateljem kapitalistom in latifundistom. Goriški liparji govore o o-brambi slovenske kulture, toda kako morejo o tem govorit' ljudje, ki niso do sedaj ničesar storili za slovensko šolo in slovenski Dijaški dom v Gorici, ljudje, ki so edini v Italiji izostali od stavke, ki jo je zaradi socialnih vprašanj napovedalo italijansko u-čiteljstva in profesorstvo ne glede na politične ideje posameznikov! Nadalje liparji zahtevajo razširitev obmejnega pasu tostran in onstran državne meje, njihovo glasilo pa istočasno blati naše ljudi, ki prihajajo v Gorico z nazivi berači in siromaki, ne zaveda se morda, da pri tem blati ves slovenski narod, za ka-tnega se prav oni proglašajo •edini branilci«. Nato je v imepu KPI govoril tov. Nereo Battello, ki je poudaril, da morajo pri teh volitvah vse progresivne sile nastopiti enotno prav zato, ker je reakcija v ofenzivi in skuša iz mednarodnih dogodkov kovati koristi zase. Te do- godke tudi izkorišča, da bi zamolčala svoje dosedanjo delo v občinskih in pokrajinskih u-pravah. Toda mi ne moremo zamolčati vseh perečih vprašanj, ki jih demokristjani .n njihovi zavezniki liparji niso reši, saj so to problemi, ki najbolj tarejo naše delovno ljudstvo. V skupni borbi za razvoj in utrditev naprednih sil, katere je pred leti raz-dvojevala vrsta nesporazumov, bomo skupaj z vsemi onimi, ki se nam bodo pridružili o-r.emogočili reakciji, da bi v svojih nakanah uspela in razbila enotnost naprednih in demokratičnih sil v Italiji. Tov. Battello je nato izjavil, da se na kongresu KPI razpravlja o nacionalni poti v socializem, o poti, ki bo najbolj odgovarjala italijanskemu delovnemu človeku in manjšinam, ki se v okviru Italije bere za svoje narodnostne in socialne pravice. Obljubil je tudi, da se bo KPI, tudi v bodočnosti, kakor se je doslej pri vprašanju gostovanja SNG iz Trsta v Gorici in drugih vprašanjih potrudila, da slovenska manjšina ostvari svoje pravice. Zadnji govornik je bil tov Jože Dekleva iz Trsta, ki je številne Doberdobce, ki so prišli na volilno zborovanje liste občinske enotnosti pozdravi! v imenu Neodvisne socialistične zveze. Pozval je volivce, da 16. decembra oddajo svoj glas pošteno in v skladu s svojo vestjo, naj pomislijo in pri tem izrazijo tudi svoj odnos do osnovnih političnih dogodkov v svetu. Predvsem pa naj volivci sodijo po delu, ki ga je do sedaj napravila liparska skupina, ki je bila na oblasti v občini, pa bodo prav gotovo znali pravilno odgovoriti komu oddati svoj glas! Ko je tov. Dekleva nato govoril o splošnem položaju Slovencev v Italiji, je omenil, da ;,e 90 odst.-članov-naše manjšine pripadnikov delavskega in kmečkega, sloja in da je tako samo po sebi razumljivo, da si bomo iskali zaveznike med italijanskimi delovnimi ljudmi in ne med oni-m , ki zkoriščajo delovnega človeka, bil one take ali drugačne narodnosti. Zaradi takšnega položaja se nam nareku, ie ne samo strpnost do prebivalstva druge narodnosti marveč sodelovanje, kajti samo pod takim pogojem se bomo lahko uspešno borili za boljšo bodočnost vseh, za resnično delavsko vladavino in ljudsko upravljanje države. Na kakšr.i strani pa so voditelji lipe, odnosno SDZ, pa je pokazal že njihov odnos do zelo važnih dogodkov v Egiptu; ti ljudje DEZUHNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Sv. Justa, Kor-zo Italia 102, tel. 32-51. — KINO — CORSO: 17.00: »Tudi junaki jokajo«, W. Holden, D. Kerr VERDI. 15.00: »Zadnja karavana«, R. Widmark, cinema-scop v tehnikolorju. VITTORIA. 17.00: »Orožje izsiljevanja«; od 21. do 22.: «Odnehas ali nadaljuješ«. CENTRALE. 17.00: »Polet na Mars«, Cameron Mitchel; od 21. do 22.: »Odnehaš ali nadaljuješ«. MODERNO. 17.00: »Ljubka sovražnica«, S. Pampanini. se niso sramovali javno zastopati interese imperialistov ir kolonialistov, kakor se tudi pri nas, na domačih tleh nr sramujejo družiti se z demokristjani in liberalci, zavezniki kapitalistov in sovražniki slovenske manjšine. Tem ljudem, ki izdajajo osnovne težnje slovenskega ljudstva v zamejstvu so odrekli svojo pomoč že zdavnaj znani možje na Tržaškem, na Goriškem pa pred kratkim tudi kavarnar Bratuš; ti so namreč prišli do zaključka, da s takimi narodnimi izmečki ni možno več nobeno pošteno sodelovanje in zato so jim pravilno in pravočasno obrnili hrbet. Tako bomo volili občinski svet v Gorici mm m cJ -ui; "iv iiliijiiiliiiii! NA OLIMPIJSKEM STADIONU V RIMU Roma-Honved 3:3 'J/ .• • “n’' ‘••'•Vii:: TRIJE SESTANKI <0BČINSKE ENOTNOSTI* V ŠTEVER JANU Kritika številnih nesposobne občin Samo kandidati liste občinske enotnosti lahko zagotovijo boljšo upravo, ki bo spoštovala težnje in potrebe prebivalstva V torek zvečer so bili v števerjanskih zaselkih trije sestanki za listo občinske enotnosti, in sicer na Kakeneah, v Bukovlju ter v Gabrskem koncu. Na vseh sestankih je J>ila udeležba zelo velika ter sta govornika tov. Miladin Černe in Ivo Marinčič govorila o številnih važnih občinskih vprašanjih. Predvsem so se ljudje živo zanimali, zakaj so se razbila pogajanja za sestavo skupne liste, na kateri naj bi kandidirali taki ljudje, ki bi zajamčili, da bi bilo delovanje prihodnje občinske uprave boljše kot je bilo doslej. Govorniki so prikazali, da so bila pogajanja že na dobri poti, če ne bi prišel iz Gorice eden izmed voditeljev S.ovenske katoliške skupnosti, ki je razbil prizadevanje Ste-verjancev, da bi sestavili e-notno listo. Med živahnimi razgovori, v katerih so sodelovali tudi vaščani, so se dotaknili tudi drugih važnih vprašanj, kot na primer predvidene gradnje solskega poslopja. Občinska u-prava zaradi svoje nezainteresiranosti zelo tvega, da bo zapadel rok, da se izkoristijo krediti za gradnjo šole kot je že zamudila kredite za delovne centre. Elektrifikacija Jamelj ni bila izvedena, čeprav je bila na programu liste Kmečko delavske zveze. Dosedanja uprava bi lahko zahtevala od barona Teufenbacha, naj da večji prispevek za napeljavo elektrike, Ker ima v Jazbinah veliko kolonov. Lahko bi zaprosila tudi posestnike, da bi prispevali za izvedbo del, kot je to napravila sovodenjska občinska uprava, ki je napeljala elektriko tudi na Črnce ter za izvedbo načrta prejela tudi gmotno podporo zasebnikov. Čeprav pri Kmečko delavski /vezi v Steverjanu že toliko časa govorijo o napeljavi e-lektrike na Jazbine, je vendarle res, da bo morda šele v finančnem letu 1957-1958 nakazan denar za izvedbo tega dela. Tako je rekel njihov poslanec demokristjan Baresi. Vprašanje vodovoda je Kmečko delavska zveza odpravila z eno samo besedo: »Vodovod«. Ni pa povedala, kako namerava rešiti to vprašanje; ali morda na tak način kot rešuje vpiašanje elektrike v Jazbinah? Občani se sprašujejo, zakaj se občina ni priključila konzorciju CAFO, kot sta se priključili Sovodnje in Doberdob, kar bi omogočilo hitrejše reševanje vprašanja. Poleg tega pa imajo občani prav, ko pravijo, da bi lahko tudi v Steverjanu pili jugoslovansko vodo, če jo že pije vsa Gorica! Poseben poudarek je bil na vprašanju dvojezičnosti v občinskem notranjem poslovanju. Zadnje dvojezično vabilo je bilo poslano 7. marca 1954. Od takrat dalje se slovenščine ni več poznalo v občinskem delovanju. Dosedanja uprava ni skrivala, da ne zna voditi občinskih poslov. Pred leti sta se števerjanski župan in podžupan obrnila na sovodenjskega župana, naj jim pove, kakr se upravlja občina. Ali je mogoče, da se takim ljudem že veano da pooblastilo, naj še za nadaljnja štiri leta vodijo občinske zadeve. Veliko smeha je povzročila tista točka programa Kmečko delavske zveze, ki govori o zr.ižaniu uradništva, ker po drugi strani napovedujejo, da bodo v Jazbinah ustanovili občinski urad, ki naj bi bil neke vrste podružnica za Jazbine. To praktično pomeni, da števila uradnikov ne nameravajo zmanjšati in da se niti denar, ki ga občina prejema od davkov, ne bo mogel koristneje porabiti. Veliko se je govorilo tuSi o življenjskih razmeTah kolonov, katerim pripadajo številne pravice, ne da bi se Jih sploh zavedali. Tudi o prometu je bilo veliko govora, ket bi dvignil turizem. Najbolj pa so se ljudje zgra. žali zaradi namena Delavsko kmečke zveze, da bo popravila spomenik padlim partizanom. Partizanske matere ter otroci padlih nekaj takega ne bodo nikoli dovolili, ker bi to pomenilo skruniti spomenik ir spomin naših najboljših sirov in hčera, ki so se borili za svobodo in nase pravice prav takrat, ko so nekateri ljudje, ki danes vodijo politiko SDZ in SKZ, nanje streljali. Zato proč roke od partizanskega spomenika; skrb za njega napredni Steverjanci ne kodo delili z nobenim: sami bodo zanj skrbeli! Kdo laže? Pred časom je Katoliški glas napisal, da eden izmed Jameljcev ni hotel privoliti v to, da bi po njegovem zemljišču tekla občinska cesta, ir. je tako preprečil izvršitev tega javnega dela v Jamljah. Toda resnica je vse drugačna. Omenjeni občan je izjavil, da j? za tako delo takoj pripravljen prodati svoje zemljišče toda zahteval je, da mora občina najprej vprašati vaščane, to je vse zainteresirane, kako naj teče omenjepa cesta. Tega' cbčina ni storila in so občinski delavci začeli z deli, katera pa so bili primorani kmalu prekiniti, ker so se občani uprli in zahtevali, da se cesto, ki bi jo speljala občina brez njihove vednosti in brez njihovih nasvetov ne zgradi. Občini pač ni preostalo drugega kakor, da ljudem izplača odškodnino za povzročeno škodo na zemljiščih in prekine z delom. Taka je resnica in nič drugačna! Zakaj niso napeljali eleklrike tudi v hišo jame jskega cestarja ? Med drugimi deli. ki jih deberdobska uprava pod vodstvom gospoda Ferletiča ni naredila, je tudi pomanjkanje napeljave električne razsvetljave v hišo cestarja v Jamljah. Občina se je izgovarjala, da bo tudi to vprašanje rešila istočasno z napeljavo elektrike po vasi. pa je na cestarja pozabila. SEL-VEG seveda tudi ni mogla brezplačno napeljati elektrike zato je moral sam jameljski cestar odšteti nič manj kot 60.000 lir za napeljavo elektrike v sVojo hišo. Ljudje se sprašujejo, kako je mogla do-berdobska občina to dovoliti, saj vendar ne bi bilo potrebno dosti stroškov, da bi cestarju napeljala elektriko istočasno kakor ostalim hišam v vasi, in če je sovodenjska u-prava storila to za Črnce, ki sc dosti bolj oddaljeni od Vrha, bj za doberdobsko u-pravo bilo to toliko laže in ceneje storiti za cestarjevo hišo. Prevzemite volilna potrdila Goriško županstvo obvešča, da je na volilnem uradu na občini, ki je odprt vsak dan oa 9. do 17. ure še veliko število volilnih potrdil, ki jih uradniki niso mogli izročiti. Ugotovili so namreč, da so mnoge osebe izpremenile bivališče in tega niso javile matičnemu uradu. Madžarskim nogometašem kazali so lepo tehnično, a RIM, 12. — Pred 40.000 gledalci na olimpijskem stadionu v Rimu je danes Roma premagala madžarskega nogometnega prvaka Honved z rezultatom 3:2 (2:1). Turškemu sodniku Garanu sta se enaj-storici predstavili v naslednjih postavah: Honved: Grosics; Rakosi, Dudas: Torosci, Bamay. Ko-tasz; Buday, Kocsis, Tichy, Puskas, Czibor. Roma: Panetti; Cardarelli, Losi; Giuliano. Stucchi, Ven-turi; Ghiggia, Pistrin, Nordahl, Costa, Lojodice. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 25’ Nordahl, v 29’ Puskas >z 11-metrovke. v 34’ Ghiggia; v drugem polčasu v 24’ Ghiggia, v 36’ Czibor. Koti 7:1 za Romo. V 27’ drugega polčasa sta Farago in Machos zamenjala Grosicsa in Tichyja, Barbolini pa Pistrina. Tekma je bila za oko zelo lepa. Bila je polna tehničnih fines s katerimi so se odlikovali predvsem Madžari, bodisi kot posamezniki bodisi kot celota. Na trenutke so prikazali pravo akademijo nogometne tehnike, kar pa je bilo premalo, da bi si mogli zagotoviti zmago proti izredno razigrani Romi. Očitno je bilo namreč, da so madžarski igralci že dokaj utrujeni. Manjkalo jim je namreč prodornosti, ki je sicer največja odlika madžarskih prvakov. Pred vrati so vse pieveč kombinirali in vse premalo streljali. Nasprotno pa je Roma z enostavno igro posebno v prvem polčasu predstavljala stalno nevarnost za madžarski gol. Tekma se je začela s premočjo Rcme, ki je prišla do konkretnega izraza šele v 25’ prvega polčasa, ko je Nordahl z njemu lastno prisebnostjo plasiral v mrežo lep predlo-žek Ghiggie. Le 3’ nato so Madžari izenačili iz 11-metrovke. katero je realiziral Puskas. V 34’ je Roma prišla ponovno v vodstvo. Venturi in Ghiggia sta z izmenjavanjem žoge izvabila Grosicsa iz vrat, kar je Ghiggia spretno izkoristil in v paraboli dvignil žogo preko njega v gol. Začetek drugega polčasa je pripadal Madžarom, ki so mnogo bolj nevarno ogrožali Pa-nettija kot v prvem polčasu. Toda Roma je v protinapaidu nepričakovano dosegla tretji gol, za katerega je precej kriv vratar Grocsis, vendar ga o-pravičuje dejstvo, da se je malo pred tem pri padcu poškodoval. Gol je dosegel Ghiggia se že pozna utrujenost - Priželo malo učinkovito igro z močnim strelom in daljave 24 m. V 36’ je znižal rezultat Csibor, ki je iz težke pozicije lepo izkoristil Puskasov pred-ložek. Konec je pripadal Madžarom. V celoti rezultat odgovarja poteku igre. Roma ie imela več priložnosti za gol, Honved pa je bil boljši v tehniki. Najboljši pri Romi so bili Panetti, Ghiggia in Nordahl. pri Honvedu pa Csibor, Tichy in Torosci. Puskas in Kocsis sta igrala slabše kot običajno. Proslava obletnice Cankarjeve smrti (Nadaljevanje s 3. strani) dobno simbolna kakor prej v povesti Na klancu. V knjigi Volja in moč pretehtava Cankar višino človeških želja in po primerja z nižino tega, kar človek ti resnici doseže. Tihih domačih lepot je polna knjiga Troje povesti. Dušeslovno in pesniško poglobljena je ljubezenska pravljica Milan in Milena, »».'ijlep.ši spomini na Cankarjeva otroška leta so zbrani v Mojem življenju. Mnogo takih prvin je tudi v povesti Grešnik Lenart. ed njegouimi zadnjimi spisi se odlikujejo po izredni poglobljenosti podobe iz sanj, ki so nastale kot umetniška usedlina dogodkov iz prve svetovne, vojne. Iz avtobiografskih prvin je pognal Hudodelec Janez. Silno mnogovrstni in kulturnozgodovinsko važni so motivi neštetih krajših Cankarjevih spisov Vse njegova doba dina iz njih. Prebiranje Cankarjevih spisov je in ostane visoka šola za spoznavanje r odkritejših gub ti človeški duševnosti. Poseben užitek nu li llagt glasnost Cankarjevega umetriško ubranega jezika. Ob svojih obiskih v Trstu se je Cankar rad bratil in pomenkoval s slovenskimi in italijanskimi delavci in je pomagal polagati temelje za prijateljske odnose in mirno sožitje med obema narodoma tega ozemlja. Naj bi se ta duh bolj in bolj širil in utrjeval. NOGOMET Juqoslovanski nogometaši qoslujejo v Indoneziji MELBOURNE, 12. —, Jugoslovanska olimpijska nogometna reprezentanca je zapustila Avstralijo in odpotovala v Indonezijo, kjer bo odigrala štiri tekme. Prvo srečanje bo 13. decembra v Padanu, 16. v Medeni ter 19. in 23. v Dja-karti. Njeni nasprotniki bodo reprezentanca mest, reprezentanca indonezijske armade in pokrajinska reprezentanca. Jugoslovanski nogometaši bodo zapustili Indonezijo 24. decembra in bodo verjetno odigrali po eno tekmo v Kalkuti in Rangunu. NA POVRATKU IZ MELBOURNA 45 madžarskih olimpijcev prispelo včeraj v Milan Mnogi med njimi se še niso odločili kaj storiti: nadaljevati pot v domovino oli ostati v tujini MILAN, 12. — Ob 9.55 je prispela z letalom na letališče Malpensa skupina 45 madžarskih olimpijskih tekmovalcev, katero vodi madžarski minister za šport Gyula Hegyi. V skupini so boksarji, sabljači, telovadci in plavalci med katerimi je okrog 12 žensk. Atleti so bili zaradi dolgega potovanja preko Karačija, Gibut-tija in Bengasija zelo utrujeni. Minister Hegyi se je zelo izogiba! fotografom, novinarjem pa je odklonil vsakršno izjavo. Številni atleti so na Vprašanja, če se mislijo vrniti v domovino, odgovorili, da morajo prej slišati za izjave svojih kolegov, ki so že v Italiji im predvsem za mnenje kapetana nogometnega moštva Honved. Gotovo je, da se bodo tisti, ki imajo ožje sorodnike na Madžarskem, vrnili v domovino, drugi pa bodo verjetno ostali v Italiji ali pa se naselili v drugih evropskih državah. Med tistimi, ki se bodo zanesljivo vrnili sta znana plavalka Eva Szekely in njen mož Gyarmati, znani . igralec madžarskega vaterpolo mo-štva. Atleti so se zelo zanimali kako je s telefonskimi zvezami z Madžarsko. Povedali so, da so v Melbournu prejemali samo brzojavke. Po kratkem postanku na letališču so se z avtobusom odpeljali v Milan kjer so se takoj po kosilu odpravili počivat. Zaradi tega so novinarji zaman skušali stopiti z njimi v stik. Uspelo jim j« najti le sabljača Karpatyja, ki je na vprašanja, če se misli vrniti domov odgovoril, da je to za sedaj zaradi položaja nemogoče, da se misli za nekaj časa ustaviti v Italiji 10 da že razmišlja kako bi se zaposlil. Karpaty ima v Budimpešti ženo in 4-letnega otroka. Karpaty je tudi povedal, rii res, da bi madžarski tekač Iharos ostal v Melbournu, ker ga v Melbournu sploh ni bilo. Ko ie zapustil Budimpešto se je nekaj ca.sa mudil v Pragi, od tam pa je odpotoval v Bruselj, kjer je še sedaj Prl nekem sorodniku. To in ono iz , Po cenitvah organizatorjev je bilo največ gledalcev na olimpijskih tekmovanjih v soboto 1. decembra. Tedaj je bilo 110.000 gledalcev na glavnem stad:onu, 250.000 jih je spremljalo maratonski tek vzdolž vso proge in približno 50.000 je bilo gledalcev na tekmovanjih plavalcev, sabljačev, boksarjev, rokoborcev, kajaka-šev, strelcev, nogometašev in košarkarjev. * 39 dni je potovala potniška ladja Orion na olimpijske igre. Sele preteklo soboto je prispela v Melbourne, potem ko je prevozila 25.600 km Ladja je nameravala pluti skozi Sueški prekop, tam pa so jo ustavili in je morala okoli Afrike. Za obiskovalce olimpijskih i-ger je bila to seveda kaj slaba rešitev Na igre so prispeli tedaj, ko so se začeli mnogi športniki že odpravljati domov. • Finski strelec Peniti Lin nosvuo je izgubil bronasto medaljo, ker je šel k frizerju. 23-letni finski strelec je zapustil strelišče še pred objavo rezultatov streljanja na sul-huete, misleč, da je Romun Lihiardopul dobii bronasto medaljo. Moz se je podal k frizerju v olimpijski vasi Medtem pa so sodniki določili med njim in Romunom ponovno tekmovanje, Voda fanta niso mogli najti. Postavili so rok do 18.30 in ob 17.55 so funkcionarji našli svojega strelca v frizerskem salonu, ga pograbili in s taksijem odpeljali na strelišče. Ravno prav so se prišli. Ura je bila 18.29, ko je Lin-nosvuo stal na Strelišču. Spočetka je se kar dobro streljal, potem pa so se le začele kazati posledice avtomobiLke dirke. Romun si je priboril tretje mesto. Tako je ostal Finec brez bronaste medalje in brez frizure, kajti oditi je moral v trenutku, ko je bil frizer šele na polovici svojega dela. Eno tolažbo pa je Ie imel: že prej je namreč osvojil v neki drugi disciplini zlato medaljo. * Olimpijske igre niso samo privilegij bogatih n simbol povezave narodov. V Melbournu so ugotovili, da tudi za uboge še kaj ostane. Na univerzitetrem igrišču, kjer so atleti trenirali, se je vsak dan zbirala množica gledalcev, ki je lahko videla pri delu najboljše na svetu, ne da bi morala pri tem potegnili iz žepa debelo listnico. Zato so imenovali to igrišče »Olimpiada ubogih«. * V olimpijski vasi so zabeležili, vrsto poskusov infiltracije in agresije. Kdor pa misli, da gre tudi za politiko. «e zelo moti. Agenti so bila večinoma mlada dekleta, ki so poskušala na ta ali oni način v pravih in ponarejenih olimpijskih uniformah priti mimo straž ali celo preko ograje, da bi potem «napadle» najbolj popularne športnike. * Najbolj žalosten atlet v o-limpijski vasi je bil 23-letni Kenijec Aiere Anentia. 18 mesecev se je pripravljal na igre, kjer je bil prijavljen za tek na 10.000 m. Ker ne razume niti besedice angleščine, je zamudil poziv na start in ko je prišel iz slačilnice, je vi- del Kuca in Pirieja ze v njunem velikem dvoboju. * Precej čudna stvar se je dogodila ob proglasitvi zmagovalcev v metu kladiva. Eden od funkcionarjev rediteljske službe je prehitel predsednik« Mednarodnega olimpijskega komiteja Brundageja, pograbil medalje in jih kratkomalo razdelil 'rem zmagovalcem, ki so dokaj začudeno opazovali ta nov olimpijski ceremonial Odgovorni areanne STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT . Tr** KINO SKEDENJ predvaja danes 13 t. m. ob 18. uri barvni film: «ZLATA ŽILA» Od 21. do 22. ure televizijski prenos bODNEHAS ALI NADALJUJEŠ« mrsM predvaja danes 13. t. m. z začetkom ob 18. uri barvni film: «Peke! v puščavi mmm ■ m Igrajo: GENE TIERNEV m GEORGE SAN11ERS Od 21. do 22. ure televizijski prenos «ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ« OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCPOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCKJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCiOaooCOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO DOBRIČA ČOSIČ Drnec ie sonce »Pavle! Prijatelj! Prosim t«, umakni se. če se tebi kaj >di... Me razumeš?...« , , ^ t , Brez potrebe je zagnal tudi drugo, poslednjo bombo. Pavle Stanko sta se dvignila ter se začela leže umikati ob robu -da Na položaju je ostal samo Uča. Obrnil se je proti polju Jedro se je že skrilo v gozdu. Na snežni gazi so črneli in'tam padli partizani. Zakopal je glavo v sneg, v (rin ga stisnilo in solze so ga zapekle. Ne da bi meril, je pritiskal petelina, da ga je zabolel prst, toda brzostrelka Je molčala. »Brez naboja!« je prestrašeno zastokal. Skočil je, kakor da ga je v tem hipu nekdo zgrabil za it ln‘pripognjen planil v beg, prikrivajoč se za bukvami; remljalo ga je streljanje več nemških mitraljezov. Bežal je, kor je naneslo, ne da bi kaj čutil, dokler je imel se kaj >či in zavesti, natd pa se je zrušil. V kotanji ob leščevju je dolgo ležal, preden se je zavedel, i j prej je občutil mraz in drget. Mučno in počasi mu je Ihajalo v spomin, kaj se je z njim zgodilo. Ni vedel, kako Igo je ležal, niti si ni upal pogledati, kje je. .Ranjen sem... pomislil. .Ranjen sem. Kaj neki se Je zgodilo * njimi? lred veliko izgub!... Strelivo porabljeno... Pavle je Imel av Kaj neki bo rekel? Bolje bi bilo, če bi bil padel...* Na pobočju nad njim je zatreskalo nekaj bomb. »še se tolčejo... Jaz pa ležim tu kakor pretepen volk. Kam ki sem ranjen, vraga.., v prsi... prav gotovo! Boli me v prsih..j« je šepetal in se ni upal premakniti, da ne bi začutil, kam je je ranjen. V planini je grmelo od eksplozij. Iz grma pred njim Je prhnila ptica in zletela dva koraka proč od njega. Vztrepetal je, se ustrašil in odprl oči. Majhna siva ptičica, s šiljastim kljunom in z belo progo okrog vratu kot ogrlico, je osuplo obstala. Prsi so se ji dvigale, perje se je načeperilo in odkrivalo belkasti mehki puh. Za njim so se začeli koraki in ni mu še uspelo, da bi se obrnil, ko je Pavle veselo vzkliknil; »Uča! Si žlv?...» »Bolje bi^ilo, če ne bi bil.« »Kaj si ranjen?« ga je zaskrbljeno vprašal Pavle in bil v nekaj skokih pri njem. Uča se ni utegnil sam dvigniti ko ga je Pavle zgrabil za podpazduho ln začel dvigati. »Saj nisem ranjen, ne trudi se!« »Molči! Dobro je. Ustrašil sem se. da se ti je kaj zgodilo, pol ure te že iščemo po gozdu. Ne skrbi, dobro se je končalo,« je govoril Pavle in mu otresal sneg s plašča. »Kako neki dobro! Molči, prosim te,» Je odvrnil Uča, ne da bi mu pogledal v oči. »Ne bodi malodušen. Nemci so imeli precej izgub.* »A mi?« »Tudi mi,» je odgovoril Pavle in stopil dalje. Za njim je zlomljen in žolčen stopil tudi Uča. 8. Planina se je umirila šele v mraku. Veter Je razpihoval strupeni dim smodnika in eksploziva ter vznemirjeno šumel v neodpadlem listju bukove goščave. Iz sokolovičke grape, polne črnih jelk, se je plazila noč. Partizani so v skupinicah stali na robu gozda In čakali mraka. Molčali so in zamišljeno poslušali šumenje vetra v bukovih mladikah. Strastno so si želeli noči in se je hkrati bali. Za kakšnih deset ur jih bo osvobodila Nemcev, prinašala pa Jim je skrb, kako jo bodo prebili v takšnem slabem vremenu. Bojana je imela z ostalimi partizankami opravka pri ranjencih, Jim zastavljala vprašanja in dajala nasvete... Malo dalje je sam na snegu, odsotno zamišljen sedel Pavle. Za današnji poraz je dolžil sebe in se jezil, ker se je tako spozabil in zaradi nečimrnosti popustil Učovl trmoglavosti. Uču ni niti z besedo omenil današnjih dogodkov. Videl je, da zaradi njih trpi, da je potrt in zlomljen, pa se je pred njim vedel, kakor da je sam kriv vsega, kar se je danes zgodilo. Sam pri sebi pa je govoril; ,Naj nocoj kurir pride ali ne pride, naslednjo noč bom izvedel svoj načrt. Od danes dalje bom drugače opravljal svojo dolžnost.’ Tišina in noč sta ga spomnila na padle tovariše; v tem trenutku se mu Je zdelo, da jih jima on na vesti. Spominjal se je vseh padlih in pretrgano razmišljal o njihovem življenju v odredu. Spomin se mu je pomudil zlasti pri enem izmed njih... Nocoj, ko je na obhodu prišel k četi, je videl pri luči ognja njegovo golo peto. V spanju se je pridvignil, jo vzel v pest ln jo mel, da bi jo ogrel. Z golo peto je danes gazil sneg in streljal Nemce. Kam neki so ga zadeli? Nocoj ga bo zametel sneg; prav gotovo ga še sedaj zebe. ...Bil je velik pripovedovalec in prepirljivec. Kaznoval ga je s kaznijo: deset dni brez streliva. Mu Je kazen potekla? Ali je danes streljal na Nemce? Ali pa je brez moči gledal in bežal? Koliko dni je minilo od kazni? Takoj mora to zvedeti! Pristopil je k skupini partizanov. Nič mu niso vedeli povedati o tem. Hotel je povpraševati pri drugih, pa ga Je Uča ustavil in mu pokazal na višine okrog njih. Pavle se je ozrl. Po planini so na več mestih goreli veliki ognji. Vseeno: nocoj se morajo prekobaliti na drugo stran planine. Jutri jih bodo tu iskali Nemci; tudi ranjence je treba kam spraviti. Kako bodo z njimi hodili po takšnem snegu in se vzpeli na Belo steno, enega od najvišjih vrhov Jastrebca. Pavle je poklical Uča in Gvozdena, da bi se porazgovorili o tem. Ni se bilo težko sporazumeti. Nihče ni bil razpoložen in pripravljen postaviti kakšen drug predlog, čeprav so vsi dobro vedeli, da bo utrujeno, sestradano in zdesetkano kolono, z nekaj težkimi ranjenci, privedel pohod na Belo steno v novo in težavno preizkušnjo. »Tovariši, pridite bliže!« se je Pavle strogo obrnil k parti- zanom. Ko so se bili primaknili in zgrnili okoli njega v gručo> je s pogledom obšel tolikšno gručo mož. Izraza na obrazih jim ni videl, pa je zaradi tega nenavadno glasno nadaljeval »Položaj je resen. To vidite tudi sami. še to noč se m ramo premakniti na Belo steno. Pot od tod do nje traja vso noč v lepem vremenu. Mi pa jo moramo nocoj preiti po sneg11 in z ranjenci. Poglejte, Nemci bodo prenočevali v planini. do zore ne bomo prispeli tja, nas bodo napadli in nas ves dan gonili. Tovariši, vi veste, kaj za nas to pomeni. Gre za usodo našega odreda. Za utrujenost nočem vedeti! Nihče ne sme biti trujen! Kdor ne more Iti dalje, naj ostane!... Je Jasno?« Komisarjev glas je zvenel zvonko in grozeče. »Jasno! Jasno!« jih je nekaj odgovorilo. Drugi so med seboj šepetali. »Potrebujem prostovoljca za posebno nalogo!« je rekel Pavle. «Jaz grem!« se Je javil Vuksan. Pavle ga je potegnil v stran in mu rekel, naj gre na mesto, kamor je bilo naročeno kurirju Jovanu, opominjajoč ga, da so tam Nemci. »Naj bodo!« Je odvrnil Vuksan ln odšel. »Pohod! Jevta v patruljo s Stankom in pomočniki! Ra‘ njenci v sredino! Nosila Jih bo najprej druga četa,« je poveljeval Uča. Tiho, mrmraje je krenila kolona po pobočju skozi gozd-Na koncu je po nepisanem, toda nujnem pravilu hodil komisar Pavle. Naglo se je mračilo. V strahu, da ne bi do svita prišli na cilj, je Pavle strogo priganjal borce, ki so hodili Pred njim, ti pa so povelje prenašali dalje. Med tavanjem kolone po celem snegu se je pogosto čulo klicanje izmene za ranjence in odštevanje nosačev. Pozno v noč so se spustili v globel. V temi in gosti megh se ni nič videlo. Culo se Je samo žuborenje potoka in skovikanje sov, Uča je ukazal počitek. Partizani so polegli po snegu-Nekatere je takoj zgrabil spanec Pavle je hodil od enega do drugega, jih v mraku otipaval, stresal in opominjal, naj h* spijo prepoteni. (Nadaljevanje sledi).