Po zaplembi cSruga izdala. V Gorici, v soboto dne 14. decembra 1912. Telefon št. 83. »Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. K Lavrič. pa vsaj Šar planina-Drin-Matja z obalo Lješ in sv. Ivan Meduanski. — Nekako čudno razmerje bo vladalo na teh mirovnih pogajanjih. Krog zelene mize bodo sedeli odposlanci bojujočih se držav, toda nad njimi bodo plavali nevidni besi vele-vlasti, kojih vidni zastopniki, veleposlaniki, bodo tudi kmalu v istem mestu sedeli okrog podobne zelene mize in se neobvezno razgovarjali o istem Draču, o isti Albaniji, o istem Solunu, Odrinu in Carigradu. Ce bi stvar ne bila tako strašno žalostna, bi bila smešna. Toda žal je najvažnejša usoda narodov še vedno v rokah diplomatov, če tudi je poteklo od velike revolucije 120 let! In povrh tega prihajajo včeraj in danes vznemirljive vesti, da se utegnejo mirovna pogajanja sploh — razbiti! Potem se začne na Balkanu iz-nova krvavi ples... Na londonski konferenci veleposlanikov bodo stavili posebne zahteve zastopniki trozveze Nemčije, Avstrije in Italije, ki je bila predčasno obnovljena pred tednom, kar pomeni, da so te tri države, ali zaenkrat vsaj Avstrija edina v tem, da Srbija ne sme pristopiti k Jadranu in da se mora tem trem državam v prvi vrsti ohraniti od sedanjega kolonijalnega gospodarstva čimveč mogoče! Ker sta Avstrija in Italija pri tem v svojih interesih, če ne zares, pa vsaj po prepričanju vladnih krogov, tako zainteresirani, da bi se obrnili z orožjem ena proti Srbiji, druga v enakem slučaju proti Grški (čeprav se Italija vede proti Grški mnogo bolj pametno nego Avstrija proti Srbiji) in je Nemčija na Trozvezo navezana, če noče biti na celem božjem svetu sama samcata, drži železo zvezano to nesrečno Trozvezo mnogo trdneje nego zlato »trojni sporazum« med Rusijo, Francijo in Anglijo. Trozvčza bo stavila na londonski konferenci svoje pogoje tako decidirano, da bo dosegla v načelu vse in da bodo zastopniki Trojnega sporazuma in pa Balkanske zveze mogli dobiti le kak manjši popust. Trozveza živo spominja na Sveto ali-anso. Kakor ta je tudi ona danes'nositelji-ca reakcije, Italija, ki je itak enfant terri-bile Trozveze, vsaj ne nosi tega očitka v polni meri, zato pa ga tembolj nosi Avstri- ja, ki je s svojim dualizmom, s svojim na- ' sprotovanjem vsakemu napredku, s svo- j jimi absolutističnimi težnjami danes po- j leg Španije in Rusije najreakcionarnejša ' država Lvro*pe. Odkar imamo ljudski par- , lament. občutimo to naraščajočo reakcio-naniost vedne huje in jo spoznavamo vedno jasneje. V zadnjem času se je že stop- | njevala do neznosnosti. Vojna stranka, ki je rila na tihem že leta in. leta, je prišla zopet na površje. Njena zaupnika sta zasedla kar čez noč mesti vojnega ministra in šefa generalnega štaba. Na zbornično mizo je predložil ministrski predsednik brambne predloge, ki bi jih vlada mogla izvajati tudi v miru proti neljubim državljanom. Čuvaj sedi bolj trdno na svojem stolcu kakor kedaj, njegov regiment pa je uveden tudi že v Dalmaciji. Če piše kateri list nekaj svobodneje. ga pobeli slana. »Šumi Marica« je državi nevarna pesen, ki je ponekod, n. pr. v Ljubljani, prepovedana. Mesto tega pa se sliši ne le po Dunaju, ampak tudi po Gorici in marsikje drugod igrati proti Srbom naperjeno in za nas Jugoslovane izzivalno (v tem smislu, kakor jo pojo in igrajo Dunajčani), žaljivo pesem o princu Evgenu, plemenitem vitezu, ki je vzel Beograd. Nas Jugoslovane, ki smo bili vedno in ki smo naj-I zvestejši Avstrijci, dokler s m e m o j b i t i Jugoslovani, hočejo oni, ki bi j najrajši videli Hohenzollerja na avstrij-I skeru prestolu, zatreti, raznaroditi, držati j nas slabe in nas povrhutega imenujejo I veleizdajalce. j Dejanjski in parlamentarno smo danes j brez moči. Le s pestjo v žepu, škripljemo I z zobmi in gledamo, kaj se godi v naši do-I moviiii. Tudi parlament, ta najvažnejša I tribuna narodov, je v tej žalostni državi j izpremenjen v turško šolo, v kateri sine-I jo učenci-poslanci skleniti le to, kar jim j dovoli politični ulema grof Stiirgkh. Le i ena primera: Ko je zaradi nove J brambne predloge, po kateri bi tudi v j mirnem času mogla vlada vpoklicati na j »obrambeno delo« n. pr. stavkujoče de-I lavce, nastalo velikansko ogorčenje v j zbornici, je grof Stiirgkh s hladnim na-I smehom izpregovoril, da je vlada predlo-I žila te predloge po temeljitem pretresava-I vanju in da more parlament pač izpreme- •liti kaj nebistvenega, da se pa v bistvu ne da izpremeniti ničesar in da pošlje parlament domov, če ne uboga. Če. bi se to zgodilo v Angliji ali Franciji, bi nesli ministrskega predsednika nezavestnega iz zbornice. V Rusiji in Španiji, kjer so se dogajala dosedaj velika parlamentarna nasilja, se tako ustavolomstvo še ni videlo. Ustavolomstvo vlade, ščuvanje iu veliki vpliv vojne stranke, sutnničenje z veleizdajstvom, princ Čuvaj der edle Rit-ter označujejo Avstrijo koncem leta 1912, po 64 letnem vladanju — ustave! In danes, ko to pišemo, je morda državni zbor že odgoden, ali pa bo kmalu! Gospodarsko se ne godi kmalu kateri državi tako slabo, kakor Avstriji. Največ zato, ker je veleagrarna Ogrska tudi gospodarsko od nas v glavnem ločena vkljub »skupnim financam«. V avstrijskem interesu je mir, mir in zopet mir. Miren sporazum s Srbi, mirna osvojitev Balkana. V resnici pa nas podučujejo državno-zborske interpelacije Daszinskega, Skare-ta in Liebermanna, da stojimo pod orožjem, pod orožjem na dve fronti, v Galiciji in Bosni. Rožljanje s sabljo naj bi pač dalo dovolj povdarka nastopu Trozveze v Londonu in nastopu Avstrije proti Srbij! in Rusiji. Narodi pa z gnjevom gledajo na one ljudi, ki se tako neodgovorno igrajo z usodo življenj stotišočev mladih mož in z milijardami evropskega narodnega gospodarstva. Zaplenjeno. svoje politične zavesti borili za ustavo in za državljansko svobodo, ker smo le v ustavni in svobodni državi mogli upati na svoj razvoj. Dokler so se vlade trudile ohraniti v Avstriji nemško-madjarsko premoč, smo morali i biti nasprotniki vsake vlade, in. kar nas je poštenih, smo še in bomo še nasprotniki vsake avstrijske vlade tako dolgo, dokler si ne priborimo dejanjski one enakopravnosti, ki jo i mamo doslej le na papirju. Mi hočemo biti v Avstriji svobodni, mi hočemo pa tudi ravno zaradi te svobode in zaradi principa demokracije imeti.v tej dr- St. 144. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . , 15 K \U » . . 10 „ Za Nemčiio.K *QM;~ &» .. Ameriko* 1trim>zem9tw'4$^fl^y Posamične številke stanejo 10 vin. ,,S0CA" ima naslednje izredne | priloge: Ob novem letu »Kažipot | po Goriškem in Gradiščanskem" i in dvakrat v letu „ Vozni red že- i leznic,-parnikov in poštnih zvez-V Na naročila brez doposlane na- i ročnine se ne oziramo. j Gorica, dne U. 12. 1912. V pondeljek se sestanejo v Londonu odposlanci peterih vojujočih se držav k mirovnim pogajanjem. Nikdo'še danes ne more natančno vedeti, kakšen bo izid pogajanj. Vse stranke so poslale svoje najboljše zastopnike na to mirovno pogajanje in gotovo je, da bo, hotela vsaka stranka ! odnesti čimveč zase. Vrhutega prihajajo z Balkana vznemirljiva poročila, kako da se Turki pripravljajo za slučaj, če se pogajanja razbijejo. Seveda tudi Bulgari ne drže križem rok. Pri pogajanjih bota dve, kočljivi točki: Solun in Albanija. Po našem bi Solun moral biti bulgarski,--potreben je za Jugoslovane in tudi za avstrijske Jugoslovane ni brez pomena, ali je Solun bulgarski ali grški; toda zaenkrat ga imajo v rokah Grki in ker je za nje važen kakor oko za vid, je težko reči, ali ga bodo dali iz rok, in če, za kako ceno. Važno pa je tudi vprašanje, kako ceno bi zanj dali Bulgari, ali bi morda pustili za ceno Soluna na cedilu Srbe? S samobulgarskega stališča bi to bilo pravilno, ali pa tudi s slovanskega in posebej še jugoslovanskega, je dvomljivo. Drugo kočljivo vprašanje je vprašanje Albanije. Gre za ozemlje, katerega del si lasti Srbija, katero bi pa po mnenju cele Evrope zaradi pritiska Avstrije in Italije moralo postati samostojna kraljevina, ki je tudi že proglasila svojo samostojnost. Ni dvoma, in toliko se je Srbija tudi že udala, da bo evropska geografija kmalu obogačena za novo draguljo s to samostojno Albanijo. Vprašanje je le, kakšne meje bo dobilo to nebogljeno dete evropske diplomacije. Albanci si domišljujejo, da bo segala tokova velika Albanija od Bojane do Krfa, od tod do Korice in Bi-tolja, potem gori biizu do Skoplja in nazaj preko Prizrena, Peči, pa ob Črnigori morda celo v Sandžak. Albanci so sicer pač že vajeni mnogo pobasati. V resnici seveda ni govora o kakavi' taki veliki Albaniji. Res kočljivo vprašanje je le ono severne meje te Albanije. Gre za to, ali bo Srbija dobila ozemlje od Prizrena do Jadranskega morja z mejo Šar planina-Črni Drin-Drač, ali POTAPENKO: Generalova hči. Prevel: A. M. (Dalje.) »Pojdite, Hivrja, na svoje mesto!« ji je zapovedala učiteljica ostro. Hivrja je odšla. Manjička je vsa drgetala od jeze, kadar so pred njo govorili o izrednih krepostih prejšnje učiteljice. Sovražila jo je iz dno duše, sama ni prav vedela, zakaj. In takoj je poklicala beloglavega fantka, katerega je tudi naekrat zasovražila. Raztresen vsled žalostnih spominov in lastnega joka seveda ni mogel, da bi brez napake čital iz knjige. »Kaj pa jokaš, kmetv« in že je klečal pri peči, in nič več si ni upal jokati na glas. Manjička, krasna, stasita, koketna Manjička Rinceva hi skoparila s svojo pravico, kadar je kaznovala. Arkadi] Niko-lajevič ji je rekel: »S šibo se resda ne sme tepsti, imate pravico, kadar bi bilo potrebno, kaznovati s tem, da dene te klečat v kot, jn rabiti smete tudi ravnilo. Samo malo, kalna... Te kazni dopuščamo, ker ni mogoče M ti brez njih.« Ure, ko se je pečala z otroci v šoli, so bile najmučnejše ure v njenem življenju. Prejšnje čase je z zoprnim, neprijetnim čuvstvom gledala guvernante in učiteljice, ki se preživele vse svoje življenje ob zoprnem in dolgočasnem delu, — poučevanju otrok ir. nažnji ter nadziranju njihovega obnašanja. Zdaj pa se je sama nenadoma začutila v položaju, ki je b;' še tisočkrat hujši. Kakšni umazani razirgan-ci so to, pa kako neotesani, divji... In zakaj? kaj so mi vsi ti? In kako se je vse to zgodilo? Dogodek Vladimira Ivanoviča Rinceva je vzdignil mnogo krika ne samo v gu-bernijskem mestu, temveč morda po celi Rusiji. V gu borni jskem mestu je vedel za njihovo stanovanje vsak izvošček, vsak poulični postopač. Gornji del male dvonadstropne hiše s prijaznim uhodom in s prijaznimi okni so imeli Rincevi že tekom mnogo. let. Nad uličnimi vrati sta viseli dve plošči. Na eni, večji, je bilo napisano: »Agcntura južne zavarovalne družbe/, na drugi pa »Vladimir Ivanovič Rincev«, ki je vodil ngenturo. Kakor je bilo videti, so šli posli zavarovalne družbe v gubernij-sl;em mestu zelo.dobro, drugače ne bi ostal Rincev tekom toliko let glavni agent, Istotako je bilo jasno, da so bile tudi zadeve samega Rinceva sijajne, drugače ne bi tako veselo živeli v gornjem-nadstropju te hiše. Vrh tega je bilo vsem znano, da so imeli Rincevi svoje premoženje, sicer res ne posebno veliko, toda poleg odstotkov, plačanih od agenture, prilično znatno. In veselo so živeli v ti hiši. Zjutraj je bila mrtva tišina v gornjem nadstropju, in ves dopoldan, do dveh; zastori na vseli oknih čvrsto zaprti. Ta čas se je vse delo osredotočilo v spodnjem nadstropju, kjer je bila pisarna. Ob dveh so pisarno zaprli, zato pa so se v gornjem nadstropju dvignili zastori in tam se je pričenjalo življenje. Vse, kailioli je bilo živahnega, veselega in lahkoživega sveta, vse je hitelo sem, peš in v vozovih. Mladi uradniki, advokati, sorodniki, okoliški graščaki, ljudje iz vojaških krogov, vsi ti so prihajali sem, obnašali se tukaj kakor doma, in vsi so si bili dobri znanci, domači ljudje. Odprte, hiša, prijetna in udobna, dobrovoljni gospodar, živahnost štiridesetletne gospodinje, ki se je bila odločila, kakor je bilo videti, da v nobenem oziru ne podleže zobu časa, čarobne oči mlade krasotice, domaČe hčere, — vse to je bilo nekakšno Tečaj XLI1 UvedniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadsir. na desno. Upravni š t vo se nahaja v Gosposki Ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano l-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 60 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. občno dobro, vsem je bilo jednako na razpolago in ni vzbujalo ljubosumnosti. Od večera do zore so se razlegali v hiši glasovi glasovirja, vesel smeh, petje in šum plesa. Prebivalci gubernijskega mesta so radi postajali pred razsvetljenimi okni, poslušali šum in lirum tujega veselja in uživali v tem neprestanem prazniku za temi okni. V poletnem času se je cesto opažala okrog te hiše množica najetih kočij; vesela družba je sedla vanje, vzela s seboj košare z jedjo in pijačo, ter se odpeljala nekam izven mesta v gozdiček, ali pa se je prepeljavala v čolnih preko reke na slikovit otoček in si tam kratila noč. ' Vladimir Ivanovič Rincev je bil priljubljena oseba v mestu. Toda te priljubljenosti si ni pridobil morda'?s j kako veliko dobrotijivosijo ali splošno^ -koristno delavnostjo;.Rincev se ni bavikz.ničemer podobnim. Priljubljenost si je pridobil na zelo lahek način in ničesar ga ni stala. Da si jo je pa pridobil, za to se je.imel za- j hvaliti svoji zunanjosti. Bil je visok, lepe postave, lep in krepak človek', eden izmed onih od rojstva srečnih ljudi, za katere vzame narava stoterim drugim zdravje, da ga da tem. Bolezni, nesreče, ' žalost, trpljenje, — vse to je namenjeno žavi Oni vpliv* ki nam gre, t. j. pretežni vpliv* hočemo torej-slovansko Avstrijo; zato seCne borimo le za enakopravnost na znotraj, ampak smo tudi upravičeni delati na to, da sedanja nemško-madjarska Avstrija ne škoduje jzveriavstrijskim, zlasti južnim Slovanom. Z veseljem smo .zato zasledovali zmagovanje Balkanske zveze nad avstrijskim prijateljem Turkom, z veseljem srno zato pozdravljali srbski pristop k Jadranu, nekdaj slovanskemu morju, m zato smo tudi mnenja, da naj Srbija dobi kolikor mogoče mnogo jadranske obali (vrhiitega, da smo tudi kot Avstrijci prepričani — in lahko dokažemo tudi s statistiko — da bi ta rešitev balkanskega vprašanja bila mnogo dobička-nosnejša ko vsaka druga), zato smo prvič Kot Jugoslovani* drugič v interesu Avstrije, nasprotniki sedanje dunajske vladne smeri in nasprotniki vsake vojne s Srbijo. To je pravo prepričanje slovenskega in srbohrvatskega naroda v Avstriji, naroda češkega in tudi velikega dela nemškega. Nobena konfiskacija ne more te resnice spraviti s sveta, noben ž a n d ar in noben državni pravdnik ne more narodu tega prepričanja k o n f i s c i r a t i. Žalibog je danes na Slovenskem vodilna ona stranka, ki se po krivem imenuje ljudsko. Tudi ona je do zadnjega časa zastopala isto mnenje, širila isto prepričanje, dajala Srbiji, kar je srbskega, — dokler ni dobila kreditna organizacija te stranke od Avstroogrske banke 5 milijonov kron kredita. In za te judeževe groše je iz jugoslovanskega dr. Savla Šusteršiča postal dunajski Pavel. »Slovenec« je pričel pisati v dunajskem smislu in kmalu bo pisal v Cuvaje-vem smislu, katerega je že vajen od vele-izdajskega procesa sem. ca Zaplenjeno. K. flusfrijska politika OO proti Rusinom. ApelnajavnomnenjeAvstrije. Izdal državnozborski ukrajinski kiub. (Dalje.) Na sploh ne spoštujejo niti teh tako redko puščenih pravic rusinskega jezika niti šolske oblasti niti druge, tudi ne ju- stične. V letu 1900. je bil poljski jezik u- veden via facti tudi pri orožništvu, ne da bi se pri tem količkaj ozirali na rusinski jezik. drugim, mimo teh srečnih ljudi pa gre brez sledu in kakor brez moči. Njegovi dolgi mladeiiisko zavihani brki, rahla rdečica na obrazu, visoko čelo in orlovsko ostri pogled, —- to ga je delalo najlepšim človekom v mestu; čelo to, da je nekoliko, komaj za spoznanje, šepal na levo nogo (nekdaj je bil častnik in je bil ranjen ter je nato zapustil vojaštvo), ni . kazilo Rinceva, marveč mu je dajalo še nekak interesanten izraz. »Rincev gre!« so govorili prebivalci ponosno, »glej, kako lepega človeka imamo!« Zinajida Petrovna je v mnogočem dajala možu prednost, toda mirovati vendarle,še ni hotela. Na njenem nekdaj zelo lepem obrazu se je kazala že očitno iz-Žitost, podebelila se je in razširila; ona pa vsega tega nikakor ni hotela priznati, temveč se je lepotičila in veselila, obkrožena od gubernijskega mladega sveta, ter ni niti opazila, kako se ji je že slabo podala ulp^a mladostne kokete. L ; ¦ (Pride 5e.) Celo na gospodarskem polju zatirajo Rusine in Poljaki jih izrabljajo. S kredhi deželne banke kolonizirajo Vshodno Galicijo s poljskimi kmeti iz Zapadne Galicije. Poznanjskč in Ruske Poljske. Deželna pisarna za rajfeiznovke in gospodarske kooperacije podpira v Vshodni Galiciji in v rusinskih občinah največ le poljske blagajne in društva, dočim se rusinskim blagajnam in društvom podpore navadno odreče. Industrijska banka za Galicijo iti Lodomerijo, pri kateri participira cela dežela s svojim kapitalom, služi le v podporo in razvitek poljske industrije. V deželnem in državnem budgetu se Vshodna Galicija prikrajšuje v korist Zapadne, ker se določa največ kreditov za ceste, regulacije rek in druge javne deželne gradbe za zapondogališke kraje, dočim se odpravi Vshodna Galicija le z minimalnimi krediti v te svrhe. Izseljevanje rusinskih sezijskih delavcev v Nemčijo zadržujejo poljske deželne oblasti z vsemi sredstvi in namestništvo v Lvovu odreče Rusinom koncesijo za ustanovitev izse-Ijevalnega biro-a za rusinske delavce. Uspehi take politike, katero uganjajo deželne oblasti sistematično, katero ščiti centralna vlada, katero trpi državni za-stop proti gališkim Rusinom, so med drugimi ti-le: 1. Gališke Rusine upravljajo skoro izključno poljski uradniki, sodijo povečini poljski sodniki in podučujejo jih tudi v pretežni meri poljski učitelji. 2. Gališki Rusini celo v večjih krajih z rusinskim prebivalstvom 8000—10.000 duš du pr. v Przemyslu) nimajo rusinskih ljudskih šol in v celi deželi nobenega rusinskega učiteljišča. Rusinskih gimnazij je samo 6 (med temi ena filijalka), torej jed-na na 520.000 Rusinov, poljskih (v Vshodni Galiciji samo) je 32, torej jedna na okoli 52000 Poljakov. , 3. Gališki Rusini so dobili po državno-zborskem volinem redu iz leta 1907. samo 28 državnozborskih mandatov, to je en mandat na 110.000 prebivalcev (ali 26.4% nasproti prvotnemu Gautschevemu načrtu z '30.1%), Poljaki pa 78, to je en mandat na 51.000 prebivalcev (drugi narodi v državi en mandat na 38.000—55.000 prebivalcev). Ali tudi tega števila jim niso privoščile poljske oblasti, pri volitvah leta 1911. so dobili namesto 28 samo 26 mandatov. V deželnem zboru, kjer so imeli leta 1861. po zakonu dano število 47 poslancev, to je celo tretjino (33.33%), so dobili pri zadnjih volitvah v letu 1908 vsled znanih galiških volilnih manevrov le 21 mandatov in izmed teh je 7 Ruso-tilov vsled umetne podpore od strani poljskega namestnika Andreja Potockega. Rusini torej glede števila uradnikov, učiteljev in sodnikov, glede Števila šol in zastopnikov in glede na splošno ravnanje ž njimi v deželi in državi so nele med vsemi narodi države na najslabšem, marveč stojijo popolnoma izven vrste vseh drugih narodov in vsaka primera je tu popolnoma izključena. (Konec prih.) Andrassya v Gastein. Ta je prišel in Bis-marck mu je naznanil vsebino carjevih pisem s pripomnjo, da Rusija rabi tak zapovedujoč ton, ker si je svesta zavezništva s Francijo. Proti temu je samo jedno proti-utežje in to je: da se sklene zveza medAvstro-Ogrskoin Nemci-j o. Sporazumela sta se oba državnika, Bismarck je prišel na Dunaj k avstrijskemu cesarju in 24. septembra je bil gotov načrt zveze med obema državama. Nemški cesar Viljem 1. je bil dotle vedno unet za zvezo s Petrogradom in upal, da se le poravna s svojim nečakom Aleksandrom II. Do meseca okt. se je trudil Bismark s prigovarjanjem Viljemu za zvezo z Avstrijo. Začetkom oktobra je potoval grof ¦Stolberg Bismarckov namestnik v Baden-Baden, kjer je bil takrat nemški cesar Viljem, ali šele 15. oktobra je podpisal Viljem pogodbo, ki nosi datum 7. oktobra 1879. Bismarck je spravil v zvezo leta 1883. še Italijo. Trozvezs je slonela prvotno na vseh pogodbah, na oni med Avstrijo in Nemčijo ter oni med Avstrijo in Italijo in Nemčijo in Italijo. Prva teh pogodeb je bila obelodanjena 3. februvarija 1888., ko se je bilo bati vojne med Avstrijo in Rusijo, druge dve pogodbi nista bili nikdar obelodanjeni. Leta 1891. je bila trozveza prvič obnovljena in sicer na 12 let; drugič leta 1902. Seda je obnovljena tretjič. Obnovitev trozveze leta 1902. ima svojo predzgodovino značilno za Italijo. Visconti Venosta je sklenil s Francijo zvezo glede" Maroka in Tripolisa, ne da bi vedela za to Nemčija in Avstrija. Njegov naslednik Prinatti pa je sodil, da je moi-čljivost neumestna in je v zbornici ob primerni priliki spregovoril o oni zvezi. BiV low mu je na to rekel v Berolinu, da je zveza Italije s Francijo novo jamstvo za mir... Pokazala pa je le Italija, da ni prav zanesljiva zaveznica. Dne 7. oktobra leta 1879. je bil postavljen temelj trozvezi. Ta dan sta podpisala grof Andrassv in princ Henrik VII. od Reussa kot pooblaščenca vladarjev Avstro-Ogrske in Nemčije pogodbo med tema dvema državama. Do vojne za oslobodenje balkanskih narodov je bila Rusija prav v prijateljskih odnošajih s Prusijo. Razvoj vshodnega vprašanja po rusko-turški vojni je izzval odtujenje med Rusijo in Prusijo. Razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo se je pred tem poostrovaio in Bismack je posredoval, zlasti v letu 1878. Ali takrat je nastala v Petrogradu velika agitacija proti Nemčiji in prišlo je celo do pretenj. Na te ruske pretnje se je skliceval Bismarck pri odločitvi za opcijo med obema dotakrat-nima prijateljema. Spravila so ga do tega zlasti tri pisma carja Aleksandra II. na cesarja Viljema, v katerih je zahteval, da morajo nemški zastopniki biti podučeni glede obmejnega položaja in zaupniki, poslani leta 1879. v Novi Pazar, morajo sprejeti ruske predloge. Viljem je odstopil ta pisma svojemu kancelarju v Gašteinu in ta je svetoval svojemu cesarju, naj piše v Rusijo, da naj se ta stvar rešuje daljo službenim potom. Nadalje je pozval grofa Proračun goriškega mesta. V zadnji seji goriškega mestnega sveta so reševali proračun za leto 1913. Poročevalec je bil kakor navadno dr. Pi-navčig. Dr. P i n a v č i g je povedal, da je glede na proračun 1913. se postavil mestni svet na stališče, da potrebščine zniža na najpotrebnejše, da se tako preprečijo nove davščine, ki bi bile preveč ob-težilne za sedanje čase gospodarskih neugodnosti, izvirajočih iz raznih vzrokov, splošno znamh. Gospodarska kriza s e d a j ne p o j e n j u j e, mar ve č se še veča in pogledi v bodočnost tudi niso tolažilni; radi tega se nalaga upra-$ vam na sploh, naši paše posebej, potreba, da se ostaja pri vsem le pri naj-. nujnejšem potrebnem. Finančni odsek se je držal strogo tega principa, opirajoč se na preostanke iz 1912 in začenjajoč z uporabo kreditov za 1912, ki so le deloma upotrebljeni. Nahajamo se torej v provizoriju; ko bodo nova dela, že začeta ali ki začno, dovršena, nastopi potreba preskrbeti nova sredstva za dotične troške. Potrebščintza prihc .nje leto se zvišajo v razmerju s proračunom za 1912, samo za K 21.914, tako da znašajo potrebščine ^a 1913 K 1,408.430; nahaja pa se navzlic temu v proračunu postavka 20.000 za tlakovanje cest, in poskrbljeno je za zgradbo novih šolskih poslopji v ulici Leopardi in Sveta Klara; v proračunu so krediti za zadostno (!) preskrbo mesta z vodo, za gradbo mestne klavnice, in sploh vse, kar je nujno potrebno. Nahaja se v proračunu tudi povišek plače za župana in zboljšanje plač nekaterim mestnim uradnikom; potem za reorganizacijo mestnih stražnikov, za osebne doklade mestnim učiteljem itd. Pokritja je z rednimi dohodki do K 564.976, doklade dajo K 825.000; primanjkljaj K 18.454 se pokrije s preostanki. Za leto 1912. je izkazoval proračun potrebščin K 1,379.916. Rednega pokritja K 825.353. Potem so izkazali še izrednih izdatkov 6.600, tako da je bilo primanjkljaja K'831.953. Vse to se je imelo kriti z dokladami; proračun je izkazal nepokritih K 1550. Lani torej so bili zbili skup tak proračun, da za K 1550 sploh ni bilo mogoči dobiti pokritja, za 1913. je v prpračunu samo »najnujnejše« (na primer; mestna mu. zika, povišanje plače županu), in ta proračun izkazuje potrebščin od lani več K 21.914 in primanjkljaja K 18.454 pa je vso pokrito; varčevali so namreč tako, da jo toliko preostankov, da je vse lepo krito. Pa naj se drzne še kdo reči kako zlo besedo o upravi goriškega mesta! Proračun je menda že predložen deželnemu odboru, da ga pošlje na Dunaj po sankcijo. Ali bi ne storil prav deželni odbor, ako bi malce natančneje pregledal ta proračun?! Ali kako, ko sedi v mestnem svetu in tudi v deželnem odboru jeden in isti dr. Pinavčig! ' Naš list. T. S septembrom tekočega leta je prevzela lista »Sočo« in »Primorca« Družba za izdajanje teh dveh listov. Sedaj teče četrti mesec, odkar sta lista v lasti družbe. V prvi številki 3. septembra smo v članku »Beseda naši javnosti« povedali, da bo »Soča«, najstarejši slovenski list na Primorskem, skrbela za to, da bo priobčevala članke iz peres najboljših slovenskih publicistov. Sporočili smo, da smo pridobili za list celo vrsto pisateljev, ki bodo zalagali »Sočo« z zanimivim in poučnim čtivom. To smo pa tudi vestno izpolnjevali in tudi v bodoče bo tako. »Soča« je od septembra dalje dala svojim čitateljem obilo zanimivega čtiva v političnem, gospodarskem, prosvetnem, socialnem pogledu. To mora: nam vsakdo priznati. Pa tudi ceniti mora prav to vsakdo. Ko je izbruhnila vojna na Balkanu, je »Soča« ves čas do sklenjenega premirja prinašala telefonsKa poročila, to so bile važne zadnje vesti istega dne, ko je list izšel, in tako so bili Slovenci v Gorici obveščeni o dogodkih z bojišča prvo po »Soči« vsak torek, četrtek in soboto. Da, prinašali smo vesti, katere je bilo citati v raznih dnevnikih še le v izdajah prihodnjega dne. Prvič je bilo to na Goriškem, da je domač slovenski list prinašal zadnja poročila z istega dne. Vse to kaže, kako ume Družba svojo nalogo, kako jo izvršuje in kako hrepeni, da se list dviga ter je vredno glasilo po napredku stremečih goriških Slovencev. Goriški Slovenci pa morajo tudi vpo-števati naše prizadevanje, ceniti prav to prizadevanje, ki je združeno s stroški, in se odzivati vabilu na naročbo ali kupovanje našega lista v najobilniši meri. Goriški Slovenci neobhodno potrebujejo tak list, kakoršen je »Soča«. Zato pa morajo tudi čutiti dolžnost, da vzdržujejo list, da se širi in si pridobiva naročnikov, da jih naraste toliko, da je listu ne le obstanek zagotovljen, ampak da se more še spopolnjevati in čez čas morda v dnevnik spremeniti. Leto se bliža h koncu. Kmalu napoči leto 1913. Le upoštevajmo, kako delajo klerikalci za svoje liste! In kako malo se v primeri ž njimi zgodi za napreden tisek na Goriškem! Ali v tem ožini mora biti odslej drugače. Dolžnost na-prednjakov je ta, da naročajo naš list, da ga širijo in mu pridobivajo naročnikov. Koliko je hiš po Goriškem, v katerih bi morala biti »Soča« pa je ni! Koliko je našega ljudstva krivo informiranega o važnih dogodkih v deželi, v državi, ker čita le nasprotno časopisje! Časopisje je moč, in če hočemo res dvigniti Goriško, da prisijejo v njo nekdaj boljši dnovi, potrebujemo .v to svrho tudi dobro napredno časopisje, in sicer domače. Domač list mora imeti Goričan, domač list mora citati, iz domačega mora posnemati vesti o položaju v deželi, o gibanju in vrvenju, z domačim listom sact-«* Ltyv ti naše bojo proti vladi, dr ugOro stote ifiasi^otnikom itd-— za druge, zunanje iiste inu pri tem še vedno dosti časa, d i Sita ta ;ili oni list. * Za danes kličuivir. Stoiki! Upoštevajte naše besede! z-avzemite se krepko za domači napredni list, naročajte in ši-ritr »Sočo«! Dalje v prilogi. niiuygnM)ur si. m. i one w. OBceronra miz. Volitve v prerfstoiiiiSlvd zavarovalnice zoper nezgode na delu'1. ia »B^ana<^T*st,,.^.^^ se znal"tudi postaviti n n G r u d en, Tesrir^eT?^;^'«^^^^^ .casT»ter "za častilo venskih tu- Kandidatje narodnega delavstva za j volitve v predstojništvo »Zavarovalnice zoper nezgode na delu« so: I. Kategorija (zelena glasovnica) Obrati: prevozna in sklad podjetja. Za priscdnika: Nikolaj Dordej, delovodji ka: Fr II. Kategorija (rdeča glasovnica). Obrati: rudarstvo, plavžarstvo, k6-vinarstvo, stroji, orodje. Za prisednik-a: J a n k 9 S^t a h a n, strugar v a'ržena u, Pula. "^", Za namestnika: Jakob T r o š t, mehanik v Trstu VI. Kategorija (bela glasovnica). Obrati: Papir, usnje, mizarski in kmetijski obrati, mlini. Za prisednika: Fran Gomišček, mizarski delovodja v Podmelcu. Za namestnika: Ivan F i 1 i p i č, mizarski pomočnik, Trst. Ti kandidati so postavljeni od skupnega narodnega volilnega odbora sporazumno z delavci! Volitve se vršijo din' 20. t. m., Vas prizadete volilce, pa poživljamo, da pošljete pravilno podpisano glasovnico Vašega obrata čimprej načelniku narodnega volilnega odbora g. dr. Edvardu Slaviku, odvetniku v Trstu (Narodni dom). Narodni volilni odbor. K, preostanek iz lanskega lota 147'38 K, skupno H31'95 K. Stroški (Vestnik, tabli-, ce, markacije, knjige, znaki, potnine, 'pošta) so znašali 424'52 K, čiste imenovine je torej 707'43 K. , V imenu pregledovalcev računov poroča prof. 1. K o š n i k, da sta našla on in g. A. Jakše vse račune v redu. Ob enem povdarja, da je vdobil iz nekaterih dopisov na podružnico, da je odbor vsestran- kovne moči na razpolago, da obvaruje nas in naše potoince velike škode. Onim pa, ki pravijo, da,jim dela deželni odbor sitnosti pri dovoljevanju teh ali drugih pravic,zrečem z mirno vestjo: Boga zahvalite, dokler imate tak deželni odbor, ker ni je hujše nesreče kakor zloraba avtonomije in prostosti. Tolmin, dne 12. decembra 1912. Oskar G a b e r š č i k I. r. Občni zlu goriške podružnice Slov. planinskega društva. Občni zbor goriške podružnice S. P. D. se je vršil v torek zvečer dne 10. decembra 1912. Načelnik podružnice prof. J. Zupančič pozdravi navzoče člane in pozove tajnikovega namestnika g. A. P o d g o r n i k a, cia prebere zapisnik zadnjega občnega zbora in da poroča o delovanju podružnice. Zapisnik se odobri. Odbor je v mino-lein letu marljivo vršil svojo nalogo ter je reševal v 14 rednih ter mnogih drugih sejah društvene zadeve posebno pa v predpripravah za prvi ples naše podružnice dne 1. febr. 1912, ki jevspel zelo dobro ter položil nekak temeljni kamen za kočo na Kaninu. Razun odbornikov so delali marljivo tudi trije zaupniki: gg. J. Božič, A. Podgprnik in A. Sapla, izmed kojih je (prvi vodil po odhodu blagajnika dr. J. Pretnarja društveno blagajno, dpčim je drugi oskrboval tajniške posle, ko je odšel tudi tajnik dr. J. Pikuš. Na zboru delegatov dne 24. nov. 1912. je zastopal podružnico zaupnik A. Podgornik. Članov je bilo 83, dopisov in odgovorov 103. Radi enega dopisa je bilo treba posredovanja vsled vsebujučih žaljivk, zadeva je.bila v splošno zadovoljstvo rešena. Odbor je sklenil naročiti pri g. A. Knafelcu karto, ki bi razkazovala gorovje in hribovje v našem delokrogu. Radi neugodnih prostorov ni bilo mogoče omisliti še posebne turi-stovske sobe. Za zimski šport je bilo v niinolein letu neugodno vreme, vsled česar ni bilo potrebno posredovanje. Vsled neugodnega vremena tudi ni bilo mogoče napraviti ogleda na Kanin iti se je to od* ložilo na prihodnjo pomlad. Na novo markirana so bila pota: Sv. Katarina-Solkan; Renče - Trstelj - Lipa; Podsabotin-Dol-Sv. Primož. Prenovljene markacije: Plave- Zamedvedje- Vrtače-Kobaiišče- Gendra in nazaj v Plave pod. Čerinom; Kanalr- Čolenca- Marijino Celje: Kronberg- Peči- Trnovo; Sv, Primož-Vrhovlje. Iz Poldanovca v Trebušo ni bilo mogoče markirati vsled prepovedi c. kr. gozdnega oskrbništva. Spominske knjige so razpoložene pri Nemcih, na Lokvah, za Krnom na Polju in pri sv. Gendri. Skupna izleta na Kobilino glavo in na Ceven sta se vršila ob obili udeležbi. Podružnica je bila dobro zastopana pri otvoritvi koče na Vršiču. V zadnji seji je odbor sklenil podariti za' božičnico ubožnim otrokom trentarskim 50 K. Poročilo tajni-kovo se sprejme na znanje in zadnji odborov sklep se odobri. Iz b 1 a g a j n i k o v e g a poročila je posneti sledeče podatke: Dohodki: Članarina in dijaške izkaznice 422 K, obresti 8 K, čisti dobiček planinskega plesa 537'57 ristov, vsled Česar predlaga odboru abso-lustbrij 's polivalo. Sprejeto. ; Nato se vrše na predlog dr. F. Irgo-. lica volitve'per acclamationem. Na predlog A. Podpornika se izvoli za tajnika g. dr. Fran Rostacher in za blagajnika g. Jakob Božič. Nato sledi predlog za spremembo pravM. Nova pravila je sestavil vsled sklepa zbora delegatov osrednji odbor v Ljubljani in sicer za vse podružnice enako glaseča. Na predlog g. prof. Košnika se sklene: predlagane spremembe pravil vzame občni zbor na znanje in naiaga odboru, da poskrbi v najkrajšem času za v išjeob lastno odobren je. Sprejeto. Pri slučajnostih je bil govor o bodočem programu podružnice, o novih markacijah, o poti na Kanin, o -koči na Črni prsti, in stavili so se tozadevni nasveti, tako n. pr. o ključih neoskrbovanih koč, o uvedbi češkega jezika na cenikih (nasver g. F. Dovgana), o napravi posebnih dostopnih vež pri kočah (nasvet g. T. Kra-vosa), o bližnjih in daljnjih družabnih izletih, zlasti v nove dežele na Balkanu (nasvet g. A. Štreklja). > S tem je bil večerni red občnega zbora izčrpan. Načelnik-se še enkrat zahvali za obisk in zanimanje ter zaključi občni zbor. V naše gore prihajajo večkrat tujci nedržavijani, m iščejo tuKaj virov novih dohodkov, mogoče v odškodnino izgub v .drugih krajin, mogoče v izkoriščanje našega priprostega in skoz in,skoz. konservativnega kmeta. . -;:i; Temu revežu, kojega predniki so prisiljeni 8'37. V Podmelcu in sosednih vaseh so nabrali K 89, Franc Rutar v Temljinah K 23, Ivan Kogoj v Klavžah K 33*80, Ljudmila Kenda v Klavžah K 9'50, Ludvik Močnik in Ivan Kos v Knezi K 35*06, Luka Brelih in Jakob Miklavčič v Podmelcu K 61*30, skupaj celih K 178*86. Nadalje se je nabralo v občini Dutovlje K 35. V Gorici pa so nabrali g. Peter Bitežnik, gostilničar pri Cingrafu K 23'90, gdč. Anica Per-šič K 8, gdč. 1. Skert K ll'o0. Vsa čast in srčna hvala vrlim nabiralcem! Darovalci naj oproste, da se posameznih imen ne more za sedaj v listih objaviti, ker bi ista napolnila cele vrste. — Odbor za »Rdeči križ jugoslovanskih držav«. Darovi za »Dijaško kuhinjo«. — Planinci po občnem zboru dne 10. decembra 1912 zložili 673 K. — Tvrdka Pinter in Lenard 3'— K (članarina). — Na..račun mesečnine je prišlo 77*60 K. Domače vesti. Danes predava g. prof. dr. Karel Oz-vatd »O bistvu in vzgojnem pomenu sugestije«. — To" predavanje bo vsled svoje vsestranske zanimivosti predmeta, metode in osebe predavatelja privabilo brez-dvomno v dvorano polno občinstva. Je pa tudi razumljivo: Dušeslovni pomen sugestije zlasti v pedagoškem, t j. vzgojnem pogledu, je neprecenljiv; sugestija je glavno vzgojno sredstvo ne le za verstvo in v šoli, pri mladini, ampak tudi v politiki in splošnem državljanskem življenju, pri »epidemijah blaznosti«, v zdravstvu itd. itd. Izvemo, da nas bo g. predavatelj seznanil z marsiktero teh strani in si obetamo, da bo nocojšnjo zadnje predavanje te serije glede splošne zanimivosti in poduč-nbsti, kakor tudi glede obiska vreden zaključek tako lepo uspelega dela »Narodne Prosvete« in gg. predavateljev. Na svidenje nocoj v Trg. Domu — polnoštevilno! Opozarjamo na akademijo v prid »Rdečemu križu balkanskih držav.« Vspo-red zanimiv, namen blag. Pričakuje se obilne udeležbe. Zimski šport. — Uradno poročilo iz Bohinja dne 14. 12. 1912: Temperatura: — 11 stop. Celz. — Vreme: jasno. — Sankanje: vporabno. — Vožnja na saneh: prav dobra. — S skiji: dobro. --' Drsališče: porabno.— ¦ # Uradno poročilo z Bleda dne 14. 12, 1912: Radi pomanjkanja snega izvrševanje športa nemogoče; samo s skiji v višjih legah. . , -' Kako na Dunaju pretepajo slovanske, dijake. Tega je menda kakih-20- dni, da so se udeležili jugoslovanski dijaki, slovesne zahvalne maše. za balkanske zmage.; Od maše grede so priredili pozdravne ova-cije pred bulgarskim in srbskim poslaništvom-.: Ta. čas pa se je bila zbrala dunaj- ska sodrga,.jlh napada ter jih pretepavala . s palicami, povrhiitega so bili še aretirani j in končno obsojeni radi klicev ogorčenja I nad avstrijsko politiko, eden pa tudi radi I žaljenja veličanstva, dasiravno po poroči- I lih. celo nemških listov ni Čisto verjetno, I da bi bil dotičnik žaljenje v resnici, zagrer I šil, ker je edina priča, kateri je pa sodnija J verjela, neki šofer, precej nezanesljiva. V I bližini izprevoda so stali trije slovenski I dijaki, med njimi dva iz Gorice, pogovar- I jaje se medseboj seveda v svojem materi- I nem jeziku. To zaslši neka babnica, ki j jame takoj kričati; »Le po njih, le po njih, j to so tudi srbske svinje!« Učinek je bil ta, j .da je sodrga navalila tudi na te tri dijake I in jiji pretepla do krvi. Policaji, ki so tudi I pritekli, so zagrabili vsak svojega dijaka I po dva in dva, vsak za eno roko, ter jih I peljali na komisarijat skozi vrste sodrge. I Pil je to pravi križev pot. Že do krvi pre- I tepeni so dobivali neprenehoma brce, u- I clarce s klobuki, pestmi, palicami, — po o- I brazu, glavi, hrbtu, v noge, pljunke v lice I in najnesramnejša zasramovanja, izmed j katerih je bila psovka »srbska svinja« še I najmilejša. Z rokami niso mogli prestreči I udarcev, ker je roke »ščitila« policija. I Takšen je bil izbruh dunajskega nemškega patriotizma pred 20 dnevi, po 64 letnem vladanju — ustave, po kateri so vsi narodi enakopravni. Z Jesenic do Trsta se je peljal pred vozom tovornega vlaka 25-letni kovač Valter Maroschi. Na Jesenicah je zlezel na voz, v Trstu pa so ga aretirali sinoči ob dohodu vlaka. Ni imel denarja za vožnjo. Izgubljeno. — Neka gospodična je izgubila od Ribjega trga po Gosposki ulici do sv. Antona zlato verižico z obeskom. Kdor jo je našel, je naprošen, naj jo. prinese v naše upravništvo, kjer dobi pri- I merno nagrado. | Odprti lekarni. — Jutri popoludne boste odprti v Gorici lekarni Liberi-Pon-tonk V teh dveh lekarnah bo tudi ponoč-11 a služba v času od 15. do 22. t. m. Poziv! Za naše vrle vojake ob meji. V Trstu se je osnoval pod predsedstvom gosp. namestnika princa fiohenlohe odbor, ki si je nadel nalogo, da pobira d a-r o v e v d en a r j u za naše vrle vojake, ki se v hipu nahajajo na niejah. Da se ta akcija razširi ter da se ji zagotovi čim boljši uspeh, sklenili so nekateri rojaki tudi mesta goriškega in okolice, obrniti se do blagih src s prošnjo, naj vsak po svojih sredstvih prispeva v ta človekoljuben namen. Ne mudimo se torej, da jim pokažemo, da se jih s hvaležnostjo spominjamo^ omo-gočevaje jim veselo praznovanje predsto-ječih božičnih praznikov. Vsaki, tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Prispevki naj se pošiljajo na naslov baronice Marije Bianchi v Ru-bijah (Sovodnje) ali pa tukajšnjemu c. kr. okrajnemu glavarstvu, eventuelno potom upravništev dotičnih listov. Nabrani prispevki odpremijo se na Njegovo Jasnost gosp. namestnika. Imena darovateljev se objavijo toliko v tukajšnjih kolikor v tržaških listih. V Gorici, dne 14. decembra 1912. Odbor. DOPISI. U sežanskega okraja. Iz Sežane. — (Dramatična predstava.) Klub dramatičnih diletantov je vpri-.zoril 8. t. m. Ganglovo dramo »Sina«. Nimamo namena pisati o koncepciji in tehniki drame kot take, dovoljujemo si pa nekoliko opazk glede vprizoritvc, predvsem iz razloga, ker si je s to dramo postavil klub težko m resno nalogo, v kateri je preizkušal svoje moči. Zanimalo nas je posebno, kako bodo igralci dvignili iz drame bogastvo dikcije ter lepoto scen, kako bodo s primitivnimi to' pomanjkljivi- mi sredstvi našli pot k vspehu in v koliko I bo vspeh dosegal umetnino, Odločitev je I ležala v treh vlogah: očeta Slemenca, si-1 na m Helene. I Prvi je bil izvrsten. V začetku Še I čvrst in čil, a z odprto rano: sinom v tu- I jini, srečen v ljubezni do njega, ko se je I vrnil, Uut v svesti si svojega očetovstva, I ko mu sin kljubujeta končno šibek in slab I kakor dete, ko se iz zle slutnje izvije dej- I stvo, da je čast njegove krvi zaigrana, I dejstvo, ki mu mora z neizogibnostjo sle-1 diti katastrofa. Vse fine nijanse so se ču- I tile, dasi so bile mehke in rahle, še strast I očetovske ljubezni, ko se Slemenec pri- I tiska k mračnemu sinu, je bila naravna in I le ugašujoča strast starca; posebno tedaj, I ko se je čustvo sunkoma dvigalo in so se I besede v jezi in užaljenosti takorekoč ir I gale iz prsi, je bil starec efekten, obenem I •pa telesno izčrpan in strt v bolesti in gnje- I vu. Krasno so vplivali oni zadrževani I udarci s palico! I Sin Ciril je težji dušeslovni problem; t nemiren in srep, nestalen in plašen kot I zasledovana zver, v nepremagljivem hrer I penenju, da bi našel Marico in videl očeta, I je umeven šele koncem zadnjega dejanja, I ko se vsi prejšnji afekti stopnjujejo v blaz- I nost. Dovršen je ,bil, ko izpoveduje očetu, I izogibaje se jasnosti, da bi ublažil udar- I ce: »Če hočeš, oče, če moreš, daj mi ro- j ko; to bo slovo!« Ta trenotek, ta edini I trenotek je odtehtal vse gledališke j »coup-e« v drami, strel in krsto in pogreb- I no ozračje. Veliko lepote je ležalo tudi v I obupu, ko je dosezal višek: »Naj gledam I v te oči, naj pijem iz njih!« Premnogi tropi, I na katerih je drama tako bogata, so pri- I hajali do veljave, ko bi le še mestoma to- I plina čustva do očeta narastla in nagne- j nje do Marice trenotno višje, svetleje I vzplamtelo! Teh toplih akcentov smo po- I grešali; morda pa je bila osebna indispo- j zicija vzrok, da so izostali. In še nekaj, go- I : vor je bil tupatam, prenagel, prehlasten, a j I premalo eruptiven. — In Helena? Nismo j | pričakovali, da bo ta vloga tako dobra, j i Ona mehkoba, ki je lastna samo ženski, j vdanost, ki jo more roditi edino le trplje- I nje, bol, ki visoko vaiovi, a se vendar j istočasno polagoma vtaplja v sreči mate- I , rinstva, iz katerega raste nezlomljiva vo- I ija do življenja, vse je bilo pogojeno. Sa- I mo prebodi bi morali biti čisti ter dosled- I ni; tudi ta vloga zahteva mnogo poglob- J Ijenja in razumevanja. I Ostale vloge so bile dobre, izvzemši I Marico, ki je bila preenolična in orožnika, I ki mu je nedostajal trd, rezek izraz; j zdravnik je ugajal, ko je bil pdločneji, Me- I todova vloga je pa pasivna in nehvaležna. 8 Splošno pa se je igralo dobro, umer- I jeno, brez patosa in gladko; posebno nas I je veselil čist in pravilen jezik, k! bi bil I bolji brez elkanja. Za tako vprizoritev smo I Klubu dr. dil. hvaležni; posebno prizna-I nje pa še g. Logarju, čegar zasluga je, da 1 se je »Sin« vprizoril in tako dobro igral, j Vdeležba je bila v zadoščenje. Morda I I se bo začelo ceniti tudi v Sežani tiho, a I resno in plodno delo? Morda!? j Iz bouskega okraja. I Srpenica. — Oj jesenske duge noči, j I oj' V skrajšanje dolgih zimskih večerov I I prireja ožja družba Srpeničanov, z vrlim I j županom na čelu, ob sredah in sobotali j I večerne sestanke, vršeče se menjaje v j I prostorih naših gostilen. Udeležba prosta I I vsakemu. Izključene niso niti žene in de- I I kleta, saj potrebujejo razvedrila i one. I j Namen teh sestankov ni morda kako kro- j j kanje, temveč v prvi vrsti zbližanje nas- I I protujočih si soobčanov. Naj vendar iz- I I gine staro ,ovraštvo tudi pri nas! I Gospodarske vesti. Obrtno-nadaljevalne šole. — Rešuje se vprašanje o ustanovitvi obrtno-nadaljevalne šole v D U i o v 1 j a h. Šola bo obstajala iz dveh tečajev in bo obvezna za vse rokodelske učence v občini: Du-tovlje, Tomaj, Skopo, Kopriva. Vseh učencev bo okoli 40. Tudi Komen dobi najbrže v kratkem obrtno nadaljevalno šolo. Opitani prešiei v Gorici okolici stanejo 80—84 K star cent. Strogo izterjevanje davkov. -- Ogrski finančni minister je izdal naredbo, s katero se pozivljejo vsi trafikantje in . krčmarji, da plačajo nemudoma dolžne ' davke, sicer zgubijo s 1. jan. 1913. konce- ' sije za trafike oziroma krčme. Erar po- I trebuje denar l I Svetovna produkcija platine. — Sve- I tovna produkcija platine v l. 1911 se ceni I na 9770 kg. proti 8925 kg v letu 1910. V Združenih Državah se je je pridelalo v I leto 1911 19'5 kg v ceni 94.500 fr. Množina platine* ki so jo je uvozilo 1. 1911 v I Združene Države, se ceni na 24,304.000 j frankov; v primeri z 1. 1910 prirastek I 6,305.000. Nasproti temu znaša izvoz pia- I tine iz Združenih Držav le ceno 42.300 fr. J Naročitev blaga ob pogojih, ki se raz- I iikujejo od predloženega prospekta. Ako I tvrdke stavijo ponudbe s predložitvijo I prospektov, ki obsegajo določne pogod-I bene pogoje ter imajo pristavek, da soj premembe in prečrtavanja teh pqgojev I neveljavna ter nimajo nobene pravne mo- I či, je v primeri, da ne ugajajo v prospektu j obseženi pogodbeni pogoji, priporočati, I da se opusti naročitev; sicer bi lahko sle- i dile pravde, kakor se je to zgodilo pri I tvrdki E. Barna, tovarni za kovinske in j elfenitne reklamne predmete v Požunti, ki i je nekaterim tvrdkam v Inomostu stavila J ponudbe z zgoraj navedeno dodatno do- I ločbo ter na.njo se sklicuje zahtevala nje- I nim pogojem primerno izpolnitev pogodbe, I četudi so tvrdke v Inomostu ob naročitvi bile predlagale preminjajoče pogodbene pogoje in tako pravzaprav postavile pogodbo na novo ponudbeno podlago. Razne vesti. Padanje Nemeev in naraščanje češkega prebivalstva na Češkem. — V zadnji številki revije »Deutsche soziale Rundschau« podaja Nemec dr. vit. Wotawa pregled premembe prebivalstva v češkem kraljestvu v narodnostnem oziru v letih 1900—1910 in prihaja do zaključka, da se je stanje nemške narodnosti proti letom 1891—1900 znižalo, medtem ko se je stanje češke narodnosti zvišalo. V desetletju 1891—1900 je prirastlo na Češkem \ Nemcev proti prejšnjemu za 178.002 oziroma za 8'24%, od 1. 1900—1910 pa le za 130.711 oz. le za 5'59%. Nasproti temu je , prirastlo Čehov v prvem desetletju 285.905 oz. 7'85%, toda v drugem 311.825 . oz. 7'93%. V nekaterih sodnih okrajih so zgubili Nemci večino, n. pr. v okraju kralodvor-skem, kjer so pali za 9" 17%, Največ so zgubili Nemci v mešanem ozemlju z nemško večino. Splošno so Nemci pali v 131 I okrajih, medtem ko so v 80 nekoliko | vzrastli in v 13 ostali na isti višini. V Pra-| gi sami se je znižalo število Nemcev za 0'88^ in šteje danes le 8'48% (18.753) vsega prebivalstva. Ako prištejemo k j Pragi vsa predmestja je vzrastlo število Nemcev od prejšnjih 33.900 na 36,200. Slovensko akad. društvo »Slovenija« I na Dunaju je izvolilo na svojem drugem j rednem in prvem izrednem občnem zboru I sledeči odbor: Predsednik: Goricam Alojz, I pravnik. Podpredsednik: Oražen Ivan, I medicinec. Tajnik: Bezlaj Mihaelaprav-I nik. Blagajnik: Rus Jožef, filozof. Knjižni-I čar: Luschiitzky Karol, medicinec. Gospo-I dar: Trusnovič Rudolf, pravnik. Arhivar: I Birsa Josip, filozof. Namestnika: Rutar I Josip, pravnik. Šefman Pragotin, pravnik. I Pregledniki: Zalokar Vekoslav, medici-i nec. Pestoteiik Ivan, veterinarec. Trtnik j Albert, medicinec. I Dalie na peti strani. Pozor* Od ponedeljka dne 16. do 23, decembra prodajalo se bode u Šolskiiiiic! §1.6 (Dia Scuole Uro 6) zaradi preselitve tovarniške zaloge iz Via Stretta 4 in likvidacije perilne trgovine Via Scuole 6 še ostalo priznano solidno platneno in bombažasto blago kakor tudi izgolovljeno perilo za možke globoko pod touarnlSko ceno! 502 1 ZHHVRLR. Podpisana se prisrčno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nama-ob britki izgubi najinega nepozabnega soproga, ozir. očeta, gosp. Štefana Pavšič izkazali svoje sočutje. Posebno zahvalo izrekava družini Pizzul za podarjdni venec, potem uradništvu deželnega odbora za venec in spremstvo ter sploh vsem drugim, ki so blagemu pokojniku izkazali zadnjo čast. !Srčna hvala in Bog povrni vsem I : V GORICI, 12. decembra 1912. Rudolf, Terezija, sin. soproga. Takozvanl »nemški« Dunaj. — Dne 25. listopada t. 1. se je vršila v strokovnem društvu dunajskih krojačcv, ki šteje preko 15.000 članov, volitev društvenega predsednika. Pri volitvi je zmagala opo-zieija, vedena od Ceha Spčvaka, ki je bil tudi izvoljen. Drugo stranko je vodil tudi Ceh Zčman. Kes karakteristično za nemški Dunaj. Velik požar v luki v Neapolju. — Dne 13. L m. je nastal v luki v. .Neaplju velik požar. Škode je natfcmiliiaŽflTs.'! Ur.:. • .j^j*\:«'•¦"* Z ladje »Carinzia« ie padel v tržaški"-luki 18 letni delavec A. Flego ter obležal nezavesten. Prenesli so ga v bolnišnico. Flegp je nevarno poškodovan. Laško zračno brodovje v Bene&ah. - Laška vlada kupi 15 hidroplanov, ki bodo stacionirani v Benetkah. Izgube Buigarov. — Ugiba se, koliko je padlo bulgarskih junakov na bojišču, koliko je ranjenih. Dr. Marva.l, zastopnik Rdečega križa, je mnenja, da imajo Bul-iiari 20.000 mrtvih in 50.000 ranjencev. Najbrže pa h* število mrtvih večje. Zopet poskusen atentat na sinodmšrti-co. — Dan na dan čujcmo o takih atentatih. Sedaj se poroča iz Solnograda, da se je ponoči neki neznan človek približal zalogi za smodnik, ali ko ga je strcža hotela ustaviti, je zbežal. Nesreče na železnici. — Iz Budimpešte poročajo, da je na postaji Pandorf tovorni vlak zadel v drugi vlak; 9 vagonov in stroj je pokvarjenih. Pri Doboju v Bosni je skočilo s tira C -vagonov osebnega vlaka. Več oseb je težko ranjenih. Družinska drama. — Iz Manneima poročajo, da je 19 letni sin Eve Reisinger zalotil svojo mater in fiagranti z ljubčkom. Mati jo ločena od moža/ Sin je ubil mater, ljubimec je pobegnil. Sina so zaprli. Velika nesreča pri gradnji se je pripetila v Bassin d' Arcachan. Zrušila se je nova zgradba in 5 oseb je mrtvih, med temi podjetnik. Z?.vratnega umora je bil obtožen Lovrenc Sancin iz Boljunca, izvršenega na Matiji Mavru v gostilni pri Kraljiču v Boljuncu; pri tem je.bil ranjen tudi Ivan Ot. Obtoženec je izvršil svoj zločin z dolgim kuhinjskim nožem. Obsojen je na 2 leti ječe: Z revolverjem ustreljen. —- V torek, 10. t. m. zjutraj je krojaški pomočnik, ki je v službi pri Ivanu Udirju v Drulovki pri Kranju, vzel v roke mojstrov revolver, a ta se mu sproži in kroglja zadene vajenca Janeza Rak ovca v glavo, da na mestu mrtev obleži. — Ustreljeni je bil star 15 let, dorna iz Goric pri Kranju. O prenesenem delokrogu občin smo že večkrat razpravljali. Tudi zadnja »Samouprava« se bavi ponovno s prenesenim delokrogom občin. Ni odveč, če čujemo zopet par besed o tem prenesenem delokrogu, ki tako občutno množi delo našim občinam. Kaj je prav za prav preneseni delokrog. Občinski red pravi v tem pogledu sledeče: »Izročena opravila, t. j. dolžnost občin sodelovati za n a ni e n državne uprave, so določena z občimi postavami in po njih z deželnimi postavami.« (jotovo ga ni, ki bi na podlagi te definicije mogel zanesljivo in popolnoma našteti vse posle prenesenega- delokroga. Ako tudi vse letnike državnega zakonika in vse deželne zakone tako skrbno prebrskamo, da ne spregledamo niti še taka skritega stavka, ki nalaga občini kako obveznost, bi tudi to ne zadoščalo, kajti tudi v starih zbirkah pravosodnih in političnih zakonov se najde seme," ki ga pazno oko izsledi in skrbna roka negujo, tako da je tudi po mnogih in mnogih letih še vedno kaljivo. Kako naj torej občinski predstojniki presojajo, ali in v koliko so v neštevil-nih slučajih dohajajoči jim ukazi v še veljavnih zakonih ali vsaj v naredbah utemeljeni? Ako natančneje premotrimo dela, ki jih danes opravljajo občine y prenesenem delokrogu, pridemo slednjič do definicije, ki je sicer zakon ne navaja, ki pa je praktično prava; ta definicija se glasi: K pre-nešeniu delokrogu občin spada vse, kar m c "jo občine po oblastvenem ukazu storiti. Ncštevilni posli se kopičijo občini pri njenem sodelovanju v obrtnih in zdravstvenih vprašanjih, v stvareh, ki se tičejo javnega ljudskega štetja, v vojaških vprašanjih, v zadevah, tičočih se- javne var-m^M&X^\^&^^$oSoča« in »Primorec«, V ulici G. Carducci (hiša Orzan) št. 17 sem odprl novo prodajalno izgotovljenih oblek za gospode in otroke, različnega perila, pletenih predmetov itd. itd. ¦**»- vse po zelo nizki ceni. ~*fl| Priporočam ?e za obilen obisk in zagotavljam cenj. odjemalcem dobro postrežbo. Z odličnim spoštovanjem Iu. Felberbaum^ CENTRAL BIO se otvori v [kratkem 1 Patentouani sidro-strešniki {Patent Hnfter Faliilegel). Nova, viharju in dežju kljubujoča kritba. NajednostavnejAe, najlažje in najcenejše strežno kritje. Ni potrebno ne privezovati, ne pribijati Kritba skoraj dvojnata, vsled tega varuje pred mrazom, in vročino. — Sidro strešniki se.pripravljajo iz najboljše tvarine na najnovejših strojih, na najpopolnejši način. Glavni zastopnik ?.a Goriško,'vipavski in tolminski okraj ter za Kras : tvrdka z železnino O. Zajec - Gorica, Gosposka nlica št. 7*» telefon št. 107. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št; 2. uelika zaloga Novost! Doutlpi 1912 D. R. O. Al. štev. 520081. Novost! Novoletne šaliiue razglednice, ki se jih še dosedaj ni videlo. Vsaka razglednica ima svoj dovtip. Nedosegljivo, humoristično in vzbuja senzacijo. Vsaka, tudi najmanjša pošiljatev je izbrana in vsaka razglednica v zavitku. oljkinega olja prve vrste ttjIiOtlh M ii Utri, Dil«eij* lilfetf^lari ii iifi s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -*96,104, 112 120, 1*28, 1-36, 1"44, 1'60, T80, 2"-. 240 sa luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga —-—--------mila in svež.--------------<- Cene zmerne. Le ml edino prodalo. 2.0 originalnih uzorcev proti vpošiljatvl 75 vin. 25 komadov............KI"— 50 „ ..............„ 175 100 „ ..............„ 3- Povzetje stane 40 vin, več. V plačilo se sprejme znamke vseh delov sveta. Iščejo se prodajalci. Habighorsi $ C.° Bochurn i. ID. — Hemčija. Poštni predal št. 149. S. 450-7, P. 149-3 C. kr. priv. kroji |.H Strokovna krojačniea za izdelovanje oblek za vsaki stan, po najnovejšem kroju. Največja zaloga blaga in gotovih oblek. Podpisani priporočam si. občinstvu, da si ogleda mojo bogato zalogo. Prepriča naj se vsakdo sam, da vdobi edino v moji trgovini dobro in najceneje blago na meter, kakor tudi gotove obleke za gospode, dečke in otroke. M. POVERAJ Gorica, Travnik štev. 5. Češko posteljno perje po ceni postelje 1 kg sivega perja K 2—, boljs« vrste K 2*40, pol belo po K 3"K0, belo K 480, prima za pernico K 6- , ho boljše vrste K 7-i(», boljše vrsto K 8"40, najboljše in snežno-belo K 9-60. gostega rdečega, modrega, belega ali nnenega nankinga "dobro napolnjena pernica aH blazina 180 cm dolga in [06 cm široka K 10, \i, 15, 18; 200 cm doiga in 140 cm široka K 13, 15, 18, 21. Blazine za pod glavo 80 cm dolge, 58 cm široke K 3, 3-50, 4-—; 90 cm dolgo in 70 cm široke K 4-50, 5-50, 6-—. Neugajajočo se zamenja ali pa vrne denar! — Bogato ilnstrovani katalog se pošlje vsakomur zastonj in franko. Benedikt Sacnsel, Lofces št. 9S3 pri Pisna-(Češko). ZASTONJ in poštnine prosto prejme vsak na za-htevanje moj glavni katalog s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, godal, manufaktur, usnjenih in jeklenih izdelkov, gospodinjskih predmetov, optičnega blaga, potrebščin za kadilce in lepotičje, orožja itd. C. in kr. dvorni dobavitelj H/UMNS KONRAD. razpošiljalnica v Briis-u št 1217 (Češko), Niklaste žepne nre K4-40 | srebrno uro . K 8'4.0 niklasti bndilniki ,, "2-90 j, ure z nihaloin , ,, 8*50 ure s kuharico . „ 8*50 J j gosli .:,..„ 5-80 harmoniko . • . „ 5-— j j samokresi . . . „ &•— Razpošilja po povzetju ali proti naprej poslanem denarju. Nikak rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se vrne denar. f Zaloga istrskih vin prodaja na debelo od 56 litrov naprej. Gene konkurenčne. Zaloga se nahaja v Gorici v ulic Formiea še. 1. Za obšla naročila se toplo priporoča lastnik 479—14 Henrik Apolloiiio. Booaaaaaooo i T i T i naročajte „SoEo" In »Primorca". Inseriralie o .Soči in .Primorcu . Nanut & Bregant autorizouana staubena turdka ulica Adelaide Risfori štev, S se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in koiavdacije po najnižjih cenah. m ,« «imima» liTUt raztrgani! piato? dkar so izumili najnovejše sredstvo za •imprognivanje in za prihranjenje podplatov. učil. ~a*B Učil odpira novi čas,- čas prerojenja podplatov. Bcil omogoča 3 do o-kratno večjo trpožnost opodplatov kakor doslej. Učil napravi podplate nepremooljive in obvaruje pred vlažnostjo in sušo. UCil napravi, da so podplati elastični, da se jih da lahko kovati in da kljubujejo vsaki kislini. Učil vzdržuje čevlju več časa lepo obliko, ker ni treba tolikokrat popravljati. Ucii ni leščilo ali mast, pač pa neka impregni-rana masa, ki ji ne škoduje ne zrak ne Toda. Zavržijno. zastarelo neskrbnost, koji so' bili podvrženi podplati! Na podplatih je cela teža našega telesa, podplat je zmiraj v dotiki s tlakom, radi tega mora biti naša skrb ravno tako velika za podplat, ka"kor za kak drugi del čevlja. . Ali ste kedaj mislili na to? Ako ste inteligenten in varčen, pozdravite ' to novo iznnjdbo z veseljem ker s tem. prihranite najmanj V, stroškov pri obutvi. Ugodna prilika jo posebno sedaj, ko srt cene jako visoke in ker je zadruga goriških čevljarjev bila prisiljena zvišati cene še za l0°/0. tcilnaiaven se rodaja v stekleničieah dveh vrst in sicer : za 23 parov podplatov za 10 parov podplatov po K 1-60 l| po 80 vin. GLAVNA ZALOGA ZA PRIMORSKO: G. KLIME, Ha Koran St. 9 - Via Ascoll št. 18. Išče se za povsod agente in zastopnike Pogoji jako ugodni. 480 - 6 Podpisani, s spričevali potrjeni čevljm-. ski mojster in sodni cenilec, naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprl svojo delavnico v Nunski ulici 8f. 9 ter se priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk, in jamčim ?a\ točno in solidno postrežbo ud a ni Družabnik se išče za lepo razvito industrijelno podjetje z lepim dobičkom. Glavnice kron 15—20.000. Priglas pod zavitkom Dobiček" na upravo lista. ?> Zobozdravnici in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Jos. Verdi fefiališEe Štev. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ortiinfra 11 suoiem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. Glavna zaloga Palma podpetnikov o PALM/) .1 A. Drufovka Gorica, Rašteij 3.| Zalcca usnja. .Ljubljanske kreditne banke'0 '-•^^¦•¦¦»¦'¦B ^IIII 4H ~ M lwvl z V8emi " bančno stroko sp»d«Jočimi posli.- ¦¦ 1 Ulil UOlltlll Vi0fle na knjižice obrestuje po 4V|„ vloga v tekočem II w " •»»¦¦¦*»•• računu po dogovoru: w % -J-Delnltt. (Umiei i 8,000.000. -- Centrala |J LiObllatll. - Beaervni zaklad K 800.000. " PODBDŽNIOli Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst -¦ ,..¦-