poštnina plačana v gotovini
L ETO LX
V Ljubljani, v nedeljo 17. aprila 1932
Štev. 88
Cena 2 Din
Naročnina mesečno
25 Din, ta inozem* stvo 40 Din — nedeljska izdtija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je »
Kopitarjevi ul.6/111
SCOVENEC
Ček. račnn: Ljubljana it. 10.650 in 10.549 za inserate: Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 59.011, Praira-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telelou 2991!
Teletom uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Kriza zaupanja
Kriza je izraz, ki je danes največ rabljen. Vse je v krizi: države, vlade, gospodarski red, državne in privatne finance, kapitalizem in komunizem, v krizi so tudi hišni posestniki in najemniki, v ktizi je vera in avtoriteta, prepričanje in poštenje, v krizi je celo vreme. Ker je že enkrat tako, polem še celo lahko govorimo tudi o krizi zaupanja, ker je le-ta še prav posebno očividna. Oglejmo si le nekaj slučajev.
Nad Evropo, ki jo trese mrzlica tolikih gospodarskih in duhovnih kriz, leži poleg vsega še prav posebno težka mora oboroževanja in z njim združena vojna nevarnost. Ali ni prav v tem dejstvu izražena globoka tragika sodobnih narodov? Moderni človek je tako ponosen na svoje znanje in tehniko, s katero res čudovito obvladuje stvarstvo in zemeljske sile. Bolj samo«A «stno kot kdaj v preteklosti nastopa dandanes človek kot resnični kralj vsega stvarstva. In povrnu gotovo ni bilo nobene dobe v zgodovini, ki bi slišala toliko dekla-mirati o humanosti in človečanstvu, o človekovi suverenosti in malodane njegovi vsemogočnosti. Toda isti naš sodobnik mora z grozo misliti na nekaj, kar je mislil, da je najbolj daleč od njega, o čemer je bil prepričan, da je že davno in končnoveljavno premagal. Danes se pripravljajo in kujejo morilna orodja, o katerih najbolj barbarski človek ni nikdar sanjal. Evropa trepeta pred bodočo vojno in ima za to polno tehtnih razlogov. Moglo bi sc reči: zakaj nič ne ganejo narodi proti tej splošni pogi-belji. ki jim grozi. Kaj, da niso nič ukrenili! Takoj po vojni se je z mirovno pogodbo osnovala Zveza narodov, ki naj bi vse narode spajala v eno družino in v bratskem sporazumevanju reševala nastale spore. Razen tega imamo še mirovno razsodišče v Ilaagu, ki je »poslovalo« že tudi pred veliko vojno, imamo Briandov-Kellogov pakt, h kateremu so vse države pristopile in svečano s svojimi podpisi izjavile, da zametajo vojno kot sredstvo medsebojnega obračunavanja. Vsedržave spaja med seboj še vse polno drugih pogodb. In vendar! Kljub strašni gospodarski bedi, ki je zajela že vse narode, se z leta v leto postavljajo večji vojni proračuni in kopičijo po skladiščih gore morilnega orožja. Knj naj to pomenja drugega, kakor da si države kljub vsem I m godbam in podpisom čisto nič ne zaupajo, da za vs< m miroljubnim besedičenjem in pisarjenjem ni drugega kakor lepa gesta, namenjena široki javnosti. Toda kdor pazno zasleduje diplomatske debate na mednarodnih konlereocah zadnjega časa, prav dobro čuti, da se govori o »(»razumevanju, kjer sporazum sploh ni mogoč, dokler je tolikšno nezaupanje med narodi. Vsaka država se boji, da jo hoče druga na lokav način »nadmodritic. Prevladuje celo utis, da se govori o sporazumih le zato, ke-r vsakdo upa, da bo v zboru narodov morda kdo vendarle toliko preprosto pošten in doprinesel gotove žrtve za sporazum, nakar bi potem vsi drugi Je lažje po njem padli.
Kako neiskrene so si med seboj države, najbolj jasno kaže v zadnjem času slučaj trgovskih od-nošajev z boljševiki. Vse države so po svojem časopisju in tudi diploinatično »eaiodušno« odklanjale vsako zvezo z boljševiki in ukrepale ostre mere za pobijanje boljševizma. Bilo je mnogo zgražanja v kulturnemu svetu, ko je Anglija sklenila pred tremi leti trgovsko pogodbo z Rusijo. Sedaj pa prihajajo sramežljivo na dan prav visoke številke o sovjetski trgovini, iz katerih je razvidno, da skoraj vse države podpirajo s svojimi trgovskimi zvezami so-vjete, kjer ni izvzeta ne Francija ne Amerika ne Japonska. Samo, da je zaslužek, pa naj bo kjerkoli, s komerkoli in kakorkoli.!
Na istem nezaupanju bolehajo države tudi v notranjem političnem življenju. Vsepovsod lahko opazujemo, da ni le malo zaupanja med političnimi strankami, tomveč so tudi stranke same polne notranjih razdorov. Namen političnih strank je, da s političnimi sredstvi tolmačijo in spravijo do veljave želje in težnje svojih volilcev in pristašev. V kritičnih trenutkih pa se hitro pokaže, je li koga vodila v stranko čast, splošna blaginja in zvestoba do načel, ali pa je sprejel strankino legitimacijo le radi tega, da bi iz žuljev svojih volilcev sebi čim preje znilel belega kruha in se kar moči bogato osebno okoristil. Dan za dnem čitamo v svetovnih listih, kako politični prijatelji od včeraj postajajo danes sovražniki. Razumljivo je to le na ta način, da so čakali osebnih ugodnosti in osebnih interesov v politiki. Ker jih niso našli, so šli v sovraštvu narazen. Odtod pa tudi kriza zaupanja v ljudskih plasteh, ki se ne spoznajo v metežu osebnih intrig svojih voditeljev in postajajo vedno bolj apatične za politično življenje.
Ako je v mednarodnem in političnem svetu malo zaupanja, ga je še mnogo manj na področju socialnega in gospodarskega življenja, kjer si ma-terijelni interesi stopajo direktno v hudo nasprot je. Delodajalec ne zaupa delojemalcem in delavec sumi podjetnika, da ga izkorišča. Neprestana tiha vojna je v gospodarskem svetu, a boj je tudi v organizacijah samih, kjer imajo gotovi voditelji, ika-kor se zdi, edinole la življenjski cilj, da sebi in vsakomur dokazujejo, da se baš njih ne more pogrešati in da so nenadomestljivi. Delavci in kon-sumenti prostranih dežel so v pravi telesni in duhovni sužnosti gotovih kartelov, proti katerim je vsakdo brez moči. Kajti v njih imajo često vodilno vlogo možje, ki bi po svojem položaju m po svoji dolžnosti bili v prvi vrsti poklicani, da čuvajo producente in konsumente pred izkoriščanjem.
Globoko nezaupanje in celo sovraštvo človeka do človeka je žal le presplošno dejstvo, je tako-reikoč karakteristika naSega sodobnega sožitja. To liasprotelvo in nezaupanje se kaže že v najmanjših edinicah, javlja se v premnogih družinah, zastruplja odnošaje med dobrim. DreDrostim hud-
Nemška demokracija se hrani
Tudi škoije so izpregovorili - 19 strank kandidira
Berlin, 16. aprila. V volivnem proglasu, ki ga je naslovil ceutrum ua svoje volivce, je rečeno: »Dan 214. aprila je usoden dani« Ako bi temu ne bilo tako, bi nemška katoliška stranka, ki ji niti na misel ne pride, da bi se borila z demagoškimi sredstvi, nikakor ne zaključila svojega proglasa s Liko resnim opominom. Še drugi dokaz, da bodo volitve v pruski deželni zbor lahko odločevale o usodi nemškega naroda. Katoliški škofje vseh pruskih dežel so izdali skupno poslanico na svoje vernike v zadevi nedeljskih volitev.
V poslanici je med drugim rečeno: Glasujte za poslance, katerih značaj in delo vam jamčijo, da lnido nastopili v prid miru in sorialncga skrbstva naroda in ki bodo hranili konfesionalno šolo krščanske vere in katoliške cerkve. Varujte sc agitatorjev kakor tudi strank, ki niso vredni zaupanja katoliškega ljudstva. Črpajte informacije samo iz listov, ki so poznani kot katoliški. Te nasvete vam dajejo vaši škofje. S tem nimajo namena spravljati v zvezo borbe političnih strank s svetostjo Cerkve; toda nikakor ne morejo iti mimo dogodkov, tako važnih za domovino in za Cerkev, ne da hi spregovorili vzpodhujevalno besedo.
Ce so celo škofje, ki silno redko izpregovo-rijo ob takšnih priložnostih, smatrali za potrebno, da skupno opozorijo katoličane na njihovo dolžnost v javnem življenju, je to pač dokaz, da bodo v nedeljo stali na tehtnici izredno važni interesi vsega nemškega naroda. Ako škofje poživljajo vernike, naj glasujejo za može, ki so znani katoličani in ne za agitatorje, ki niso vredni zaupanja katoliškega ljudstva, so hoteli v prvi vrsti opozoriti katoličane, to je katoliško mladino, naj ne bega za Hitlerjem; zdi se, da je to opozorilo na-
perjeno tudi skrajnemu krilu krščanskih socialistov, ki so se odcepili od centruma, prešli skoro v marksizem in tudi nastopajo proti centrumu. Njihova moč ni tako velika, da bi mogli odločilno vplivati na izid volitev in občutno škoditi centrumu.
Tri volitvah v pruski deželni zbor nastopi kar
19 strank in sicer naslednje: Centrum, socialno demokratska, nemško nacionalna (Hugenberg). komunistična, ljudska, narodno socialistična, ha-noveranska, državna stranka, ljudska bramba. krščansko socialna in skupina srednjih slojev. To so redne slranke, ki nastopajo pri volitvah v Nemčiji. Poleg teh se bo v nedeljo borilo še 9 drugih, katerih imena je vredno navesti, ker dajejo nazorno sliko o volivni borbi in o današnjem poUtičnem življenju v Nemčiji. To so: socialistični delavci, brezposelni in vojne žrtve, katerih zahteve niso bile uslišane; gibanje v prid kontroli rojstev, narodne manjšine, brezposelni, pravo ljudsko gospodarstvo: idealno gibanje; gibanje v prid rasnemu in revolucionarnemu sistemu; narodna opozicija zveze upnikov bank in oseb, ki jih je zadelo razvrednotenje marke in končno človečanska stranka. Poleg teh strank je bilo prijavljenih še 7 drugih, in sicer s tako fantastičnimi imeni, da niso obla-stva sprejela na znanje njihovih prijav.
Napovedovati izid nedeljskih volitev, bi bilo drzno. 7. razpustom Hitlerjevih napadalnih čet je vlada pokazala velik pogum, toda vprašanje je, ali bo ta ukrep v nedeljo Hitlerju res škodoval. Na tiste, ki so glasovali zanj iz samega strahu, da bi se nad njimi ne maščevaL ko bi prišel na vlado, bo ta vladni ukrep, ki je znak moči, lahko vplival in jih opogumil, da glasujejo proti njemu. Toda na drugi strani Hitler že danes izrablja pre-
poved udarnih čet v svoj prid in ščuva proti vladi, češ da se je vdala diktatu Pariza in da je tako Nemčija doživela novo ponižanje. Razkrajajoče sc malomeščanske stranke stavijo Hitlerju še vedno dovolj volivnega malerijala na razpolago.
Značilno je, da se nekateri demokratski listi, kakor n. pr. »Frankfurter Zeitung« ne navdušujejo za najnovejšo potezo nemške demokracije proti hitlerstvu. Kakor znano, jc pruski deželni zbor na zadnji seji izpremonil pravilnik o volitvi predsednika pruske vlade, in sicer tako, da postane predsednik tisti, ki prejme pri prvem glasovanju absolutno večino glasov; oije volitve so odpravljene. Ako pri prvem glasovanju nihče ne zbere absolutne večine, potem ostane na vladi stari predsednik, danes torej socialni demokrat Oton Braun. Za ta sklep je izmed 450 poslancev, ki niso bili vsi prisotni, glasovalo komaj 227, to se pravi, da ima današnja vladna koalicija, ki sestoji iz oeu-truma, narodnih socialistov in drugih manjših demokratskih strank, že danes komaj dva glasova večine. Republikanske stranke računajo, da ne bosta ne Hitler ne Hugenberg utegnila zbrati absolutne večine za skupnega kandidata — in tudi na podlagi rezultatov predsedniških volitev bi število desničarskih j>oslnncev ne moglo lako narasti — in da potem ostane na vladi Oton Braun. Takšna vlada bi ne mogla delati v deželnem zboru in hi morala vladati diktatorsko. Zadnjega sklepa deželnega zbora se morda ne da zagovarjati z vidika strogo demokratskih načel, vendar je treba pomisliti, da je Hitler s svojimi grožnjami, kako bodo glave padale, ko pride on na vlado, prisilil demokracijo, da se brani tudi s takšnimi sredstvi, kakor je zadnji sklep pruskega deželnega zbora
Naši ameriški rojaki se selijo v Rusijo
Newyork, 16. aprila, tg. Gospodarska kriza divja v Združenih državah t neomajno silo dalje. Ker je brezposelnost v prvi vrsti zadela inozemske delavce, med katerimi je tudi mnogo jugoslovanskih državljanov, se jc med njimi začela akcija, da se inozemski brezposelni izselijo iz Združenih držar.
Ker pa se Evropa nahaja v silno težkem položaju in nima nobenega izgleda, da bi utegnila zaposliti in preživeti še noro došle emigrante, so se nekateri krogi i vednostjo ameriške vlade obrnili na Sovjetsko Rusijo s prošnjo, da bi ona sprejela iz Združenih držav gotovo število brezposelnih.
Sovjetska Rusija je po vesteh socialnega ministrstva t Washingtonu pristala na to ter je tekom zadnjih tednov prevzela veliko število inozemskih brezposelnih, ki so ie odjHJtorali t Rusijo. V jugoslovanskih krogih poročajo, da se med delavci, ki so se zadnje trdne izselili t Rusijo, nahaja 8500 jugoslovanskih državljanov, med njimi skoroda tretjina Slovencev. Informirani krogi trdijo, da se bo izseljevanje delavstvo vršilo še nadalje. V velikih jugoslovanskih naselbinah okrog Clevelanda in Pittsburga se vrši intenzivna akrija med Jugoslovani za izselitev t Sovjetsko Rusijo.
V • •
Nasipi se rastjo
Vode še vedno naraščajo - Obup nesrečnega ljudstva
Belgrad, 16. aprila. 1. Vedno hujša in hujša so so poročila, ki prihajajo iz poplavljenih pokrajin. Ob severni Tisi in Donavi vso noč in danes ves dan neprestano lije ter reke z veliko naglico naraščajo. Nasipi, ki so včeraj ie držali, padajo pod pritiskom ogromnih voda, ki zalivajo nove naselbine, in ljudje gredo obupu nasproti. Danes je bil skoraj ves pančevski okraj popolnoma preplavljen, tako da leži 1000 oralov najbolj rodovitne zemlje pod vodo. Voda podira vse pred seboj. Vsaka zapreka pade in celo tam, kjer so mislili, da bodo z nadčloveškimi napori premagali naravno silo, se vse ruii. Vse varnostne naprave so popustile in voda se je razlila po rodovitnih poljih.
Iz Bosne poročajo, da Sava vedno huje dere in da je višino vode najvišja, kar jo pozna zgodovina. Voda ponekod tako vidno raste, da niti nasipi ne pomagajo, ker jih sproti poplavlja. Tako je veliki nasip med Županjo in Sremsko Mitrovico tekom dopoldneva na več krajih popustil in voda je na več mestih prodrla ▼ nezavarovano Mačvo. Isto se je dogodilo na sektorju Svilaje in Bosanskega Šamca, kjer takšne poplave sploh ne pomnijo. Voda je zmagala nasip in obkolila nove vasi in naselbine, ki na tako katastrofo sploh niso bili pripravljenL Velik nasip med šamcem in med Do-moljevem je danes zjutraj popustil in voda je z nepopisno brzino in močjo udrla preko brega ter med strašnim bobnenjem in usodepolnim drvenjem nosila nesrečo v rodovitno naselbino. Ljudstva se je polastil obup, ker vidi, da niti največji, nadčloveški napori ne pomagajo več proti silam razbesneie
narave. Oblasti so odredile vse potrebno za najhitrejšo evakuacijo prebivalstva, ki se noče ločiti od svojih poplavljenih domov.
Reka Bosna je od včeraj do danes zjutraj poplavila devet norih občin ter spravila t nesrečo 4000 nesrečnikov. Celo mesto Bosanski Somoc se nahaja ▼ veliki nevarnosti. Vse meščanstvo je na delu, da prepreči razdejanje. Donava ie vedno naraiča in po danainjili poročilih bo tekom prihodnjih dni ie vedno rastla. Samo ▼ okolici Ze-muna je bilo tekom noči poplavljenih novih 1400 hektarov rodovitne zemlje. Ljudstvo sc reiuje v ✓t lik i paniki.
Belgrad, 16. aprila. 1. Po ravnokar dospelih najnovejših poročilih je Sava že prodrla jez ▼ Mačvi ter tekom dopoldneva zopet poplavila novih 2000 ha zasejane zemlje. Voda prodira ie naprej ▼ smeri proti Mranovcu in Dragojevcu. Mesto Šabac se nahaja ▼ najbolj kritičnem položaju. Vsa okolica je že pod vodo, ki je začela rušiti tudi že hiše v predmestju. Pot od Sabca do Belgrada je tekom dopoldneva prišla globoko pod vodo, ker znaia viiina Save 5 metrov nad normalno viilno, kar pomeni, da preti še mnogim drufim krajem neizogibna pogibelj.
Tekom noči je začela naraščati Drina, Id je v dvanajstih urah narastla za 1.25 metra. Nasip med Barom in Rarnjem, dolg 9 km, je ob 2 zjutraj padel pod pritiskom vode. Narod res preplašen beži pred poplavo, ki se z nepričakovano brzino podi po poljanah kakor požar. Oblasti so prišle na pomoč, na tisoče vreč peska in zemlje
je bilo dovoženih, da bi se zajezilo prodiranje ▼ode. Toda vsi napori so ostali zaman. Očividci podajajo opise strašni scen, ki se dogajajo t poplavljenih krajih. Matere so zgubile svoje otroke, kajti hitra evakuacija je ponekod edina rešitev. Sremska Mitrovica je danes že popolnoma pod vodo in prebivalci se vozijo po ulicah s čolni.
Letoinje povodnji so postale ▼ resnici velika katastrofo. Skoda, katero povzročajo vode, je precenljivo. Nujno pomoč ljudstvu je danes naj-nujnefla naloga vlade in nojvečja dolžnost vsakega državljana. Novi deževni nalivi ▼ Sremu, severni Srbiji in Banatu povzročajo nove nesreče in novo škodo. K gospodarski krizi, ki jo noš kmet tako težko občuti, je priiel ie to udarec. Gotovo je, da bodo tekom danainje noči delali in čuvali ▼si prebivalci no obeh bregovih Sove in Donave ter do bo vse prebivalstvo Srerna, Banata in sme-derevske okolice na nogah, do svoje domove brani pred prodirajočo vodo.
Aretirani tihotapci z našo valuto
Solzburg, 16. aprila, tg. Na bavarski meji pri Bnrchtegadenu je bila aretirana trgovka Semel-rock iz Ljubljane, ki je hotela vtihotapiti R1 skritih 1000-dinarekih bankovcev, katere so našli pri njej na telesu. V njeni družbi je bil moški, ki se je izdajal za njenega moža. Skoro istočasno pa so aretirali ▼ Berchesgadenu še drugega moškega, ki je tudi imel večji zneseh jugoslovanske valute in tudi trdil, da je mož Semelrockove. Končno so aretirali ▼ Berchtesgademi še tretjega moškega^ ki je nedvomno tudi v zvezi s tihotapstvom Semelrockove. Prvi moški je neki Flachsieder z Dunaja, drugi se piSe Fein, identiteta tretjega pa še ni ugotovljena.
Konferenca v Innsbrucku
Dunaj, 16. aprila. Danes popoldne j« bilo v Innsbrucku otvorjeno zasedanje mednarodnih trgovinskih zbornic. Zastoponih je 11 držav, in sicer 4 evropske velesile, 6 malih podonavskih držav in Poljska. V otvoritvenem govoru je izjavil francoski delegat Peyerimhoff, da je svet polngoma prišel do spoznanja, d« je treba v gotovih primerih priboriti izjemno pravico prednostnih carin in carinskih unij pred
stvom. Nihče nikomur več ne zaupa. Še hujši medsebojni boj divja seveda med inteligenco, ker je le-ta bolj željna časti in ima večje materijelne in duševne potrebe. »Eden od naju je odveč na svetu« — to je vodilna življenjska tema, po kateri mislijo in se ravnajo premnogi naši sodobniki.
Odveč je k tem razmišljanjem iskati posebnega zaključka, ki je za nas katoličane naravno podan. Človek se je osvobodil od Boga in na njegovo mesto postavil samega sebe. Toda ni se emancipiral tudi od svojih zlih nagnenj in strast i, ki so tem silnejše in usodnejše, čim manj oslona in usmeritve iščejo v večnem pravcu Resnico iii Pravice. Resnično volik napredek, ki ga je Človeku prinesla kultura, velik in lep tehnični svet, ki si ga je ustvaril s svojim umom in ki mu daje možnost nedoglednih obvladanj stvarstva, raste preko človeških moči in mu ne prinaša blagoslova, k r moderni človek ni notranje, duhovno novim raz-
meram dorastel. Namesto duhovnosti je prevladala v njegovem svetu snovnost, namesto pravice in ljubezni sebičnost. Sebičnost je postala gibalo našemu življenju, zato se ljudje med seboj več ne spoštujejo in ker se »e spoštujejo, si ne zaupajo. Odtod vojna vsakega in vseh proti vsakomur, ki je tem strašnejša, kolikor silnejša in bolj ralini-rnna so sredstva, li katerimi človek razpolaga.
Tehnični napredek je dal človeku moč nad stvarmi, ni mu pa dal moči, da bi obvladal samega sebe. Zalo je treba človeka zopet povesti k duhovnim studencem živega krščanstva, iz katerih edino Ik) črpal moči, da bo zopet gospodar nad svojo nižjo naravo, Z zaupanjem v sebe bo raslo tudi zaupanje in spoštovanje do sočloveka, ki nosi isto naravo iti isto božjo podobo. Ko bo človek obnovljen, ki je nositelj del, bo obnovljeno in prenovljeno tudi obličje celotne človeške družbe z vsemi medsebojnimi odnosi	drin.
splošnimi pogodbami o največjih ugodnostih. Največje .zanimanje na tem zasedanju bo zn najnovejše donavske načrte. Takoj po slovesni
otvoritvi so se začela stvarna posvetovunjn, ki bodo trajnla do 22. aprila.
Spomladni
Zagrebški sejem
23/IV —2/V 1932
IX. Razstava avtomobilov. XVII. Poljedelski sejem. Sejem letnih in športnih potrebščin. II. Dražba volne. II. Razstava kaktej in cvctja. Turistorska razstava. Higijenska razstava. — 23.-26. aprila: Razstava perutnine in kuncev. 30./1V.—l./V. III. Razstava psov.
Z nabavljeno potno legitimacijo Zagrebškega sejma nn jugoslovanskih železnicah brezplačni povratek, v sosednih državah 25—10u/u popusta. na jadranskih parobrodih višji razred za nižjega, Legitimacije se dobivajo v vseh večjih krajih, ali pa se naročajo pri upravi Zagrebškega sejma.
Stran t.
Senzacija v
Kreugerjevem polomu
Pohofm Kreuger je bi I največji goijuf sedanjosti
»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.
	štev. 87._
Stockholm, 16. aprila, tg. Preteklo noč je prišlo do že dolgu pričakovane senzacijo v Kreugerjevem polomu. Aretirani so bili Kreugerjevi sokrivci ravnatelji Lange, Huldt in Holm, ki so Kreu-gerju pomagali pri nabavi fiktivnih vrednosti in dohodkov. Cujc se, da pripravlja švedska vlada nov bančni zakon v svrlio poostritve bančne kontrole. Poseben član preiskovalnega odbora zn podjetje Kreuger & Teli ze ves teden ue dela drugega, kakor da odkriva kriminalna dejstva. ; »Socialdemokrat en« poroča, da jc hotel Kreuger, če bi se mu posrečila njegova pariška pot. spraviti nn trg na novo debenture za najmanj 101) milij. švedskih kron. Pri največjem litografičnein podjetju jc bil že pripravljen tisk ter je hilo celo že dogotovijenili 350.00(1 komadov. Navedeni list izjavlja, ila so protizakoniti Kreugerjevi pusti dokazani že do leta 1925.
Olicielni komunike preiskovalnega odbora utemeljuje kazensko ovadbo in aretacije s tem, da so bilo dokazano ponarejene bilance pri podjetju Kreuger & Toll. pri švedski družbi za vžigalice iu pri International Mach Coinpanv. Pri tvrdki Kreu-irer & Toll gre za vrednost več kot 000 milijonov švedskih kron, pri švedski družbi za vžigalice za delnice in obligacije za več kot 1110 milij. in pri International Mach Companv za več kot 350 milij. švedskih kron. Aretirani ravnatelj Karel Lange je že pismeno priznal, da je na predlog Krougerja ponaredil bilanco holand. Kreugerjeve družbe. Tudi Huldt jo priznal, da jc napravil po nalogi Kreu-gerja za neko revizijo certifikate o raznih zatožnih listinah. Holm pa je vedel, da je holanska Kreu-gerjeva družba vodila v svojih knjigah dobro imetje 85 milij. goldinarjev od neke gdanske bančne firme, ki nili ne obstoja.
Stockholm, 16. aprila, tg. Ivar Kreuger se je po smrti izkazal kot največji goljuf sedanjosti. Sedaj je pojasnjena afera o ponareditvi italijanskih obligacij. Kreuger je sam nadzoroval tiskovne plošče v neki stockhoimski tiskarni in zahteval, da se stvar obdrži v najstrožji tajnosti. Lastnoročne podpise na cbligacijah jc Kreuger sam ponaredil, pa tudi njihove iaksimilc. Sedaj so našli v tajnem Kreugerjevem predalu take plošče in naslov nekega italijanskega graverja, ki jih je napravil. Po-
narejene obligacije je Kreuger knjižil kot aktivno postavko svojega premoženja in jih deloma zastavil za druge zastavljene aktivne postavke, ki jih ie po svojih trditvah potreboval za plačilo posojila, danega Italiji. Svojih berlinskih posestev Kreuger najbrže ni dvojno obremenil, temveč samo dvojno knjižil, da bi pokazal boljše premoženjsko stanje.
Stockholm, 16. aprila, tg. Pri ponarejenih italijanskih vrednostnih papirjih ne gre za obligacije ali blagajniške menice, temveč za navadne rezervne blankete z italijanskim grbom in angleškim besedilom, in sicer v natisu 200 do 300 komadov. Gravure so bile narejene v litografičnem zavodu generalnega štaba. Pri tem gre baje za vsoto 500 milijonov švedskih kron. Ivar Kreuger je že pred daljšim časom izjavil ua vprašanje revizorjev, da se mora ta transakcija obdržati v strogi tajnosti, ker gre za posojilo Italiji za izvršitev načrta za gradbo ladjevja. Če bi Francija zvedela za to, bi imela stvar za švedsko zelo neugodne posledice. Italijansko poslaništvo v Stockholu odločno odklanja vse vesti o tajni pogodbi med italijansko vlado in Kreugerjem, ter izjavlja, da je Kreuger iskal stike z italijansko vlado, kar pa ss mu ni posrečilo.
Kreuger ttnansiraI komuniste
Stockholm, 16, aprila. »Kreuger je financiral komuniste«, tako se glasi senzacionelna vest, ki jo prinašajo švedski časopisi. Izdajatelj socialističnega časopisa v Goteborgu izjavlja, da je dognal na podlagi govoric, ki so že dolgo krožile, da je Kreuger vzdrževal komunistični organ »Volkets Dagblad Politiken«. Izdajatelj je kontroliral zadnja odkritja o Kreugerjevi osebi in je ugotovil, da so te govorice utemeljene. Kreuger je junija meseca leta 1931 dal na razpolago komunističnemu dnevniku 200.000 kron.
Švedska viada bo morala zvišati davek na premično premoženje za 16%, da pokrije izgubo štirih milijonov kron, kolikor je utrpela državna blagajna zaradi bankerota kralja žveplenk. časopisje zahteva, da vzame stvar Kreugerjevcga kon-kurza v roke državni pravdnih, ker je jasno ugotovljeno, da je Kreuger potvarjal bilance.
V ČASU SKRBI
je razvedrilo še bolj potrebno. Nabavite si zato
RADIO
Amerikanski štirielektronski aparat DE WALD z dvema visokofreltv- stopnjama, avdijonom in pentodo, z vdelanim elektrodinamičnim zvočnikom za popolen 'priključek na izmenični tok
Din 4000.-
RADIO LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 5
Brez sporazuma z
Negativen rezultat Stimsonovega obiska
Povratek dr. Marinkovič a
Predsednik vlade gieda skeptično na vprašanje razorožitve in Podo-
navja - Domače zadevščsne
čan, da bo prišlo do resne diskusije šele v tretjem pogla vju razorožitvene konference v poletju. Vse čaka na izid francoskih parlamentarnih volitev. Glede Podonavja so je dr. Marinkovič izrazil, da jc vprašanje popolnoma zastalo in da zaenkrat no vidi, de jc sploh kak napredek mogoč. Predlagala sc je široka konferenca vseh evropskih držav, velikih in malih, toda po njegovem "inenju tudi (o ne bo pomagalo. Ako se štirje niso uugli sporazumeti. kako naj se jih sporazume trinajst! Nalogo bodo štiri velesile nesle sedaj na vsako konferenco. Večjo politično aktivnost pa pričakuje predsednik vlade jeseni. Časnikarji so predsednika tudi spraševali glede notranjepolitičnih razmer. Dr. Marinkovič je ponovil svoje izjave v parlamentu ter pristavil, da si normalnega političnega življenja ni mogoče misliti brez političnih strank in brez sodelovanja tiska. Te izjave predsednika vlade dajejo povod raznim komentarjem v parlamentarnih krogih. Položaj se bo razčistil tekom prihodnjih dni, ko bo predsednik vlade konferiral s svojimi člani vlade o izvedbi v prak3i onih načel o političnih strankah in o tisku, katere je zagovarjal v vladni deklaraciji.
Belgrad. 1C. apr. 1. Danes popoldne se je vrnil v Belgrad predsednik vlade dr. Marinkovič, ki se je udeležil otvoritve drugega dela razorožilvene konference v Ženevi. Predsednik vlade je bil zelo zgovoren ter se je takoj spustil v pogovor s časnikarji, ki so mu šli nasproti do Rume. Predsednik vlade se je v prvi vrsti interesiral za katastrofalne poplavo v naši državi. Na svoje lastne oči ja videl obseg nesreče, ki je zadela sremsko prebivalstvo. izjavil je. da mora vlada zdaj v prvi vrsti in pred vsakim drugim vprnšanjem reševati vprašanje pomoči poplavljencem, ki letos bolj ko prejšnja leta občutijo strašne posledice povodnji. Predsednik vlade se je spustil v razgovor tudi glede ženevske konference ter je izjavil, da je ho-lel osebno predložiti jugoslovansko stališče o raz-orožitvenem vprašanju. Moral se je razgovarjati osebno tudi z nekaterimi drugimi državniki. Ima vtis, da sedanja razorožitvena konferenca ne bo uiti hitro uiti stvarno delala. Konferenc« namerava poslovati do 15. maja, a ne bo, razen čisto formalnih poslov, rešila nrbenega načelnega vprašanja- Razlike v mnenjih med posameznimi državami so prevelike, da bi se moglo in smelo računati na kakšen sporazum. Dr. Marinkovič je prepri-
nu kakšen sporazum. Dr. Marinkovič je prepri-
Komunističen upor na N. Zelandiji
Druhat zažgala cerkev
London, 16. aprila. V Ocklnndii na Novi Zelandiji so komunisti, ki so že pred dnevi uprizorili nemire, nahujskali množico do prave re-volte. Množica je postala za nekaj ur popolni gospodar j>oložaja in je po glavni ulici, Queen Streetu. celi dve uri nemoteno plenila. Razbila je vse trgovine, vendar pa v ujih ni našla ničesar dragocenega, ker so trgovci, ki so bili pravočasno o nameri komunistov obveščeni, blago |x\spravili na varno. Množica je /lasti napadla trgovina s čevlji in z manulakturo. Ljudje so tudi zanetili na več krajih ogenj. Najhujše so divjali proti cerkvi Izveličarja. ki se nahaja na Queen Streetu. Policija, ki jo cerkev stražiln. se je morala umakniti, ker je bila premalo številna.
Množica je razbila vrata in se vlila v cerkev. Najbolj podivjane so bile ženske. Najprej jc množica razbila vse oltarje, razrezala podo-
be in jih skupaj z bogoslužninii oblačili znesla sredi cerkve na kup ter jih zažgala. Plameni so objeli vso cerkev, lako da je notranjost popolnoma nničena. Med tem je dospela policija, ki je dobila ojačenje po pomorščakih ladje >Fi-lomena« in napadla množico, nn katero je bila prisil jena strel jati. V treh urah jc bil uipostav-Jjen inir. Lahko ranjenih je bilo več sto ljudi, težko ranjenih pa okoli sio. Tudi policija ima več težko ranjenih.
Qucen Street izgledu tako, kakor bi bila divjala jk> njem vojska vS topovi in strojnicami. Oblasti so sklenile, da bodo proglasile obsedno stanje, če treba, vendar se mir ni več kršil, škoda, ki so jo povzročili komunisti, znaša, ne vštevši cerkev, kakih 50.000 funtov, ker so trgovci svoje blago pravočasno skrili. Vsi shodi so prepovedani, po ulicah pa palruJjira ka-valerija.
Pariz, 16. aprila, tg. Stimson so je včeraj zvečer pred potovanjem v Ženevo izrazil zelo zadovoljivo o svojem sprejemu v Parizu. Tudi Tardieu-jev komunike jo pisan v zelo prisrčnem tonu. Pariški listi pa objavljajo hladne komentarje. Tako piše »Petit Parisien«, da je Stimson zatrjeval, da Gibsonov korak v Ženevi ni dogovorjena igTa med Anglijo in Ameriko, niti ni manever proti francoskim načrtom za razorožitev. Amer. Združene države ne ugovarjajo varnostnim zahtevam evropskih držav, če so zedinijo v tak sistem varnosti, kateremu se Amerika lahko pridruži ali pa tudi ne. ^Matin« izjavlja, da je razgovor o dolgovih in reparacijah ostal popolnoma splošen, ker politični položaj v ameriških Združenih državah ne dovoljuje novih kombinacij.
Tardieu pa je vodno zopet poudarjal, da se ameriške Združene države ne morejo popolnoma desinteresirati pri vprašanjih, katera bodo prišla na vrsto na Lozanski konferenci. To bi bilo protislovje nasproti položaju, ki so je ustvaril s Hoover-jevim moratorijem. Suspendiranje plačil dolgov in reparacij jo povzročilo ravno uvedbo trgovskih kreditov in bi bilo paj-udoksno, da bi Amerika spravila reparacije ia dolgove, da bi jih potein vrnila Evropi v obliki kratkoročnih posojil. Ni pričakovati konca krize, če lozanska konferenca ne bo likvidirala širokega tlela dolgov in reparacij in sicer obeh v tesni medsebojni zvezi. Amerika bo morala prej ali slej izbirati: ali da iztirja dolgove, ali pa da gospodarsko propade, ker ne inore istočasno zahtevati denarja in odjemalce ... lEclio de Parisc javlja kot odgovor Stimsona, da je zahteval sporazum evropskih držav med seboj, da pa ni hotel dati nobenega pojasnila, kaj hoče Amerika prispevati za končno rešitev. List navaja tudi, da je bila živahna razprava o francoskih odtegljajih zlata. Francija noče poloma dolarja in vsi odtegljaji so se izvršili po načrtu v popolnem sporazumu s Fcderal reserve banko. Glede kitajsko-
Ognjeniki zopet bruhajo
London, 16. aprila. Dočim se je 15. t. m. sporočilo, da je aktivnost andskih vulkanov ponehala in je tega dne prvič posijalo solnce nad Buenos Airesom skozi nebo, ki je sedaj popolnoma prosto pepela, poročajo sedaj, da je začel v Andih bruhati vulkan Las Sayinias v provinci Salta, o katerem se je mislilo, da jc za vedno ugasnil. Izbruh je tako silen, da so morali prebivalci vasi Chicoana zbežati, ker vulkan bruha gost del kamnov in je zemlja razpokala na površju več tisoč kvadratnih milj. Potres se je čutil tudi v mestu Oinilo v provinci Cordoba in v La Rioja v Južni Argentini, kjer je izbruhnil vulkan Las Yeguas.
Vsi argentinski in čilski vulkanologi opozarjajo prebivalstvo, naj se reši, ker se je bati, da ne bi izbruhnili še novi vulkani. Ravnatelj Observatorija L1 Salto v Čili predvideva novo vulkanično krizo v kratkem času In se boji, da ne bi imeja še hujše učinke nego pretekla, ki sicer ni zahte-
vala nobenih človeških žrtev, pač pa je zelo opu-stošila okoliš. Zlasti v argentinskem mestu Cordoba sledijo potresni sunki drug za drugim, čeprav so zaenkrat še lahkega značaja,
O pretekli katastrofi se sedaj poročajo podrobnosti na podlagi izjav očividcev. V krajih, ki ležijo v vulkanski coni sami, je trajala popolna tema en dan in pol, to je, v nedeljo in ponedeljek do opoldneva. Panika ljudstva je bila'nepopisna. Od začetka ljudje sploh niso vedeli, za kaj gre. V črni temi se je sliSalo le grmenje in so bliskali bliski, skozi pepel pa Je žarela rdeča zarja. Ljudje so mislili, da gre za strahovit ciklon, nekateri pa so menili, da gre za ogromen požar, ki je objel vso Ameriko in ki ne ugonablja samo gozdov, ampak užiga zemlja samo.
V ponedeljek zvečer je panika dosegla vrhunec, Cele vasi so se zbrale okoli svojega župnika in molile Boga usmiljenja. Ljudje so se kar očitno
Zborovanje Protituberhotozne lige
Belgrad, 16. apr. 1. Jutri dopoldne bo v prostorih Zdravstvenega društva v Belgradu občni zbor Prolituberkulozne lige za Jugoslavijo. Slovenija je poslala na zborovanje svojega predsednika Proti-luberkulozne lige v Ljubljani dr. Jožo Bohinjca, predsednika Pokojninskega zavoda v Ljubljani g. Vrtovca, docenta ljubljanske univerze dr. Matica in prosvetnega inšpektorja pri banski upravi dr Franca Kotnika. Dnevni red zborovanja je zelo oKSiren ler obsega v glavnem sledeče točke: Poročilo starega odbora o delovanju lige. Izvolitev novega odbora lige. Izvolilev novih članov nadzorstvenega odbora. Občni zbor bo razpravljal tudi o novih predpisih glede spremembe pravil lige. Izdelan bo natančen program za velike prolituberkulozne dneve, ki bodo po vsej državi 3., 4. in 5. junija t. 1. Prista-\ili je Ireba, da bo slovenska delegacija na občnem zboru zastopala formalen značaj posameznih bano-vlnskih lig, ker je ta način organizacije neobhodno potreben za uspešno delovanje Protituherkulozne lige. Slovenska delegaeijn bo stavila tudi posebne predloge glede dragocene akcije za pobijanje tuberkuloze iu bo predložila tudi tozadevno resolucijo.
Iz učiteljske službe
Belgrad, 16. aprila. 1. Premeščen je bil Bogomil Bačič, strokovni učitelj, iz Slovenske Bistrice na meščansko šolo na Viču.
Vpokojena je Švajger Marija, učiteljica v Gor. Polskavi.
Napredovali so: iiz 8. v 7. skupino: Roba LIza, učiteljica v Blagovni pri Celju; iz 9. v S. položajno skupino: Erženjak Franc, učitelj v /avrču pri Ptuju, štajeriš Frančiška, učiteljic« v Šoštanju, Medic Avgusta, učiteljica v Puščavi, Vončina Drago v Trbovljah. Zupančič Dra-gotin v Ljubljani in Tomažič D o rw v žeta lah pri šmartnem.
Napredovali so na osnovni šoli sledeči učitelji: v 9. položajno skupino: Schaubnch Ana, Pipina-Starc Justina, Jane Ludvika, Ferjanc Milena, Župan Ana. Antilo Frane, Pahor Drago, Jupclj Pavle, Stopar-Sekirniik Angela in Mravljo Ludvika.
Dunajska vremenska napoved: V dveh dneh morda zopet mraz, zjutraj celo slana.
izpovedovali na trgu, Sedaj je prebivalstvo pomirjeno, vendar pa se mnogi še niso vrnili v svoja bivali ča. Nasadi in zemljišča so popolnoma opu-stošena.
japonskega konflikta se je Stimson zavzemal m načelo, da se pogodbe in stanje, povzročeno s silo, ne priznajo.
Pariz, 16. aprila, tg. Z ameriške strani se potrjuje, da so imeli razgovori med Tardieujem in Stimsonom negativen rezultat. Amerika izrecno naglasa, da ni prišlo do nobenega sporazuma o ie podanih ali eventualnih bodočih predlogov na že-novski razorožitveni konferenci. Tardieuju se ui posrečilo doseči, da bi se ameriško-anglcške zahteve glede razorožitve umaknile ali izpremenile. niti ui mogel ameriškega državnega tajnika pripraviti do tega, da bi sprejel francoski načrt o ar niadi Zvezo narodov. To je kontinentalno-evropski načrt, ki ne prihaja vpoštev niti za Ameriko niti za Anglijo. Problem evropske varnosti morej« rešiti le evropske države same. Stimson je pript* ročal čimprejšnji pomorski kompromis med Francijo in Italijo na podlagi londonskega pomorskega dogovora. Razorožitveni program, ki naj bi velja) za ves svet, bi mogel obstojati vsekakor samo v proporcionalnem in kvalitativnem »nižanju oborožitve.
Nova konferenca o Podonavju v Luganu
Rim, 16. apr, ž. »Lavoro Fascistac javlja v nekem poročilu iz Ženeve, da se v vseh ženevskih krogih opaža veliko zanimanje za podonavski pro blem. Na sestanku med člani Zveze narodov it predstavniki štirih evropskih velesil je bilo skle. njeno, da se nadaljujejo pogajanja, ki so se pričela v Londonu. Po informacijah tega lista se bodo sestali predstavniki Francije, Velike Britanije, Italije in Nemčije 24. t. ni. v Luganu. Tega sestanka se bodo udeležili tudi finančni strokovnjaki in finančni odbor Zveze narodov. Italijo bodo zastopali Beue-dure ter strokovnjaka Turro in Suvich. Tajništvo Zveze narodov vztraja na tem, da se ta konferenca ne vrši v Luganu, temveč v Ženevi.
Znižanje diskonta
Budimpešta, 16. aprila. A A. Madžarska na rodna banka je znižala z veljavo od 18. t. m dalje diskontno mero s 7 na 6%.
Skrivnosten zločin
Varšava, 16. aprila. A A. Včeraj jc bil izvršen v Varšavi skrivnosten zločin nad Gracijo Mott, ženo protestantskega misijonarja, Gracijo Mott, ki je ameriška državljanka, so našli umorjeno v prostorih protestante misije.
Veliko darilo
Varšava. 16. aprila. AA. Pat poroča: Grol Adam Branicki jc pri avdijenci, ki jo je včera] imel pri predsedniku poljske republike, poklonil poljskemu narodu svojo knjižnico, ki šteje 30.000 zvezkov in umetniško kolekcijo 15.0W gravur in starih slik.
Drobne vesti *
Ljubljana. 16. aprila. AA. Kr. banska uprava je obvestila vse podrejene oddelke, sreska načelstva itd., da je okrožni inšpektorat v Mariboru z dne 31. marca t. 1. prenehal poslovati.
Belgrad, 16. aprila. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in nn predlog prometnega ministra sta postavljena pri direkciji državnih železnic v Zagrebu za višjega svetnika v 4. .skupini 2. stopnje g. Vladimir Vranjičan, dosedaj višji svetnik 4. skupine 2. stopnje in za kontrolorju v 7. skupini Rudjerov Boškovič. dosedaj administrativni uradnik v 6. skupini.
Belgrad, 10. apr. 1. Danes je senat zboroval dopoldne in popoldne. Ker jo bil izčrpan dnevni rod. je bil odgoden do pismenega poziva.
Belgrad, 10. apr. 1. Kmetijski minister jc izda) novo naredbo, s katero se olajšajo takse za pregled klavne živino kakor tudi za pregled živine, namenjene na sejme. Vse dosedanje takse se bodo revidiralo. llanoviuske uprave so že dobile tozadevna navodila.
BukareSt, 10. apr. Ig. Davi je pogorel kraljevi grad Fojšor pri Sinnji, najbrž radi kratkega stika. Grad je sezidal kralj Ferd inand in jo rodbina prav rada stanovaln v njeni. Kralj Karol je takoj odpotoval v Sinnjo.
POROKA
Poročil se je na Brezjah g. Erusf Miklič, sin hotelirja in velelrgovca iz Ljubljane, z gdč. Julčko M n v s e r iz Krškega. Priči slu bila g. Ka-icl Miklič, bral ženina in g. Stanko Kregar iz Ljubljane. Novoporoeencemu naše iskrene čestitkel
Slovenci!
Dvanajstega maja lio naš voditelj dr. Anton Korošec obhajal svojo šestdcsetletnico.
Dr. Korošce je vso svoje življenje in rse svoje izredne zmožnosti posvetil delu za dobrobit in napredek slovenskega ljudstva. Neminljive so njegove usluge na prosvetnem, zadružno-gospodar-skem ya zlasti na političnem polju. Vsa naša politična zgodovina zadnjih desetletij je neločljivo zvezana z njegovim imenom. Zato je dolžnost vseli zavednih Slovencev, da sc ob tej priliki oddolžimo svojemu voditelju ter se spomnimo njega, ki mu gre zahvala za velik de| našega napredka, blagostanja in politične moči.
Vabimo svoje prijatelje po r»ej Sloveniji, da takoj ustanove odbore ta proslavo Korošcev« šest-desetletnire, ki naj se trši povsodi t mesecn m a-ju. Naj bo ta proslava izras hvaležnosti, vdanosti in zvestobe, ki jo čuti slovensko ljudstvo do svojega voditelja dr. Antona Korošca!
Naj vidi svet: on je naš in mi smo z njim!
Ljubljana, dne 17. aprila 1932.
Osrednji odbor za Koroščrvo proslavo: Dr. Marko Natlačen, Anton Sušnik. dr. Franc Ku-lovec, Ivan Vesenjak, Jože Gostinčar, Fran Ga-brovšek, dr. Ivan AhMn. dr. Anton Ogrizek, dr. Franc Vatovee.
,Slovenec' pred 5O leti
Slovenska zmaga v Ljubljani
V	četrtek, 13. aprila 1932
Domače novice: Mestne volitve v III. volilnem razredu so 11. t. m. pokazale, da nemškutarska stranka v Ljubljani čedalje bolj gine. Naši kandidati so namreč dobili: llorak 185, dr.Zar-nik 182 in Hribar 180 glasov. Nasprotni kandidatje so vjeli: Ilofjman 38, Eberl 36 in Krimmer 33 glasov.
V	soboto, 15. aprila 1882
Uvodni članek: Sijajna zmagat Tako veselega dneva Ljubljana še lcmalo ni in\ela kakor je bil zadnji četrtek. Ljudje so se na ulicah ustavljali ler si drug drugemu pripovedovali veselo novico, da je narodna stranka zmagala v drugem razredu z veliko večino 75 glasov. Ko se je izid izvedel, slišali so te živio klici po mestnem trgu in po ulicah. Vesela novica je šla od ust do ust; telcgrafiralo se je na vse strani. Nemškutarji so bili ie zjutraj vsi obupani, ker so vedeli, da je malo upanja, odkar se je bil grof Chorinski odpovedal... V drugem razredu smo Slovenci vprvič zmagali, kajti ludi pod dr. Costovim županstvom, ko smo večino imeli, bila sla le prvi in tretji razred naša, drugi je bil vedno v oblasti nemško mislečih uradnikov. Zato je naša zmaga v drugem razredu toliko bolj pomenljiva ... Včeraj v petek pričela se je volitev prvega razreda. Nasprotniki so napeli vse svoje moči, pa tudi naši niso bili leni, talco da je prišlo vseh vkup 244 volilcev ... Proti 1 uri zagrmeli so od rotovia doli živio klici, in mislili smo že, da je naša zmaga popolna. Vendar smo zmagali le z dvema kandidatoma in si tako priborili večino v mestnem zboru. Naša dva kandidata dr. Moše in Kušnr sta dobila največ glasov, prvi 127, drugi 125, med drugimi kandidati so se pa glasovi tako razcepili, da sta dobila nemška kan-
didata Lukman in dr. Suppan po 123 in 122 glasov, torej sta voljena. Nasprotno pa sta druga naša dva, Vilhar in dr. Papež, dobila le po 119 in 116 glasov. Čeravno naša zmaga ni popolna, vendar je zmaga, ker smo si pridobili večino v glavnem mestu Slovenije, torej smo nasprotnikom iz rolc iztrgali veliko in močno trdnjavo, katero so dolga leta rabili nam v škodo in ponižanje. Ljubljana jc odslej slovenska tudi po svojem pravnem zastopu. Ravno, ko td pišemo, se čuje iz sosedne Šiške pokanje možnarjev, ki narodnim Posavcem oznanjuje narodno zmago, katere se bodo gotovo veselili vsi Slovenci. Čeravno obžalujemo propad g. dr. Papeža, ki si je toliko truda prizadejal za narodno zmago, in propad g. Vilharja, ki je bil zvest steber narodne stranke v Ljubljani, vendar smemo s celim izidom letošnjih volitev zadovoljni biti. Zmagali smo in to veliko velja ter je silne važnosti za vse Slovence.
Politični pregled: Narodna zmaga pri mestnih volitvah v Ljubljani bo gotovo vzbudila pozornost vseh političnih krogov v Avstriji; vsaj bodo videli, da je Ljubljana slovensko mesto.
Domače novice: Pri mestnih volitvah. Nasprotniki še ne vedo, bodo li prišli v mestni zbor, ali pa izostali. Nam je pač vseeno, kaj oni počno, mestni odbor je po večini naroden in bode tudi ostal. — Za slovenske parale Ike in za italijanske na gimnaziji goriški sklenil je deželni odbor goriški soglasno po nasvetu deželnega glavarja dr. Pajerja poslati državnemu zboru posebno peticijo. Enako prošnjo je menda sklenil tudi mestni odbor goriški. Iz tega je razvidno, da so goriški Italijani Slovencem veliko pravičnejši, kakor pa naši Deutschkrainerji. Kedaj se bode namreč kranjski deželni odbor toliko zavedal, da bode prosil slovenskih šol za slovensko našo mladei!
Ob ognjišču dobrodelne ljubezni
Ljubljana, 16. aprila.
Preteklo nedeljo je prenehala obratovati dobrodelna kuhinja, ki jo je za zimski čas odprla Karitativna zveza v Marijanišču. Danes podamo lahko natančen pregled in račun o tem, kako smo porabili podpore, ki smo jih v zimski dobi prejemali pri centrali.
Kuhinja je začela poslovati 7. decembra lanskega leta in je ostala v obratu 126 dni. Prvi dan se je oglasilo 15 oseb, število je naraščalo od dne do dne. Največje število obiskovalcev, ki jih je kuhinja na dati sprejela, je bilo 131. Vsakemu došlecu, ki se je izkazal z zanesljivimi podatki, smo nudili tečno, zdravo in zadostno hrano popolnoma brezplačno. Imeli smo na razpolago 2 prostorni zakurjeni sobi, kjer so naši gostje sedeli za mizo. Vseh obiskovalcev kuhinje je bilo 419, od teh 179 Primorcev, 130 iz domačih krajev, 44 Dal-matincev, 43 Bosancev, 8 Hrvatov, 6 Avstrijcev, 4 Nemci, 2 Rusa, 1 Čeh, 1 Madžar, 1 Amerikanec. Večina je prihajala na hrano vsaki dan v prvi vrsti Primorci, ostali so se oglašali samo od časa do časa. V vsej dobi se je razdelilo hrane 11431 osebam. Vse delo v kuhinji so požrtvovalno opravile marijaniške sestre, nadzorstvo pri obedu je vzgledno vršil član stolne Vincencijeve konference.
Za vzdrževanje kuhinje smo prejeli živil iz raznih župnij posebno v ljubljanski okolici ter od ljubljanskih mesarjev in trgovcev v vrednosti 10.205 Din.
V gotovini od raznih dobrotnikov iz Ljubljane In dežele 10.429.50 Din.
Od ljubljanskega ordinariata iz zbirke po škofiji 37.554.50 Din.
Skupaj 58.279 Din.
S temi dohodki smo krili stroške kuhinj® v znesku 33.579 Din.
Ostali znesek 24.700 Din smo v gotovini razdelili med pomožne odbore najbolj potrebnih župnij, ki na svojem področju niso mogle zmagovati dela z lastnimi sredstvi.
Temu lepemu delu, ki so nam ga omogočili številni dobrotniki, smo napravili tudi lep konec. Nedeljo zjutraj 10. aprila je prejelo, kakor poprej že za božič in velikonoč, v marijaniški kapeli lepo število naših podpirancev sv. obhajilo, popoldan pa so se zbrali skoro vsi podpirane! in pa delavni člani ljubljanskih Vincencijevih konferenc ravno tam k sklepni zahvalni službi božji. Dobrotniki so Re zahvalili Bogu, da so mogli storiti nekaj dobrega, podpiranci pa, da so našli dobra srca, ki so umela njih potrebo.
O nadaljnem pomožnem delu Karitativne zveze, ki ga je preteklo zimo vršila centrala s preskrbo obleke, kuriva, s podpiranjem posameznikov ter o delu pomožnih odborov v posameznih župnijah izide pregledno tiskano poročilo v poletnih mesecih, ko bomo imeli zbrano vso tvarino. Takrat objavimo tudi imena vseh posameznih dobrotnikov, ki so na kakršen koli način podprli naše delo. Ljubi Bog, povrni bogato vsem dobrotnikom! Ogenj dobrodelne ljubezni pa naj se vse povsod za bodočnost še bolj razvname!
Kip na novem trnovskem mostu
Pirnat in prepričani smo, da bo komisija njegov osnutek odobrila. Kip bo visok 2.30 metra in nam bo kazal Janeza Krstnika v prav posrečeni pozi. Svetnik bo imel v desnici precej močno, a kratko palico s križem, v levici pa bo držal školjko. Kipar g. Niko Pirnat se je izredno dobro uživel v svoje delo in ustvaril posrečen in doživet kip pu-ščavnika in Kristusovega predhodnika Janeza Krstnika. Model .je izdelan iz ilovice ter stoji sedaj v kamnoseški delavnici Feliksa To m ana na Res-Ijevi cesti, kjer si ga bo ogledala v ponedeljek ob 11 za to sklicana komisija. Ko ga bo komisija aprobirala. bo kipar g. Niko Pirnat izdelal kip iz podpeškega apnenca. Trnovski most bo s tem kipom mnogo pridobil, kiparju g. Niko Pirnatn pa želimo, da nam ustvari še kaj takega.
B E Z E K O V E testenin
E.
Ljubljana, 15. aprila.
Po načrtu naj bi dobil novi trnovski most na eni strani ograje v sredi kip Janeaz Krstnika. Model za ta kip je izdelal naš znani mneUiik g. Niko
Žrtev „Titanicove" katastrofe
Jesenice, 15. aprila.
K >Slovenčevemu< članku o dvajsetletnici Titanicove katastrofe, v katerem je omeujeno, da so tudi nekateri Slovenci našli smrt pri tej najstrašnejši nesreči na morju, naj omenimo, da je bil med ponesrečenci tudi Jeseničan, Janez V o v k, ki je šel onega leta v Ameriko, pa je ni dosegel.
Očividci so pozneje sporočili svojcem na Jesenice, da se je plavajoč po ledeno mrzlem morskem valovju oprijel nekega rešilnega čolnu, ki pa je bil seveda že prenapolnjen. Z vesli so ga v čolnu sedeči odbili s tem, da so ga tolkli po rokah, vsled česar je od bolečin spustil oprijem tn izginil je v morski globini.
Njegova, sedaj tudi že rajnka mirti je po daljšem poizvedovanju prejela od družbe White Star Line nekaj denarja, kar pa ji sina seveda ni moglo nadomestiti. Starejši Jeseničani se nesrečnega Janeza Vovka še dobro spominjajo. Morda nodo v »Slovenčevem poročilu omenjeni rešeni Slovenci vedeli tudi za ta slučaj.
Birmovanje v ljubljanski škofiji
Birmovanje v ljubljanski škofiji ie bo letos vršilo v naslednjem redu:
DEKANI J A ŠMARJE.
Šmarije v nedeljo, 24. aprila. — Lipoglav v ponedeljek, 25. aprila. — Št. Jurije v torek, 26. aprila. — Kopanj v sredo, 27. aprila. — Kalna r četrtek, 28. aprila. — Št. Vid pri Stični v petek, 29. aprila. — Stična v soboto, 30. aprila. — ViSnja gora v nedeljo, 1. maja. — Polica v ponedeljek, 2. maja. — Javor v nedeljo, 22. maja.
DEKANI J A RIBNICA.
Ribnica v nedeljo, 12. junija. — Grčarice v • ponedeljek, 13. junija. — Dolenja vas v torek, 14. junija. — Sodražica v sredo, 15. junija. — Velike Poljane v četrtek 16, jun. — Struge v petek 17. junija. — Dobrepolje v soboto, 18, junija. — Velike Lašče v ne deljo, 19. junija. — Rob v ponedeljek, 20. junija. — Turjak v torek, 21. junija. — Škocijan v sredo, 22. junija. — Sv. Gregor v četrtek, 23. junija. — Gora v petek, 24. junija. —■ Draga v soboto, 25. junija, — Loški potok v nedeljo, 26. junija.
DEKANIJA SEMIČ.
Črnomelj v nedeljo, 25. septembra. — Dragatuš v ponedeljek, 26. septembra. — Stari trg ob Kolpi v torek, 27, septembra. — Sinji vrh v sredo, 28. septembra. — Vinica v četrtek, 29. septembra. — Preloka v petek, 30. septembra. — Podzemelj v nedeljo, 2. oktobra. — Radovica v ponedeljek, 3. oktobra. — Metlika v torek, 4. oktobra. — Suhor v sredo, 5. oktobra. — Semič v četrtek, 6. oktobra. — Planina v petek, 7. oktobra.
DEKANIJA LITIJA.
Šmartno-Litija v četrtek, 5. maja. — Sava v petek, 6. maja. — Št. Lambert v soboto, 7. maja. — Zagorje v nedeljo, 8. maja. — Dobovec v sredo, 11. maja.
rezhibna
ako rabi§ dnevno
ELI DA
CREME
de chaque heure
Med upom in strahom v Zagorju
in Hrastniku
Hrastnik, 15. aprila.
Zadnje dneve je, kakor strela z jasnega neba, zadonel po naši dolini glas o redukcijah, ki naj bi se izvršile pri rudniku s 15. aprilom. Število reduciranih delavcev bi naj bilo po prvih poročilih 300, pozneje se je pa potrdil glas, da jih bo odpuščenih okoli 250. Skoro obup je prevzel žene in tudi može, ko se je razglasilo, da bodo zgubili službo tudi očetje številnih družin. V marsikateri družini so tiste usodne dneve tekle obilne solze strahu. Ko so bila že pripravljena imena vseh, katere bo zadela bridka nesreča odpusta, je prišlo poročilo, da so redukcije preložene za 14 dni, do 1. maja.
Veliko se je govorilo, da se bo ta redukcija izvršila strogo z gospodarskega stališča. Kdor ne more doseči velike storitve, ta bo šel na cesto. Mi delavci ne moremo verjeti, da bi kdo hotel res izvesti to načelo, ker ne moremo razumeti, da bi kdo bil tako brezsrčen, da bi izdal take odredbe. Tudi ne moremo verjeti, da bi oblast dopustila tako ravnanje z delavstvom! S slrahom gledamo v črno bodočnost, vendar tudi upamo, da so govorice hujše od resnične bodočnosti. Razumljivo pa je, če trepeta vsak od nas za svoj borni košček kruhka!
Zagorje, 16. septembra.
Redukcija 300 rudarjev, ki je bila določena za 15. april in 1. maj in ki so jo delavci v nepopisnem strahu za lastno skromno eksistenco priča-
kovali, je odgodena za mesec dni zaradi intervencije deputacije, ki se je v četrtek oglasila v Ljubljani pri gosp. banu, na zastopstvu TPD in na rudarskem glavarstvu, kakor smo že poročali. Vendar so delavci kljub odgoditvi še vedno zelo zbegani in potrti, ker se je TPD izjavila, da bo ostalo pri starem le v tem slučaju, če se bodo naročila povečala.
Nogo si je zlomila rudarjeva žena gospa Antonija Medved v četrtek, ko je hotela iti nabirat regrat. Na potu, ki je bila opolzka, ji je spodrsnilo in si je pri tem zlomila nogo. — Pregled motornih koles in avtomobilov se je vršil v petek |H>poldno na kolodvoru.
Razdelitev koruze med reveže
Črna pri Prevaljah, 15. aprila.
Te dni je prejela občina Črna nekaj tisoč kilogramov koruze po znižani ceni, da bi si jo naj nabavili tukajšnji brezposelni in reveži.
Jasno je, da se ti nesrečneži v izdatni meri poslužujejo te prilike, da si na ta način nabavijo ceneno hrano. Dobivajo jo kg po 1.20 Din. Razšli ka med ceno te koruze in med ono, ki jo prodajajo trgovci, sicer ni velika, vendar je pa vsaki mali prihranek tem bednim dobrodošel.
Strahote povodnji ob Savi in Donavi
Kako si drug drugemu pomagajo ogroženi kmetje
Vode v južnih krajih države še vedno povzročajo velike povodnji, zlasti je zelo narastla Donava. Posebno trpita vasi Ovča in Borča pri Belgradu, katerima je voda povzročila ogromno škodo. Kmetje so se morali že izseliti iz obeh vasi. Predvčerajšnjim so prepeljali iz Bor če 1500 repov drobnice. Prevoz drobnice je bil zelo težaven, ker re-morker >Bagrdan<, ki je obema najbolj ogroženima vasema na razpolago, ni mogel do obeh vasi in so ovce morali prepeljati z motornimi čolni na re-morker. Prepeljali so tudi drugo živino, ki pa jo je manj. Živina se sedaj nahaja na Banjici pri Belgradu. Banska uprava v Novem Sadu je takoj poslala v najbolj ogrožen kraje svojega komisarja, ki vodi vsa reševalna dela. Kmetje v Borči so se deloma upirali, da bi zapustili svojo posest ter so bili pripravljeni raje ostati na strehah svojih hiš. Oblasti so jih morale prav pregovarjati da so se rešili.
Ugotovljena so tudi pri tej povodnji nekatera prijetna dejstva. Ves dan in vso noč so kmetje klicali po ogroženih hišah, če je kdo v nevarnosti, da bi mu nudili pomoč. Pripetilo se je, da sta se brez vsakega posredovanja sprijaznila dva kmeta, ki sta si bila dolgo v sovraštvu ter skupno drug
drugemu pomagala reševati lastnino in življenje svojcev. Nekoliko poguinnejših kmetov je s čolni obiskalo vse revnejše hiše ter so dellii kruha in najpotrebnejša živila med te družine. Živila so poklonili bogatejši vaščani. Zaradi te solidarnosti do sedaj v tej vasi ni bilo večje škode, če izvzamemo hiše, ki jih je voda podrla. V vasi Ovči, kjer so kmetje znatno bogatejši kakor v Borči, je škoda do sedaj le majhna in so hiše tudi varnejše.
Na progi Sarajevo-Užice je voda toliko narastla, da je pričela že odnašati zemljo. Pri Smederevu je Donava 687 cm nad normalo.
Pri Velikem Bečkereku je nevarnost, da se podre na reki Begeju nasip med vasjo Klekom in ustjem reke. V severnem Banatu narašča reka Aranka v južnem Nera in Karaš, med tem ko Ta-miš vpada.
Okolica Bosanskega Samca je tudi pod vodo. Reki Sava in Bosna še vedno naraščata.
Pri Obrenovcu stalno naraščajo reke Kolubara, Tamnava in Kupinac in sicer zadnjih 24 ur zopet za 15 cm, Sava pa za 10 cm. Pri Sremski Mitrovini je Sava 716 cm nad normalo ter je za 8 cm višja, kakor dosedaj najvišji doseženi maksimum, ki je znašal I. 1924 708 cm nad normalo.
Prokletstvo žganja pred sodiščem
Ljubljana, 16. aprila.
Pred sodni'kom-poedincem s. o. s. g. Jakobom Jermanom se je danes vršila za naše podeželske razmere poučna razprava, ki je zopet pokazala, kakšno gorje in družinske razprtije povzroča demonsko žganje. Sodnik je pozval sodnega slugo: »Pokličite Martina, Petra, Pavla, Marjano in Terezijo!« In stopili so v dvorano; mali črnobra-dati, 62 letni vžitkar Martin z gorjačo v roki. za njim sin Peter, sin Pavle in Petrova žena Iteza. Soobloženke stare vžitkarice ni bilo, ker je bo-lehna. Od daleč so prišli pred sodnika v Ljubljano, iz daljnih Davč. Pri generalijah sodnik: *OČe, kdaj sle rojeni?« ... »Leta 1870.« ... »Kateri dan?«... Za dan pa vem. Menda novembra za Martina!« »Ste bili vojak?« »V Ljubljani pr londberU »vSte bili kaznovani?« »Zaradi šun-dra enkrat na 5 dni!« »V Ljubljani nobenkrnt?« •Ne!« »Mi vemo za tri tedne ječe!« »To sem pozabil,« .je zamomljal oče Martin.
Državni tožite!j je vseli pet obložil, da so dne 25. novembra lani ponoči pretepali in tolkli po glavi brata odnosno sina Miho in so mu uničili levi očesni živec lako, da jc izgubil vid.
Sodnik: »Kako je bilo, oče? Martin: »Jaz sem spal v kamri in moja žena.« In opisoval je ves dirindaj v hiši. »Jaz nisent imel nič v rokah. Sam se je potolkel. Bil je pijan ko muha.« Sinova Pe-ler in Pavle sta sodniku pripovedovala, kako je brat Miha prišel ponoči domov. Kuhali so žganje. Njegov prijatelj je zahteval žganje. Nobeden ga ni po glavi. Sam se je. Nikdo »e ga ni dotaknil. Ko
je zjutraj prišel spet domov, je imel oko oteklo in je rekel, dn ne ve, kdo ga je. Prej smo si bili dobri, sedaj smo v jezi.« ludi obloženki Marjana in Reza sla se slično zagovarjali.
Priča Miha je pripovedoval, kako je prišel s prijateljem »čja gor domov«. Ni bil pijan. Vsi so bili na njem. Eni so ga vlekli za lase, moški pa tolkli s kolom. V tem ga je okoli 2 zjutraj nekdo sunil v oiko, da se mu je kar zasvetilo pred očmi in je padel v nezavest. Zbudil se je šele zjutraj. Ni mogel več govoriti. Vsi so se kremžili in rjuli. Rekel jim je: »Sedaj me boste pa redili, ko ste me tako zrilitali.« Zahteval je 50 Din Za zdravnika, 2000 Din za bolečine in za oko 2000 Din.<
Priča mala Angelca: Miha je prišel domov in vprašal: »Čje so stari?« Rekli so mu: »Spavajo.t Vzel je stalico in šel v kamro. Miha je preklinjal, oče pa so salamenčili: »Daj nam gmah!« Miha je kričal: »Ubijte me, saj nisem več za ta svet! Vzel bom štrik in se obesim.« Slično sta izpovedali tudi mali sestrici Rozikn in Marjanca.
Iz spisov je sodnik ugotovil, da je prišel poškodovani Miha čez en mesec v ljubljansko bolnišnico in da je v prijavi napisano, da je Miha izjavil, da je padel na vejo in si oko poškodoval.
Po govorili državnega tožilca in prvega branilca odvetnika dr. Ahačiča je imela svoj prvi obrambni zagovor kazenska braniteljica gospa dr. Ahačič-Grossmanova. ki je v jedrnatem in kratkem govoru pledirala zn oprostitev svojih kli-jentov.
In vsi obtoženci so bili oproščeni.
Ali ste že poravnali naročnino?
Stran t.
»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.
	štev. 87._
Ljubljana
Obsodba zaradi nelojalne konkurence
Ljubljana, 16, apr.
Pred sodnikom — poedincem na deželnem sodišču je bil danes obsojen Joahim Šapira, rodom iz Usetina na Poljskem, Izraelit, trgovec v Ljubljani, na 35 dni strogega zapora in 1000 Din denarne kazni zaradi prestopka prevare. Denarna kazen se eventualno spremeni še v nadaljnih 17 dni zapora.
Obsojeni Joahim Šapira je bil svoječasno ravnatelj ljubljanske podružnice banke Zambulovič, ki je pred leti po raznih krajih Slovenije razpečaval državne vrednostne papirje, srečke in vojno škodo ter je mnogo strank oškodoval za težke tisočake. S hrupno reklamo je ponujal okrog na prodaj zlasti jedilni pribor iz alpaca-srebra. Uslužben jt bil pri njem tudi neki mlajši potnik, ki je na Gorenjskem Podkorenom Jakobu Kirchmayerju prodal 6 garnitur jedilnega pribora za 320 Din. Pozneje je izvedenec Leopold Zore v Kranjski gori izjavil, da je bilo to blago iz manjvredne kovine, ne pa iz alpaca-srebra. Sodnik je pri razpravi pripomnil: »Ali se ne da to umakniti?« Državni tožitelj: »Nemogoče! To je škodljivec našega gospodarstva«. Soobtoženi potnik je priznal, da je okrog prodajal jedilno orddje in hkratu razdajal reklamne listke tvrdke »Omnia«. Bil je brez posla. Obtoženi Šapira se je na vse načine zvijal in trdil: »Vsi so bili z blagom zadovoljni!« Drž. tožitelj: »Pa mi nismo zadovoljni!« Razprava je bila mestoma prav živahna. Šapira je bil že 27. decembra 1930 obsojen pri ljubljanskem okrajnem sodišču na 1000 Din zaradi nelojalne konkurence. Obsodba se bo objavila v listih, brž ko postane pravomočna.
Naše cene:
la ruj. kotenina in kuh bris. od Din .V- napre la sifoni in kambriki ...» »6,- » la oksforti. cefirji, moške in
ženske nogavice ...» la deleni, pralne svile in fro-
tirke ........»
la platno za rjuhe, kapne etc. » volneni štofi v vseh barvah » moško perilo, odeje, etc. po najnižjih cenah
""",ak,n" n H. ŠKOFIC
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 17
»	8--
»	10--
»	17--
»	30"-
Kaj bo danes?
Drama: »Gospoda Glembajevk. Izven. Znižane cene.
Opera: Ob 15: »Aida«. Izven. Znižane cene. — Ob 20: »Madame Butterfly . Gostuje Pia Igiro-sanu iz Bukarešte. Izven. Znižane cene.
Samo še danes in jutri se bo predvajal v kinu Kodeljevo film »Ben Hur«. Vstopnina samo Din 10, 8, 6, 5 in 4; otroci 2 Din.
šišenska prosveta: Ob pol 8 zvečer komedija »ženitev«.
Prosveta Trnovo, v društvenem domu Karu-nova ulica 14: »Materinski večer . v korist pomožne akcije na Jesenicah. Ob 8 zvečer.
Union oh 11 dopoldne: Koncert trboveljskega otroškega zbora.
Društveni dom Glince: Ob 8 zvečer: »Razvalina življenja«.
Ljudski kino Vič-Glince: Ob 4 in 6 velefilm: »Poročnik kraljeve garde«.
Nočno službo imata lekarni: dr. Piccoli. Dunajska cesta 6, in mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9.
Kaj bo jutri?
Drama: Gostovanje' skupine »English Play-ers<. Izven.
Opera: Zaprta.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12. mr. Ustar, Sv. Petra 78, in mr. Hočevar, Celovška 34.
Birmmska darila
po znižanih cenah pr L. VUlHAR, urar
1 jubljana. Sv. Petra c. 30
0 Procesija pri Sv. Jožefu bo ob ugodnem vremenu drevi ob pol osmih. Vsi, ki potrebujete pomoči, pojdite k sv. Jožefu!
0 Dvojni jubilej gdč. Marije Knific, gospodinjske pomočnice v hiši gosp. Rudolfa in gospe i Marije Tenente. Jubilantka slavi danes petdeset- | letnico svojega rojstva, pol-g ttga pa se srebi < jubilej dela pri Tenentejevih. Vseh 25 'et vrši ! svojo službo v popolno zadovoljstvo svojega gospodarja. Gdč. Marija Knific je sestra znanega znanstvenega delavca in pisatelja potnih črtic dr. Janeza Knifica, profesorja v "-entvidskih zavodih. J Gdč. Miciki naj veljajo iskrene čestitke vseh prijn- i teljev in naj jo Bog ohrani čilo in vedro še mno- , go'let!
© Uradne ure na ljubljanskem sodišču. Urad- ! ne ure za Čas od 1. maja do 30. septembra se do- j ločajo ob delavnikih od pol 8 do pol 13 in od 16 do 18, ob sobotah pa od pol 8 do pol 14.
© Nedovoljeno prodajanje handažnih predmetov. V časopisih so zadnje čase izhajali oglasi, ki
so pripovedovali, da je v Ljubljano prišel »sloviti« specialist iz Lyona dr. Kleber, ki zdravi vse pohabljence in jim prodaja primerne proteze. Policija se je zanimala za tega specialista in je ugotovila, da tega dr. Klcberja sploh ni bilo v Ljubljano. temveč da prodaja bandažne obveze, proteze in podobne reci neki lekarnar iz Belgrada, ki je stranke tudi sprejemal. Naivnost naših ljudi je namreč tolikšna, da je imel ta Belgrajčan toliko klientele. da mu je kupčija prav uspevala in je ponovno prišel v Ljubljano. Do policije je imel Belgrajčan prav južnjaški nastop. Gestikuliral je na vse mogoče načine, uporabljal patos v najvišji meri, se postavljal s svojimi izvrstnimi zvezami v Belgradu in kazal vse mogoče listine raznih ministrstev, ki naj mu omogočajo prodajo teh predmetov Samo ene listine mož ni mogel pokazati, namreč take. s katero bi mu ljubljanski mestni magistrat kot obrtna oblast dovolil prodajo teh predmetov. Policija je izročila moža mestnemu magi-stratu in obrtni referent dr. Rupnik je tokrat nastopil izredno odločno. Možu je zaplenil kljub vsem
Trojno kodrame
izvršujem v posebnem oddelku s štirimi najmodernejšimi aparati in najboljšimi preparati. Vsaka dama pride ob vsakem času takoj na vt sto Delam po znižani ceni ter se za cenjeni obisk priporoča damski česalni salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6 (poleg kino Matice)
Preskrbite se za pomlad z
elegantno obleko, površnikom, trenchccotom itd
s čemer Vam postreže
K. PUČNIK, LJUBLJANA
Tavčarjeva ulica Krasna Izbira b I a k n ! Solidno cene!
temu slabše vrste) pa po 7 Din kilogram. — Na Sv. Petra nasipu so kmetje iz bližnje okolice, največ z Ižanskega, pripeljali čez 30 voz semenskega krom- j pirja. Navaden krompir je bil po 1.25 Din, zgodnji (»rdeči«) pa po 1.50 Din kilogram.
0 Kaj je s proračunsko postavko partija 13 pozicifa 2 iz lanskega proračuna mestne občine Ljubljanske? Gotove kroge živo zanima posebno one, za katere je bila ta postavka določena, kdaj misli mestna občinska uprava uveljaviti to proračunsko postavko, — Ker je omenjeno proračunsko leto 1. aprila že minulo, vprašamo, kdaj vendar se bo ta postavka realizirala? Več prizdetih.
O Ustanovni občni zbor skupine bojevnikov Ljubljana - Sv. Peter se je vršil v sredo, 13. marca v gostilni g. Zupančiča Leopolda ob lepi udeležbi bivših vojakov iz svetovne vojne. Tovariš Jože Pire je očital smernice zveze bojevnikov in poročal o nalogah nove skupine. Nato je bil soglasno izvoljen za predsednika tovariš Leopold Zupančič, za odbornike Rudolf VVagner, Franc Beline, Alojzij Turšič, Ivo Žan, Ivan Jančar, Jože Pire, Venčeslav Kubelka, Franc Vrhovec in Anton Pišek, za preglednika pa Ivan Gajšek in Drago Dinter. Namen skupine je v glavnem, da lajša socijalaio bedo svojih članov in pomoči potrebnih vojnih vdov in sirot, dalje pa tudi da posveča skrb spomeniku vojnih žrtev ob šentpeterski cerkvi. Upamo, da bo lepa zamisel združila v tej organizaciji vse bivše vojake šentpeterskega in poljanskega okraja, za katere je v prvi vrsti namenjena.
© Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi septembra lanskega leta zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (zlatnino in srebrnino) 6. maja, za efekte (perilo, obleke, stroji itd.) pa 12. maja t. 1. od 15 daije v uradnem prostoru na Poljanski cesti št. 15.
© Nad frančiškansko mostovje so se spravili s čolnom. Prav za prav je frančiškansko mostovje že dograjeno. Gotovo pa vendarle še ni. Treba je namreč obdelati še precejšnje ploskve surovega betona. Ker pa je zadnje čase bila Ljubljanica ves čas tako velika, da ni bilo mogoče postaviti v strugi odra, na katerem bi stali delavci in obdelavah obok novega mostu, je bilo treba najti drugo rešitev. Po Ljubljanici navzdol so pred včerajšnjim priveslali z velikim tovornim čolnom in ga privezali na obeh obrežnih zidovih. Na čolnu je kaj hitro stal zgrajen majhen oder in na tem so stali delavci in obdelavali. Prav verjetno je, da bo sedaj Ljubljanica kaj hitro zopet upadla, čeprav samo zato, da bo ponagajala plavajočemu odru.
O Senzacija pod Frančiškanskim mostom. Ljudje, ki so se pričeli v petek zopet zbirati na Frančiškanskem mostu in na obeh manjših sosednih mostovih, so proti večeru le dočakali še ime-nitnejše senzacije, kakor pa je bilo samo delo kle-sarjev na čolnih. Voda je namreč prinesla odne-kod iz Trnovega ali s Prul tri lepe race. Race so se pod mostom naenkrat znašle v zagati. Naprej niso mogle, nazaj pa tudi ne. Zleleti pa tudi niso j mogle, ker so bile domače in ne divje, kakor so i nekateri mislili, ker so bile lako lepe. Ljudem so se race zasmilile in da jih vsaj nekoliko pptola-žijo. so jih pričeli krmiti. Končno se je ne*komu le posrečilo, da je uboge race rešil izpod mosta, kaj pa se je potem z njimi zgodilo, seveda ne vemo.
KINO KODELJEVO :: Tel. >1-62
•'Olj
Danes ol> pol 4 in 8, jutri ob 2, 5 in 8
„BEN H UR"
Vstopnina: 10, 8, 6. 5 in 4, otroci 2 Din
Pomlad ssafiieva
v obrambo vsled zimskega oblačila pomehkužene kože skrbno negovanje z
NIVEA-CREME
Nivea-Creme prodre vsled vsebujočega Eucerita globoko v kožo, hrani in krepi staničje in poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni poživljajoči im-puls, potom katerega postane koža naravno gladka in dobi s tem dragocen, nežen in mladostnosvež izgled.
Nivea-Creme: Din 5---22-—.
Ju gos I. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor.
© Sobotni živilski trg je bil sicer vsled deževnega vremena nekoliko slabše založen, toda manj živahen kakor sicer. Ves prostrani Vodnikov trg j je bil v znamenju radiča in motovilca. Gore teh in drugih redkejših zelenjav pripeljejo zdaj vsak tržni dan. Cena stalno ista: dinar merica. Na trgu so se zopet v večjem številu pojavile Trnovčanke s svojo žlahtno zelenjavo. Jajc je bilo manj ko sicer, cena jim je izredno nizka: splošno po Din 1.25 par kosov. Perutnine skoraj ni. — Na Krekovem trgu vlada zdaj borza za jablane in druga vrtna drevesa, kupčija postaja vse bolj živahna. Razne vrtnice so prodajali od 5—10 Din eno, grozdne trte po 1 Din — Za Jugoslovansko knjigarno je vedno manj jabolk pa vsak tržni dan več raznih drobnih semen. Tudi v kvaliteti so jabolka zdaj slabša, cena pa e nasprotno dviga. Najslabša jabolk-i so bila po 4.50 Din kilogram, najboljša (ki pa so bila kljub
viharnim protestom vse proteze in obveze, kar jih je imel v Ljubljani, mu naložil občutno kazen in ukrenil še vse potrebno, da moža ne bo več v Ljubljano, lako bodo imeli domači obrtniki, ki so težko občutili lo nedovoljeno konkurenco, tudi zadoščenje. Policija namerava v bodoče strogo pazili tudi na razne vedeževalee, preroke, razlagalce sanj in rok, ki prihajajo pod zvenečimi indskimi ali perzijskimi imeni v Ljubljano, računajoč s tukajšnjo precej razširjeno praznovernostjo in neumnostjo. Naš zakon je v lem oziru še strožji ko avstrijski ali kateri drugi v zapadliih evropskih državah. Medlem ko drugi evropski zakoni prepovedujejo napoved bodočnosti za denar, pa prepoveduje naš zakon tudi razlaganje sanj, črt na roki j ali česa podobnega za denar. Takim sumljivim eksistencam v bodoče torej v Ljubljani ne bo kaj lahko.
© Racije sc nadaljujejo. Te dni policija odločno vrši stalno racije proti številnim brezposelnim, ki se zatekajo z dežele, zlasti pa 7, juga. v Ljubljano. Včeraj je bilo prijetih kakih 40 moških, po večini samih mladih fantov z dežele, največ pa Bosancev. Policija hoče na vsak način preprečiti dotok z dežele v meslo, ker je na deželi sedaj spomladi dosti dela in tudi več jela za mlade moške. na drugi strani pa vlada v mestu Inka brez- i poselnost, da še domači nimajo dovolj dela.
C Se že pričenjajo. Tatvine koles namreč, ki ' so zadnje čase zaradi slabega vremena skoraj pre- i nehale. V pelek okoli poldne je bilo ukradeno 6lugi Narodne banke Gregorju Breznlju iz veže
Naznanila
Ljubljana
Pevska vaja »Ljubljane« v ponedeljek ob 20 v Akademskem domu. Ker smo pred več nastopi, je udeležba nujna. — Pevovodja.
Društvo »Treznost« javlja vsem svojim čla-nom(icam), da se bo vršil občni zbor v petek, dne 22. t. m. v mali dvorani Delavske zbornice ob 8 zvečer. Po občnem zboru se bo vršil vpis novih čla-nov(ic). — Odbor.
Današnji izvrstni mladinski koncert. Danes dopoludne ob 11 se vrši v veliki unionski dvorani mladinski koncert slovenskega mladinskega pevskega zbora, zbora rudarskih otrok iz Trbovelj-Vod. Na koncertnem odru nastopi preko 100 naših malčkov izredno pogumno in samozavestno s svojimi lepimi, svežimi glasovi. Vodi jih učitelj šuligoj. Sedeži vseh vrst se dobe od 10 dalje v veži pred glavno dvorano. Cene so od 6—20 Din, šolarji plačajo samo 3 Din. Ljubljančani, posetite v velikem številu koncert trboveljske mladine.
Izvencerkveni sestanek, zadnji v ravnokar minuli zimski sezoni ima prihodnjo sredo, 20. aprila ob osmih zvečer Križanska moška in mladeniška Marijina družba. Ker je poleg zelo zanimivega predavanja s skioptičnim slikami več važnih družbenih zadev, se člani vabijo k čim številnejši udeležbi.
Ker so vstopnice za današnji dve predstavi filma »Ben Hur« v kinu Kodeljevo povečini že razprodane v predprodaji, sporočamo, da se bo jutri ta film predvajaj trikrat ob 2., 5. in 8. uri.
Priv. doccnt dr. ing. Nagode Črtomir bo imel na tehnični fakulteti nastopno predavanje: »Geo-gospodarske osnove jugoslovanske komunikacijske mreže« v ponedeljek, dne 18. aprila 1932 ob 11 v tehničnem poslopju soba št. 83.
Prosvetno društvo Trnovo v Ljubljani priredi drevi ob 8 v društveni dvorani, Karunova ul. 14 »Materinski večer« z izbranimi točkami. Ker je čisti donos te prireditve namenjen najbednejšim družinam na Jesenicah, pričakujemo, da se bodo prijatelji našega društva odzvali povabilu.
Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani. Vabi svoje člane, da se točno udeleže rednega letnega občnega zbora, ki se bo vršil v ponedeljek, dne 18. t. m. ob osmih zvečer v društvenih prostorih.
Podmladek Rdečega Križa na drž. klas. gimnaziji priredi v petek, 29. t. m. v veilki dvorani Uniona akademijo s pestrim muzikalnim in dra-matskim sporedom. Vstopnice se dobe v predprodaji v Matični knjigarni.
Okrožna strelska družina v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 18. t. m. pri »Levu« na Gospo-svetski cesti zaključno nagradno streljanje. Za članstvo udeležba obvezna.
šiškarji! Sadjarska in vrtnarska podružnica vas vabi k III. strokovnemu predavanju, ki bo v torek, 19. t. m. ob pol 8 zvečer v deški osnovni šoli. Predava g. v. s. nadzornik M. Ilumek.
Maribor
Kaj bo danes? Ob 15 v društvenem domu Kai. izobr. društva v Krčevini Materinski dan. — Ob 20 v gledališču prva repriza Sancinove komične opero »Casanova«. — Na zelenem polju pa: Primorje proti Železničarju, SK Svoboda I proti Železničar II. — Ob 16 v veliki unionski dvorani koncert Ipavčeve pevske župe.
Ljudska univerza. V petek, dne 22. aprila predava prof. Baš o početkih slovenskega političnega življenja na Spodnjem Štajerskem.
SSK Maraton, iahkoatletska sekcija, priredi v nedeljo, dne 24. t. m. lahkoatletski miting. Med mariborskimi športniki se že ugiba ,..
Celje. Delavci in nameščenci danes ob 9 vsi v Nax-odni dom na javni shod, da protestiramo proti naraščajoči draginji, posebno pa proti previsokim najemninam. Govori tudi dr. Lojze Čampa. Zavedajmo se vsi, da je le v skupni solidarnosti vseh prizadetih uspeh zagotovljen.
Velike Lašče. Prosvetno društvo v Velikih Laščah priredi v nedeljo, dne 24. aprila 1932 ob 15 v dvorani Zadružnega doma v Velikih Laščah št. 91 »koncert«. Sodeluje oktet akademikov iz Ljubljane. Domačini in okoličani, prijatelji lepega petja, najvljudneje vabljeni.
poslopja Narodne banke v Knafljevi ulici 1500 Din vredno kolo.
0 Velika tatvina v Splitu. Ljubljanska policija je včeraj prejela iz Splita depešo, ki sporoča, da se je tam izvršila v neki banki velika tatvina.
V sobo blagajnika banke se je splazil neznan tat in odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo 390.000 Din gotovine.
0 Samoumor ua Gosposvetski cesti. V petek zvečer so na Gosposvetski cesti 8 odkrili samoumor starejše ženske. Podnajemniki pri 54 letni Rozi Stiedinger so opazili, da njihove gospodinje ves dan ni bilo 1111 spregled, kar se jim je zdeio čudno. Ker so zadnje čase opažali pri njej znake melanholije, so se zbali najhujšega in so zajo vdrli v njeno sobico. Njihova bojazen se je žal uresničila. V sobici je ležala gospodinja mrtva, vse špranje pri oknih in vralih znmašene, v kotu pa je bil kupček že pogaslega oglja. Ljudje so pokLcali zdravniško komisijo, ki je odredila prevoz trupla v mrtvašnico, Roz«i Stiedinger je biia vdova po natakarju, ki je pred kratkim uiini. V vobi so našli poslovilno nemško pismo pokojniee na njeno hčer v Avstriji. Dalje so našli pri njej okoli 1900 Din gotovine in hranilno knjižico z okrog 19.000 Din vloge.
0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8.
Jesenice. Danes ob 8 zvečer bo Krekovo prosvetno društvo še enkrat ponovilo Kalmanovo opereto »Čardaška kneginja« s katero je ob priliki gostovanja v četrtek v ljubljanski operi doseglo tako velik uspeh.
Ptuj. Osmošolci ptujske gimnazije bodo vpri-zorili v soboto, dne 23. t. m., v Mestnem gledališču Dickensovega »Cvrčka za pečjo«, komedijo v treh dejanjih. Ker je izkupiček namenjen za Dijaško podporno društvo, vabi gimnazija k čim večji udeležbi. Vstopnice se prodajajo v knjigarni Tiskovnega društva. Pričetek predstave ob 8 zvečer.
Ljutomer. Glasbena šola v Ljutomeru vabi vse glasboljubeče Ljutomerčane in okoličane na četrti javni nastop (produkcijo), ki bo v nedeljo dne 24. t. 111. ob 3 popoldne v telovadnici osnovne šole. — Prosvetno društvo vprizori danes popoldne v Katoliškem domu lepo igro »Cvetina Borograjska«.
Jožica pri Ljubljani. Danes ob pol 4 priredi glasbeni odsek KPD Ježica pevski koncert v društvenem domu. Ljubitelji lepe pesmi pridite vsi!
Kranj. Jurjevanje bo priredil Škrjančkov steg 1 Planink na drž. realni gimnaziji v Kranju na Jur-! iev°,. v nedeljo, dne 24. aprila, dopoldne v gimnazijski telovadnici. Spored bo prav pester in vesel, ■ vstopnina bo prostovoljna. Na to prireditev, ka-1 tere podrobni spored bomo še objavali, opozarjamo I že danes vse prijatelje naše dijaške mladine in skavtizma v Kranju!
Dcv. Marija v Polju. Kino »Polje« predvaja danes ob 4 in 8 popoldne zanimivi film »Zmagovalci vsemirja«. — Prosveta »Polje« pa vabi za jutri k prosvetnemu večeru. Spored: godba, petje, deklamacije in predavanje g. dr. Arnejca o Koroški. Vstopnina navadna.
Sv. Križ pri Kostanjevici. Prihodnjo nedeljo, dne 24. aprila bo ob treh popoldne v dvorani Prosvetnega društva predavanje s skioptičnimi slikami o »Kolonijalni razstavi v Parizu«. Predavala bo gdč. Minka Očakar. Vabljeni vsi.
Norec - morilec - samomorilec
Slov. Bistrica, 16. aprila.
Pretresljiv je bil odmev, ki ga je v slovCnje-bistriškem okraju povzročilo grozno dejanje zblaznelega posestnika Ivana A č k a , ki se je izvršilo j v Zgornjem Prebukovju pri Sv. Martinu na Po-j horju, ko je zblazneli revež pobil do smrti na tla svojega soseda prevžitkarja Antona Žigerta. Ačka so pridržali v tukajšnjih zaporih. V zadnjem času je kazal sumljive znake in neko čudno potrtost. Včeraj zjutraj so ga našli obešenega ob mreži celice, v kateri je bil zaprt.
H
Naše prosvetno društvo je igralo veseloigro I »Pri kapelici« na sv. Jožefa dan in cvetno nedeljo.
In je bila ta igra z lepim petjem ljudem tako všeč, ■ da so prav mnogi igrazili željo, da bi jo še enkrat j igrali. Da društvo tej splošni želji ustreže, bo igro ponovilo še danes v nedeljo zvečer ob pol 8. Obenem bo ta prireditev tudi v slovo fantom-dru-štvenim članom, ki odhajajo letos k vojakom. Zato najlepše vabljeni vsi prijatelji poštene zabave, da se boste še enkrat veselo zabavali in nasmejali.
Školia Loka
O dražgoškem morilcu še ni prave sledi. Žan-darmerija v Železnikih je prijela zopet novega osumljenca. Preiskava bo dognala, če je pravi. Želeti je, da se orožništvu izsleditev tako nevarnega zločinca posreči.
Prenavljanje sodnijskega poslopja lepo napreduje. Radi bližajoče se tujske sezone naj bi se tudi druge hiše kaj polepšale.
Vse mesto je v pričakovanju velikega dogodka, ki bo globoko pretresel celo občino in bo ostal v spominu še poznim rodovom.
St. Jernej
Aprilski sejem je nudil pravo sliko sedanje be-de in revščine našega ljudstva: nikake sejmske živahnosti, nobenih večjih kupčij, sama skrb in življenjska utrujenost v očeh obiskovalcev. Sklenjene so bile le maloštevilne kupčije in še ie predvsem za vprežno živino, ki jo sedaj spomladi kmet nujno potrebuje za delo na polju. — Trgovci in številni kramarji pa so slabo trgovali in so zato že v prvih popoldanskih urah pospravili svoje blago in se nezadovoljni razšli na svoje domove. — Hvalevredno pa je treba omenili, da je semenj končal brez obi-j čajnega popivanja in krvavih pretepov, kar je ven-: dar dobra, koristna posledica sedanje denarne kri-I ze in z njo združenih življenjskih borb in težav.
Tatvina drevesc. Posestniku Frančiču iz Š{. Jer-i neja so na Golobinjku poruvali neznani tatovi okoli 30 sadnih drevesc in jih odnesli. Škode je okoli j 500 Din. Tatvine se množe iz dneva v dan in no* I bene stvari ni več, ki bi bila varna pred tatovi j in raznimi delnmržnimi uzmoviči, ki hočejo brez-J skrbno živeli na račun svojega bližnjega.
Smrt staroste lovcev. V Vrlipolju je umrl okoli 80 let stari Franc Gorenc, vnet ljubitelj narave in starosta tukajšnjih lovcev. Pokončal je rekordno število divjačine in je tudi slovel kot najboljši strelec. — Naj mu sv. Hubert — zaščitnik lovcev —> izprosi pri Bogu večni mir in pokoj.
Ljutomer
Gremij trgovcev opozarja vse svoje člane, da morajo do 0. junija okrajnemu načelstvu prijaviti svoj obrt. Če tega v predpisanem roku ne slore, se jim bo odvzela pravica obratovanja.
Sprememba posesti. Lenzovo hišo nasproti pošte je kupila gospa Herndl.
Dva izstopa iz katoliške cerkve smo doživeli v zadnjem času.
Stev. 8&.
>SLOVENEC<, dne 17. aprila 1932.
Stran 5.
loileljii. 17. aprila; (3. povelikonočnn nedelja. Vars-vu sv .lož' fa: Anice), papiž: Rudolf. mučenec.
Ponedeljek. 18. aprila: Apoionij, mučenec; Aalia, mučenic.a.
Novi grobovi
-j- Jože Viiksinič. Umrl je v Metliki včeraj popoldne ob 3 g. .lože Vukšinič, posestnik, lesni trgovec in gostilničar v Metliki, katoliški mož, sta. 75 let. Lepa doba, toda kar je še več, bil je mož, li teb lel ni zidal le zase. Kil je steber našega zadružništva. ki je v najbolj kritičnih časih rešil našemu rodu naše zadruge. Pogreb ho v ponedeljek popoldne ob 3. Naj mu sveli večna luč! Preostalim naše sožalje!
"|* V Ljubljani je umrla gdč. Marija Paulin, sestri g. prof. Alfonza Paulina. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne. Blag ji spomin! Preostalim naše iskreno sožalje !
■f* Na Jesenicah je umrl splošno znani tovarniški ključavničar Valentin Gašperiii, star 82 let. Bil je eden izmed tistih, ki so bili v svojem poklicu pravi umetniki. Tako je rajnki Gašperin napravil žepni nož, ki mu ga je bilo treba iskati para. Značilno za njegovo ljubeznivost napram jeseniški duhovščini je bilo, da je vsakemu novodošle-m u kaplanu na Jesenicah napravil tak žepni nož ter mu ga z imenom graviranega prinesel v žup-nišče. Nekdanji gospodje jeseniški kaplani se ga bodo gotovo še dobro spominjali. Bil je vseskozi krščanski mož ter je posebno zadnja leta cele ure klečal v cerkvi in molil. Svetila mu večna luč.
-f- V Preski p.* Medvodah je po kratki bolezni umrl daleč na okoli znani Cvajner Andrej. Nad vse lep pogreb je pričal, da je bil umrli zelo ugleden mož. Pokojni je bil predsednik kmetijske podružnice, nad 30 let obč. odbornik, bivši dolgoletni odbornik tuk. hranilnice in posojilnice, cerkv. ključar i. t. d. V miru počivaj!
300O
imamo krasno izbiro češkega in angleškega blaga za ob.eke, plašče itd. Vaša korist .je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni
SpeciiaEna trgovina sulca
NOVAK-UOBU/IN/I
Kongresni >rg $1 1)
(Nasproti nunske cerkve)
Ostale vesti
—	Na evharistični kongres v Sarajevo. Ker se
)e prijavilo nekaj rellektantov, da bi šli na evha-ristjčni kongres v Sarajevo, ki bo 3. 4. in 5. junija ob1'priliki 50 letnice odkar je bila ustanovljena sarajevska nadškofija zato javljamo vsem onim, ki žele pridružiti se slovenski izletniški skupini in to v narodnih nošah, da se prijavijo v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. Vožnja v Sarajevo in nazaj stane 320 Din.
—	Prosvetna zveza nc priredi o binkoštih romanja na Trsat, kakor je bilo naznanjeno, ker ga jesama ponudila Sveti vojski, ki ga bo priredila »adnjo nedeljo maja. Pri Sveti vojski je to roma-
, nje vpeljano že nekaj let, zato se naj vsak, ki se želi romanja udeležiti, prijavi Sveti vojski. Sedanje vodstvo Svete vojske je popolnoma v drugih lokali in nima nobene zveze z lanskim vodstvom.
—	Finančna direkcija v Ljubljani razglaša, da je finančno ministrstvo preklicalo dne 7. t. m. z brzojavnim odlokom štev 28.911 naredbo, ki je bila objavljena tudi v dnevnem časopisju, s katero je podaljšalo odmero pridobnine iz leta 1931 za leio 1932. Davčnim upravam smo dali nalog, da izvrše odmero pridobnine za leto 1932 po dosedanjih zakonitih določbah.
—	Pomožna akcija v Kranju. K tozadevni notici z dne 14..aprila t. I. smo prejeli še sledeče: V stvari je še posebej nabral neimenovani ob sopo-moči več narodnih društev znesek Din 6402.50, ki so ga prejeli potem brezposelni in reveži. On se je udeleževal tudi sej gornjega pomožnega odbora.
X>1 Nervozne,	DOBRNA
h l"a-	20dnevno zdravljenje
poeilkll	vspomladanski sezljl Dlll 1.200"-
iiiiTn lino.	(soba, hrana, kopeli, zdravnik ln
11 " ""e-	prevoz 7, antoin) Prosp ktt t.b~ onj.
—	Izleti Jadranske Straže so postali tradicija. Kakor vsako leto priredi tudi letos ljubljanska Jadranska Straža svoj binkoštni izlet na Jadran. Za letos si je izbral izletni odbor eno najlepših potovanj z brzim parnikom »Split« s Sušaka čez Baker in Krk na Rab. Od tu preko Novalje, Silbe, Mo-lata, Velirata, Božave, Iža in Salija v Šibenik. Iz Šibenika v Skradin k slapovom Krke in v Zlarin. Tu priredi Jadranska Straža ribolov, da seznani odb or izletnike z načini ribolova in prirejanjem ribjih jedi. Iz Šibenika je projektiran povratek z brzim luksuznim parnikom »Prestolonaslednik Peter« ali »Karadjordje« na Sušak. Da omogoči izletnikom odbor čim daljše bivanje na veliki »luži«, je organiziran izlet tako, da bodo potniki Jadranske Straže na morju tri dni in dve noči. Med dnevno vožnjo si bo mogoče ogledati kraje, ki so še našim izletnikom več ali manj neznani, obenem pa imeti priliko, okusiti zopet prvorazredno hr.ano na naših parnikih. Za ta luksuzno pripravljen izlet je določena minimalna cena in sicer za I. razred Din 980, za II, razred Din 860 in za III. razred ter pomladek 350 Din. Ker pa je imel izletni odbor preccj zamude radi izpremembe voznih redov po Jadranskem morju, se je treba letos odločiti za udeležbo takoj. Izlet se vrši od 14. maja (sobote) od 15 popoldne do srede zvečer ozir. četrtka zjutraj (18. oz, 19 inaja) torej čez binkoštne praznike. Prijave do 25. t. m. sprejema izletna pisarna Jadranske Straže, Ljubljana, Gledališka ulica 8, priti.
1 am se dobe tudi podrobne informacije od 18—19.
—	Na Rtiču pri Sv. Miklavžu je restavracija SPI) zopet odprta.
H«T(;L BELLEVUE, Omiš pri Splitu - vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nndliri-ljuje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Helleviie. jo pridobitev za Vaše zdravje Morje, pesek, solrice. zrak. pitna zdravilna, hladna in topla voda v sobah, razvsetljava in ogrevanje z
1 lektriko. Balkoni, verande, terase za odpočilek Peščeno kopališče pred holeloin Takse ukinjene.
uradnike popust — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Ponsion Din 55,— do 75,— dnevno.
kronika
—	Nesreča pri razstreljevanju skale. V četrtek, dne 14. t. m. popoldne je več delavcev delalo razna dela v nekem vinogradu v Starem Ljubim pri Novem mestu. Med delavci sta bila tudi Jernej Kuni iu Marolt Valentin, oba do,na iz Prapreč, ki sla bila zaposlena pri razstreljevanju neke skale. Zvrtala sta z jeklenim svedrom v skalo luknjo in Kuni je vanjo nasipal smodnika ter vložil vzidal no vrvico katero je držal Marolt. Kuni je še potolkel po smodnik u s svedrom, ki se je pa nenadoma užgal iu eksplodiral. Puh je vrgel v oba delavca kamenite drobce in ju tudi vrgel s silo v stran ter je prav čudno, da ju ni ubilo. Oba sta precej ranjena po rokah, obrazu in ludi ostalem životu. Prepeljana sta bila še isti večer v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Razpis nagrade. Za naslovno stran IV letnik,- : Našega roda. in 8 malih vinjet razpisuje Mladinska malica 10(10 (tisoč) Din nagrade. Konkurent, lahko pošljejo zaenkrat samo skicirano naslovno stran in načrt ene vinjele. Nagrajeni slikar bo moral izdelati naslovno stran in 8 malih vinjet, ne da bi bit zato še posebej honoriran. Risbe sprejema tajmsilvo Mladinske matice, Ljubljana, Frančiškanska uhca 6-1., in sicer do 1. julija t I Tam dobijo lahko konkurenti tudi vsa druga potrebna navodila. — Mladinska matica.
—	Pri zaprtju, motenju prebave, sore-čict, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-boiiožutju vzemi na tešče kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Josef« vocla zelo dobrodejno' odvajalno sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah.
— Prosvetni šematizem kraljevine Jugoslavije. Pravkar je izšel že dlje časa napovedani prvi del Prosvetnega šematizma za vso državo, ki obsega osnovno šolstvo. Publikacija obsega vse zakone pravilnika in naredbe, ki se tičejo osnovnega šolstva, pouka in razvoja ter seznam osobja prosvetnega ministrstva in vseh osnovnih šol v državi, ki so razdeljene po banovinah in okrajih po stanju z dne 1. januarja t. 1. Če pomislimo, da je v državi okoli SOOO osnovnih s približno 30.000 učitelji, je tudi razumljiv veliki obseg dela, kajti šteje skoro 1600 strani. Tako majhen format je zato za tako debelino skoro neprimeren, Šematizem sam bo pa gotovo jako dobro služil vsakemu, ki ima v kakršnikoli obliki opraviti s šolstvom in učiteljstvom. Delo je tiskano v latinici (za Dravsko banovino so ohranjene slovenske oblike) in trpežno vezano, papir je pa slab.
ZDRAVILIŠČE LASSNITZHOEHE, 20 minut z autom od Graza, Avstrija, 555 m nad morjem, obkroženo z lepimi g- dovi. Dober mestni sanatorij za živčno in interno bolne (in za dihalne organe), kakor tudi za one, ki so potrebni počitka. Zmerne dnevne pavšalne cene. — Telefon v Grazu 0465. Zdravnik upravnik dr. Miglitz. Pojasnila daje Jugopromet d.^d. v Zagrebu, Praška ulica br. 6.
—	Matere, pazite na svoje otroke! Pred deželnim sodiščem v Ljubljani sta se zadnji čas vršili že dve razpravi proti materama, ki sta zanemarjali svoje dolžnosti nadzorstva nad nedoraslimi, malimi otroci. Nesreča je hotela, ko sta se materi le za nekaj minut odstranili, da sta se otroka smrtno ponesrečila. Eden je padel z okna na razbeljen štedilnik, prevrnil tam mleko in se tako močno opekel, da je pozneje umrl. Drugi pa je padel v vodnjak in utonil. Obe mamici, priletni kmečki ženici, sta pred sodnikom-poedineem ihteč priznali, da sta se res odstranili le za nekaj -trenutkov od otrok in je pač bila nesreča. Obe materi sta bili obsojeni na manjši kazni, toda pogojno za eno leto.
Cen 'enemu občinstvu se priporoča saditev grobov in družinskih grobnic ler celoletno oskrbovanje Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnice različnih vrst, kakor ludi lavorje in druge rastline.
Pavel Svmpr,C- pokopališki vrtnar
Sv Križ-Ljubljana. Telefon 27-89
Cvetličarna Sv Pe ra c 33. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin. šo|.kov, vencev in različnih aranžmajev.
—	Poškodovanje javnih naprav. Mlad kmečki fant iz obmejnih krajev Gorenjske se je včeraj pred sodnikom poedincem v Ljubljani zagovarjal zaradi poškodovanja javnih prometnih naprav. Razprava je bila tajna, ker je bil starejši mladoletnik. Fant je vozil z vozom tik ob meji in je poškodoval telefonsko napeljavo obmejne čete. Bil je obsojen na 11 dni zapora, toda pogojno. Pazite na javne prometne naprave, kajti kazni so za poškodovanje precej stroge! V tem slučaju je fant le nekoliko oviral telefon.
/0-30 Dinarjev
za vstopnino na koncert rudarske decc iz Trbovelj ni mnogo, a mnogim bo pomagano če vsi posetimo ta koncert danes v Un onu ob 11.
—	Naše cenj. čitatelje opozarjamo na današnjo prilogo državne razr. loterije tt. Herines d. d., ki se je izkazala kot izredna srečna kolektura. Čita-teljem priporočamo, da si pravočasno nabavijo srečke, ker samo na ta način imajo izgled do
i ogromnih dobitkov raz. loterije tt. Hermes d. d. Zagreb, Pod Zidom 6, poznana po svoji solidnosti, bo rada upoštevala vsake želje.
—	Lepotično grmičje, smreke, borovci, ciprese, visoke in nizke vrtnice, pelargonije, različno letno cvelie i, t, d. nudi ANTON BAJEC, Ljubljana,
i tržaška c. 31. Telelon 32-42. — Cvetličarna Pod lrančo 2. Telefon 32-22.
Ženske niso vdane v toliki meri uživanju alkohola kakor možki. To pa vsied tega, ker uživajo rade sladčice. Matere, navadite tudi svoje sinove na uživanje sladčic. S tem jih odvajate od uživanja alkohola. Izborna sladčica so spe-cijatiletne čokolade: »Mlekita«, »Kavita«, »Grenkita« in »Maslita« i. t. d. Pazite pri nakupu na imena!
—	Svojim blagopokojnini bo d o te postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno stavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj-solidnejši tvrdki kantnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, Telefon 27-87.
—	Sadjarji! Skrajni čas je, tla si nabavite ARBORIN in z njim obrizgate sadno drevje ter si tako zasigurate zdrav in najboljši sadni pridelek. Arborin proizvaja »Chemotechna«, d. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne).
—	Nova knjiga: Naši gostje — kako jim stre-žemo (nauk o serviranju). Spisala S. Deodata Kuiiip. Obsega 63 strani in 66 slik. Založita Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. 45 Din. — To je sedaj edina slovenska knjiga, ki praktično pojas-nuje vse predpriprave za razne pojedine v domačem, prijateljskem ali slavnoslnem krogu. Pisateljica obravnava v splošnem dolu prav spretno vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, namizni posodi, namiznem priboru, stekleni posodi in krašenju miz, sledi nekaj prav. dragocenih nasvetov kuharici. V posebnem delu pa obravnava pogrinjanje mize pri zajtrku, malici, obedu (kosilu) in večerji, ter razvrstitvi prostorov pri

PUNIMKA
Pri nervozi in živčnih boteznih
deluje .Planini-a zdravilni ča| neposredno ua i/vir bole/ni s tem, da pomnožil]e občo obnovo Ikivn Na la način prejmejo živci več hrane in mrtvilo živcev se odstrani.
»Plitninka« zdravilni čaj
jači izločujoče organe, krepi kri. srce in celotni organizem ler povzroči, da
živci zopel pravilno delujejo Zahtevajte v lekarnih samo pravi
»Planinka« zdravilni čaj
ki se ne prodaja odprlo lemveč samo v piom. iranih paketih po Din -20'-z napisom proizvajalca;
Lekarna Mr. L. Baliovec
Ljubljana
J
mizi, posebej pa razpravlja o strežbi sploh. Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim gojenkam gospodinjskih šol in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
—	Samski davek za mesec marec napoveste na tiskovinah, ki jih je predpisala davčna uprava in se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Pola stane 1 Din in ga napoveste z Uslužbenskim davkom za mesec marec pristojni davčni upravi. Polo za uslužbenski davek dobite istotam,
—	Vallet Expres, Šinartinska cesta 24, zavod za hitro kemično čiščenje, renoviranje, obračanje, brzolikanje garderobe. Kemično čiščenje Din 55. obračanje Din 280. Pošljemo iskat.
—	Franc Erjavec, »pri zlati lopati«, trgovec z zeleanino, Ljubljana, Woifova ulica 12, izjavljam da nisent identičen s Franc Erjavcem, trgovcem z usnjem, Ljubljana, Stari trg 11, kateri je v poravnavi.
—	Ing. tir. Miroslava Kasala knjige za gradbeno tehniko je prevzela v komisijsko založbo Nova založba v Ljubljani in jih priporoča: Zolezobelon v teoriji m praksi se je splošno uveljavil. Dimenzioniranje gradbene mehanike v teoriji in praksi se pravkar tiska; v subskripciji bo ta knjiga cenejša ,zato se interesentje opozarjajo, da si jo že vnaprej naroče. Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg.
Maribor
Slika črne bede
Maribor, 16. marca.
Prizor se je odigral v Turnerjevi ulici. Stanovala je tam rodbina pleskarskega pomočnika Julija Šugmana. Oče, mati, štirje nedorasli otroci — deca
—	med poldrugim in sedmim letom. Skromno se je živelo, dokler je oče imel delo. Pa je bilo to še davno, samo spomin je ostal otrokom na one lepe dni, ko je bilo kruha do sitega. Potem je ostal oče brez dela. Črna beda je pritisnila, izginjalo je iz stanovanja vse, kar se je dalo pogrešati, da je bilo za sproti živeti. Še huje zlo je zadelo rodbino
—	zbolela je žena, mati; pomanjkanje in beda sta jo vrgla na posteljo. Čez zimo je obvarovala rodbino pogina Pomožna akcija, ki jim je dala prehrano ter nekaj sredstev za najnujnejše življenje; toda za stanovanje ni bilo. Po vrhu se Šugman ni razumel s hišnim gospodarjem in posledica vsega je bila
—	odpoved stanovanja. Kam naj se obrne brezposeln človek z družino, kje naj išče stanovanja? Šugman je ostal v stanovanju, dokler se je dalo, dokler ni prišla sodna deložacija.
Bilo je v sredo, 13. aprila, ko so deložirali Šugmana. Ker se je bilo bati, da se bo obupan človek dejansko postavil v bran, je spremljala sodno osebje skupina policistov. Šugman se je moral vdati premoči ter gledati, kako so nosili sodni organi kos za kosom bornega pohištva na ulico. Za pohištvom je morala še jokajoča deca pod mrzlo in deževno aprilsko nebo in nazadnje je ostala v praznem stanovanju samo še bolnica, priklenjena na posteljo. Zanesli so končno posteljo z bolnico vred na prosto ...
Občina je rešila rodbino pogina. Bolno ženo z najmanjšim otročičkom so spravili z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Dva otroka sta bila oddana v dečji dom, enega so vzeli k sebi usmiljeni ljudje. Ostal je samo še oče, gledal, kako so mu raztrgali družino ter odtaval obupan po svetu.
In takih prizorov bo kmalu še več ... Deložacij je prijavljenih cela kopica, sami brezposelni ljudje. Zasilna stanovanja mestne občine so prenapolnjena, na tesnem prostoru par kvadratnih metrov žive v zasilnih barakah dve-tri rodbine.
□Danes ob 16 v Unionu koncerl Ipavčeve župe. 12. pevskih zborov, 500 pevcev.
□	Sanatorij v Mariliorn, Gosposka 49, telefon 23-58. Lastnik in vodja kirurg dr. černič. Najmodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica »Hala«, emterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača iii kopelji). Cene zmerne.
□	Devetdnevni večerni tečaj za fino pecivo na zavodu »Vesna« v Mariboru se začne 25. aprila. Prijave sprejema vodstvo zavoda dnevno od 10—Pi!
□	Elektrika ali srčna kap? V tvornici za dušik v Rušah so našli 20 letnega vodja žerjava Aniona Kramerja mrtvega na hodniku. Sol je'po hodniku v svojem poslu in prišel v dotiko z žico, napeto z električnim tokom. Bil je na mestu mrtev. Zdravnik dr. Zoreč jo mogel ugotoviti samo smrt. Spravili so ga v mrtvašnico v Rušah. Obdukcija bo u"o-tovila vzrok smrti.
Celje
•©■ Zanesljivo kaljiva semena vseh vrsi, vrtna in poljska, pri tvrdki Anion Fazarine, Celje.
ALI ŽE VESTE
da je manufakturni trgovini VALENTIN HLADIN v Celju (zraven Marijine cerkve), ravnokar dospela velika množina svežega pomladanskega in poletnega blaga, katerega prodaja po globoko znižanih cenah. V interesu odjemalca je, da si njegovo lepo sortirano zalogo nemudoma ogleda ter se sam na lastne oči prepriča, kako si zamore še danes vsakdo kriti svoje potrebe in to z zmernimi sredstvi. Občinstvo se vabi, da te ugodne prilike ne zamudi ter nemudoma obišče to itak dobro znano tvrdko
PRODAJA POSESTVA.
Pri okrajnem sodišču v Radovljici se bo prodalo 25. aprila 1932 ob 8.30 posestvo s hišama štev. 6 in 7 v Ribnem z gospodarskimi poslopji ter 57 zemljiškimi parcelami (gozdovi, travniki njive) ter pritiklinami. Prodale se bodo tudi posamezne parcele. Cenilnn vrednost vsega posestva jo Din 316.286, najmanjši po-nutlek znaša za vso posestvo skupaj Din L'10 '33 Pojasnila dajo dr. Vovk Janko, advokat na Jesenicah.
Zadnja poročila:
Hindenburg zahteva razorožitev tudi republikanskih čet
Oster nastop notranjega ministra proti Hitlerju
—	Otrok utonil. V Banjnluki je v Vrbasu utonila H letna deklica Zorka. hčerka orožniškega vodnika Stanka Jukiča. Ko so njeni starši obedovali, je šla Zorka z nekatermii drugimi deklicami čez vrt do reko Vrbas, da bi se tam igrale. Med igranjem se je Zorka spodtaknila in padla v Vrbas iu utonila.
—	Pomanjkljivosti kože kot solnčne pege, mo- ! zolji, gube, lišaji itd. bi se morale zdraviti samo s i sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomaia za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—	Odda se dobro idoča gostilna, hotelske sobe, vrt, garaža ter ledenica v prometnem kraju z in- : ventarjem s 1, majem v najem. Natančne podatke ! m informacije se dobi v gostilni Činkole, Ljubljana, Kopitarjeva ul, 4.
—	Na prvi pogled je simpatičen človek, iz ! čegar fine kože na obrazu in rokah brez lišajev in gub se da sklepati na snago in nego. Skrbni ljudje vporabljajo zato samo medicinsko zanesljiva sredstva kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-ponada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), dalje Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote (5 kosov franko 52 D iri). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Slubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
Berlin. 16. aprila, tg. Hindonburg jo poslal dain-s državnemu notranjemu ministru Griin-nerju pesmo, v katerem zahteva, da se po-pre-povedi luirodno-soeialislie.nih napadalnih oddelkov ukrenejo enaki koraki tudi proti drugim organizacijam, to jo predvsem pue proti Reicns-bannerju. V pismu pravi Hindenburg doslovno.
Izvršil so iiinnredbo o prepovedi napadalnih oddelkov, ker sto mi z resnimi besedami pojasnili težkoče političnega položaja in označili lako odredbo kot neobhodno potrebno in ker je državna vlado soglasno bila zn vaš predlog. Kleti tem pa se mi jo obenem z dokazi sporočilo, du obstojajo .slične organizacije tudi pri drugih strankah. Izvršujoč svojo dolžnost, du nad strankami vršim svojo visoko službo, tnornm zahtevati, če. je to rešnieno, da se postopa enako tudi s temi organizacijami.«
Pismo konča s prošnjo, naj dr. Grfinnor prouči materijal in Ilindonbiirgu predloži polom primerne predloge. Koliko so pismo nanaša tudi na stahlliclmske organizacije, še ni vidno.
I V poslanski zbornici jo notranji minister I Gronnor posegel v debato z izjavo, v kateri 1 pravi, du mora oni, kdor izpodkopava državno i avtoriteto, bili tudi pripravljen, dn ga bo država primerno zavrnila. Glede zahtevo desničarskih strank, tla molu vlada razpustiti tudi Reichsbannor. je izjavil Grdiincr, da po temeljitem proučavanju ui mogel sprejeti take zahteve. Niti Stnhlhelm niti Boichsbanner sc ne moreta primerjati z nurodno-sooiulisliotiimi bojnimi organizacijami. Posebno ostro se jo obrnil potom Gronner proti Hitlerju, ki je trdil inozemskim časnikar jem, tla je neni k.i vlada pod pritiskom fruneoskega ministrskega predsednika Tnrdieuja. Izjavil je, da jo tuka trditev lalikomi.šljoiia in numoruvuiio 'obrokovu'i ji Brautiselivveig, 16. aprilu, tg. i nje so. tla je Adoir Hitler vložil prošnjo, dn ga cdpuslij i iz bruunschvvoigske državno službe. Bučnim i je ,s tem, du bo kol bruunsolvvigski vln-lni ■•vo -tnik odpuščen proti koncu tekočega mostc.i. do tedaj pu bo dobil dopust.
Strah pred rdečo vojsko
London, 16. aprila, tg. Radi komunističnih nemirov v kitajski provinci Fukijen je angleška vlada v varstvo inozemcev poslala iz llong-konga križarko »Devonshire«. iNekn rdeča vojska ogroža čangčuv od juga. Tamkajšnji misijonarji ,so mesto zapustili, inozemnei pa so zbežali nn otok proti pristaniščem. Nemiri v Mandžuriji trajajo daljo. Neredno čete orgožnjo mesto Pogruničaja ob sibirski meji. Tamkajšnji Japonci so pobegnili v Vkdivostok.
Klirinški promrf
Prnda. 16. aprila, tg. Prihodnji tedei' pritlt v Prago posebna delegacija jugoslovanske narodno btuike radi pogajanj o kiiriškt in pronicali.
Upoko;en
Belgrad, 16. aprila. A A. / ukazom i\ j Vel. kralja in nn predlog kmetijsko	iu p-
upokojen Anton Podpornik, ni-c	< .ke.
ga oddelka kr. banske upruve u ,., ...e banovine v 4-1.
Stran 6.
>SLOYENEC<, dne 17. aprila 1932.
Štev. 88.
Zadružna zveza
Dne 9. maja ob 10 dopoldne bo v beli dvorani hotela »Union« v Ljubljani redna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. Dnevni red obsega poročilo načelstva in poročilo nadzorstva, nadalje bodo sklepali o računskem zaključku aa 1. 1931. Poleg tega bodo letos tudi volitve odbora in nadzorstva. Na občnem zboru bo tudi predaval dr. J. Basaj o našem produktivnem zadružništvu.
Gibanje članstva smo ie omenili, zato danes ponavljamo r.amo, da jc število članic narastlo od 611'na 650, od česar jc 335 kreditnih zadrug (hranilnic in posojilnic). Nadalje posnemamo iz računskega zaključka, da je skupni promet zveze bil le malo manjši kot v t. 1930. Znašal jc 1218.9 milj. Din v primeri z 1251.5 milj. Din v 1. 1930 in 1051.1 milj. v 1. 1929. Računski zaključek kaže, da je splošna kri:a imela svoj vpliv tudi na zadružništvo. Dočim smo prejšnja leta beležili stalno dviganje vlog pri zvezi, je letos prirastek zelo majhen. Bi-
251etnico Ljudske posojilnice v Celju. Ljudska posojilnica v Celju, r, z. z n. z., je bila ustanovljena 1. 1907. Kot slovenski denarni zavod se je morala sprva boriti z velikimi težkočami, pa jc kljub vsemu vedno bolj napredovala in je danes med celjskimi denarnimi zavodi prva. Ljudska posojilnica kot zadruga ni nikdar stremela za dobičkom ter je vedno podpirala prosvetni in gospodarski napredek ljudstva. Ljudska posojilnica se je oddolžila s postavitvijo Društvenega doma, kjer imajo katoliške organizacije svoje zavetišče, vsej javnosti pa z zgradbo reprezentančne stavbe. Hranilne vloge so presegale vsoto 100 milj. Din, saj so lani na-rastle od 99.5 na 102. milj. Din. nadalje so se lani zvišala posojila od 78.9 na 81.8 milj. Din ter se ie pomnožil rezervni zaklad od 1.437 na 1.711 milj. dinarjev.,
Prihodnji živinski in kramarski sejem v Gušta-nju se bo vršil dne 23. t. m.
Vpisi v trgovinski register: Ivan Peric, izdelovanje bičeviiikov itd., Daljna vas št. 8, občina Rudnik pri Ljubljani. Tomo Mornar, slikarstvo in pleskarstvo, d. z o. z., Kamnik (glavnica 5000 Din, poslovodja T. H.). »Jelodvor«, Gašperin, d. z o. z., Ljubljana, gospodinjski in patentirani predmeti (20.000 Din, poslovodja Gašperin Rudoli, Vokač Oton). I. Neškudla, izdelovanje cerkvenih para-mentov in zastav itd., Ljubljana (imetnik Salmič Marija). Stavbno podjetje »Emona«, d. z o. z., Ljubljana (32.000 Din, od tega aport 12.000 Din, poslov. Poljanec Ludvik in Vrhovnik Franc).
Poravnalno postopanje je uvedeno o imov. Ceh-ner Josipa in Cehner Ane, posestnikov in gostilničarjev v Čeruečah pri Dravogradu.
Obrtna banka v Ljubljani ima občni zbor 4. maja v dvorani Zbornice za TOI.
Iz Gremija trgovcev v Ljubljani. V četrtek se je vršila širša seja Gremija trgovcev v Ljubljani, kateri je predsedoval načelnik g. Ivan Gregorc, ki se je uvodoma spomnil umrlega g. Ivana Jelačina st. s toplimi besedami. Iz obširnega predsedniškega poročila posnemamo, da preživlja ljubljansko tr-govstvo v zadnjem času zelo težke razmere. Na eni strani pada kupna moč, na drugi strani velika opreznost pri podeljevanju kreditov onemogoča ugoden razvoj kupčije. K temu je prišlo še znižanje prejemkov državnih uslužbencev, stroga omejitev prometa z devizami, zaščitni zakoni za izboljšanje položaja kmeta itd. Gremij bo podvzel vse potrebne korake pri merodajnih činiteljih. da se ne bo postopalo proti trgovcem tako, kakor se je postopalo ob uveljavljenju starega zakona iz
lančne postavke so naslednje (v milijonih Din, v oklepajih podatki za 1. 1930):
Aktiva: Gotovina 0.54 (0.016), Poštna hranilnica 0.065 (0.28), terjatve v takočem računu 76.6 (74.9), naložbe 110.2 (107,9), efekti 18.1 (19.8), tuji deleži 0.1 (0.1). nepremičnine 0.95 (0.97). — Pasiva: Deleži 1.63 (1.566), rezerve 0.37 (0.29), vloge 199.3 (199.2), menice v eskonlu pri Narodni banki 2.0 (2.0), lombard pri Poštni hranilnici 0,75 (0.75), lombard pri Narodni banki 2.5 (0).
Bilančna vsota je narastla od 203.9 na 205.6. Čisti dobiček na je manjši od lani in znaša 34.280.85 (1. 1930 65.436.45) Din.
Račun zgube in dobička izkazuje zmanjšanje upravnih stroškov iu odpisov, povečale pa so se postavke za obojestranske obresti. Obresti ie zveza prejela !6.6 (15.9 milj. Din, plačala, pa 15.9 (14.4) milj. Din. Dohodki od nepremičnin so višji kot stroški za ca. 84 tisoč Din (1. 1930 samo ca. 20 tisoč Din).
1. 1921, ki je ljubljanskim trgovcem še v žalostnem spominu. Načelstvo je odločno protestiralo proti uveljavljenju tega zakona. Gremij bo posvetil vso pozornost odboru za določevanje cen. Šestmesečni moratorij za kmetske dolgove poinenja nevzdržen položaj zlasti za podeželske trgovce in bodo posledice nedogledne. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je prvotna namera, ukiniti poslovanje davčnih odborov, preklicana in da bodo davčni odbori poslovali kot v prejšnjih letih. Nadalje se je odbor pečal tudi z vprašanjem ukinitve davčnih potrdil in bo gremij v tem oziru storil primerne korake. Odbor se je podrobno pečal s potrebo čimprejšnjega sklicanja gospodarskega sveta in bo interveniral pri merodajnih faktorjih. Nadalje je pričakovati v pravilniku k obrnemu redu posebna določila, ki bodo omejila krošnjarjenje. Občni zbor gremija bo 2. maja, nakar je g. predsednik Gregorc zaključil sejo.
Legitimacije za obisk zagrebškega velesejma, ki se bojivršil od 23. aprila do 2. maja t. 1., se dobe po 30 Din v uradu Ljubljanskega velesejma. Legitimacija daje pravico na polovično vožnjo.
Poljska republika se oficielno udeleži XII, mednarodnega velesejma v Ljubljani od 4. do 13. junija t. 1. Poljska razstava, na kateri bo zastopana najmarkantnejša poljska industrija, bo obsegala 400 kvadratnih metrov prostora. Razstavno blago bo naloženo v posebnem vlaku, ki pripelje naravnost v Ljubljano. Razstavno blago bo nameščeno v ve-lesejmski zgradbi, razstavljen pa bo tudi sam vlak, sestoječ iz moderne lokomotive in šestih modernih vagonov, vse izdelano v Poljski, Razstavljeni bodo tudi tramvajski vozovi. Vse to bo nekaj posebno zanimivega na letošnjem ljubljanskem vele-
Borza
Denar
Dne 16. aprila.
Ta teden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znatnejši in je znašal 3.36 milj. Din v primeri z 1.24, 0.7, 3.3 in 2.1 milj. Din. Tako znatnega prometa še ni bilo, odkar smo dobili devizne omejitve. Tečaji deviz so bili ta leden vsi večinoma čvrsti.
Curih. Belg-ad 9, Pariz 20.2925, London 19.37, Newyork 514.25, Bruselj 72.10, Milan 26.4250, Madrid 39.30, Amsterdam 208.45, Berlin 122.20, Stock-holm 95, Oslo 93, Kopeuhagen 105, Sofija 3.72, Pra-
ga 15.22, Varšava 57.60, Atene 6.50, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.95.
Žitni trg
Novi Sad. Pšcnica: bč. potiska 79-80 kg 2% 128—131. Koruza: bč. baii. srem. gar. 98—100, srem. gar. okol. Sombor 98—103, srem. gar. oko!. Šid 100—102. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca stalna, koruza: čvrsta. Promet 58 vagonov.
Chicago. (Začetek.) Pšenica: maj 60, julij 63, sept. 65. Koruza: maj 34.125, julij 37.375, sept. 39.875. Oves: julij 23.75. sept. 24.25. Rž: maj 46.25, julij 48.25.
Winsiipeg. Pšenica: maj 64.125, julij 66.125.
VSLED DOLGOTRAJNE ZIME
bodo posevi časovno zaostali v razvoju. Slaba ozimna žita lahko popravimo z apnenim dušikom, 50 do | 70 kg na 1 kal. jutro. Ostale spo-* mladanske poseve gnojiti z NITRO-FOSKAL RUŠE.
S'o venska Krajina
Dovoljenje za izvažanje živine v smislu zakonskih predpisov, je dobil poslance gosp. Benko ■Tožef iz Murske Sobote. Gosp. Benko, ki ima veliko podjetje za predelavo mesa. je bil že do sedaj največji izvoznik živine in preltajenega mesa iz Slovensko krajine. Sedaj pa ima izključno pravico in bojimo se, da bo.cena živini, ki je v naši Krajini izredno nizka, vsled lega dejstva Se bolj padla.
Uredništvo »Novin« se zahvaljuje vsem listini dobrim gospodom, ki so po prejemu velikonočne številke »Novin,- naklonili kakršenkoli dar v podporo listu. Vsem iskreni: Bog plačaj!
Sv. Jurij oh juz. žet.
Zadnja nedelja bo ostala marsikomu v globokem Spominu. Okrog lot) dečkov in deklic je pristopilo v Marijin vrtec. V nedeljo med prvo sveto mašo so vsi pristopili k sv. obhajilu. Po večernicah pa jih je gosp. kanonik slovesno sprejel v Marijin vrtec. V ponedeljek popoldne so otroci iz Marijinega vrtca priredili materinski dan z jako lepim sporedom. Najprej nam je najmlajša članica Marijinega vrtca prav lepo deklamirala pesem o materi. Potem je sledil govor gosp. bogoslovca L Žli-čarja o materi, njeni ljubezni, trpljenju do lastnih otrok in sploh o težavni nalogi naših mater. Otroci so nam potem zaigrali tridejanko »Šiviljo Klaro-. katero je spremljal tamburaški zbor. Sledili sta še igrici Dva računa - in r Prava matic, ki sta marsikomu privabili solzo ganotja iz oči. Skratka, ta dan bo stal v spominu zlasti našim materam, ki se zavedajo res velikih dolžnosti do prave verske vzgoje, ostal bo v spominu našim malim, ki čutijo v srcu ljubezen (lo staršev iii do vere. Vsi smo si ogrevali svoja srca nad prvim in vendar tako dobro uspelim nastopom -.Marijinega vrtca . Zato pa, mladina, lo v boj za Marijo!
Trbovlje

ZIV
Nesreča šolarja. Na Tereziji, kjer je pod stanovanjskimi hišami speljan lir rudniške železnice, so se igrali olroci in prerivali vozičke za premog. Pri tem je prišel pod vozičke 13 letni Flebus Karel in zlomilo ler zmečkalo mu je nogo v stopalu. Zdravi so v tukajšnji bolnišnici Radi zunanjih ran jo tudi noga v nevarnosti. Je pa ludi opomin staršem, da bolj pazijo na otroke.
Ni prav tolmačil ukinjenje znamke. Z ozirom na dopis v petkovem Slovencu-, jo pojasnil gosp. obratovodja, da ukinjenje znamke pomeni samo začasno ustavitev dela in svoje vrste poziv v pisarno, ne pa kakor jo J. to sprejel kot odpust, tudi se jo potem pri obračunu popravilo in je dobil polno plačo, kakor jo je imel na prejšnjem mestu.
Nadaljuje praznovanje. Rudnik objavlja, da bo vsled premajhnih naročil se nadalje praznovalo vse sobote in ponedeljke v tem mesecu in še sredo 20. t. ni., da bo v drugem polntesečju zopet same sedem delavnikov. Delavci s skrbjo gledajo v bodočnost, kam bo vse to pripeljalo,
t'rogrami liezdlio-Ljtsbtiana i
Nedelja, 17. aprila: 9.00 Espcrantsko pretla-davanje: Naša Dolenjska (g. Kozlevčar). 0.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje, J. Jagodic. 10.30 šah (B. Pleničar). li.OO Salonski kvintet. 12.00 Čas, poročila, plošče. 15.C0 Samospevi g. Mirka Dolničarjn. 15.30 Jalen: »Bratje-, drama (Prosv. društvo Dev. Mar. v Polju). 17.00 Srarnel kvartet »Grafika«. 20.00 Koncert godbe na pihala »Sloge«. lil.CO Žrebanje razpisanih nagrad za sotrudnike pri poskusili eksperimentalne fonetične študije. 21.30 Citre solo, g. Mezgolits. '22.00 Čas in poročila. 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 18. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 ("'as, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Dr. Stane Bajič: Pravna vprašanja: O pravni zaščiti delavcev v sedanji krizi — 10.00 Dr. 1 .Burian: češčina — 19.30 Zdravstvena ura: Dr. Debevc: Izbrana poglavja o TBC — 20.10 Beethoven: IX. simfonija, prenos iz Berlina. Dirigira dr. W. Furtwangler — 22.00 Čas iu poročila.
Torek, 19. aprila: 11.30 šolska ura: Strupeno pomladne rastline, V. Pirnat — 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroški kotiček (Manca Komanovn) — 18.00 Alojz Kržišnik: Izleti v ljubljansko okolico — 18.30 Pevski zbor II. dekliške mešč. šole iz šišlte — 19.00 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 19.30 Dr. F. Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini — 20.00 Prof. Bedjanič: Poraba električne energije — 20.30 Koncert orkestra Triglav: —21 3 ) Samospevi ge. Zorke Levičnikove — 22.00 Čas ln poročila — 22.15 Koncert orkestra »Triglav .
Cerkveni ves t mk
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani opozarja duhovščino na najnovejša oficija in masna forniu-larja S. Roberti Bellarmino (13. maja) ter S. Alberti Mugni (la. novembra). Cena: za brevir po 3 Din, za misale po 2.25 Din.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 17. aprila ob 20: >CASANOVA<~,
Ponedeljek, 18. aprila: Zaprto.
Torek, 19. aprila ob 20: CASANOVAc.
Vsled kratkega časa obračamo se tudi tem potom na
vse prodajalce srečk
z nujno prošnjo, da do sedaj prodane srečke brez odloga obračunajo z nami odnosno z našo prodajno podružnico v Zagrebu (Tvrt-kova ul. 5). Istočasno se naj pošljejo tudi seznami!
Z ozirom na dejstvo, da moramo urediti obračun s približno 4000 prodajalci, se mora tudi tehnično delo radi registracije srečk zaključiti še pred žrebanjem. Vsak prodajalec je radi tega doLJan, da v interesu brezhibnega zaključka obračuna zadosti svoji dolžnosti.
Istotako naj gledajo na to, da se prodaja neprodanih srečk na dosedanji način pospeši, da bomo
cto 30. aprila t. 1«
v tem pogledu v posesti točnih obračunov.
Po odredbi loterijskega načrta imajo pravico do izplačila odpadajočih dobitkov samo one srečke, ki so plačane še pred žrebanjem!!
V Beogradu, 15. aprila 1932.
Glavna uprava toicriiskcgo pofl effa Do&rodclircga društva sv. Vincenciia v Dcogratiii.
Stev. 8&
>SLOVENECc, dne 17. aprila 1932L
Stran 67.
Od kdaj zvoni poldne
Bilka pred Bclgradom - Zmaga kristjanov nad Turki
Inštruktorja se pogovarjata o težkih časih.
»Ali vam redno plačujejo honorarje?«
»Ne vedno.«
>Jaz imam proti temu izvrstno sredstvo. Če učenec ne prinese pravočasno denarja, mu dam sledečo domačo nalogo, ki jo mora prevesti v kak tuj jezik
1.	Konec meseca je.
2.	Jaz nimam denarja.
3.	Ali imaš ti kaj denarja?
4.	Nujno rabim denar.
5.	Zakaj mi nisi prinesel denarja?
6.	Ali ti oče ni dal denarja za učitelja?... in tako dalje.
Oče pomaga sinčku pri sestavi domače naloge in prihodnjo uro gotovo dobim honorar.
Igralec: »Prepričan sem, da bom s svojo ulogo v novi drami dosegel velik uspeh in se dopadel občinstvu.«
Ravnatelj: »Prav gotovo, ker žc takoj v začetku prvega dejanja umrete.«
Znani hrvatski zgodovinar dr. Rudolf Horvat pripoveduje o tem v listu »Obitelj«:
Pomladi I. 1456 se je pričel turški sultan Mohamed pripravljati na veliko vojno. Kmalu se je zvedelo, da namerava napasti Belgrad, ki so ga Turki že leta 1440. zaman oblegali, ko ga je takrat junaško branil in obvaroval hrvaški junak Ivan Talovac, pri ar Vranskega samostana. Belgrad je pripadal Ogrski, kjer je takrat živel znameniti vojskovodja Sibinjanin Janko, ki ga Madjari imenujejo Hunjadi Janoš. (Oče Sibinjanina Janka je bil rodom Romun iz Sibinja na Erdeljskem, mati njegova pa je bila Hrvatica iz rodbine »de Zapolja« pri današnji Novi Gradišld.)
Za načrte sultana Mohameda II. je zvedel Si. binjanin Janko od srbskega despota Džordža Bran-koviča, ki mu je ravno tako pretila v tem času velika nevarnost. Janko se je takoj pričel pripravljati za obrambo Belgrad a, ki je bil ključ zn Ogrsko in Hrvatsko. Vedelo se je namreč, da bodo Turki — če zavzamejo Belgrad — iz tega mesta nadaljevali svoje upade v Srem in Banat. Za obrambo Bolgrada se je zelo zanimal tudi tedanji papež Kalist III. Z njegovim dovoljenjem in priporočilom je prtgel v naše kraje italijanski redovnik Ivan Kapistran, ki je med ljudstvom goreče pridigal o križarski vojni proti Turkom. In res se je v razmeroma k'in tke m času zbralo do 72.000 ljudi, ki so sklenili, da bodo r Ivanom Kapistranom in Si-binjanom Jankom odšli branit Belgrad. Zalibog, so bili vsi »križarji« zelo slabo oboroženi (večinoma so imeli samo sekire, vile in kose). Zato pa je verska gorečnost nadomestila, kar je bilo pomanjkljivega v oborožitvi.
Medtem pa je sultan Mohamed II. prikorakal s 150.000 Turki 20. junija 1456. leta pred Belgrad in ga obkolil z vseli strani. Turki so pričeli ob-etrelievrti Belgrad iz 300 topov, med katerimi je
bilo 22 topov ogromne velikosti. (Bili so dolgi 4 in pol hvala.)
Dasiravno je bila krščanska vojska za polovic« manjša, se je vendar julija istega leta podala na pot k Belgradu. Sibinjanin Janko je pri Slanka-menu (zdravilišče ob Donavi) zbral 200 ladij. V te ladje je ukrcal del »križarjev« in odplul po Donavi proti Belgradu. N a desni obali Donave ga je spremljal Ivan Kapistran na čelu ostalih »križarjev«. Ko je papež Kailist III. zvedel, da gredo »križarji« v vojino, je zapoved al, da morajo v vseh cerkvah zvoniti o poldne. To zvonenje naj bi opominjalo vse katolike, da bi molili k Bogu za zmago kristjan-skega orožja.
Dospevši pred Belgrad se je Sibinjanin Janko i usidral s svojimi ladjami na ustju Save v Donavo. Tu ga je napadi a turška mornarica, ki je pripla-I vala po Donavi iz Črnega morja. Tako je prišlo | 14. julija 1456 do velike bitke, t kateri je mornarica kristjanov premagala turško. Ta zmaga je zelo ohrabrila križarsko vojsko. 20. julija je pričela pri Belgradu bitka na kopnem in ta bitka jc trajala dva dni. V tej strašni bitki je padlo 30.000 Turkov in mnogo kristjanov. Ko je bil ranjen tudi Mohamed II., se je 23. julija turška vojska umaknila in zapustila pred Belgradom bogat plem v svojem taboru.
Vest o tej slavni zmagi je dospela v Rim dne 6. avgusta 1456. Papež se je te vesli zelo razveselil in je odredil, da se odslej 6. avgusta praznuje »Gospodovo izpremenjenje«. Zvonjenje o poldne pa je ostalo v navadi do današnjega dne.
Med zmagovito krščansko vojsko pa se je radi silne vročine in slabe vode pojavila kolera. Na tej strašni bolezni je 11. avgusta umrl Sibinjanin Janko v Zemunu, 23. oktobra 1456 pa o. Ivan Kapistran v Iloku.
Povodenj v Banatu. V »Slovencu« smo zadnje dni priobčili obširna poročila o veliki povodnji, Id je zadela naše kraje ob Savi, Donavi, Tisi in ob drugih rekah. Na deset tisoče hektarjev plodne zemlje jo pod vodo. iz mnogih vasi so morali ubogi prebivalci zbežaiti, škoda je velika. Dobro so se obnesli obrambni nasipi, ki so jih v zadnjih letih zgradile vodne zadruge. Glavna nevarnost je minila, kajti reke se počasi vračajo v svoja korita.
Zivljenjje v stari Grčiji
Zamorska Marija v mestn Le Ptiy na Francoskem. V mestecu Le Puy se nahaja znameniti kip Zamorske Matere božje — »Notre Dame de France« jo imenujejo. Vsako Ieito roma na tisoče pobožnih ljudi k Njej. Posebno pa se slavi praznik, če pado Marijino Oznanjenje na veliki petek, kakor je bilo to letos. Cerkvico je obiskalo letos nad 100.000 vernikov. Prihodnji lak praznik Zamorske Matere bož^e bo šole 1. 2005.
»Kaj naj storim, gospod doktor, da moj mož ne bo več govoril v spanju?«
»Pustite gn po dmevi do besede.«
*
»Kaj je vaš podnajemnik?«
»Velik iznajd Met j I« »?<
»Vsak mesec najde nov izgovor, zakaj no more plačati najemnine.«
V agitacijski pisarni vladnega bloka. Na Francoskem se vršijo 1. in 8. maja volitve. V člankih »Slovenca« smo podali našim čitaleljem točno sliko o položaju in stališču posameznih skupin. Volitve so izredne važnosti ne samo za notranje razmere v Franciji, še bolj so važne za smer evropske politike sploh. Pod vodstvom Poincarejn, Tardleuja in Lavala (na mizi plakati z njihovimi slikami) se vladni blok še vedno z uspehom' služi v agitaciji s parolo grozeče nemške nevarnosti. Posebno pa poudarjajo nevarnost socializma, največjega nasprotnika obstoječega družabnega reda. Zanimivo je, da so Irancoski republikanci poslužujejo španskega zgleda, češ, da je tam sedanja socialistična era samo prehodna doba k boljše vizaciji in popolni anarhijL
Žalovanje za padlimi. Na Japonskem razobesijo v tempi jih slike padlih vojakov: matere v Mandžuriji padlih sinov molijopred njihovimi slikami.
so šli v neizmernost. Zato je posebno vzcvetel* kuharska umetnost in sposobni kuharji so bili plačani bolje od najvišjih uradnikov. Razvil se je nor poklic ljudi, ki so si znali priboriti čim več povabil k takim pojedinam. Večinoma so bili to propadli ljudje iz boljših rodbin, ki so svoje talente dali v službo razveseljevanja in zabnvanja gostov nadutega gostitelja. Ti »parnsiti« — kakor so jih imenovali — so postali za takratno socialno življenje tipični pojav in so posebno v atenski družbi igrali visoko ulogo. Tudi v krogih, ki niso pripadali k tem »višjim slojem«, so prav radi in s slastjo poslušali opisovanja teh slavnositi. banketov in pojedin. Ta pripovedovanja so se v širokih slojih izobličila v bajke.
Dostojne ženske so bilo sicer od takih prireditev še vedno izključene in so se morale zadovoljiti z opravilom pri domačem ognjišču, samo v fiparti in Makedoniji so vživale popolno prostost. Tako so razne lietere jmstalo središče družabnega življenja in one so v tej dobi posebno v Atenah igrale ulogo kakršne niso nikdar doslej niti poslej v zgodovini. Mnoge teh ženščin so vživale splošno slavo, opevali so jih »kulturni delavci in pesniki«.
Zabave.
Niso pn pozabili pri tem nn srednji in nižfl stan. V vseh. posebno v demokratskih državah, so vse praznike slavili z največjim pompom. V Ta-rentu je bilo menda več praznikov kakor dni v letu iin če malo reduciramo pretiravanja sodobnih pisateljev — ki so pretiravali najbrže. ker niso bili vabljeni — ni tudi v Atenah bilo bolje. Rogataši so ob takih praznikih delili med ljudstvo denar, da so si siromaki mogli privoščiti kaj dobrega. V Atenah je prišlo tako daleč, da so vse proračunske prebitke zakonsko določili v te svrho. Ti »denarji za gledalce od slrani« (theorikon) so postali rak rana državnih financ.
Na zbiranje rezervnih zakladov, denarja za n« predvidene izdatke, ni nihče več pomišljal. Zato so I morali v takih slučajih, posebno ob vojni nevar-i nosti, poseči po skrajnih sredstvih, nn direktno ob-j davčemje. Tako so v to svrho 1. 377 izvedli v Atiki , ob priliki ustanovitve pomorske zveze cenitev vso-| ga premičnega in nepremičnega premoženja. Ceni-i tev je dognala 5750 talentov (približno 450 milijonov dinarjev) premoženja in je to bila podlaga za davčni sistem. Seveda so .take davke zelo neradi plačevali in so jih upeljali tudi samo v skrajnem Slučaju, zato pa je v državnih blagajnah nastopilo gospodarstvo od danes na jutri. Zgodilo se je celo, , da je nastal zastoj v delovanju sodišč, ker ni bilo i denarja, da bi plačevali sodnikom dnevnice. Tudi armadni poveljniki so vedno dobivali tako pičle denarne pošiljatve, da so bili primorani nalagnti prijateljskim in sovražnim narodom lake vojne krmil" i bucijo <ln so lahko plačevali najemnike, kar je bilo zelo škodljivo za redno vojskovanje.
Ravno Io denarne težkoče so bile glavni vzrok, da so Atene v 4. stoletju izgubile svojo premoč na morju kljub mnogim tako dobro obetajočim znakom.
Neme orgle
Ogleden newyorški organist je pred kratkim prejel sijajno ponudbo iz Detroita. Lastniki novega velikega kinematografa so bili pripravljeni stalno ga nastaviti. A moral bi spremljati simfonični orkester z 80 glasbeniki. Zato so zahtevali od njega vzoren nastop, preden bo sklenjena pogodba. Organist je določen dan prišel v kinematograf, ogledal si velikanske nove orgle in se prepričal, da jih je ravnateljstvo po pravici reklamiralo kot zadnjo pridobitev sodobne tehnike. Ko je naznanila mežikajoča plava luč začetek koncerta, je pričel igrati. Nekoliko je bil seveda razburjen. Bal se je namreč, da ne bi preglasile mogočne orgle ostalega orkestra. A razburjenje se je kmalu poleglo. Prav dobro je razločil tudi najbolj nežne podrobnosti pri predvajanju. To je pomenilo seveda, da je pravilno obvladal orgle, da ne bi bile preglasne tudi za občinstvo
I v dvorani. Po končanem sporedu je veselo odko-j rakal umetnik v pisarno v zavesti, da je dobro opravil nalogo. A na svoje nepopisno začudenje je videl, da so gospodje ravnatelji v veliki zadregi. Trdovratno so molčali. Naposled je eden od njih organistu jecljaje razodel, da jih je zelo razočaral. Igral je tako, da se orgle sploh niso slišale. Vsem se je naravnost zdelo, da ni bilo zraven nobenega organista ... Začuden, razžaljen umetnik ničesar ni razumel in je planil v garderobo po klobuk s po- i vršnikom, da bi takoj pohitel na ne\vyorški vlak. j A med tem, ko se je oblačil, so potrkali na vrata, in vstopil je delavec, ki se je predstavil kot gleda- ; liški mojster. — »Oprostite sir, — je pričel iu ne- J usmiljeno mečkal v pesteh svojo kapo. — Res ne vem, kako se je to moglo zgoditi. Pozabil sem, ker imamo toliko posla v novem poslopju. A bodite prepričani, da se ne bo to nikoli ponovilo.« — Kaj se je zgodilo? — je vprašal organist, ki ničesar ni razumel. — Kaj ste pozabili, in kaj imam jaz s tem opraviti? — »Stvar je ta, sir, — je nadaljeval delavec in zardel — da sem pozabil priklopiti električni motor, ki napihuje meh. Na ta način so ostale orgle brez zraka.« Organist je obupno vzkliknil: — Kaj to pomeni! Potem sem zaman bobna I ves ta večer! — »Saj to je tisto, sir, je pritrdil delavec, — da so bile orgle ves čas popolnoma neme ...
Najemniki.
Demokratizacija grške družbe v 4. stol. je imela to posledico, da so se vedno bolj in bolj izgubljali stari ideali im običaji iz vitežkih časov. Razne olimpiade in junaške prireditve so sicer še vsi vedno obiskovali, vendar pa zmagovalcev niso več slavili kakor nekdaj, niso jih več častili kot narodne junake. Tudi bojevitost je pričela vedno bolj ponehavati, v kolikor sta cveteli trgovina ln industrija. Atene so se posebno [ki korintskih vojnah posluževale v vojnah proti sovražnikom skoraj izključno samo še najemnikov. Bogati so se odkupovali in za svoje sinove najemali uboge in zapuščene. Ne more pa se reči, da je s tem padel čut patriotizma. Grki so bili vedno pripravljeni vojevati se za svojo domovino, bili pa so mišljenja, da za »kolonialne vojne« ni treba uporabljati sinov plemenitega naroda. V gospodarsko bolj zaostalih deželah, kakor v Arkadiji in Ahaji, pa se je bojevitost ohranila in je tudi podjetnost bila večja. Kdor je bil bogait, si je najel najemnike, kolikor jih je mogel zbrati ali plačati.
Razkošje in parasiti.
Rastoče blagostanje višjih stanov jih je zapeljalo tudi v vedno večje razkošje. Svoja domovja so opremili z večjim komforom in rnfinirano udobnostjo; bogataši so pričeli graditi palače, ki so za-senčale javine zgradbe. Izdatki za svečane pojedine
Znamenita katedrala v nevarnosti. Katedrala sv. Pavla v Londonu — poleg vestminsterske opatije najbolj znamenita cerkev na Angleškem — je v nevarnosti, da se poruši, ker je talna voda izpod-jedla temelje. Katedrala je bila sezidana v lotili 1675 do 1710. V njej sta pokopana Nelson in VVel-lington.
Stran 8.
>SLOVENEC«, dine 17. aprila 1932.
Stev. 88.
ZA BIRMO
Predno kupite obleke, oglejte si manufakturno trgov:-.o F. SKRABL, Maribor, Gosposka ulica 11.
Ceno in solidno!
Cenjenim damam
priporočam Iraino kotiranje z novim aparatom model 32 od od 80'— Din naprej. Trajno kodram tudi moške.
Frizerski salon za gospode in dame
Franc Loborec
Ljubljana, Borštnikov trg št. 4
TU 1E VKEL1E ZA VAS
IN VAŠO FAMILHO !
Direktno IZ TOVADNE oz.skladišča dobite fes dobec inštpument tako po ceni.kakop pvi nas:
miflEod Din.68.TAMBURI(Eod Din.89. PQITAR[ u 165. TROMBE - "470. jene hafmoniha »••69.
MAŠA SPECIIAIITETA:
KDOMATiČNE HARM0NIKE.HAVA1SKE | GITADE, SAKSOFONI.
'Zahtevajte brezplačni CENIK
IsKlfllZICO.KAKO POSTANEM 60DBENIH'
lltHEL&HEROLD
JTOVARNA GLAZBIL IN HARMONIK
&Kt1ABIB0Ršt.iO2
Ugodna prilika!
PRODAM trgovino ma-nn fakturnega in modnega blaga
na dobrem prostoru v večjem mestu Slovenije. - Upoštevajo se se samo resni kupci. — Cenj. ponudbe pod »Dobro naložen kapital« št. 5194 na upravo »Slovenca«_
lidor nofe dobro naložili dener
naj kupi poznano krasno
gro&lnsho posestvo Sirnušneh
poŠto 0omlsShO v Savinjski dolini z moderno urejeno parno žago in celim graščinskim posestvom na javni dražbi 27. aprila 1932 ob 9.30 uri pri Okrajnem sodišču Vransko, soba štev. 5. Najmanjši ponudek Din 840.000'-kavcija Din 141.800,-
PREDNO SE ODLOČITE ZA
VAŠ ODDIH NA JADRANU,
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE
STRAND- HOTEL VOLARIČ,
BA$KA
3064
J?
A $
Mnblfana
Rimska cesta 2 Gregorčičeva 5
Telefon 33—53
Najstarejša kleparska delavnica, stavb, krovec, galanterijski in umetni klejiar, inštalacija vodovodov, modernih kopalnic, stranišč in drugih sanitarnih naprav. — Naprava strelovodov.
JAKOB FLIGL dediči, LJUBLJANA
Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5
Predtiskana ročna dela za vse!
Stenski nrt 7 Din, stenski prti. rdeče ali modro obrob Ijeni 1(1 Din, prtički od 1 T)in naprej, blazine milje etc Niivi vzorci, fltst tisk. dobro blago.
Matek & Miheš, Ljubljana
polet; hotela Štrukelj. Vezenja /aves, perila, moiiogruinov etc. Entlanje, ažu liranje. — »Breda« žepni robci komad 2 Din.
Morsko kopališče Malinska na otoku Krku, hotel »DRAGA«
Nahaja se poleg borovega gozda. V bližini kopališče, sobe in terase s krasnim razgledom na morje. Dunajska in domača kuhinja. Cene znižane, — Zahtevajte prospekte.
Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrai nih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika
izbira. — Najnižje cene. — Ceuiki franko. Tribuna' F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191
Priporočamo Vam 1101
najboljše šivalne stroje
in kolesa
Adler -
GRITZNER
Švicarski pletllni stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki
Jos. Peteline, Ljubljana
Telef. št. 2913	28 vodo.	Telef. št. 2913
Brezplačen pouk v vezenju. Večletno jamstvo.
Franc Barbič
absolvent šole svetovno 'nanega dunajsk. ga pre|iaratorja E. Hodka,
preparaiorski atelje
v Ljubljani, Igriška ulica št. 10 in Medvede, Gorenjsko
se priporoča za prepariranje in modeliranje vseh vrst ptic, sesalcev in rib. — Vse delo izvršuje po najnovejšem sistemu
HOTEL
edini v mestu Kočevje, ee da v najem. 15 tujskih sob, kino-dvorana, garaža, vrt, kegljišče, električna razsvetljava. Pojasnila pri dr. Hans Arko, Kočevje.
Tudi v današnjih časih kupite najceneje
BIRMANSKA DARILA
ure in zlatnino pri
FR. P. ZAJEC
LJUBLJANA, Stari trg 9
OCARINJENI!
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta it. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
V globoki žalosti naznanjamo pretužuo vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stric, gospod
Jože Vukšinič
posestnik, gostilničar in lesni trgovec v Metliki,
danes 16. aprila ob 3 popoldne, previden s tolažili sv. vere, v 75. letu starosti po mukepolnem trpljenju umrl. Pogreb bo 18. aprila ob 3 popoldne,
Metlika, 16. aprila 1932,
Frančiška Vukšinič, roj. Omahen, soproga, Ženovefka, Stanko. Milica, otroci — in ostali sorodniki.
Občina Moste pri Ljubljani razpisuje na osnovi § 6 zakona o zdravstvenih občinah
službo občinskega zdravnika.
Prošnje, opremljene z dokumenti, ki so predpisani za vstop v državno službo, z dokazom o dovršitvi predpisanega staža in izkazom, da je vpisan v imenik pristojne zdravniške zbornice, je vlagati na občinski odbor v Mostah do vključno 23. aprila 1932. — Nastop službe 1. maja 1932, — Službeni prejemki in drujjo je razvidno iz štatuta tukajšnje zdravstvene občine.
Preselitveno na znanilo !
Svojim cenj. odjemalcem vljudno sporočam, da sem svoji specerijski trgovini, nahajajoči se na Resljevi cesti št. 2 in Cesti v Rožno dolino št. 36, preselila
na Cesto v Roino dolino 7
fer se priporočam za nadaljno naklonjenost, zagotavljajoč tudi v bodoče točno in solidno postrežbo.
M. Marinsič
špecerijska trgovina, Cesta v Rožno dolino 7,
Čevlji
domače delo. Snortni od Din 115'., -ojzerce od Din 200'-, delavski od Din M--naprej. - Ženski navadni in moderni od Din nanrej. Moški in i itroSkičerlji ter vsakovrstni Čevljarski izdelki. Tudi o meri in naročiti. Popravila se sprejemajo. Nlike cenel!
»PENIK«, ljubljena Kolodvorska ul.36
(t hiii fotografa Bovška).
OBJAVA.
Zelo ugoden nakup hotela.
Na otoku Krku se proda potom sodne dražbe, ki se vrši dne 6 maja 1932 ob 9 uri j>ri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »VILA LUCIJA,«'". Aleksandrovem, s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo za 100 oseb. Hotel se nahaja v neposrednji bližini kopališča.
Kupci, ki ^e zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko takoj prične z obratovanjem.
."ojasnila daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani«, Poštni predal 297.
Zahvala
Vsem, ki so nam ob smrti naše drage mame in žene, gospe
Marije Obran
stali ob strani s sočutjem, jo pospremili v številni udeležbi na njeni poslednji poti, darovali številne vence in šopke ter na kakršenkoli način izrazili svoje sožalje, izrekamo prisrčno zahvalo. Maribor, dne 16. aprila 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
J« »

Vf) _ L- C*i '
so1
2-T
>	co > O m .9
—	-a
gS-sigg •x § ^ >'
3 Sž-s^K
3.SES
j šS.i^g
S© ® ' ® —
SS-JaS s s.*
° >• I«
i , a I » I « O 4
št S - . if
—s ^ ^ C ^
a .. .M n j. N M
>	IM "f « V ■• s"1- n »
- X N . ^
= > t! - N
•> « n > t
= > . „o »
S — 3 N
h
-Sa i
» S a -
S . C 'S S a a c =0 X
-šS-ŠU
—	;» Cd
O H »
a a a s >
Roland Dorgeles:
Leseni križi
12
55
J N
3<š
Na oni strani ozemlja, ki je ležalo med obema sovražnima frontama, in sicer natančno v nemških jarkih, katerih vijugasto črto smo mogli v dimu ravno še za silo razpoznati, so besnele granate. Bel prsteni drobir se je vsipal kakor ostružki izpod mizarjevega strugalnika.
Razburjeni smo tekali sem in tja, se klicali, kričali vse navzkriž, ne da bi kdo kaj vedel.
»Švabi hočejo napasti... To je zaporni ogenj...«
»Ne, ne, ampak naši jim hočejo razbiti strojnice.«
»Bržčas bo tretji bataljon naskočil gozd ...«
Ob vsakem udarcu je šinil kvišku dolg pramen prsti in dima kakor oblak. V gozdu so granate ruvale velika drevesa s koreninami in jih podolgem metale v podrast.
Mimo je pritekel oglasnik in nas sunil vstran.
»Vsi v kritja! Streljali bomo pol ure in oni utegnejo odgovarjati.«
Nihče se ni pobral. Vsa posadka se je gnetla v jarku in gledala prizor. Ker nemška artiljerija še vedno ni odgovarjala, so tudi najprevidnejši postali drzni. Fouillard je sedel celo na prsobran, da ne bi kaj zamudil.
Kadar je vsa četvorica dobro merjenih strelov lopnila v jarek in dvignila pramene prsti, kamenja in tramov, je zaoril en sam vzklik občudovanja, kakor bi prisostvovali umetnemu ognju. V hrušču in trušču smo slišali le še naš lastni smeh, in smejali smo se pošteno in od srca, kakor da bi smrtonosna železna 1
toča ondukaj bila po lesenih glavah strelniških likov. Včasih je posamezen krik preglasil hrup.
»Ha, fantje, ali ste videli, kako je eden pravkar zletel v zrak!« je zarjul Vairon in krilil z rokami.
»Strahove vidiš,« ga je kriče zavrnil Lemoine, ki je bil srdit, da sam ni bil nič videl. »To je bil hlod.«
»Kaj še! Ce ti pa rečem, da je bil Švaba. Saj sem videl še njegova krepela v zraku!«
Tedaj se je sopihajoč pripeljala po zraku orjaška betičnica, kakor kadar brzovlak zavozi na kolodvor. Vsi pogledi so napeto čakali, kam bo udarila. Strašanski črn, ognjeno žareč gajzir je zakipel kvišku, potem smo slišali gromeči razlet.
»Ha, ta pa drži!« je zakričal ves jarek.
Obstreljevani gozd se je kadil kakor plavž. Sulphart se je prerival sem in tja, krilil z rokami in rjovel od veselja:
»Kar naprej, gospoda; kdor še ni zadel, pa še bo. Tukaj vsakega čaka sreča, tu je priložnost... Le naprej, le naprej, kdor še ni zadel... podvizajte se, šestkrat za dva sousa.«
Glumil je, kakor da bi bil lastnik kola sreče na sejmu in bi razdajal srečke; rjovel je, da je prevpil lajanje topov. S pošastnim treskanjem, kakor da bi se lomile kosti, so udarjale vedno nove granate in mrcva-rile žične pregraje in železne trakove.
»Bum! Gospod je zadel sijajnega purana... Naslednji, prosim... Le nič obotavljanja — kdor tvega, dobi.«
Z zamolklim gromom je treščila nova granata naravnost v sredo nemškega jarka in dvignila slap prsti in opornih hlodov.
»Topot je bil pa zares,« je zakričal Vairon, ki se
je trmasto oklepal svoje trditve. »Videl sem ga zleteti v zrak. Padel je nazaj na kritje.«
Ostali, ki še vedno niso bili ničesar videli, so drhte bolščali in čakali na prihodnji udar. Demachy je v strahovitem razburjenju stiskal pesti in prepeval, da bi pokazal, kako se nič ne boji. Ušesa se kmalu navadijo na to besneče grmenje in spoznajo posamezne izstrelke po njihovem šumu. 7.5-ovka srdito zalaja, m i javka kakor mačka in tuli tako hitro mimo, da jo vidiš udariti, čim slišiš strel; 12-ovke so sopihale tako slabotno, da si menil: saj ne dospe do cilja. 15-ovke škripljejo, kakor da bi drsele po tračnicah in najdebelejše črnjavke se vozijo zelo visoko s pokojnim šumotom razplajhanega morja. Veter je cefral gosti dim in gnal žvepleni puh in skeleči smodnikov čad proti nam. Gilbert ga je vdihaval, kakor da bi se hotel z njim opiti. Včasih smo slišali mimo žvižgati granato, a minulo je pet, deset sekund, ne da bi se razletela; kdo ve, kje je pristala. Potem je nastalo razočarano mrmranje, užaljeno kruljenje osleparje-nih zijal.
»Ta se je pa podelala ...«
Mali JBelin si je pritisnil na uho kozarec kakor slušalo in telefoniral artiljeriji:
: 4800 metrov ... Šrapnel... Tri više ... Prvi in drugi top — ogenj!« ,
Ogenj, ki je izprva sipal samo pred gozd, se jt, jx>lagoma razširil na vso sovražno linijo; črni in zelenkasti prapori sopuha so stali sedaj po vsej nemški bojni črti kakor peklenski drevored. Zdajci smo menili videti premikajoče se sive čapke. »Švabi beže!- je zakričal Vairon. Rinili smo se v ospredje, se vzpeli na obod jarka, »Ondukaj, kamor pravkar treskajo!*
Štev. 88.
/SLOVENEC«, dne 17. aprila 1982.
Stran 9.
A
X
Pomlad je tu
Oddehnili smo se: nadležna starka zima je pobrala šila in kopita ter odkrevsala.
Pomlad je tu!
Mačice so splezale na vrbe in zdaj se udobno grejejo v božjem soncu.
Zvončki so pokukali iz zemlje in veselo zacingljali.
Sestradam zajčki so priskakljali iz svojih skrivališč in odšli k mlademu zelenju na pojedino.
Veverica je skočila z visoke smreke pred hišico strica krta in zdaj prijateljsko kramlja z njim in ga izprašuje, kako je prezimoval.
Tudi stric hrošč je prilezel iz svoje luknjice, da bi bil deležen pomladnih radosti.
Čebele v ulnjakih so se prebudile in napravile svoj prvi izlet v božji svet.
um,,,Jazbec si zrači zaprašeni kožušček pred svojim brlogom in se iskreno zahvaljuje miškama, ki ga z metlo in krtačo ,-nažita, da bo ves prazničen in nov.
Tudi kljunač se je že vrnil z dolgega potovanja v Afriko.
Pastirica išče gosenice, žabice pa so se takisto že prebudile iz dolgega zimskega spanja in zdaj veselo kukajo iz mlake v božji »vet...
Poljske miši se selijo iz svojih temnih zimskih bivališč v hišice, ki so jih spretno in lepo spletle iz bilk in trave v kakšnem skritem kotičku sredi prostranega polja.
Samo hrčku se je pozimi še dokaj dobro godalo.
Ptički pa so gladovali, da je bilo joj, Zdaj je pozabljeno vse. — Pomlad je tu!
Kukavica
Teta. ki zelo slabo sliši, je Sin s Tončkom nn t*prehod.
Prišla »ta do železniške zavornice.
Prav v tem hipu je prisopihal mimo vlak In lokomotiva je zaplskala tako glasno, da je šlo »kozi ušesa.
Teta je napela ušesa, se obrnila k Tončku in mu s smehljajočim se obrazom dejala:
»To je prva kukavica, ki jo letos slišim U
Belka in Rdečka
»Ne gre,c jc dejala Belka.
ičakaj.« se je .spomnila Rdečlka, >imani škarje pri sebi. Odrezala bom spodnji konec brade, pa bo.«
Storila je tako — in možiček je bil prost.
Peklenšček naj vama poplača!« je zaren-čal. zagrabil vrečo z. zlatom, ki je bila skrita med koreninami, in izginil.
Deklici sta še dolgo govorili o tej nenavadni prigodi.
Nekega dne ju je poslala mati ribe lovit.
Ko sta prišli do potoka, sta spet zagledali nekaj čudovitega. Na bregu je stal spet oni možiček. Brada se mu je' zapletla okoli vrvice, s katero je lovil ribe, na trnku pa je visela velika riba. Slabotni pritlikavec se je zaman trudil, da bi zvlekel težko ribo na kopno in izmotal vrvico iz brade.
»Hej, potepinki,« je zakričal nad deklicama, »ali sta spet tu? Kdo vaju je klical? Da hi vaju koklja brcnila — poberita se!«
Pri tem je, ves rdeč od jeze, vlekel ua vso moč ribo iz vode, toda ni ji bil kos.
»Možiček, zahvali Boga,« je dobrohotno dejala Belka,« da sva prišli. Kdo ti bo pomagal iz stiske, če ne midve?«
»Dovolj grdo bi bilo, če bi tega ne storili, prevzelnioi!« je rentačil pritlikavec in ju sovražno gledal s svojimi zelenimi očmi.
Deklici sta se presenečeni spogledali, kajti takšne neprijaznosti nista bili vajeni. Slišali sta doslej vsepovsod same ljubeznive, prijazne besede. Toda bili sta dobrega srea, zato sla kar koj odpustili hudobnemu pritlikavcu in mu znova priskočili na pomoč.
Najprej sta zvlekli ribo na breg, potem pa sta se jeli sukati okoli možičkove brade in motati vrvico iz nje.
»Hu, da hi vaju spak, punčari nerodni!« se je penil od jeze pritlikavec in javkal, kakor da ga kdo živega iz kože dere. »Ali mislita, da imata lesen štor pred seboj, kali?
V	resnici sta deklici ravnali z njim zelo lepo, ker pa je pritlikavec neprestano skakal zdaj sem zdaj tja, se je vrvica čedalje bolj zapletala v brado.
Rdečka je slednjič vsa upehana dejala:
»Vse skupaj nič ne pomaga! Spet bova morali odrezati košček brade.
In Belka je vzela škarje ter odrezala pritlikavcu šop brade.
»Nesraninici!« jih je namesto zahvale ozmerjal možiček. »Ves obraz sta mi skazili. Komaj polovico brade imam še... T)a bi mi nikoli več ne prišli pred oči!«
Rekši je zagrabil vrečo, ki je ležala skrita med praprotjo in ki je bila do vrha polna dragocenih biserov, ter izginil v liosti.
Čudno zamišljeni in tihi sta deklici jeli loviti ribe. Ko sla jih nalovili zvrhano košarico, sta se napotili domov.
Nekaj tednov nato ju je mati poslala v mesto, da bi nakupili nekaj šivank, gumbov in drugih takšnih majhnih reči.
Ko sta dospeli do gozda, sla spet zagledali onega pritlikavca v neprijetnem položaju. Vlekel je za seboj majhno vrečo z le-sketajočimi se dragulji. Tedaj ga je zagledal velik jastreb in se spusti na zemljo. Zgrabil ga je za rame in ga holel z vrečo vred odnesti v zrak. Možiček se je v smrtnem strahu oprijel korenine, ki je štrlela iz zemlje, toda vse skupaj bi mu ne pomagalo prav nič, če bi mu zdajci ne prihiteli deklici na pomoč. Z združenimi močmi sta se postavili jastrebu v bran in nazadnje se jima je res posrečilo, da sta osvobodili možička iz ostrili krempljev in prepodili krvoločnega ptiča.
Potem sta hoteli deklici jadrno nadaljevati svojo pot, kajti predobro sta vedeli, s kakšnimi grdimi besedami ju bo možiček spet nagradil za dobro delo.
In res! Komaj sta napravili nekaj korakov, že je pritlikavec jel na vse grlo kričati za njima:
»Nlčvrednicil Potepinki! Zaslužita, da vaju z bičem pretepeni! Vse kosti bi mi bili kmalu polomili, tako nemilo sta me vlekli i/, jastrebovih krempljev ..
V	tem hipu je umolknil in prebledel kakor zid.
?Medved! Medved!« je kriknila Belka in hotela zbežati.
Medved pa je zaklical za njima:
»Belka in Rdečka, počakajta!«
Deklici sta se presenečeni okrenili in videli: hudobni pritlikavec je medtem padel pred medveda na kolena in ga s povzdignje-nimi rokami prosil:
»Gospod medved, milostivi, mogočni gospod medved, imejle usmiljenje z menoj in pustite me živeti! Kaj bi s tako neznatno stvarco, kot sem jaz! Podarim vam vse dragulje, ki jih imam s seboj, samo pustile me. Pohrustajte raje te dve deklici, ki sla lepo rejeni in samo v škodo in jezo na svetu!«
Medved ga je prezirljivo ošinil z očmi in zarenčal:
»Molči! Prav tebe sem iskal. Dragulji, ki jih imaš v tej vreči, so itak moji. Prejmi zdaj plačilo, ki bi ga moral že zdavnaj prejeti, nič-vrednež!«
Na te besede je medved iztegnil taco in z enim samim zamahom podrl pritlikavca na tla, da je bil v liipu mrtev.
Preden sta se deklici zavedli iz svojega strahu, se je zgodilo novo čudo. Medved, v katerem sta koj kmalu spoznali svojega dobrega, zvestega znanca, je nenadoma planil pokbncu, skočil iz kože — in pred zavzetima deklicama je stal čudovito lep princ.
Zdaj sem rešen, je svečano Spregovoril. Pritlikavec je mrlev; s svojo smrtjo
me je osvobodil čarovne zakletve. Hudobnež je ukradel meni in mojemu bratu vse dragocenosti in jih odnesel v svoj brlog, naju pa je spremenil v grda, kosmata medveda. Dolgo časa sva se zaman potepala po svetu in ga iskala. Zdaj leži tu — in jaz sem spet človek in vse te dragocenosti so spet moje!«
Deklici sta strmeli in nista mogli verjeti. Prepričani sta bili, da sanjata ... Ko pa je medved stopil k njima in ju ljubeznivo pobožal po glavi, sta videli, da je resnica. Od sreče nista vedeli, kaj hi počeli. Povabili sta kraljeviča na svoj doni, ga predstavili materi — in veselju ni bilo ne konca ne kraja. In ko je preteklo nekaj let, so priredili razkošno svatbo: rešeni princ je vzel Belko za ženo, Rdečka pa se je poročila z njegovim bratom.
Konec.
Neverjetne reči
Jadrno kot burja kraška po poljani — dirja, dirja, dirja tramvaj po Ljubljani...
Z glavo v zid je lopnil
i>čka Rd eče 1 ion ik; resk! razčesnil v kose se je nebotičnik ...
Skopi in bogati debeluh Balonček revežem podaril zadnji je milijcnček ...
Pujs in Nacek Pacek davi sla sklenila, da vsak dan po petkrat bosta se umila ...
Vrli vinski bratci so se zarotili: »Odsihdob le vodo v krčmi bomo piti! ...
(Dalje priti.)
LENUH
Oospodar pošlje hlapca na njivo.
Namesto, da bi delal, leže klapec tebi nič meni nič v hladno senco pod drevo in zaspi.
Ko pride gospodar in vidi lenega hlapca pod drevesom, se razsrdi:
»Ali te ni sram, da spiš pri belem dnevu, ko bi moral delati? Lenoba lena, nisi vreden, da te solnce obsije!-:
»Saj zalo sem pa legel v senco! se odreže leni hlapec.
KMET IN HLAPET
Xeki drugi kmet je imel prav tako lenega hlapca.
Nekega dne ga' pošlje na travnik kosil seno.
Čez dobro uro se napoti tudi sam na travnik, da bi videl, koliko trave je hlapec že pokosil. Pa vidi na svojo največjo jezo, da hlapec ni pokosil niti šopa trave, nego da brezskrbno leži v travi in lenobo pase. Ves razljučen dvigne kmet palico, ki jo je imel v roki in začne z njo mahati po lenem hlapcu.
Hlapec zajavka: »Zakaj me pretepate, saj vam nisem nič naredil!«
»Saj prav zato te tepem, lenuh,« mu odgovori kmet, »ker nisi nič naredil! če bi pokosil travnik, kakor sem ti ukazal, pa te ne bi tepel.«
ZA BISTRE GLAVE
Rešitev izpolnjcvalke.
Polž junak gre skozi hoslo. skozi hoslo lemno, gosto, kjer doma so tolovaji, krvoločni kakor zmaji.
V	polžu hrabro srce bije. Gozdni škrat iz grma vpije:
Ne bojiš se, striček mili, da bi v hišo ti vlomili?« Polžek se zagrohota: »Hihi, hoho, h ah a ha, kaj bi bal se, viš ga, viš ko sem reven kakor m i š ?
V	moji hiši ni zlata,
v njej sta le rožička dva: naj le pride rokovnjač — bo pobegnili urnih krači« Pravilnih rešitev je bilo topot 84. Za nagrado izžrebana je bila Terezija Brega nt, Kadeče pri Zidanem mostu, župnišče. Dobi knjigo Naj-denček Jokec«.
NOVA IZPOLNJEVALE A Zgodbica.
Palček v hišo se prikral je, kužku mastno kast — — — »In potem?« — '"■■Te zlobni palček padel, zlomil si---.««
In potem?« — »»Je priskakljala
muca in ga — —--
Koga? Palčka?« — »»Kaj še, kume: prstek, prstek, se---!««
»In poleni?« — »»Je palček plakal,
muca predla, kuža--.- :
»In poleni?« — »»Je zgodbe konec, kakor če razbiješ — —.
Nii mestih, kjer stojijo zdaj na koncu verzov črtice, postavite zraven spadajoče besede. Vsakn črtica pomeni en zlog.
firm od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka dne 21 I. in. on naslov: Kotičkov striček, uredništvo Slovenca v Ljubljani
STRICKOV KOTIČEK
286.	Dragi striček! —
Danes prvič, ljubi striček, piše Zvonko Ti Krofi iček. Majhen sem, a že močain skoro kol Martin Krpan. Tu prj nas april kraljuje, grdo se iz nas norčuje: zjutraj solnce se smehlja, opoldne lije dež z neba. A na vrh vsoh teh neagod straši kriza vsepovsod. Kriza je hudobna baba: kakor muhe lačna žaba dinarčke nam ona hrusta. Brezno, hu, so njena usta ...
Te pozdravlja Zvonko Kroflič, učenec (?) razr. v Sp. Hudinjah pri Celju.
Dragi Zvonko!
Če si res tnko močan, kot je bil Martin Krpah, leto krizo, hej in hoj, brž p 07,0 v i na dvoboj I Ko imel jo boš v oblasti, jo pošteno premikaš!i! Za vso bedo In nesrečo, ki jo zvrhano je vrečo nam nasuta v naše dni — Tvoja moč naj jo zdrobi! Kot junaka, ki v sijaju davnih dni odsekal zmaju krutemu je glavo tri, bomo To slavili vsi! — najbolj pa jaz — Kotičkov striček
287.	Dragi Kotičkov striček! — Prosim Te, ne vrzi mojega pisma v oni požrešni košek, ki ga imaš v svoji pisarni.
Prazniki so minili, zato Te ne morem več povabiti na pirhe. Pa si pridi kljub temu ogledat naše mesto Kočevje. Zelo prijetno mestece je, samo preveč pijančkov ima.
Stanujem v Podgorski ulici. Imam devet bratov in pet sester. Mama nam je predlanskim umrla, zato mora očka skrbeti za vse V tej nt rasni krizi se malo zasluži, kaj ne? Gospodinji naui 20 letna sestra.
Mnogo iskrenih pozdravov in poljubčkov TI l>ošilja M i 1 k a K 1 u 11, učenka (?) razr. v Kočevju.
Draga Milka! — Oh, ti nesrečni pijančkil Kakor plevel med pšenico so posejani po mili naši domovini. V samo nadlego in škodo so nam. Ga menda ni kotička v vsej vesoljni Sloveniji, katerega ne bi prestopile noge pijančkov. Če bi bil jaz velikan Teleban, bi vse pijančke od prvega do zadnjega pometal v ogromno kad, ki bi bila do vrha polna preljubega jim vina. Nikoli ga nimajo dovolj — naj utonejo v njem, da ga IhmIo enkrat za vselej siti, kajoni!
Ampak, da vas je toliko pri hiši? Devet bratov in pet sester! Saprabolt! Gotovo si kuhate kosilo in večerjo kar v kollu, da zadostuje za vso armado. Štirinajst oseb — to niso mačkine solze. Zares se mi sinili ubogi očka, ki se mora zdaj, ko mame nimate več, sam truditi od zore do mraka. Zlata vreden mora biti takle očka. Dandanes marsikateri očka niti enega otroka ne more ali noče živeti — on pa kar štirinajsti Občudujem ga. Lepo ga pozdravi v mojem imenu, prav tako pa tudi vse Tvoje si stre iu brate. Bog vas živi! — Kotičkov striček.
288.	Ljubi Kotičkov striček! — Če bi imel Ti mene tako rad, kakor imam rada jaz Tebe, bi mi že zdavnaj odpisal. Že lansko leto sem Te |>ova-bila na alelujo, pa še danes ui odgovora od Tebe. Kaj vendar misliš?
Tvoje knjige, ki mi jih je podarila teta, nad vse rada čitam. »Ptička z dvema kljunčkoiua sem prečitala že trikrat. Če prideš kdaj v Kamno gorico, Ti jo boni kar na pamet povedala.
Pri nas cveto že zvončki. Toliko jih je. dn vse mrgoli. Pridi, Ti jih bom natrgala toliko, da jih boš komaj nesel! i» Micka Arh, učenka iII. razreda v Kamni gorici.
Draga Micka! — Pa prav gotovo Te nimam nič manj rad, kakor imaš rada Ti mene. Morda Te imam rad še bolj, še slokrat bolj. Ali misliš, da imam rad samo one, katerih pisemca v kotiček dam? Saj veš, kako! Rad imam vse ml začetka do kraja in prav rad hi kar koj odgovoril vsem. Toda to tnora vendar razumeti vsakdo, da v nn-prstnik ni mogoče spraviti zvrhanega voza zelja: prav tako tudi jaz ne moreni v la skopo odmerjeni kotiček stlačiti kar sto pisem naenkrat. Saj bi mi kotiček nazadnje še eksplodiral!
Torej tako Ti ugaja moj »Ptiček z dvema kljunčkoiua«, da ga že kar na pamet znaš? Soln-miš, ali sem ponosen na tol Bom zdaj z visoko dvignjeno glavo hodil po Ljubljani in še lakasle čevlje in frak in cilinder si bom kupil, da bom bolj ifneniten in gosposki. Ni izključeno, da se mi bodo potem celo Pozrančev oča spoštljivo odkrili, kadar se vrnejo z lune. Kajti je dandanes že tako: kdor ima preluknjane komolce in čevlje, skozi katere palec kuka v In prelepi božji svet, ne velja nič. pa ningari če ima zlate možgane. Možganov ne vidi nihče, cilinder pa opazijo ljudje že kilometer dtjleč. Torej živijo cilinder in lakasti čevlji in frak! Te pozdravlja Kotičkov striček.
289. Dragi Kotičkov striček! — Ze tolikokrat sem Ti pisala, pa si bil vedno neusmiljen 7, menoj. Saj veš, da bi tudi jaz rada prišla med Tvoje koiičkarje in se kar spodobi, dn mi bliskovito odgovoriš, ker sem pristna Ljubljančanka.
Povabim Te, da prideš kdaj k meni na Čopovo cesto. Takrat se že pošteno zmeniva. Torej na svidenje! — Tvoja Marinka Čer ne, učenka I. razr. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
Draga Marinka! — Ali misliš, da je moj kotiček namenjen samo »pristnim« Ljubljančankam? Hoho, kaj še! Ljubljančanka gor, Ljubljančanka dol — protekcijo jaz ne poznam! Niso Ljubljančank o v mojih očeh prav nič več, kakor punčke z dežele. Še skoraj rajši imam te, ker so bolj skromne in ponižne in si ne domišljujejo, da so bogve kaj. Imam večji rešpekt pred žuljavimi rokami, kakor pred našeniarjenimi modernimi« oblekami in nakodranimi »bubi-glavicamk nekaterih mestnih frkljic. Tebe seveda pri tem ne mislim. Imam v mislili samo one. ki kakor srake, s pavjim perjem nališpnne, bezljajo po »promenadi« (če veš. kaj je lo?) in mislijo, da jih ves svet občuduje in zavida — v resnici se jim pa še vrabci na slrehah smejijo... Seveda niso lo takole majhne, drobne punčke, kol si zaenkrat še Ti, nego so to že »velike punčare. Jaz bi jim že dni promenado, saprabolt!
Pošteno sem se riizhudil, bogami. Še škodovali bi mi utegnilo. Zato raje kar koj končam in rečeni zapik. Pa še drugič kuj. ko bom boljše volje!
Te prijazno pozdravlja Kotičkov striček.
Stran K).
»SLOVENEC«, dm 19. aprfl« 1982.
Stm. 88.
Čitateljem „Slovenca" za nedeljo
BB"
Peter Saharov:
Trepang
E. Rukša:
MENIHI
Iz Vladivostoka sem dospel na otočič An-selm. kjer sem prenočil pri pristaniškem nadzorniku. Drugi dan na vse zgodaj smo odri nili na lov.
Trepang je drobna morska živalica iz družine iglokožcev (med slednjimi so najbolj znani morski ježi in zvezde) in podvrste ho-loturij (brizgačev). Ruski ribiči ^n imenujejo morski črv, Nemci mu pravijo morska kumara (Seegurke). Malokdo je bil do zdaj v stanju opazovati življenje tega čudnega podvodnega bitja. Nobenemu raziskovalcu se ni posrečilo odgojiti trepanga v ujetništvu. Znanstveniki celo tega ne vedo, s čim se hrani. Ugibajo samo, da prebavlja najbrž najdrobnejše mehkužce in školjke, ki jih mora požirati s peskom vred. Po zunanjosti je trepang sličen temnorjavkasti banani ali drugim pri nas nepoznanim tropskim sadežem. Kakor gumi prožni številni drobni izrastki mu štrlijo na hrbtu in bokih. Nima ne oči ne ušes. Ribiči smatrajo za glavo črva oni njegov konec, kjer se nahaja roženinasta odprtina. Ta >usta«, kakor jih imenujejo, obdajajo občutljive, lističem nagelnovega cvetja slične tipalke. Krčijo se in izginejo, čim naletijo na najmanjšo zapreko. Na trebuhu ima trepang številne bradavice. Prisesa se z njimi na kamen ali lazi počasi po morskem dnu na ta način, da se izmenoma krči in steguje ter tako poteza naprej zadnji del života.
Ta neznatni črv je najbolj dragocena jed, ki jo pozna »dežela 400 milijonov«, kakor imenujejo Kitajci svojo domovino. Tibetska medicina, ki je v veljavi na Kitajskem, pripisuje trepangu veliko zdravilno moč. Pomaga zoper onemoglost, slabokrvnost, utrujenost in izčrpanost. — Ta, ki je trepange, nikoli ne bo obolel na gnilobi dlesen, — mi je pravil potapljač Šijama. in ta bolezen je dokaj razširjenja na Daljnjem Vzhodu, posebno pozimi vsled enolične pa nezadostne hrane. Kitajski kuhinjski umetniki pripravljajo trepanga na iest različnih načinov. Najbolj slovi jed »cin-tan-haj-šenjc trepang se kuha v kurji juhi, ki -se začini s pečenim jajcem, poganjki mladega bambusa in divjo čebulo. Kuli, kitajski težak, in kmet seveda ne poznata takih gosposkih jedi. A tudi najrevnejši sloji si privoščijo tropange. Vsaka kitajska gospodinja hrani v kuhinji suhe trepange, da počasti s sijajno jedjo katerikoli praznik ali pomaga obolelemu družinskemu članu.
Japonska jadrnica, ki nosi lovce trepan-gov. se imenuje kungas in je po obliki slična polovici orehove lupine. Od kraja se zdi nerodna in težka, a mornarji dobro razumejo svoj posel in zmagujejo do 10 km na uro. Od kraja, v zalivu Petra Velikega, smo se pomikali s pomočjo velikega vrtilnega vesla, ki se imenuje >jull-juli«. A ko smo splavali v odprto morje, je velel potapljač, ki je obenem kapitan majcene ladje, dvigniti jadro. Razpeli smo velikansko cunjo, sešito iz pestrih kosov vreč in stare obleke, in dokaj hitro pa mirno splavali vzdolž obale.
Moštvo našega kungasa je štelo osem glav: razen potapljača še izvidnika, ki je skrbni za signalne zastave in luči, krmarja in p»tori<*o mornarjev. Razen Japonca Šijame so vsi bili Korejci.
Ko je hitel kungas mimo strme obale ne-k™a skalnatega otočiča, je Šijama nenadno \o\p\: »Doli jadro!« Kungas je naredil še nekoliko metrov poti in potem obstal nepremično. Gladko morje se je lesketalo kakor na ri-sarjevi mizi napeta pola papirja.
Šijama se je pripravljal na potapljanje. Oblekel je zimsko perilo, debelo jopico in ivoine volnene nogavice. Tudi poleti je na inu morja hud mraz.
Zgodnje solnce jepričelo pripekati. Mor-larfi so slekli srajce in na krmi čepeč nama-tali bose noge v vodi. Vsled tega so se zdele 5ijamove priprave posebno čudne. Ko sta mu -zvidnik in eden izmed moštva oblekla ne-oremočljivo potapljaško obleko z gumijevim »vratnikom, je poslal Šijama naravnost sme-5en Izgledal je kakor gumijeva punčka, igračka, ki jih imajo otroci pri kopanju, spomnil sem se na to primero, ker je bil Slama kakor večina Japoncev majhen možiček.
Nerodno je odkorakal na rob čolna. De-tke palube so se upogibale in škripale pod njegovo težo. Ko se je po lestvici spustil do oasu v vodo, mu je izvidnik na glavo nataknil Kovano čelado iz lahkega, tenkega bakra s remi okroglimi okenci. Neki mornar mu je izročil lako zvani >kavelj«. dolgo in težko želeno šibo z zakrivljenim koncem. Obesil mu te tudi okoli vratu mrežasto torbo. Potapljač na dnu s kavljem pobira trepange. V torbo lahko natrpa do 80 kg plena, a pod vodo skoro ne občuti njene teže.
»Daj zrak!« je velel izvidnik, in na ladji (e pričela sopihati zračna sesalka.
Šijama se je spustil v vodo in za trenutek obstal. Urno je potem odrinil lestvico in z enim skokom se je oddaljil za dva ali tri me-Are. Plaval je še nad morsko gladino. Njegova neokretnost je čudežno izginila! Gibal se je v vodi kakor akrobat v cirkusu. Vse njegove kretnje so bile spretne, lepe in prožne. Zrak je žvižgaje siknil izpod čelade, Šijama je dvignil roke nad glavo in se potopil. Voda na onem kraju, kjer je bil izginil, je vrela kakor
mlado vino.
Japonsko morje je izredno prozorno. Solnčni žarki pronicajo do njegovega dna Ko sem gledal v globino, se mi je zdel Šijama smešno spačen pritlikavec. Včasih se je razpustila njegova senca sredi nestalnega vodovja kakor kosec sladkorja v kozarcu čaia.
Četrti dan se je Andrej odpravil na pot Skrbni menih? so mu zbrali vso njegovo, na kraju dvoboja i medvedom razmetano lovsko opremo. O. Evslalij, ki pa je spremljal, mu je nosil nahrbtnik. Pušiko si je Andrej sam vrgel čez pleča, ker se ni nikoli ločil od nje. Korakala sta ponialo, večkrat morala počivati in se po nekem posebno strmem vzponu celo vsedla. Andrej je le s težavo vlačil noge. Pestra jesen je razsipno poplavila gozdnate obronke z vsemi otenjavami škrlatne, zlate in sočne zelene barve. Onstran ščetinastih vrhov se je lesketala v sinjini in srebra brezmejna morska gladina. Veličastni ledeniki so žareli nad njo kakor krona, s katero je bil venčan Kavkaz. Potnika sta dolgo molče uživala suhi in razgreti, skrivnostnega šumenja polni jesenski zrak. Človeški jezik je beraško ubog vpričo Stvarnika. Edino molk ie primeren za take vznesene trenotke. »Povej,« se je naposled oglasil menih, >kje se najde primera temu, in kaj drugega bi bilo vredno tega kratkega hipa?« Andrej je molče prikimal in potem pristavil: »Če mi boste dovolili, se bom pozneje oglasil pri vas. Tako lepo imate tu...«
Zopet je zavladal molk. »Dobro,•<: je po daljšem premišljevanju odgovoril o. Evstafij. »A veste kaj — že davno sem vam hotel lo povedati, a ni bilo prilike — ne pripovedujte nikomur o našem zavetišču in nas sploh nikoli ne omenjajte. Seveda nas ne bodo pustili v miru, to je nedvomno. A vendar bi mi ostali radi kakor mogoče dolgo v tem kraju. Čim manj se bo o nas slišalo, tem več čr.sa bomo lahko mirni.«
>Komu pa ste tu na poti?« se je začudil Andrej. »Nekdanji samostani res so bili premožni, a kaj bi se vam moglo zdaj zapleniti? Govorili so, da ste poprej pasli lenobo. A tukaj, v goščavi, ste vendar najboljši delavci, prava luč v temi!«
Menih se je otožno nasmehnil. »Prav to je za nas usodno. Tu sveti luč. Tudi vi ste prosili, da bi vam dovolili, *se kdaj pozneje oglasiti.« Saj ne boste prišli k nam samo zavoljo lepega razgleda. Vi ste lovec, se počutite v gozdu kakor doma in ste videli dosti lepih krajev. Ne mislite priti k nam na božjo pot, da bi molili. Pravite samo: »tako lepo imate ln«. Na našo nesrečo prihajajo k nam tudi ljudje, ki se ne zmenijo za Cerkev.
»A zakaj,« je hotel vprašati Andrej, bivaš preganjali, če sle vi, gozdni samotarji, tudi duhovniki prav tako kakor oni župniki, ki jim je dovoljeno maševati po mestih?« A ni utegnil izgovoriti teh besed, ker ga je presenetil menih z nepričakovano pripombo: »Motite se, tu je velikanska razlika, a jo boste razumeli šele pozneje.« Naposled je že mirno dodal: »Le pridite, veselilo me bo, a nikar ne govorite o nas.«
Andrej je obslrmel in dolgo molčal. Kdo je ta mož, ki čita misli, preden so bile izgovorjene? Menih se mu je rahlo nasmehnil: »Nikar se ne čudite, to ni noben čudež. Pozneje boste razumeli. A pojdiva zdaj pomalo naprej,« je rekel in vstal. Dolgo sta korakala po vratolomni stezici med skalovjem navzdol Potem se je menih ustavil. »Pojdite zdaj po tej soteski vedno. Prišli boste naravnost na >staro stezo«. Andrej je dobro poznal to »staro stezo«. Vroče se je zahvalil puščavniku in odkorakal sam po poti.
Doma je Andrej zvedeL da je bil prišel tja neki menihu sličen mož takoj drugi dan po njegovem usodnem srečanju z medvedom. Sporočilo ni pomenilo ničesar izrednega: Andrej je tudi poprej po več dni izostajal od doma. Zato ni bila njegova mati prav nič vznemirjena.
Andrejeva hiša je stala na kraju vasi ob poti. Reveži, ki jih je zalotilo slabo vreme, so
Potapljač je v vsem odvisen od dotoka zraka in znati mora ravnati z zalogo. To je poglaviten, bistven del njegove umetnosti in največja težkoča za začetnike. Pri vsaki nagli kretnji mora potapljač ugotoviti, koliko zraka mu je v tem trenutku na razpolago. Zato ostro pazi na pritisk, ki ga občutijo ušesa, in napeto posluša zamolkel odmev sprožene se-salke. Če pozabi samo za dve ali tri sekunde paziti na dotok zraka, takoj se to maščuje: njegove kretnje postanejo nerodnejše in ga ovirajo pri delu. Začetnik v taki stiski lahko izgubi glavo. Čuti, da mu uhajajo tla izpod nog, pozabi na odvajanje zraka in kakor sprožena krogla zleti na površino. Večinoma se samo prestraši. Če pa ima srčno napako ali šibka pljuča, si bo prav lahko nakopal hudo bolezen ali tudi predčasno smrt.
Gledal sem Šijamo, ki je z velikanskimi koraki na dnu morja pobiral svoj plen. Včasih se je odrinil od skale in kakor človek na luni v fantastičnih romanih prožno skočil pet ali šest metrov daleč.
V lovskem času, kadar lazijo po dnu na posameznih skrbno zabeleženih in varovanih krajih velike jate trepangov, dela Šijama večkrat od svita do mraka. Išče vedno nova va-lišča, in samo dva- ali trikrat na dan ga potegnejo mornarji iz morja na krov. Na hitro se okrepča, kadi, nekoliko minut počiva in zopet hiti na delo. Tako večurno nepretrgano delo je mogoče samo pri globini do 25 m. Če pa je' morje bolj globoko, prav lahko postane velik prilisk za lovca nevaren. Omahne od naporov, in ga včasih nezavestnega dvignejo iz globine.
»Pritisni! Pritisni!« je izvidnik z^Mical možu pri sesalki
k njemu vedno zahajali, da bi jih prenočil. Andrej je daleč prišel po svetu in zato ni nikogar zavrnil. Kmalu po povratku iz planin je potrkal pri njem neki po zunanjosti duhovniku podoben mož. Pozneje se je oglašal skoro redno vsakih štirinajst dni. Tako sta se seznanila, ter je naposled popotnik nekoč povedal, kdo je. Res je bil župnik, a brez vsakega stalnega bivališča.
»Kako to, da nimate nobene žiupnije?« ga je vprašal Andrej, ker ni mogel misliti, da bi bil ta mož izključen iz duhovniškega stanu.
»Saj jo imam! Moja župnija sega od Novo-rosijska in do Sočija.*) Moram dokaj potovati, da jo prehodim.«
Andrej je šele pozneje in po naključju razumel, kaj to pomeni. Nekoč okoli tihe nedelje je stopil k prijatelju Petru in našel natlačeno polno hišo. Peter ga je vzradoščen sprejel: »Ali si tudi ti prišeL da bi se pripravil za sv. obhajilo?« Andrej se je začudil, keT Peter prej ni bil posebno pobožen. »Kaj pa ti je?« se je nasmehnil. »Ali si se tudi vpisal med kake »nove kristjane« ali kako se jim že pravi?**)
»Kaj praviš, Bog ne daj!« se je branil Peter, »ostal sem slejkoprej pravoslaven. A saj veš, koliko let me že ni bilo v cerkev. Nisem več bil pri maši, odkar so nam poslali novega popa namesto zaprtega o. Alekseja. Stopil sem takrat k njemu, da bi me poročil, a zahteval je za svatbo kar 50 rubljev.***) Odkod bi mu vzel toliko denarja! Zato sem zaloputnil vrata pa šel. Če mi nočeš biti na uslugo, sem mislil, pa ne: tudi tako bo držalo. Pop je res oderuh. Če imamo pogreb ald krst, nam vedno računa tako neusmiljeno, kot da bi bil za davkarja. Na ta način je odvadil skoro vso vas zahajati v cerkev. No, zdaj smo, hvala Bogu, dobili pravega župnika. Vabim te na belo nedeljo na svatbo. Glej, da boš na vsak način prišel. Res sem že predolgo živel neporočen!« se je nasmehnil Peter.
Mala shramba je bila za spovednico. Ljudje so posamič prihajali odtod z ganjenimi, svetlimi obrazi. Andrej se je zelo začudil, ko je med njimi zagledal znane mu trdovratne brezbožnike.
»No, si zdaij videl?« ga je vprašal Peter, ko sta pozneje stopila ven, da bi prižgala cigarete. »Ne razumem tega!« je ušlo Andreju. »Kako to, da ne razumeš? Saj je to popolnoma umljivo!« se je razvnel Peter. »Kako ne občutiš, da bi bilo naše življenje brez Boga neznosno težko. Ali se nam niso priskutili vsi dnevniki, ki jih čitamo, vsi govorniki, ki jih poslušamo? Povsod je samo sovraštvo in borba. Od vseh strani so izdajalci in natpadalci, ki kopljejo grob proletarcem. Ali nimajo še divje zverine v gozdu mirnejšega življenja? No, raziumel boš zdaj, da hrepeni človek po Cerkvi, Resnici, da bi ušel temu živalskemu sovraštvu in si oddahnil... A če misli pop samo na lastno korist in baranta za vsak greh (Petrov glas je zadrhtel), potem gre človek užaljen od njega in zataji srčno bol. Kakor veš, ima to vedno iste posledice: če je komu hlapec zameril, bo samo gospodar vsega kriv. A zdaj je prišel pravi duhovnik, in vidiš, vsi se gne-tejo k njemu: hočejo opraviti zadušnico, krst ali zakasnelo poroko ali pa prihajajo samo tako, ker so potrebni tolažbe. Čim so zvedeli, da bodo mogli opraviti spoved, takoj so vsi prišli. Temu bomo vse lahko zaupali, so rekli, tega poznamo. Ne bo šel na drobno pripovedovat, kar je zvedeL«
•) To je tm nad 600 km dolga kavkama črn obmorska obala od severa in do juga.
•*) Baptisti in sorodne struje razvijajo zdaj na Ruskem posebno živahno delovanje.
•*•) Do 1500 Din.
Trenutek pozneje je že sedel Šijama na lestvici in mornarjem molil s pestrim plenom nabasano mrežo. Prinesel je tudi dosti školjk, podolgastih, v obliki usnjene denarnice, in ploskih s čipkastim robom. Mornarji so Jih spretno razbijali z udarcem ob rob ladje m slastno posrkali belorožnato polzko meso. Na kupu školjk se je zvijalo tudi več trepangov. Napravljali so ogaben vtis, ker so se za njimi vlačila njih čreva. Brizgači, med katere se šteje morski črv, izbljujejo v nevarnosti vsa prebavila, ne da bi to ogrožalo njih žilavo življenje. A Korejci se niso zmenili za ta zoprni prizor. Bili so veseli. Ujeli so prve dragocene trepange. Vedeli so, da se niso zmotili: lovski čas se je res pričel, in so bili ribiči črvom na sledu.
Potapljač Šijama je bil utrujen in je šel počivat. Nataknil sem njegovo opremo in se prvič v življenju pripravil na pot v morske
globine.	. .
Ko sem, na spuščanje pripravljen, stal na lestvici, in je zacvilila čelada, ki mi je uklonila glavo, sem imel občutek jetnika, ki sliši, kako so se zaloputnila vrata ječe.
Spustil sem se po lestvici in obvisel pod vodo, z rokami sem se držal zadnjega klina. Čoln je metal globoko senco, in sem se nahajal v popolni temi. Z glavo sem pritisnil zračno zaklopnico v notranjosti čelade, izpustil klin in se lagodno spustil navzdol.
Potapljal sem se v popolni tišini. Včdsih se mi je celo dozdevalo, da sem nepremično obvisel, ne da bi se dvigal ali spuščal. Vseokrog se je razprostirala gosti megli sik na zelenkasta motnost. To me je presenetilo. »Če bo ludi spodaj tako, ne bom ničesar videl!«
Andrej je na poti proti domu neprestano mislil na Petrove besede. Obudil je v spominu vse mu znane cerkvene dogodke, jih prvič v življenju smotreno razporedil, izvedel nujni zaključek in obstrmel. Prepričal se je, da so sovjetske oblasti povsodi redno vprizorile divjo gonjo proti vsakemu duhovniku, ki je bil vsaj nekoliko primeren za svoje poslanstvo. Takoj so ga zaprle ali v najboljšem slučaju premestile v drugo, oddaljeno župnijo. A med tem ni storil nihče kaj zalega ostalim drugačnim duhovnikom. Kakor iskra je Andreju nenadno prešinila nova misel: marsikateri širokovesten, mlačni pop komunistom zaleže neprimerno več kakor sto glav hrezhožnikov.
Andreju ni bilo sojeno drugič obiskati me* nihov. Z neštevilnimi tisoči sotrpinov vred je postal žrtev težkih let Prišel je v »kmečki dom«, t. j. sovjetsko ječo.* Gozdnega prostora vajeni lovec je hudo trpel v samotnem prostoru, a naposled srečno dospel v večjo družbo. Na 19 ljudi preračunana celica je bila natlačeno polna: notri je zdelo 75 jetnikov. Imela je naslov »oddelka za duhovščino«. Tu je zagledal Andrej med pisano množico svoje rešitelje, gozdne puščavnike. Torej se je le našla podla duša, ki je izdala njih skrivališče. Starci so tudi spoznali nekdanjega ranjenca. Andrej je gledal mirne obraze svojih prijaznih pokroviteljev in nenadno občutil, da njegovo gorje ni nobena prava nesreča. Poprej sramotna ječa se mu je zdaj zdela kraj visoke posvetitve.
Nekoč zvečer, ko je obmolknilo hripavo lajanje jetniškega radia, je premagal Andreja obup. Povsod je videl izgubljene drage obraze. Spomini na nekdanjo svetlo preteklost so ga hoteli neusmiljeno pahniti v črno brezdno blaznosti... A oblastni glas ga je nenadno ustavil ob robu prepada. Visoki, sivi starec v meniški noši mu je ostro pogledal v oči. »Ne smeš obupati, ne daj nesreči, da bi te opijanila,« je bil zadnji izmed njegovih naukov. »Pridobil si več kakor izgubil. Kajti našel si že novo svobodo v duhu.«
JetniM so že davno spali, ko je podelil menih Andreju blagoslov. »Mirno spi in ne pozabi, da boš tudi v verigah prost, če boš obvaroval neodvisnost duha. Ti si še mlad. S trpljenjem utrjena mlada volja ne pozna nobenih zaprek.« Andrej je zaspal z molitvijo, ki je postala potem njegovo življenjsko geslo: »Vodi me po Tvojih potih, 0 Gospod! Utrdi mojega duha! Da me ne bo strah mojega pota, o Gospod!«
Ko so odrinili jetniki v pregnanstvo, so bili Andrej in menihi v različnih vagonih. Leto dni pozneje se je posrečilo Andreju pobegniti. Blizu Vladivostoka v kazenskem taborišču »Kilometer VI.« je zadnjič videl o. Evstafija v družbi petih ali šestih menihov. Vlekli so v mesto sod z vodo, in so jih priganjali oboroženi vojaki. Andrej je gledal vprego in videl, da je zraven tudi potujoči župnik, o. Jakov. Ogorčene solze so Andreju zameglile oči. A pogumen, prisrčen pogled, s katerim so se poslovili od njega prijatelji, mu je govoril: »Neustrašeno korakaj naprej, ne obupaj in ostani vselej — človek!«
Četudi po begu iz ječe Andrej ni postal pobožen, nikoli ni pozabil na počasen težki sod, ki so ga mukoma vlekla v klanec pleča trpečih starcev. Vedno je sledil onim naukom, ki jih je prejel od sivolasega meniha v ječi: »Češčeno bodi Tvoje ime! Ne bom se zbal služiti Tvojemu delu! Kajti poklical si me ob grozni uri, o Gospod!«
• »Kmečki domovi«, ki so jih otvorili boljše-viki po večjih mestih, dajejo prehrano in krov različnim odposlancem, tečajem itd. Služijo pred vsem propagandi. A kmetje so to ime nadeli ječam, ker tvorijo v zvezi s Stajinovo nasilno agrarno reformo večino jetnikov.
(Konec.)
sem pomislil. Pogledal sem navzdol in kmalu razločil s školjkami in drobnim kamenjem posejano peščeno polje. Morsko dno je bilo rumeno. Po temni zelenkasti vodi se mi je zdela ta rumena barva izredno živa.
Moje noge so se dotaknile dna, in sem se zelo začudil: ta rahel sunek me je nepričakovano sključil v obliki vprašaja (?) in potem tako močno vrgel v višino, da sem odtod zopet priletel na dno že z glavo navzdol. Nehote sem moral posnemati najizurjenejšega telovadca v cirkusu in sem se naposled vle-gel na trebuh. Obstal sem v tej drži, da bi se vsaj nekoliko navadil na hinavska presenečenja podvodne hoje. Ugotovil sem, da sem še vedno z glavo pritiskal zaklopnico in torej pq nepotrebnem zapravil veliko množino zraka. Vsled tega sem se držal dna kakor muha kle-jastega muholovca, ne da bi mogel vstati. Z nepopisnimi težkočami sem pričel hoditi od kraja po štirih in potem pokončno. Noge so mi drhtele in se šibile v kolenih kakor bolniku, ki je po dolgem ležanju prvič zapustil postelj.
Moj pogled je segal kvečjemu šest me« trov naokrog. Potem se je že pričela vedno bolj gosta zelenkasta megla. Velike, živo-rdece, modro poslikane morske zvezde so ležale na pesku. Počasi so krčile tipalke in imele zdaj obliko rimske desetice (X) zdaj pravilnega križa (+) ali nemškega nacionalističnega znaka. Nikoli poprej nisem videl takih velikanskih zvezd! A kmalu je bilo mojega čudenja konec. Razumel sem, da je bila to zgolj optična prevara. Okenca v čeladi in debela vodna plast so učinkovali kakor dobro povečevalno steklo. V resnici so bile zvezde dvakrat manjše.
(Konec prihodnjič.)
Štev. 88.
»SLOVENEC dne 17. aprila 1932.
Stran 11.
Ivan B. Mutjanc/v:
V iedemei tisočletij
Bil je skrajni čas, da je dosegla naša ladja ustje reke Kolime v severni Sibiriji: ponoči je Ledeno morje zamrznilo. Pluli smo po reki navzgor. Slišalo se je prasketanje tankega ledu, ki ga je tri la-djin rilec; od ure do ure je bil led debelejši. Zarjavelo sidro je zrož-'-•■!o v globino. Stopili smo na kopno.
nini vriskom zažene za prestrašenimi jeleni. Volčja kri zmaguje nad udomačen jem. Že se bližajo čredi. Tedaj se ene sani zagozde za deblom krivenčastega nyicesna: psi se pre-kopicnejo nazaj. Nastala je živa kopica besno popadajcčih, v zaprego zapletenih in ujetih zveri. Srdito bevskanje prehaja v plaho cvi-
to.
....."ilSiS
Reka Kolima ob srednjem teku
Kraj, kjer smo se izkrcali, je imel le nekoliko lesenih hiš in razpalo cerkev. Bibiči, večinoma Jakuti in Čttkei, so nas radovedno zijali. Spoštljivo so občudovali papir ruske vlade, katerega vsebino jim je prebral tolmač: Tej raziskovalni družbi naj se izkaže vsakršna pomoč. Jezikovni vseznal je to domačinom pojasnil. O namenu našega potovanja nebene besedice! Da smo prišli iskat zlato, .je ostalo tajno.
Štiri pasje sani so drsele po Kolimi, ki [je bila gladka kakor zrcalo, proti jugu. Pokrajina enolična. Snežena ravna brezkononost na zapadnein bregu. Nu vzhodu padajo strme živceve skale neposredno v ledeno okovje reke. Nobenega drevesa nikjer, nobenega grma.
Po žilah laiiških psov se pretaka volčja kri. Šest parov sledi pred vsakimi sanmi psu vodniku; pogosto stresajo živali široke roparske glave in strahotna škilijo na dolgo palico svojega gospodarja. Kakor hitro kateri izmed psov v vpregi popusti, ga nepogrešljivo zadene v bok jeklena konica. To pasji trop ve!
Cele dneve potujemo po ovinkasti cesti, ne da bi srečali kakega človeka. Sneg pokriva tajgo. Samo malo ur visi solnce nizko jiV brez meči nad odmrlo zemljo. Noči so mrzle. Bdeče migljajo zvezde. Puhteč pošiljajo tla svojo zadnjo toploto proti nebu. Komaj pol metra na globoko se odtaja zemlja čez poletje. Niže spodaj leži zemlja odreve-uela v nmogotisočletni zmrzali.
Saino enkrat smo srečali potujoče Jakute, katerih edine domače živali — psi so vlekli hotore in mreže. Ljudje so bili videti kakor živi zvežnji iz jelenjili kož. Naši psi so srdito renčali.
Petnajsti dan smo zapustili gladko ledeno ploskev. Posamezni macesni so se krivo in poševno vili nad zemljo. Kakor pohabljeni berači so dvigali osehle veje proseč v megleno mrzli zrak. Sani odskakujejo in se zadevajo po zmrznjeni mešanici zemlje, ledu in šote.
Nemirno se ozira Rus tolmač po lajgi. Čaka na čukškega poglavarja, ki naj lii nas vodil na najdišče zlata. Psi vohaje dvigajo glave, lajajo glasno v lovski radosti, in se s podvojenimi silami ženejo naprej. Iz plitke dolinske kotline se vzdiguje dim. Sani odle-tavajo in se sukljajo po neravnih tleh. Čreda sivih severnih jelenov skokoma plane v beg. Ene sani se prevrnejo. Pasji trop se z radost-
ljenje. Neusmiljeno udriha Jakut po klavrno cvileči masi.
Poleg svoje jurte stoji starešina čukčev, poglavar mnogoštevilne družine, lastnik več-tisočglave črede severnih jelenov. Njegov obraz je negiben in večen kakor tajga. Samo ko tolmač izvleče i/, žepa steklenico vodke, se mu izdajsko pohlepno /.abliska v očeh.
Kralj Tinnnna. poglavar Čukčev
Zadovoljen se obrne tolmač k nam: Zlata žila leži bojda tri dni hoda odtod. Jutri zarana jo mahnemo na pot. : Toplo je v jurli, šotoru podobnem poglavarjevem : gradu . Ženske in otroci se gnetejo okrog plamene-čega ognja, katerega smolnati vonj se zaman bori proti slabemu izparivanju človeških teles. Plamen se zrcali v ledenih ploščah —. oknih jurte. Pravkar zaklan severni jelen vre v kotlu; čaj nam ogreva premrle ude.
65 stopinj mraza je kazal zjutraj toplomer. Pred jurto se ustavi karavana na saneh. Dolgočlenasla veriga, kajti vsak severni jelen je z jermenom privezan na sprednje sani. Počasi krene sprevod na pot. Najprej po zasneženi ravani, potom skozi macesnov gozd. Viscka debla, nema, molčeča. Proti poldnevu odmor. Jeleni razkopavajo s svojimi kakor
Frtaučhu Gasil ma beseda
H
1'ron za prou jest nč na rečeni. Usak ma holt soja glista. Edn ma rad tu. druh pa spet kej druzga. Uecima: jest sni vs srečn, če ležim u kašneni gojzde med zelejnam in poslušam, ke lički ultul mene in nad mano pu vejah žvrguleja. Ta narrajš b fie jesl kera zažvižgU. Sa pa t ud tak, ke dreuja in zelejila kar trpet na morja, b v očem kašna sutata. Lubš jm je usak kamniten kumfin, kakr ta nar leuš drevu. Ja, res, tud tak Ide ževeja na tem božjem svet, če m verjamete al pa ne.
Puglejte, laiku je začeu spet edn, Buli mu grehe udpust, ud samga vesela kar cepetat, ke je vidu, de sa u Zrejzd začel suhe veje ud dreuja žagat, še letaš,< je relni, »ute Iblančani u senc pu<t kuslajnem sedel, druh let vam bo pa ud-klenkal za zmeri, pa kustajnem tud, sej sa že dost stari in,za raba tud nisa nubena. Astn, redu-cerat. Tam, ke zdej kustajni stujeja, se uja pu-staul kumfini, pa je fertik. Kumfini sa trpežen, če u pa glili ker poču, se ga u pn zaflikal. Drevesa se pa na daja zaflikal.- — Tku je reku in kar la gespud reče, tud drži. Sevede, če b u Zvejzd na kustajneh raste pumaranče, de b jh hodu rabutat, b še murde putrpou z nim. In če b se enkat tku puataral, de b več pumarainč na rudil, b mu šc murde tud u glava padi, de se scer kustajni na daja puftikal, pač pn iz mladem zamejnat. Sevede kustajnu, ke sam kustajno ru-deja in jh druh na more mucat, ket gespud Rorman, mende za žajfa delat, se ni za ugibat. Sam zavle sence pa ni uredn, da b jh gledal, ke sence je dosl u kavarnah. Kumfini uja pa le učns kermu prou pršli, de se jh u lohka prjeu, kedr mu uja pu noč nuge udpuvedale, a! se na kašna viža začele upletat.
Jest prou za prou nč na rečem čez kumfine. Tud kumfini maja soja urednast in sa putrebn,
pusebn mladin za telesna kultura. Noja, pa pjan-cem prideja tud učaseh prou, lcokr sni reku Ampak pustauja nej jh tam, ke ja zajne dost prostora. Tlsteh par dreves, ke jh mama še u Iblan, nej pa pesleja, da uja naš putomci saj vedi, de sa bli Iblančani tud enkat pameten Ide. Družba pametnga tku na uja pujerbal za nam.
Jesl, ke sm še hodu u šula, sm tud ubrajlu kmnfine. Not iz Krnuje duline sin hodu ke pred SenklauŠ čez tiste kumfine, ke stujeja tam že buhve kulk let, skakal in soja telesna kultura ugajnat. Sčasama sni že tku napredvou, de sm use ! tiste kumfine desetkat pu vrst brez de b se kej j uddehnu, preskočil. Tu je bin en lep rekord u j lelesn kultur? A ne? Vem, če b dondons še kej | tacga »kp spravil, b dubn taka medajla, de b ja I šo u rukzak tešku nosu iz sabn, pn usi časopisi | b me prnesl namalanga, pu vrh b dubu pa še ' kej štajnkohia za zima. škoda, de tiste Čase še nisma vedi, kun je 1u rekord, in tud ud telesne kulture se nam še sajnal nI. Sevede zavle tlsteh par kumfinu pred šen.klaužam se ni splačal gu-vort ud telesne kulture. Dondons je pa drgač. Kumfini stujeja pu Iblan, kanir pugledaš in zalu tud telesna kultura bi ubrajnmn. Tekat sina sevede, ugajnal telesna kultura kar pu dumače. Zdej gre pa use pu foršrift: Prsa vn, trebuh not! Ježek vn, ježek za zobe! no in tku naprej, Tu je saj ena vornga, n ne? Men je kar žou, de sin prehmal na svet pršou. Zdej, ke uja še u Zvejzd use kustajno pusekal in nnmest nli kumfine postani, knšn velek kulturn pule b biu tu zame. ke sm mou tak vesele čez kumfine skakat. U žeu-leju b še lohkn kej naprej pršou. Iz srčna kultura in drugem takem kulturam se tku nkamer naprej na pride in nima nč ud ne. Srčna kultura je sam za tiste dobra, ke nč niinaja, kokr za malarje, pisaitele, no, in zadne čase tud za držaune uradn-ke. rudarje, kuvinarje in druge anfverharje. Za tiste, ke maja kej pud paucain, je pa naraunast škudliva. Vile, zatu so ja ba bugatini tud iz tism šterem branja. Ce pa gllh kdu putrka na bugn-tinuva vrata in praša, kuku je kaj iz negava srčna kultura, se začne prec tku zvijaj« kokr de b pa pu trebuh šipal in se fzguvarja, da srčne kulture nima glih pr rukah, rad jm pa pumaga iz griža, če ja še kaj nticaja.	F. G.
jeklo trdimi kopiti sneg, fer lako pridejo do mahu. Dolgo traja, preden so vse živali na-sitene in jih zopet polove. Eno unč in dva dni smo že na poli. Vedno še v brezkrajnem, odrevenelem inacesnovem gozdu. Rus kolne in psu je, kakor le on zna. A našega vodnika se nič ne prime. Čas ima. Zima je tu v se-vernovzhodnem delit Sibirije dolga skoraj deset mesecev.
Sedel sem na zadnjih saneh. Pred menoj se vije sprevod utrujenih severnih jelenov skozi gozd. Para, prihajajoča od hitrega dihanja, ovija živali. Sneg je mehak in globoko se vdirajo noge jelenov -v gozdna tla.
Zaprl sem oči in v polsnu zasanjal. Nenaden sunek ine je hipoma zdramil. Sani so bile zagozdene v dvodebelni macesen. Najprej sem mislil, da se je ustavila cela karavana, ker je bil kak do smrti utrujeni jelen legel enostavno v sneg in ga vsi udarci ne spravijo več kvišku. Poleni sem šele opazil, da sem sani, da se je moja vprežna žival iztrgala. Vpil sem, kričal ... nobenega odgovora. Kaj sedaj? Trajati ulegne dolgo, dokler Čukč opazi, da je zadnja žival brez sani. Skočil sem na noge in skušal s hitrim gibanjem omehčati olrple ude; hitel sem po globoki karavanski siedi. Kmalu sem se do pasu pogreznil v mehkem snegu. Moral sem nazaj do sani. Rdeče so migljale nad menoj zvezde skozi ztedenele vrhove dreves. Drugače je bila tema. Trd sovernik skuša strgali macesne iz njihove odrevenelosti ter razpihuje z njih suežene gomile. Droben snežen prah prši z neba in zasipa sled mojih tovarišev. Veke so nti postale težke, tako težke, da mi padajo skupaj. Zaspali se mi hoče, a nočem! Na napol zasneženih saneh se prestopam z ene noge nn drugo, opletam z rokami in napeto prisluškujem v viharno noč. Tam, kjer
je bila izginila karavana, je šinila siva senca... volk? Kakor privid prhuta siva stvar proti meni, sedaj je čisto blizu.
: Čakaj, pošast.« Zgrabil sem suho ma-cesnovo deblo in hotel z njim zveri razbiti glavo. Tedaj pa je ta volk pomahal z repom in... zalajal. Čukčev pes je visoko vrgel glavo in s tožečim tuljenjem naznanil svojo najdbo. Za mano se pokažejo sani z dvema jelenoma, čukč je bil v snegu zgubil sled iu me ne bi bil nikdar našel brez svojega psa. Njegov obraz je miren, ko vprega jelena v moje sani. Nekaj vsakdanjega se je bilo zgodilo: jelen se je bil odtrgal od sani, to se v tajgi pogosto zgodi!
*
Prenočili smo v neki jurli. Zunaj viha H sever, a nam nič ne more. Naslednji dan se vije pot med zogljenelimi šlorovi. Gozd, obsežen kakor cela velika dežela, je požrl požar. To je manj kot nič za Sibirijo, deželo, ki je 25 krat večja kakor n. pr. Nemčija. Na jezerskem bregu se je požar ustavil. Krš leži pravdo ledu. Skalni podor, ki sega mnogo milj daleč. Tu so pred leti našli mamutovo truplo. Ob zavalu skalovja je prišlo zopet na solnčuo luč. —
Pot nas vodi mimo lega praznega, odprtega groba bajnega prasvetovnega velikana, ki ga je slučaj privlekel iz njegovega ledenega groba, v katerem je bil snival dolga tisočletja.
Stopiti moramo s sani. S težavo sledimo čukču, ki se spretno poganja po skalovju. Ob strmi steni nam pokaže peščeno plast. Sila iu druge priprave za iskanje zlata začno t delovati. Kmalu smo našli majhno zrnce. Neznatno je videti. In vendar je zlato, čisto zlato, bogastvo Sibirije.
Elektrotehnično podjetje
Karo! Fioriančič - CeSfe
Ima na zalogi vsakovrstne radioaparale proizvodov: Eumig, Kapscli, Rodione itd.
Izvršuje električne inštalacije za luč in pogon in popravila likolnikov ler drugih električnih aparatov, za kar daje na željo proračune.
Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih letes in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev.
Solidna postrežba!
Znižane cene!
IVAM KRAt)
se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBliJANA, Gregorčičeva ul 5 ali Rimska c. 2
slaščičarje
(NSERIRA.JTE V »SLOVENCU«!
Najfinejša nougat masa in modelir-msrcipan kg £ Din 60- nudi tvrdka
m. DOIINAR. Liubliana - Poganska cesta 19
REALITETNA PISARNA
Jože Grašek
Ljubljana - Kolodvorska 24
posreduje pod zelo ugodnimi pogoji
pri oddaji in najemu
stanovanj
trgovskih in obrtnih lokalov.
pri nakupu in prodaji vil, stanovanjskih in trgovskih hiš,
stavbnih parcel in posestev.
Kil »t
n.m
, slamo, koloni-untelna gnojila,
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno jalno in specerijsko blago, kmelijske stroje in orodja,
cemenl, premog ild.
Prvovrstna mtfm iz mnm Fonfacs. Mlm Topola,
le §8«siiio m zalog*.
Gr. trgovcem in posestnikom es
friporoča za vsa sedlarska dcln ma vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vozne ter vs£ potrebščine. Sprejema staro v popravilo — Točna postrežb;«. - Cene solidne.
VIKTOR KLEŠNIK
sedlar in jermehar Ljubljana, Poljanska cesta 4!»
t. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, RolnČnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
ZA BIRMO
gotovi: obleko in blago po posebno nizkih cenah in v veliki izbiri dobite le v inanufakturni trgovini
I. PREAC
Mnrillior, Glavni trcy 13
SALDA-KONTE STIiACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NODJ 1'0 IZUEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PBEJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA « IL NADSTROPJE
| (V liočeš bili zn malo denarju elegantno oblečen od not; I do plitve, pridi pogledat ravno ilošle, najnovejše vzorce K moške/ra in ženskega hlajra Tudi na S mesečne obroke
Trgovska agentura
STlŠKOVSKY
Ljubljana, Tržaška c. 27
?niil!lllllllllllllllllll!IIIIM
Stran 12.
.»SLOVENEC«, dne 21. aprila 1932.
Stev. 91.
Naš domači zdravnik
M. K. — Lj. O telovadbi dojencev ne vem mnogo povedati. Vaš soprog zasleduje najnovejša poročila o telesnem vzgajanju in izvaja na vašem petmesečnem miljenčku vsakovrstne vaje, kar se vam zdi pretirano. Meni pa še smešno po vrhu. Sicer pustite zadevo v miru, če je očetovo početje otroku všeč, da ne ugovarja s čmerenjem ali celo jokom; naj se le zjutraj zabavata, ko imate vi druge posle in skrbi. Vi pa glejte, da bo imel otrok vsak dan toliko svobode, kolikor mu treba za razbrcanje po mili volji, Čez nekaj časa mu dajte priložnost, da se začne plaziti po tleh. kasneje, da se poskuša sam postavljati na noge. oprijemajoč se trdnih predmetov. Tako vam steče otrok sam že pred letom brez »hodilnih stolčkov« im drugih priprav. Otrok naj se privadi samostojnega in samolastnega gibanja, ki mu je zabavno igranje. Smešno in kvarno se mi zdi vklepati otroka že v tej nežni dobi v spone nekih izumetničenih pravil, saj je njih vrednost sporna celo za odraslo mladino! Igranje, v kolikor otroka zanima in zabava, je primerna telovadba, vse drugo je odveč!
N. M. — R. Naočnikov se bojite? Pravijo vam, da če začnete z njimi, vam bo treba vedno močnejših in da si tako pokvarite vid. Vse to se zaree mnogokdaj dogaja pri neprevidnih ljudeh, ki si sami izbirajo naočnike ali si jih dajo »umeriti« od neukih »optikov«. Vas se nekoliko zgodaj loteva bržkone »starositna« daljnovidnost, ki se navadno pojavlja okoli petdesetih let Če hočete brati navaden tisk brez napora, ne pojde brez naočnikov, ki naj jih vam določi zdravnik za očesne bolezni. Mnogokdaj namreč nista obe očesi enako nakazni in le veščak more določiti pravšna stekla, ki oči najmanj utrujajo. Zaupati vam moram še to oikotaost, da nae daljnovidcev ne zadovoljujejo »obeni naočniki tako kakor primerni naočniki kratkovidce in da se daljnovidnost z leti veča in kratkovidnost pa manjša. Kaj hočemo, vsak dan smo bližje času, ko ne bo več treba imeti nobene sitnosti na nosu!
F. P. — S. V. Bolečine pleč, kd prehajajo pod rebra, so morda »revmatičnega* izvora in zadevajo samo živčevje ali mišičje dotičnih mest, morda pa značijo kakšno bolezen prsnega drobia. Na daleč to razpoznati zmore samo kak čarovidec, jaz ne.
Ista. Mena (prehodna doba) je mnogokrat označena, zlasti pri obilnih ženah, z močnim potenjem že pri lahnem delu, ki mu sledi mrazovno tresenje pri počivanju; toplotna uravnava telesa je v tej dobi pogostokrat motena. Manjše motnje te vrste se dajo ublaževati z domačimi pripomočki (utrjevanje z vodo, kopeli za noge, pomirjevalni čaji, kakor n. pr. špajkov, čistila za črevo itd.), pri hujših se treba zateči k zdravniku, ki predpiše učinkovitejša zdravila.
F. R. — B. Dozdevno gorje Se ni resnična nesreča! Zakaj se ne razgovorite s kakšnim pametnim možem, očetom ali zdravnikom ali spovednikom? SIcer je bilo o tej vaši zadevi že večkrat pisarno tudi na tem mestu; vaS primer ni tako redek, kakor se zdi vam, gotovo pa je tudi dosti manj strahoten, kakor ga opisujete vi. zato je važa »nesreča« v veliki meri namišljena! Tista mladostna zabloda je v nravstvenem pogledu zares obsodbe vredna, a v zdravstvenem oziru ne povzroča toliko trajne škode, kakor se o nji govori in piše od neukih ljudi, gotovo pa je tem manj zlih posledic, čim prej se mladostnik povzpne iz zablode. Za ono nehotno dogajanje pa, ki je tudi pri zdravih, duševno in telesno krepkih ljudeh običajno in v primernih presledkih nekvarno, ne nosi odgovornosti spavec, le nespameten samotrap brska im išče v njem svoje krivde, ki je ni! Spametujte se torej, pozabite, kar je bilo, ne oziraje se na zagrešene steze, uberiite pravo pot in hodite po nji vztrajno in veselo!
M. P. — Lj. Zaradi napačnega zdravljenja hočete ovaditi zdravnika? Če menite, da je s svojim zdravljenjem povzroči! kakšno škodo vam aH vašemu otroku, potem se obrnite na pristojno sodišče, če pa je bilo zdravljenje po vaši sodbi nepravilno ali celo takšno, da kaže na očiten nedo-statek zdravniške izobrazbe ali neumevanje bolnikovega stanja, potem naznanite zdravnika zdravniški zbornici in drž. pravdništvu. Toda v vašem primeru, ki ga niste dovolj razjasnila v podrobnostih, ne pričakujte zase povoijnega uspeha, zakaj navzilic napačnemu zdravljenju je otrok — ozdravel! Kako hočete dokazati iz tega zaključka bolezni zdravniku kakšno krivdo? Če zdravnik na sprejel vašega mnenja, da so gliste povzročile pri otroku vročnico s krčevitimi, božjasti podobnimi napadi, in je otroka zdravil po svoje, nakar so preminili napadi, izginila vročnica in odšle celo gliste, potem bi jaz na vašem mestu vendar bolj upoSteval zdravnikovo naziranje in ravnanje kot pravilnejše... Sicer pa vas svarim pred raz-našanjem te zgodbe v tej svoji varavi inačici, če zve zdravnik, vas lahko prime zaradi obrekovanja aili motenja ozir. oškodovanja v poklicnem delu. Kazni menda niso prav lahke.
A. M. — C. Življenjska modrost sv. Pavla, ki sem jo zadnjič priporočil nekemu vprašavcu, tudi vas zanima, bojite se samo, da so ženske nekoliko prikrajšane v svojih pravicah. Nasprotno, meni se celo zdi, da se je velik svetnik in modrijan prav posebno zavzel za ženske kot zakonske družice, ki so varstva in pomoči bolj potrebne od drugov. Proučujte Pavlova pisma, zlasti oni dve do Korin-čanov, ki sta največji in najlepši slavospev ljubezni in velika listina zakonskega življenja!
Pravni nasveti
Krava mlokarica s tujim teletom. D. G. — Prodaja krave s tujini teletom pod pretvezo, da je mlekarica. je navadna goljufija, ki je kazniva z zaporom. Kupec lahko zahteva razdor kupčije, znižanje kupnine in povrnitev odškodnine za vso škodo, ki jo ima vsled tega. Isto velja, če prodajalec vime namaže, zato da naraste in na ta način prevari kupca.
Vpokojenec. F. M. — Ni ovire v obstoječih postavah, dn bi državni vpokojenec ne smel prevzeti n. pr. zastopstvo zavarovalnice.
Motenje posesti. M. I. A. W. — Sosed vam je skopal precej metrov zemlje z njive na svoj svet, posekal sadno drevje in les spravil. Vprašate, če lnbko tožite za motenje posesti in ali morate najeti odvetnika, ali pa lahko daste tožbo na zapisnik pri sodišču? — Tožbo radi motenja posesti morate v roku 30 dni od dneva, ko je bilo motenje izvršeno, vložili pri sodišču. Sicer niste po zakonu primorani za pravde pri okrajnih sodiščih najeti si zastopnika. Ker ste pa oddaljeni od okrajnega sodišča in so posledice radi morebitne zamude na sodišču tudi nepopravljive, zato vam svetujemo, da pooblastite za to pravdo zastopnika, zlasti, ker je vaš mejaš premožen in vam le iz zlobe nagaja.
Otroški kino. M. D. K. — Kinoaparat »Pathe Baby< je družinski kino, torej igrača za otroke. Tudi če povabite večjo skupino otrok, ki jim brezplačno predvajate slike s pomočjo tega kinoaparata, ne spremeni aparat svojega svojstva, ta je in ostane igrača. Dokler se predvajanje vrši brezplačno, se po našem mnenju tozadevne filme ne more smatrati, da spadajo pod zakon o filmih, marveč le za igrače, ker so pritikline družinskega kina.
Zavarovanje. B. R. P. — Leta 1900. ste zavarovali hčerko pri neki zavarovalnici v Pragi za 2000 K in plačali zadnjo premijo 1. 1931. Vprašate, koliko vam mora ta zavarovalnica izplačati? — Ce je v zavarovalni polici zapisano, da se ima zavarovalnina izplačati v Pragi, potem je zavarovalnica dolžna, da izplača v avstrijskih kronah glasečo zavarovalnino 2000 K al pari v čeških kronah t. j. 2000 čk. Seveda ste pa vi dolžni, da doplačate razliko od vplačanih premij v j. K oziroma Din od leta 1919. dalje. To razliko na premijah z obres'mi vred vam bo izračunala zavarovalnica. Če te razlike ne plačate, imate le pravico do izplačila 500 Din.
Iuvršha r, rubežem in prodajo p.-emičnin. M. K. H. — Izvršilni organ mora sklep, s katerim je sodišče dovolilo rubež, dostaviti zavezancu. Rubež pa lahko opravi eksekutor brez prič. Ce je bila za-rubljena stvar, ki ni last zavezanca, ampak je od kakršnekoli tretje osebe (žene. otroka itd.), potem mora dotični lastnik zahtevajoče?* upnika obvestiti, da je znrubliena stvar njegova last in mu naznaniti, na kakšen način si jo je pridobil: če klinb temu zahtevajoči unnik ne bi ustavil izvršbe, mora dotični lastnik vložiti izloČ-tveno tožbo zoper zabtevnjočegn upnika. — Pri dražbi premičnin sme zarubliene stvari kupiti zahtevajoči upnik kakor vsak drugi kupec. Ce izkupiček za prodane znrub-Ijeno predmete ne krije terjatve, v katere korist je bila drnžbn dovoliena. terjatev snma ne vgasne. pac pa sme zahtevajoči upnik ponovno zopet predlagati izvršbo z rubežem in prodajo premičnin, čim si pridobi zavezanec v last zopet kakšne druge zarubliive stvari.
Poškodovana slika A. K. G. — Kupili ste lepo sliko »Kristus nn žilnem polju<- in jo poslali mizarju. da jo stavi v okvir. Mizarja ste pismeno ODomini"ll. nnj delo izvrši, kar je vodno ohliublial. Ker pa le nI bilo sliko, ste io po enem letu zahtevali nazaj ali pa plačilo odškodnine. Mizar vam je po vajencu poslal sliko — vso odrgnjeno in poškodovano Pismeno ste zahtevali od mizarja, naj Vam da sliko liko. kakor ste mu jo dali. Vendar se zn to ne zment. — Poizvedite, koliko stane danes tnVn nepokvarjena slika. Nsto se u si meno r. mizarjem dogovorite glodo ndSUodnine. Ce se hrani, ga boste pač morali tožiti na odškodnino.
Dokazati boste morali, da ste mizarju izročili nepoškodovano sliko, vrnil vam pa je poškodovano in da ste jo takoj radi tega grajali.
Odškodnina za električni števec. K. A. V. G. — Imela ste v najemu lokal. Z dovoljenjem hii-nega gospodarja ste dala montirati za sebe poseben števec. Ob izselitvi vam gospodar ni hotel nič povrniti za števec. Vprašate, kako bi naredila, da niste sama oškodovana. — Ker ste snma plačala napravo števca, je ta naprava vaša last. Vse, kar se da nekvarno zidu odstraniti, smete vzeti stran. Najboljši izhod bo, če nova stranka od vas odkupi napravo in jo svoječasno zopet proda dalje svojemu nasledniku
Darilne pogodbe. C. S. T. — Starši so obljubili sinu. da mu bodo svoječasno izročili posesbo. O tem so tudi napravili doma pismeno pogodbo. Ker fe je sin slabo vedel un.pram staršem, je oče premolil, in prodal celo posestva svoji hčeri in zetu in so o tem napravili pismeno pogodbo Se.'.-i pa zi htcva sin na podligi prvo pogodbe posestvo za sebe. — Če je s prvotno pogodbo bilo sinu le obljubljeno, da bo nekoč posestvo dobil, potem je to smatrati za darilno pogodbo. Za vse darilne pogodbe pa postava zahteva, da so napravljene v obliki notarskega zapisa, če se darovana stvar takoj ne izroči. Ker je Vaša pogodba napravljena le doma, ne pa pri notarju, vsled tega ket darilna pogodba sploh ni veljavna. — Če pa Je v tozadevni pogodbi določeno, kaj in kdaj bodo starSi izročili sinu in je tudi določeno, kaj jim bo za to sin dal, potem to ni darilna pogodba, ampak izročilna pogodba. Za to postava ne zahteva posebne oblike in velja ustna pogodba kakor tudi navaden zapis pogodbe.
Harmonika na olceti. Ko se je zvedelo, da se nameravate poročiti, je prišel k vam se ponudit godec. Niste mu nič določenega obljubili, ampak samo rekli, bomo že videli, kako še bo. Čez čas pa je prišel k vam domači godec iz iste vasi. Zanj ste se odločili fn prvemu dali sporočilo, da ste domačega godca naieli. Na ofeeti je igral domači harmonikar, drugega sploh ni bilo blizu. Po ofeeti pa ste dobili terjatev od prvega srodca za 900 Din, češ da je toliko izgubil na zaslužku, ker je odpoved dobil prekasno in grozi s tožbo. — Če je to res. kar ste zgoraj navedli, potem niste nič do'žln plačati godcu, ker niste njegove ponudbe sprejeli in ga niste naročili. — Če ste ga naročili in mu nato odpovedni!, potem ste mu dolžni plačati primeren zaslužek, čo godec dokaže, dn je radi vašega prvotnega nnročila druge ponudbe odklonil, Ce pn nn dan vaše ofeeti splob ni mogel godec nikjer drugje igrati, ker ni nibče godbe naroč'1. polem godec sploh ni bil oškodovan in ne more zahtevati nobene odškodnine.
Pridobitev pravice do pa'enta. Ni. M. Pravica do patenta se dobi na ta način, dn dotični, ki jo želi, prijavi svoj izum upravi za zaščito industrijske svojine v Rolgradu pismeno v predpisani obli-ki in s predpisano takso. Predpfsi o postopanju zn pridobitev pravice do patenta so navedeni v zakonu o zaščiti industrijske svojine. ki si ga morete ogledati v »Uradnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo z 2. junija 1922 št. 52 in jih zato nn tem mestu ne moremo ponavljati.
Skrajšan rok. A. 8. v T,. Prvi triie sinovi so odslužili polni rok: drugi od teh je služil dijaški 14 mesečni. Tretji bi imel torei pravico do skrajšanega roka. za kar pa ni vedel: Sele četrti sin jo služIl skrajšanega, peti pa sedaj služi zopet nolni rok. Znnima vas. če hi mogel dosoči poti sin skrajšan rok. Po besedilu zakona o ustrojs' u voiske in mornarice sodeč, ne verjamemo, dr bi voinška oblast priznala netemu sinu v naved' em slučaju pravico do skrajšanega roka. Sicer pn poskusite s prošnio.
F. T. S. Glede prevzema trgovine no sestri, ki ie hiln tibn drvTnhpion vašo trgovine in v niei zaposlena kot prodajalka, so obrnite na obrtnega re-
Venceslav Winkler:
Macesni pred vasio
Trije macesni, štirje, morda jih je več. Človek gre vsak dan mimo, a se ne ozre nanje, previsoko rastejo, skoraj nebes se dotikajo, predaleč za nas, ki smo stari in trudni in hodimo po cestah s sklonjeno glavo.
Včasih jih še ni bilo.
Zasadila jih je Korenovka.
Bajto je imela na koncu vasi in kos njive prav tam, kjer stoje zdaj macesni. Pa otroke je imela tudi, same sinove, trije so bili. i morda štirje, prav toliko, kakor je zdaj ma-j cesnov. Takrat še ni bilo tako hudo na svetu kot dandanes, revežev je bilo pa že tudi precej. Korenovka ni bila bogata. Mož se ji je ubil v gozdu. Bogatemu kmetu je delal in še je ponesrečil. Nekaj časa so jo pomilovali in ji pomagali, potem so rekli, da je bilo dosti jokanja in so jo pustili, naj brede po svetu kot more in zna. Da ima otroke, je rekla. Odkimali so z glavo. Sama si kriva, so ji povedali. Glej, kako jih boš zredila. Razjokala se je. Ko je nehala, je začela delati. Smejala se ni nikdli več, toplo in mehko je pn govorila samo s sinovi.
Tako je bilo torej.
Potem so prišli slabi časi.
Slabi časi so slabi samo za berača. Korenovka se je obračala sem, obračala tja in na vse strani zastonj. Zgodilo se je, da so ji bajto prodali. Otroci so se spogledali. Zrasli so že nekam precej visoko, najmlajši je bil štirinajstletnik, najstarejši je šel čez dvajseto. Spogledali so se in se odločili, šli so po svetu.
»Hlapci ne bomo,« so rekli. »V domači vasi že ne.«
Potem je ostala mati sama. Šla je k sorodnikom v hribe in je bila za pestunjo in deklo in staro teto. Ostala ji je samo njiva. Njive ni hotela prodati. Ozka njiva ob cesti, l Pustila je, da jo je prerasla trava, potem je ; zasadila prav ob cesti macesne. Nekje iz gor I je prinesla mladike in sama jih je zasadila. Tri sadike, štiri sadike, kakor je bilo sinov, tri macesne, štiri macesne, kakor je bilo otrok, ki so odšli v svet. Ljudje so navadno trdi in brezsrčni. Vaščani so jo videli, kako je v suši prilivala sadikam, trdi so bili, hudo j jih je že prepihala burja, ampak starko so | razumeli in so varovali sadike.
»Pa kaj bodo macesni?< so jo vpraševali.
»Svet je velik.« je rekla starka, »ampak naša vas je v hribih. Če bodo macesni zrasli, bodo zrasli visoko. Skoraj do neba. Po vsem svetu so se razkropili otroci. Kadar bodo macesni zadosti veliki, se jib bo videlo z vsega sveta. Tudi moji fantje jih bodo zagledali in spoznali. Takrat se bodo vrnili.«
Ljudje so se hoteli zasmejati, a se jim ni dalo. Nekaj mehkega je napolnilo trda srca. Pogledali so drug drugemu v oči in so videli prikrito luč. ko je prav tisti hip zatrepetala. Tiho so odšli.
Potem so prihajali vsak večer gledat, kako rastejo macesni. Mlajši, ki niso verovali kar tako, so preračunali leta in mesece, ko bodo drevesa dosegla najvišje nebo, starci in otroci so pa sanjali. Mislili so. da pride lahko kar nenadoma. Nekega jutra bodo vstali, in ne bodo več dosegli s človeškimi očmi ma-cesnovib vrhov. Neznansko visoko bodo.
Takrat —
Takrat se bodo vrnili sinovi.
Ce se bodo.
Korenovka ne bo več učakala vrnitve. Umrla je že. Vaščani so se stresli, ko so zvedeli novico. Prestrašili so se kot bi vsem umrla mati.
»Morda bodo zdaj prišli sinovi,« so sr spogledali.
Ni jih bilo.
Vsa vas je spremila Korenovko k svetemu Mihaelu. Niti eden ni ostal doma. Samo sinov ni bilo.
Macesni še niso dosegli nebes.
Zato tistega o macesnih še ni konec.
Veste, hudi časi so se zajedli v hiše in ljudi. Razgrebli so vesela srca in pravo vero. Ljudje so bolni, zemlja je bolna. Zdaj veruje vsa vas samo še v macesne.
Sinov pa še ni.
Tudi pisali še niso. Komaj tako v meglo vemo, kje so.
Najstarejši je seveda v Ameriki. Kako se mu godi, ni še nobeden prav povedal. Pisal tudi še ni. Drugi je nekje v Franciji, tretji na Nemškem, četrti pa blodi bogve kje.
Ampak prišli pa bodo. Saj jim je mati zasadila macesne, da se bodo videli po vsem svetu.
Vsa vas čaka. Včasih jih je vsa vas zaničevala.
Otroci zmeraj sanjajo, da so macesni dosegli nebo. Sanjajo, zjutraj pritečejo pa gle-j dajo in potem jokajo, ko vidijo, da : ■ do ; neba daleč, daleč ...
Ampak nebo morajo doseči.
Saj jih je zato mati zasadila..
Jedilnik za april
(Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola > Zgornji Šiški pri Ljubljani.)
Ponedeljek. Kosilo: Sadje. — 1. Rezančni klobasa na juhi. — 2. Spinaoa okrašena z ocvrtimi spkiačninii listi in jajčni sir. — 3. Salata in ocvrt koštrun. — Večerja: Krompirjevi polžki in jabolčna čežana. — Rdeča redkva in črn kruh.
Torek. Kosilo: Sadje. — 1. Zabcljena kar-fijola in paradiž. — 2. Jajnine. — 3. Kislo zelje in prekajena svinjska rebra. — Večerja: Salata s krompirjem Ln pečen zrezek iz tunine.
Sreda. Kosilo: Sadje. — 1. Obarnn juha.
—	2. Zelenjavno kolo v žolici. Govedina. — 3. Sa-varin (glej opombo). — Večerja: Salata in žabji zrezki.
Četrtek. Kosilo: Sadje. — 1. Artičoke. — 2. Riž s karfijolo in tel. jetra. — 3. Špansko seno in šato. — Večerja : Ješprenček z zelenjavo. — Nadevana jabolka.
Petek. Kosilo: Sadje. — 1. Ribja juha z rižem. — 2. Parmezanovi hlebčki, praž. korenje in rdeče zelje. — 3. Kavni jež. — Večerja: Mlečen riž z jabolki. — Pečen krompir in presno maslo.
Sobota. Kosilo: Sadje. — 1. Ponarejena tu-nuna s hladetino (majoneza). — 2. Salata, krompir in pečen kozliček. — 3. Rabarbarov narastek. — Večerja : Krompirjev golaž in zdrobni hlebčki.
Nedelja. Kosilo : Sadje. — 1. Mikado kr,i^i,.
—	2. Ocvrti mavrahi na juhi. — 3. Zelenjavni
nik in pljučna pečenka. — 4. Piškotni zavitek v pomarančni penjavi. — Večerja: Salata in na-reaek. — Zdravilna pogača in punč.
Opomba: Savarin. 15 dkg moke, 7 dkfc presnega masla, 3 žl. mleka, 1 žl. sladkorja, 2 jajci, 15 gr kvasu, en ščep soli.
Iz omenjenih snovi naredim kvašeno teste katerega dobro stolčemo in oblijemo s presnim maslom in denemo v pomazan obrazec (model). Pečenega prebodemo večkrat z iglo za pretikanje in zalijemo a punčem. Na mizo prinesemo toplega.
Punč: 2 kozarca rdečega vina, 1 kozarec konjaka, 1 kozarec vode, sok ene limone, nekoliko limonovih lupin, 2—8 klinčke, 18 dkg sladkorja.
Vse navedene snovi razen konjaka prevremo, precedimo in slednjič pridenemo konjaka.
ferenta pri okrajnem načelstvu, ki vam bo povedal, kako naj sestra ravna.
Stavbne takse. D. D. D. Vprašate, če županstvo upravičeno računa takso za stavbno dovoljenje, ker se to v drugih občinah brezplačno dobi. — Taksni zakon predpisuje takse tudi za stavbno postopanje tako za prošnjo, za stavbno dovoljenje, načrte, za dovolitev vselitve. Velja za vse občine. Če ga nekatere občine ne izvršujejo, se vi na to pri županstvu, ki zahteva takso, ne morete sklicevati. V nekaterih krajih župan kar ustmeno dovoli gradbo in to brez predložitve načrtov, pri čemer seveda taksa odpade. Da se stavbno postopanje pravilno izvrši in da se izdajo vse predpisane listine, ki morajo biti po taksnih predpisih kolekovane, je pa tudi v interesu onega, ki gradi hišo. Za no.ve zgradbe so namreč določene znatne davčne olajšave (v kolikor niso kot kmetijske hiše sploh oproščene davkov), za katere pa je treba vložiti prošnjo na davčno upravo, ki ji je priložiti: stavbno dovoljenje, uradno odobren stavbni načrt in uporabno dovoljenje. Vse te listine morajo biti predpisano kolekovane. Če se stavbno postopanje ni pravilno izvršilo, graditelj nima teh listin in ima težkoče pri prošnji za davčne olajšave.
Zavarovanje. M. F. Š. Zavarovali ste pohištvo, vendar premije dalje časa pomotoma niste plačali. Med tem časom pa je prišel k vam zastopnik druge zavarovalnice ter vam je rekel, da je premija zastarela in vas je nagovoril, da ste se pri njegovi zavarovalnici zavarovali. Sedaj vas pa prva zavarovalnica toži za premijo. Ali bo uspela s tožbo? — Če se premija, ki se ima plačati v početku zavarovanja, ne plača pravočasno, more zavarovalnica odstopiti od pogodbe, dokler premija ni plačana. Če pa zavarovalnica tekom treh mesecev po zapa-losti premije iste ne vtožuje, se smatra, da je odstopila od pogodbo V vašem slučaju bo torej zavarovalnica le tedaj uspela s tožbo, ako ni še preteklo tri mesece od dneva, ko ste po pogodbi imeli plačati premijo do dneva vložitve tožbe.
N. P. Z. Le zlepa pripravite moža, da privoli, da se polovica nepremičnin prepiše nn vas. Iz dopisa izhaja, da ste vi dajali denar, ker ste hoteli, da bo pozneje mož polovico nepremične imovine izročil vam, ne poveste pa, če je mož kdaj na to pristal. Zato bosle s tožbo težko kaj opravili. Sicer bi bilo pa za točen nasvet treba slišati o tej stvari tudi moža in preštudirati vnše kupne pogodbe in eventuelno tudi ženitno-dedno, če jo imata. Obrnite se do notarja ali odvetnika, pri katerem ste kupne pogodbe delali.
Oprostitev zgradarine. J. P. B. Kupili ste hišo, v kateri je prod vašo vselitvi 'o stanoval mali obrtnik, sedaj pa jo rabite izključno za sebe. Bavite se
samo s kmetijo, pa vam je vseeno davčna oblast naložila plačilo zgradarine. Ali bi pritožba kaj pomagala. — Po postavi so oproščene zgradarine zgradbe, ki služijo izključno poljedelcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in vaških občinah, prav tako pa tudi zgradbe, ki služijo istemu namenu, a stoje izven okoliša mest, trgov in krajev, proglašenih za javna zdravilišča. Prošnja za davčno oprostitev se mora predložiti v 30 dneh od dne, ko se je začela zgradba ukoriščati v navedene namene. Če se predloži prijava pozneje, se začne davčna oprostitev začetkom trimesečja, ko nastopi po predložitvi prijave. V vašem primeru pritožba ne bo zalegla, pač pa vložile prošnjo na davčno upravo, ako vaša hiša leži izven okoliša trga.
Starost ne vpliva na davčne obveznost. J. V. P. Vprašate, če more res obrtnik po gotovi starosti izvrševati obrt, ne da bi bil obvezan plačevati davke. — Praviloma je vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma, kakor tudi vsak samostalui poklic zavezan davku na dohodek. Zakon sicer pozna oprostitve plačevanja davka pri nekaterih vrstah pridobitnega poslovanja n. pr. pri onem, ki se vrši v okviru svojega hišnega gospodarstva zgolj v lastne namene in pri nekaterih obrtih in podjetjih, n. pr. pri domačih rokodelstvih, če se opravlja satno z domačini po naročilu in za račun drugega, kakor: pletenje nogavic, vezenje itd. ali n. pr. pri obratih vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drug zaslužek, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v dotičnem kraju itd., ne pozna pa oprostitve radi starosti.
Odpis pridobnine radi začnsne ustavitve Mirti L. B. Med letom se sme pridobnina odpisali, čo .se izvrševanje obrti ustavi najmanj in stalno za šest mesecev v slučaju bolezni ali smrti davčnega zavezanca, dalje zaradi požara, poplave in drugih izrednih dogodkov, nezavisnih od volje davčnega zavezanca. Če se izvrševanje obrti iz drugih razlogov začasno ustavi, n. pr. zaradi odpolovania, obrinik nima pravice do odpisa pridobnine. Začasna ustavitev pa se mora prijaviti davčni upravi.
Ograja oh javni poti. V. K. S. Tudi za zidano ograjo ob občinski poti si morale izposlovr.ti dovoljenje županstva. Zakon namreč predpisuje, dn se poleg javnih cest praviloma ne smejo poslavljati nikake ograje bliže, nego 1 motor, dočim moraio I biti gozdovi, stavbe za stanovanja, prodajalne in ; pekarne, vodnjaki in temu podobne naprave 4 me-i tre oddaljene od ceste, kovačnice pa celo 10 itielrov.
Izjeme, zlasti v uvrščenih in hribovitih kr.vih do-■ voljuje pristojna cestna uprava druge stopnje.
5teV' 881 _____»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.	Stran 13.
1 iiii »iniiii'111'MBaianii
Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 1 50Din.Najmanjši znesek 5Dir?.Oglasi nad 9vrstic sc računajo višje. Za oglase stro-1 go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica20in.Najmanjši zneseklODin. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Napismena vprašanja odqovarjamole,če je priložena znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9.	-. - _= "
Ia(o |€ mladina Usfa...
Reklamni šef večje trgovske hiše je pripovedoval :
»Ko sem nastopil svojo sedanjo službo, sem opazil, da je skoraj 70% oblačilnih predmetov, za katere se je delala reklama, bilo določenih za ljudi, starih nad 35 let. To se ni namenoma delalo, temveč je le slučaj tako nanesel. Polagoma sem začel spreminjati lo proporcijo. Začel sem posvečati interesom mlade generacije v vsakem oziru več pozornosti. Takoj se je začel promet dvigati. Danes se skoraj 70% vse moje reklame obrača na ženski svet med 17. in 30. letom.«
Lastnik neke trgovine s• speCijalitetami pa je pripovedoval:
»Res ne vem, kaj naj bi delali sedaj v času krize, če bi ne bilo mladih ljudi. Naši stari odjomalci so se enostavno poskrili in niso hoteli ničesar več kupovati. Tedaj smo se odločili, da se specijaliziramo na predmete, ki ustrezajo okusu mlajših odjemalcev. Ta mlajša generacija si je bila kmalu na jasnem, da slabi časi ne bodo večno trajali. Znali so gledati v bodočnost in so sprejeli riziko. Po mojem mnenju se moramo ravno mladini zahvaliti, da je še kolikor toliko življenja v trgovini.«
Mladina kupuje hitro, starejši ljudje pa se kar ne morejo odločiti za nakup. Zato je mladina tista, in ne starejša generacija, na katero se obračajte s svojim prizadevanjem, da napravile za svojo trgovino propagando in da pridobite za svoje blago novih odjemalcev !
Nadaljevanje v torek, 19. aprila, med malimi oglasi.
»V trenutku je občinstvo na nogah, če in-serirate v ,Šloiencu !«
II
SluibeHčejo
Beseda samo 50 par Kovaški pomočnik
s podkovsko šolo, priden, pošten, išče službo. Nastop takoj. Naslov: Franc Kaučič, Desnjak, Ljutomer._W
Službo sluge
pri podjetju ali hotelu išče vesten mladenič, gre tudi na sezono, na željo primerna kavcija. Ponudbe je poslati na podružnico »Slovenca« v Celju.
__(a)
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, specerist, išče mesta. Ponudbe pod »Hitra strežba« št. 5364 na upravo »Slovenca«, (a)
Portir
za trgovski ali sezijski hotel, trezen, 30 let star, s kavcijo do 20.000 Din, išče službe. V govoru in pisavi zmožen srbo-hrva-ščine, slovenščine in nemščine, samo v govoru pa tudi češčine, francoščine. Vodi tudi journal. Škrabl, Vila Mira, Novi Vinodol.
__U)
Absolventinja
mešč. šole in trg. tečaja, s prakso pri stavb, podjetju, zmožna slov., hrv. in deloma nemške stenografije, išče službo v pisarni, trgovini ali tudi kot gospodinjska pomočnica. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zanesljiva«
št. 5188.____(a)
Abiturijent realke
star 21 let, zdrav, z dovršenim vojaškim rokom, želi kakršnekoli zaposlitve. — Dopise na upravo »Slovenca« Maribor pod »Skromen« št. 5206. (a)
Dekle
pošteno, zvesto, srednjih let, išče službo k manjši družini ali postrežbo za celi dan. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5319. (a)
Prodajalka
išče mesto v trgovini mešane stroke. Naslov pove uprava »Slovenca' pod št. 5351.	(a)
Fotoamater
išče zaposlenja, ludi za na sezono. Cenj. ponudbe na podružnico Slov. v Celju	(a)
Mladenka
inteligentna, želi mesto k majhnim otrokom;- vajena šivanja ter vseh del. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5384.	(a)
Gospodična
želi takoj kakršnokoli za-poslenje. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5384. (a)
Absolventka
trgovskega tečaja z znanjem nemškega jezika — j išče službo. Naslov pove ;uprava »Slovenca« pod i št. 5362.
Trgovski pomočnik
mešane stroke, vojaščine prost, želi službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober prodajalec« št. 5367.	(a)
Prodajalka
pridna, zanesljiva, starejša moč, želi premeniti mesto, najraje bi šla v Ljubljano ali v bližino Ljubljane. — Ponudbe je poslati pod »Prodajalka« št. 5505 na upravo »Slovenca«. (a)
Prodajalka
izvežbana v speceriji, galanteriji in manufakturi, želi nameščenje v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Slov.« pod šifro »Zanesljiva« št. 5471. (a)
Kuharica
dobra, poštena, samostojna, srednje starosti, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5474. ____(a)
Samo za hrano
in stan ter malo nagrado iščem mesto knjigovodje, zadružnega uradnika ali slično. Zmožen vseh pis. del, lesne in vinske trgovine in več jezikov. — Vprašanja pod »Eksistenca« št. 5458 na upravo. _____(a)
Primorec
26 leten, priden, abstinent in nekadilec, išče kjerkoli in kakršnokoli stalno službo. Ponudbe na upravo >S1.« pod šifro »Brezdomec« št. 5439, (a)
Gospodje hotelirji!
Kdo sprejme sobarico, marljivo, verno in pošteno, ki že dolgo zaman išče službo? — Ima lepa spričevala, zmožna nemščine, stara 35 let. Najraje bi bila v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5506,	(a)
Mladenka
pridna in poštena, vajena vseh hišnih in gospodinjskih del, išče zaposlenja pri boljši hiši. - Ponudbe na npr. »Slovenca« pod št. 5352.	(a)
Klobučar, pomočnik
išče službo. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 5492. ___(a)
Gospodična
z večletno pisar, prakso, pridna in vestna, išče službo v pisarni. Šla bi tudi kot blagajničarka. -Ponudbe na upravo »SI.« pod Blagajničarka«. (a)
immi
Beseda samo 50 par Sprejmem učenca
močnega, poštenih staršev, ki ima dva razreda srednje šole z dobrim uspehom, v trgovino meš. blaga. Ivan Traun, Ptujska gora.	(v)
Trgovski učenec
zdrav in močan, s prim. šolsko izobrazbo, se takoj sprejme pri Alojziju Re-micu, Dravograd. (v)
Mizarskega vajenca
sprejme Filip Paznar, Studenec, Ig.	(v)
Vajenca
za kovaško obrt, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Jožef Kogov-šek, Dravlje št. 67. (v)
Mlinarski vajenec
poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, nad 15 let star, se sprejme pri Antonu Bahant, valjčni mlin, Preserje, p. Bras-lovče.	(v)
Deklica
poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, se želi izučiti v kaki trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5430. (v)
Železničarji!
Učenca (-ko) za fotografsko obrt sprejmem s 1. majčm, Ponudbe: Bavec, Rajhenburg.	(v)
Mizarskega vajenca
poštenih staršev, sprejme Franc Zavodnik, Št. Vid nad Ljubljano.	(v)
Kovaškega vajenca
sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Zraven se lahko uči avtogenične-ga varjenja Anton Četik, kovač, Radohova vas 27, p. Št. Vid pri Zatični. (v)
Vsled povečanja
obrti sprejmem kompa-njonko, ki je izvežbana v damskem krojenju, - Ponudbe pod »Izvežbana« na upravo »Slovenca«, (b
Prodajalec(ka)
za samostojno vodstvo trgovine v večjem lokalu s soudeležbo, se sprejme z 10.000 do 15.000 Din gotovine ali v blagu. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5407.	(b)
Beseda samo 50 par Varuhinja
se sprejme k dvema 9 mesecev in 3 leta starima otrokoma. Samo do- i bro vzgojeno, zdravo in j zanesljivo dekle se sprej- i me takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe poslati na oglasni odd. »Slovenca« pod značko »Za Ljubljano« št. 5444.	(b)
Mlad tekač
ki ima svoje kolo, se sprejme Potrebna kovci-ja 2000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5423.	(b)
Boljša kuharica
m perfektna sobarica, z večletnimi izpričevali, dobita službo v zelo odlični hiši. Naslov v oglasnem oddelku -Slovenca« pod št. 5427.	(b)
Pekovski vajenec
se sprejme pod ugodnimi pogoji. — Lovro Sušnik, Škofja Loka.	(v)
Učenca
s prirtierno šolsko izobrazbo in poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5461.	(v)
M3 smo
z vpet iavo stro«nej»a pletar siva v hiši. Zajamčen za-sluztk ca. tSO«' H»ir« mesečno, ker prevzamemo. izsotov; jeno blago plačamo zas:užek za pletene in dostavimo v izdelavo j 0re'O Pišite še danes pi, , brezplačne prospekte na Domača jUelarska industrija. 51. 9, osirf kališ, Maribor, rrubar^va '.i'
Prvega natakarja
iščem za največje kopališče na Jadranu, reprezentativnega, zmožnega tujih jezikov in s kavcijo nad 30.000 Din v gotovini, Hotel je največji na Jadranu. Hitre ponudbe na »Publicitas«, Zagreb, Ilica 9 pod »Nadkonobar 30023«.	(b)
Dekla
samostojnega gospodinjstva zmožna, se išče za večjo kmetijo. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pridna« št. 5476. (b)
Sobarico
zmožno, z dolgoletnimi spričevali in dobrimi priporočili, se išče za na deželo. Naslov in pismene ponudbe na naslov: H, Souvan, Mestni trg 24 (b)
Išče se
za 1. maj poštena krščanska dekla, ki ima veselje do živine in poljskega dela, na Gorenjsko. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5523.	(b)
Pošteno dekle
ki bi streglo v gostilni in pomagalo pri hišnih delih, se -sprejme v službo z vso oskrbo. Naslov v oglasnemu oddelku Slovenca« pod št,, 5530.	(b)
Beseda samo 50 par Najden je
rujav mali psiček z znamko: 1932, Ljubljana 875. Lastnik naj se zglasi v Šenčurju št. 99 pri Kranju.
___|
Pretekle dni smo objavili notarsko potrdilo, po katerem je znašala nedeljska naklada -Slovenca« v prvem četrtletju tekočega leta od 28.200 do 34.000 izvodov. Ta naklada daleč presega naklado pred par leti. Kljub temu so cene naših oglasov ostale neizprenienjene! Zato pa poslovni svet ceni našo službo za inserente. Stalen porast velikih in malih oglasov priča o tem I
TUDI TI SI
' si?-
malih oglasov!
Mi nismo podražili malih odlasov! Pri nas znaša najmanjši znesek za mali oglas komaj 5 Din. Za vsako besedo plačaš samo 50 par, razen v rubriki >Zenitve«, kjer stane vsaka beseda 2 Din.
wSlovenčcvi" mali oglasi
so idealen regulator med ponudbami in povpraševanjem. Pri-znalna pisma iz vseh krajev, v katerih nam sporočajo, da so priobčili oglase samo v »Slovencu« in da so z uspehom zelo zadovoljni. Niso redki slučaji da dobi inserent na en sam mali oglaa po 50 do 100 in še več podudb in vprašanj!
Oglasni oddelek „Slovenca"
-
Zelo zadovoljni
bodete z uro, katero kupite v trg. domu Stermeclci, ker la bo dobra in poceni. Pišite še danes po novi. veliki, ilustrirani cenik! Nikel anker renion-toar 40 Din, remontoar graviran 53 Din, tula posrebrena 120 Din, zapestna ura 91 Din, budilke 30,45, 60 IMn, stenske Ure 62, 130, 140 Din, stenske ure s kukavico 180, 260 Din.
Trgovski dom
Stermecki, Celfe štev, 18
la%lužek
Beseda samo 50 par | Zastopnike
za prodajo čevljev privatnim strankam, išče tovarna. Kavcija potrebna. Ponudbe na »Galanta«, Ljubljana, poštni predal 352.
(z)
Več potnikov
dobi stalen zaslužek. Rimska cesta 13, književni oddelek. Zglasiti se dne 18. aprila od 8—10 dop.
(z)
Za vabljiva
zavarovanja, posojila in druge predmete, sprejme gospoda (gospodično): »Zadruga«, Ljubljana — poštni predal 307. (z)
Vdovec, posestnik
želi poročiti 30 do 40 let staro gospodično ali vdovo z nekaj premoženja. -Ponudbe s sliko na upr. .Slovenca' pod »Obrtnik« št. 5270	(ž)
Radi pomanjkanja
znanja želim dobiti za svojega brata primerno nevesto na kmetijsko posestvo. Je vzornega značaja z lepim premoženjem. Dopise na upravo »Slovenca« pod značko »Do 30 let« št. 5274. (ž)
Gospod
srednjih let, s 75.000 Din gotovine — želi spoznati sebi primerno gospodično ali vdovo v svrho takojšnje, cvent. kasnejše že-nitve. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod znač. >Majnik« št. 5316. (ž)
Višji priv. uradnik
star 31 let, želi v svrho skorajšnje, ženitve znanja z inteligentno gospodično ali vdovo primerne starosti. Neanonimne ponudbe s sliko na upr. »Slovenca« pod »Upravitelj« št. 5320.	(ž)
Ženitna ponudba
Kmetski fant, 41 let star, z večjo vsoto denarja, se želi priženiti na posestvo. — Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Spomlad« šl. 5500.
(ž)
Beseda samo 50 par
Brezobrestno posojilo
za zidanje, odkup zemljiško knjižnega dolga itd., daje Zagrebška stavbno-kredilna zadruga! Zastopništvo: Ljubljana, pošlui predal 307. Išče zastopnike!	(d)
Posojila
do 7000 Din rabim proti vknjižbi na posestvo na prvo mesto. Obresti po dogovoru. — Reflektanti celjske okolice imajo prednost. - Ponudbe pod zn. »Trgovec« št. 5267 na podružnico »Slovenca« v Celju.	(d)
Cenik zastonj!
Upokojenec (-ka)
ki posodi na mesečno odplačevanje 30—40.000 Din 'proti vknjižbi na I. mesto, dobi dosmrtno oskrbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Vedno hvaležna« šl. 5297. (d)
Posojilo
se išče za vpeljavo mlekarstva. Potrebno je Din 40.000. Dam 15% obresti in vknjižbo na sigurno mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod Posojilo« št. 5419.
Id)
Posojilo
10.000 D iščem na vknjižbo, za dobo 4—6 mesecev, proti visokim obre-stim. Ponudbe na upravo »Slovenca' , Maribor, pod šifro »10,000 Din« št. 5487 (d)
Oblastv. koncesijonirana šoferska šola
.}. Gnberščik
bivši komisar za šoferske izpite.
Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se prične 1. maja.
Beseda samo 50 par Oglejte si
izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuchly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. — Cene neprekosljive. Popravila točna in poceni.	(o)
Mesarijo
in prekajevalnico sem na novo otvoril in se priporočam cenj. občinstvu. -Anton Kokalj, mesar — Tržič, Ljubeljska 17. (o)
PLETILNI ~ STROJI »DIAMANT«
najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglič, Ljubljano, Karlov-ska cesta 22.	(o)
Svarilo
Svarim vsakogar raznaša-ti o meni in moji rodbini neresnične in žaljive vesti ter bom vsakega, ki to stori, tožil pri kazenskem ! sodišču. Urban Franc, me- 1 sar in prekajevalec v 1 Ptuju.	(o)
Beseda samo 50 par Gradbena podjetja
pozor! Zidavo svole stav be oddam tvrdki, ki vzame za plačilo stavbena mizarska dela. Dopise se prosi na upravo »Slovenca« pod »Protidobava« št. 5238.	(r)
Pošljite
2 Din v znamkah — dobile 10 različnih foto-ce-nikov, ugodni nakup fo-to-potrebščin pri Foto-mever, Maribor.	(r)
Ugodna prilika.
Prima premog, suha	bukova drva 1 m' Din	120 in kolobari vedno v	zalogi. Ljubljana VIL,	Celovška cesta 67.	(r)
Iščem oskrbo
za 15 letnega fanta v zavodu ali pri krščanski družini, da bi bil zaposlen na vrtu (okrepitev živcev). Hrana lahko pri-prosta. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 5438.	(r)
šmarješke Toplice
pri Novem mestu. Sezoni* se prične s 1. majem. Reklamne cene! Prospekti na razpolago. Uprava Novo mesto 21.	(r)
Kdo želi na deželi
v popolnem miru preživeti večer svojega življenja? Nudi se ugodna prilika samskemu gospodu ali gospej, ki razpolaga s primerno gotovino. Popolna dosmrtna preskrba zagotovljena v zelo ugodnih razmerah. Pojasnila daje in ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod št. 5529.	(r)
KaJjiva semena
zanesljiva, vedno v zalogi pri Vckoslav Bnrnšek, Celje, Prešernova ul. 8. (r)
Beseda samo 50 par IŠČEJO: Vdova
z odraslim sinom, držav, uradnica, išče suho, mirno in čisto dvosobno stanovanje za maj ali avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca pod »Zmerna cena« št. 5370.	(c)
Samo radi svoe
/AER1/AA 1839
stran j|
»SLOVENEC«, dna 17. aprila 1938.
Stev. 88.
Stanovanje
ene ali dveb sob s priti-klinami išče starejša dama v mestu aH ob tram vajski progi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Snažno in mirno« Stev. 5366.	(c)
Sobo in kuhinjo
iščeta zakonca brez otrok za maj ali junij. Ponudbe pod »Plačnik tudi naprej« št. 5480 na upravo »SI.«
(c)
Stanovanje
sobo in kuhinjo, išče samska oseba v Ljubljani. Ponudbe pod »V mestu« St. 5460._le)
Stanovanje
1—2 sob s pritiklinami, išče stranka, tudi v Šiški, Ponudbe pod »Mirna stranka« štev. 5437 na upravo »Slovenca«. (c)
ODDAJO: Dvosobno stanovanje
oddam s 1. majem. Poizve se: Vodovodna ce-«ta 26.	(č)
Stanovanje
parketirana soba, kuhinja t vsemi pritiklinami, oddam z majem. Vprašati v brivnici, Zgor. Šiška, (č)
Soba in kuhinja
nova, se odda po nizki ccni. Dravlje št. 2, poleg gostilne Kovač.	(č)
2 sobno stanovanje
■c odda. Parket, elektrika, vodovod, v bližini tramvajske postaje, šole in cerkve, solnčna lega, L nadstropje. Rožna dolina, cesta II. št 41 b. (č)
Sobo
knhinjo in pritikline, oddam blizu tramvajske proge. Dravlje 146, Sv. Roka pot.	(č)
Stanovanje
»be in kuhinje se takoj odda. Podutik 17. (č)
Enosobno stanovanje
oddam mirni stranki. — Glince IX-14 a, Vič. (č)
Stanovanje
enosobno, parketirano, se adda z majem. - Costova ulica 16.	(č)
Dvosobno stanovanje
prav blizu art. vojašnice, se odda za maj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5532.	(č)
Štirisobno stanovanje
za maj odda Tribuč. —' Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(č)
Stanovanje
2 parketiranih sob, kabineta, predsobe, kuhinje in vseh pritiklin, oddam za 1. maj. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5518. (č)
Soba in kuhinja
s« odda takoj. Ilovica 68 fz Dolenjske c. pri Sebal).
(č)
Enosobno stanovanje
t vsemi pritiklinami in opremljeno soho, oddam. Moste, Šušteršičeva ul. 5 fza šolo)._(č)
Solnčna soba
lepo opremljena, tudi s hrano, se poceni odda. Dermotova ul. 33-1., Sp. Šiška.	(s)
Prazno sobo
veliko, poseben vhod, « elektriko in parketi, oddam. Friškovec 6. (i)
Oddam
opremljeno sobo s posebnim vhodom in souporabo kopalnice. Masaryko-va cesta 12-IV., palača Vzajemne zavarovalnice.
(s)
Dve prazni sobi
na zelo prometni cesti, v prvem nadstropju, oddam za pisarno ah ordinacijo. (Vodovod, elektrika, plin). Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5498. (s)
Meblovana soba
lepa, s posebnim vhodom se po zmerni ceni takoj odda. - Stari trg št. Ila, II. nadstropje.	(s)
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo. Florjanska ul. 19-11. (s)
Gospod
ie sprejme na stanovanje. Vidovdanska c. 1-1. (s)
Prazna sobica
se takoj odda. Lampetova ulica 13 (Trnovo). (s)
PVHKSflSV^SNBSSISiSuE!
I3CMEE3
Beseda samo 50 par
IŠČEJO: Gostilno ali trgovino
vzame v najem kavcije zmožen par. Samo take ponudbe na upravo »Slovenca« pod "Sigurno« št. 5381.	(m)
Trgovski lokal
na prometni točki na deželi, z dvosobnim stanovanjem, vzamem v najem Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Promet 150.000« št. 5354. (m
Gostilna
dobro idoča - se vzame takoj v najem ali na račun. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Osebna pravica« št. 5277. (m)
Manjše posestvo
vzamem v najem. Ponud be pod »Takoj« št. 5350 na podružnico »Slovenca« v Celju.	(m)
Opremljeno sobo
S posebnim vhodom oddam boljšemu, solidnemu gospodu Za rimskim zidom 25/11.	(s)
2 gospodični
*e sprejmeta kot sostanovalki z zajtrkom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5276.	(s)
Opremljeno sobo
prav v centru mesta, parket in elektrika, oddam gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5313. (s)
Velika soba
< štediVnikom se odda na Ižanski cesti štev. 50 za 125 Din.	(s)
Soba
prazna. dvoriščna, primerna za kakega rokodelca, se odda. Vpraša se Rimska cesta 17, v gostilni.	(s)
Solnčno sobo
opremljeno m kabinet s nrpdsobo pod enim ključem, oddam solidni in stalni osebi. Naslov pove uprava »Slov.« M H3J.
Restavracijo
(gostilno) v Ljubljani, vza mem v najem. Odkupim inventar. Dopisi pod šifro »Prometna gostilna« št. 5464 na upravo »Slovenca«.	(m)
ODDAJO: Hišo v Dolnicah
novo, oddam v najem. — Poizve se: Glinica 12, pri St. Vidu nad Ljub. (n)
Njiva
ob Linhartovi ulici se odda v najem. Poizve se v Kolezijski ul. 28, Klopčič.
(n)
Trgovina
z mešanim blagom, vpeljana, se da v najem. Ponudbe pod »Ljubljanska okolica« št. 5234 na upravo »Slovenca«.	(n)
Pekarna
se odda pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upr. »Slovenca« Maribor pod »Pekarna v mestu«, (n)
Več pisarniških sob
v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani.
Trgovino majhno, z mešanim blagom, oddam v najem, ter gostilno na račun pod zelo ugodnimi pogoji, pripravno za dve sestri ali prijateljici. Malenkostna kavcija po dogovoru. — Kresnik, Vojnik okol. 70 pri Celju. (n) Poslovni lokali v I. nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašati na Dunaiski cesti št 29.	Bukovo oglje in tuha bukova drva kupujem na vatfone. Ponudbe na upravo »Slo.v.« pod »Bukovo otflje« it. 5377. (k)
	Dve veverici mladi, kupim. - Streliška ulica 31. (k)
	Koleselj dobro ohranjen, kupim ali zamenjam za sadno drevje. Ivan Jelen, Št. 11 j pri Velenju. (k)
Mlekarna dobro vpeljana, v centru Ljubljane, se pod zelo ugodnimi pogoji odda. Potreben kapital 15.000 D. Ponudbe na upravo »SI.« pod šifro »Dobra eksistenca« št. 5454. (n)	
	Kupim hišo enodružinsko, vrt, elektr., v Mariboru, za okroglo 100.000 Din, ali stavbišče, tudi v Melju. - Ponudbe na Ana P., pošta Zidani most. (k)
Oddamo lokal (tudi stanovanje) in dve stanovanji po eno sobo. Tramvajska postaja. Cene zmerne. Pogoji v tajništvu Stana in doma, tel. 2178, ogled pri Prohinar, Stan in dom. — Ponudbe pod »1. maj« št. 5526. (č)	
	Pisalni stroj novejši tip, dobro ohranjen in poceni kupim. — Snoj, Dunajska 97. (k) Kupim sadni ali zelenjadni vrt v mestu ali okolici. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »A. V.« št. 5519. (k)
Širite »Slovenca«!	
Pohištvo poceni!
Novo jedilnico z 2 kredencama, skupaj 14 komadov, hrastovo, črno politirano, prodam za 3600 Din. Janko Jurak, mizarstvo, Rajhenburg. (1)
Spalnice
9 delne, smrekove, ples-kane, a 2200 Din, nudi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar, Glince II-I.
(D
Vrtne stole
zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605.	(I)
Krasna spalnica
izdelava trda, popolnoma nova, se ugodno proda. Glince XI/12.	(1)
Vrtnice
10 različnih novejiih barv nizkih grmičav. po 60 Din, razpošilja vrtnarstvo Jemec, Maribor, Prešernova 16.	(1)
Lepega sena
3000 kg proda Fr. Bezlaj, Preska 26, p. Medvode. -Istotam se dobi detelja za seme v mešičih.	(1)
Nageljne
velikocvetne »Sabo«, 20 sadik 10 Din, in vseh vrst zelenjadnih pikiranih sadik, razpošilja vrtnarstvo Jemec, Maribor, Prešernova 16.	(1)
Pohištvo
Lepe spalnice 2400 Din, omare 450 Din, postelje 250 Din, hiojske oprave 1000 Din, kuhinjske kredence 500 Din. Vse drugo pohištvo se dobi najceneje. Vsakovrstna naročila in popravila sprejema mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ul. 18.	(t)
Seno
ima naprodaj čuvajnica ob gorenjski progi Zg. Šiška, nasproti gospodinj ske šole.	(1)
Breskve, marelice
zgodnjih vrst, po 15 Din dobite v vrtnariji Jemec, Maribor, Prešernova ulica št. 16,	0)
kitajte in širite »Slovenca«!
Primeren lokal
za majhno obrt, na prometni točki v okolici Ljubljane, se da takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod It. 5346.
(n)
Trgovina
že vpeljana, s stanova-vanjem. v trgu, se odda v najem za več let. Ponudbe pod »Dober kraj« št. 5375 na upravo »Slovenca«.	(n)
Lokale
za trgovino ali tudi za delavnice oddam. Znižana najemnina. Središče mesta. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najem« št. 5372. (n)
Špecerijsko trgovino
oddam takoj v najem na prometnem kraja. Pnnud- 1 be na »priv« »Slovenca« pod »Kavcija« it- 5510. (n)
1327
TISKARNA
TISKOVINE ZA INDUSTRIJO, TRGOVINO IN OBRT, ČASO-PISI, REVIJE, KATALOGI itd.
UTOGRAFIJA
VREDNOSTNI PAPIRJI, PLAKATI. CENIKI, ETIKETE itd. V ENO- IN VEČBARVN. TISKU
KLISARNA
KLIŠEJI V POLJUBNI OBLIKI ZA ENO- ALI VEČBARVNO REPRODUKCIJO SLIK i. t. d.
BAKROTISK
UMETNIŠKE ILUSTRACIJE,AL-BUMt, RAZGLEDNICE, PROPAGANDNE TISKOVINE itd.
KNJIGOVEZNICA
POSLOVNE KNJIGE, ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, RASTRIRANE PAPIRJE.PODKLADKE,BLOKE
pAwog V
Tnr
■	« ■ ■ III
■	■ 1 ■ m
JUGOSLOVANSKA TISKARNA
LJUBLJANA
Harmonij
amerikanski sistem, z 9 registri, 2 kolenika in 5 oktav, dalje fotoaparat 13X18 z dvojno lečo, proda Turin, Celje. (g)
Klavirjil
Velika izbira klavirjev. Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene. Tudi na obroke. Solidna postrežba. Warbi-nek, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 5.	(g)
Beseda samo 50 par Konfekcija — moda!
Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana.	(1)
Črno prst
humus za vrtove - Vam dobavi gradbeno podjetje Anton Mavrič, Dunajska c. 38, telefon 33-82. (1)
Vinske trte
cepljene, komad po 60 par, nudi Alojzij Grabar, pošta Juršinci pri Ptuju. (1)
Otroški voziček
drap, se poceni proda. Aleševčeva 24.	(1)
Stelaža
z nad 100 predali, poceni naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5499.
Jajca za valenje
od čistokrvnih črtastih selekcioniranih, Plymouth Rochs kokoši po 5 Din nudi Perutninarstvo »Ni-ko«, Vižmarje 31, Št. Vid.
(D
Oprava
vrtne klopi, orodje, 24 m gumijeve cevi, omarice, stoli, umivalnik, postelje itd., se proda. Naslov v upravi »Šlovenca« pod št. 5520.	(1)
Seno in otavo
v košnji, takoj ugodno oddam. Naslov v upravi pod št. 5541.	(1)
Prodam
solne vreče po 2 Din. Naslov v podružnici »Slovenca«, Novo mesto. (I)
Stavbeniki
in vinogradniki — pozor! Apno prvovrstno z Boča proda po nizki ceni Ant. Kampuš, Kostrivnica, p. Podplat.	(1)
Pave
enoletne, proda Vehovar Ivan, Koprivnica, SI. — Istotam se ceno proda večja količina izbornega sadjevca.	(1)
Prodam
11.000 kg 4 leta starega, dobro ohranjenega apna. Ceno pove Ivan Šemrl v Lescah pri Bledu. (1)
Šivalni stroj
.Singer' poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5314.	(1)
Kupimo
Beseda samo 50 par
Vsakovrstno
zlato Kopnie
po oaiviSlib ccnab ČERNE, luvelir, Ljubljana Wolfov» ulica »t. 3
Duhova drva in oglte
kupuje stalno
Uran Franc
Ljubljana
Sv. Petra cesta 24.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri Itostilni Možina.
Kupim kranjiče
samo z mladimi maticami. - Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Takojšni« plačilo« »t. 5356. (k)
Psa
volčje pasme ali dober-mana, dobrega čuvaja, do pol leta starega, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod zn. »Čuvaj« št 4813.	(k)
Spalnico
masivno ali šperano, politirano, kupim. Ponudbe s ceno na Zabjek Franc, Hrušica pri Ljubljani, (k)
Železna vrata
mala, kupim. A. Persche, Pred škofijo 21.	(k)
Kupujem
smrekove in jelove suhe deske L in II. vrstne in mizarski les, 13—52 mm, 4 m late in štafelne. L. Novšak, Bos. Dubica. fk)
\umm
Beseda samo 50 par Lepa krava
dobra mlekarica, 4 leta stara, domače reje, s 14 dni starim teletom, naprodaj radi pomanjkanja krme s teletom ali brez teleta v župnišču v 2e-limljem pri Igu.	(1)
Kanarčke
krasne vrvivce (Harzer Edelroller), fine pevce, samce po 90, 120 in 150 Din, razpošilja po povzetju in jamči, da dospe ptica živa Franc Šmid, Do-brava-Vintgar, Gorenjsko.
(D
Pohištvo.
Kdor si želi nabaviti pohištvo, moderno, solidno izdelano, po znatno nizkih cenah, naj si pred nakupom ogleda zalogo pri Matija Atidlovic, Komrn-skega ul. 34.	(t)
i
Pridelki
II
Beseda samo 50 par Zajamčeno kaljiva
semena, trsne škarje in poljedelsko orodje, želez-I nino in specerijo kupite , rJohro pri Jos Jogodič v j Celju. Glavni trg — Gub čeva ulica 2.	(I)
Beseda samo 50 par Kratek glasovir
dobro uglašen, naprodaj za 3000 Din. — Maribor, Tatenbachova ul. št. 21, Dobrajc.	(g)
KLAVIRJE
pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g
Violino
za 150 Din prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5410.	(g)
Klavir
kratek, dobro ohranjen, ceno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5469.__(g)
Klavir
v dobrem stanju, prodam po nizki ceni. Gledališka ulica 7-III., stanovanje
št u.	(jo
Dolomitni pesek
la, bel, za posipanje dvorišč, vrtnih potov, balin prostorov itd. pripeljem na dom. Valentin Dobni-kar, Glince 21, pošta Št. Vid nad Ljubljano. Naročila sprejema tudi gosp. oskrbnik pokopališča Sv. Krištof, Ljubljana. (1)
Prodam
veliko salonsko ogledalo 2.74X1.20 m, pripravno za krojaško obrt ali kavarno. Vprašati pri mitničarju na Javnih skladiščih, Dunajska cesta 33.	(1)
Moško kolo
popolnoma novo, poceni prodam. Florjanska ul. 12, trafika.	(1)
Pozor vinogradniki!
Nov vinski sod, ki drži 2400 1, se proda ali zamenja za vino. Poizve se v upravi »Slov.« št. 5478. (1)
Odjemalci mleka
za več sto litrov dnevno se iščejo. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din na: Realitetna pisarna, Grašek, Ljubljana, Kolodvorska ulica 24.	(1)
Fotoaparat 10X15
Zeiss Ikon »Maksimar«, Zeiss Tessar f. 4.5, dvojni izteg, skoraj nov. Pripada usnjata torba, 4 delno leseno stojalo v usniatem etuiju, 5 kaset m druge pritikline, prodam za Din , 2400. Naslov v upravi pod 1 it 5534.	OJ
Gasilske stroje
motorke, cevi itd., regl strirne blagajne, pisalne stroje, poceni proda — Francka Oblak, Dolenji Logatec.	((j
2 lepi kravi
z 1 m 3 tedne starima teletoma, prvovrstni molznici, v najboljših letih, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5479.	(1)
Pajčolane
fšlajerje), svilo, rokavič-ke, nogavičke in šifon« za birmo in za sv. obhajilo dobite najceneje prf Tomšič, Sv. Petra c. 38.
__m
Moško kolo
dobro ohranjeno, poceni prodam. Herbersteinova št. 20, v bližini Stadiona.
(1)
Nov šivalni stroj
naprodaj za 1300 Din in novo kolo prav poceni Miklošičeva 7-III. (1)
Apno
podpeško, lahko naročite pri Dereani, Kolodvorska ulica 34.	(1)
Točilnico
v sredini Ljubljane, z zalogo, prodam radi bolezni. Potreben kapital Din 60.000. Dopise pod »Dober promet« št 5465 na upravo »Slovenca«. (1)
Trboveljski cement
betonsko železo, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje — najceneje pri Jos. Zalta & Co, trgovina železnine, Dunajska cesta 9 (poleg nebotičnika).	(1)
Puhasto perje
čisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. BROZOVIČ — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria.
Žimo
za modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja Sever Rudolf. Marijin trg-Jt. 2.
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Telefon 33-13.
Več dobro ohranjenih starih kamenitih
nagrobnikov
in grobnic
(kapelic z železno ograjo) naprodaj. Društvo za zidanje cerkve, Dunajska cesta 52.	(1)
Cenjene dame!
Imam v zalogi krasno izbiro slamnikov in preoblikujem po 20 Din. - Se priporoča modistka Stana Jančigar - Gregorc, Šmar-tinska cesta 6,	(!)
Prvovrstna bukova drva in premog
— vsako količino — dobite pri tvrdki Franc S I o v š a , Ljubljana — Trnovo, Kolezijska ulica.
Čebelarji!
Vse čebelar, potrebščine kupite zelo ceno v trgovini Fr. Stupica, železnina in zaloga poljedelskih strojev, Ljubljana, Gosposvetska c. 1. (1)
Mlekarsko orodje:
ročni posnemalnik do 400 litrov, pino, peč in drugo, proda po ugodni ceni radi opustitve obrata Mlekarska zadruga na Rovih, p. Radomlje. (1)
Trgovina
z mešanim blagom, tik šole in farne cerkve, na prometnem kraju, se radi preselitve pod jako ugodnimi pogoji proda. Naslov v upravi »Slov.« št. 5243.
(D
Za Žiri, Poljansko
dolino m sosedne kraje primerna sadna drevesa (jablane), oddajam po nizki ceni. Potočnik Tvan, drevesničar, Dobračeva, P- Ziri	(1)

Štev. 88.
>SLOVENEC<, dne 17. aprila 1932.
Stran 15.
Čebelni panji	Na Bledu
Čnidaršičevi) fino izde- in celi Gorenjski ugodno lani, komad po 180 Din, prodaja vsakovrstna po-aaprodaj. Naslov v upr. J sestva, vile, stavbne in »Slovenca« pod 5182. (1) : gozdne parcele realiletna
" i pisarna »Soklič«, Bled. (p)
Volno za modroce
zelo poceni prodaja
Šega
LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 5 J
Hišo
novejšo, večstanovanjsko, v Ljubljani, kupim. Plačam do 600.000 Din. Ponudbe pod » Plačilo takoj« | št. 5511 na upravo Slo-| venca«. Posredovalci iz-| ključeni.	(p)
Gozd, smreka, bukev
450 oralov, pri Mariboru, proda za 1,320.000 Din Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30.	(p)
Gostilne in trgovine
od 90.000 Din naprej, prodaja Posredovalnica Ma-stale nad 10 Din za liter i "bor, Sodna ulica 30. (p) kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se raz-
Vi želite
pristnega .Ljutomerčana'? Morda za praznike? Za god? Za veselico ali gostijo? Dobrol Naročile si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košarju, Sv. Bolienk pri Središču. Najfinejše sorte, kakor traminec, muškatni silva-nec, rizling, Vas ne bodo
Malo posestvo
popolnoma zastonj ne morem dati, pač pa po zelo nizki ceni. Pri farni cerkvi, avtobus postaja, stanovanjsko in gospodarsko poslopje zidano, ima štiri sobe, dve kuhinji, klet, vrt, vse v dobrem stanju. Dve veliki njivi sta posejani z 290 kg žita in travnik. Vprašati pri Ivanu Novaku, pekarna, Sv. Vid pri Ptuju.	(p)
Hiše, kmetije, vile
od 35.000 Din naprej, pro-pošilja v lepih sodčkih od i daja Posredovalnica Ma-10 litr. naprej. Poskusite j ribor, Sodna ulica 30. (p) enkrat. - Dobite že fina i	~ ~
namizna vina od 3.50 na- [	1'osestvo
prej, dokler traja zaloga, j 15 do 20 oralov veliko, se _	;	i vzame v najem. Ponudbe
lrosarina	je poslati podružpici »Slo
bo nkinjenja! Izrabite j je poslati podružnici »Slo priložnost! Naročajte \ venca« Celje.	(p)
toraj pristnega »Ljutomerčana« od 10 1 na-p,roj direktno od pro-ducenta Rob. Košar, Sv.
Gostilna
v Karlovcu, v najpromet-
----------. „ , nejši ulici, se proda radi
Bolfenk p. Središču. /.a- družinskih razmer. Vpra htevajte takoj cenik! (1 j šali pri iastniku: Josip
Šporar, »Gostilna k Slovencu«, Karlovac, Banija
HilMO
št. 24.
(P)
Essex Sedan
Prodani
, krompir in prepeličar, po malo rabljen ler razne nizki ceni. Naslov v upra druge avtomobile in mo- j vi »Slovenca« št. 5455. (p) tocikle v dobrem stanju,
po najnižjih cenah, proda : O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11.	(1)
Prodam
popolnoma preurejeno hi šo z gostilniško koncesijo v kateri se vrši gostilniški obrat že nad 30 let, skoro novo, poceni pro- i v trgu Domžale. Event. dam. Vprašanja na upra- j dam tudi v najem. Cena vo »Slov.« pod »25.000« | 200.000 Din; le proti ta-
Avto-limuzino
Pozor, upokojencil
Lastnik vile v vrednosti 70.000 Din postanete, ako razpolagale s 30—40.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca^ pod »Redka prilika« št. 5298.	(p)
Novozidana hiša
se odda v najem ali proda pod šmarno goro. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5459.	(p)
Vilo ali hišo
ali parcelo v bližini sv, Jožefa v Ljubljani, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Solnčno« št. 5470.	(p)
Trgovina
z mešanim blagom v sredini mesta radi družinskih razmer poceni naprodaj. -
Naslov v upravi »Slov.) v Mariboru.	(p)
Parcela
1415 m2 na Vodovodni cesti, poleg gostilne »Zelena trata«, poceni naprodaj. Event. samo polovica. Poizve se na Rimski cesti 18/11.	(p)
Pritlična hiša
novozidana, in nekoliko zemlje naprodaj iz proste roke. Cena 20.000 Din. -Poizve se pri Alojz Kirm, vas Brezovšca, p. Mirna, Dolenjsko.	(p)
Naprodaj je
enonadstropna hiša, vsa podkletena, pripravna za letoviščarje ali vinsko tri>. Po vsej hiši elektrika. V hiši je staro vpeljana pokanja, trgovina, gostilna in žganjetoč. Cena po dogovoru, posredovalci izključeni. Naslov v upravi »Slovenca« pod 5383. (p)
Hišo
visokopritlično ali eno-nadstropno v Ljubljani, kupim. Ponudbe upravi Slov.« pod šifro »Gotovina 150.000« št. 5425. (p)
4 stavbne parcele
v bližini šole v Zg. Šiški, se prodajo. Poizve se v Dravljah v gostilni Kuno-var Alojz.	(p)
Nova hiša
tristanovanjska, elektrika, vodovod, naprodaj. Izve se: Ljubljanska štev. 37 Moste.	(p)
Parcela
solnčna lega, tik tramvaj ske postaje, ugodno na prodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod 4989. (p)
št. 535?.
(D
kojšnjemu plačilu. Poleg ,	gospod, poslopja je tudi
Osebni avto j lep velik vrt. Gospodar-rnamke .Chevrolet',, malo 1 sko poslopje obstoji iz: rabljen, v najboljšem sta- glavne hiše, hleva za go-nju, po zelo ugodni ceni vedo in konje, poda za
naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod 5331. (1)
s Šoferji, pozor I
Prodam avto Ford, tovorni, malo vožen, in pre-skrbim kupcu obrt za prevozništvo, ki je vpeljano in donaša mesečno 8000 do 10.000 Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »45.000 Din« št. 5373,_(0 I
Tovorni avto
se proda. — Zelo dobro ohranjen dvetonski, znamke Opel, vožen okrog 25.000 km. Dobra pnevmatika, lepa zunanjost. ■— Cena in naslov se izve iz prijaznosti pri tvrdki Jos. Pirich, veletrgovina z usnjem, Maribor, Aleksandrova cesta, kjer se tudi lahko vidi slika dotičnega avta.	(1)
mlačvo, raznih shranišč, lepe ute za poletne goste na vrtu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod zn. »Zelo ugodno« št. 5343. (p)
Veliko stavbišč
naprodaj. Posebno ugodno za wcekend hišice — tik ob Gradaščici pod Bokalci. Travniki so par-celirani in so posamezne parcele ali kot kompleks naprodaj. Več se poizve na Bokalcih.	(p)
Lepa hiša
in vrt poceni naprodaj. Količevo 52 pri Domžalah._(p)
Enonadstropna hiša
dvostanovanjska z večjim vrtom v Mariboru ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, p
Hišo kupim
za 300.000 do 400.000 Din v Ljubljani, Celju ali Mariboru. Ponudbe na upravo »»Slovenca« v Ljubljani pod »Slovenija« štev. 53?§:	(p)
Enodružinsko hišo
kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Udobnost« štev. 5235 na upravo »Slovenca«. '	(p)
Stavbne parcele
4500 ma, poleg meščanske šole v Zg. Šiški, naprodaj.
Din 35 m". Pojasnila Zg. Šiška 33.	(p)
Prodam posestvo
z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, mlinom, vinogradom ler prvovrstnim poljem, jako primernim za stavbišča. Pojasnila daje J. Kadivnik, Senovo pri Rajhenburgu. (p)
Salon slamnikov
in klobukov Zofi Lauren-čič, Ljubljana, Mestni trg
št. 7 —- se priporoča pri nakupu. - Preoblikovanja po najmodernejših modelih 25 Din.	(t)
Couch zofe
v modernih najnovejših oblikah pri Avgust Kobilica, tapetnik in dekora-ter, Ljubljana, Dvofakova ul. št. 3, dvorišče. Prvovrstni izdidki, cene nizke.
Entlanje
vsakovrstno, po 1 Din m. Tržaška cesta 26, Vič. (t)
^if11
L
Inkubatorje
in ostale priprave za pe-rutninarstvo nudi pod najugodnejšimi pogoji
I. flfadiec,
Ivornica inkubatorjev Te-merin.
Vsakovrstno
Gostilna s trgovino
se takoj proda. Informacije daje Crepinšek, gostilna Jelen, Celje. (p)
Posestvo
1 in V\ orala, v trgu Mu-ta ob Dravi, naprodaj Zidana 2 stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, voda v kuhinji električna luč. Primerno za mizarje. Cena 65.000 Din. — Potreben kapital 55.000 Din. Poizve se pri Ignacu Jevšenaku, Slov. Konjice.	(p)
Delikatesna trgovina
in zajutrkovalnica, prvovrstna, v živahnem mestu ob juž. žel,, naprodaj z blagom, inventarjem in odkupom za 420.000 Din, radi starosti. Promet 1931 samo vina in piva 660 hI. Ponudbe na upravo »Slovenca« Celje št. 4962. (p)
I. Hravos, torbapstvo
Maribor, Aleksandrova c. 13
Trajno kodranje!
na najnovejšem Schen-kelnovem aparatu model 1932, po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, vogal Rimske ceste 24.
Po$e$iva
Enonadstropno hišo
vogalno, pet sob, dva kabineta, pritikiine, veranda, elektrika, vodovod, plin, ograjen vrt, pralnica, drvarnica, pet minut od tramvaja, periferija, severovzhod, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vendar« št. 5531. (p)
Veleposestvo
240 oralov, od tega polovica njiv in travnikov,
druga polovica pa gozd z graščino za 800.000 Din. Hiša z dobroidočo trgovino in gostilno za 90.000 Din, proda Posredovalnica »Rapid«, Maribor, Gosposka ul. 28.	(p)
Posestvo
kupim v Laškem ali Celju, Ponudbe s ceno na naslov: A. Ročnik, Sevnica.	_(p)
Hiša
novejša, visokopritlična, tristanovanjska, udobno urejena, krasen vrt, bežigrajski okraj, Ljubljana, naprodaj. Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zdrava lega 450.000« št. 5503.	(p)
Nova hiša
trisobna, kuhinja, velik vrt, davka prosta, mesečni donos 400 Din, v bližini Maribora, lakoj poceni prodam ali zamenjani z manjšim posestvom na deželi. Naslov v unravi Slovenca« v Mariboru,	(p)
Realitetna pisarna, družba z o. z. Ljubljana — Miklošičeva cesta 4, proda:
Hišo z gospodarskim uorlonicin. 2 sobi. kuhinja, garažo oz. hlev, 700 tu- vrtu, blizu Trnovske | cerkve, 140.000 Din. — Hišo prenovljeno, 4- sobe kuhinja, pritikiine, 800 m- vrta in dvorišče. Sp. šiška. med staro cerkvijo in kolodvorom. Din 175.000.—. — Hišo, visokopritlično, eno ono-sobno stanovanje, dve dvosobni stanovanji, pritikiine, 700 m- vrta, ob Dunajski cesti. Din 170.000.—. — Hišo. novoziduno, dve dvosotbni stanovanji, pritikiine, 500 m- vrtu, Stožice, Din 140.1)00.—. — Hišo. novoziduno, ono rno-sobno. dve dvosobni stanovanji vrt, Moste Din 120.000.—. — Hišo, enouudstropno, no-vozidano, dvostanovaujsko. kopalnica, cu 380 ma vrta, Šiška. Din 200.000,—. — Hišo. enonadstropno. 8 stanovanj, 400 m- vrta, Moste, Din 220.000.—. — Hišo, enonadstropno, dve trisobni, dve enosobui stanovanji, vrt, blizu tramvaja, Din 320.000.—. — Hišo, novo/.idano, •visokopritlično, eno trisobno, tri enosobna stanovanju, 600 nr vrta, Zg. šiška. Din 17«.000.
—	Hišo, enonadstropno, dve enosobui, dve trisobni stanovanji, 300 in2 vrla, Kodeljevo, Din 230.000.—. — Hišo. trgovsko, center, 2 trgovska lokala, 2 prostorni stanovanji. Din 425.000.—.
—	Hišo, trinadslropno, 8 stanovanj, blizu pošte. Din 1.400.000.—. — Hišo z gostilno, 2 gostilniški sobi, kuhinj.sku shramba, več stanovanj, vrt, dvorišče, pri tramvaju, predmestje Ljubljane
Din 450.000.—.
Stavbišča:
Na Mirju 750 nr po Din 120.—. — Rožna dolina 600 m2 po Din 75.—. — Kolezija 1065 m2 po Din 40,— in 1100 ni2 po Din 65.—'. — Ob Dunajski cesti 1200 m-' po Din 43.—. — Vodovodna, cesta 730 ms po Din 63.—. — Pri Sv. Krištofu 730 m? po Din 200,—. — Pod kolodvorom 500 m- in 730 m= po Din 100.—. — Zg. šiška 527 m2 po Din 43.
—	Poleg togn Večje število stanovanjskih, tr-go\s.kih, gostilniških Jiiš v Ljubljani in -predmestjih. kmečka posestva, graščinska in veleposestvo, .stavbišča itd. v največji izbiri, |>o
najugodnejših cennli.
Oddit sledeča stnnovnnjn:
Stirisobno pri Sv. Petru. Din 1.200.—. — šiška Din 1000.—. — center Din 1400.—, pri Sv. ,|o-žefu Din I(>00.—. — Trisobna: Kodeljevo Din 900.—, — Bežigrad Din 950.—, I0(M).—, — pri Sv. Krištofu Din IKK).—. 1200.—, — Gliuce Din 800,—, 700.—. — Mir je Din 1000.—. — Dvosobna: Mirjc Din 600.—, — center Din 1000.—, Tržaška cesta Din 600.— — pri Bleiweisovi cesti Din 1200.—, — tik trama vaja Din 400.—, Spod. šiška Din 650.—. — Rožna dolina Din 700.— in 330.—. — Enosobnn: Vit" Din 175.—. Moste Din j30,—, brezplačno za hišnika proti obdelavi vrtu v šiški, — Rožna dolina Din 330.—. -
—	Poleg tega več drugih stanovanj, trgovskih
lokalov itd. v največji izbiri.
Stavbno parcelo
travnik 2000 m'J, ob glavni cesti vzporedno s kolodvorom Videm-Krško, lepa solnčna lega, pripravno za event. vrtnarstvo, stanovanjsko hišo ali vilo, proda Bernat, Brežice 80. Osebne informacije da Kodela v Vidmu.	(p)
Moderna hiša
v sredini mesta, z odgovarjajočimi najemninami, za kupno ceno do 1 milijona Din se išče. Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod značko Milijon« št. 5117. (p)
Proda se
lepo posestvo pri Središču ob Dravi. Kdor želi kupiti, naj se oglasi v upravi »Slovenca«, Maribor.	(p)
Kdor želi
v Mariboru
ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostilno itd., naj se obrne na znano
Posredovalnico »RAPID«,
Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago.
Tovarniško poslopje
7. delavsko in upravno hišo ter cca. 100.000 m' zemljišča in 75.000 m2 vel. travnikom naprodaj, ludi posamezno, ali odda v najem. - Pojasnila pri Maks Zaloker, Krakovski nasip 26.	(p)
Hiša
na Kodeljevem, 3 stanovanjska, za 130.000 Din | naprodaj. Ponudbe; Ljubljana, Sv. Pelra c. 60. (p).
Manjša hiša
1 s 500 mB vrta, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5371._(p)
Posestvo
90 johov, lepa solnčna lega, z novim gospodarskim poslopjem, lepim sadnim vrtom in zaraščenimi gozdi, redi se 20 glav živine, 15 prašičev. 60 m posetve, poleg farne cerkve, 1 uro od kolodvora, proda Marija Menegalja, Štanga 10, I p. Litija, pri Špun. Nasto-I pi se lahko takoj ali poz-
' ueje.	(p)
ČEVLJI
novi, damski od 120 Din naprej, moški od 150 Din naprej, po naročilu. Popravila: lemplanje ženski 20 Din, moški 28 Din. — Ivan Tome, splošno čevljarstvo, Sv. Petra c. 42.
Modno krojaštvo
Delo solidno. Nizke cene. Popravila, čiščenje, likanje in obračanje oblek izvršuje točno
Družina Gabrijel
Ljubljana, Florjanska 31.
Modroce
otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke
vam nudi najceneje Ignacij Nerobe Ljubljana, Gosposvelska cesta št. 16 (pri Levu)
Debele
Mnatetrobi?
kupit« oalcenelc pri t»rdk
A. VOLK, LJUBLJANA
Reslieva cest« 24.
Krušno
moko
id vse mlevske Izdelke
vedno sveže dobile pri
A. & M. ZORMAN
Llubliana. Stari trg št. 32
izvršuje po meri najbolje in najceneje. — Sprejema tudi popravila.
Josip Prešeren
ILjubtiana 7
Celovška cesta št. 02
Splošno torbarstvo
Lastni izdelki in popravila brezkonkurenčtio cene
J. Karlo
Maribor, Trg Hvoliotlo (i
(poleg Kadio Starkel)
Šivalne stroje
specijalne stroje vseh sistemov, popravlja in re-
novira Cena nizka, delo garantirano. Priporoča se: Emil Klobčaver, specijalni mehanik, Sv. Petra c. 47.
ZbiSarsha dela
vseh vrsi Vam solidno in ugodno izvrSi stavbno podjetje
IVAN VIŽINTIN
Ljubljana, Mofnlkova ul. (zada|/a vojuikobolnico)
Mlinarji!
Mlinske kamne, aita, jermenu ter vso ostalo po-treMfiliie po najnižjih cenah, »talno na zalogi, nudi:
BRC AR & Komp.
Ljubljana Kolodvorska ulica 35
Trajno kodranje
po globoko znižanih cenah, izvršuje prvovrstno frizerski salon Stane Ra-kar, Ljubljana, Prešernova ulica 7. Dva aparata. — Vsaka dama pride takoj na vrsto.	(tj
Marija ZaloHar
L3UBL3RHB, Metelkova 1
barvanje in čiščenje oblek
zti fl. HflGNER, Radovljica
(Modroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane, divane in tapetniške izdelke nudi oaiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
dobre lastnosti ima VITEKOVA ,VAREKINA'
I. da prihrani kuhanje perila,
II.	da pere snežno belo,
III.	da perilu absolutno
ne škodi.
Gospodinja! En sam poskus Vas bo prepričal.
Dobi 'se povsod. nnniiiiMmmiiiniimiinnimiiiimin
Patent peč
zrači in greje brez posebnega kuriva, slane samo 150 Din. Aljančič, Bistrica, Podbrezje.	(t)
Birmanska darila
po globoko znižanih cenah. Ure od 50 Din naprej z garancijo dobite pri urarju
R. Bizjak
Maribor Gosposka ul. 1(>
Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah.
Ključavničarstvo
Priporočam se za vsa kljtt-avničarska dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravilu in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavrcn-čič, Ljubljana VII, Celovška cesta 50.	(t)
Jougurt
bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska ceita 17 (poleg kavarne »Evrope ). - Po želji dostavlja ludi na dom. (ti
Damski klobuki
in slamniki že od 60 Din naprej v največji izbiri -vedno zadnjih novosti samo v modnem salonu »La Femme Chic« Anica Pu-hek, Šelenburgova ulica
6/1.
(t)
ZA BIRMO
Najnižje cene! Poslulite se!
I. SOMNITZ
Ljubljana, S». Petra ceita 16
Cemu bi si razbijali i i« glavo!
ttJUB odpravi vsa
kurja očesa.
Dobi se v vseh lekarnah In drosrerljah.
Dežniki
vsakovrstni prvovrstna Izdelava
Gastraun Antonija
Ljubljana Prešernova ul. št. 42
Cevlfe
izdeluje po meri in jako nizki ceni — vsa popravila točna — solidna izdelava
Juntes Anton
Ljubljana Dunajska cesta 15
DRVA iN PREMOG
pri Iv.Schumi
Dolenjska cesta Telefon št. 2951 n i i Humi— ——i
«aft
Vsemogočni je nenadoma odpoklical k Sebi našo iskreno ljubljeno sestro oziroma teto, sestrično in svakinjo, gospodično
Marijo Pautin
Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 18. aprila ob 2 popoldne iz hiše žalosti Komenskega ulica štev. 14. V Ljubljani, dne 10. aprila 1932.
Prof. Alfonz 1'aulin, Kcliks Paulin, Viktorija Nahtigal, profesorjeva vdova, Motivika Martinak, vdova sodnega svetnika, bratje in sestro — in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Mm" V r/		j.'1'	•	
				


KMETIJSKO DRUŠTVO V METLIKI naznanja, da se je za vedno od nas poslovil gospod
Jožef Vukšinič
ustanovitelj, večletni poslovodja in član našo zadruge. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 3. Metlika, dne 16. aprila 1932.
Stran t.
»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.
	štev. 87._
Obutev iz usnfa jugoslovanskih tovarn, izgotovljena z rokami jugoslovanskih čevljarjev
Odstranjujemo brezposelnost, pomagamo domačim tovarnam, pomagamo kupcem z nizkimi cenami!
POMAGAJTE NAŠEMU DELU.
VEČ SLUŽBE:
Prizadevamo si, da Vas kar na,boje postrežemo ne samo z dobro in ceneno obutvijo, lemveč skrbimo, da Vas postrežemo dovršeno in ceneno tudi z ostalimi potrebščinami za Vašo obutev m Vaše noge.
49,-
79.-
Vrsta 2942-00 Sand de ne žulijo niti nog niti žepa. Prodajamo jih za bagatelno ceno. — Otroške >t. 23 - 26 Din 39'-, št 27—34 Din 49 -. Ženske št. 35- 38 Din 59'-. Moške št. 39—46 Din 69—.
Vrsta 3945-03 Udoben ženski čevelj iz črnega boksa z zaponko, -iroke oblike in z nizko peto. I/delani so iz boksa z nepokončijivim podplatom za vsak štiapac.
Vrsta 3925-03 Za gospodinie: Praktični čevlji iz črm-ga boksa in s tr, tž im podplatom So udobni in ceneni. Potrebni so vsaki gospodinji pri delu in za na trg.
Vrsta 0167—00
Čevlji za štrapac iz močnega mastnega usnja z gum j s im podp atom in pelo. Za dober materijal jamčimo. Ti čevlji so neobhodno potrebni za delo na polju in za vsak štrapac.
Za Kanado 1 in Ameriko
Največji in najhitrejši parobrodi in lastna železniška zveza.
J J rharhmiffla samo «*«» na odprtem morju
il lllcl uuui ^g z velikim, brzim in novim parnikom
Empresj of Britain 42.500 ton. ki drž. rekord naih trejše vern e
od kopnega do kopnega v 4 dneh 9 urah in 17 minutah in ima zvezo za
Quebee v 4 dneh in 18 urah Montreal v 5 dneh Toronto v 5 dneh in 6 urah Detroit t 5 dneh in 11 urah Chicago v 5 dneh in 17 urah
Vsa polanuila daje takoj brezplačno:
Matko Jevak, L'ubnana
Kolodvorska ulica 30
Telefon 21—17	Brzojavi: Lovante
Prevozne cene znatno znižane!
Ustanovljeno 1869.
SEMENA
Telefon štev. 2351.
M. Berdajs, Maribor, Trg Svobode
priporoča svojo veliko zalogo deteljnega. travnega in vrtnarskega semena najboljše kakovosti. — Obenem i a tudi lahko krijete v moji trgovini svojo potrebo glede kave. sladkorja, moke itd. vse po najnižji dnevni ceni
I
Priporoča se prvi slovenski zavod
fzal&Hma zausroualnlca
Mablfana
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
PODRUŽNICE: Celje. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, Startenč-ev trg o, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Splil, Ulica Xl.puka 22, Beograd, Poincareova 2
Bolni na pliučihl
Tisoči že ozdravljenil
Zahtevajte takoj knjigo o meji novi umetnosti prehranjevanja,
ki ie že marsikoga rešila Ona more poleg vsakega načina življenja pomaguti. da se bolezen h tro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, teža telesa se zviša ter po poapnenju sčasoma bolezen prentha.
Resni možje
zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in jo radi priporoiajo. Čim prej zatnete z moj m načinom prehranjevanja, tem bolje.
Popolnoma zastonj
dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mm>go koristnega. Ker ma moj /.aložnik samo 10.000 komadov za brezplačno razpošiljanje, pišite takoj, da se boste nu gli tudi Vi prištevati med one srečneže. Zbiralnica za pošto:
GE0RG FULttNER. Berlin-Nenkolln,
Rinsbahnstrasse 24. Abt. 516.
Naročajte .Slovenca*!
Josip Jereb
Ljubljana - Cesta na Loko 16
splošno kleoarstvo
Izvršuje vsa v stavbeno in galanterijsko stroko spadajoča deia ter sprejema tudi popravila
Vseh vrst športni čevlji
vedno na zalogi in izdeluje po meri
Zalokar
Mestni trg St. 19
Stote, mize in htopi
zaklopne, železne, izdeluje najceneje po dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana, Glince, cesta U št. 6.
Trojno ondulacijo
na prvovrstnem aparatu s širokimi ali ozkimi valovi izvršuje damski salon IVAN POLAINC, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. L — Posebno opozarjamo c. dame nu reklamno znižane cene!
Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri
Lfndskl posojilnici
rea. radr. zrl f CClfll W /adr. i n i
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev
Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. — Za hranilne vloge iamči poleg rezerv in hiš nad 50U0 članov-posestnikbv z vsem svojim premoženjem
Spedicijsko podjetje
mas
LJUBLJANA
TELEFON ŠTEV. 20—60 IN 31-60
M. RANZINGER
prevzema vse v to stroko spadajoče posle. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora Mestue trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili.
Mizarji!
Vsi mizarji morajo vedeti, da je staro znana tvrdka EMANUEL POLLAK, Dunaj, otvorila zalogo furnirja pod imenom P. R. Alles. Ljubljana (Šiška), Frankopanska 18. Tam dobite vs ko-vrstne furnirje, domače in inozemske, v veliki izbiri po zelo nizkih cenah. — Prtpričajte se in ogleite si mojo bogato znlogo.
P.OLLES, zalogo furnirja, Ljubljana V\\.mSV3
Tvoru ica kruha
in luksuznega peciva v Beogradu, moderno urejena, dobro vpeljana, išče družabnika s 500.000.— Din kapitala. Podjetje, ki je že sedaj odlično in sigurno. se more še povzdigniti. Glede pogojev je poslati pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Tvornica kruha« št. 5258.
t Preselil se jc med nebeške krilatce moj ljubljeni nečak
CIRILO RUS
di jak II. razreda gimnazije v Novem mektu
ki je postal žrtev strašne tragedije v valovih Krke. Nemila usoda mi je nepričakovano končal« mojo nado.
Prisrčna hvala vsem, posebno junaškemu reševalcu g. Svaril, ki ste se trudili oteti mlado življenje.
Pogreb nepozabnega ljubljenca bo določen, kadar se najde njegovo truplo.
Krka pri Stični, dne 15. aprila 1932.
INT1HAR ALOJZIJ, šolski upravitelj, v imenu sorodnikov.
Lepo oblikovane in zdrave noge
Bolečine v nogah izginejo na mah, kot po čudežu!
Zadošča, da se mala množina
sv. Roka soli za noge
raztopi v lavorju tople vode. S tem dobimo meh ko, mleku podobno teko-jj cino. v kateri omehčavamo ^\ j noge okoli 10 minut. Po tem času preneha utrujenost naših nog, in U-kom par sekund zgine zgo i občutek in oteklina členkov, kar nam oinogi či nošnjo za eno številko manjših čevljev. Dobrodejna z gorilno snovjo nasičena voda prodre v staničje in pekoče, izmučene noge postanejo kot prerojene Čevlji ne lišče več, bolečine v členkih izginejo in kurja očesa se lako omehčajo, da jih iahko odstranimo t. roko. Preutrujene in oslab jene nog" dobe novo moč in postanejo sposobne za večji napor
Dobiva se v lekarnah in droneriiali.
CECILIJA BR1CEL/
Proda/a in poprava Sto/nica	damskih slamnikov in klobukov po
Vodnikov trg	konkurenčnih cenah od 10—30 Din.
Ljubljana, Križe v ruška ulica 2
Zohuola
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki sino jih prejeli povodom smrti našega iskreno ljubljenega soproga in brata, gospoda
dr. Ferdinanda Souvana
se vsem toplo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili krasno cvetje.
V L j u b 1 j a n i, dne 15. aprila 1932,
ŽALUJOČI OSTALI
^^^ ___ __WW	__Jo I
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOBANKA	D. D. V LJUBLJANI (MIKLOŠIČEVA CESTA tO)	TELEFON ŠTEV 2057 2470 ^
Vlose nad Din 500,000.000 - JSSS^^SSSTS Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-Izvršuje vse bančne posle naf kulantnef e
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh IržiSčih v tuzemstvu in inozemstvu
1♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*»•♦»♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦•♦♦♦«♦.
Za JugoKiovarujte Uakarno « Ljubljani. Koiei Cee.
tzdujaieij. Ivan Uaku»ee.
Urednik: Franc Kreinzar.
Štev. 88.
»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.
Stran 5.
Dnevna kronika
Koledar
Iedelja, 17. aprila: (3. povelikonočna nedelja. Varstvo sv Jožefa) Anicet, papež; Rudolf, m učenec.
Ponedeljek, 18. aprila: Apolonij, mučenec; An t mučen ica.
Novi grobovi
+ Jože Vukšinič. Umrl je v Metliki včeraj popoldne ob 3 g. Jože Vukšinič, posestnik, lesni trgovec in gostilničar v Metliki, katoliški mož, star 7.") let.' Lepa doba, toda kar je še več, bil je mož, ki teh let ni zidal le zase. Bil je steber našega zadružništva, ki je v najbolj kritičnih časih rešil našemu rodu naše zadruge. Pogreb bo v ponedeljek popoldne ob 3. Naj mu sveli večna luč! Preostalim naše sožalje!
+ V Ljubljani je umrla gdč. Marija Paulin, sestra g. prof. Alfonza Paulina. Pogreb bo v ponedeljek ob 2 popoldne. Blag ji spomin! Preostalim naše iskreno sožalje !
+ Na Jescnicah jo umrl splošno znani tovarniški ključavničar Valenitin Gašperin, star 82 let. Bil je eden izmed tistih, ki "so bili v svojem poklicu pravi umetniki. Tako je rajnki Gašperin napravil žepni nož, ki mu ga je bilo treba iskati para. Značilno za njegovo ljubeznivost napram jeseniški duhovščini je bilo, da je vsakemu novodošle-mu kaplanu na Jesenicah napravil tak žepni nož ter mu ga z imenom graviranega prinesel v žup-nišče. Nekdanji gospodje jeseniški kaplani se ga bodo gotovo še dobro spominjali. Bil je vseskozi krščanski mož ter je posebno zadnja leta cele ure klečal v cerkvi in molil. Svetila mu večna luč.
+ V Preski p.š Medvodah je po kratki bolezni umrl daleč na okoli znani Cvajner Andrej, Nad vse lep pogreb je pričal, da je bil umrli zelo ugleden mož. Pokojni je bil predsednik kmetijske podružnice, nad 30 let obč. odbornik, bivši dolgoletni odbornik tuk. hranilnice in posojilnice, cerkv. ključar i. t. d. V miru počivaj!
Za Vos!
3066
imamo krasno izbiro češkega in angleškega bla«a za obleke, plašče itd. Vaša korist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni
Spedtalna trgovino suhno
NOVAK - LJUBLJANA
Kongresni »rfi St 15
(Nasproti nunske cerkve)
Ostale vesti
—	Na evharističnf kongres r Sarajevo. Ker se
fe prijavilo nekaj reflektantov, da bi šli na evha-ristični kongres v Sarajevo, ki bo 3. 4. in 5. junija ob, priliki 50 letnice odkar je bila ustanovljena sarajevska nadškofija zato javljamo vsem onim, ki žele pridružiti se slovenski izletniški skupini in to v narodnih nošah, da se prijavijo v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5. Vožnja v Sarajevo in nazaj stane 320 Din,
—	Prosvetna zveza ne priredi o binkoštih romanja na Trsat, kakor je bilo naznanjeno, ker ga jesama ponudila Sveti vojski, ki ga bo priredila zadnjo nedeljo maja. Pri Sveti vojski je to romanje vpeljano že nekaj let, zato se naj vsak, ki se želi romanja udeležiti, prijavi Svet; vojski. Sedanje vodstvo Svete vojske je popolnoma v drugih rokah in nima nobene zveze z lanskim vodstvom.
—	Finančna direkcija v Ljubljani razglaša, da je finančno ministrstvo preklicalo dne 7. t. m. z brzojavnim odlokom štev. 28.911 naredbo, ki je bila objavljena tudi v dnevnem časopisju, s katero je podaljšalo odmero pridobnine iz leta 1931 za leto 1932. Davčnim upravam smo dali nalog, da izvrše odmero pridobnine za leto 1932 po dosedanjih zakonitih določbah.
—	Pomožna akcija v Kranju. K tozadevni notici z dne 14. aprila t. 1. smo prejeli še sledeče: V stvari je še posebej nabral neimenovani ob sopo-moči več narodnih društev zmesek Din 6402.50, ki so ga prejeli potem brezposelni in reveži. On se je udeleževal tudi sej gornjega pomožnega odbora.
DOBRNA
Za nervozne,
*'»*"» 11 " ••	20d'ievco zdravi^nlc
ptlciiki'	Tspomladanski seztit lllll l.cOv*
TT..	(soba, hrana, kopeli, zdravnik ln
P"lr'""e -	prevoz z, autom) ProRp ktt za onj.
— Izleti Jadranske Straže so postali tradicija. Kakor vsako leto priredi tudi letos ljubljanska Jadranska Straža svoj binkoštni izlet na Jadran. Za letos si je izbral izletni odbor eno najlepših potovanj z brzim parnikom »Split« s Sušaka čez Bak er in Krk na Rab. Od tu preko Novalje, Silbe, Mo-lata, Velirata, Božave, Iža in Salija v Šibenik. Iz Šibenika v Skradin k slapovom Krke in v Zlarin. fu priredi Jadranska Straža ribolov, da seznani odbor izletnike z načini ribolova in prirejanjem ribjih jedi. Iz Šibenika je projektiran povratek z brzim luksuznim parnikom »Prestolonaslednik Peter« ali »Karadjordje« na Sušak. Da omogoči izletnikom odbor čim daljše bivanje na veliki »luži«, je organiziran izlet lako, da bodo potniki Jadranske Straže na morju tri dni in dve noči. Med dnevno vožnjo si bo mogoče ogledati kraje, ki so še našim izletnikom več ali manj neznani, obenem pa imeti priliko, okusiti zopet prvorazredno hrano na naših parnikih. Za ta luksuzno pripravljen izlet je določena minimalna cena in sicer za I. razred Din 980, za II. razred Din 860 in za III. razred ter pomladek 350 Din. Ker pa je ime! izletni odbor orecej zamude radi izpremembe voznih redov po 'adranskem morju, se je treba letos odločiti za udeležbo takoj. Izlet se vrši od 14. maja (sobote) od 16 popoldne do srede zvečer ozir. četrtka zjutraj (18. oz. 19. maja) torej čez binkoštne praznike. Prijave do 25. t. m. sprejema izletna pisarna Jadranske Straže, Ljubljana, Gledališka ulica 8, priti. Tam se dobe tudi podrobne informacije od 18—19.
— Na Boču pri Sv. Miklavžu je restavracija SPD zopet odprta.	_
IIOTBL BELLEVUE. Omiš pri Splitu -- vabi s svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-ljuje švicarske lepole Preživeti par dni v hotelu Bellevne, je pridobitev za Vnše zdravje Morje, pesek, solnce. zrak. pitna zdravilna, hladna in !opla veda v sobah, razvsetljava in ogrevanje r slektriko. Balkoni, verande, terase /,a odpočitek Peščeno kopališče pred hotelom Takse ukinjene. Za uradnike popust Prospekti «e pošljejo na tahtevo. — Pension Din 55.— do 75.— dnevno.
—	Nesreča pri razstreljevanju skale. V četrtek, j dne 14. t. m. popoldne je več delavcev delalo razna i dela v nekem vinogradu v' Starem Ljubnu pri No- | vem mestu. Med delavci sta bila tudi Jernej Kiun in Marolt Valentin, oba doma iz Prapreč, ki sta bila zaposlena pri razstreljevanju neke skale. Zvrtala sta z jeklenim svedrom v skalo luknjo in Kuni je ' vanjo nasipal smodnika ter vložil vžigaino vrvico, kalero je držal Marolt. Kuni je še potolkel po smodniku s svedrom, ki se je pa nenadoma užgal in eksplodiral. Puh je vrgel v oba delavca kamenite drobce in ju tudi vrgel s silo v stran, ter je prav čudno, da ju ni ubilo. Oba sta precej ranjena po rokah, obrazu in tudi ostalem životu. Prepeljana sta bila še isti večer v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji.
—	Razpis nagrade. Za naslovno stran IV. letnika »Našega roda in 8 malih vinjet razpisuje Mladinska malica 1000 (tisoč) Din nagrade. Konkurenti lahko pošljejo zaenkrat samo skicirano naslovno stran in načrt ene vinjete. Nagrajeni slikar bo moral izdelati naslovno stran in 8 malih vinjet, ne da bi bil zato še posebej honoriran. Risbe sprejema tajništvo Mladinske matice, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-L, in sicer do 1. julija t. 1. Tam dobijo lahko konkurenti tudi vsa druga potrebna navodila. — Mladinska matica.
—	Pri zaprtju, motenju prebave, sore-čici, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla- j bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne • »Franz-Josef« grenčice. Po izkušnjah na i klinikah za notranje bolezni je »Franz- j Josef« voda zelo dobrodejno odvajalno ' sredstvo. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in spec. trgovinah, j
—	Prosvetni šematizem kraljevine Jugosla- : vije. Pravkar je izšel že dlje časa napovedani prvi , del Prosvetnega šematizma za vso državo, ki ob- j Sv a osnovno šolstvo. Publikacija obsega vse za- j kone pravilnika in naredbe, ki se tičejo osnovnega šolstva, pouka in razvoja ter seznam osobja prosvetnega ministrstva in vseh osnovnih šol v državi, ki so razdeljene po banovinah in okrajih po stanju
z dne 1. januarja t. 1. Če pomislimo, da je v državi okoli 9000 osnovnih s približno 30.000 učitelji, je tudi razumljiv veliki obseg dela, kajti šteje skoro 1600 strani. Tako majhen format je zato za tako debelino skoro neprimeren. Šematizem sam bo pa gotovo jako dobro služil vsakemu, ki ima v kakršnikoli obliki opraviti s šolstvom in učiteljstvom. Delo je tiskano v latinici (za Dravsko banovino so ohranjene slovenske oblike) in trpežno vezano, papir je pa slab.
ZDRAVILIŠČE LASSN1T 10EHE, 20 minut z autom od Graza, Avstrija, 555 m nad morjem, obkroženo z lepimi gozdovi. Dober mestni t .atorij za živčno in interno bolne (in za dihalne o- o), kakor tudi za one, ki so potrebni počitka. >' ie dnevne pavšalne cene. — Telefon v Grazu ot65. Zdravnik upravnik dr. Miglitz. Pojasnila daje Jugopromet d. d. v Zagrebu, Praška ulica br. 6.
—	Matere, pazite na svoje otroke! Pred deželnim sodiščem v Ljubljani sta se zadnji čas vršili že dve razpravi proti materama, ki sta zanemarjali svoje dolžnosti nadzorstva nad nedoraslimi, malimi otroci. Nesreča je hotela, ko sta se materi le za nekaj minut odstranili, da sta se otroka smrtno ponesrečila. Eden je padel z okna na razbeljen štedilnik, prevrnil tam mleko in se tako močno opekel, da je pozneje umrl. Drugi pa je padel v vodnjak in utonil. Obe mamici, priletni kmečki ženici, sta pred sodnikom-poedincem ihteč priznali, da sta se res odstranili le za nekaj trenutkov od otrok in je pač bila nesreča. Obe materi sta bili obsojeni na manjši kazni, toda pogojno za eno leto.
Cenjenemu občinstvu se prporoča saditev srobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v za ogi visoke in ni/ke vrtnice različnih vrst, kakor ludi larorje in druge rastline.
Mavel m*>r»c. pokonališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljana. Telefon 27-89 Cvetličarna Sv Pe ra c 33. Telefon 26-54 Velika zaloga svežega cvetja, kakor tudi drugih rastlin, šoi kov, vencev in raz ičnih aranžmajev.
—	Poškodovanje javnih naprav. Mlad kmečki fant iz obmejnih krajev Gorenjske se je včeraj pred sodnikom poedincem v Ljubljani zagovarjal zaradi poškodovanja javnih prometnih naprav. Razprava je bila tajna, ker je bil starejši mladoletnik. Fant je vozil z vozom tik ob meji in je poškodoval telefonsko napeljavo obmejne čete. Bil je obsojen na 11 dni zapora, toda pogojno. Pazite na javne prometne naprave, kajti kazni so za poškodovanje precej stroge I V tem slučaju je fant le nekoliko oviral telefon.
10-30 Dinariev
za vstopnino na koniert rudarske dece iz Trbovelj ni mnogo, a mnogim bo pomagano, če vsi posetimo ta koncert danes v Un onu ob U.
—	Naše cenj. čitatelje opozarjamo na današnjo prilogo državne razr. loterije tt, Hermes d. d., ki se je izkazala kot izredna srečna kolektura. Čita-teljem priporočamo, da si pravočasno nabavijo srečke, ker samo na ta način imajo izgled do ogromnih dobitkov raz. loterije tt. Hermes d. d. Zagreb, Pod Zidom 6, poznana po svoji solidnosti, bo rada upoštevala vsake želje.
—	Lepotično grmičje, smreke, borovci, ciprese, visoke in nizke vrtnice, pelargonije, različno letno cvetje i. t. d. nudi ANTON BAJEC, Ljubljana, Tržaška c. 34. Telefon 32-42. — Cvetličarna Pod Trančo 2. Telefon 32-22.
Ženske niso vdane v toliki meri uživanju alkohola kakor možki. To pa vsled tega, ker uživaio rade sladčice. Matere, navadite tudi svoje sinove na uživanje sladčic. S tem jih odvajate od uživanja alkohola. Izborna sladčica so spe-cijalitetne čokolade: »Mlekita«, »Kavita«, »Grenkita« in »Maslita« i. t. d. Pazite pri nakupu na imena!
—	Svojim blagopokojnim bodete postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in naj-solidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetju Franjo Kunovar, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, Telefon 27-87.
—	Sadjarji! Skrajni čas je, da si nabavite ARBORIN in z njim obrizgate sadno drevje ter si tako zasigurate zdrav in najboljši sadni pridelek. Arborin proizvaja »Chemotechna«, d. z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. i E. Skaberne).	,
—	Nova knjiga: Naši gostje — kako jim stre-žemo (nauk o serviranju). Spisala S. Deodata Kump. Obsega 63 strani in 66 slik. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. 45 Din. — To je sedaj edina slovenska knjiga, ki praktično pojas-nuje vse predpriprave za razne pojedine v domačem, prijateljskem ali slavnostnem krogu. Pisateljica obravnava v splošnem delu prav spretno vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, namizni posodi, namiznem priboru, stekleni posodi in krašenju miz, sledi nekaj prav dragocenih nasvetov kuharici. V posebnem delu pa obravnava pogrinjanje mize pri zajtrku, malici, obedu (kosilu) in večerji, ler razvrstitvi prostorov pri
Pri nervozi in živčnih bo'eznih
deluje PI a n i n k a zdravilni čaj ne posredno na i/vir bolezni & tem, da pomnožil je občo obnovo tkiva. Na la način prejmejo živci več hrane in mrlviio živcev se odstrani.
»Plun nka« zdravilni raj
jati izločujoče organe, 'irepi kri, srce in celnlni organizem ter povzroči, da
živci zopet pravilno delujejo Zahtevajte v lekarnah samo pravi
»Planinkiu zdravilu čaj. ki se ne prodaj-i odprto temveč samo v ploin irauili paketih po Din 20*— i napisom proizvajalca*.
Lekarna Mr L. Bnhovec
1. j u b I j a n a
mizi, posebej pa razpravlja o strežbi sploh. Knjigo toplo priporočamo tudi kuharicam, gospodinjskim pomočnicam, bivšim gojenkam gospodinjskih šol in tečajev ter natakaricam in natakarjem.
—	Samski davek za mesec marec napoveste na tiskovinah, ki jih je predpisala davčna uprava in se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. P<;la stane 1 Din in ga napoveste z Uslužbenskim da»-kom za mesec marec pristojni davčni upravi. Polo za uslužbenski davek dobite istotam.
—	Vallet Expres. Šmartinska cesta 24, zavod za hilro kemično čiščenje, renoviranje, obračanje, brzolikanje garderobe. Kemično čiščenje Din 55, obračanje Din 280. Pošljemo iskat.
—	Frane Erjavec, pri zlati lopati-, trgovec i železnino, Ljubljana, VVolfova ulica 12, izjavljam, da nisem identičen s Franc Erjavcem, trgovcem z usnjeni, Ljubljana, Stari trg U, kateri je v poravnavi.
—	Ing. dr. Miroslava Kasala knjige za gradbeno tehniko je prevzela v komisijsko založbo Nova založba v Ljubljani in jih priporoča: Zelezobetou v teoriji in praksi se je splošno uveljavil, Dimenzioniranje gradbene mehanike v teoriji in praksi se pravkar tiska; v subskripeiji bo In knjiga cenejša ,zato se interesentje opozarjajo, da si jo že vnaprej naroče. Nova založba v Ljubljani, Kongresni trg.
—	Otrok utonil. V Banjaluki je v Vrbasu utonila (i letna deklica Zorka, hčerka orožniškega vodnika Stanka Jukiča. Ko so njeni starši obedovali, je šla Zorka z nekatermii drugimi deklicami čez vrt do reke Vrbas, da bi se tam igrale. Med igranjem se je Zorka spodtaknila in padla v Vrbas in utonila.
—	Pomanjkljivosti kože kot solnčne pege, mozolji, gube, lišaji itd. bi se morale zdraviti samo s sredstvi, katera medicinsko učinkujejo. Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Isto toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
—	Odda se dobro idoča gostilna, hotelske sobe, vrt, garaža ter ledenica v prometnem kraju z inventarjem s 1. majem v najem. Natančne podatke in informacije se dobi v gostilni Činkole, Ljubljana, Kopitarjeva ul. 4.
—	Na prvi pogled je simpatičen človek, iz čegar fine kože na obrazu in rokah brez lišajev in gub se da sklepati na snago in nego. Skrbni ljudje vporabljajo zato samo medicinsko zanesljiva sredstva kot so: Fellerjeva Elsa-pomada za zaščito lica in kože ter Fellerjeva Elsa-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), dalje Fellerjeva Elsa-mila zdravja in lepote (5 kosov franko 52 Din). Naroča se pri lekarnarju Eugen V. Feller,
Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
Maribor
Slika črne bede
Maribtor, 16. marca.
Prizor se je odigral v Turnerjevi ulici. Stanovala je tam rodbina pleskarskega pomočnika Julija Šuginana. Oče, mati, štirje nedorasli otroci — deca
—	med poldrugim in sedmim letom. Skromno se je živelo, dokler je oče imel delo. Pa je bilo to še davno, samo spomin je ostal otrokom na one lepe dni, ko je bilo kruha do sitega. Potem je ostal oče brez dela. Črna beda je pritisnila, izginjalo je iz stanovanja vse, kar se je dalo pogrešati, da je bilo za sproti živeti. Še huje zlo je zadelo rodbino
—	zbolela je žena, mati; pomanjkanje in beda sta jo vrgla na posteljo. Cez zimo je obvarovala rodbino pogina Pomožna akcija, ki jim je dala prehrano ter nekaj sredstev za najnujnejše življenje; toda za stanovanje ni bilo. Po vrhu se Šugman ni razumel s hišnim gospodarjem in posledica vsega je bila __odpoved stanovanja. Kam naj se obrne brezposeln človek z družino, kje naj išče stanovanja? Šugman je ostal v stanovanju, dokler se je dalo, dokler ni prišla sodna deložacija.
Bilo je v sredo, 13. aprila, ko so deložirali Šugmana. Ker se je bilo bati, da se bo obupan človek dejansko postavil v bran, je spremljala sodno osebje skupina policistov. Šugman se je moral vdali premoči ter gledali, kako so nosili sodni organi kos za kosom bornega pohištva na ulico. Za pohištvom je morala še jokajoča deca pod mrzlo in deževno aprilsko nebo in nazadnje je ostala v praznem stanovanju samo še bolnica, priklenjena na posteljo. Zanesli so končno posteljo z bolnico vced na pro-sto ...
Občina je rešila rodbino pogina. Bolno zeno z najmanjšim otročičkom so spravili z rešilnim avtomobilom v bolnišnico. Dva otroka sta bila oddana v dečji dom, enega so vzeli k sebi usmiljeni ljudje. Ostal je samo še oče, gledal, kako so mu raztrgali družino ter odtaval obupan po svetu.
In takih prizorov bo kmalu še več . .. Deložacij je prijavljenih cela kopica, sami brezposelni ljudje. Zasilna stanovanja mestne občine fo prenapolnjena, na tesnem prostoru par kvadratnih metrov žive v zasilnih barakah dve-tri rodbine.
□	Davčna uprava v Mariboru razglaša: Drugi četrtletni obrok zgradarine, pridobnine, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice je plačati najkasneje do 15. maja t. 1. Davčni zavezanci splošnega davka na poslovni promet imajo predložiti prijave in plačati znesek za prvo četrtletje najkasneje do 30. aprila t. 1. Davčni zavezanci skupnega davka na poslovni promet, ki so si izbrali način plačevanja po vplačilih v gotovini in menicah, morajo polagati odplačila po opravljenem prometu prejšnjega meseca v 20 dneh po preteku vsakega meseca; tisti davčni zavezanci pa, ki so si izbrali za podsta-vo obračuna promet v fakturah, pa v 50 dneh po preteku vsakega meseca.
TretjerednUki sestanek. V četrtek, dne 21. t. m. bo v frančiškanskem samostanu sestanek duhovnikov tretjerednikov. Začetek ob pol 16. Govorita p. dr. Regalat Čebulj in dr. Anton Zdešar. Slednji je bival dosedaj šest let v Italiji in bo predaval o razmerah na Goriškem. Vabijo se tudi duhovniki izven Maribora, da se udeleže tega sestanka.
□Danes ob 16 v Unionu koncert Ipavčeve župe. 12. pevskih zborov, 500 pevcev.
□	Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 23-58. Lastnik in vodja kirurg dr. černič. Najmodernejše urejen za operacije. Zdravilni aparati: Višinsko solnce, diatermija, ton i za t or, žarnica »Hala«, emterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača in kopelji). Cene zmerne.
□	»Vunla z njim, vunla z n jim...« Ta klic je odmeval v petek zvečer po Kazini ob priliki zborovanja stanovanjskih najemnikov. — Ljudje so se spraševali: kaj je to. Potem pa so zvedeli ter si pomežikovali...
□	Vodstvo 8SK Maribora se je konstituiralo na prvi seji odbora, ki se je vršila te dni. Predsednik je dr. Stamol, podpredsednika prvi državni pravdnik dr. Jančič in magistralni svetnik Rodošek, tajnik prof. Šile, blagajnik Loos, lehničrii referent stavbni nadsvetnik inž. Čeme, upravnik igrišča Fllipančič. Sekc. načelniki: lir. Ravnikova (dain-ska sekcija), Vahtar (lahka atletika), dr. Planinšek (nogomet), Šepec (lenis), dr. Zgur (table-tenis), Voglar (vodni šport) in Golubovič (zimski šport).
□	Mesto venca za umrlo gospo Regino Schfln-lierr sta darovala tukajšnjemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu g. Franc Neger 150 Din, ga. Marija Juričko, hišna posestnica, pa 100 Din.
□	Usodni strel izza grma. V Dolgaše so bili pozvani včeraj popoldne reševalci, da z avtomobilom prejieljejo v bolnišnico 20 letnega posestniko-vega sina Franca Vresnika, ki je postal žrtev zagonetnega napada. Ko se je vozil s kolesom skozi gozd, je nenadoma padel izza lik ob cesti stoječega grma strel. Krogla je zadela Vresnika v desno sence ter mu obtičala v kosli nad levim očesom. .Strel je padel iz neposredne bližine, lako da mu je smodnik ožgal lice. Napadeni je videl samo roko, ki je molela iz grma ter sprožila orožje, ne ve pa, kdo bi ga bil ustrelil. Zagonetno zadevo raziskujejo orožniki.
G Življenje na lasu. V polnočnih urah se je odigral včeraj na dravskem mostu razburljiv prizor. Na moslu se je pojavil mlajši moški, ki se je nekako v sredini ustavil ob ograji ter nenadoma vrgel v reko dežnik in aktovko, nato se je pa v hipu zavihtel čez ograjo, v namenu, da plane Se sam v narasle dravske valove. Duha prisotnosti treh v istem hipu mimo idočih častnikov pa se je zahvaliti, da so nesrečnega mladeniča rešili pred usodepolnim korakom. Pravočasno so ga še zgrabili ter ga vkljub srditemu upiranju potegnili na. za,j čez ograjo in ga izročili došlemu stražniku.
□	Otvoritev čolnarne pri Treh ribnikih bo danes ob 13. Cene za čolnarjenje so v glavnem dosedanje.
□	V Pobrciju je umrl v petek zvečer v svojem stanovanju Cesta na Brezje 20 posestnik Ivan Rues. doma iz Sv. Trojice v Slov. goricah. Pred dvema mesecema si je kupil posestvo na Pobrežju. Bil je blag mož in dober gospodar. Pokopali ga bodo danes v nedeljo ob pol 16 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. Blag mu spomin, žalujočim naše globoko sožalje!
□	Elektrika ali srčna kap? V tvornici za dušik v Rušah so našli 20 letnega vodja žerjava Antona Kramerja mrtvega na hodniku. Šel je po hodniku v svojem poslu in prišel v dotiko z žico, napeto z električnim tokom. Bil je na ineslu mrtev. Zdravnik dr. Zoreč je mogel ugotoviti samo smrt. Spravili so ga v mrtvašnico v Rušah. Obdukcija bo ugotovila vzrok smrti.
□	Devetdnevni večerni tečaj za fino pecivo na zavodu »Vesna« v Mariboru , se začne 25. aprila. Prijave sprejema vodstvo zavoda dnevno od 10—12.
□	Vodnik po Mariboru izide v kratkem. Obsegal bo 250 strani. Kulturni del je oskrbel prof. Baš, praktični del g. Gajšek, slike pa g. Cizelj. Posamezni izvod bo stal Din 20.
CeHje
& Nepreviden šofer pred sodiščem. V ponedeljek 24, novembra lani se je peljal z veliko brzino uslužbenec zastopnika Tatre v Celju Evgen Ilimer z avtomobilom svojega šefa na državni cesti v smeri od Celja proti Vojniku skozi Gaberje in Spodnjo Hudinjo. Pri Pristovškovi gostilni je hotel Gorjanc Stanislav, zidar pri Vfestnu, prišedši iz gostilne, prekrižati cesto. V tem trenutku je pridrvel Himer na avtomobilu in je podrl Gorjanca s tako silo na tla, da mu je razbil zadnji del glave in roko in nogo. Avto je vlekel Gorjanca še 18 metrov za seboj. Potem se je avlo peljal še naprej, in sicer, kakor se zagovarja neprevidni šofer, do Majdiča, da bi telefoniral od tam po zdravnika. Sodni izvedenci so konstatirali, da je morala nastopiti smrt nesrečnega Gorjanca, ki jc oče štirih otrok, na licu mesta takoj v prvem trenutku. Državni tožilec jc zaradi tega dogodka obtožil Ili-merja zaradi zločinslva zoper varnost prometa za ljudi, imovino in obvestila po § 205-1. kaz. zak. O zadevi je obravnaval mali senat okrožnega sodišča. Senat je obsodil llimerja po § 205-11. kaz. zak. z vporabo § 71 kaz, zak. na t mesec in 15 dni strogega zapora, na plačilo stroškov kazenskega postopanja ter na plačilo pogrebnih stroškov, glede ostalih zahtevkov pa se zavrne zasebna udeleženka na civilno pravdo.
£j Zanesljivo knljiva semena vseh vrst, vrtna in poljska, pri tvrdki Anton Fazarinc, Celje.
ALI ŽE VESTE
da je manufakturni trgovini VALENTIN HLADIN v Celju (zraven Marijine ccrkvc), ravnokar dospela velika množina svežega pomladanskega in poletnega blaga, katerega prodaja po globoko znižanih cenah. V interesu odjemalca je, da si njegovo lepo sortirano zalogo nemudoma ogleda ter se sam na lastne oči prepriča, kako si zamorc še danes vsakdo kriti svoje potrebe in to z zmernimi sredstvi. Občinstvo se vabi, da te ugodne prilike ne zamudi ter nemudoma obišče to itak dobro znano tvrdko.
Stran 6,
SLOVENEC«, dne 17. aprila DJ^S.
Stev. 88,
Zadružna zveza
Dne 9. maju ob 10 dopoldne bo v beli dvorani hotela >Union>< v Ljubljani redna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani. Dnevni red obsega poročilo načelstva in poročilo nadzorstva, nadalje bodo sklepali o računskem zaključku za 1. 1931. Poleg tega bodo letos ludi volitve odbora in nadzorstva. Na občnem zboru bo tudi predaval dr. J. Basaj o našem produktivnem zadružništvu.
Gibanje članstva smo že omenili, zato danes ponavljamo samo, da je število članic narastlo od 611 na 650, od česar je 335 kreditnih zadrug (hranilnic in posojilnic). Nadalje posnemamo iz računskega zaključka, da je skupni promet zveze bil le malo manjši kot v I. 1930. Znašal je 1218.9 milj. Din v primeri z 1251.5 milj. Din v i. 1930 in 1051.1 milj. v I. 1929. Računski zaključek kaže, da je splošna kriza imela svoj vpliv tudi na zudružništvo. Dočim smo prejšnja leta beležili stalno dviganje vlog pri zvezi, je letos prirastek zelo majhen, Bi-
251elnica Ljudske posojilnice v Celju. Ljudska posojilnica v Celju, r. z. z n. z., je bila ustanovljena 1. 1907. Kot slovenski denarni zavod se je morala sprva boriti z velikimi težkočami, pa je kljub vsemu vedno bolj napredovala in je danes med celjskimi denarnimi zavodi prva. Ljudska posojilnica kot zadruga ni nikdar stremela za dobičkom ter je vedno podpirala prosvetni in gospodarski napredek ljudstva. Ljudska posojilnica se je oddolžila s postavitvijo Društvenega doma, kjer imajo katoliške organizacije svoje zavetišče, vsej javnosti pa z zgradbo reprezentančne stavbe. Hranilne vloge so presegale vsoto 100 milj. Din, saj so lani na-rastle od 9^.5 na 102. milj. Din. nadalje so se lani zvišala posojila od 78.9 na 81.8 milj. Din ter se ie pomnožil rezervni zaklad od 1.437 na 1.711 milj.
dinarjev..
Prihodnji živinski in kramarski sejem v Gušta-nju se bo vršil dne 23. t. m.
Vpisi v trgovinski register: Ivan Peric, izdelovanje bičevuikov itd., Daljna vas št. 8, občina Rudnik pri Ljubljani. Tomo llomar, slikarstvo in pleskarstvo, d. z o. z., Kamnik (glavnica 5000 Din, poslovodja T. H.). .Jelodvor«, Gašperin, d. z o. ž., Ljubljana, gospodinjski in patentirani predmeti (20.000 Din, poslovodja Gašperin Rudolf. Vokač Oton). I. Neškudla, izdelovanje cerkvenih para-mentov in zastav itd., Ljubljana (imetnik Salmič Marija). Stavbno podjetje Emona«, d, z o. z., Ljubljana (32.COO Din, od tega aport 12.000 Din, poslov. Poljanec Ludvik in Vrhovnik Franc).
Poravnalno postopanje je uvedeno o imov. Ceh-ner Josip* in Cehncr Ane, posestnikov in gostilničarjev v Černečah pri Dravogradu.
Obrtna banka v Ljubljani ima občni zbor 4. maja v dvorani Zbornice za TOI.
Iz Gremija trgovcev v Ljubljani. V četrtek sc ie vršila širša seja Gremija trgovcev v Ljubljani, kateri je predsedoval načelnik g. Ivan Gregorc, ki se jc uvodoma spomnil umrlega g. Ivana Jclnčina st. s toplimi besedami. Iz obširnega predsedniškega poročila posnemamo, da preživlja ljubljansko tr-govstvo v zadnjem času zelo težke razmere. Na 'ni strani pada kupna moč, na drugi strani velika opreznost pri podeljevanju kreditov onemogoča .'goden razvoj kupčije. K temu je prišlo še znižanje prejemkov državnih uslužbencev, stroga omejitev prometa z devizami, zaščUni zakoni z n izboljšanje položaja kmeta itd. Gremij bo podvzel vse potrebne korake pri merodajnih činiteljih, da •>e ne bo postopalo proti trgovcem tako, kakor se je postopalo ob uveljavljenju starega zakona iz
lančne postavke so naslednje (v milijonih Din, v oklepajih podatki za 1. 1930):
Aktiva: Gotovina 0.54 (0.016), Poštna hranilnica 0.065 (0.28), terjatve v tekočem računu 76.6 (74.9), naložbe i t0.2 (107.9), efekti 18.1 (19.8), luji deleži O.t (0.1). nepremičnine 0.95 (0.97). — Pasiva: Delčži 1.63 (1.565), rezerve 0.37 (0.29), vloge 199.J (W.2), menTci.' v cškoultl pri Narodni banki 2.0 (2.0), lombard pri Poštni hf:tfi!lnld 0,75 (0.75), tombard pri Narodni bahki 2.5 (0).
Bilančna vsotu je narastla od 203.V na 206.6. Čisti dobiček pa je maniši od lani in znaša 34.280.85 (1, 1930 65.130.45) Din.	. .
Račun zgube in dobička izkazuje zmanjšanje upravnih stroškov in odpisov,, povečale pa so se f.ostavke za obojestranske obresti. Obresti je zveza prejela 16.6 (15.9 milj. Din,, plačala, pa 15.9 114.4) milj. Din. Dphodki od nepremičnin so višji kot stroški Za ca: 81 tisoč Din (I. 1930 samo ca. 20 tisoč Din).
I. 1921, ki je ljubljanskim trgovcem še v žalostnem spominu. Načelstvo je Odločno protestiralo proti Uvelfavtfertju tega zakona. Gremij bo posvetil vso pozornost odboru za določevanje cen. Šestmesečni moratorij za kmetske dolgove pomenja nevzdržen položaj zlasti za podeželske trgovce in bodo posledice nedogledne. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da je prvotna namera, ukiniti poslovanje davčnih odborov, preklicana in da bodo davčni odbori poslovali kot v prejšnjih letih. Nadalje se je odbor pečal tudi z vprašanjem ukinitve davčnih potrdil in bo gremij v tem oziru storil primerne korake. Odbor se je podrobno pečal s potrebo čimprejšnjega sklicanja gospodarskega sveta in bo interveniral pri merodajnih faktorjih. Nadalje je pričakovati v pravilniku k obrnemu redu posebna določila, ki bodo omejila krošnjarjenje. Občni zbor gremija bo 2. maja, nakar je g. predsednik Gregorc zaključil sejo.
Legitimacije za obisk zagrebškega velesejma, ki se bo vršil od 23. aprila do 2. maja t. I., se dobe po 30 Din v uradu Ljubljanskega velesejma. Legitimacija dflje pravico na polovično vožnjo.
Poljska republika se oficielno udeleži XII. mednarodnega velesejma v Ljubljani od 4. do 13. junija t. 1. .Poljska razstava, na kateri bo zastopana fiajmarkantnejša poljska industrija, bo obsegala 400 kvadratnih metrov prostora. Razstavno blago bo naloženo v posebnem vlaku, ki pripelje naravnost v Ljubljano. Razstavno blago bo nameščeno v ve-lesejmski zgradbi, razstavljen pa bo tudi sam vlak, sestoječ iz moderne lokomotive in šestih modernih vagonov, vs*e izdelarto v Poljski. Razstavljeni bodo tudi tramvajski vozovi. Vse to bo nekaj posebno žarttrrtivega na letošnjem ljubljanskem vele-sejmu.
ga 15.22, Varšava 57.60, Atene 6.50, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.07, Helsingfors 8.95.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. potiska 79-80 kg 2% 128—131. Koruza: bč. ban. srem. gar. 98- 100, srem. gur. okol. Sombor 98—109, srem. gar. okol. Šid 100—-102. --- Vso ostalo neizpromenjent/. Tendenca stalna, koruza: čvrsta. Promet 55 vagonov.
Chicago. (Začetek.) Pšenica: maj 60, julij 63, sept. 63, Koruza: utaj 34.125, julij 37,375, sept. 39.875. Oves: julij 23.75, sept. 24.25, Rž: maj 46,25, julij 48.25.
\Vinnlpeg. Pšenica: maj 64.125, julij 66.125.
Borza
Denar
Dne 16. aprila.
Ta leden je bil devizni promet na ljubljanski borzi znatnejši in je znaial 3.36 milj. Dio v primtri t. 1.24, 0.7, 3.3 in 2.1 milj. Din, Tako znatnega prometa še ni bilo, odkar smo dobili devizne omejitve. Tečaji deviz so bili ta teden vsi večinoma čvrsti.	-	.
Curih. Belgrad 0, Pariz 20.2925, London 19.37, Newyork 514.25, Bruselj 72.10, Milan 26.4250, Madrid 39.30, Amsterdam 208.45, Berlin 122.20, Stockholm 96, Oslo 98, Kopenhagen 106, Sofija 3.72,,Pra-
VSEED DOLGOTRAJNE /A ME
bodo posevi čašovilo zaostali v razvoju. Slaba ozimna žita lahko popravimo z apnenim dušikom, 50 do 70 kg na 1 kat. jutro, Oslale spomladanske poseve gnojiti z NITRO* FOSKAL RUŠE.
S'ovenska Krajtita
Dovoljenje za izvažanje živine v shiislu zakonikih predpisov, je dobil poslanec gosp. Deliko
Jožef iz Murske Sobote. Gosp. Benko, ki ima veliko podjetje za predelavo mesa. je bil ž,e do sedaj največji Izvoznik živine in prokujenegd rtiesfi iz Slovenske krajin« . Sedaj |Hi ima izključno pravico in bojimo se, da bo cena živini, ki je v naši Krajini izredno nizka, vsled tega dejstva še bolj padla.
Uredništvo »Novinc se zahvaljuje vsem tistim dobrini gospodom, ki so po prejartlu velikonočne številko-. »Novinc naklonili Kakršenkoli dar-v podporo listu. Vsem ■ iskreni: Hog plačaj! ••
O** -	; "	1	. -*.. i..'	Ot
Sv. Jurij ob juž, žeU -
Zadnja nedelja bo ostala marsikomu v globokem spdmintt. Okrog 150 dečkov in deklic je pristopilo v Marijin vrtec. V nedeljo med prvo svelo mašo so vsi prist6pili k sv. obhajilu. Po veče.rnicah pa jih jo gosp. kanohik slovesno sprejel v Marijin vrtec. V ponedeljek popoldne so otroci iz Marijinega vrl ca priredili materinski dati z jako lepim sporedom. Najprej'italii je najmlajša članica Mari-j i nega .vrte« _prav. lepo tlfklamtrala peščin o materi. Potem je sledil govor gosp, bogosJovca I. ŽJi-čarjfl o materi, njeni ljubezni, trpljenju tlt> lastnih otrok in sploh o -težavni nalogi ii;wih mater. Olro-el so nam potem zaigrali Iridejanku fiitfilfo Klaro , katero je spremljal tainbufuški zbor. Sledili sla še igrici Dva računa' In Prav« mati , ki stu marsikomu privabili solzo !?anofj« iz oči. Skratka, ta dan bo & al v spominu zltisU našim materam, ki se v.aveitejo res velikih dalziiosti do prave verske vzgoje, ostal bo v spominu našim malini, ki čutijo v fffSu IjilbeKeil 'dO stBtšeV in do vere. Vsi snu) si ogfeVHli svoja srcu iiad prvim in vendar takti dobro impelim napfftpffilt Maiijinegn viden . Zitto P«, mladimi, le v boj /a Marijo!
Trbovlje
Nesreča šolarja. Na Tereziji, kjer jo pod stanovanjskimi hišami speljan lir rudniške železnice, so se igrali otroci in prerivali vozičke za premog. Pri leni je prišel pod vozičke 13 letni Flebus Karel in zlomilo ter zmečkalo mu je nogo v stopalu. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici, liadi zunanjih mu jo I tuli uoga v nevarnosti. Jo pa ludi opoulln staršem, da bolj pazijo na otroke.
Ni prav tolmačil ukinjenje znamke. Z o žirom na dopis v petkovem -»Slovencu« je pojasnil gosp. obratovedja, da ukinjenje znanilce po meni samo začasno ustavitev dela in svoje vrste puziv v pisarno, ne pa kakor je J. lo sprejel kot odpust, tudi. se je polom pri obračunu popravilo in je dobil polno plačo, kakor jo je ime! na prejšnjem mestu.
Nadaljnje praznovanje. Rudnik objavlja, da bo vsled premajhnih naročil se nadalje praznovalo vse sobote in ponedeljke v tem mesecu iti še sredo 20. I. in., tla bo v drugem polmesečjtt zopet sltinc sedem delavnikov. Delavci s skrbjo gledajo v ho-dbfnost, kam bo vse to pripeljalo.
Radio
Programi liadio-Liuhljana»
Nedelja, 17. aprila: 0.00 EsperantakO preda« davauje: Naša Dolenjska (g, Kozlevčar). 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10,00 Versko predavanje, J. Jagodic. 10.80 Hali (B. Pleničar). li.OO Salonski kvintet. 12.00 Čas, poročila, plošče. 10.00 Samospevi g. Mirka Delničarja. 15.30 Jalen: »liratje , drama (Prosv. društvo liev. Mar. v Polju). 17.00 Mrmnel kvartet Orafika . 20.00 Koncert godbe na pihalii /Sloge . 21.00 Žrebanje razpisanih fiiigrad za sotrudnike pri poskusih eksperimentalne fonetično študije. 21.80 Cifre solo. g. Mezgolits. 22.00 Čas in poročilu. 22.10 Salonski kviillet!
Ponedeljek. IS. aprila: 12.15 Plošče 12.45 Dlievtie vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — I7.8ti Salonski kvintet — 18.30 Dr. Slane Bajič: • Pravna vprašanja: O pravni zaščiti delavcev v sedanji krizi — 10.00 Dr. I .Burlati: češčlna — 19.») Zdravstvena ura: Dr. Debevc: Izbrana poglavja o T8C — 20.10 Beethoven: IX. simfonija, prenos i/, Berlina. Dirigira dr. \V. FurtvvHngler — 22.1)0 Čas iu poročila.
Torek, l!t. aprila: 11.30 šolska ura: Strupeno pomladne rastline, V. Piliuil — 12.15 Plošče — 12,4,5 Dnevne vesti — 13.00 Čas. plošče, borza — 17,30 Otroški kotiček (Manca Koimtnova) — 18.(m Alojz Kržišuik: Izleti v ljubljansko okolico — 1N.JIO Pevski zbor 11. dekliške mešč. šole iz Hiške — 19.00 Dr. Ivan Grnfenauer: Nemščina — 19.30 Dr. F. Štele: Glavne razvojne tt^e v umetnostni zgodovini — 20.00 Prof. Bedjanič: Poraba električne energije — 20.30 Koncert orkestra Triglav: —21.80 Samospevi'ge. Zorke Lovičnikove — 22.(M) čas in poročila — 22.15 Koncert orkestra »Triglav .
Cerkveni vestnih
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani opozarja duhovščino na najnovejša ofleljn in iiiašiia forinu-larja S. Roberti Ilclluruiino (13. maju) ter S. Alberti Magni (15. uovembra). Cena: za brevir pu 3 Din, za inisiile po 2.25 Din.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja. 17. aprila ob 20: C ASA NO V Ar.
Pjauedfiljok, 18. aprila: Zaprto.
torek. 1». aprila ob 20: CASANOVA :.
POZIV
vsem prodajalcem srečk za zgradbo katedrale I
Vsled kratkega časa obračamo se tudi tem potom na
vse prodajalce srečk asa zgradbo katedrale
z nujno prošnjo, da do sedaj prodane srečke brez odloga obračunajo z nami odnosno z našo prodajno podružnico v Zagrebu (Tvrt-kova ul. 5). Istočasno se naj pošljejo tudi seznami!
Z ozirom na dejstvo, da moramo urediti obračun s približno 4000 prodajalci, se mora tudi tehnično delo radi registracije srečk zaključiti še pred žrebanjem. Vsak prodajalec je radi tega dolžan, da v interesu brezhibnega zaključka obračuna zadosti svoji dolžnosti.
Istotako naj gledajo na to, da se prodaja neprodanih srečk na dosedanji način pospeši, da bomo
do 30. aprila 1.1.
v tem pogledu v posesti točnih obračunov.
Po odredbi loterijskega načrta imajo pravico do izplačila odpadajočih dobitkov samo one srečke, ki so plačane še pred žrebanjem!!
V Beogradu, 15. aprila 1932.
Glavna uprava loterijskega pod*effa Dobrodelnega društva sv. Vincenciia v Beogradu.

Slov. 88.

Ivan B. Mutjanov:
Bil je skrajni čas, da je.dosegla naša ladja ustje reke Kolinte v neverni-Sibiriji: ponoči je Ledeno morje zamrznilo, Pluli sliio po reki navzgor. Slišalo se je prasketanje tankega ledu, ki ga je tri ladjln rilec; od ure do ure Je bil led debelejši. Zarjavelo sidro- je zfož-' ••lo »lebino. Slepili -irio na kopno.
3 SLO VENEC , dne L7. aprila 1SI32.
Stran 11,
iilni vriskom zažene za prestrašenimi jeleni. Volčja kri zmaguje nad udeiinaeeiijciii. žo so bližajo Čredi. Tedaj se ono sani zagozde zu deblolti.; kritfenčastega ipae.osiia..' psi so., pre-kopicuejo nazaj. Nastala'je'živa. kopica besno popadajočili, v. fcaprego zapletenih in ujetih zveri. Srdilo, bovskanjo prehaja v. plaho cvi-
Rekii Kolima ob sreditjem teku
Kraj, kjer smo so izkrcali, jc imel le nekoliko lesenih hiš in razpalo cerkev. Bibiči, večinoma Jaku t i in Cukči, so nas radovedno zijali. Spoštljivo so občudovali papir ruske vlade, katerega vsebino jim je prebral tolmač: Tej raziskovalni družbi naj s« Maže vsakršna pomoč. Jezikovni vseznai je to domačinom pojasnil. O namenu našega potovanja nobene besedice! Da smo prišli iskat zlalo, je ostalo tajno.
»v
Štiri pasje sani so drsele po Koliini, ki je bila gladka kakor zrcalo, proti jugu. Po-kr ijiua enolična. Snežena ravna brezkončiiost na zapadnein bregu. Na vzhodu padajo strme živieve skale neposredno v ledeno okovje roke. Nobenega drevesa nikjer, nobenega grma.
Po žilah laiškili psov se pretaka volčja kij, Sesl parov sledi pred vsakimi sanmi psu vodniku; pogosto stresajo živali široko roparske glave in strahoma škilijo na dolgo palico svojega gospodarja. Kal^or hitro kateri izmed psov v vpregi popusti, ga nepogrešljivo zadene v bok jeklena konica. To pasji trop ve!
Cele dneve potujemo po ovinkasti cesti, no tla hi srečali kakega človeka. Sneg po-krtv.') tajgo. Samo malo tir risi solnce nizko iiO>rez moči nad odmrlo zemljo. Noči. so mrzle. Itdeče migljaju zvezde. Puhteč pošiljajo lft svojo zadnjo toploto proti nebu. Komaj pol metra na globoko se od taja zemlja rez poletje. Niže »podaj leži zemlja odreve-nela v ninogolisočlelni zmrzali.
Samo enkrat smo srečali potujoče Jakute, katerih edino domače živali — psi so vlekli šotoye in mreže. Ljudje so bili videti kakor živi zvežnji iz jelenjih kož. Naši psi so srdito renčali.
Petnajsti dan smo zapustili gladko ledeno ploskev. Posamezni macesni .so so krivo iu poševno vili nad zemljo. Kakor pohabljeni berači so dvigali oselile vejo proseč v megleno mrzli zrak. Sani odskakujejo in se zadevajo jio zmi zn jeni mešanici zemlje, ledu in šote.
Nemirno se ozira lius tolmač ))i> tajgi. Čaka na čukšMtega poglavarja, ki naj bi nas M ilil na najdišče Zlata. Psi voliaje dvigajo glave, lajajo glasno v lovski radosti, iu so s "podvojenimi silami ženejo naprej. Iz plitke dolinske kotline so vzdigttje dim. Sani odle-lavajo in so sukljajo po neravnih tleli. Čreda sivih severnih jelenov skokoma plane v bog Ene sani se prevrnejo. Pasji Irop so z radosl-
Ijenjo. Netlsniiijeno udriha Jaku t po klavrno cvileči masi.
Poleg svoje jurte stoji starešina Čukeev, poglavar mnogoštevilne družine, lastnik več-tisočglave čredo severnih jelenov. Njegov obraz je negiben iu večen kakor tajga. Samo ko tolmač izvleče i/, žepa steklenico vodke, se mu izdajsko pohlenno zabliska v t,Čeh.
Kralj Tlunnaa. poglavar Čiiktcv
Zadovoljen se-obrne tolmač k nam: Zbila žila leži bojda tri dni hoda odtod. Jutri zarana jo mahnemo na pot. Toplo je v jurti, šolerit podobnem poglavarjevem gradu . Žensko iu otroci se gnetejo okrog planrene-čega ognja, katerega smolnati vonj se zaman bori proti slabemu izp&rivanju človeških teles. Plamen se zrcali v ledenih ploščah — oknih jurle. Pravkar zaklan severni jelen vre v kotiti; čaj nam ogreva premrle ude.
6.1 stopinj mraza je kazal zjutraj toplomer. Pred jurto se ustavi karavana nn saneh. Dplgočlenasla veriga, kajti vsak severni jelen je /. jermenom privezan na sprednje sani. Počasi krene sprevod ua pot. Najprej po zasneženi ravan i, potem skozi macesnov gozd. Visoka debla, /leitin, molčeča. Proti poldnevu odmor. Jeleni razkopavajo s svojimi kakor
Friaučku Gasil ma beseda
Proti zu prou jest nt! mi rečeni. Umik m it liolt soju glist«. Kdn ma rud iu, tirali pit sprt kuj dru/.tjii. llcrilllat jesl stil vs 'srečn, • če ležim n " kliknem 'goi»le med zelejiiiim In pOslii-S n m', ko lički ultiil mene' in nad mano pu vejah žvrgltlejli. Ta narrnjš b Se jest Itera zožvižgu. Sa pa lini lak, ko dreujji In zolejna kar trpet nit liiorj«, h večeiu kašifa subltii, I.ilbš |ul je ilsnk •kartlnlteii kiliiifin", Itaki- la nar jeiiš dreni. Ja. res. "tud tak ltle ževejti na toni božjem svel, če lil verjamete al pa ne,
Puglejte, kultu je začeti spel edn, Buh mu grehe urlpust,- ud sinngft vesela kar1, cepetat, Ite je vidu. de ša u Zrejzd zilčel suhe veje ud tlroiijn žagal, ho letaš, jo reku, -uto Iblnnčitiil u senc. pud km»tnjnem sedel, tlruh lel vuni bo pn utl-klenkul za zmeri. pa kuMajuotii tud, sej. sil 3ln dost stari in z« raba tud ni«a lililienn. Astn, redu-ceral. Tam, ke zdoj kuštajili šhlje.jn, so' ujii pu-staul kunifini, pa je fer.tlk. Kumfini su trpeženj če u .pa gli.li ker ptiču, se ga u pa zafllltal. Drevesa sc pa na daja zlilliknt. — Tldt je rekli lil kar Iii getpud* reče, tud drži, Hevetle, če. b u Zvojzd na kustajneh. rasle purimrnnčo, de h jh hodu rabutat, b še murde pufrpou z tlim. In če b se enkat tku postaral, de b več pomaranč na rudil, b mu še murde tud u glava padi, de se scer kustajnl na daja putlikal, pač pa Iz mladem zainejnat, Kevede kniMajnu, ke sam kustfi.ioo rude ja in jb druh nn more nilcaI, krt ge.spud Htirtuan, menile za. iajfu delal, se ni za ugibat. Mnm znvle sence pa ni uredit, da b jh gledal, ko senio .je • losi u kavarnah. Kumfini uja pu le. učas-kermu prou pršil, rle se jh u lohka prjeu, ketlr mu uja pu noč mige utlpuvetlaie, nI se na kaftnn viin začele uplelat.
Jest prou za prou nč na -rečem čez kumflne, Tud kumfini maja soja uretlnasl in sa putrebn,
j pilsebit inlndlli za lelesin, ktllfuhi. Noja. pa pjnn-! Cehi pridejo tud učitsoh prou, kokr sin .rekit Ain-, pult ptiHlmijti noj jh talil, ke Ja zojne. tltisl prtl-I Mora, Tlalr-h pur dreves, ke jh nitjlna še |l Iblan, j "ie| n,i prsteju, dn uja miš pUtonicl'saj vedi, de *I1 bil Ihlnnčmii iud e likat pameten Ide. Druzga pumMngn ittu mi uja pnjeibal za nmn.
Jest, ke siri še 'hodu ti Suln, sm tud' ubrajtlj I kuitifiite. Kot iz Krauje tluflne sin hdtlu ke preti i Henklaiiš čez liste kulnfitie, ke slujejn tam že j blihve kulk let, skakal iu soja telesna kultura ! "KAjltflt. SČtisama sin že tku napredvotl, de sm tise , Hstn KUmfille deselkdl pu vrst brez de b st- |<0j j Uddehnll, preskočil. Tu je bltt eli lep rekord u lelesn kultur? A ne? Vem. če h dohdous Se kej lac.git K,i<p spravil, b dubu taka inedajla, de b jii šiv u 1'ukzilk tešita nosil iz saba, pn tisi čnsttpM h m« pmesl n.ifmtlaiiga. pil vrh h dubu pa ie kej .jiftjnkolnn zn zima. Skoda, de tiste čase še n Is m u vedi, kua je tu rekord, in tlid ud telesne kulture se nfiin šo sajnal ni. Sovede znvle listell pur kumfimt pred šrnkluužnm se ni splačal gu-vort Ud telesne kulture. Dtmdons je pn drguč Kumfini stlijejn pu Iblan, Itanir puglednš in zatli Iud telesna kultura bl ubrnjatna. Tekal smn sel vede. ugnjrtttl telesna liiilliira kar pil duiiinče. Zde] gre pa liso pu foršfifi: Prša vn, trebuh not! Ježek vi), Jo/.ok zu zobe! no in tku naprej Tu jo saj ena vtfrtlgn, n ne » Men jo kar 'teti, de sili prehniitl lin svel pršoli. ZdeJ, ke uja še u Zvejzi! lise kustnjlič pitsokill in iiamesi lili kiiinfluo pustimi, kiišh volek klillurit p trte b blu lu zame; ke Hin moli tak veselo čez ktimfitte skakat, II žoti-lejn b šo lohka Itej naprej pršou. Iz, srčnn kiilturit in drugem Inkom kulturam so lltu nkflfner miproj na pride Iri nima ttč ud no. Srčna kultura je sam za tisto dobra, ke nč niiniijn, kokr zn imtlarjo, pisailelo, no. In z idno Cnse tud zn držalthe urttdn-ke, rudarje, kuvinarje in druge nntvorhnrje. Za tiste, ke maja koj pnd pmifiini, jo pn tirtrtuiiiasl S k ud I i va. Vite, zalit ,so ja ha bugiilinl Iud Iz llsm Sterom branja. č'e pn glih kdu pulrka na buga-llmivii vrata in praSn. kultu je kaj iz negav« srCna' kultura, *<• začno proč lltu zvijati kokr do b ga ; pn trebuh Slpal in se lzguvar.|n, da srSne kttlluro j nima glih pr rukuh, rad jm pa puinnga Iz griža, če jii knj nucajli.	p.
jeklu trdimi kopit i sneg, ter tako pridejo do nfahu. Dolgo traja, preden so vse živali ua-sitone in jih zopet polove. Eno noč in dva dni smo že na poti. Vedno še v bmzkrainom, odrevonoloin niacešiioveni gozdu. R'us kolne in psuje, kakor le on /na. A našega vodnika se nič ne prime, čas ihia. Zima je tu v severni vzhodnem delti Sibirije dolga skoraj deset mesecev.
Sedel sem na zadnjih saneh. Pred menoj se vije sprevod utrujenih severnih jelenov skozi gozd. Para, prihajajoča od IiitreJU dihanja, ovija živali. Sneg je mehuk iu glo-boko se vdirajo noge jelenov * gozdna ilu.
Zaprl sem oči iu v polsnu •zasanjal. Ne-nMen stmek me jo lilpomit zdramil. Sani so bile . .zagozdene v dvedobelnl ntaCesen. Najprej "sem mislil, dn še je ustavila cela karavana, ker jo bil kak do smili utrujeni jelen legel enostavno v sneg in ga vsi udarci ne spravijo več, kvišku. Poleni sem šele opazil, da sem sam, da se jo moja v p rožna žival iztrgala. Vpil sem, kričal... nobenega odgovora. Kaj sedaj? Trajati utegne dolgo, dokler čujič opazi, tla je zadnja žival brez suni. Skočil sem na noge in okušal s hitrim gibanjem omehčali olrplo ude; hitel sčin po glo-boui karavanski sledi. Kmalu som so ao pasu pogrtv.ni) v mehkem snegu. Moral sem nazaj do suni. Rdeče so migljale nad menoj zvezde skozi zledenelo vrhove dreves. Drugače je bila tema. Trd Sovernik skuša strgali macesne Iz njihove odrevenelosti ler razpihuje z hjili sneženo gomile. Droben snežen prah prši z neba in zasipa sled mojih tovarišev. Veke so mi poslale težke, lako težke, da mi padajo skupa j. Zaspati se mi hoče, a nočem I Na napol zasneženih saneh se prestopam z ene poge na drugo, opletam z rokami in napelo prisluškujem v viharno noč. Tam, kjer
je bila izginila karavana, je šinila siva sonca. .. volk? Kakor priviti prliuta siva stvar proti .meni, sedaj je čisto blizu.
Čakaj, pošast. Zgrabil sem suho ms-cesnovo deblo lu hotel z. njim zveri razbili glavo. Tedaj pa je la volk pomahal z repom in... zalajal, čukčev pes je visoko vrgel glavo iu s tožečim tuljenjem naznanil svojo najdbo. Za mano se pokažejo sani z dvema jelenuma. čukč je bil v snegu zgubil sled in me ne Iii bil nikdar našel brez svojega psa. Njegov obraz je miren, ko vprega jelena v moje stinl. Nekaj vsakdanjega se je iiilo zgodilo: jelen se je bil odtrgal od sani, to s« v lajgi pogosto zgodi!
it
Prenočili smo v neki jurti. Zunaj \tbar1 sever, n nam nič-ne more. Naslednji dan se vije pol med zogljenelinii štorovi. tloztl, obsežen kakor cela velika dežela, je požrl požur. To jo manj kot nič za Sibirijo, deželo, ki jo 25 krut vet ja kakor n. pr. Nemčija. Na jezerskem bregu se je požar ustavil. Krš leži prav do ledu. Skalni podor, ki segn mnogo milj daleč. Tu so pred leli našli mamutovo truplo*. Ob zavalil skalovja je prišlo zopet na solnčiio luč. —
Pot nas vodi mini« tega praznega, odpr-lega groba bajnega prasvetovnega velikanu, ki ga je slučaj privlekel iz njegovega ledenega groba, v katerem je bil snival dolga tisočletja.
Stopiti moram« s sani. S težavo sledimo Cukču, ki se spretno poganja po skalovju. Ob sli mi steili nam pi kaže peščeno plast. Sita iu drugo priprave za iskanje zlatu začno t delovati. Kmalu smo misli majhno zrnee. Ne-j znatno je videti. In vendar je zlato, čisto i zlato, bogastvo Sibirije.
Elektrotehnično podjetje
Karo! Flo?iančic - CeSge
Ima na zalogi vsakovrslne radioaparate proizvodov: Lumig, Kapsch, Rodione ild.
Izvršuje električne inštalacije za luč in pogon in popravila likalnlkov ler drugih eleklrlčnih aparatov, za kar daje na željo proračune.
Zaloga električnih motorjev, števcev, žarnic, svetilnih te'es In drugega materijala za električne nopeljave, lelelonov in zvoncev.
Solidno poslrežbal
Znižano cene!
i tumbi tr-
IVAM KRALI
se priporoča za vsa ključavničarska tlela IiJUSiijJANA, Gregorčičeva ul 5 ali Rimska c. 2
Najfinejša nougat masa in modelir-marcipan kg a Din 60- nudi tvrdka
fU. DOUNAR, Ltubli'ina - PoUansks cesta 19
(NSFRfRAJTE V »SLOVENCIH
REAOTETNA PISARNA
Jože Grašek
Ljiib! ana - Kolodvorska 24
posreduje pod zelo ugodnimi pogoji
pri nakupu in prodaji vil, stanovanjskih in trgovskih hiš,
stavbnih parcel in posestev.
pri oddaji in najemu
stanovanj
trgovskih in obrtnih lokalov.
i no.z.
Prodaja deželne pridelke, žilo, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blajjo, kmetijske stroje in orodja, umelna ijnojila,
cement, premog ild.
Prvovrstna m©l«a \i
Gg. trgovcem in posestnikom cs pri|5oroča /a vsa sedlarska dela Ima vedno v /;ilo#i vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte in vozne trr vse potrebščine. Spre jenia stnro v popravijo — Točna pjostrcžbn/ - Cene solidne.
VIKTOR KLEŠNIK
bcillar In jermenar Ljubljana, Ooljanska cesla l!l
L. Mikuš ■ Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, solnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
ZA BlIiaMO
gotove obleko in blago po posebno nizkih cenah in. v veliki Izbiri dobite lo v manulakturiii trgovini
I. PEEAC
Maribor, tilavnl trg 13
SALDA-KONTE STHACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOIiE ITD.
NUDI PO IZUEDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PilEJ
K. T. D.
v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE
i
m
(V liočeš Mli zu malo tlct»ai;ja clcgantiKi oblečen od nog tlo glave, pridi pogledat ravno doslc najnovejše vzorce moškega iti ženskega blaga. - Tndi na S nte.seene obroke
Trgovska agentura
S TIS KO V SKY
Ljubljana, Tržaška c. 27
Stran t.
»SLOVENEC«, dne 17. aprila 1932.
	štev. 87._
Naš domači
M. K. — Lj. 0 telovadbi dojencev ne vem mnogo povedati. Vaš soprog zasleduje najnovejša poročila o telesnem vzgajanju in izvaja na vašem petmesečnem miljenčku vsakovrstne vaje, kar se vam zdi pretirano. Meni pa še smešno po vrhu. Sicer pustite zadevo v miru, če je očetovo početje otroku všeč, da ne ugovarja s čmerenjem ali celo jokom; naj se le zjutraj zabavata, ko imate vi druge posle in skrbi. Vi pa glejte, da bo imel otrok vsak dan toliko svobode, kolikor mu treba za razbrcanje jk> mili volji, čez nekaj časa mu dajte priložnost, da se začne plaziti po tleh, kasneje, da se poskuša sam postavljati na noge, oprijemajoč se trdnih predmetov. Tako vam steče otrok sam že pred letom brez »hodilnih stolčkov« im drugih priprav. Otrok naj se privadi samostojnega in samolastnega gibanja, ki mu je zabavno igranje. Smešno in kvarno se mi zdi vklepati otroka že v tej nežni dobi v spone nekih izumetničenih pravil, saj je njih vrednost sporna celo za odraslo mladino! Igranje, v kolikor otroka zanima in zabava, je primerna telovadba, vse drugo je odveč!
N. M. — R. Naočnikov se bojite? Pravijo vam, da če začnete z njimi, vam bo treba vedno močnejših in da si tako pokvarite vid. Vse to se zares mnogokdaj dogaja pri neprevidnih ljudeh, ki si sami izbirajo naočnike ali si jih dajo »umeriti« od neukih »optikov«. Vas se nekoliko zgodaj loteva bržkone »starostna« daljnovidnost, ki se navadno pojavlja okoli petdesetih let. Če hočete brati navaden tisk brez napora, ne pojde brez naočnikov, ki naj jih vam določi zdravnik za očesne bolezni. Mnogokdaj namreč nista obe očesi enako nakazni in le veščak more določiti pravšna stekla, ki oči najmanj utrujajo. Zaupati vam moram še to okotoost. da nas daljnovidcev ne zadovoljujejo nobeni naočniki tako kakor primerni naočniki kratkovidce in da se daljnovidnost z leti veča in kratkovidnost pa manjša. Kaj hočemo, vsak dan smo bližje času, ko ne bo več treba imeti nobene sitnosti na nosu!
F. P. — Š. V. Bolečine pleč, ki prehajajo pod rebra, so morda >revmatičnega» izvora in zadevajo samo živčevje ali mišičje dotičnih mest, morda pa značijo kakšno bolezen prsnega drobja. Na daleč to razpoznati zmore samo kak čarovidee, jaz ne.
I«>ta. Mena (prehodna doba) je mnogokrat označena, zlasti pri obilnih ženah, z močnim potenjem že pri lahnem delu. ki mu sledi mraztrnio tresenje pri počivanju: toplotna uravnava telesa je v tej dobi pogostokrat mptena. Manjše motnje te vrste se dajo ublaževati z domačimi pripomočki (utrje-v.anje z vodo. kopeli za noge. pomirjevalni čaji, kakor n. pr. špajkov, čNtla za črevo itd.), pri hujših se Ireba zateči k zdravniku, ki predpiše učinkovitejša zdravila.
F. R. — B. Dozdevno gorje še nd resnična nesreča! Zakaj se ne razgovoriite s kakšnim pametnim možem, očetom ali zdravnikom ali spovednikom? Sicer je bilo o tej vaši zadevi že večkrat pisarno tudi na tem mestu; vaš primer ni tako redek, kakor se zdi vam, gotovo pa je tudi dosti manj strahoten, kakor ga opisujete vi, zato je vaša nesreča« v veliki meri namišljena! Tista mladostna zabloda je v nravstvenem pogledu zares obsodbe vredna, a v zdravstvenem oziru ne povzroča toliko trajne škode, kakor se o nji govori in piše od neukih ljudi, gotovo pa je tem manj zlih posledic, čim prej se mladostnik povzpne iz zablode. Za ono nehotno dogajanje pa, ki je tudi pri zdravih, duševno in telesno krepkih ljudeh običajno in v primernih presledkih nekvarno, ne nosi odgovornosti spavec, le nespameten samotrap brska in išče v njem svoje krivde, ki je ni! Spametujte se torej, pozabite, kar je bilo, ne oziraje se na zagrešene steze, uberiite pravo pot in hodite po nji vztrajno in veselo!
M. P. — Lj. Zaradi napačnega zdravljenja hočete ovaditi zdravnika? Če menile, da je s svojim zdravljenjem povzročil kakšno škodo vam ali vašemu otroku, potem se obrnite na pristojno sodišče, če pa je bilo zdravljenje po vaši sodbi nepravilno ali celo takšno, da kaže na očiten nedo-statek zdravniške izobrazbe ali neumevanje bolnikovega stanja, potem naznanite zdravnika zdravniški zbornici in drž. pravdništvu. Toda v vašem primeru, ki ga niste dovolj razjasnila v podrobnostih, ne pričakujte zase povoljnega uspeha, zakaj navzilic napačnemu zdravljenju je otrok — ozdravel! Kako hočete dokazati iz tega zaključka bolezni zdravniku kakšno krivdo? Če zdravnik iti sprejel vašega mnenja, da so gliste povzročile pri otroku vročil ico s krčevitimi, božjasti podobnimi rapadi, in je otroka zdravil po svoje, nakar so preminili napadi, izginila vročnica in odšle celo gliste, potem bi jaz na vašem meMu vendar bolj upošteval zdravnikovo naziranje in ravnanje kot pravilnejše... Sicer pa vas svarim pred raz-našanjem te zgodbe v tej svoji varavi inačici, če zve zdravnik, vas lahko prime zaradi obrekovanja wli motenja ozir oškodovanja v poklicnem delu. Knzni menda niso prav lahke.
A. M. — C. Življenjska modrost sv. Pavla, ki sem jo zadnjič priporočil nekemu vprašaveu, tudi vas zanima, bojile se samo. da so ženske nekoliko prikrajšane v svojih pravicah. Nasprotno, meni se celo zdi, da se je velik svetnik in modrijan prav posebno zavzel za ženske kot zakonske družice, ki so varstva in pomoči bolj potrebne od drugov. Proučujte Pavlova pisma, zlasti oni dve do Korin-čanov, ki sta največji in najlepši slavospev ljubezni in velika listina zakonskega življenja!
Pravni nasveti
Krava inlekarira s tujim teletom. D. G. — Prodaja krave s tujim teletom pod pretvezo, da je mlekarica, je navadna goljufija, ki je kazniva z zaporom. Kupec lahko zahteva razdor kupčije, znižanje kupnine in povrnitev odškodnine za vso škodo, ki jo ima vsled tega. Isto velja, če prodajalec vime namaže, zato da naraste in na ta način prevari kupca.
Vpokojencr. F. M. — Ni ovire v obstoječih postavah. da bi državni vpokojenec ne smel prevzeti n. pr. zastopstvo zavarovalnice.
Hotenje posesti. M. I. A. W. — Sosed vam je skopal precej metrov zemlje z njive na svoj svet, posekal sadno drevje in les spravil. Vprašate, če lahko tožite za motenje posesti in ali morate najeti odvetnika, ali pa lahko daste tožbo na zapisnik pri sodišču? — Tožbo radi motenja posesti morate v roku 30 dni od dneva, ko je bilo motenje izvršeno, vložiti pri sodišču. Sicer nisle po zakonu primorani za pravde pri okrajnih sodiščih najeti si zastopnika. Ker ste pa oddaljeni od okrajnega sodišča in so posledice radi morebitne zamude na sodišču tudi nepopravljive, zato vam svetujemo, da pooblastite za to pravdo zastopnika, zlasti, ker je vaš mejaš premožen in vam le iz zlobe nagaja.
Otroški kino. M. D. K. — Kinoaparat »Pathe Baby< je družinski kino, torej igrača za otroke. Tudi če povabite večjo skupino otrok, ki jim brezplačno predvajate slike s pomočjo tega kinoaparata, ne spremeni aparat svojega svojstva, ta je in ostane igrača. Dokler se predvajanje vrši brezplačno, se po našem mnenju tozadevne filme ne more smatrati. da spadajo pod zakon n filmih, marveč le za igrače, ker so pritikline družinskega kina.
Zavarovanje. B. R. P. — Leta 1000. ste zavarovali hčerko pri neki zavarovalnici v Pragi za 2000 K in plačali zadnjo premijo L 1031. Vprašate, koliko vam mora ta zavarovalnica izplačati? — Ce je v zavarovalni polici zapisano, da se ima zavarovalnina izplačati v Pragi, potem je zavarovalnica dolžna, da izplača v avstrijskih kronah glasečo zavarovalnino 2000 K al pari v čeških kronah t. j. 2000 čk. Seveda ste pa vi dolžni, da doplačate razliko od vplačanih premij v j. K oziroma Din od leta 1010. dalje. To razliko na premijah z obres'mi vred vam bo izračunala zavarovalnica. Če te razlike ne plačate, imate le pravico do izplačila 500 Din.
Isvršba z rubežem ln prodajo premičnin. M. K. H. — Izvršilni organ mora sklep, s katerim je so-dišče dovolilo rubež, dostaviti zavezancu. Rubež pn lahko opravi eksekutor brez prič. če je bila zarobljena stvar, ki ni last zavezanca, ampak je od kakršnekoli tretje osebe (žene. otroka itd.), potem morn dotičnl lastnik zahtevajoče^ upnika ob*»-stiti, da je zarubljena stvar njegova last in mu naznaniti, na kakšen način si jo je pridobil; če kljub temu zahtevajoči uonik ne bi ustavil izvršbe, mora dotični lastnik vložiti izločitveno tožbo zoper zahtevajočega upnika. — Pri dražbi premičnin sme zarobljene stvari kupiti zahtevajoči upnik kakor vsak drugi kupec. Če izkupiček za prodane zarobljene predmete ne krije terjatve, v katere korist je bila dražba dovoljena, terjatev sama ne vgasne, pnČ pa sme zahtevajoči upnik ponovno zopet predlagati izvršbo z rubežem in prodajo premičnin, čim si pridobi zavezanec v last zopet kakšne druge zarubliive stvari.
Poškodovana slika A. K. n. — Kupili ste le-fto sliko Kristus na žitnem polju< in jo poslali mizarju, da jo stavi v okvir. Mizarja ste pismeno opominjali, naj delo izvrši, kar je vedno obljubljal. Ker pa le ni bilo slike, ste jo po enem letu zahtevali nazaj ali pa plačilo odškodnine. Mizar vam je po vajencu poslal sliko -- vso odrgnjeno in poškodovano Pismeno ste zahtevali od mizarja, naj Vam da sliko tako, kakor ste mu jo dali. Vendar se /a !o ne zmeni. — Poizvedite, koliko stane danes taka nepokvarjena slika. Nato se ust m en o t, mizarjem dogovorite glede odškodnine, če se brani, ga bo«te pač morali tožiti na odškodnino.
Dokazati boste morali, da ste mizarju izročili nepoškodovano sliko, vrnil vam pa je poškodovano in da sle. jo takoj radi tega grajali.
Odškodaina za električni števec. K. A. V. G. — Imela ste v najemu lokal. Z dovoljenjem hišnega gospodarja ste dala montirati za sebe poseben števec. Ob izselitvi vam gosjiodar ni hotel nič povrniti za števec. Vprašate, kako bi naredila, da niste sama oškodovana. — Ker ste sama plačala napravo števca, je ta naprava vaša last. Vse, kar se da nekvarno zidu odstraniti, smete vzeti stran. Najboljši izhod bo, če nova stranka od vas odkupi napravo in jo svoječasno zopet proda dalje svojemu nasledniku
Darilne pogodbe. C. S. T. — Starši so obljubili sinu. da mu bodo svoječasno izročili posestvo. O tem so tudi napravili doma pismeno pogodbo. Ker se je sin slabo vedel napram staršem, je oče premislil, in prodal celo posestvo svoji hčeri in zetu in so o- tem napravili pism«>no pogodbo Se.Vi pa zchtcva sin na podi lgi prvo pogodbe posestvo za sebe. — Če je s prvotno pogodbo bilo sinu le obljubi .jeno, da bo nekoč posestvo dobil, potem je to smatrati za darilno pogodbo. Za vse darilne pogodbe po postava zahteva, da so napravljene v obliki notarskega zapisa, če se darovana stvar takoj ne izroči. Ker je Vaša pogodba napravljena le doma, ne. pa pri notarju, vsled tega kot darilna pogodba sploh ni veljavna. — Če pa je v tozadevni pogodbi določeno, kaj in kdaj bodo starši izročili sinu in je ludi določeno, kaj jim bo za to sin dal, potem to ni darilna pogodba, ampak izročilna pogodba. Za to postava ne zahteva posebne oblike in velja ustna pogodba kakor tudi navaden zapis pogodbe.
Harmonika na ofceti. Ko se je zvedelo, da se nameravate poročiti, je prišel k vam se ponudit godec. Niste mu nič določenega obljubili, ampak samo rekli, bomo že videli, kako še bo. čez čas pa je prišel k vam domači godec iz iste vasi. Zanj ste se odločili in prvemu dali sporočilo, da ste domačega godca naieli. Na ofceti je igral domači harmonikar, drugega sploh ni bilo blizu. Po ofceti pa ste dobili terjatev od prvega godca za 300 Din, češ da je toliko izgubil na zaslužku, ker ie odpoved dobil prekasno in grozi s tožbo. — Če je to res. kar ste zgoraj navedli, potem niste nič do'ž>n plačati godcu, ker niste njegove ponudbe sprejeli in ga niste naročili. — Če ste ga naročili in mu nato odpovedali, potem sle mu dolžni plačati primeren zaslužek, če eodec dokaže, da je radi vašega prvotnega naročila druge ponudbe odklonil. Če pa na dan vaše. ofceti sploh ni mogel godec nikjer drugje igrati, ker ni nibče godbe naročil, potem godec sploh ni bil oškodovan in ne more. zahtevati nobene odškodnine.
Pridobitev pravice do patenta. Ni. M. Pravica do patenta se dobi na la način, da dotični, ki jo želi, prijavi svoi izum upravi za zaščito industrijske svojine v Belcradu pismeno v predpisani obliki in s predpisano takso. Predpisi o postopanju zn pridobitev pravice do patenta so navedeni v zakonu o zaščiti industrijske svojine, ki si ga morete oirledati v »Uradnem listu« pokrajinske uprave /a Slovenijo z 2. junija 1922 št. 52 in jih zato na tem mestu ne moremo ponavliati.
Skrajšan rok. A. S. v L. Prvi triie sinovi so odslužili polni rok: drugi od teh je služil dijaški 14 mesečni. Tretji bi imel torej pravico do skrajšanega roka, za kar pa ni vedel; šele četrti sin je služil skrajšanega, peti pa sedaj služi zopet notni rok. Zanima vas. če bi mogel doseči peti sin skrajšan rok. Po besedilu zakona o ustrojstvu vojske in mornarice sodeč, ne verjamemo, da bi voiaška oblast priznala lieteniu sinu v navedenem slučaju pravico do skrajšanega roka. Sicer pn le poskusite s prošnio.
F. C. S. Glede prevzema trgovine po sestri, ki je bila liha družabnim vaše trgovine in v niej za-poslona kot prodajalka, se obrnite nn obrtnega re-
Venceslav \Vinkler:
Macesni pred vasio
Trije macesni, štirje, morda jih je več. Cjovek gre vsak dan mimo, a se ne ozre nanje, previsoko rastejo, skoraj nebes se dotikajo, predaleč za nas, ki smo stari in trudni in hodimo po cestah s sklonjeno glavo.
Včasih jih še ni bilo.
Zasadila jih je Korenovka.
Bajto je imela na koncu vasi in kos njive prav tam, kjer stoje zdaj macesni. Pa otroke je imela tudi, same sinove, trije so bili. morda štirje, prav toliko, kakor je zdaj macesnov. Talirat še ni bilo tako hudo na svetu kot dandanes, revežev je bilo pa že tudi precej. Korenovka ni bila bogata. Mož se ji je ubil v gozdu. Bogatemu kmetu je delal in se je ponesrečil. Nekaj časa so jo pomilovali in ji pomagali, potem so rekli, da je bilo dosti jokanja in so jo pustili, naj brede po svetu kot more in zna. Da ima otroke, je rekla. Odkimali so z glavo. Sama si kriva, so ji povedali. Glej, kako jih boš zredila. Razjokala se je. Ko je nehala, je začela delati. Smejala se ni nikoli več, toplo in mehko je pa govorila samo s sinovi.
Tako je bilo torej.
Potem so prišli slabi časi.
Slabi časi so slabi samo za berača- Korenovka se je obračala sem, obračala tja in na vse strani zastonj. Zgodilo se je, da so ji bajto prodali. Otroci so so. spogledali. Zrasli so že nekam precej visoko najmlajši je bil štirinajstletnik, najstarejši je šel čez dvajseto. Spogledali so se in se odločili. £li so po svetu.
»Hlapci ne bonio.se so rekli. »V domači vasi že ne.«
Potem je ostala mati sama. Šla je k sorodnikom v hribe in je bila za pestunjo in deklo in staro teto. Ostala ji je samo njiva. Njive ni hotela prodati. Ozka njiva ob cesti. Pustila je, da jo je prerasla trava, potem je zasadila prav ob cesti macesne. Nekje iz gor je prinesla mladike in sama jih je zasadila. Tri sadike, štiri sadike, kakor je bilo sinov, tri macesne, štiri macesne, kakor je bilo otrok, ki so odšli v svet. Ljudje so navadno trdi in brezsrčni. Vaščani so jo videli, kako je v suši prilivala sadikam, trdi so bili. hudo jih je že prepihala burja, ampak starko so razumeli in so varovali sadike.
»Pa kaj bodo macesni?« so jo vpraševali.
»Svet je velik,« je rekla starka, »ampak naša vas je v hribih. Ce bodo macesni zrasli, bodo zrasli visoko. Skoraj do neba. Po vsem svetu so se razkropili otroci. Kadar bodo macesni zadosti veliki, se jih bo videlo z vsega sveta. Tudi moji fantje jih bodo zagledali in spoznali. Takrat se bodo vrnili.«
Ljudje so se hoteli zasmejati. a se jim ni dalo. Nekaj mehkega je napolnilo trda srca. Pogledali so drug drugemu v oči in so videli prikrito luč, ko je prav tisti hip zatrepetala. Tiho so odšli.
Potem so prihajali vsak večer gledat, kako rastejo macesni. Mlajši, ki niso verovali kar tako, so preračunali leta in mesece, ko bodo drevesa dosegla najvišje nebo. starci in otroci so pa sanjali. Mislili so. da pride lahko kar nenadoma. Nekega jutra bodo vstali, in ne bodo več dosegli s človeškimi očmi ma-cesnovih vrhov. Neznansko visoko bodo.
Takrat —
Takrat se bodo vrnili sinovi.
Ce se bodo.
Korenovka ne bo več učakala vrnitve. Umrla je že. Vaščani so se stresli, ko so zvedeli novico. Prestrašili so se kot bi vsem umrla mati.
»Morda bodo zdaj prišli sinovi,« so s* spogledali.
Ni jih bilo.
Vsa vas je spremila Korenovko k sve« I temu Mihaelu. Niti eden ni ostal doma. Samo sinov ni bilo.
Macesni še niso dosegli nebes.
Zato tistega o macesnih še ni konec.
Veste, hudi časi so se zajedli v hiše in ljudi. Razgrebli so vesela srca in pravo vero. Ljudje so bolni, zemlja je bolna. Zdaj veruje vsa vas samo še v macesne.
Sinov pa še ni.
Tudi pisali še niso. Komaj lako v meg\o vemo, kje so.
Najstarejši je seveda v Ameriki. Kako se nm godi. ni še nobeden prav povedal. Pisal tudi še ni. Drugi je nekje v Franciji, tretji na Nemškem, četrti pa blodi bogve kje.
Ampak prišli pa bodo. Saj jim je mati zasadila macesne, da se bodo videli po vsem svetu.
Vsa vas čaka. Včasih jih je vsa vas zaničevala.
Otroci zmeraj sanjajo, da so macesni dosegli nebo. Sanjajo, zjutraj pritečejo pa gledajo in potem jokajo, ko vidijo, da ' • do neba daleč, daleč ...
Ampak nebo morajo doseči.
Saj jih je zato mati zasadila..
Jedilnik za april
(Dr. Krekova meščansko-goepodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani.)
Ponedeljek. Kosilo: Sadje. — 1. Rezanfru klobasa na juhi. — 2. Spinada okrašena z ocvrtimi spinačnimi listi in jajčni sir. — 3. Salata in ocvrt koštruu. — Večerja: Krompirjevi polžki in jabolčna čežana. — Rdeča redkva in črn kruh.
Torek. Kosilo : Sadje. — 1. Zabeljena kar-fijola in paradiž. — 2. Jajnine. — 3. Kislo zelje in prekajena svinjska rebra. — Večerja: Salata s krompirjem in pečen zrezek iz timine.
Sreda. Kosilo: Sadje. — 1. Obarna juha.
—	2. Zelenjavno kolo v žolici. Govedina. — 3. Sa-varin (glej opombo). — Večerja: Salata in žabji zrezki.
Četrtek. Kosilo: Sadje. — 1. Artičoke. — 2. Riž s karfijolo in tel. jetra. — 3. Špansko seno in šato. — Večerja : .lošprenček z zelenjavo. — Nadevana jabolka.
Petek. Kosilo: Sadje. — 1. Ribja juha i rižem. — 2. Parmezanovi hlebčki, praž. korenje in rdeče zelje. — 3. Kavni jež. — Večerja: Mlečen riž z jabolki. — Pečen krompir in presno maslo.
Sobota. Kosilo : Sadje. — 1. Ponarejena tu-nuna s hladetino (majoneza). — 2. Salata, krompir in pečen kozliček. — 3. Rabarbarov narasitek. — Večerja : Krompirjev golaž in zdrobni hlebčki.
Nedelja. Kosilo : Sadje. — 1. Mikado kruh.
—	2. Ocvrti mavrahi na juhi. — 3. Zelenjavni Urp-nik in pljučna pečenka. — 4. Piškotni zavitšlr v pomarančni penjavi. — Večerja: Salata in narezek. — Zdravilna pogača in punč.
Opomba: S a v a r i n. 15 dkg moke, 7 dk& presnega masla, 3 žl. mleka, 1 žl. sladkorja, 2 jajci, 15 gr kvasu, en ščep soli.
Iz omenjenih snovi naredim kvašeno testo katerega dobro stolčemo in oblijemo s presnim maslom in denemo v pomazam obrazec (model). Pečenega prebodemo večkrat z iglo za pretikanje in zalijemo t punčem. Na mizo prinesemo toplega.
Punč: 2 kozarca rdečega vina, 1 kozarec konjaka, 1 kozarec vode, sok ene limone, nekoliko limonovih lupin, 2—3 klineke, 18 dkg sladkorja.
Vse navedene snovi razen konjaka prevremo, precedimo in slednjič pridenemo konjaka.
ferenta pri okrajnem načelstvu, ki vam bo povedal, kako naj sestra ravna.
Stavbne takse. D. D. D. Vprašate, če županstvo upravičeno računa takso za stavbno dovoljenje, ker se to v drugih občinah brezplačno dobi. — Taksni zakon predpisuje takse tudi za stavbno postopanje tako za prošnjo, za stavbno dovoljenje, načrte, za dovolitev vselitve. Velja za vse občine. Če ga nekatere občine ne izvršujejo, se vi na to pri županstvu, ki zahteva takso, ne morete sklicevati. V nekaterih krajih župan kar ustmeno dovoli gradbo in to brez predložitve načrtov, pri čemer seveda taksa odpade. Da se stavbno postopanje pravilno izvrši in da se izdajo vse predpisane listine, ki morajo biti po taksnih predpisih kolekovane, je pa tudi v interesu onega, ki gradi hišo. Za nove zgradbe so namreč določene znatne davčne olajšave (v kolikor niso kot kmetijske hiše sploh oproščene davkov), za katere pa je treba vložiti prošnjo na davčno upravo, ki ji je priložiti: stavbno dovoljenje, uradno odobren stavbni načrt in uporabno dovoljenje, Vse te listine morajo biti predpisano kolekovane. Če se stavbno postopanje ni pravilno izvršilo, graditelj nima teh listin in ima težkoče pri prošnji za davčne olajšave
Zavarovanje. M. F. Š. Zavarovali ste pohištvo, vendar premije dalje časa pomotoma niste plačali. Med tem časom pa je prišel k vam zastopnik druge zavarovalnice ter vam je rekel, da je premija zastarela in vas je nagovoril, da ste se pri njegovi zavarovalnici zavarovali. Sedaj vas pa prva zavarovalnica toži za premijo. Ali bo uspela s tožbo? — Ce se premija, ki se ima plačati v početku zavarovanja, ne plača pravočasno, more zavarovalnica odstopiti od pogodbe, dokler premija ni plačana. Če pa zavarovalnica tekom treh mesecev po zapa-losti premije iste ne vtožuje, se smatra, da je odstopila od pogodbe V vašem slučaju bo torej zavarovalnica le tedaj uspela s tožbo, ako ni šo preteklo tri mesece od dneva, ko ste po pogodbi imeli plačati premijo do dneva vložitve tožbe.
N. P. Z. Le zlepa pripravite moža, da privoli, da se polovica nepremičnin prepiše na vas. Iz dopisa izhaja, da ste vi dajali denar, ker ste hoteli, da bo pozneje mož polovico nepremične imovine izročil vam, ne poveste pa, če je mož kdaj no to pristal. Zato boste s tožbo težko kaj opravili. Sicer bi bilo pa za točen nasvet treba slišali o tej stvari tudi moža in preštudirati vaše kupne pogodbe iu eventuelno tudi ženitno-dedno. če jo imata. Obrnite se do notarja ali odvetnika, pri katerem sle kupne pogodbe delali.
Oprostitev zgradarine. ,1. P. H Kupili ste hišo. v kateri je pred vašo vselitvi«« stanoval malt obrtnik. sedaj pa jo rabite izključno za 'sebe. Bavite se
samo s kmetijo, pa vam je vseeno davčna oblast naložila plačilo zgradarine. Ali bi pritožba kaj pomagala. — Po postavi so oproščene zgradarine zgradbe, ki služijo izključno poljedelcem in njih kmetijskim delavcem za prebivanje po vaseh in vaških občinah, prav tako pa tudi zgradbe, ki služijo istemu namenu, a sloje izven okoliša mest, trgov in krojev, proglašenih za javna zdravilišča. Prošnja za davčno oprostitev se mora predložiti v 30 dneh od dne, ko se je začela zgradba ukoriščati v navedene namene. Ce se predloži prijava pozneje, se začne davčna oprostitev začetkom trimesečja, ko nastopi po predložitvi prijave. V vašem primeru pritožba ne bo zalegla, pač pa vložile prošnjo na davčno upravo, ako vaša hiša leži izven okoliša trga.
Starost ne vpliva na davčno obveznost. J. V. P. Vprašate, če more res obrtnik po gotovi starosti izvrševati obrt, ne da bi bil obvezan plačevati davke. — Praviloma je vsako pridobitno poslovanje, ki se opravlja obrtoma, kakor tudi vsak samostalni poklic zavezan davku na dohodek. Zakon sicer pozna oprostitve plačevanja davka pri nekaterih vrstah pridobitnega poslovanja n. pr. pri onem, ki se vrši v okviru svojega hišnega gospodarstva zgolj v lastne namene in pri nekaterih obrtih in podjetjih, a. pr. pri domaČih rokodelstvih, če se opravlja samo z domačini po naročilu in za račun drugega, kakor: pletenje nogavic, vezenje itd. ali n. pr. pri obratih vojnih invalidov, nesposobnih za vsak drug zaslužek, če ni povprečni dnevni dohodek po ocenitvi davčnega odbora večji od običajne dnevne mezde v doličnem kraju itd., ne pozna pa oprostitve radi starosti.
Odpis pridobnine radi začasne ustavitve nbrti. L. B. Med letom se sme pridobnina odpisati, če se izvrševanje obrti ustavi najmanj in stalno za šest mesecev v slučaju bolezni ali smrti davčnega zavezanca, dalje, zaradi požara, poplave in drugih izrednih dogodkov, nezavisnlh od volje davčnega zavezanca. Ce se izvrševanje obrti iz drugih razlogov začasno ustavi, n. pr. zaradi odpotovunja, obrtnik nima pravice do odpisa pridobnine. Začasna ustavitev pa se mora prijaviti davčni upravi.
Ograja ob javili poti. V. K. S. Tudi za zidane ograjo ob občinski poli si morale izposlovrti dovoljenje županstva. Zakon namreč predpisuje, da se poleg javnih resi praviloma ne smejo postavljali nikake ograje bliže nego 1 nieler, dočim morata biti gozdovi, stavbe za stanovanja, prodajalne in nekariie. vodnjaki in temu podobne naprave I me-ire oddaljene cd	kovačllice pa celo metrov.
Izjeme, zlasti v uvrščenih in hribovitih krttuh dovoljuj«' pristojna cestna uprava druge stopnje.