Naročnina
Dnevna l»dajn
za državo SHS
mc»ctno 20 Din pollcMno 120 Din celoletno Z40 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedelfslca l»do|n celoletno vJugo-slavt)! 30 Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 alolp. petll-vrsJa mali oglasi po 130 ln 2 D.veCJI oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din. v uiednllkem delu vrstica po 10 Dlo o Pri veCiem o naroČilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKe ln dneva po praznOcu
Uredništvo /e v Kopltar/evl ulici *1. 01 U RoJcoplsl se ne vrača/o, nefranhjrana pisma se ne sprefemafo — Uredništva
telefon štev. SO, upravnlštva štev. 329
lisž sza slovenski narod
va fe v Kopitarjev! ul.it. o Čekovni račun: Cfublfana štev. lO.BSO ln 10.34»
Uprava i
Ka 1 naerate, Sarafevoit.7363. Zag it. 39.OH, Vraga ln ttunaf U. 24.'
reft
797
Naš
narodni sovražnik.
O slovenstvu in njegovi nalogi je začutilo potrebo razpravljati »Jutro«, ki prvič sploh ni slovensko, ampak jugoslovensko glasilo, drugič pa je zastopalo doslej vedno slovenstvu sovražno stališče. Kaj je vendar bilo doslej glasilu SDS slovenstvo in njegova naloga? Slovenstvo je proglašalo za separatizem in antidržavnost, ki ga je zato treba s korenino iztrebiti. In zato si je »Jutro« tudi nadelo kot svojo posebno jugoslovensko nalogo: pobijanje slovenstva na celi črti in z vsemi sredstvi. Vsi njegovi letniki so glasna priča najbesnejše in pa obenem tudi najsramotnejše gonje proti slovenstvu.
Seveda; zdaj gre za volitve v Trgovsko zbornico, pa je dobro, če se tu ln tam tudi malo pozavihti s slovensko zastavico, si misli glasilo SDS. Saj je tudi naš trgovec in obrtnik, sicer hladen človek posla in dela, po srcu le dober Slovenec, in v naši narodni zgodovini je častno zastopan tudi ta stan. Treba torej jemati malo ozira tudi na to stran in izogibati se akcentov, ki bi utegnili izzvati še večje nerazpoloženje proti SDS, kakor že itak vlada vsepovsod proti njej. In tako si je razlagati, zakaj list, ki je slovenstvo vedno tajil in zanikaval, zdaj to slovenstvo vendarle nekako pripoznava in piše sentimentalno o slovenski kulturi, slovenskem domu, slovenski materi in slovenskih interesih, skratka: kaže lice, ki, četudi ni slovensko, vsaj izgleda kot Slovencem prijazno. Sicer mu je kajpada tudi to samo dobrodošla prilika ponujati svoje ju-goslovenstvo v ime narodnega edinstva kot univerzalno mazilo ki a as bo Slovence obvarovalo vseh nadlog m nam ohranilo zdravje in moč (kakor so nam nekdaj stari dunajski hofrati, ki so veljali kot slawenfreuadlich, po »Fremdenblattu« priporočili avstrijstvo kot edino rešilno sredstvo proti vsem nevarnostim); toda, kakor rečeno: »Jutro« zdaj slovenstva vsaj ne ubija v pojmu, in to |e že veliko.
Koliko pa je to slovenofilstvo »Jutra« dejansko vredno, in kako ni v resnici tu nič drugega kot čisto navadno licemerstvo in špe-kulantstvo, pač najbolj drastično osvetljuje zadržanje samostojnodemokratskega tabora v stvari našega Prekmurja, Slovenske krajine, njegovo rovarenje proti nedeljski manifestaciji v Murski Soboti in način, kako »Jutro« to manifestacijo napada in jej izkuša odrekati velepomenljivi značaj, ki ga je imela, ter oslabiti njen efekt.
Vsak slovenski človek se zaveda, kaj je za nas Slovenska krajina, da je ona ravno tako dragocen in nenadomestljiv ud našega narodnega telesa, kakor Primorska ali Koroška, in kaj bi pomenila njegova izguba za Slovenijo v vsakem, predvsem pa v narodnogospodarskem pogledu. Zato se je vsak naš človek tudi takoj zavedal nevarnosti, ki nam je začela preliti iz zagrebške kampanje, ki hoče Prekmurje priključiti Hrvatski, in da je treba proti temu energično nastopiti. Že mesece in mesece gre ta kampanja proti slovenskemu Prekmurju, a dočim smo mi takoj stopili na branik in se je SLS pripravila na potrebno protiakcijo, ni »Jutro« v tej zadevi dalo od sebe niti glasu in v taboru SDS se ni iganilo niti s prstom v obrambo ogroženih slovenskih interesov. Naravno: kjer ni smisla za slovenske interese, tam tudi ni dela za nje. Nihče ni branil samostojnim demokratom, nič jih ni oviralo, da ne bi mogli stopiti tudi s svoje strani v akcijo za obrambo Slovenske krajine, zakaj tega niso storili? Odgovor je že zgoraj dan.
A če so že ostali pasivni, naj bi vsaj ne nasprotovali. Toda ne: zopet so se pokazali zakletim sovražnikom slovenstva, zopet so, kakor še vselej, kadarkoli sc je pojavila slovenska narodna fronta, pri tem, da streljajo tej fronti v hrbet. In .Jutrov« napad na to tako veličastno narodno manifestacijo slovenskega prekmurskega ljudstva, katere pozori-šče jc bila Murska Sobota preteklo nedeljo in katera more vsakega Slovenca razveseliti, njegovo zasmehljivo in lažnivo poročanje o tem dogodku je nekaj nezaslišanega. In naravnost lopovščina je, predstavljati to manifestacijo kot »klerikalno strankarsko agitacijo« in pisati o »nepotrebnem vznemirjanju našega ljudstva v Prekmurju z namišljeno pri-klopitvijo Prekmurja k Hrvatski«. — Torej mesece in mcsece se javflo in odkrito vodi organizirana in sistematična akcija z geslom: Prckmurie ie hrvatsko, hrvatsko časopisje
razpravlja o tem dan za dnem in St. Radič pridiguje to na svojih shodih, pa pride zdaj »Jutro« s tako lažjo in falzifikacijol Zares je težko najti besed, ki bi kvalificirale tako početje, kakor to zasluži. No, obsoja sc pa ta »Jutrov« nastop že sam po sebi, saj se je s tem podalo očitno v službo tiste čifutske roke, ki streže po življenju slovenskemu Prekmurju.
Slovenska zgodovina pa bo že enkrat izrekla svojo sodbo tudi o tem poglavju, ki ne bo na čast SDS in njenemu glasilu. Mi kon-
statiramo za danes le to: da se jc SDS zopet pokazala kot največji škodljivec slovenske stvari. Naš narodni sovražnik, to je ta stranka, Neizmerno je že škodovala v teh sedmih letih slovenskemu narodu v vsakem pogledu, škodovala moralno in materijalno, narodno, politično, kulturno in gospodarsko, mera njenih slovenskih grehov je prepolna, in res je zadnji čas, da zgine s površine slovenskega življenja, kamor ona več nc spada. Vsekakor bo slovenski narod hvaležen vsem, ki bodo pospešili njen konec.
LJuta borba med maksimovicevci in
Belgrad, 31. avg. (Izv.) Z ozirom na akcijo pašičevcev, da Pašič zopet prevzame vlado, se je med tukajšnjim časopisjem razvila živahna diskusija. »Politički glasnika, organ rp'i:-kalnih centrumašev, ki se zbirajo okoli B. • -ksimoviča, posveča v današnji številki al:-, ji pašičevcev uvodni članek, v katerem razvija sledeče misli: >Vesti o skorajšnji Pašičevi vrnitvi iz inozemstva so izzvale v vladnih krogih konsternacijo. Vzrok temu so neprestani glasovi, ki jih razširja v poslednjem času njegova okolica. Pašičevi prijatelja javno naglašajo, da se bo on takoj po svoji vrnitvi znal povzpeti do oblasti in utesniti politiko radikalne stranke v okvir svoje osebni politike. Ti glasovi pa nimajo nikake realne osnove. Okolnosti, ki so izzvale Pašičev padec, so dobro znane. Glavni razlog njegovega padca so bile baš njegove velike slabosti, ki jih je kazal napram svoji okolici, ki ga je brezobzirno izkoriščala ter končno onemogočila, tako pri enem kakor pri drugem ustavnem faktorju, tako da je moral pustiti državne posle pod zelo težkimi pogoji za svoj osebni ugled. Vse te okolnosti, ki so svoj čas izzvale padec g. Pašiča, so do danes ostale nespremenjene. Če so se pa izvršile kakšne izpremembe, potem so se izvršile samo na škodo g. Pašiča in njegovega omajane-ga ugleda v javnosti. Sicer pa je g. Pašiču vsekakor dovolj znano stvarno stanje, tako da ni misliti, da bd napravil nepremišljen korak, h kateremu ga navaja njegova okolica. Ni težko predvideti in predpostavljati, da bo Paši6 popolnoma podlegel vplivu svoje okolice in da se bo na koncu svojega življenja nepremišljeno vrgel v boj za oblast. Posledica tega nepre-
mišljenega koraka bi bila ta. da bi radikalna stranka zgubila oblast in bi v njej prišlo do težkih notranjih potresov, iz katerih bi se jedva rešilo edinstvo stranke. Ob takem položaju bi opozicija dobila v Hrvatski seljački stranki sigurnega zaveznika in lijej bi se odprla možnost, da prevzame državne posle v svoje roke.«
Tako motrijo sedanji položaj radikalni centrumaši. i Novosti c, ki v zadnjem času večkrat prinesejo izjave radikalov-pašičevcev, objavljajo danes spet izjavo neke osebnosti, ki je jako dobro poučena o razpoloženju in namerah pašičevcev in ki igra v radikalni stranki veliko vlogo. V tej izjavi pravi, da so sicer Pašičevi nasprotniki — in to radikali — pričeli ofenzivo proti g. Pašiču, a da še vedno ne čutijo, da njihova kampanja proti Pašiču ni mogla uničiti Pašičeve avtoritete v narodu. To so najboljše pokazale zadnje občinske volitve v Belgradu. Ravnotako ni uspela kampanja v oprašanju korupcije. Nasprotno, g. Pašič čuti, da so od vseh strani obrača zaupanje zopet nanj in je zaman vsako upanje, da bi se njegova avtoriteta v narodu zrušila. Posebno veliko vznemirjenje pa je v njihovih vrstah povzročila vest, da je Nastas Petrovič pripravljen vrniti se v radikalno stranko, ki bi naj v vladi Marka Trifkoviča, pri katere sestavi bi sodelovali tudi radičevci, prevzel ministrstvo za notranje zadeve.
Iz teh in mnogih drugih izjav se vidi, da je borba v radikalni stranki za oblast v polnem teku. Potek borbe vzbuja ne samo v tukajšnjih političnih krogih, ampak v celokupni naši javnosti največje zanimanje.

lllm se sklice začetkom oktobra
Belgrad, 31. avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je posetil predsednika vlade Uzunoviča predsednik narodne skupščine Marko Trifko-vič. Pri njegovem odhodu iz predsedništva vlade so ga novinarji vprašali, o čem se je razgovarjal z Umnovičem. Trifkovič je odgovoril: >0 čem naj se razgovarja predsednik skupšine s predsednikom vlade, kakor o delu vlade in sklicanju narodne skupščine?«
Na vprašanje, kdaj bo sklicana narodna skupščina, je odgovoril, da bo sklicana takoj, čim izvršila anketni in davčni odbor svoje delo. To bo približno 1. oktobra. To Trifkovičevo izjavo je potrdil še predsednik vlade Uzunovič sam, ki je še dodal, da sta se s Trifkovi-čem še razgovarjala o obisku češkoslovaških parlamentarcev ki pridejo semkaj koncem ; septembra, oziroma začetkom oktobra.
Belgrad, 31. avgusta. (Izv.) Danes je obiskal narodni poslanec V e s e n j a k predsednika vlade Uzunoviča v zadevi velike škode, povzročene radi poplav in toče. Urgiral je v tem smislu, da nudi vlada prizadetim čimprejšnjo pomoč. Opozoril je predsednika vlade, da se imajo izplačati cestnim odborom in
okrajnim zastopom še dolžne vsote. Predsednik vlade je odgovoril g. Vesenjaku, da se je v tem oziru osebno angažiral pri ministrstvu za javna dela in da bo pri sestavi proračuna interveniral v tem smislu, da se v bodoči proračun vstavi vsota, ki jo je vlada dolžna izplačati cestnim odborom in okrajnim zastopom.
KRALJ IN KRALJICA NA POVRATKU NA BLED.
Bled, 31. avg. (Izv.) V Suvoboru se vrše vse priprave za sprejem kralja in kraljice. Kralj in kraljica sta danes s celokupnim spremstvom odpotovala iz Splita in prideta jutri na Bled. Glasom poročil prestolonaslednik ni holan ra vročici. Je čisto zdrav in se jako dobro počuti v Kambelovcu, kjer ostane še dalje v letovišču.
DR. NINČIČ V AVDIJENCI.
Split, 31. avg. (Izv.) Včeraj je prišel semkaj zunanji minister dr. Ninčič. Izstopil je v Solinu in se odpeljal z avtomobilom v grad Kandelovac. Pri kralju je bil sprejet v avdi-jenco, ki je trajala precej dolgo. Pozneje je prišel tudi v Split. Zvečer odpotuje preko Benetk v Ženevo.
PREOSNOVA CENTRALNE UPRAVE.
Belgrad, 31. avg. (Izv.) Finančno ministrstvo je danes priobčilo načrt uredbe o or-canizaciji centralno upravo, ki predvideva re-
organizacijo ministrstev. O tej uredbi bo v kratkem razpravljal ministrski svet.
ZAKLJUČEK ROMUNSKE ČASNIKARSKE TURNEJE.
Belgrad, 31. avg. (Izv.) Danes so tukaj zaključili turnejo po Jugoslaviji romunski časnikarji, ki so si ogledali vsa važnejša mesta naše države od Novega Sada pa do Lovčena. Zelo hvalijo lepoto naše zemlje, zlasti jim ugaja Bled, Ljubljana, Rab, Dubrovnik in sploh vsa dalmatinska obal. Niso se mogli dovolj na-čuditi visoki kulturni stopnji Slovencev, njihovi kulturni in gospodarski iniciativnosti. Danes opoldne je na čast romunskim časnikarjem priredilo zunanje ministrstvo banket, ki so se ga udeležili tudi zastopniki tukajšnjih časnikarjev. Popoldne pa je bila prirejena v časnikarskem klubu čajanka, kjer je romunske novinarje pozdravil v imenu Jugoslovanske časnikarske zveze narodni poslanec F. Smodej. Zvečer ob 7 so se odpeljali po Donavi navzdol nazaj v svojo domovino.
Bosna proti Radiču.
Sarajevo, 31. avg. (Izv.) Pavle Radič je prispel v Sarajevo, da bi tu in v okolici priredil več shodov med svojimi volivci. Ko pa je zvedel o nezadovoljstvu proti njemu med volivci, je shode odpovedal in sklical samo za upniške sestanke. Veliko nevolje med ljudstvom so vzbudile njegove izjave, da ne more imeti obzira na malenkostne želje svojih volivcev, ker vodi velikopotezno državno politiko. Na sestanku v Alipašinem brodu je bilo navzočih 20 delegatov. K sestanku so hoteli priti Nikičevi pristaši, vendar jim je policija, ki se je bala izgredov, to zabranila. Ko se je Radič Pavle vozil v avtomobilu, so mu ljudje prirejali burne demonstracije in v njegov voz je priletelo veliko gnilih jajc. Slabo je uspel tudi njegov sestanek z volivci v Sarajevu. Na vzočih je bilo le 30 oseb.
Davčni zakon.
Belgrad, 31. avg. (Izv.) Davčni odbor je na današnji seji obravnaval člene, ki govore o oproščenju davka na dobiček pri podjetjih, ki polagajo javne račune. Govorili so poslanci
V	e s e n j a k, dr. Polič, dr. Šečerov, Deme-trovič in Stankovič. Poslanec Vesenjak je stavil dodatni predlog, da se oproste od plačevanja davkov še zadruge, ki poslujejo po načelu srbskega zadružnega zakona, ali pa po predpisih novih specialnih zakonov, in pa zadruge, ki so oproščene po dosedanjih zakonih, kakor tudi uradniške nabavljalne zadruge. Finančni minister predloga posl. Vesenjaka ni sprejel, pač pa se je sklenilo, da se bo oproščenju zadrug od plačevanja davkov končnoveljavne sklepalo pozneje. Tako ostane to vprašanje odprto. K čl. 80. je stavil posl. Vesenjak spre-minjevalen predlog, da se rok za prijavo podaljša od 15 na 30 dni. Vladna večina tega predloga ni sprejela. Čl. 81. se je sprejel v neizpremenjeni obliki, čl. 82. pa z majhnimi izpremembami.
OBTOŽBA PROTI NIKIČU.
Belgrad, 31. avg. (Izv.) Danes popoldne je bila predana predsedniku narodne skupščine interpelacija Rr.dičevega poslanca dr. Kežma-na in tovarišev na predsednika vlade proti dr. Nikiču. Interpelacija obsega 6 natipkanih strani. V 11. točkah se obtožuje dr. Nikič radi raznih nepravilnosti pri poslovanju v ministrstvu. Med drugim se navaja v interpelaciji tudi nepotizem pri Steinbeissovem podjetju.
AFERA »VAPA«.
Belgrad, 31. avg. (Izv.) Danes se zaključi pregled aktov v zadevi tovarne > Vapa«, ki sloji pred bankrotom. Vse delo v tovarni počiva.
V	tovarno je bilo za ministrovanja dr. Stoja-dinoviča vloženih 20 milijonov dinarjev državnega denarja. Na jutrišnji seji anketnega odbora bodo zaslišani bivši finančni minister dr. Stojadinovič, sedanji finančni minister dr. Perič, g. Todorovič od uprave monopolov in >Vapa«.
Delo studijske komisije Društva narodov.
Ženeva, 30. avg. (Izv.) Španski delegat Palacios je na seji študijske komisije za sestavo sveta Društva narodov izjavil, ds španska vlada z gotovostjo pričakuje, da bc komisija odobrila zahtevo Španije po stalnem mestu v svetu Društva narodov. Komisija pa je sklenila, da najprej razpravlja o nestalnih mestih. Sprejela je določbo, da se volijo ne-stalni člani za dobo treh let in da se vsako leto voli tretjina nestalnih članov nanovo. Glede odločitve o ponovni volitvi nestalnih članov sveta se komisija ni mogla zediniti, ampak je izvolila podkomisijo, ki naj se v tajni seji bavi s tem delikatnim vprašanjem. Ta podkomisija je sestavljena sledeče: Brouckere.. Scialoja, Fromageot, Guani, Sloborg, Sokal, lord Robert Cecil, nemški poslanik v. Hoesch in predsednik Motta.
VESTI 0 SPREMEMBI V AVSTRIJSKI VLADI.
Dunaj, 31. avg. (Izv.) »Neues Wiener Journal« prinaša kot senzacijo vest. da bo avstrijski zvezni kancler dr. Ramek takoj po prihodu iz Ženeve podal demisijo. Nasledoval naj bi ga zopet dr. Seipel. V drugi vrsti prihaja v poštev sedanji prosvetni minister, bivši štajerski deželni glavar dr. Rintelen.
NOV ZAROTNIŠKI PROCES V ANGORI.
Carigrad, 31. avg. (Izv.) V Angori se je pričel že tretji veleizdajniški proces. Sedaj je na vrsti Abdul Kadir, ki ga dolže, da je tudi sodeloval ari zaroti proti Keuial paši.
„Jutro" in protestna zborovanja v Slovenski Krajini.
Murska Sobota, 31. avgusta 1926. Domnevanje, da je tudi naša SDS zapletena v grdo kupčijo za Slovensko Krajino, ki bi jo radičevci radi v interesu partije priključili Hrvaški, se je izkazalo za istinito. Potrjuje ga lažnjivo in nesramno poročilo »Jutra« o veličastni manifestaciji v Murski Soboti. >Jutro« in vsa SDS se gotovo ne zaveda, kako sramoten pečat si je udarila nehote sama na svoje čelo. Sedaj vemo, odkod so izvirale intrige proti protestnemu zborovanju, kdo je proti temu, da Prekmurje ostane slovensko. SDS se je s tem izdajalskim delom sama obsodila ter se nesmrtno blamirala. »Jutrovemu« poročilu o 700 poslušalcih, od katerih je baje bila polovica nasprotnikov, se vse smeji. Vsakdo je videl ogromne množice, vsi, tudi nasprotniki so priznavali, da jih je bilo nad 5000, le »Jutrov« poročevalec tega ni videl, pač pa je slišal govoriti dr. Kulovca, ki na zborovanju sploh ni govoril. — Nesramno je tudi napadanje upravnih oblasti, češ, da so ščitile »klerikalni manever« ter niso ubogale nasvetov generalov SDS, da se naj zborovanje razpusti. Jih pač jezi, da se je manifestacija Izvršila v redu in veličastvu, dasi je g. Koder odložil v imenu občine vsako odgovornost. Demokrate jezi, da so se blamirali s svojimi govoricami, katere so ves teden poprej širili okrog, da bo zborovanje od radičevcev razbito, da ne bo nihče prišel itd. Da so pa te »radičevske« razgrajače najeli demokrati, to je izdalo seveda nehote »Jutro« s svojim poročilom, ki je radi razočaranja tako strupeno in lažnjivo!
Enako lažnjivo je poročilo o Jelačinovem (n Ogrinovem zborovanju v Murski Soboti in Črensovcih. Zavist in laž se bereta iz vsake vrste. »Jutro« se ne zaveda, kako na lep način je s svojim lažnjivim poročilom zavilo lastni stranki v Prekmurju vrat.
Očividec.
Spodi S£S
Shod SLS se vrši na praznik dne 8. sept
r Crešnjevcu pri Pragerskem po rani službi božji v hiši Ludvika Pučnika. Govori poslanec stefan F a 1 e ž.
V nedeljo dne 5. septembra po rani sv. maši se vrši shod SLS pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji in v nedeljo dne 12. septembra pa pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Na obeh shodih poroča o političnem in gospodarskem položaju poslanec B e d j a n i č.
Na gori Urški se je vršil v nedeljo 29. t m. dobro obiskan shod SLS. Navzoči so bili zborovalci iz vseh okrajev, ki leže v bližini in celo naši pristaši iz daljnega Mozirja smo videli na shodu. Poročal je g. poslanec Pušenjak, predsedoval pa je zboru načelnik krajevne organizacije v Zavodnjem. Zborovalci so zapustili goro Urško z obljubo, da posetijo prihodnje leto zopet to krasno razgledno točko.
Zborovanja g. poslanca Žebota. V nedeljo '29. avgusta se je vršil pri Sv. Antonu v Slov. goricah veličasten tabor SLS. Obširni prostor pri cerkvi in šoli je bil poln navdušenih zborovalcev, ki jih je bilo gotovo nad 700. Shodu je predsedoval naš odlični somišljenik in čebelarski strokovnjak g. Jurančič. O političnem položaju je govoril g. poslanec Zebot. Isto nedeljo popoldne se je vršilo zborovanje SLS v Oseku pri Sv. Trojici na široki trati našega župana g. Terstenjaka, ki je tudi predsedoval shodu. Poslanec Zebot je govoril o pogubonosni politiki SDS in proti-kmetskem vladnem delovanju radičevcev. — V soboto 28. avgusta zvečer se je vršil pri našem pristašu g. Dvoršaku v Spodnjem Por-čiču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah zaupni sestanek, na katerem je poročal g. Žebot
Podaljšanje izjemnega stanja na Angleškem.
London, 31. avg. (Izv.) Izvršilni odbor zveze rudarjev je sklenil, da skliče za prihodnji četrtek konferenco delegatov. Izvršilni odbor je imel tudi daljšo konferenco z izvršilnim odborom delavske stranke. Pričakujejo, da bodo ta teden rudarji podvzeli odločilne korake, da se pristopi k rešitvi spora in likvidaciji stavke.
Spodnja zbornica se je sestala, da odobri podaljšanje izjemnega stanja. Udeležilo se je veliko število poslancev. Ministrskega predsednika Baldvvina je zastopal zunanji minister Chamberlain. Notranji minister je »poročil, da je bilo v juliju samo 64 kazenskih zasledovanj radi stavke. Splošno se je povsod vzdržal popoln mir. Nato je notranji minister dolgo utemeljeval podaljšanje izrednega stanja.
ARBITRAŽNA POGODBA MED AVSTRIJO ROMUNIJO.
Bukarešta, 30. avg. (Izv.) Iz dobro poučenih krogov se doznava, da se bo te dni podpisala arbitražna pogodba med Avstrijo in Romunijo. Vsebina pogodbe, ki se bo registrirala pri Društvu narodov, sliči pogodbi, ki se [e že pred dvema mesecema sklenila med Romunijo in Švico.
ITALIJANSKE ODREDBE PROTI PLESOM.
Treviso, 31. avg. (Izv.) Prefekt je razposlal vsem županom okrožnico, v kateri prepoveduje vse plese in bale. Odredbo utemeljuje s tem, da plesi po deželi vodijo k razpadu iružine in demoraliziraniu mladine	f
Italija in zunanje-politični položaj.
Rim, 31. avg. (Izv.) V ministrskem svetu je zunanji minister Mussolini podal izčrpno poročilo o zunanji politiki. Predvsem je omenil špansko-italijansko razsodiščno in nevtra-litetno pogodbo. Ta pogodba, ki jo bila v celoti objavljena, je konkretno potrdilo politike zbližanja in sodelovanja med Španijo in Italijo. Ta politika je ena temeljnih potez italijanske vlade. Sodelovanje dveh Sorodnih narodov, ki gledata na skupno morje, je naravno in pospešuje mir. Med tem je bilo vsled vprašanja Tangera tudi sodelovanje Italije in Španij e neposredno predmet razprav, če se bo radi Tangera sklicala posebna konferenca, hoče Italija na tej konferenci sodelovati in sicer ali kot sopogodbenica v zadevnem paktu ali pa kot zastopnica največje sile v Sredozemskem morju. Trenotno se vodijo diplomatična pogajanja in ni še gotovo kje in kedaj se bo sestala ta konferenca. Vsekako je vprašanje Tangera popolnoma ločeno od spora radi sedežev v svetu Društva narodov. Glede zase-
danja Društva narodov je Mussolini izrazil upanje, da predlog abesinske vlade ne bo prišel na dnevni red.
Izprememba vlade v Grčiji nikakor ni naperjena proti prijateljski politiki med obema narodoma. To se je v zadnjih dneh že praktično dokazalo. Novi ministrski predsednik je izjavil italijanskemu poslaniku v Atenah, da hoče zasledovati napram Italiji politiko prisrčnega prijateljstva. Potovanje romunskega predsednika Avaresca v Rim bo služilo utrditvi in poglobitvi prijateljskih od-nošajev z Romunijo.
Dalje se je ministrski svet pečal z notranjepolitičnimi vprašanji. Mussolini hoče vpo-staviti popolno diktaturo. Ministrski svet hoče razpustiti vse občinske odbore v celi državi in povsod imenovati vladne komisarje. Fašisti zahtevajo tudi razpust parlamenta. Njihovo časopisje že dalj časa pripravlja javnost na ta korak.
Volitve ¥ Trgoralco in obrtno zbornico.
Zvedeli smo. da hočejo posamezni zastopniki SDS po deželi in v mestih terorizirati volivce in jim pobirati glasovnice. Razdelili so si že okoliše, ki naj jih vsak posameznik obdela.
Opozarjamo, d a volivni rod vsako pobiranje glasovnic najstrožje prepoveduje. Za vsakega zbiralca predvideva zakon zaporno kazen 3 mesecev do enega leta. Zato vsakega zbiralca takoj naznanite žandarmeriji in pisarni volivnega odbora: Kolodvorska n lica 8 v Ljubljani. Navedite priče! Zato takoj, ko se oglasi pri vas kak agitator od SDS, pokličite kakega Človeka, ki bo prisostvoval in si točno zapomnil njegove besede!
Ne dajte se oplašiti! Bodite odločni in zlasti v tistih dneh, ko boste imeli glasovnice v rokah! Odločen nastop in grožnja z zakonom bo vsakemu SDS agitatorju nakurila pete!
Zaupniki poučujte v tem smislu volivce v svojih krajih.
Volivni odbor.
Še enkrat stališče Ili„ skega gremija.
Gospod urednik!
Z gotovostjo sem računal na to, da bo »Jutro« na moje zadnje ugotovitve v Vašem listu odgovorilo po »jutrovsko«:. Mene in trgovskega sveta seveda s tem ne bo spravilo iz ravnotežja, še manj pa me prisililo, naj sebi, svojim očem in ušesom ne verjamem, ampak »Jutru«, po katerem naj verjamem, da je SDS isto kot stanovske organizacije in obratno, in da SDS sploh ni več tista SDS, pod katero so nas dali aretirati in nam nalagali globe ter vobče uveljavljali edino svoje načelo, da nas je treba tepsti kot fijakar-skega konja. Zato samo ponovno ugotavljam, da so bili na seji trgovskega gremija za mesto Ljubljano sprejeti posamezni člani gremija, ki naj se obema skupinama priporočajo kot kandidati. Zato so bili ti člani tudi poslani obema volivnima odboroma, da se upoštevajo pri sestavi kandidatnih list. Sicer bo »Jutro« lagalo naprej vkljub vsem izjavam, vendar pozivam g. predsednika gremija trgovca G r e g o r c a, da izjavi kot predsednik, ali je postavil gremij SDS-arsko kandidatno listo za svojo ali ie ni? Tovariše trgovce pa pozivam, da kot en mož odbijejo še zadnji poskus SDS-arske zlorabe našega stanovstva.
Napredni ljubljanski trgovcc.
3utrov „uspeh" v Murski Soboti.
Poleg drugih farbarij, ki jih je torkovo »Jutro« priobčilo iz Prekmurja, je med drugimi tudi ta, da je g- Gašpar, trgovec v Murski Soboti, iz stanovskih razlogov odstopil kot kandidat na Jelačinovi listi ter se dal na razpolago SDS. Da pa SDSarska lista ne bo mogla agitirati s to izmišljotino, objavljamo pismo, ki ga je g. Gašpar sporočil, kjer pravi: »Ko se mi je ponudila kandidatura za delegata trgovsko-obrtne zbornice, kjer naj kandidiram kot član, sem kandidaturo sprejel. A ker me kandidirate samo kot namestnika, moram to kandidaturo odkloniti, kar blagovolite vzeti na znanje.«
Ta izjava dovolj jasno pove, da ni povzročilo izpremembo, ki jo »Jutro« s tako slastjo ponatiskuje, nikako spoznanje, da je strankarska SDSarska lista stanovska, stanovska lista Jelačinova pa — strankarska. Bil je popolnoma oseben vzrok. Sicer pa se naj »Jutro« le tolaži, ker »uspeh« njegovega poročanja o svoji »nadstrankarski stanovski li-listi« je pač tn, da so obrtne zadruge pravočasno spoznale nastavljeno nakano pri kandidaturah in jo tudi preprečile. Poleg tega pa ie prav, če so v težkem noložajn SDSarske liste vsaj kapljica radosti najde, saj 22. septembra bo v taboru SDS strahovit polom!
Tri slike.
Prva sličica. — Trije gospodje z avtomobilom. Pred desetimi dnevi so se vozili po Gorenjskem trije mogočnjaki SDS, med njimi »kandidat za kandidaturo«, ki ni iz Kranja. Ti trije gospodje so se v avtomobilu prepe-ljavali od podjetja do podjetja in na vso moč pregovarjali ravnatelje in voditelje posameznih industrijskih zavodov, da podpišejo vlogo na Zvezo industrijcev, da se za kandidata v Industrijskem podjetju mora postaviti osebno navzoči »kandidat za kandidaturo« iz Kranja. Dasi je ta kandidat silno nepriljubljen in po svoji zaposlenosti nima v industriji ničesar iskati, so nekateri podjetniki vsled pritiske-nja treh prič vendarle podpisali. Tako je trojica SDS nabrala okoli 15 podpisov.
Druga sličica. — Postavljanje SDS kandidatov. V Mariboru in drugod so se postavljali kandidati pri malih omizjih. Pa so pravili odločilni SDS gospodje: »Ja Nemcev je po Štajerskem še precej, treba jih bo upoštevati.« — Drugi protestira: »Še tega je treba. Za nas bo pa mest zmanjkalo. Poglej, saj nas je vendar tukaj šest, kandidatov pa smemo postaviti samo štiri.« Tretji jo pogrunta: »Denimo enega Nemca za namestnika, pa takega, ki bo gotovo šel z namL« In postavili so namestnika izven omizja.
Konec: SDS kandidat za kandidaturo, ki ni iz Kranja, je vložil pri volivni komisiji okoli 60 reklamacijskih zahtev, da se morajo do» lični volivci črtati iz volivnega imenika. Vse te zahteve so se tikale volivcev nemške narodnosti. Med drugimi so bile tudi zahteve, da se črtajo podjetniki, ki so podpisali na pritisk 3 gospodov z avtomobilom poziv, da se mora postaviti za kandidata tudi »SDS kandidat za kandidaturo« iz Kranja.
Med branjevci.
Objava Jelačin-Ogrinove liste je samostoj-nodemokratske vrste tako zbegala, da ne vedo proti njej odgovoriti ničesar drugega kot to, da sta gg. Ogrin in Jelačin šla kandidirat v nižje kategorije.
Na to jutrovsko skrb mirno odgovorimo. Prvič razpored kandidatov na naši listi jutrov-cev nič ne briga. Drugič je jasno, da vsaka skupina kandidira svoje voditelje tam, kjer jih najbolj potrebuje. Tretji in za nas najmerodaj-nejši razlog pa je tale: Jutrovci že begajo volivce z raznimi »stanovskimi« in »združenimi« imeni, ki so jih ukradli pri nas. To beganje je najlažje po deželi med volivci, ki manj bero dnevno časopisje in se morejo manj zanimati za potek volivnih priprav. Takim se najlaže dopove, kako naj voli, če mu ni treba reči drugega kot: Volimo Ogrina, volimo Jelačina! Zato morata pa biti imeni Ogrin in Jelačin na listah nižjih kategorij. Sedaj nas jutrovci menda razumejo. Njihovo besnenje, češ, da mi »priznavamo svoj lastni poraz«, pa je samo dokaz, kako v živo so jih zadeli združeni trgovci in obrtniki, ko so s sestavo kandidatne liste vnaprej onemogočili jutrovsko goljufije.
Selca nad Škofje loko.
Minulo nedeljo popoldne je bil v veliki dvorani tukajšnjega Krekovega doma sesta-j nek zaupnikov volivcev v Zbornico za trgovi-j no, obrt in industrijo. Sestanek je bil prav do-j bro obiskan, kljub temu, da smo zanj zvedeli | šele zadnji trenutek in je istočasno bila neka 1 druga važna seja in velik pogreb. Navzoči so se zavezali storiti vse, da bo Selška dolina pri volitvah dne 22. septembra častno odrezala. Pri nas jo zmaga Združene stanovske kandidatne liste toliko kot gotova; zastonj je ves napor esdeesarjev, ki zadnje čase našo dolino kar poplavljajo s svojo »Domovino«. Ljudje jo sicer vzamejo, potem pa v peč z njo, kamor tudi spada. Centralizma smo pri nas vsi do grla siti, zato bo v Selški dolini Franchettijeva esdeesarska lista žalostno pogorela. Da bi tako bilo tudi po vseh drugih krajih Slovenije!
DNE 5. SEPTEMBRA BO OKROŽNA PRI- 1 REDITE V V DOMŽALAH. NAJBOLJ ZANIMIVA TOČKA BO TEK NA 1000 METROV! 1
Razkol v tržaškem fašizmu.
Tržaški fašisti, ali pravzaprav, fašisti naseljeni v Trstu, se obrekujejo, blatijo po listih, pljujejo v obraz na ulici, grozijo s palicami v kavarnah; samo blato prihaja na dan. Prefekt je posegel vmes, dal »Seri« uradno posvarilo in tako rešil »Popolo di Trieste«, visokega komisarja Riccija in oficijelno stranko pred drznimi naskoki koinendatorja Bellija. Stvar se je končala, kakor je bilo pričakovati v sedanjih razmerah v Trstu in v Italiji sploh. Piero Belli, ravnatelj »Sere«, bo moral umolkniti ali zapustiti »Sero«, sicer čaka »Sero< smrt. G .Belli je še včeraj grozil, »da se udere plaz, ki bo odnesel Riccija in njegove pajdaše«, a k prefektovemu svarilu si ni upal več dodati besedice, ker bi bil list sicer zaplenjen Vzroki spora? Predvsem osebnosti. V laseh sta si pravzaprav komisar oficijelne fašistovske stranke poslanec Ricci, mož 30 let, in Piero Belli, komendator, publicist, mož z burno preteklostjo, ki gre od leta 1912, ko je bil urednik lista »Giornale«, glasila ogrskih vladnih krogov, ko je pričal proti Italijanu De Rooo, ki je bil radi špionaže obsojen na štiri leta ječe in v ječi umrl, pa do časa, ko je z D'Anminzijem zasedel Reko in tam dolgo gospodaril, ko je ustanovil fašistovski »Popolo di Trieste«, postal glavni urednik Mussolinije-vega glasila »Popolo d'Italia«, ko je pozneje ustavil list »Le Vie d'Impero« v Rimu in se pred nekaj tedni povrnil v Trst. Pero zna iz-vrstno sukati in rad jemlje nase očitek »Popo. la«, da nima drugega kakor nekaj cunj. Vi-soki komisar Ricci je prišel iz Carrare, mlad, eleganten, zna tudi leteti v letalu; komisar, juje v stranki po raznih mestih in posebno v Trstu ga je spravilo na pot do karijere, sploh gre za Giunto; Belli trdi, da ima Ricci že svoj hidroplan, »s katerim se vozi k brivcu«. Torej človek, ki zna reševati tudi zasebne gospodar-ske krize in ne samo fašistovskih. Kakor hitro je Belli prišel k »Seri«, se je list prelevil iz glasila tržaških kvant v ultrafašističen političen list. Belli je udaril po Ricci ju, da je aferist; v Trstu da je pripeljal h koritu tudi brata in prijatelje iz Carrare.
Belli je bil takoj izključen iz stranke io »Sera« proglašena za protifašistovsko. Riccija je seveda branil »Popolo di Trieste« kot glasilo fašistovske stranice. »Sera« je privlekla vse grehe »Popola« na dan, tržaški industrijalci so mu dali denar, ima pol milijona deficita, ne plačuje davkov ne elektrike ne plina. To so se Tržačani trgali za »Sero«, a prefektura je pričela list pleniti. »Sero« pa so zadnje dneve z avtomobilom razdeljevali po mestu preden so mogli policaji zaseči list Tudi »Popola« se je več prodalo radi polemike, ki je bila naravnost bestijalna. »Mogoče so gg. okoli «Popola» obupani, ker so kakor osli, ki sežejo z gobcem nad jasli prepozno; kajti jasli so pralne in stavci hočejo biti plačani.« (»Sera« »Popolu«.) Itd. Okrog »Sere« so se takoj strnili vsi fašistovski disidenti, ki so imeli prej za glasilo ustavljeni »Corriere delle Giu-lie«. Napetost je v mestu vedno bolj rastla; v kavarnah je prišlo že do incidentov, pred kavarno »Miramar« je šlo v sredo zvečer na nož, da niso intervenirali karabinerji in detektivi. Neki Bellijev prijatelj je »Popolu« telefoniral, da je bil Belli aretiran; a »Pop-ilj« ni nasedeL Gotovo je, da bo moral Belli zapustiti Trst, ker zna sicer priti do krvavih dogodkov.
Boj za korito se bo seveda nadaljeval, a ne tako javno. Tako je v Trstu; približno enako tudi v drugih italijanskih lr.estih. Sovraštvo med raznimi strujami v fašizmu je nei!-merno in edino Mussolini ga more še krotiti.
GARANCIJSKA POGODBA MED SOVJET.
SKO RUSIJO IN POLJSKO.
Varšava, 30. avg. (Izv.) Opolnomočeni zastopnik Socialističnih Sovjetskih republik v Varšavi je svojčas izročil v imenu sovjetskega komisariata za zunanje zadeve poljskemu ministru za zunanje zadeve zadeven osnutek garancijske pogodbe, ki naj prepreči med obema državama vsakršne medsebojne agresivne akcije in ki obvezuje vsako od pogodbenih držav k nevtralnosti za slučaj, da je ena od obeh pogodbenih držav od tretje napadena. Obenem je sovjetska vlada z imenovanim osnutkom predložila željo, da se podpis pogodbe izvrši ob priliki prihoda poljskega zunanjega ministra v Moskvo, ki bi se naj izvršil meseca avgusta. Poljska pa je ta predlog sovjetskega zunanjega ministrstva odklonila. Glasom poročil se bo izvršil obisk poljskega zunanjega ministra v Moskvi šele v pozni jeseni. Istočasno sklepa Sovjetska Rusija tudi garancijske pogodbe z Estonsko in letvijo.
TEŽKA NESREČA V BUDIMPEŠTI.
Budimpešta, 31. avg. (Izv.) Tu se je zgodila strašna nesreča pri gradbi nekega velikega poslopja. Del zgradbe se je zrušil in pokopal v razvalinah sedem mrtvecev, 10 pa je težko ranjenih.
e&aEsanaraaaiinicBnRiBii
POPRAVITE KANDIDATNO LISTO.
Četrti namestnik v prvi kategoriji trgovinskega odseka ni Anton Farazinc, ampak Anton Fazarinc.
Prvi namestnik v drugi kategoriji trgovinskega odseka ni Jožef Gašpar, trgovec, Murska Sobota, ampak Jože! škafar, trgovcc, Beltinci.
Tretji kandidat v iretji kategoriji obrtnega odseka jc Štefan Sukič, krojaški mojster, ne čevijarskL
Kcii se god1 doma
IzSet ]usos!ovan. Orlov v Um.
Dan, katerega smo pričakovali S hrepenenja polnim srcem, je prišel. Naši južni bratje in sestre iz Slavonije, Bosne in Hercegovine, Orli iz Sinja in hrvatske Banovine so prispeli danes ob 10. uri na glavni kolodvor, da še pridružijo naši orlovski družini. Bratsko in sestrsko je bilo svidenje na postaji, kjer so jih čakali člani pripravljavnega odbora. Dospeli so pod vodstvom vladike dr. Jerolima Mileta, škofa iz Šibenika. Dva cerkvena kneza nas bosta spremljala na potu proti jugu — proti srcu katoliškega sveta — proti večnemu Rimu. Veselje naše se je še povečalo, ko smo čuli, da se nam pridruži naš ljubljeni škof dr. Jeglič, kateri se je odločil, da kljub starosti in delu spremlja našo mladino na njeni prvi poti v Rim.
Od 12. do 13. ure so se začeli zbirati tudi izletniki iz Slovenije, katerih je 350, tako da bo celotna družina štela 410 članov in članic. Železnica nam je zelo postregla z lepimi vozovi, kateri nas popeljejo prav do Ritna. Hvalevredno je, da so vse naše oblasti, brez izjeme, iskreno in dobrohotno pomagale, da se je omogočil naš izlet, ki bo gotovo veliko koristil ugledu naše mlade države Jugoslavije, kakor izletnikom samim. Narodi se spoznavajo po medsebojnem stiku — po medsebojnem občevanju. Ob taki priliki izgine marsikateri predsodek, katerega ima človek o tem ali onem narodu — o tej ali oni državi.
Brez dvoma vrši naša Jugoslovanska Orlovska Zveza lepo plemenito kulturno delo, da od časa do časa priredi izlete tudi v zunanje države. Spomnimo se le na krasno uspeli izlet v Brno. Koliko prijateljskih stikov se je takrat sklenilo med nami in Čehi! Vsake počitnice nas pridejo naši severni bratje oh-iskat in mi komaj čakamo, da se zopet ž njimi snidemo v zlati Pragi. Za Brnom je prišel StraBburg, za tem Pariz. Poleg Čehov nas prav vsled teh izletov poznajo najbolje Francozi. Parižani se še prav živo spominjajo dne, ko je po Avenuc des Champs Elysees donela slovenska pesem. Zato pač smemo upati, da bo tudi naš polet proti Rimu pridobil ugled naši državi in našemu narodu, v kar nam po-mozi Bog!
Romanje na Sv. Goro pri 'l,j	Gorici.
Odpeljemo se v soboto 4. t. m. ob 6.23 zjutraj iz Ljubljane in se vlak ustavi na vseh postajah do Rakeka. Kdor vstopi v vlak v Ljubljani in se vrne do Ljubljane, kupi v Ljubljani vozni listek za vso vožnjo do Rakeka in od Boh. Bistrice do Ljubljane. Vožnja stane 27.75 Din. Istotako kupijo vsi vozne listke na drugih postajah do Rakeka in veljajo ti listki nazaj domov do vstopne postaje: za vso vožnjo bo plačati na Brezovici 27.75, Notranje gorice 29.50, v Preserju 27.75, v Borovnici 29.50, Verdu 29.50, v Logatcu 27.75, v Planini 27.75 in Rakeku 2.9.50. Kdor se bo vozil od Ljubljane proti Rakeku v nedeljo zvečer z brzovlakom, ki se ustavi v Borovnici, Logatcu in Rakeku, bo doplačal polovico za brzovlak v Ljubljani nazaj grede. — Kdor se misli na progi Boh. Bistrica—Ljubljana kaj ustaviti, ta pa mora kupiti pri vstopni postaji do Rakeka drž. meja polovični vozni listek in ravnotako na Boh. Bistrici do one postaje, kjer misli izstopiti. Za Italijo bo kupil vozne listke odbor, skupno za celo progo od Postojne drž. meja do Podbrda drž. meja. — Legitimacije vzemite s seboj! — Kar nasprotni listi pišejo, da ne bomo smeli v Trstu iti v mesto, je zlagano in italijanski konzulat v Ljubljani je dal v »Jutro« tozadevni popravek. V Trst pridemo okrog poldne in ostanemo tam do pol sedmih zvečer. — Kdor bi hotel v Italiji dalj časa ostati, mora imeti svoj lastni potni list z vizumom.
Krediti železniške uprave v Sloveniji.
Po povratku direktorja ravnateljstva državnih železnic inž. D. Kneževiča iz Belgrada se vrše daljše konference oddelnih načelnikov pri direktorju, odnosno direkcijske seje. Posvečene so edi-nole vprašanju povišanja kreditov odnosno redukcije železniških delavcev. V podučenih krogih na-glašajo, da se izvede tudi temeljita redukcija oddelkov pri direkciji sami, da hi se na ta način prištodilo nekaj na izdatkih. Finančni efekt take redukcije bi bil baje precej povoljen. Govoro, da se
Moški
K ČSTI OBLEKI
RABITE ČISTO OBUTEV
/žBJGS?"
Ženski i«
Otroški
namerava v prvi vrsti ulrinitt zelo va«en komer-cljalni (VII.) oddelek, ki je eden največjih in ima še 7. pododdelkov. Agende tega oddelka naj bi se razdelil© primerno na druge oddelke. Uradništvo bi se razdelilo k drugim oddelkom, nekateri pa bi se reducirali.
Splošno z nestrpnostjo pričakujejo vsi 1. sept., ko pade definitivna odločitev od strani generaln direkcije.
Velikanski naval v ljubljansko bolnico.
Vsi ljubljanski dnevniki so že prinesli kratke beležite o velikem navalu bolnikov v ljubljansko splošno bolnico. Uprava bolnice je že večkrat opozarjala občinstvo glede sprejema bolnikov, poudarjajoč, da je primorana sprejemati le one osebe, ki so nujno potrebne prave oskrbe, dočim odklanja druge in je obenem uprava začela predčasno odpuščati iz bolnice one bolnike, ki še niso popolnoma okrevali, da je tako našla prostor za druge, oskrbe nujno potrebne bolnike.
Pregled statistiko o sprejemu bolnikov dokazuje na zgovoren način, kaljo velikanski je naval v splošno bolnico.
Od novega leta, 1. januarja 1926 do 31. avgusta je bilo sprejetih v ljubljansko bolnico 10.017 oseb. To število jo rekordno! V primeri z prejšnjimi leti po prevratu najvišje. Lansko leto se je to število doseglo šele oktobra meseca.
Ivan Suhadolnik, 42 letni posestnik iz Rakitne, je bil 10.000. bolnik, sprejet v bolnico.
Poprečno znaša stanje bolnikov v bolnici 530—GC0. Dnevno prihaja v bolnico Š0—50 oseb, ki prosijo sprejema. Vedno so vsi oddelki do zadnje postelje in zadnjega kotifcka zasedeni, nikdar ni nobena postelja niti en dan nezasedena.
Brezposelnost.'
Povodom ponočne racije je policija zalotila v neki šupi v Mestnem logu tudi 4 brezposelne delavce. Odvedeni na policijo so tam izjavili, da so morali iskati zavetja v šupah radi hladnih noči, so brez posla in zato ne morejo plačevati stanovanja. Ko so ugotovili, da niso sumljivi kakih de-liktov in da se njih imena ne nahajajo v kriminalni razvidniei, so jih izpustili. Poleg deložiran-cev pred šentpetftrsko vojašnico so ti brezposeineži kričeč dokaz socialne bede v našem mestu. Mi vemo celo za reveža, ki mora z ženo na prostem prenočevatil
Policijska racija v Ljubljani.
Ker so se v zadnjih dneh vedno Stevilneje ponavljali razni predrzni vlomi in tatvine, je prišla policija do prepričanja, da se potika po mestu več nevarnih ljudi, ki se po dnevi skrivajo, po noči pa kradejo. Ni bilo dneva, da ne bi bil prijavljen kak slučaj vloma ali tatvine po trgovinah, gostilnah in kavarnah in pa tudi po privatnih stanovanjih. Posebno nedelja je bila bogata na takih dogodkih. Zato je odredilo policijsko ravnateljstvo takozvano »racijo« ali pregled po nočiščih in po skrivališčih v Mestnem logu, pod Tivolijem in na Golovcu. In res so imeli lep uspeh. Aretirali so 12 nevarnih sumljivih oseb. Med temi je bilo seveda tudi več brezposelnih revežev, ki si niso mogli drugače pomagati in so morali prenočevati po šupah in kozolcih. Te so seveda izpustili. Med temi pa so zasačili tudi več nevarnih vlomilcev, elegantnih šarlatanov, ki so pesebno radi posečali Zvezdo, kjer so iskali žrtve in kovali razne nečedne naklepe. Tako so dobili v neki gostilni pri Sv. Jakobu elegantnega vlomilca, bivšega trgovskega potnočnika Stankota Raznožnika, ki je vlomil meseca maja letos v trgovino mokarja Fajdige na Rimski cesti in jo prišel šele pred dobrimi 14 dnevi iz zaporo. Dobili so ga v družbi njegove to-varišice, ki jo tudi policija dobro pozna. — V neki drugi gostilni na Vidovdanski cesti pa so prijeli tudi bivšega trgovskega pomočnika Lojzeta Omana, doma tz SenetiS pri Kranju, ki Ima tudi že dosti in precej težkih grehov na vesti. Pred kratkim je izvršil tudi predrzen vlom v Železnikih, kjer je ukradel čez 7000 Din zlatnine in gotovine.
Aretacija nevarnega vlomilca.
Pred kratkim smo poročali, da se je posrečilo ljubljanski policiji, da je zasačila zelo nevarnega tatu in vlomilca Janeza Možino, ki ima na vesti žo več lopovščin, izmed katerih je bila zadnja največja predrzen vlom v konsumno društvo v Litiji, kjer je ukradel s Svojim tovarišem preko 60.000 dinarjev raznega manufakturnega blaga. — Ko sta po vlomu Možina in njegov tovariš nekaj dni popivala v Ljubljani, je Možinov tovariš odšel iz Ljubljane, Možina pa je ostal in so ga aretirali. — No in sedaj sta ta dva nevarna tatinska bratca zopet oba skupaj na t- varnem. Iz Ljubljane pobegli France Pibernik, star 26 let, delo-mržen hlapec, se je peljal s svojim deležem na Hrvatsko. Elegantno oblečen in z dobro napolnjenim mošnjičkom je vesetjačil v Karlovcu, Sušaku, Cirkvonici in v Zagrebu. Tam ,pa mu je postalo dolgčas po Ljubljani, ali pa se je lotevala sušica njegovo denarnice, fant se je vrnil na mesto, kamor Be zločinci, kot je znano, vedno radi vračajo. Elegantno oblečen, še s precejšnjo kopico metuljčkov v listnici, je srečal slučajno na še tališču pod Tivolijem neko svojo sorodnico. Med najbolj živahnim razgovorom pa je pristopil neznanec, ki se mu je predstavil za detektiva in ki ga je povabil na pošel v rdečo hišo tam na Bl&i\veisovi cesti, katero Pibernik že prav dobro pozna. — In moral je iti. Tam so ga seveda takoj našli v spisih in albumu nevarnih vlomilcev in ooatanačev in bilo
je po njem. — Pibernik je rojen pri Sv. Urhu v krškem okraju, pristojen pa je v Mokronog. Meseca oktobra lani je prišel z daljšega letovanja v ljubljanskih sporih in se je od takrat potikal po svetu. Na vesti ima cel seznam raznih tatvin in vlomov, tako da bo imelo ž njim državno pravd-ništvo precej posla, preden ga predstavi porotnikom. Mož pride najbrže že pred prihodnjo poroto, če bo do takrat završen register njegovih lopovščin in pustolovščin.
Dijaki na barikadah.
Zagrebški visokošolci že dolgo bijejo boj za »Djački dom« na Uict, ki ga hočejo izprazniti in prirediti za gluhonemnico. V ponedeljek bi se bila morala izvršiti prisilna deložacija, pa so se dijaki zabarikadirali, pripravljeni, da ne dopuste izpraznitve. Merodajni faktorji so deložacijo odložili za en dan, dijaki pa so čakali, kak odgovor bo prišel od ministrstva za socialno politiko.
Danes zjutraj pa je policija ponovno prišla pred »Djački dom«, da deložira tam stanujoče akademike. Našla pa je zopet popolnoma zabarikadi-rane vse dohode in ni mogla udreti v dom. Šele po poldrugourni borbi se je policiji posrečilo odstraniti ovire in odpreti vrata. Pričela se je borba z dijaki, ki so se deložaciji upirali in so bili pri tem trije dijaki lahko ranjeni. Policija je dijake internirala skupno v eni sobi, jih zaslišala in popisala, potem pa izpustila na prosto.
V	celem Zagrebu je ta incident povzročil veliko senzacijo in se tudi vse časopisje obširno bavi s tem dogodkom.
Kar tri nesreče v erss družini.
Pri Mali Nedelji so doletele Benkovo hišo v Precetincih kar ti nesreče. Začelo se je, ko so odnesli uzmov:či iz on mre izkupiček za kravo. Ali ni denar naložen veliko bolj vamo v hranilnici nego pa v kaki trhli skrinji'? Grozen je bil za Ben-kove 4. avgust, ko je zmečkala mlatilnica nogo 15 letni hčerki Mariji. Ker je zgubila preveč krvi, so jo poslali iz mursko-sobotiške bolnice nazaj domov, kjer je tudi umrla. V tretje gre rado, je rekel nesrečni oče. In res, že na dan pogreba hčerke se je irjpolnila njegova prerokba. Ko je vozil snop-je, so se mu eplašili na njivi voli. Padel je pod voz, kolesa so mu šla preko noge in mu jo strla. Ko bi bil poslal takoj po zdravnika, bi mu bilo pomagano, tako pa je izdihnil radi zastrupljenja krvi. Ravno 3 tedne za hčerko je odšel v večnost ubogi oče.
Vlom v blagajno koroške prosovne sekcije v Mariboru.
V	noči od 80. na 81. avgusta je bil izvršen v blagajno progovne sekcije na Koroškem kolodvoru drzen vlom, ki pa vlomilcem le po čudnem slučaju ni donesel zaželjenega uspeha. Blagajna progovne sekcije je sprejela v ponedeljek okrog 300.000 Din, namenjenih za izplačilo uradnikov in delavcev. Denar je bil čez dan spravljen v sek-cijski blagajni, preko noči pa ga je blagajnik slučajno shranil v drugi, varnejši blagajni. To je bilo očividno storilcem, ki so morali drugače vse razmere dobro poznati, neznano, zato so se nadejali bogatega plena.
Progovna sekcija je nastanjena v poslopju Koroškega kolodvora. Okna pisarn so zavarovana z železnim omrežjem ter gledajo deloma na cesto, na peronsko stran in na vrt, ki je ograjen ter zaklenjen. Skozi okna na vrtu so vlomilci prišli v pisarniške prostore Odlomili so železne palico na oknu s posebnimi kleščami, kakor jih imajo le delavci na železniški progi, priviti jih navzgor ter se skozi nastalo odprtino spravili v blagajniško sobo. Prinesli so seboj kompletno orodje, namenjeno za vlom v železne blagajne, toda delo jim je bilo olajšano, ker je bila blagajna samo — lesena, na zunaj obita s precej tenko pločevino ter tako navidezno podobna Wetheimerici. Razbili so ključavnico ter z lahkoto odprli vrata, našli pa so mesto pričakovanega plena le dve usnjati denarnici z malo vsoto drobiža, katerega so vzeli seboj v iznosu kakih 700 Din. Morali so zelo hiteli, kajti pozabili so preiskati kuverte, v katerih se je nahajala že plača za uradnike. V tem kuvertah je bilo več deset tisoč dinarjev, v drugem pa 7000 Din, toda vlomilci so očividno mislili, da so prazni. Z malenkostnim plonom so morali oditi.
Vlom so opazili zjutraj ter takoj obvestili policijo. Preiskava je dognala, da morajo vlomilcem biti razmere dobro znane. Policija vodi energično preiskavo in upati je, da bo vlomilce kmalu izsledila.
lepa ciganka.
Ob Savi pri Tomačevem je bila ukradena med kopanjem iz obleke čevljarskemu pomočniku Pavlu Mezetu usnjata listnica, v kateri je imel 400 Din gotovine in pa nekaj listin in vložni list »Vzajemne posojlnice-'. Poleg tega mu je odnesel tat tudi par lakastih čevljev, vrednih 400 Din. — Modistki Pavli Žirovnikovi pa jo ukradel ta nevarni poha-jač čevlje vredne 200 Din in pa ročno torbico iz rjavega usnja, v kateri je imela manjši znesek denarja, tako da je oškodovana za okoli 150 Din. Kopalci so prijavili policiji, da se je potikala ob obrežju celo popoldne neka mlada, zelo prikupna ciganka. Bila je jako čedno oblečena in je prerokovala kopalcem in kopalkam srečo iz kart In z dlani. To priliko pa je izrabila, da je posegala tudi po tujih žepih in praznila denarnice. Bilo je okra-denih še več drugih kopalcev, ki pa tatvine niti ne prijavijo, ker vedo, da jim to nič ne koristi in bi imeli samo sitna pota.
BUKEV JO JE UBILA.
Posesrnica Jera Boic na mejah je ži-ia 28. avgusta skupno s svojim možem praprot ob robu gozda. Tik Jero so podsekavali 1'olanci bukev, ki ie nadla nenadoma in ubila pri Driči ženjico.
Kmetijska razstava
na Ljublj. velesejmu
bo imela za razstavljalce I« tedaj prav poseben pomen, ako
z oglasi
v najem časopisju o p o z o r e Urita
javnost na razstavljene predmete I
Storite to takoj, ne bo Vam žal
■ s ■ d a a s is u a si a eo b e b b k b b h h ■ m
Razno.
Tatinska trojica. V puškarno v Kranju so
prišli trije Bosanci, ki so se izdajali za boljše ru premožnejše ljudi in so začeli izbirati različno orožje. — Toda to so bili čudni kupci. Kupili so samo en samokres in sicer na način kakor pravi šaljivo Ljubljančan na vprašanje, koliko stane: »Pet prstov in po legija j l< To so pravi namreč po domače ukrasti. — Požar na mešanem vlakn. V, soboto opoldne sta se na mešanem vlaku Šid—Vukovar med vožnjo vnela dva vagona prediva in popolnoma zgorela. Strojevodja, ki je osebne vagone odklopil, je odnesel več opeklin. — Samomor starčka. V nedeljo je izvršil v Zagrebu 70 letni starček Jurij Košir samomor. Popil je večjo količino strupa. — Vlak jo jo povozil. V ponedeljek zvečer je povozil v Zagrebu vlak gdč. Dragico Ro-gič, poštno uradnico, in jo popolnoma razmesaril. Gre za samomor.
Trbovlje
Vagonov manjka. Vsak dan primanjkuje rudniku vagonov za nakladanje premoga. V soboto bi bil moral rudnik oddati 500 vagonov premoga, oddal ga je pa 80. Kakor smo se informirali, je železnica oddala vse izposojene oziroma tuje vagone tja, kamor spadajo. Poleti, ko ni bilo naročit za premog, je že šlo, kaj pa bo, ko se bodo poljski pridelki prevažali sem in tja, tedaj pa sploh ne bo mogoče dobiti vagonov. Zaloga premoga na Se-paraciji je polna in če se železnica no bo pobrigala za dovoljno dostavitev vozov, se bo rudniku največ pa tisočerim delavcem napravila velika škoda.
Hiinen. Danes se v Celju poroči g. Aleksander Zambelli, cand. ing. mont. v Ljubljani, z gospodično Mijo Bidovec, stud. ing. chem. istotam. Nevesta je hči tukajšnjega rudniškega blagajnika g. Franca Bidovca. Poročencema kličemo: Bilo srečno!
Rudniška codba je v nedeljo po daljšem presledku, kateremu je bilo krivo slabo vreme ali pa zaposlenost na drugem mestu, zopet igrala na trgu pred rudniško restavracijo pod osebnim vodstvom g. Drakslerja. Godba je znana kot prvovrstna.
Uradni (lan okrajnega glavarstva je dane«, 1. septembra na občini, kamor pride osebno ura-dovat g. glavar Pinkava.
Skofja Loka. Naš okrajni cestni odbor se je odloČil, da vendar enkrat temeljilo popravi cesto od Loke do kolodvora. Ker se pn denar, ki ga sicer plačujemo za ceste, menda odteka po Savi proti Ljubljani in dalje, smo si pomagali čisto po svoje. Pri »Plevnu« je postavljena nekaka mitnica, pri kaleri mora plačati vsak voznik s tovornim vozom 2 Din, osebni avto 10 Din in tovorni 25 Din. Za kredit, ki ga je cestni odbor najel za popravilo ceste, so morali odborniki prevzeti osebno poroštvo. V Loki in po obeh dolinah se nova naprava precej komentira in nekdo je izrekel željo, da bi se minister za zgradbe kdaj pripeljal nadzorovat; potem bi dobili 10 Din državne podpore. — Tukajšnji or-liški krožek se že od 23. avgusta vsak večer prav pridno suče okoli piskrov in kožic. Imajo večerni gospodinjski tečaj pod vodstvom gdč. učiteljico Iiart-man. Tečaj se bo zaključil 14. oktobra. Udeležuje se ga 14 gojenk. Le veliko se naučite I — Dne 8. t m. ob sedmih zvečer pa bo imelo naše Kat. prosvetno društvo v Društvenem domu lelni občni zbor. Pričakujemo polnošr^vilnc udeležbe in vabimo tudi vse prijatelje društva.
Gomilsko. Dne 5. septembra t. 1. priredi obrtno društvo na Gomilskem v ondotnem gasilnem domu veliko veselico, koje čisti dobiček je namenjen pred enim letom ustanovljeni obrtno-nadalje-valni šoli. Na sporedu sta 2 veseloigri, bogat sre-čolov (celo vreče hmelja, razno orodjo ter druga živa in mrtva roba) in prosta zabava z zelo zanimivim sporedom. Za telesni blagor bodo skrbeli številni šotori. Prijatelji poštene in prisrčne zabave dobrodošli! Privedite s seboj vse prijatelje in znance I Morda nakloni srečolov tudi vam cel cent hmelja?
Vurborg. Umrl je zvest in delaven naš somišljenik Jožef Gomilšek iz Krčevin. Njegovo priljubljenost pri vseh je pokazal njegov pogreb, ko ga je večina župljanov spremljala na pokopališče. Naj v miru počiva! Rodbini Gomilškovi naše sožalje! — Sadni ogled po naši občini bomo opravili v nedelje 5. septembra pod strokovnim vodstvom g. prof. Priola iz Maribora. Vsi prijatelji sadjarstva na svidenje! Sestanek je ob 1 popoldne pri graščinskem marofu. — Na tukajšnjo graščinsko veleposestvo jo prišel nov ravnatelj, ki bo gotovo naklonjen tuk. prebivalstvu. — Dobili smo z novim šolskim letom tudi novega šol. upravitelja.
K PLATNEN! OBLEKI
KUPITE PLATNENO OBUTEV
Moški 99*- Ženski 65'-Otroški 49'-
Dnevne novice
kr Kaj je s potnino katehetom? Kakor je pri nas že navada, dolguje država potnine v ekskurendo-šole še za čas od 1. januarja do 1. aprila 1926. Pred dobrim mesecem je krožil neki ferman, da je proračun do 1. aprila 1926 že izčrpan. Kakor da gospodje na vladi ne bi vedeli, da so bile te potnine katehetom vendar tudi v proračunu za 1925/26! Pa bodo vendar izplačali iz nekih drugih fončlov, so milostno rekli, samo pobotnice naj kateheti podpišejo. Seveda so hitro podpisali, v prijetni nadi, da vendar dobe vsaj te dinarje, ko pa jim je vlada pri dokladah vzela toliko kakor 50krat bolje plačanim generalom! A niti tiste borne plačice do danes seveda od jni-koder! Človek se čudi in čudi salomonski modrosti naših visokih gospodov, trpi pa ob tem seveda tudi glad! Prvo je morda še malo prijetno, drugo pa nič posebno!
■k Revizija pri OUZD. V Ljubljano je prispela komisija, da pregleda poslovanje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev. V komisiji so: gg. Savo Korica, Milan Korač in Jure Smuk.
k Poroka. Na Brezjah se poroči dames tajnik Trboveljske premogokopne družbe g. Josip Pogačnik z gdčno. Maro roj. Po-gačnikovo, oba iz Podnarta na Gorenjskem. G. Josip Pogačnik je sin bivšega predsednika prve naše slovenske vlade, nevesta pa tudi iz ugledne rodbine Pogačnikove, ki ima lesno trgovino v Podnartu. Bilo srečno!
•k Mlekarska šola v Škoiji Loki. Na podlagi rešitve ministrstva za poljedelstvo se otvori letos mlekarska šola v Škofji Loki z enoletnimi kurzi.
Še je čas, da si naročite srečke izobraževalnega društva na Breznici, ki ima nad 500 dobitkov v vrednosti nad 50.000 Din in 3eset nagrad po 5 zlatih dolarjev. Če ste srečite že prejeli, glejte, da jih plačate do dneva žrebanja, ker sicer ne morete ničesar zadeti, ali pa jih še pred žrebanjem vrnete, ker jih boste sicer morali plačati. Srečke naročite z dopisnico na naslov: Izobraževalno društvo na Breznici p. Žirovnica. — Izžrebane številke bodo takoj po žrebanju objavljene v »Slovencu«.
k Loterija v korist župne cerkve v Žireh.
Srečke, ki niso bile do nedelje vrnjene, se smatrajo kot prodane in jih mora vsak morebitni zamudnik plačati. Vsi razprodajalci srečk naj takoj pošljejo denar za prodane srečke, ker one srečke, ki ne bodo do razglasitve žrebanja plačane, ne bodo veljavne in z njimi ne bo mogel nihče dobiti dobitkov, če bedo slučajno izžrebane. Izid žrebanja bo razglašen v »Slovencu« in »Domoljubu« v eni izmed prihodnjih številk.
k Poziv usmiljenim srcem. Kakor smo že poročali, je sobotni požar v Sp. Dupljicah pri Grosupljem povzročil ogromno škodo. Kdor bi hotel ubogim pogorelcem pomagati, naj pošlje svoj prispevek županstvu občine Grosuplje. Pomoč je nujno potrebna!
k Cene kruhu padle v Zagrebu. Mestni odbor za pobijanje draginje je pozval pekovsko zadrugo, naj primerno nižjim cenam moke zniža tudi ceno kruhu. Zadruga je sklenila z današnjim dnem cene znižati.
k 16.000 gospodarjev ima v Švici v lastnih kleteh brezalkoholno vino. Tudi ti ga boš lahko napravil, ako se udeležiš tečaja »Brezalkoholne Produkcije«!
k Marsikdo misli, da bo onemogočil razvoj brezalkoholnega gospodarstva s tem, da noče o tem nič slišati. Če kdo misli, da se treznostni pokret ne bo razširil, ker njemu ni ljubo, se bridko moti. Spoznal bo to morda — prepozno! Zdaj je šc čas, da se prijavijo interesenti za tečaj o brezalkoholnem gospodarstvu, ki ga priredi »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, prihodnji teden. Število udeležencev za prvi tečaj je že polno, vendar se bosta na splošno željo vršila še dva tečaja. Prijavite se nemudoma, da se ne boste kasneje kesali, češ, zopet je ena ugodna prilika zamujena.
•k Možnost cepljenja proti škrlatici. Da se ustreže vsem starišem, ki žele dati cepiti svoje otroke proti škrlatici, se izvaja vsako delovno soboto od 8. do 9. ure zjutraj v Zavodu za socialno-higiensko zaščito dcce v Ljubljani cepljenje proti škrlatici. K cepljenju lahko pripelje vsakdo svojega otroka. Cepljenje je brezplačno. Akutno bolni otroci in otroci, ki še niso dovolj okrevali po prestani težji bolezni, se ne bodo cepili razen v izjemno nujnih primerih.
k Otvoritev telefona pri pošti Mirna. Dne 18. avgusta t. 1. je bila pri pošti Mirna otvorjena telefonska centrala za medkrajevni 'promet z vso našo državo.
k Ukinitev sezonskih uradov. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se s 15. septembrom ukinejo sezonski poštni in brzojavni uradi.
k Vojvodinski pravniki v Ljubljani. Iz Vojvodine pride na pravniški kongres v Ljubljano okoli 400 pravnikov. Iz Subotice odpotujejo 7. septembra s posebnim vlakom.
k Nova gimnazija. Na Belem polju se otvori letos nižja štirirazredna gimnazija.
k Mednarodna razstavo psov v Ljubljani. Vodstvo razstave opozarja vse interesente, da se je r.a sploJr.o željo podaljšal rok za prijavo psov na razstavo do vključno 3. septem-
bra. Vse prijave sprejema dnevno od 9. do 12. in od 15. do 18. ure razstavna poslovalnica, Ljubljana, Poljanska cesta 3. Poznejših prijav ne bo možno več upoštevati za objavo v razstavnem katalogu.
~k Odločba državnega sveta. Državni svet je odločil, da se uradnikom-upokojencem ne more računati v penzijo 10% povišica na stanarino, ker se za podlago pokojnine more vzeti samo redna stanarina.
* Najboljši čevlji za otroke in dijake domačega izdelka se dobijo le v trg. 2 i b e r t, Prešernova ulica.	f
■k Na zasebnem učnem zavodu Ant. Rud. Legat v Mariboru začnejo novi učni tečaji dne d.oktobra t. 1. in trajajo šest mesecev namesto štirih kakor doslej, da imajo učenci več časa za vaje in učenje. Na ta način bo tudi učni uspeh izboljšan. Za strojepisje so različni dobri sistemi na razpolago. Pouk se izvrši z desetimi prsti. Uvedeni so sledeči tečaji: strojepisje, slovenska in nemška stenografija, knjigovodstvo, računstvo, slovenščina, nemščina in srbohrvaščina. Prospekt brezplačno v trgovini s pisarniškimi potrebščinami Ant. Rud. Legat & C o. , Maribor, Slovenska ulica 7, telefon 100.
kr Izgubil sc je pes z znamko št. 901 po imenu Prcfi, ali ga je kdo odpeljal. Kdor ga ima, naj ga odda na Bregu štev. 2 pri Rudi Sterle, kjer na poznejše zahteve za psa ne dobi nobene odškodnine.
kr Dežne plašče vseh vrst in črne suknje — specielno za gg. duhovnike — ima vedno v zalogi F. Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19.
kr Pozor pred tatom! V četrtek predpol-dan je udri neznan uzmovič skozi zaprto okno v stanovanje g. Rafaela Gorenšk.a, bivšega pevovodje in organista pri Novi cerkvi pri Žalcu ter mu pobral vso obleko, uro z verižico, denarnico, spričevala meščanskih in glasbenih šol v Celju ter razne druge stvari. Orožništvo tatu še ni izsledilo. Zato prosimo vsakega, zlasti pa preč. župnijske urade, da dotičnika, ki bi se izkazal z omenjenimi listi, takoj naznanijo orožništvu,
k Dve nesreči. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali med drugimi vladnega svetnika Šivica, ki se je ponesrečil na Dolenjskem. Na-lomil si je nogo. — Iz Vrzdenca pri Horjulu pa so pripeljali triletno deklico Marijo Sta-novnikovo. Dekle sc je igralo na cesti, ko so pridirjali splašeni konji posestnika Andreja Rožanca, ki so dekleta povozili. Dekletce ima več poškodb na rokah in nogah.
•k Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žal!
■k Ljutomer. Pri žrebanju efektne loterije društva J Kat. dom« v Ljutomeru dne 29. avgusta je bilo izžrebanih 250 dobitkov v vrednosti po 30.000 Din. in sicer po sledečem redu: Prvi dobitek je zadela štev. 9652, drugi dobitek štev. 9456, tretji dobitek štev. 8264, četrti dobitek štev. 7343, peti dobitek štev. 8031, šesti dobitek štev. 867, sedmi dobitek štev. 790, osmi dobitek štev. 1805, doveti dobitek štev. 5012, deseti dobitek štev. 6632. 240 nadaljnjih dobitkov so zadele številke srečk v temle redu: 3718, 2529, 1586, 8112. 5307, 7215, 6352, 1804, 1614, 3259, 3647, 5056, 7405, 6416, 387, 1026, 1269, 7571, 7811, 3041, 7478, 7446, 2465, 8229, 9601. 4943, 3339, 78, 9134, 6915, 5157, 8130, 6626, 9837, 6892, 537, 5972, 7319, 6778, 2223, 4309, 2613. 3744, 4103, 649. 4945, 7884, 4886, 66, 9913, 1046. J 486, 1894. 2813, 4038, 7130, 9921, 3598, 5759, 8191, 4920, 3607, 54,80, 5814. 1983, 1196, 3993, 1258, 6552, 7810, 691, 9254, 2C83, 7753, 9231, 8376. 6103, 4544, 4157, 182, 2713, 6510, 2214, 3119, 745, 678, 7517, 238, 9217, 2511, 4550, 3709, 5513, 9740, 2480, 9622, 735, 2443, 2320, 2078, 9989, 9566, 7051, 9475, 918, 7677, 1684, 9954 8360, 2990, 1043, 4273, 7038, 9083, 9387, 598, 2753, 160, 6611, 5142, 701, 2912, 4214, 5559, 640, 7801, 7880, 4680, 8417, 1735, 9345, 5030, 8665, 3985, 4966, 5251, 9393, 7615, 9781, 1895, 8051, 8781, 5316, 7905, 75, 8216, 9558, 4361. 5103, 9332, 5797, 7718, 430. 9428, 8042, 471, 2133, 2952, 7022, 3712, 5519, 1329, 0979, 3054, 1517, 107, 1038. 5326, 4196, 2752. 3276, 5514, 919, 1789, 3632, 2196, 3751, 1205, 2737, 9177, 2946, 3418, 1935, 2441, 9322, 9161, 3927, 9856, 5664, 6140. 4031. 2271, 7534, 6672, 5228, 7101, 5379, 3120, 1184, 5551, 5823, 1742, 1652, 7538, 7371, 2244, 5927, 2650, 1155, 2299, 9992. 2013, 2141, 1413, 4658, 8976, 5801, 3714, 9504, 6135, 4773, 9036, 581, 9553, 5117, 1900, 8526, 8730, 9542, 4417, 8446. 9990, 2486. 9472, 293, 7270, 6228, 5214, 1792. - Izmed številk so neveljavne sledeče: 4026, 4038. Dobitki se morejo dvignili šele po 15. septembru t. 1. dalje pri g. Jos. Presniku, kaplanu v Ljutomeru. Dobitki, ki se do 1. novembra t. 1. ne dvignejo, zapadejo društvu. Kdor hoče dobitek dvigniti, mora poslati srečko na gornji naslov. Odpravne stroške po železnici nosi vsak sani.
kr V korist obrtnega napredka v Tržiču izžrebane številke, dne 29. avgusta t. 1. — f.lavni dobitki: 4017. 504. 5237 , 6672. 3905, 3829, 3087. — Dobitki od 6(10—300 Din: 1030, 7121, 163, 6S43, 3969, 1109, 4419, 1621. - DolMtki od 200- 10!) Din: 1548, 769. 5497, 1079, 1963. 5342, 3219, 5786, 6043, 7412, 1110. — Dobitki pod 100 Din: 6219. 6696, 4842, 1690, 1922, 1535, 2243, 5667, 3158, 4524, 4621, 4540, 7769, 3000, 7598, 4451, 1958, 7427, 1914, ^>804, '.'965, 7167 , 2302, 4000, 5829, 5887, 1316, 2563. 1135. 7485, 1108, 1061, 594. 4014, 3258, 2492, 7568 424, 7324, 765, 57. 67, 1661, 4122. 6774, 2808 2577, 7910, 4059, 7776, 4084 , 477. 7003. 4620, 596 514, 1301, 6218, 6498, 7002. 6723. 3426. 1031. •'706' 510 3585. 7836, 568, 46, 26, 64. 25, 1674' 1325, 4971. 2970. 7606. 1841, 3590, '286. 3149, 706" 5"17 7753. 6924, 1855, 7704, 7705, 3666, 2678, 2136 135o' 639. 1978, 1290, 5347 . 991, 7566, 6131, 2350 7"43 6070. 5982, 7461. 0335. 5801, 1892. 5302. - Dobitki, kateri se ne dvignejo v roku 14 dni, pripadejo Obrtni zvezi.
Žrebanje Joterije Društvenega doma v Trbovljah se -kuDuite srečke I
CjuJbl farna
O Naše ženstvo in kongres pravnikov.
Kongresa pravnikov v Ljubljani se bo udeležilo tudi veliko število dam iz vse kralje-1 vine. Priglašenih je dosedaj že nad 300, deloma samostojnih pravnic, deloma drugih, ki bodo prišle v spremstvu svojih soprogov. Ko se je vršil lani prvi kongres v Belgradu, so se Bclgrajčanke zavzele za svoje tovarišice iz drugih krajev, jim priredile prisrčen pozdrav in jih nad vse lepo sprejele. Zato bi bilo želeti, da sprejme naše ženstvo z enako gostoljubnostjo nam ljube goste. Ker vemo, da se je ljubljansko ženstvo v enakih prilikah še vedno izkazalo z veliko požrtvovalnostjo, zato upamo, da tudi topot ne bo zaostalo. Da se pogovorimo o vseh podrobnostih, sklicujemo na dan 2. septembra, to je v četrtek ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici sestanek, na katerega vabimo vse soproge ljubljanskih pravnikov in upamo, da se bodo povabilu odzvale. — Stalni odbor kongresa.
O Prenočišča za pravniški kongres, ki se vrši od 8. do 11. septembra 1926, se nujno rabijo. Včerajšnja notica se razume tako, da se naj javijo s o b e s posteljami in divani.
© Profesor Albin Zalaznik iz Murske Sobote je prestavljen na I. državno gimnazijo v Ljubljani.
O Poziv ljubljanskim hišnim posestnikom. Da zamoremo za časa našega kongresa za dneve 6. in 7. septembra t. 1. preskrbeti stanovanja v velikem številu prijavljenim delegatom in gostom, se ljubljanski hišni posestniki ponovno prosijo, da nemudoma naznanijo društveni pisarni, Salendrova ulica 6, če bi mogli na stanovanje sprejeti kakega gosta-delegata.
O Vpisovanje v gbsbeno šolo in konser-vatorij Glasbene Matice v Ljubljani se vrši od danes naprej do vštevši sobote, dne 4. t. m., vsak dan od 9. do 12. in od 3. do 5. ure popoldne v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8/1. Učenci naj c; zglase v spremstvu starišev, seboj pa naj prineso zadnja šolska izpričevala. Ukovina ostane ista kakor lansko leto. Poučujejo se poleg solopetja, klavirja in vijoline ter raznih teoretičnih predmetov tudi vsi ostali instrumenti.
O Policijska ura za časa Pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra je sledeča: za gostilne in restavracije v mestu 1. ura, za kavarne v mestu 3. ura, vendar z omejitvijo, da se po 1. uri ne smejo več točiti alkoholne pijače. — Za točilnice, okrepčevalnice (restavracije in kavarne) na ograjenem prostoru velesejma 1. ura. Vinski oddelek velesejma bo odprt torej do 1. ure ponoči. Razstavišče samo bo odprto občinstvu do 23. ure, razstavni paviljoni pa se za-pro ob 19. uri.
O Vlom v mestno barako. V centralnem mestnem vrtu ob cesti v mestni log je vlomil neznan vlomilec in je odnesel dvoje škarij za obrezovanje dreves, vrednih 140 Din, dalje žago, dvoje klešč in pa za dobro košaro če-, bule, česna in breskev. V vrt je prišel tako, da je razbil ključavnico pri vratih.
O Žepar na glavnem kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je ukradel neznan žepar Antoniji Brejčevi, čevljarja ženi iz Tržiča na Gorenjskem, listnico, v kateri je imela dva bankovca po 100 Din in 9 bankovcev po 10 Din in pa čevljarsko legitimacijo na ime Brejčevo.
0 Nesreča pri delu. Na eni izmed zgradb, ki jih gradi stavbena zadruga »Bajtar« v Ljubljani, je polagal neki delavec trame na pripravljen oder. Pri tem delu pa se je nagnila na odru ena deska in ravno na tej deski je ležala sekira. Delavec je sicer desko ujel, toda sekira je že zdrknila po njej in je padla tako nesrečno, da je zadela delavca Alojzija Rahneta ravno na glavo, in sicer z ojstrino, Rakneta so odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili precej težko poškodbo, vendar bo mož, če ne bo kakih posebnih komplikacij, kmalu okreval.
Maretoor
□	Poročila sta se 28. avgusta v cerkvi oo. frančiškanov Anton Zorman, preglednik finančne kontrole, in gdč. Ilonka Zalai, hčerka upokojenega nadučitelja. Bilo srečno!
□	Naš župan v občini Tezno pri Mariboru. Po zadnjih občinskih volitvah na Teznu 22. avgusta sta trobila »Tabor« in »Jutro« v javnosti o sijajni zmagi napredn.jakov in o katastrofalnem porazu klerikalcev. šele »Marburgerica« je opozorila, da pri tezenskih volitvah ne gre za »klerikalce«, ampak za pora/, naprednih nacijonalistov napram drugim gospodarsko mislečim strankam. Zadnjo nedeljo 29. t. m. se je vršila volitev tezen-skega župana in je bil izvoljen g. Vinko B ez-j a k, kovaški mojster in posestnik na Teznu ter naš odličen pristaš. Smo radovedni, kaj
j bosta rekla k tej klerikalni zmagi »Tabor« in | -Jutro«.
□	Nckonsekventno. »Marburgerzeitung« I je v svoji ponedeljkovi številki na podlagi
citata iz »Slovenca?, očitala mestnemu obč. svetu nekonsekventno stališče, ker je dobila drl o v obč. novih stanovanjskih hišah tvrdka Ca I mus, ki ima svojo centralo v Ljubljani, a svojo podružnico v Mariboru. Da ne bo nepravilno sklepanje mariborskega lista povzročilo napačnega mnenja v javnosti, mu moramo pač pojasniti, da ludi podružnice po-
sameznih tvrdk plačujejo drž. in občinske davščine.
□	>Der veliki župan«. Zanimivo je v nemškem listu čitati, kako prestavlja naše uradne naslove. Brali smo: Grosgespann, Obergespann, Grosžupan, končno der veliki župan, kar je morda res še najbolje.
□	Preobleka in zaobljuba v samostanu šol. sester v Št. Petru pri Mariboru se je izvršila pretekli ponedeljek. Ena mladenka Je položila večne obljube, devet drugih pa časne obljube. Po rodu so Slovenke iz Štajerskega in iz Prekmurja, ena pa je iz Zadra. Vso oer-kveno slovesnost je opravil mariborski stolni župnik, kanonik g. Franc Moravec, ki je v globoko miselnem govoru poudaril korist samostanskega življenja za lastno dušno zveli-čanje, a tudi za veliko korist vesoljni kat Cerkvi. Samostan šol. sester v Št. Petru zaznamuje s tem dogodkom zopet velik napredek, posebno še, če poudarimo, da so med novopreoblečenimi tri učiteljice.
□	Pevsko društvo »Zarja« v Pobrežju proslavi v nedeljo 5. septembra svojo petletnico pri g. Balonu na Pobrežju.
□	Specialist za ženske bolezni in porodništvo med. univ. dr. Fran Toplak zopet redno ordinira v Mariboru, Glavni trg 18.
□	Odbor za spomenik mons. dr. Ani Medvedu je prejel od raznih strani vprašanja po položnicah za spomenik. Ker vemo, da ima blagi pokojnik še več prijateljev, ki bd radi prispevali za njegov spomenik, pa nimajo potrebnih položnic, smo te dni poslali položnice vsem č. župnim uradom, kjer jih vsak dobi v omenjeni namen. Vič. župne urade prosimo, da nam blagohotno pošljejo zbrane prispevke oz. izročijo doposlane položnice, kdor jih želi. Odbor je v svoji zadnji seji sklenil, da zaključi zbirko prispevkov s 15. septembrom t. 1. in more tako do Vseh svetnikov spomenik postaviti. Zato se vljudno priporoča vsem, ki še nameravajo prispevati za spomenik, da pošljejo namenjeni znesek po položnici do označenega dne.
KONJSKA DIRKA V LJUTOMERU.
V	nedeljo 29. avgusta se je vršila na dirkališču v Cvenu pri Ljutomeru tradicijonalna kasačka dirka za toplokrvne konje iz Ljutomera in okolice. Kakor običajno, je bilo tudi letošnja jesenska dirka izborilo obiskana ter je dosegla lepe uspehe tako z ozirom na število dirkajočih konj, kakor tudi z ozirom na doseženi čas.
Med konji je nastopil tudi triletni naraščaj. Pokazalo se je, da ima ljutomerska pasma izboren konjski naraščaj, s katerim se bo dalo doseči še lepe uspehe.
Za zmagovalce so bila razpisana lepa darila v skupnem znesku 5600 Din. Mariborsko dirkalno društvo je zastopal g. Rosmanith, prisotni pa so bili tudi zastopniki civilnih in vojaških oblasti.
Potek dirke je bil sledeči:
1. Dirka triletnih konjev. (Darilo 1800 Din.) 1. Lover (A. Novak, Banovci) 2 min.; 2. Dillon S. (Marko Slavič); 3. Karolina (Franc Kardinar); 4. Anica (Marko Makovec); 5. Donuadillon (M. Spin-dl). — 2. Enovprežna heat dirka. (Darilo 1600 dinarjev.) 1. Ovina (A. Razlag) 1.57 min.; 2. Pina (M. Filipič); 3. Koketka (Bunderl); 4. Nadina (M. Slavič); 5. Poldek (A. Slavič). — 3. Dvovprežna dirka. (Darilo 2200 Din.) 1. Poldek-Pavlina (A. Slavič) 2.05 min.; 2. Koketka-Jonči (Bunderl in Osterc); 3. Nizra-Nadina (M. Slavič), vozila gospa Slavič; 4. Pina-Breda (M. Filipič), vozila gospa Farkeš; 5. Lovec-Karolina (Novak-Kardinar); 6. Ovina-Donnadillon (vozila gospa Spindl).
Cerlkvenš vestniR
Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 2. septembra, v ur-šulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in mrtve ude bratovščine.
Turi&žil&a
Kongres Zveze planinskih društev v Bohinju
pri Zlatorogu. Osrednji odbor SPD je poskrbel vse potrebno, da bo kongres planincev in posebno planinski dan kar najlepše uspel. Včeraj smo prejeli iz Belgrada brzojavno obvestilo, da je minister za promet z odlokom štev. 25.781-26 dovolil polovično vožnjo z vseh postaj Slovenije v Bohinj in nazaj za vse planince, ki se izkažejo z legitimacijo. 0 tem, kakšna manipulacija bo za to potrebna, bomo planince še pbvestili. — SPD.
Nassnanila
Člane organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS, ki dosedaj še niso poravnali do 31. decembra 1925 predpisanega zaostanka na članarini, vabimo tem potom v smislu dopisov z dne 21. maja t. 1. štev. 15, da to storijo — eventualno tudi v obrokih — do 31. oktobra t. 1. Oni člani, ki bi te dolžnosti do tega dne ne izpolnili, bodo v prvi seji meseca novembra črtani. — Odbor.
V	»Zvezi slovenskih pevskih zborov« včlanjena društva se ponovno opozarjajo na sestanek predsednikov in pevovodij, ki se bo vršil v nedeljo dne 5. septembra ob 10 dopoldne v Glasbeni Matici. Iz-venljubljanska društva se posebej naprošajo, da vsled važnosti sigurno pošljejo delegate.
Klub ljubiteljev športnih psov ima svojo od-borovno sejo ob 20 dne l. septembra v »Ljub ljanskem dvoru«. — Udeležba obvezna.
K BEL! OBLEKI
KUPITE BELO OBUTEV
Moški

Otroški
Ženski 65'-
49'-
'Porota
NOVOMEŠKA POROTA.
30. avgusta se je začela pred novomeško poroto edina razprava tega zasedanja. Na zatožni klopi je bil zloglasni Ivan J e k e iz Rake, ki je dobil ime dolenjskega Caruge, skupaj s tovarišem Matevžem Podlogariera in Julko VrabSevo. Za razpravo je seveda vladalo veliko zanimanje, posebno med onim delom takozvanega nežnega spola, kateremu taki zločinski tipi imponirajo, oziroma ga mikajo. V resnici je Jeke zločinski tip prve vrste, predvsem ropar, premeten in nevaren, brezobziren. Bil je od rane mladosti slabo vzgojen, j visoko šolo hudodelstva pa je napravil med svetovno vojno. Bil je že večkrat kaznovan, tako že leta 1920. za razne tatvine s 7 mesečno ječo, leta 1928. pa s 4 meseci, potem pa z 1 letom za težko telesno poškodbo, ker je na Vernih duš dan zvečer na pokopališču težko ranil z nožem pokojnega Urška z Rake. Fant je imel veliko zaveznikov, ki bo mu pomagali in ga skrivali. Postal je s časom pravi roparski poglavar in strah Do'enjske. V času, ko je najbolj deloval, sta se zgodila tudi dva še do danes nepojasnjena zločina: uboj Helene Buši-čeve v nekem gozdu pri Leskovcu in Martina To-mažina, katerega so našli na Gmajni pod lastnim kozolcem mrtvega. Zdaj je stal pred poroto zaradi cele vrste vlomov in tatvin in radi težke telesna poškodbe; ki se mu je dokazala. Obtožnica pravi o tem tipu med drugim:
V začetku leta 1925. je bilo izvrSenih na Krškem polju in v sosednih hribih več velikih tatvin, ki so vzbudile pozornost po drzni izvedbi. Videlo Be je, da jih je izvršila dobro organizirana tatinska tolpa. Sum je padel na Ivana Jekela, ker se je o njem vedelo, da ni dosti prida in da se brez pravega posla potika okrog v družbi malopridnih tovarišev. Dne 28. marca 1925 se je posrečilo raškim orožnikom, da so dobili v pest Jeketa, ki je takoj priznal pet tatvin; toda že 5. aprila se mu Je po-Brečilo pobegniti iz zaporov okrajnega sodišča v Krškem. Dobil je od svojih prijateljev v zapor žago, s katero je prežagal verige, v katere je bil uklenjen in omrežje na oknu ter ušel. Kmalu ie Jeke nadaljeval svoje delo s še večjo predrznostjo ln uspehom. Vkljub neumornemu zasledovanju orožnikov se je prikrival Jeke celo leto in šele po aretaciji njegovega tatinskega tovariša Podlogarja bo ga prijeli orožniki v Rajhenburgu in ga 9. marca letoe prepeljali v novomeške zapore.
Jeke je bil rojen 14. oktobra 1903 v Podulcah pri Raki kot nezakonski sin Marije Jeketove. Mati, ki se je kasneje omožila z nekim kočarjem, ni skrbela za vzgojo svojega sina, ampak mu je celo po-tuho dajala v njegovih slabih nagnjenjih. Fant je bil že kot šolar na slabem glasu. Bil je zanikrn učenec, lažnjiv, nagnjen k potepuštvu in tudi kazni niso imele nanj pravega učinka. Ko je nehal hoditi v šolo, se je šel učit mizarstva, pozneje je baje delal v hrvaških šumah, v rudniku in pri kmetih, toda nikjer ni imel obstanka. Najljubše mu je bilo pohajkovanje v družbi z zločinci. Komaj 16 let star, je bil že obsojen zaradi hudodelstva tatvine, nato pa še dvakrat zaradi težke telesne poškodbe ln zaradi javne nenravnosti. Z dvajsetimi leti je postal Jeke glavar največje tatinske tolpe v krški in sosednji savski dolini; sam priznava, da je izvršil tatvine, kjer znaša vrednost ukradenega blaga več sto tisoč kron.
Leta 1923. se je seznami Jeke v ncvomeSkih zaporih z Julijano Vrabčevo, rojeno leta 1905. v Trebnjem. Dekle je bilo do takrat že dvakrat kaznovano zaradi hudodelstva tatvine. Ko sta prišla iz, jetnišnice, sta postala neločljiva tovariša, potikajoča se po> krškem in novomeškem okraju ter po sosednji Štajerski.
Tretji, ki se je v začetku letošnjega leta pridružil Jeketu in ž njim izvrševal vlome, je rudar Matevž Podlogar iz Šentjanža, ki je bil sicer le en-
krat sodno kaznovan, a je po sporočilu domače občine znan kot delomržen in k tatvini nagnjen človek.
Najstarejšo tatvino, zaradi katere še ni bil kaznovan, je izvršil Jeke meseca oktobra 1920 na Raki, ko je neko noč ukradel Kristini Bonovi iz kur-nika dva purana. V noči od 14. na 15. lebruarja 1925 jo Jeke oropal občinsko bolnišnico v Krškem. Čez 4 dni se je pojavil Jeke na Ralci in tam izvršil dve tatvini pri Tomažu Mazniku in pri Tereziji Salmičevi na Dolgi Raki. Dobrih 14 dni kasneje se je oglasil Jeke s svojo družbo v Dol. Ma-harovcu pri trgovcu Mihaelu Banu in oplenil trgovino. Ta uspeh je dal vlomilcem novega poguma in že čez 5 dni so izvršili veliko tatvino v Črešen-cah v Jurečičevi trgovini. Čez 14 dni so orožniki Jeketa aretirali in ga odgnali v zapore krškega okrajnega sodišča od koder je po preteku enega tedna kakor žo omenjeno, ušel.
Komaj se je Jeke rešil zapora, so se že začele velike tatvine v bližnjem Posavju. Med drugim Je bilo vlomljeno v trgovino Franca Petana v Sromljah in odpeljano blaga za 38.000 Din, vendar ni dokazov, da bi se inoglo obtožiti Jeketa. Prva tatvina, o kateri je zopet izpričano, da jo je izvTŠil Jeke, je ona na škodo posestnika Ivana Metelka v Planini pri Krškem. Nadalje priznava Jeke tatvino na škodo trgovca Josipa Cerovška v Vel. T umu pri Sv. Duhu v noči od 9. na 10. nov. 1925. V letošnjem letu sta Jeke in Podlogar po lastnem priznanju okradla najprej posestnico Fraučiško Bajčevo. Čez en teden sta Jeko in Podlogar ukradla 80 kg težkega prašiča posestniku Janezu Zibertu v Ko-ritnioi. Nato je poskusil Jeke vlomiti pri posostni-ku Janezu Grabnarju v Ardrem pri Raki. Kakor sam pripoveduje, jo dvakrat poskušal brez uspeha. Ko je tretjo noč zlezel po lestvi nn kaščo ter že zvrtal nekaj lukenj, je slišala Grabnarjeva nečakinja sumljivo škrtanje in zbudila gospodarja. Grabnar se je napol oblečen podal ven in s sekiro potrkal na kaščina vrata. V tem je Jeke iz podstrešja oddal nanj zaporedoma tri strele. S tretjim je zadel Grabnarja v desno stran trebuha, nato pa ušel. Grabnar je moral v bolnišnico, kjor so ugotovili, da je poškodba težka, ker je poškodovana trebušna mrena in poškodovani tudi v najboljšem slučaju ne more opravljati svojega dela pred pje-tekom enega meseca.
Največjo tavino pa sta izvršila Jeke in Podlogar v noči od 1. na 2. febr. 1926 na Raki, ko sta pokradla trgovcu Francu Češnovarju blaga za 35 tisoč Din. Čez 14 dni, dne 15. febr. 1926 je bila pustna nedelja. Jeke je po svojih zaupnikih zvedel, da so iz hiše na Ralti, kjer stanuje okrožni zdravnik dr. Smola z ženo in žena orožn. narednika Zupančiča odšli vsi stanovalci na pustno veselico k Bonu. Sklenil je porabiti ugodno priliko in okrasti obe družini, kar je tudi izvršil.
Po tatvinah na Raki se je umaknil Jeke s svojimi na Štajersko. Takoj po Jeketovem prihodu so se začeli vlomi in ropi Vendar Jeke priznava samo vlom v zidanico Ane Illebčeve na Raštajnu v noči od 4. na 5. marca 1926. Jeke priznava, da je vlomil v klet, a je bil od nekoga prepoden, predno je mogel tatvino izvršiti. Pri tej priliki je streljal na gospodarja, ki ga je prepodil. Končno je treba omeniti še tavino v škodo mlekarne in sirarne v Dobrovi pri Škocjanu, katere je Jeke obdolžen, dasi jo trdovratno taji.
m *
Razprava je trajala ves dan. Večino dejanj je Jeke priznal. Državni pravnik ie očital Jeketu v svojem govoru tudi en umor. Na podlagi pravdo-reka porotnikov je bil Jeke obsojen na 6 let težka ječe, Matevž Podlogar. na 18 mesecev težke ječe, Julka Vrabčeva pa na en mesec zapora, ki ga je pa že prostata.
Predsedoval je razpravi predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek, obtožbo je zastopal namestnik državnega pravdnika Kovač.
Gospodarstvo
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 31. avgusta 1928 Višina barometra 308'8 m
Opazovanja		Barometer	Toplota » C'	Rel. »tepe	Velel ln brzine t m	Oblačnost 0-10	Vrsta padavin		
krat	čes						ob opazovanju 1	v mm d« 7»	—
	7	769-4	10-9	89	sw i	0	megla		
Llabl|ana (dvorec)	8 14	770-5 768-3	11*6 20-6	91 48	mirno SE 3	0 5	megla		
	21	768-9	17-6	70	SE 1	0			
Maribor		769*4	14-0	85	mirno	0			
Zagreb		769-5	16-0	84	ESE 1	0			
Belgrad	8	769-1	15-0	72	NNW 1	0			
Sarajevo		768-6	130	77	mirno	0			
Skoplie		767-7	19-0	43	VV 3	0			
Dubrovnik		765-1	22-0	39	NNE 6	0			
Praga	7	769-0	12-0		NW 1	0			
Tihotapstvo srebra ln interesi narodnega gospodarstva.
Ljubljana, 31. avgusta.
Skoraj dnevno prinašajo listi poročila o tihotapskih aferah, pri katerih igra tihotapstvo srebra veliko vlogo. Pred dnevi je zagrebška policija zopet odkrila organizirano družbo, ki se je v velikem stilu bavila s tihotapstvom srebra na Reko. Eden od njih je baje v kratkem času znosil na Reko preko 70.000 srebrnih kron.
Pri čitanju takih poročil se vsili vpraša-nj^ kje je iskati vzroke temu pojavu in kakšno vrednost ima izvozna prepoved srebra iz narodnogospodarskega in valutnopoli-tičnega stališča? Glede prvega vprašanja je treba ugotoviti, da je država sama ustvarila oziroma povzročila današnje stanje na tržišču dragih kovin, ki se zelo rentira. Prepovedala je izvoz zlata in srebra, ni pa istočasno ustvarila nikake možnosti za izjednačenje naših cen s cenami na svetovnem tržišču. Cena srebra je pri nas mnogo nižja kot v inozemstvu, zato cvete posel tihotapstva. Če bi cena srebra v naši državi količkaj odgovarjala svetovni ceni, ne bi nikomur prišlo na um prevzeti riziko tihotapstva. To stanje traja že leta in leta.
Velik del našega srebra se je že iztiho-tapil iz naše države. V zadnjem času pa se je v zvezi s stabilizacijo dinarja in vsled gospodarske krize še povečala ponudba na trgu, vsled česar je tihotapstvo znova oživelo. Tako romajo sedaj zadnji ostanki srebrnega denarja, ki je nekdaj cirkuliral v naši državi, v inozemstvo. Tudi druge države so prepovedale izvoz srebra (s stabilizacijo valute pa »■ečinoma zopet ukinile); toda istočasno so v svrho izravnave cen in v svrho preprečenja tihotapstva, same nastopile kot kupec na domačem tržišču. Tako je n. pr. avstrijska državna kovnica (Miinzamt), tudi za časa največje inflacije kupovala srebro po dnevnih cenah, ki so bile le toliko nižje od svetovnih cen, da tihotapstvo ni moglo postati rentabilno (z oziram na riziko). Srebro, ki ga je nakupila tekom let, se je lani porabilo za kovanje srebrnih šilingov, tako, da ni bilo v ta namen potrebno kupovati srebra v večjih množinah v inozemstvu. Naša država žalibog ni ravnala enako, zato pa raje leto za letom potom financarjev lovi tihotapce. Ti pa so navzlic temu iztihotapili velik del srebra, ki se je po prevratu še nahajal v naši državi. Tako je država po nepotrebnem zaposlila veliko število financarjev in ustvarila možnost obstanka neproduktivnemu poklicu tihotapcev na škodo onega prebivalstva, ki je bilo prisiljeno prodati srebro po nizki ceni in na škodo davkoplačevalcev, ki nosijo stroške za lov za tihotapci.
Skrajni čas je, da naša vlada naredi konec tej nevzdržni situaciji in da se odloči pokupiti to srebro, najsibode potom finančnih uradov ali pa potom Narodno banke. Na ta način si lahko za poznejšo izdajo srebrnega denara zasigura vsaj ono srebro, ki se še nahaja v državi, obenem pa na mah prepreči vsako tihotapljenje. Isto velja tudi za zlato. Mislimo, da ne bo težko opustiti oni nesmiseln juridičen pojm, po katerem je predvojni dinar enak današnjemu oziroma 1 srebrni dinar enak 1 papirnatemu dinarju.
Zlato in srebro, ki leži v skrinji našega kmeta ali pa v blagajni privatnika, predstavlja iz narodnogospodarskega stališča mrtev zaklad, ki se ne more imenovati kapital, ker ne služi pridobitvenemu gospodarstvu. Do-
kler bo to zlato oz. srebro ležalo v skrinjati in ne bo služilo Narodni banki kot podlaga za papirnati denar oziroma ne bo cirkuliralo kot plačilno sredstvo v prometu, ne predstavlja za naše narodno gospodarstvo nikake koristi* še manj seveda za stabilnost valute, kajti, ča bi bila na primer stabilnost naše valute ogroj žena, bi se to zlato takoj zopet poskrilo ▼ skrinje in blagajne. Vse drugače je seveda* če se nahaja v trezorjih Narodne banke ali pa v posesti države, ki lahko z njim razpolagata. Če pa država (oz. Narodna banka) nim* namena pokupiti to zlato in srebro v valutar-no in monetarne svrho, potem izvozna prepoved sploh nima pomona, šo manj seveda lov za tihotapci. Potem je bolje ukiniti to prepoved, ukiniti zasledovanje tihotapcev in pripustiti, da se ta mrtev zaklad spremeni v kapital, ki bo služil dvigniti produktivno mofi naše države.
Povišanje železniške tarife.
»Službene novinec z dne 27. avgusta t. L, 193, objavljajo naredbo prometnega ministra, po kateri stopajo s 1. oktobrom sledeče nove železniške tarife v veljavo: 1. lokalna tarifa za prevo® blaga itd. na progah državnih železnic SHS ter na vicinalnih železnicah, ki so pod upravo državnih železnic; 2. pristaniščna tarifa za prevo® blaga in živih živali med postajami državnih železnic in vicinalnih železnic v državni upravi na eni strani, ter postajami Bakar, Dubrovnik, Metkovič, Solin, Split. Sušak, pristanišče, Šibenik in Zelenika na drugi strani; 8. dodatek k železniški tarifi del II. tarifnih odredb m prevoz blaga, ki je v veljavi od 1. oktobra 1925.
Z uveljavljenjem novih tarif se razveljavljajo sledeče sedaj veljavne tarife in sicer: 1. lokalna tarifa (zvezek A) reglementarne in tarifne odredb« za prevoz blaga, kakor tudi 2. tablice za računanje vozarine (zvezek B), ki je od 1. oktobra 1925 v veljavi; 3. obenem se ukinja s 1. oktobrom tudi veljavnost tarifnega obvestita M. S. B. R. 10.143 z. dne 8. junija 1926, ki je bilo objnvljeno v »Službenih novinah« št. 134 in ki se nanaša na uporabo voza-rinskih tablic na Split etc. in Dubrovnik etc. v uvoznem prometu.
Tarifna reforma uvaja po preteku enega leta pristaniščno tarifo za Sušak, za katero so se toliko borili posebno hrvatski gospodarski krogi. Obenem se uvaja tudi posebna izjemna tarifa za dovoz žita in hrane v pasivne kraje, ki pa za Slovenijo ne velja. V ostalem uvaja nova tarifa znatno podražitev vozarine na glavnih progah in za vse obmejne prehode za importni, kakor tudi za eksportni promet in s tem povišanje produkcijskih stroškov za domačo industrijo in obrt.
Povišanje tarife je sklenila vlada že spomladi koncem marca in sicer brez zaslišanja tarifnega odbora, ki je edino kompetenten dati o tem svojo strokovno mišljenje s stališča interesov gospodarskih krogov. Kakor čujemo, se sestavlja sedaj tudt nov daljinar za omrežje državnih železnic in sicer po načelih, ki pomenijo znatno podražitev prevoznih stroškov za industrijo, kakor tudi za uvozno in izvozno trgovino v Sloveniji, ker bodo z ozirom na vzpone posameznih prog kilometerske razdalje napram sedanjim razdaljam znatno povečane.
VAŽNO ZA KMETOVALCE.
Za pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«*
ki se otvori v soboto dno 4. septembra in traja do 13. septembra, vlada tudi po deželi veliko zanimanje, posebno radi kmetijske razstave. Najavljen je obisk številnih skupin, ki jih organizirajo podružnice Kmetijske družbe. Ne smelo bi biti nobene podružnice Kmetijske družbe, ki ne bi delala v svojem okraju za obisk te za našega kmečkega gospodarja tako važne in poučne prireditve. V nedeljo dne 5. septembra se priredi posebna razstava plemenskih konj. V svrho skupnega obiska naj se zahtevajo legitimacije po 30 Din za polovično vožnjo od urada Ljubljanskega velesejma.
Cone hmelju naraščajo. Katec-Praga, 30. avg.
1926. V zadnjih dneh se opaža živahno nakupovanje in veliko zanimanje. Cene hmelju so čvrste in rastoče. Za najlepše blago 3500 Kč z.a 50 kg, sicer. 3200—3400 Kč. (116 Din odnosno 106—113 Din za 1 kg.) Letnik 1925 do 2800 Kč Za 50 kg.
Sven Elvestad:
32
Roman.
Kolikor bolj razločno sem začel razpoznavati predmete okoli sebe, toliko bolj je popuščala moja groza; ko sem videl staro prijazno stensko uro, ki že od bogvekdaj ni več šla, majhne oljnate slike, podobo narodnega junaka iz 1905. leta, žare za cvetlico, bele papirje na mizi, vse skupaj tako domače in mirno, sem si bil takoj na jasnem, da se nisem bil obnašal preveč dostojno. Onesvestil sem se že drugič, bil sem torej slabši kakor maternična ženska. Sedaj sem pogledal proti oknu...
Zunaj se je iztezalo drevje proti vlažnemu, sivemu nebu. Odprl eem okno. Takoj so zaplale v sobo zavese, kakor izbočena jadra, četudi ni bilo nič velra. Toda zrak sam je bil težek in silil v sobo; dišal je krepko po morju, žarel je sinje v odsevni svetlih po-letinh oblakov in nosil obenem s seboj prijeten poletni vonj, ki je prihajal z obširnih, sveže pokošenih travnikov, s suhih, od solnca osvetljenih gričkov, iz jelovih gozdov. Odtod njegov krepak vonj po smoli in trohneeih borovih češarkih, potem ko se je bil gotovo nasitil že prej na mnogih tajnostnih rebreh, smetiščih poletja, kjer rastejo bujno med suhim dračjem maline in jagode in kjer iazijo mokrotne kače izpod kamenja.
Zrak je pritiskal pod sivimi oblaki; s solnčnim vzhodom je pa prišel veter in potisnil to odejo iznad obzorja, tam na vzhodu so že prodirale svetlosinje sulico skozi zagrinjalo oblakov, v zraku se je lesketalo in svetilo ko zlato, prav kakor bi se gibalo tisoč lesketajočih se mečev, tema in groza me niste več težili, sedaj sem mogel mirno preudariti, kaj se je prav za prav dogodilo. Začel sem se jeziti nase. ker
sem bil tako malo pogumen in se nisem znal obvladati. Vse je bilo samo čutna prevara, prazna prikazen, nas.ala zato, ker sem bil tako razburjen. Toda komu bi ne zatrepetali živci v takih trenutkih, ko sem imel občutek, kakor bi gazil v krvi.
O spanju sedaj ni moglo biti več govora. Namenil sem se iti doli k morju poslušat hrup čolnov, ki so odrivali od mosta, da bi odhajali na ribja lovišča. Nisem mogel dalje prenašati te brezmejne tišine.
Vrata niso bila zaklenjena. Hvala Bogu, sem si mislil, da tega danes ponoči nisem vedel, kajti bilo bi zame nov vir groze.
Šel sem okoli hiše tja k oknu, meril z očmi razdaljo od tnl do okenskega naslona in takoj mi je bilo jasno, da bi moral srednjevelik mož, ki bi stal pod oknom, segati ravnotako visoko, ko obraz, ki sem ga bil videl danes ponoči pred šipo. To je bilo čudno naključje. Pod oknom je bil maihen krajec mehke zemlje, kier je rastlo na črni zemlji par bornih jablan, tesno ob steni se je naha'ala greda, kjer so pa zaradi senco cvetlice hirale in umirale.
Pogledam na gredo in nenadoma mi je. kakor bi se me hotela ponočna groza znova polastiti. Sredi grede — odtisnjenih razločno v črni prsti — se je poznalo dvoje stopinj. Upognil sem vsaksebi veje dreves, da bi pogledal bliže. Da, prav zares, tu je šele pred kralkim stal človek. Pritisnil sem zraven svoio levo nogo in ko sera odstopil, sem videl, da je moje stopalo nekoliko, morda za pol centimetra ali lako, daljše kakor ona dva odtisa. Drugače se nič nc razločujejo med seboj, vse tri stopinje se poznajo enako razločno pred menoj na zemlji. To ravno dokazuje, da je moral šele prav pred kratkim stati tu človek in gledati skozi moje okno v sobo, pred malo urami šele. Danes ponoči? Pokleknil sem in preiskoval tla boli nafanko. Našel sem mnogo sledov, videti sem mogel, kako je krenil s notn, ki vodi čez kamenito
planoto. Tu je šel... in tudi tu. Tako je prišel do tega dela vrta, je upognil veje vsaksebi in se vstopil sredi grede. Tu je stal dalje časa, več minut, morda pol ure. Spoznal sem to na obeh odtisih, ki sta bila bolj globoka ko drugi. Stal je nepremično... in je gledal v mojo sobo.
Ne da bi si bil na jasnem, zakaj tako delam, sem poteptal stopinje, mendral divje okoli po gredi, raz-rival zemljo in lomil stebelca. Ko sem bil gotov, sem se zasmejal svoji lastni razburjenosti — potem sem stopil k steni in pogledal skozi okno.
Streslo me je. Pričakoval sem, da bom videl nekaj v svoji sobi, karkoli že, in si domišljal, da je sedaj tu notri popolnoma drugače ko prej, ko sem odšel. Čutil sem, da se mora bati tako človek, ki stopi pred ogledalo, iz katerega se mu pokaže obraz popolnoma drug, kakor je njegov lasten.
Toda soba ni bila niti najmanj spremenjena. Tam je stala miza, tu stol. tam postelja; na steni so visele iste podobe, oljnate slike in norveški narodni junak
iz leta 1905. '	......
Tako sem stal tam in gledal skozi najnižjo sipo v oknu. Spominum se, da sem bil ravno pred to sipo videl mrličev obraz v vranječrni temi. Ubiti gozdar Blinde je bil ravno tako velik ko jaz, ujemalo se je. Mrlič je bil danes ponoči stal pred mojim oknom.
Hitro sem šel od hiše proč.
Stopinje, ta nedotakljiva resničnost me je popolnoma zmešala, in uničila vse moje sklepe. Tedaj se le nisem motil! Toda gozdar je bil vendar mrtev. Ubiti je bil mrtev in pokopan, kako bi mogel torej siati ponoči lam zunaj pred mojim oknom in gledati | v sobo?
Krmil som po poti ob obali in hodil sem okorno; če tudi namreč solnce še ni prodrlo oblakov, je vročina vendar le že zelo pritekala na zemljo. Videl sem, da bo danes zelo vroč dan.
UIEME
co IT) e-i m
° a. "
; fps
o ~ 2 o f 4 o,
^ F § ®
° P- B
0	m o
R' ™
? ° S £
1	pSc
8 »<i S
M a 2. «
« 3 f o
3 Oj a ^
2	N M t-
rv. O a>	1
o K- 3 m N«
2- ti J* _ co M
° s 8
S -s. 3 S- ° a s p E5
P PT- '
bi	b	c"
a	n I tre,
-	_ 1 o o
<	?w3 2.
2 S - » °
N o n "S 2. N m
00 P — S
OO K-
P •§ p f §*•
e «
o »
s < <g>
e
K- ■ O
a O g. p! I-1 s
0	2 O <a
5 ^
1	< ?
=111=111
Evropski lesni kartel? E zadevi ustanovitve Češkoslovaškega lesnega kartela se poroča \z Prage, da se na inicijativo švicarskih finančnikov vršijo pogovori med interesiranimi krogi radi sklicanja splošne evropske lesne konference, ki naj bi se v jeseni vršila v Amsterdamu ali Kopeuhogenu. Sklicatelji bodo skušali ustanoviti evropski lesni kartel.
Borsa
Dne 31. avgusta 1026.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.495—18.535 (13.30—18.54), Italija 184.15—185.35 (183.81-185.01), Ne\vyork 66.468—56.763 (56.466—56.766), London 275-276.20 (275—276.20). Pariz 165.5—167.5 (162.85-164.85), Praga 167.675—168.675 (167.675—168.675), Dunaj 7.99—8.03 (7.992—8.032). Curih 10.9425-10.9825 (10.943—10.983).
Curih. Belgrad 9.125 (9.125), Budimpešta 72.40 (72.45), Berlin 123.35 (123.40), Italija 16.85 (16.77), London 25.1462 (25.13), Newyork 518.125 (517.87), Pariz 15.175 (14.^875). Praga 15.3475 (15.35), Dunaj 73.15 (73.15), Bukarest 2.525, Sofija 3.73 (3.73), Varšava 57 (57.5). Amsterdam 207.4875 (207.55), Bruselj 14.375.
Dunaj Devize: Belgrad 12.455—495, Kodanj 187.55—95, London M.20-39, Milan 22.90—33.09, Newyork 706.55—709.05, Pariz 20.68—78, Varšava 77.95—78.05. Valute: dolarji 704, angleški funt B4.22, francoski frank 20.82, lira 23.27, dinar 12.47, Češkoslovaška krona 20.89.
Praga. Devize: Lira 109.30, Zagreb 59.43. Pariz 98.30, London 163.675, Newyork 33.70.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 75 den., vojna odškodnina 297 den.. zastavni listi 20—22, kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 193—196, Ljubli. kreditna 170 den., Merkantilna 90—90, zaklj. 90, Praštediona 865—868, Slavenska 49 den., Kred. zavod 165—175, Strojne 112—115, Vevče 108 den., Stavbna 55—65, šešir 103 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 75den., agrari 39— 41. vojna odškodnina aranz. 298—298.5, sept 301 — 302, okt. 305.5 bL, Hrv. esk. 100—102, Hipobanka 56—58, Jugobanka 91—93, Praštediona 865—870. Ljublj. kreditna 165—170, Slavonska 50—51, Srp-tika 130 den., Litorale 5 bL, Eksploatacija 10—12, Se če rana 365—370, Gutmann 255—260, Slavex 140 —142.5, Slavonija 32—33, Trbovlje 350 den., Vevče 108 den.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 829.500, Zivno 708.000, Alpine 356.000, Greinitz 114.000, Kranjska industrijska 424.000, Trbovlje 458.000, Hrv. esk. 144.000, Leykam 127.000, Jugobanka 114.000. Hipobanka 72.000. Avstr. tvornice za dušik 244.000. Gutmann 335.000, Mundus 1,220.000. Slavonija 39.900.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastovi hlodi, I., II., fco ▼ag. naklad, post. 370 bL, hrastova drva, suha. ce-panice, fco vag. naklad, post. 17.50 bL, hrastovi plohi. 9, 11, 13 cm debeline, fco meja 1000 bL, hrastovi plohi (parizerji), 27 mm, od 1 m dolžine naprej, od 12 cm širine naprej, I., II., fco vag. meja 1400 blago.	.
Žito in poljski pridelki: Pšenica nova, fco naklad. ]>ost. 267.50 bi., pšenica domača nova, fco naklad, post. 285 bi., koruza fco vag. nakladalna postaja 175 blago, rž domača, feo naklad, postaja 1 vagon 205 bL, otrobi srednji, fco slov. post. 155 bL, oves novi. fco naklad, post. 155 bL, fižol beli novi, fco vag. naklad, post. za september 200 bi., krompir rani, fco vag. slov. post. 95 bL, laneno seme, fco Ljubljana 380 den., laneno seme Podravina, fco Ljubljana 370 den., seno sladko, stisnjeno, fco vag. slov. post. 100 bL_
SREBRNE KRONE
zlntr.lke, k upa je URBAN, Narodni (lom — Maribor.
Sadjevec stari in novi
p r o it a in razpošilja A. OSET, Maribor 4901.
Prostovoljna
JAVNA DRAŽBA
»e Trši dne J. In i. septembra oh 9. url dopoldne: Wa.zno pohištvo ter oprav«
(konji,ko opreme, stroji i. dr. za mesne preknjeval-nieo) - STABJ TltG IS.
Na hrano
sprejmem 2—3 srednješolce. Sobe svetle, zračne. Naslov v upravi: it. 5917.
Na stanovanje
ln dobro hrano se tiprojmeta DVA DIJAKA nižjih razredov srednjih šol iz bolj-Se hiše. Soba solnflna in zračna, z električno razsvetljavo. - Strogo nadzorstvo. — Naslov se izve iz prijaznosti v upravi <Slo-venca« pod itev. 57J1.
100 poljskih postelj
po 30 Din proda Pentar, Kamnik.	5918
ŠTULNI MLIN
ali hiša na vodi z gosp. poslopjem blizu kolodvora, se vzame v najem. Ponudbe pod »Elektrik« it. 5921« na upravo lista.
Volno in bombaž
za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karla PRELOGU - Ljubljana, Stari trg štev. 12 — in Židovska ulica štev. 4.
Bukova drva
suha. metrska, kupujem vsako množino. — Ponudim na: H. SEISERA M. K. UGOVIZZA. Frlnll, Italla.
PRIPOROČA 5E
PflRPUlERUfl STimOLI
LJUBLJANA, POD TRflNCO 1
DVA DIJAKA
Sprejmem na hrano in stanovanje za 500 Din mesečno. Inštruktor zastonj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5934.
Zamenjam stanovanje
sobo in kuhinjo, v Rožni dolini, cesta II, štev. 9.
Gostilna cerkve, se
da na račun ali v najem, v bližini rudnika. V kraju sta samo 2 gostilni Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Promet 1887« (St. 5932).
Prvošolce sprejmem
za mesečno Din 550—. Naslov v upravi: 5937.
Klavir
MALA SOBICA
(preprosta), se odda z vso oskrbo dijaku ali so-lidnemu gospodu. Naslov v upravi pod štev. 5933.
PREKLIC. Podpisani
preklicujem, kar sem zalega govoril o gospodu Koblarju, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja. Ljubljana, 31. 8. 1926.
KAVČIČ.
jako dobro ohranjen — prodam za 4000 Din. Priložnostni nakupi Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5936.
(mesečni), ali eno večjo, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo -iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šiSro: »Mirno« 5909.
PRAGOVE
fŠVF.LAFJEl — Bukove, kupujem, 500 komadov Donava v partijah 1000 komadov, do konca marca 1927. — Ponudbe z označbo ce.ie nakladalna postaja na upravo »Slo-venca^ pod številko 5888
šfanipiije
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
lisinosejša iznajdbo!
Brez kvaren!« blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
fiNTON BOC, Ljubljana
Selenburgota ul. 6.I.Glince-VIč 48
Vsakovrstno
zlflfo kopate
po najvišjih cenah Cerne, iuvettr, Ljubljana \Volfova ulica štev. 3
krasen in izvrsten, s 16 spremeni, sposoben za manjšo cerkev ali kapelo namesto orgel. JE NAPRODAJ. - Naslov v upravi lista pod it. 5770.
Vladni svetnik dr. Marko Ipavic Ki ista Ipavic roj. Szantner
poročena. Maribor - Ljubljana, J. septembra 1926.
Dijaškim roditeljem,
zasebnim in rednim dijakom srednjih šol 1
Profesorji zasebne gimnazije »Hajdukovič«, (ki se je preselila stalno v ul. Nje^uiovo št. 47), so zaključili letošnji tečaj z odličnim uspehom in pričeli z vpisovanjem novih učencev (učenk) za vse predmete in vse razrede gimnazije. Predavanja za novi tečaj se pridno 20. septembra. Na tej šoli obstoje tečaji, dnevni in večerni, in sicer:
1.	Za privatne učence-ke, ki nameravajo privatnim potom završiti en ali več razredov gimnazije in s tem nadomestiti izgubljena leta.
2.	Za privatne učence, ki so iz kakega razloga ostali brez šole, pa jim je potrebna. — Zasebni učenci, ki so v driavni ali kaki drugi službi ter jim zbok nezadostnih šolskih itudij ni zagotovljena eksistenca, morejo kot privatni učenci v enem tečaju (4—5 mesecev) dovršiti nekaj gimn. razredov.
3.	Redni učenci, ki so zbog slabih ocen, bolezni, izključenja ali kakih drugih razlogov izgubili kako šolsko leto, morejo na tej šoli v kratkem času vse nadomestiti.
4.	Redni učenci iz drugih strokov, iol, ako žele priti na gimnazijo, morejo preko te šole preiti v gimnazijo in isto dovršiti.
5.	Vsi učenci, rokodelci, uradniki in ostali, ki iz kakega razloga žele imeti gimnazijo, jo morejo preko tc šole zavriiti v kratki dobi.
Vsak učenec-ka te šole položi koncem tečaja izpit pred komisijo drž. profesorjev, izpričevalo o dovršenem razredu pa dobi iz drž. gimnazije, ki ima enako vrednost, kot bi bil udenec reden gojenec drž. gimnazije.
Angažovani so sami strokovni profesorji in sicer najspretnejii, ki delujejo na dri. gimnazijah, in je vsakemu marljivemu učencu uspeh zagotovljen. Uredba je poznano nafboljia. Šola deluje že več desetletij. Pogoji zelo ugodni. Vojaki in nižji uradniki plačajo samo polovico. — Za preskrbi-tev stanovanja (z ali brez hrane) za učence z dežele (ki sami tega ne morejo preskrbeti), poskrbi uprava, in vodi skozi vso dobo nadzorstvo nad njimi. — Vsa pojasnila daje is vpis izvrii vsak dan
D. Popovic, Beograd
Njegušova ul. 47 (pri Slaviji). — Tel. 16-63.
QS3 ESSi HSt gre govorica, kar tudi prava .je ST&SGiCSi, da manufakturno blago po ceni dobim edino le pri
Valentin Hladin
Celje, zraven nemške cerkve.
Proda se
iz proste roke
DOBRO T DOC A
z 11 hraranimi sodi 7ii S'2fi hI vina se odda v Spodnji Šiški. — Vpraša se pri tvrdki I. KNEZ, LjDliljana.
Oosposvetska ccMa 3 5599
Višje tehniške
z velikim hlevom za konje, se odda v najem. Pogoj: odkup celotnega inventarja. Ponudbe pod: »Izselitev št. 5942« na upravo lista.
Mala blagajna
(»WERTHEIM«), po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« v MARIBORU.
ZA. VASI!
Prevzamem vse agentursko-posredniike posle ▼ Beogradu in Srbiji. — Kupujem in prodajam za Vaš račun. — Prevzamem zastopstva domačih podjetij. - Hinko Benigar, agentura, Beograd, Karadjordjeva 79.
Inženerski diplom v dveh in treh letih. Odd. za elektrotehniko, elektron,ohnni-ko, metalurgijo. • Kemija, avto, aern. Železno- in betonsko stavbarstvo. Pripravljalni oddelek za in-ženerje kolonije in industrije. Dnevni in vočerni inž. kurzi. Prospekti zastonj. — 1'isina v vseh jezikih: Institut Snperlenr technlnue Service >A. G.« Ilrd. Constifution. 25 Liege (BelgijaL	5392
Klobuki! STfi
mam in svojim odjemalcem, da so dospeli naj-novnjii vzorci za pre-oblikanje filc-klobukov ! Novi filc-klobuki po zelo nizkih cenah. — J. STEMBERGER, Dunajska cesta it. 9. 5830
Ljubljana, Komenskega ulica št. 7. Ponudbe do 4. septembra 1926 na naslov: Dr. R. Krivic, advokat, Ljubljana.
gm	|	■ ■ 2 otroške majce, mrežaste, modne
irtO|33lllQ VllclCGt srajc«, kravate, no3»vlc« v raznih batvah, dokoleniee. r""-"-««i nahrbtnik«, iip «e, dišeče mile, potrebščine za krofr.: , šivilj : in ievljarj«. NajnIZje cene I
josip r:veunc, uubisana
OB VODI BLIZU PRESERNOVEaA SPOMEMiKO
črtalnica in tvornica poslovnih knjig v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6/11
priporoča
svojo stal no veliko zalogo m n ogo-vrstnih salda-konti, št rac, journa-lov i. t. d. lastnega izdelka.
Vstopnice za razne prireditve, blagajniške bloke /. t d.
popusta od stalnih cen daje vsled
prenovitve in povečanja trgovine
začenši s 1. septembrom tvrdka
A. Šinkovec nasi. K« Soss
Ljubljana, Mestni trg št. 19
Ker se opustijo nekateri predmeti, se vrši razprodaja istih po izrazito nizkih cenah.
2 ali 3 rodbinam lepo stanovanje, hlev, kurjavo' ; • nekaj travnika in vrta. velik in dober pašnik za krave in svinje v iztrebljenem <ozdu, dovoljenje, da smejo del dalj-njega dobrega gozdnega zemljišča preurediti za polje za lastno porabo, možnost zaslužka kot dninarji na mojem gorskem gospodarstvu. Vse se nahaja na mojem gorskem posestvu na Stjemenu pri Zagrebu.
tS% tffb	TU • Mesto zakupnine za poslopja, zemljišče,
£.11 i" IMXIKS. pravico paše in vse drugo od vsake rodbine dnevno 10 litrov mleka. Interesenti, ki morajo imeti lastno kravo, naj se radi vseh podrobnosti ustno ali pismeno obrnejo na ravnatelja FROHLICHA, Zagreb, Zrinjski trg 17./I.
Mag. it. 19307 rei. D.
Dimnikarska zadruga je mestnemu magistratu naznanila, da v mnogih hišah pri dimnikih vratic sploh ni, ali da so poškodovana ali pa tako založena, da dimnikar ne more do njih. Zato pozivlje mestni magistrat vse hišne posestnike, da te nedostatke pri dimnikih v najkrajšem času odstranijo. Mestni gasilski urad bo še pred pričetkom zime pregledal vse dimniške naprave v celem mestu ter vsakega hišnega gospodarja, v čegar hiši bi dimniki ne bili v redu, naznanil mestnemu magistratu v kaznovanje.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 31. avgusta 1926.

V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mjima, stara mama ozir, hči, sestra, teta itd., gospa
1,
oreiec
Združene papirnice Vevčo, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, iščejo za svojo komercielno centralo, eksporlni oddelek v Vevčah pri Ljubljani
ekspori korespondenta
s službenim nastopom dne 15. septembra t. 1. Zahteva se: tuzemsko državljanstvo, popolna trgov, naobrazba in praksa, perlektno znanje angleščine, francoščine, slovenščine in nemičlne. Reflcktira »e samo na vestno in marljivo moč. Samci imajo prednost. S službenimi prejemki je zvezano na-turalno stanovanje s prosto kurjavo in razsvetljavo. Izčrpne ponudbe s curriculum vitae in prepisi spričeval ter navedbo zahtevkov so nasloviti na
Tajništvo Združenih papirnic - Ljubljana,
Dunajska cesta Stev. 1.
danes 31. avgusta ob 5. uri zjutraj, po mukepolnem trpljenju, v 51. letu jtarosti, previdena s tolažili sv. vere, mimo in Bogu vdano za vedno zaspala.
Pogreb drage naju rajnke bo v sredo 1. septembra iz mrtvašnice drž. bolnice k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Trnovem in v Križankah.
Ljubljana, dne 31. avgusta 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
ZAHVALA.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube našega srčnoljubljenega soproga ozir. očeta itd., gospoda
Antona Vaupotič
slikarski mojster
za darovano lepo cvetje, ter za mnogobrojno udeležbo pri po. grebu, izrekamo vsem našo globokočutečo srčno zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo »Katoliškemu mojsterskemu društvu« za korporativno udeležbo pri pogrebu, ter vsem stanovskim tovarišem, ki so spremiii blagega pokojnika na njega zadnji poti. Maribor, dne 31. avgusta 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Za Jugoslovansko tiskamo v Liubliaai; Karol č«A,
Izdajatelj: dr. Fr. Kulo?ec.
Urednik: Franc Teraeitlav.