I I narodne i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jen za eelo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 14. novembra 1888 Obseg: O vplivu drevesne podloge (divjaka) na žlahtno drevo. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nasledki „šnopsa u Zakaj orjemo na ozke kraje ali grede Razne reči Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. tam, kjer vplivu drevesne podloge (divjaka) na žlahtno drevo Akoravno se uže veliko pisalo o razmerji med litimi mesto, najdemo, da jenja rdeči les natanko se prične podloga. Divjak vpliva vse drugače, nego je možno razložiti iz kemijskih dogodkov v soku. Ako je sad špalirnega drevja veči in lepši, izvira iz tega, da je drevo v boljši mogoče z ve- zemlji in da je praviloo itd. Ako bilo drevesci ravno tako podlogo in požlahtnjenim drevesom, vendar J® o tej reči med sadjarji še veliko napačnih nazorov. Veliko sadjarjev na pr. še vedno misli, da vpliva sok v podlogi tako sadje. Divjak ravnati, dobili bi ravno vpliva tudi še drugače Ako ima slabo na dobroto sadu. Ako to res tako bilo, potem bi raščo zarad pomanjkanja globoko segajočih močnih ko morala jabolka in hruške, KI so cepljene na lesnike 5 biti tudi grenkega okusa, kakeršen je sad od podloge 9 nadalje morale biti grenke hruške i ki so rasle na drevesu, ki je cepljeno na kutno, kajti kutna je tudi renin, kakor ua pr. kutna, ivančkovo jabolko, ostane seveda drevo manjše in prične prej roditi. Na češpljevih podlogah požlahtnje kakor na mandlih. marelice ne zmi tako hitro ker podlo n^ zmrzne. Breskova grenka ; na divjo češpljo požlahtnjena marelica morala bi biti po tem takem kislo zagatnega okusa. Podloga (divjak) iu žlahtni les sta sicer zvezana, pa vendar sta po svojih notranjih lastnostih vedno dva različna dela. Kako je to mogoče pri tako tesni zvezni, tega do sedaj veda ui še mogla razložiti. Mi se torej ravnamo le po dejanstvu. Nekoliko utegne služiti v dokaz ta okoliščina, da postane podloga z mehkim lesom, to drevesa, ki so vsa žlahtnega lesa, torej tudi koreni zmrznejo prav hitro, in treba je zarad tega po zimi tudi deblo zavarovati. Zakaj orjemo na ozke kraje ali grede. Mnogo so uže pisali o umnem poljedelstvu, mnogo iz rahle lesne vtaknine, po cepljenji močnejša nego kako bi se pospeševala rodovitnost zemlji je vir vendar jo naš kmetovalec tu pa tam Je> je žlahtno deblo; ako je podloga tanko vlaknasta in vsemu užitku trdega lesa, pa zaostane v rašči na debelost proti žlaht- še premalo pozna in čisla, kar nam kaže obdelovanje to se pa tudi zgodi, če je žlahtno njeno. Veliko kmetovalcev je še, ki žalibog orjo zemljo, nemu deblu. Vse deblo bolj mehkega ali pa trdega lesa. » Mesto, kjer je bilo drevo požlahtnjeno, ostane vzlic skupnemu redilnemu soku vendar vedno mejna črta. Ako kedo o tem dvomi, posluži naj se dokaza z rdečo bu- ia8en> kar nam dokazuje obilo naših domačih krajev. da je le vzorana. povlačijo jo, da je le' povlečena, služujejo se orodja, katero ni primerno razmeram Velevažni pomen pravega obdelovanja jim ni po-itd. dovol kvijo. Najmlajši les rdeče bukve je namreč, kadar mu Ne mislimo si naše zemlje kot mrtvo stvar ki le jeseni odpade listje, pa do časa, ko zopet drevo prične v bivališče služi rastlinam, mislimo si jo marveč kot poganjati, vedno rdeč, les navadne bukve pa je zelen- naravno delalnico rastlinsko, katera daje tem boljše i streže kme- žlahtnjena na navadno bukev, ter preiščemo požlahtnjeno tovalec! Ona je kmetovalcu najbolj gotovo naložen ka- kasto rumen. Vzamemo li rdečo bukev, ki je bila po- pridelke, s čim umnejšimi pripomočki »66 pital, kateri mu daje tem veče obresti, čim bolj je ro dovitna. navad kraja, trp Podorano seme kupiči se navadn sredi podvlačeno pa Zemlja nam pa bo rodovitnejša, ako jo umno ob- razoru. pri vzbokauih krajih bolj proti Vpli ozračja ni enak in veli to sosebno o delujemo. Naj nam bodo v vzgled naši severni bratje toploti > kar pa je važuo za rast. Plevel, sosebno tist Cehi, kojih gospodarstvo je res vzgleduo v tem oziru! j mu ugaja mokrota, vriue se rad pri razoru in se Umno obdelovanje zemlje je pa po raznih krajih kaj razprostira dalje. Vrhu tega pa se večinoma mlade rast različuo in se ravna po obnebji, krajevni legi, zemeljski liue vsled odtekajoče se vode ? ki se pa vsled slabo jakosti, vrščenji rastlin itd., sploh po krajevnih raz- speljanih razorov navadno nabira po njih, zadržuje v merah (ekonomični situvaciji). Te razne razmere je ne- rasti ter celo poginejo. ogibno potreba natanko spoznavati iu 81 na podlogi in natančne preiskave pravi način obdelovanja merodajnega izkustva izbrati način, koji nam zagotavlja kolikor moči največi in najizdatnejši uspeh! vsem, kar smo rekli, prepriča se lahko vsakdor, ako prehodi naša polji ob mladi setvi. Koliko prostora ob razorih praznega, koliko površja pomanjkljivo posejanega, kako zanikarna, slaba Ako pogledamo naše polje, vidimo po večem, govorim 0b razorih! NasDrotno pa tu pa tam kaka gosta rast pre- sosebno o Dolenjski oranje na ozke kraje. Gotovo gosta rast slami na korist sredi kraja! Koliko se nam takoj rodi vprašanje, je li to opravičeno ali ne? zroja zavrženega, ki bi nam dalo umno uporablj lahko Nekoliko je, nekoliko pa ni ! Na ozke kraje orjemo zato, da hitro odpeljavamo ali odvračamo preobilo mokroto, da se mokra zemija boljše žetve ! In čim oži so kraji, tem več je škode, tem več je hitreje suši; tako orjemo pa prostora praznega tudi pri zelo plitvi plasti, g^da vendar sili tem manj rodeče zemlje! Našteta sama, da bi po u^uuojulu da morejo rastline, sosebno z daljšimi koreninami, u- us:odneišin lesrah za- pustili oranje na ozke kraje in pričeli orati na široke spešno rasti. Prvi namen je opravičen le v posameznih kraje. Polje postane iz povedanih urokov — po izkustvu slučajih, in sicer na težKi zemlji s plitvo gornjo plastjo, umnih kmetovalcev, dosti bolj rodovitno, koder je spodnja plast neprodorua ter po legah, koder leži površje poljsko malo, da ne enako visoko s površjem blizu tekoče vode, kakor to vidimo po Dolenjskem po niže ležečem polji, ki se razprostira poleg Krke, na pr. Delajo se ti kraji navadno po 18—20 in več brazd ravno, in njih lega naj se široki. Površje krajev se dela ravna po strmci. Brazde se orjejo zategadelj enako globoke, in razori naj se speljajo dobro da se voda od Belecerkve doli proti Dobravi itd., ki bi ob nastopu lahko odteka. Pri poljskim pridelkom pri drugačnem obdelovanji še bolj škodovala, nego uže sedaj škoduje. strmi legi narede se kraji seveda navpično po Vodilo zemljišči, da nam voda ne od n Čim manj razorov tem ša prst. bolj se po takem položaji se mora naš kmetovalec držati vekša površje rodne zemlje", pripravilo je umne kmetovalce, da orjo brez krajev — seveda po najugoduejših vodila, da so, čim bolj je mokra in neprodorna spodnja plast, tem boljši, manj široki in manj plitvi » torej bolj legah, ki jih pa Dolenjski tudi ne primanjkuje popol ozki in bolj visoki kraji. Ti se tudi vzbokajo, da opravlja noma. Za odpeljavanje preobile mokrote speljati je pa laže hudi veter preobilo mokroto. V tem slučaji, to je, pri takem obdelovanji po potrebi eno ali več brazd s ako nam razmere ali ekonomična situvacija veleva orati plugom, kateri se druži po strani, da naredi bolj tri- na ozke kraje, naj se razori nekaj globokejši naredijo, koten jarek. Te brazde se narede natančno po strmci, nego voda, naredijo globokejši, treba plugu pomagati še s lopato, smo orali na kraje. Na Češkem iu drugod je tako oranje do sedaj navadno, da se lahko po njih odteka in treba jih je večkrat čistiti. Dobro speljane brazde kakor po odprtih jarkih pri drenaži. Da se razori za odtekanje vod, uadomestujejo razore polju, katero še bolje, pa z osipalnikom, kakor delajo po posameznih krajih čeških, koder so ozki kraji dobri. Razori naj se dosti veči užitek. po ugodnih legah splošno, zato jim zemlja tudi daje poleg tega nareoijo po strmci, da se voda lahko od- Prei8kujmo tudi mi, kakšne so našega sveta raz- teka, ne pa da po njih zaostaja in nabiraje se škoduje mere, in izvolimo si potem pravi način obdelovanj » in rasti. pokazalo se bode, za koliko smo se bolj okoristili z Ker pa takih razmer ne nahajamo tako splošno po umnim obdelovanjem Dolenjskem, dobro je vsaj po ugodnejših legah orati na široke kraje, ako uže ne brez krajev. Ako si ogledamo kaj je oranju na ozke kraje v kvar, vidimo, da je isto oranju na široke kraje le v prid. Obdelovanje je pri ozkih krajih bolj nepravilno Razne reči. * Sadje kot krma. Ob dobrih letinah, ko je veliko skupaj, ob razoru, sosebno če je plast plitva, pa je sadja in mu je cena zaradi tega nizka, lehko ž njim kajti navadno prihaja sredi kraja rodovitna mlja čisto primanjkuje. Ravno tako pa je z gnojem 9 ako krmimo živino. Tako je bilo leta 1847. na Nemškem, nismo toliko previdni, da puščamo kadar ga trosimo, ko je imelo sadje tako nizko ceno, da ga je veljalo sredi kraja progo in ga devamo tudi v razdor. Setev mernik komaj 10 do 14 soldov. Pokladali so tedaj sadje 36? kravam, in preračunih so, da zaleže 2 centa sadja glede da redilne vrednosti za 80 funtov najboljše krme. Krave srkajo vase gnojnino iz listj in so imele veliko dobrega mleka, tako da se jim je mernik sadja po tej poti po 30 soldov izplačal. glogovec je za živ plot najboljši gličevja. In tako da nas prav previdnost modrega Stvarnika opomina, bodimo varčni ter obračajmo vse v prid, da se nič ne izgubi. trn. gnezdo * Beli Vrtnarji vseh trn so ali mu hudi, * Šota kot stelja Drobno stdčena češ, da je glogovčev plot sušena in dobro po šota sicer nima v sebi toliko redilnih snovi sadnemu drevju škodljivih merčesov in rastlinam kolikor slama, zato pa vleče prav veliko vlage metuljev. To je resnično, in ako pomislimo, da metulji nase, ohrani gnoj dober in ahlj Ijo tvari svoja jajčka najrajši ležejo na glogovce, ostanejo njih torej elej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto je prosta drevesa. Ce porežemo decembra meseca glogovce dinsko puhlico ki se naredi iz razne rastlinske se- ter pograbimo in sežgemo vse odrezke, uničimo s tem gnile šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlico močuo na- veliko jajček. Ostala jajčka se spomladi izvalijo. Znano mešana. Takih reči po nekaterih krajih obilo in je pa vsakemu, da je po plotih največ ptičev, kateri se prav s koristjo rabijo za stelio. jelo izvaljene gosenice. Glogovčev plot ni škodljiv, ampak okoli vsakega vrta koristen. - * K Jabolčni molj (carpocapsa pomonana) dela piškava jabolka in hruške in s tem mnogo škoduje sadjarjem, ker piškavo sadje nima skoro nobene cene in kmalu Predno povemo, kako se ta mrčes pokončuj pišimo ob kratkem njegovo življenje. M junij po- ali julij dne^ se prikaže m* skrit na drevj lepo pisani metuljček, sedi po po oči se pa plem > po drevj sem ter tija letaje. Oplojena samica zaleže na mlado sadj po eno jajce, iz katerega se čez 8 do 10 iz- vali gosenica ter se precej v jabolko ali hruško zavrta. Dotična luknjica je včasih nevidna, včasih pa tudi zelo očitna. Goserica živi v sadji kakih 6 do 8 tednov. Kadar doraste, preje se iz njega, zleze na deblo in se zaprede tam pod njegovo skorjo, pod mahom ali pa tudi v zemlji. Veliko sadja ima pa še jeseni gosenice v sebi. Te izlezejo tudi potem iz njega in se pokrijejo po raz-pokah in razah po. poslopjih in tam prezimijo, spomladi zapredejo, iz zapredkov pa po leti zopet pri- se šele letijo metuljčki. Ako hočemo zdravo, nepiškavo sadje imeti, moramo odpalo sadje vsak dan pobirati, sušiti ali pa prašičem pokrmiti. S sadnega drevja moramo dobro spomladi staro skorjo postrgati in vse sežgati. Tudi storimo prav, če pobelimo sadna drevesa z apnom. Po slivah ali češpljah živi temu podoben mrčes, ki se tudi tako uničuje in tudi tako, da se drevesa malo po- tresajo, da odpade vse piškavo pobere. Kadar jemo piškavo sadje sadje, katero se potem pomečkajmo vse take črve ali gosenice, da ne zlezejo s zemljo ter se tam zapredejo in drugo leto v novič O gorkih letih se tudi ta sadni molj lahko pomnoži po 2krat na leto - ± W KJ V/ • 4 . - - - - . . . ST Da kumare v otcu ne splesnijo, svetuje „Laudw. Anzeig.", naj se dene v posodo, kjer so kumare, v cunji * do lota semena č gorušice • • ž » * en je gozdov. Odpadlo listje in lgl so eoini naravni gnoj Božja previdnost je * Kako se delavna živina obvaruje žuljev, katere prizadevajo komati ali leseni jarmi. Žulje delajo delavni živini komati ali jarmi posebno ob deževnem ali meglenem vremenu vrat Vsak bi deževni ali megleni dan naj se volu se utegn žulj rediti z žganjem pomoči iu potem namaže z m (žajfo) lm Če dela vol ves dan v dežji, treba to o poludne ponoviti Vsak malo tak dežev delavnik zvečer se pa at pomaže s terpenticom Kdo ravno tako dela lahko brez vse skrbi ob vsakem dežji z živino taka dela in ni se m bati da mu postane žuljeva Podučne stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi. m Nabral Fr. J a r o s 1 a v. (Dalje.) 90. Žitarice stanovnikov v stavbah na kolji. (Triticum turgidum) je bila v redka. No vrlo zanimivo je to, Egipetska pšeu stavbah na kolji vi da je vendar bila, ker so ona dandanes seje samo v Egiptu, po nekaterih krajih okoli sredozemnega morja, __ Ker pa po nekaterih krajih Angleške v večej množini, ima ta pšenica prekrasno veliko zrno, zato se večpotov sliši ali bere, da so z Egipta pripeljali nove pšenice, ki hočo vse naše vrste kmalu spodriniti, In da bi ljudje tem novicam, rajše verjeli, zato so jej dali vrlo mam- imen: Wundern y rt umienvveizen. No kakor ta pšenica ne prenaša lehko naše zime, in tudi kot jare dosti potov se slabo obnese, zato se ni mogla pri nas nikjer za udomačiti. Da pa egipetska pšenica ni Evropi nobena novost, priča nam to najbolje, Uže v tem t ona ker jo uže v stavbah na času so morali ž njo poskuse delati * f " JQ[~ ^ t f ■ 9 fif ■^S * ^ J J »ji ■ I ^ ( J* JK M t S V , B ^ • , . » ^ -»J . . • * ^ f 9 ^ »b uravnala, da prihaja odpadlo listje in igličevje gozdni tudi takrat ni dobro uspevala, sicer ali je spodrasti v korist se namreč -p » t-v-Hi V i m — ; dno prav /4' • • >š 4' pri - - r - S, - 7 1 J • • * L V . , « - • - 1 - m ■ T J. ji " t" 4' * V L * Jr > iT 4 X - I i. * i *"-' • ^BTI^i koreninice poganjajo med steljo, imajo J l i • U V f. 'Ji tli t ■ i i. 3 C l ■ ■> gozdnega drevja raztezajo Ki l a ' ■ ! trt t «* 1, in tanjše •A ' % v po z 4 • • ta kakor drobne. Ob enem nam * • dokaz. f* tadanji j v / - i namen, • ' i" / f - ' v t \ 4 čeni od sveta niso »-1 temveč so » : 4 » / • • •* . a m i v dotiki • ' • . ^ Jj t ki ga največkrat nahajamo poogljenega v nahajamo tem pogostejše proso in mohar. Reži ni v blatu, bil je pšenični. Zrna so v njem bila gotovo vsa zdrobljena, samo tu in tam se še dobiva po cele ali napolu zdrobljene. Testo so položili na vroč kamen, švicarskih stavbah na kolji, in oves se pojavlja še ondaj, kedar so kameno orodje zamenili z bronzom. Najglavnejše in najstarejše žitarice so bile tedaj ter je prav gotovo s pepelom potresli, kakor to Arabci v stavbah na kolji drobna koljska pšenica, in drobno še dandanes delajo. Na skorji vidi no često pleve in zrni šestovrstni iečmen, in za niima proso in mohar; slamnate kosce, s tem so menda kruh potresli, preden vse ostale nimajo tolike važnosti. Proso in mohar sta so ga spekli. Vsi ti kruhi ali hlebi so bili okrogli, in bila gotovo poletni setvi, a Heer dokazuje, da so tudi redko kedaj viši od 15 do 25%*. Tretja vrsta kruha bila od prosa ali mohara, kateremu so navadno do- vse ostale žitarice stanovniki na kolji spomladi sejali, in mi mu to tem raje verjamemo, ker v stavbah na dajali po nekoliko pšeničnega in lanenega zrnja. Lan kolji niso našli pravega ozimnega žita. Kako so stanovniki svoje polje obdelovali, to ;i so našli raznovrstnega in roga, vendar po njem nam je zelo malo poznato. Da-si orodja od kamna in lesa, kosti i: ne moremo soditi, kako so polje obdelovali in setev želi. Pluga, kakor se vidi, niso imeli, temveč so prav gotovo s šiljastimi rogovi zemljo prekopavali. Verojetno je tudi to, da so polje svoje gnojili, ker se je na več mestih našlo vrlo mnogo gnoja. Kedar primerjamo vsa ona sredstva, katera nam ie novodobna kultura preskrbela, z onimi, ki so jih imeli ljudje kara dobe, tedaj hočemo pojmiti. s kako težavo je človek svoj vsakdanji kruh si služil Polj s mu je rodilo zlatega klasja, ali on ni imel srpa, katerim bi je mogel požeti. Kako si je človek tu pomagal, tega še dandanes ne znamo. Na starem italijanskem novcu vidimo ženjca, kako bilko tik pod kla- som odsekava, dočim na egipetskih slikah postavlja srp na polovico bilke. Stanovniki stavb na kolji niso samo klasja trgali ali rezali 7 nego so tudi slamo s polja domov spravljali, in to sklepamo po silnem plevelu, ki so je s požetim žitom domov zanašali, česai gotovo ne bi bili delali, da so edino le klasje trgali. Pšenico so pred kot ne spravili s klasja z metvijo, od tega je tudi pri Rimcih dobila svoje ime »triticum dočim so zrnje iz ječmena stepali s kamenimi bati. Doma so prečistili pšenico in ječmen, in plevel so z vsemi ostalimi smetmi v vodo vrgli. Preglejmo ono brezštevilno plevelno seme, ki na dnu jezer leži, pa se hočemo prepričati, da je tudi ondaj v setvi oni isti plevel cvetel ki t dandanes naša polja nadleguje. Tuje je to bilje, katero samo pod okriljem žitaric more pri nas uspevati, kakor so tudi tuje same žitarice. Tujci so to in tujke z daljnega vzhoda, ki koj zginejo s površja, če jih zapusti človeška roka. T M * A " , - % . . r * Slamo, ki so jo s polja spravili domov, pletli so mnogovrstno, pred kot ne so tudi streho krili ž njo, ker se v blatu pogostoma nahaja poogljenena slama. Očiščeno žito so mleli na jednostaven način. Imeli so dva izglajena kamna, in med njima so zrnje drobili. Moralo je to zelo mučno delo biti, in vendar se niso vsa zrna mogla v drobno moko zmleti. Ni nam treba omenjati, da se tu otrobi niso mogle odločiti, ni morali na drug način použi- so primešavali prosenemu kruhu pred kot ne zato, da je bil mastnejši in tečnejši. Za kruh so jemali tedaj prastari stanovniki carske same pšenico in obe vrsti prosa. Ječmenovega kruha nikjer niso našli, da-si so tudi ječmen mnogo sejali. Ječmen so tedaj vati, ker ga sicer ne bi bili toliko sejali. Za Egiptce se zna, da so uže v prastarej dobi od ječmena varili nekako pivo. no stanovniki v stavbah na kolji tega pred kot ne niso delali, vsaj hmelja do sedaj niso v teh stavbah našli. Mogoče, da so ječmen kuhali in delali nekako juho. Heeru se vidi najverojetnejše, da so ječmen pržili in jedli. Heer sodi, da je prženi ječmen , zakaj bila najstarejša hrana ljudi, in s tega tolmači, je ona bila v starem veku toliko spoštovana. V sv. pismu se spominja prženi ječmen mnogo potov, in pri starih Grkih so vedno žrtvenik in žrtvo posipali s svetim ječmenom. Atenah je bil odredil Solon i da vsaka žena mora svojemu možu v hišo prinesti posodo za prženje ječmena. Tudi ta sveti ječmen starega veka je bil oni isti šestoredni ječmen, ki ga v stavbah na kolji nahajamo. južnej Italiji so našli star novec šestega stoletja pr. Kr, in na njem se vidi ječmen prav takošen, kakoršen v stavbah na kolji. Po vsem tem sodi Heer, da so ljudje najpreje ječmen vzgajali in ga kot najstarejšo setev tudi najbolje spoštovali, ii 7 se pozneje so prišli na pšenico, vzhodnih krajih evropskih je bila rež za dobe bronza vrlo razširjena, no v stavbah na kolji je v tem času še ne nahajamo, ali zato ne gre trditi, da stanovniki teh stavb niso z vzhodom Evrope v nikakej dotiki bili. Vsa kultura je došla le-sem z juga i od sredo- starejših egipetskih spominikih Videli smo, da je zemnega morja. Vse žitarice, ki jih v stavbah na k olj nahajamo, došle so od tam. Bil je to isti ječmen, ki so ga sejali v južnej Italiji, in ga nahajajo tudi v naj- egi- petska pšenica uže v onej dobi kedaj pa kedaj dospela v osrednjo Evropo. Prosu je domovina Egipet in Arabska, a Moharu še dalje v Indiji, Kitaju in Japanu. Stanovniki v stavbah na kolji so še tedaj hranili • - z istimi žitaricami, s katerimi tudi prastari Egiptci, m kakeršno so s in so se oblačili z isto laneno tkanino, le-ti zavijali svoje mumije. Če še vzememo v poštev oni plevel, ki je njive stanovnikov na kolji nadlegovali 3 <>» tedaj nas vse to napotuje na daljni jug in na vzhodno Azijo, od koder je vsa kultura v Evropo došla. Ni tedaj dvojbe, da je kultura stanovnikov na ne želi drugim dobro stori, vsakemu pa vse najboljše. nikomur nič slabvgn. 7 a Ko se nedolžnost, ta nebeška hčerka, med kolji mlajša od egipetske, in gotovo je tudi, da ni v vsemi stanovi tako čislala, čuvala in varovala, kot to starosti ene in druge velike razlike. Stanovniki v zasluži, kako bilo bi potem lepo, veselo in prijetno stavbah na kolji še niso imeli ozimine, ne konoplje, v vsej družbi človeški hinivščina, potuhnjenost ne razne povrtnine. Grki in Rimci so v zgodovinskej zvijača bi zginila, na teh mestu pa p poštena od- uže vsega tega imeli. Kedar je rimski narod do- kritosrčnost kraljevala dobi šel do alpinskih jezer, tedaj stavb na kolji ni bilo več, in tudi ondotui narod jih je popolnoma pozabil. Heer Nedolžnost pa enkrat bij zgublj za vselej; ne da se na vse večne čase eč računa, da so stavbe na kolji morale stati uže 1000 tudi s krvavimi do 2000 let pr. Kr., in ako verujemo njegovemu računu, tedaj ni kultura žitaric pri teh stanovnikih dosti mlajša od one v Egiptu. zgublj mi ne. Zapravil :aj pridobiti, edolžnost in čistost tira pa obupanega človeka dostikrat v najstrašnejše druge pregrehe in hudobije; kolikokrat nista temu v nebo upijoči umor in samomor kot po Ce še enkrat preletimo vsa ta naša razmatranja, sledica? Nekaj tako strašaega dogodilo se je pred malo tedaj hočemo videti, da najstarejši sledovi kulture ži- leti za čas Plahtača v Zalesji. taric v Egiptu, v zahodnej in vzhodnej Aziji, ter v južuej in v osrednjej Evropi segajo v prešlost od 4000 do 5000 let. Kultura je ta tedaj vrlo stara in vsi Ne*j bro Pri Zaplotniku bilo je sicer malo, a čedno in posestvice. Oče in mati imela sta edi hčerko podatki nas upotujejo na to da jej zibeli iščemo v Aziji. No tu moramo omeniti še ene kulture, ki je od co, bila je krasno dekle, brdke postave. Do 20. leta svoje starosti bila je Nežica pravi uzor deviške čistosti te mlajša, pa se je razvila samostalno in brez kakega tujega vtikanja Kedar so odkrili Ameriko, našli so Mehiko in Peru v najlepšem razvoju kulture. Tej kulturi moramo se tem bolje čuditi, ker je tam svet imel mnogo manj bilin in živali j, katere je mogel vzgajati in rediti. Ali pri vseh teh slabih sredstvih je dosegla ta kultura ono višino, na katerej so nekdaj stari Egi-petci bili. Glavni kulturni bilini, koruza in korun, bili ste ob odkritju Amerike uže tako razširjeni, da ne bo-demo se zmotili, ako velimo, daje poljedelstvo v Ameriki vsaj 2000 let staro. in nedolžnosti; delala je z eljem, molila rada in po božno ter je svoje stariše ljubila, a spoštovala pa tudi vse druge domače posle, kakor to Bog zapoveduje. Vražja dru- Plahtačka sta pa pola tudi v tej bogoljubni žinici s pomočjo tekočega hudiča napravila popoln razdor in pogiu. Očetu in materi je uže precej dobro dišal Nežica se pa ni dala do njega Kaj se zgodi? Ko enkrat gre sama h Plahtaču nekaj za dom nakupit pretanta in P* jo ta da se ga do nezavesti pri V njem naleze; nevajeni treba ga ni bilo ravno dosti Plahtač ta ostudna vreča vseh pregreh in hudobij po- i rabi to priliko in dosedaj še nedolžno in dobro Nežico oropa njene krstne čistosti iu nedolžnosti. Britki na= sledki temu niso izostali. Ko mati to vidi bila je vsa obupana. Očetu molčali sta obe o vsem: ravno tako Nasledki v snopsa u tudi pred svetom vse zakrivali Plahtaču se ni dala (Dalje.) Pujsem sta ga pokladli. Lepa je zarija ob vzhajajajočem solnci ; krasno se spraviti nobena več. Tudi očeta sta polagoma pregov da je ta peklenski brlog zapustil. Čas hiti naprej z vsemi svojimi silami, ustaviti se lela: dal. Nežica obo I leskeče jutranje solnce v srebrnih rosnih kapljicah ; Ko so dobra vaška dekleta njej ni smel, razun njene matere, nobeden drugi. veličastna je barva brezbrojnim cvetlicam ob času cvetja; prekrasni je beli limbar, to znamenje krstne nedolžnosti, opravljen v svoji veličastni obleki; lepša krasnejša in veličastnejša kot vse te minljive stvari, dražja kot vsi biseri in dragi kameni cele zemlje je pa nedolžna, čista in neomadeževana duša človekova. Vsak, tudi največji spridenec nosi do takega nedolžnega in čistega človeka, neko gotovo spoštovanje v svojem srci; dozdeva se mu tak človek nekaj svetega, nekaj nedotakljivega. katerim bila je poprej Nežica kaj ljuba in prijetna tovarišica, mater njeno o njej povpraševala, tajila jim je ta na razne nači ? pravi položaj svoje hčere ter jim rekla, da je sicer za vročnico hudo bolna, a da kmalu zopet popolnoma ozdrav zatrjevala je, da je zdravnik popolno prepovedal vsaka-teremu Nežico med njeno boleznijo obiskovati, ker potrebuje nemotenega pokoja in miru. V resnici pa mati ob tem času prav z nobenim človekom, tem manj pa še se zdravnikom zaradi bolezni svoje hčere govorila Resnično je, da, dokler si človek prizadeva ohra- ni. Slednjič čas svoje se seboj prinese; ustvarjeno bilo niti mirno vest, veseli ga vsaka stvar, ljubko in veselo je malo bitje moškega spola. S tem dospela je materina prepeva, z veseljem dela, je z vsem, kar mu Bog pošlje, in hčerina zadrega do svojega vrhunca. Sami si niste zadovoljen je vedno udan v voljo božjo ? nobenega vedeli kaj in kako pomagati. Da bi ta sramota preje truda se ne boji, a po storjenem delu pa sladko in tako uzorne Nežice med ljudi in na dan prišla, bilo je % 4 i mirno počiva. Nedolžni človek je navadno tudi krotak za obe kaj strašnega, neznosno, obupno. Sam vrag se in pohleven ter usmiljen in dobrotljiv; če le more rad ob takih prilikah človeka z vsemi svojimi silami rad a?o polasti, ga v novo še večje zlodejstvo zapelje in v brezdno pogube pahne. Tudi te dve revi je na vse zvite načine mučil in tental ter jih do strašnega zločina zapeljal; sklep bil je storjen in izvršen. Toliko usmiljenja imeli sta zbegani revi, da sta nežno bitje v sili z vodo oblili več pa ne. Naši dopisi. Iz I^jubljane. 11 Matica Slovenska" raz Tam v zadnjem kotu kuhinje bil je vzidan velik pošila členom svojim ravnokar knjige za tekoče leto t vsak člen prejme sledeče čvetere knjige: letopis za leto 1888. ki obsega 298 strani. kotel, v katerem se je pujsem kuhalo. Navadno se je ta z razno ropotijo uže zvečer naložii, kar se je potem med nočjo pujsem za drugi dan polagoma skuhalo. Pri Zaplotniku bilo je vse mirno in tiho; pozna noč je; oče in druga družinica so vsi v trdem spanji, spanje jih je popolno v svoje dobrodejn) naročje sprejelo, a Le tam v stranski sobi »Slovenci in leto 1848" spisal Jos. Apih, profesor v Novim Jičinu, obsega 302 strani. „Fran Erjavčevi izbrani obsega 250 strani, in spisi," vredil Fr. Levec^ Povest: „Piihajač 104 strani. u spisal Fr. Dolinar, ki obsega e imena knjig kažejo, da zopet letos Matica po- bijeti mati in Nežica hud boj, streza členom svojim z obilnim iu raznovrstnim za ali bi, ali ne bi zvršili strasni naklep. Zapeljivec pre- nimivim gradivom za poduk in razvedreuje. maga ; mati reče: „Nažgi luč in posveti mi, mudi se." Rečeno, storjeno. Kmalu sta pri velikem kotlu tam v kotu kuhinje; Nečica sveti; mati privzdigne z eno roko pokrov, z drugo pa zagati detice med kuhano in napol vrelo oblodvo. Drugega dne ob navadnem času spravi se dekla nad kotel io pujse nakrmi. Prec, ko kotel odkrije, izuenadil jo je nek nenavadni duh; to pove tudi pri kosilu (zajutriku) drugi družini. Mati pre- bledi in pade v omedlevico; ko zopet pride in jo oče praša, kaj da jej je, odgovori: Nič zavesti poseb- nega, smrti hudo." po noči nisem nič spala; Nežici bilo je do t, % t v *> • ' \ ^ •) »• naw 1 vtti IF|D Ko je pa dekla potem kotel o poludne do čisteg praznila in ga ameravala z novo prekuho za pujse polniti, ni se m prestrašila, ko je ua dobila • • se več malih mehkih koščic. in d sledov hude V "1 r —- ^ « delstva v W t to postalo je še istega večera kot čudna no _ _ A _ I ' vica, o kate cela vas go * i . ' * ^ i 7 - Nesrečna mati je svojemu možu vsa obstala kar ;cer se je zgodilo. Mesto edine sramote, katere bi bil s ' •» 1 • /. £ ^^ % - ; * f H 4 x ; ' t ^ 1 HE . ji • ii J f. - X r ' ' * ^ 1 v, V * % ; prokleti Plahtač se svojim šnopsom nad to družino na- kopal, Komisijon pravo dej sledilo e še več I preiskava Obe: r gih prav bridkih nasledkov. e dokazala ršila se je in : mati in Nežica zapadli sta dalj 4 * r .. r nemu sodnijskemu postopanju. Mati je v kratkem po pol zbledla za vse ^ > • * nje ]e mora bila sodnijska preiskava na pram ^ 4 v . % ali prenehati. Nežica obsojena i t-* • • ta pa v šestletno ostro ječo Dostala sicer svojo kazen; britki spomini, tuga iu žalost, nakopali so ji pa 9 } w H / ^ ... . ^m * • Ij J fc ; ii. . Ihp i jetiko, voljno je prenašala vse bolečiue in trpljenje, ter ■ , « ■ je kmalu spokorjena spala v Gospodu. panjem v milost Božjo za •» V- njena živela je potem v svoji blaznosti še nekoliko let; njegov šnops * J pa eprestano Plahtača in » i • družino tako kateri je preje tako pošteno Zaplotarjevo dejal. Slednjič so to revno in strašno MM VJV fr ' \ ' f ' ' * -i 1 i razdejano mater našli zmrzlo neko noč na pragu pred hišo r• \ L * f % 1 f i • '1 { j - ' 1 ■i " * > ; • • ■ » : A * • Posebno svarilen Jk » * f 4 r I vsem ženskam * . t' \ F • • « % \ t t * S i :.! i f . ♦ , -j { « v > 4 * k J; ' i 11 Zlati orehi." zalogi R. Miličeve tiskarne v Ljubljani pris je v drugem natisu na svitlo knjižica « Zlati orehi u s podub'cauai na 126 straneh obsegajoč 42 povestic za našo nežno mladino. Knjižico spisal je znani naš pisatelj za mladino da je ime pisateljevo smo, ni Ivan Tomšič, in prepričani že dosti priporočila za knjigo. Tudi cena knjižici previsoka, ker stavljena je za mehko vezano 35 kr. za trdo lepo vezano pa 50 kr. po pošti doposlaua vsaka 5 kr. več. Ravno sedaj so gotovo za sv. Nikolaja posebno dobro došli „Zlati orehi"! Obrtne strokovne šole v Ljubljani se prično decembra. Vpisati se je možno od 26. nov. dalje vsako dopolud od 12 ure. Učenci (učenke) naj se ogl s svojimi stariši ali pa z njih pisarni strokovnih šol (Virantov . nadstropje,) ter naj prineso s hiša eboj mi namestniKi v Zvezdarske ulice spričevalo o do- qili 14. leto. vršeni ljudski šoli in dokaz, da so spol Vnanjim učencem iu učenkam je vodstvo pripravljeno dajati nasvetov za dobro in primerno stanovanje. Kakor se nam poroča, se bode otvorjenje obeh zavodov slovesno vršilo, ter ima biti jedna točka slavnostnega programa, po katerem bode ljubljansko mesto praznovalo 401etnico vladanja veličanstva Kranjsko deželno posojilo. Avstro-ogerska banka je denarnemu zavodu „Unionbank" na Dunaji nazna da je eliki svet avstro-ogerske banke v seji dne 1 oktobra 1888 sklenil, da se 4% obligacije deželnega posojila vojvodine Kranjske pri vsih glavnih in podružnih zavodih avstro-ogerske banke smejo v zalogo jemati. oziroma na nje posojilo dajati do 75% njihove vsakdanje tržne vrednosti po predpisih, kateri veljajo pri tej banki pri obrtniji s posojevanjem denarjev . . i Kmetijsko predav o trtni usi bode imel tajnik kmetijske družbe Gustav Pire v nedeljo 18. t. m po cerkvenem opravilu ob i /,9 uri) na Slapu iu popoludn ' z< nini nad Vipavo i po c nedelj kvenem opravilu v Pla- % predaval bode pa v 25 ki se bode še Podragi in na Gočali in sicer ob uri, določila. Dnevi za predavanje v Vipavi, Vrhpolji Budanji se bodo pozneje določili. 2 r — Gledališno vprašanje v Ljubljani pomaknilo se je za korak dalje. Deželni odbor je namreč mestnemu zastopu izrekel menenje, da se pri sedanjih razmerah najbolj priličen prostor za zgradbo gledišča kaže cesar Josipov trg pred nekdanjo hranilnico ter ga je povabil, naj bi se o tem izrekel mestni zastop, potem pa bi prostor ogledal po zastopnikih vsih prizaletih krogov. Nadejati se t da mestni odbor temu predlogu pritrdi. Dalje se je deželnemu odboru ponudil tehuik, ki hoče v teku treh mesecev izdelati vse načrte in po- pri- trebne proračune tako, da bi bilo moč spomladi četi z zgradbo in jo do jeseni zgotoviti. Koraki za prodajo starega glelališkega stavišča so tudi vpeljani. Umrla dischgratz-ova i žavnega poslanca kneza Ernsta Windischgratz-a minuli ponedeljek po kratki bolezni. Truplo pokojne pre- na Dunaji kneginja Kamila Win-ojena kneginja Oettingen, soproga dr- peljalo se bode na Kranjsko v rodbinsko rakev. Zima nastopila je letos zgodaj in huda. Po Kranjskem in blizo gori do Gradca na Štajerskem za- padel že minuli teden sneg za nekoliko palcev debelo. Vrh tega nastopil hud zimski mi ki i minuli ponedeljek zjutraj ob 7 v okolici ljubljanski dosegel 11° po Reomirjevim gorkomeru. Vitez Scliiippel, vpokojeni svetnik c. kr. deželne vlade kranjske umrl je koncem minulega tedna na Dunaji. Za pobiranje deželne naklade na žganje razpisal je deželni odbor ravnokar službe enega nadzornika, vse s enega preglednika in šestdeset dacarjev, merno dobrimi plačami. Prošnje prosilcev morajo vložiti pri deželnem 26. novembra t. 1. odboru pn- se Kranjskem vsaj do dne ozi v! Odbor za spominek našemu velezasluženemu žalibog prerano umrlemu dr. Janezu vitez Bleiweis-Trste-niškemu, hoče občni zbor sklicati in prosi vse tiste go- spode poverjenike, ki so njega dni dobili tiskovine v roke z naročilom poskrbeti med domoljubi nabiro potrebnih novcev, da te tiskovine kar najhitreje mogoče naj dalje pa do » novega leta 1889. pošljejo predsedniku gosp. notarju dr. Zupancu ali pa blagajniku gosp Luki Hobiču v Ljubljani. Zadnji čas je, da stori slovenski narod svojo dolžnost, da vredno ocenuje dolgoletno ustrajno delovanje našega očeta, da dika naša dobi spomenik spo- minjajoč rojake naše k posnemanji v marljivosti, v do-moljubji in v blagih delih, da kakor drugim zasluženim slovenskim možem tudi tej bliščeči zvezdi na našim oaroinem obnebji skaže svojo nevenljivo hvaležnost. Posojilnica na Krškem. Posojilnice, katerih je ze več po Slovenskem imajo ta namen, da dobe naši ljudje, kedar so v zadregi, denar na posodo pri domačem, narodnem zavodu, da ga torej jim ni treba iskati pri tujih blagajnicah, pa so in da ne pridejo v pest oderuhom. Ob enem posojilnice tudi hranilnice, ki dajejo večje obresti od sicer hvalevrednih c. kr. poštnih hranilnic. Podpisana posojilnica, na katero si dovoljujemo čestite bralce danes s tem dopisom opozoriti, daje za hranilne vloge 4%, od posojil pa jemlje 6% obresti. Da se število hranilničarjev pri našem zavodu pokvekšalo, da bi se tudi oddaljeni hranilničarji pri nas s prihranjenimi svotami mogli vdeleževati, vpeljalo je podpisano načelstvo sledečo olajšavo: m Ono pošilja na vse strani svoje „prejemne in položne4' listke c. kr. poštno-hranilnega urada brezplačno. temi listki pošlje lehko sleheru hranilničarjev brez vseh poštnih stroškov v denarje v shrambo naši posojilnici. Ona naredi hranilno knjižico in mu jo pošlje; ali jo pa hrani, ako namerava dotični večarat vlagati. (Za potrdilo mu služijo vselej od dotične pošte podpisani prejemni listi). Kedar pa želi kdo denar dvigniti, zadostuje, da piše posojilnici karto, in ta mu pošlje zopet na svoje stroške novce na zaželjeno pošto. Pri tej priliki vabimo še domoljube v bližini krški da se pridružijo kot udje našemu zavodu. j Družabniki plačajo 1 gld. pristopnine in še 12 gld. deleža (tudi v obrokih lehko), od katerega dobe obresti. Ti imajo pravico do posojil in so deležni družnega dobička. 4% za- Priporočujemo Vam torej naši domači denarni zavod, katerega izvolite podpirati zlasti s tem, da nagovarjali hranilnjčarje v Vaši okolici zastran pošiljanji novcev na navedeni način, in ostajamo z oso-bitim spoštovanjem Načelstvo okrajne posojilnice v Krškem, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo, 1. nooemb. 1888. Ivan Knavs, ravnatelj, Ivan Pfeifer blagajnik, i Ivan Lapajne. ravnateljev namestnik in tajnik, Anton Jugovic, blagajnikov namestnik, Anton Jurčec, odbornik. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dnuaja. Državni zbor zboroval je minuli petek, rešil še ponedeljek in včeraj, v tore^ ter je te tri dni splošno razpravo o načrtu zakona, s ka- Ponavljajoč gorenjo prošnjo odbora, pripočoča naj- terim se pripravlja okvir za deželno-zborsko postavo- topleje vsim razumnikom Slovenskim to nujno zadevo dajstvo v ta namen, da bi se ustanovila in ohranila v blagovoljno uvaženje. Odbor. kmetijska posestva srednje velikosti. Glede ene točke predloga je protistavljen predlog manjšine, katero zastopa Chlumecky, poročevalec večine odsekove je moravski poslanec dr. Žaček. Ta dva po dober zakonski mož in oče, strog pristaš družnikov ročevalca prideta v splošni razpravi k besedi prihodnji petek, ko bode prva .prihodnja seja. Cesar še biva na Ogerskem ia je v ponedeljek v Budimu delil avdijence: Poluradna „W. Abendpost u na- znanja naredbo ministerskega predsednika, po kateri je za 2. dan decembra odklonil sprejem deputacij cesar in vsakojako drugače čestitanje, in odločno volj ce da sarjevo Božjo čili stroški se ta dan ne sme slaviti ne s službo zmernosti (temperanclerjev) ako ravno ni izrečen pro-hibitionist (ki prepoveduje vžitek vsake opojne pijače) on je pobožen kristjan in kot tak močan steber svoje> presbitarjanske cerkve, v kateri mu pristaja dostojanstva „deacon-a". Odlikoval se je tudi kot učenik nedeljske šole. Službe božje ni zamudil nobene in zato velja v očeh Amerikana za izgledno dobrega človeka. Bojen je bil v državi Ohio na posestvu svojega deda, ki je bil leta 1840 izvoljen predsednik združenih držav general W. H. Harison, ki je pa to visoko do- in ne na drug način, po katerim bi se pouzro Ogerska namerava svoje dolgove preličiti stajanstvo imelo le malo tednov, ker je nagloma umrl. Leta 1854 preselil se je Benjamin Harrison v Indianopol, glavno mesto države Indiana, kjer je bival > j. jih spremeniti v drugače dolgove, ki se bodo drugače ceneje obrestili in tudi nekoliko let kasneje poplačavali. Opozicija temu nasprotuje rekoč, da to ni druzega kot zelo dragoceno podaljšanje povračilnega obroka, vendar pa je večina državnega zbora predlog že sprejela, kar pomenja za sedaj nekako rešitev ogerskih financ Po včeraj došlih brzojavih, od onih mal. Leta 1861. osnoval je 70. indijanski polk in se je po dokončani vojski vrnil z naslovom „brigade general-a" domu. Ni znano, da bi se bil v tej vojski posebno stranka odlikoval. Leta 1876 postavila ga je njegova za kandidata dostojanstva guvernerja one Nemška dobili so države, pa je propadel proti kandidatu demokratične stranke prostemu posestniku zemljišča z imenom Williams. Leta 1880. izbral ga je zbor republikanski knezu Bismarku poslušni časniki miglaj, naj se ob- zveznega starašino in se je kot tak odlikoval pr za H račajo proti Taaffe-jevi vladi, ker baje nasprotnik zveze z Nemško glasilo Tiszs-ovo da ste glede unanje politike obe Danes ogerski „Pester Lloydk že obširno ugovarja tej trditvi, rekoč glasovanjih, kot nasprotnik omejitve naselvanja Kitajcev. prizadeval si je zopet izvoljen biti v Leta 1887 f vladi edini in se starašinstvo, pa je propadel proti Turpec-u, ker je pri obrača posebno zoper francoske liste, ki Taaffeja hva- in)ela ve^no dveh glasov. skupnem glasovanji obeh zbornic demokratična stranka lijo kot nasprotnika zveze z Nfmško Njegovi politični nasprotniki očitajo mu, da ga Nam se pa zdi da v tem grmu tiči drug zajec: 0bhaja neka plemeniška domišljivost, da je nasprotnik Bismark bi našo državno polovico doli do smie Adrije rad tesneje pritisnil na svoje r Nemško u srce vredjenega dela in pa, da se mu je teško približati > Posebno težavno je stanje general Harrisonovo nasproti temu pa se in se bode protivil grof Taaffe tako, kakor deiavcem? ker je strogo postopal nasproti delavcem pri vsi drugi v resnici avstrijski politiški krogi. Od tod vse mrženje zoper Taaffe-ja Amerika Združene države volile so dne železnicah, kateri so leta 1877. delo odpovedali (strajkali) Očita se mu, da je zbral kardelo brambovskih vojakov, da jim je dal najboljše puške z namenom peljati jih m. volilce za izvolitev novega predsednika združenih proti delavcem, ako nesprejmo pogoje železniških družb y držav. Borba pri volitvah bila je huda * kakor vedno resnici imel je Harrison takrat s svojim kardelom Ameriki je zavest o političnih vprašanjih tako braniti last državljanov. probujena. Pa nikomur se ni sanjalo, kakšen bode izid. Večinoma se je sodilo, da zadobi dosedanji, demokratčni predsednik Cleveland večino, ker je odpravil toliko in toliko grdih napak iz dobe prejšnje republikanske vlade. Pa izid je bil ves drugači. Izmed pristašev demokratične, Clevelandove stranke izvoljenih je bilo samo 168 volilnih mož, za nasprotnega republikanskega kandidata pa je izbranih 233 volilnih mož, ki bodejo glasovali za generala Harrison-a kot prihodnega presidenta. novem državnem predsedniku generalu Harrisonu poročajo časniki: General Harrison je odlični odvetnik v Indianopolu, izrekoma zistopal je z dobrim vspehom železniške in druge zadruge in s tem kazal se je nasprotnega interesom delavcev. On je spoštovan meščan, Zitim cena v Ljubljani 10. novembra 1888. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 85 kr. banaške- v • rzi 7 gold. 32 kr. 75 kr. vsa 4 gold. 44 kr. turšice 5 gold. 70 kr. sorsice 5 gold 5 gold. 30 kr. ječmena 4 gold. 39 kr. kr. ajde 4 gold. 22 kr. ovsa 2 gold Krompir 2 gold. 50 kr. 100 kilogramov. V Kranji 25. oktobra Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 k Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 60 k 1 gold. 22 kr. Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Ajd 1 gold. 60 kr 44 kr. Sen 4 gold. 22 k ) 2 gold. k Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaznikovi nasledniki