Kamniški občan
LETO XXX.
KAMNIK, 25. JUNIJA 1990
Srečanje uarstuenikov okolja u Kamniški Bistrici
V začetku junija se je v domu v Kamniški Bistrici zbrala množica ljudi na pogovor o dilemah razvoja, varovanja in izkoriščanja gorskega sveta. Okroglo mizo so organizirali Zeleni Slovenije. Udeležba je bila izredno pisana, kakor so pisani tudi interesi, ki se križajo v področjih nad 600 metrov nadmorske višine, kar se že opredeljuje kot gorski svet. Od gozdarjev in kmetijcev, pa do turističnih delavcev in delavcev v zavodih za kulturno in naravno dediščino. Pohvalno je, da so se srečanja udeležili tudi predstavniki oblasti iz občin, ki imajo v svojih mejah delček slovenskih Alp. V Bistrico pa so prišli tudi mnogi ravnokar izvoljeni ministri, tako iz vrst Zelenih, kot tudi kmetijski in minister za turizem.
Gorski svet, še mnogo bolj pa alpski svet, sta ekološko izredno občutljiva. Pri vsakem posegu, tudi najmanjšem, je potrebno imeti pred očmi, da nestrokovno odstranjevanje drevja, travnate ruše, gradnja cest brez utrjenih brežin, pa še mnoge druge stvari, povzročajo erozijo, razdejanje, ki se ob obilici padavin in ob
neugodnih vremenskih razmerah sama ne morejo več zakrpati, kaj šele povrniti v prvotno stanje. Sanacija zahteva ogromno denarja in časa. V javnosti je premalo znano, da imajo takorekoč vsi gozdovi v gorskem svetu varovalno funkcijo, varovanje pred erozijo. Pomenijo največjega zadr-ževalca vode, predvsem pitne.
Precej pikrih je letelo na račun gozdarjev oziroma na račun gradnje gozdnih cest. Gozdarji se sicer branijo, da jih rabijo vedno več tudi zato, ker naši gozdovi umirajo in je potrebno gozdove sproti čistiti. Vendar bo v bodoče potrebno bolj premišljeno načrtovanje tega dela, ker se gozdne ceste običajno spremenijo v prave »avtoceste«, ki služijo prometu z osebnimi vozili, kar pomeni še dodatno onesnaževanje z izpušnimi plini in vznemirjanje živali.
To, da se slovenski gorski svet prazni, ni več noben presenetljiv podatek. Glavno škodo je naredila agrarna reforma, ki je kmetom vzela gozdove, ki so gorskim kmetijam, poleg živinoreje, vir
preživljanja. Treba je vedeti, da je pridelek v gorskem svetu za četrtino nižji kot v dolini, prihodek pa za 45%. Poleg tega je v Sloveniji to prostor, v katerem se zbira pitna voda za dolinske predele, kar pomeni, da si ne moremo privoščiti povečevanja pridelka z umetnimi gnojili in zaščitnimi sredstvi. Zunaj naših meja poznajo rešitve za ta problem in tudi pri nas se bo moralo zgoditi isto. Če želimo gorski svet ohraniti poseljen, bo vanj potrebno vlagati precej denarja. Država mora kmetu plačevati razliko v prihodku, ki jo ima, ker prideluje na področju, ki je za kmetijstvo manj primerno.
Največji del pogovora je bil namenjen vprašanju turističnega razvoja gorskega sveta. Prisotni so bili predstavniki turističnih centrov Krvavec, Golte in Vogel. Vsi so zagotavljali, da so se lotili sanacije prejšnjih napak. Bomo videli, kakšni bodo rezultati. Nekoliko mi je žal, da nismo nič spregovorili o megalomanskih načrtih RTC Krvavec, ki želi reševati svoje težko finančno stanje z dodatnimi kapacitetami in no-
vimi smučišči.
Med udeleženci je bil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je zagotovil, da se mislijo lotiti ekološke sanacije planinskih koč, gradnje novih in širitve pa ne načrtujejo več. Pa še nekaj, množično planinstvo postaja problem. Ljudem, vajenim standarda iz doline, se zdi samoumevno, da zahtevajo isto tudi v planinskih kočah. Zato smo.vsi pozdravili namen Planinske zveze Slovenije, da se zopet uvede planinski standard, da bomo planinci v gore sami nosili hrano, pijačo in posteljnino. Planinske koče so namenjene zavetju v slabem vremenu, minimalni oskrbi planinca, prenočevanju, nikakor pa ne hotelskim uslugam.
Dr. Dušan Plut je na koncu predlagal moratorij za vse večje posege v gorski svet, razen sanitarnih posegov v gozd in normalnega kmetovanja. Kamniški Zeleni se lahko malo pohvalimo, da nam je uspelo, da je občinska skupščina za področje Velike planine moratorij že sprejela.
MATEJA POLJANŠEK za Zelene Kamnika
Storimo »se za »aren promet
Namen mojega opozorila je, da s skupnimi prizadevanji skušamo narediti vse potrebno, da ustvarimo optimalne pogoje za varno odvijanje prometa ter preprečimo morebitne nezgode in druge nevarnosti, ki nam grozijo v prometnem okolju.
Hitro, domala skokovito naraščanje javnega cestnega prometa v zadnjih letih pomeni tako pri nas kakor tudi v številnih krajih, poseben in ne lahek družben problem. Problematika, ki jo ta pojav povzroča, sega objektivno na številna družbena področja, od naravnega gospodarskega, socialnega, družbenopolitičnega, vzgojno izobaževalnega in kulturnega, do represivnega in nenazadnje tudi individualnega in medčloveškega, glede na to, da motorizacija v temeljih spreminja človekov način življenja.
Toda to, kar je najprej pritegnilo pozornost ljudi in družbenih dejavnikov, je dejstvo, da je javni cestni promet sam na sebi nevarna dejavnost in da se je prometna varnost vsaj do sredine sedemdesetih let domala skladno s povečnjem gostote prometa slabšala. Glede na to je razumljivo, da je takšen položaj v prometu izzval številne probleme, predvsem pa problem varnosti, vzgoje in izboraževanja občanov v prometu.
Tragedije na naših cestah nas iz dneva v dan opozarjajo, kako pomembna za večjo varnost na naših cestah so vprašanja vzgoje in preventive v cestnem prometu. Na tem področju je bilo v zadnjih letih storjeno že veliko, vendar še ne dovolj, zato je prav, spoštovani starši, otroci ter ostali, da za ohranitev dragocenih življenj, ki ugašajo na naših cestah, »storimo več«. Zato želim predvsem poudariti sledeče:
— vozniki, pazite na razigrane otroke v času šolskih počitnic in vozite s takšno hitrostjo, da boste lahko vselej pravočasno in varno ustavili;
— otroci, ne igrajte se ob cesti ali na cesti — cesta ni igrišče;
— ostali (organi in organizacije) odpravite vse pomanjkljivsoti in nevarnosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost v cestnem prometu (žive meje, drugi objekti, itd.).
Ivan Pristovnik,
PREDSEDNIK SPV
S seje izvršnega sveta
Potrebne bodo korekcije proračuna
Rojstvo samostojnega sindikata v Aipremu
Kjer se prepirata dua, tretji dobiček ima!
Na drugi seji izvršnega sveta v novi sestavi so se člani najdlje zadržali pri občinskem proračunu za letošnje leto. Kljub temu, da so slednjega delegati na eni prejšnjih sej skupščine že potrdili, so se nekateri novoizvoljeni člani izvršnega sveta v bistvu prvič seznanili z njim in so ga zato še bolj podrobno vzeli pod drobnogled.
Eden od članov je pripomnil, da se mu zdi vprašljivo, da proračun še lahko velja, ko pa ga je sestavil stari izvršni svet. V zvezi s tem in glede smiselnosti nadaljnjega plačevanja prispevkov za SLO in TO, mu je bilo pojasnjeno, da se v grobem stanje ni toliko spremenilo, da bi bilo treba vse spreminjati; določene korek-
cije bo treba narediti pri sprejemanju rebalansa proračuna. Še posebej bo seveda treba upoštevati nove vsebine pri delovanju IS - turizem in obrt, kmetijstvo, družina, otrok in prosti čas so področja, ki jih prej ni bilo posebej v sestavi izvršnega sveta. Ker so njihovi predstavniki v IS neprofesionalno, bo za opravljanje dejavnosti z njihovega področja treba zagotoviti določena sredstva. Po vsej verjetnosti pa se bodo delno spremenili tudi prilivi sredstev v proračun.
Potrebe po dodatnih virih je še posebej izpostavil član, ki v izvršnem svetu pokriva področje obrti in turizma, ker pravi, da se brez dodatnega denarja v turizmu v občini ne da nič premakniti.
Prireditve; ob občinskem prazniku_
30. junij ob 10. uri: triatlon Kamnik 90: plavanje - bazen ob 10. uri tek - Tunjice ob 14.30 kolesarjenje - Kamniška Bistrica (po teku)
1. julij ob 8. uri: strelsko tekmovanje z MK puško na strelišču v Kamniku
15. julij ob 14. uri: preskakovanje ovir - hipodrom v Komendi 19. julij ob 9. uri: šahovski turnir v prostorih ŠD Komenda ob 14. uri: otvoritev ceste Laze - Stara Sela
21. julij ob 17. uri: otvoritev prenovljene ceste v KS Križ
22. julij ob 11. uri: dan kamniških planin na Kokrškem sedlu
23. -30. julij razstav izdelkov učencev Osnovne šole 27. julij Kamnik v trgovini Oblačila na Titovem trgu
26. julij ob 19. uri: otvoritev razstave del akad. slikarja Rajka Čubra v razstavišču Veronika
27. julij ob 10. uri: posaditev spominske lipe žrtvam vojne na Kamniškem - Žale
ob 12. uri: slavnostna seja občinske skupščine v KS Pšajnovica
27. in 28. julij ob 17. uri: tradicionalno praznovanje na Trgu prijateljstva v Kamniku
28. julij ob 9. uri: tumir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču v Kamniku
ob 20. uri: tekmovanje v Kontekstu CB radio kluba LIPA na Veliki planini
29. julij ob 8. uri: lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Kamnik pri lovski koči na Lipovcu
S. avgust ob 12. uri: Planina poje - proslava ob 60-letnici bajtarstva na Veliki planini
Tone Hočevar, tudi neprofesionalni člani IS pa je v razpravi izpostavil tudi problem kmetov, ki se v zadnjem v zadnjem času kaže za čedalje hujšega. Predstavniki Kmečke zveze so že pred časom opozarjali na nerazčiščene odnose z Gozdnim gospodarstvom. Predvsem je opozoril na perečo nelikvidnostno situacijo - GG od kupcev ne dobi plačila, pa tudi, ko ga dobi, po njihovem mnenju v zadnjem obdobju vse več denarja prelije le še v plače zaposlenih, prišlo je tudi že do razprodaje njihove lastnine (mehanizacija v Trzinu). Skratka, predvsem lastniki gozdov, ki niso kooperanti Gozdnega gospodarstva, želijo čimprej pojasnilo te organizacije, ki je vsekakor širšega družbenega pomena, kaj se v resnici dogaja z njimi, kaj je narobe pri njih, ko pa je znano, da prodaja lesa »na črno« dobro poteka, z njihovim poslovanjem in perspektivami. Želijo, da izvršni svet skuša vplivati na republiškega in s tem na čimhitrejšo spremembo zakonodaje s področja gozdarstva. Želja vseh kmetov pa je, da čimprej ustanovijo kmetijsko-gozdarsko zadrugo.
Člani izvršnega sveta so spregovorili tudi o predvidenem zvišanju stanarin in povišanju cen komunalnih storitev. Cene na tem področju naj bi se po prvem juliju oblikovale prosto. V izvršnem svetu so se domenili, da neke okvirne limite le morajo postaviti, čeprav je znano, da so cene komunalnih storitev v naši občini med najnižjimi - predvem vodarina. Pri povišanju stanarin gre seveda za približevanje ekonomskim stanarinan. Na seji smo tudi izvedeli, da imamo v naši občini tisoč devetstošest (1906) družbenih stanovanj, od tega jih je 473 solidarnostnih. Povejmo še, da socialno ogroženi že sedaj lahko prosijo za subvencijo stanarin.
ROMANA GRČAR
Niti ne gre za bogve kakšen prepir niti še ne za kakšne vidne rezultate, kaj šele dobiček. Pa vendarle, prav neodločnost starega in nedorečenost novega sindikata in še nekaj ostalih, oranžnih, pa seveda tudi vsesplošna evforija konkurence, ustanavljanja alternativnih organizacij, pojavljanja novih gibanj - to in še kaj je pripeljalo tudi do novega sindikata v Aipremu.
Prvega junija se je v tem podjetju torej rodil Samostojni sindikat in od 248 delavcev je že tistega dne pristopne izjave podpisalo 208 delavcev. So torej samostojni, ne svobodni in ne neodvisni. Pri prvih, bivših sindikatih, niso želeli ostati, ker so se jim zdeli neodločni, predvsem pri podpisovanju kolektivnih pogodb. Želeli so nekaj novega, tu pa se je še vedno preveč kazal vpliv stare, zakrnele organizacije »ozimniškega« sindikata. Za neodvisne pa mislijo, da so še prešibki in nedorečeni. Skratka, menijo, da bodo najbolj učinkoviti samostojni, najbolj bodo vedeli, kaj in za koga delajo, za kaj bo šel zbrani denar, kateri problemi se bodo reševali z njihovim vplivom in še kaj. Ne zanikajo pa, da se kasneje, ko bi se stanje na področju sindikalnega gibanja skristaliziralo in vsaj približalo sindikatom na Zahodu, ne bi povezovali tudi na regijski in republiški ravni. Časa pa nimajo, konkretnih problemov (plače, lastnina v podjetju, ustanavljanje novih enot v podjetjih, zaščita socialno ogroženih delavcev...) je iz dneva v dan več, zato so v Aipremu pohiteli in se samostojno organizirali.
Njihova glavna naloga bo seveda zaščita pravic delavcev, želijo pa si, da bi kar najhitreje in brez večjih pretresov lahko končno postali enakopraven partner v podjetju, pri vseh pomembnih odločitvah naj bi kot predstavniki delavcev sodelovali tudi oni. Pa to ne pomeni oživljanje samoupravljanja, ki ga nekateri sedaj gledajo postrani, če že ne dobijo alergije ob njegovem omenjanju, ampak bi se na ta način približali zahodnemu sistemu - tudi tam ima delodajalec, lastnik kapitala, sindikat v podjetju za partnerja v pogajanjih, ki zadevajo usodo delavcev. Menedžement je seveda tam v drugačni vlogi kot pri nas, lastnik kapitala ga v primeru, ko ni zadovoljen z njim, ko ne dela več njemu v prid, ko ne prinaša firmi dovolj dobička, enostavno zamenja. Pri nas bomo torej morali najprej razščistiti z lastninskimi vprašanji - ko bo znan lastnik, titular, potem šele bo sindikat dobil svojega pravega sogovornika. Do takrat pa bo v naših podjetjih prihajalo še do dosti nesporazumov in nepotrebne hude krvi, ko se ne bo vedelo, kdo proti komu nastopa, in kdo se v kaj lahko spušča. Pa Samostojni sindikat v Aipremu ni nikakršna izjema! Nasprotno! Kaj hitro se bodo podobne lastovke, ki bodo hotele kaj oznanjati (v bistvu pa kričijo vse enako - večje plače, več zaščite za delavce, kar je seveda čisto prav, saj je to tudi povsod drugod njihova poglavitna vloga) pojavile tudi po drugih podjetjih, če govorimo samo o kamniški občini.
Nekaj besed smo spregovorili tudi s predsednikom izvršilnega
odbora Samostojnega sindikata v Aipremu, Francetom Vidicem. Ta je v tem podjetju štiri leta (pred tem je bil več let aktiven pri bivših sindikatih kovinsko-predelovalne industrije), je kovi-nostrugar, sicer pa v Aipremu, v obratu na Bakovniku, opravlja naloge vodja transporta.
Nanizal nam je nekaj grobih obrisov programa njihovega dela. Ob tem je seveda pripomnil, da se programi sindikatov (novih, starih ali kakršnihkoli že) ne razlikujejo bistveno, razlika bo verjetno le v načinu uresničevanja zadanega, v učikovitosti posameznih organizacij. Slednje se bo seveda najbolj jasno pokazalo ob konkretnem problemu; enega se bodo morali v Aipremu bojda kar hitro lotiti. Želimo jim, da bi bil rezultat pogovorov (ki so po mnenju Franca Vidica največja pridobitev novih sindikatov - namreč, treba je najti pravi dialog med obema stranema), ugodni za obe strani - pri nas, ko lastnika kapitala še nimamo, njihovo mesto v podjetju seveda zastopa vodstvena struktura.
Nekaj iz programa Alpremo-vega Samostojnega sindikata torej. Sindiakt bo deloval brez vpliva politike, dovoljeval ne bo nikakršnega vpliva strank na njegovo delovanje. Njegov izvršilni odbor bo preko organov upravljanja zahteval upoštevanje sindikalne liste na vseh področjih. »S svojo dejavnostjo bomo vplivali na sklepe delavskega sveta in upravnega odbora, predvsem v primerih sociale in zaščite delavcev. Pričeli bomo s pripravami
Nadaljevanje na 2. strani
Naslednja, 11. številka Kamniškega občana ob izšla 9. julija.
0BUESTI10
Podjetja, obrtnike in občane obveščamo, da poslej obveznosti do Kamniškega občana nakazujejo na nov žiro račun: SREDSTVA ZA DEJAVNOST KAMNIŠKEGA OBČANA SO KAMNIK 50140-637-763592. Uredništvo
Gospodarsko gibanja u občini u lanskem in pruih meseiih letošnjega leta_
Kamniško gospodarstvo ima industrijski značaj, tako poslovni rezultati v tej dejavnosti močno vplivajo na dosežke celotnega gospodarstva. Industrija občine Kamnik je v letu 1989 ustvarila 75% prihodkov in 90% akumulacije.
Kamniško gospodarstvo je v prvem polletju preteklega leta imelo ugodne finančne rezultate. Poslovalo je brez izgub, fizični obseg proizvodnje je rastel (0,8% glede na prvo polletje leta 1988). Druga polovica leta je prinesla padec fizičnega obsega proizvodnje (0,9% v primerjavi s predhodnim letom). Po podatkih kamniških podjetij so le-ta v prvih štirih mesecih letos dosegla indeks fizičnega obsega proizvodnje pod sto (IND 95,9). V občini Kamnik prevladuje predelovalna industrija z višjo stopnjo predelave. Več let je bila prav ta vrsta proizvodnje pod pritiskom cenovne politike, ki je spodbuja-
la predvsem proizvajalce surovin.
V letu 1989 in v prvih mesecih leta 1990 je bila oskrba s surovinami in repromateriali dobra. Oskrba z uvoženimi surovinami in repromateriali je mnogo boljša kot pred leti, še posebno se je izboljšala po sprostitvi uvoza v maju 1989. Na slabše rezultate poslovanja vplivajo že več let prisotni dejavniki, kot so: tehnološko zastarela proizvodnja, neugodna kvalifikacijska struktura, preveč zaposlene delovne sile, prepočasen razvoj, premajhna motivaccija zaposlenih, nestimulativen izvoz. Poleg teh je potrebno omeniti še naslednje: poslabšanje likvidnosti, zmanjšanje popvpraševaja, nezasedenost proizvodnih kapacitet, bistveno zmanjšanje akumulativnosti in s tem sredstev za razvoj in razširjeno reprodukcijo, prevelike obremenitve gospodarstva z dajatvami za splošno in skupno po-
rabo.
Skrb zbuja upadanje naročil za prodajo na domačem trgu. Poslabšalo se je plačevanje računov, predvsem zaradi nelikvidnosti kupcev, kar je poslabšalo likvidnost kamniške industrije ob koncu leta 1989 (koef. lik. 0,93) v primerjavi s polletjem istega leta (koef.lik. 1,01). Tudi v letošnjih prvih štirih mesecih imajo nekatera kamniška podjetja velike terjatve do kupcev. Tudi ostali kazalci gospodarjenja so bili ob koncu leta 1989 slabši kot ob polletju istega leta. Stopnja samofi-nanciranja se je za navedeno obdobje znižala z 92,4% na 89%. Stopnja kreditne sposobnosti izračunana iz podatkov po zaključnih računih in polletnih računih seje znižala z 1,18 na 1,10. Stopnja akumulativnosti se je znižala z 6,1 ob polletju na 1,4 ob koncu leta.
Vsi ti zgoraj našteti kazalci nam kažejo, da je naše gospodar-
stvo v zelo težkem položaju. Zaradi dolgoletnega negiranja tržnih zakonitosti bo proces prestrukturiranja izredno težak. Za pričetek uspešnega gospodarjenja, ki temelji na tržnih zakonitostih, bo nujno potrebno upoštevati elemente, kot so: znanje, učinkovita organizacija, učinkovito in odgovorno ravnanje s kapitalom, lastninska prenova. Nujno potrebna je tudi racionalizacija v skupni in splošni porabi. Da bi vse to dosegli, je potrebna tudi miselna prenova, ki ima velik vpliv na obnašanje tržnih subjektov.
Zunanjetrgovinska menjava
Bolj spodbudni so rezultati v zunanjetrgovinski menjavi. Po
podatkih NB so v letu 1989 kamniške DO izvozile za 33 mio USA dolarjev, kar je 8% več kot v letu 1988. Od tega so DO izvozile
99% vrednosti celotnega izvoza na konvertibilna tržišča. Delež izvoza gospodarstva občine Kamnik v celotnem izvozu Slovenije za leto 1989 je 9,4%. Vrednost uvoza je v letu 1989 po podatkih NB znašala 30,2 mio USA dolarjev, kar je 18% več kot v letu 1988. Delež prihodkov, doseženih na tujih trgih, je lani znašal 10,8% celotnih prihodkov. Indeks pokritosti uvoza z izvozom znaša za preteklo leto 109,3 in je za 10,3 indeksne točke nižja kot v letu 1988, kar je posledica bistveno večjega porasta uvoza, kot izvoza. Indeks pokritosti uvoza z izvozom je v občini Kamnik višji, kot je v republiki Sloveniji. V prvem trimesečju letošnjega leta beležimo kar 44,4% povečanje izvoza in 45,4% uvoza v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta. Največji izvozniki v občini Kamnik so: Utok, Stol, Titan, Svilanit in KIK. Omenjena podjetja so lani dose-
gla 94% celotnega izvoza kamniškega gospodarstva.
Osebni dohodki in zaposlovanje
V družbenem planu občine za obdobje 1986 -1990 smo planirali 0,9% povprečno letno stopnjo zaposlovanja. Od 1986 do 1989 zaposlovanje pada, medtem ko stopnja nezaposlenosti hitro raste. Ob koncu leta 1989 je bilo v občini Kamnik skupaj 11.699 zaposlenih, kar je 1,2% manj kot v predhodnem letu. V družbenem sektorju gospodarstva je bilo 9.316 zaposlenih, v negospodarstvu pa 1,233 zaposlenih. Ob koncu leta 1989 je bilo v občini Kamnik 346 iskalcev zaposlitve.
Po podatkih Zavoda za statistiko Republike Slovenije so znašali povprečni mesečni neto osebni dohodki na delavca v občini Kamnik v letu 1989 1.253 din, kar je 1603% več kot je bilo povprečje leta 1988. V gospodarstvu so znašali 1.226 din, v negospodarstvu pa 1.468 din. V primerjavi s Slovenijo so bili povprečni neto osebni dohodki v občini Kamnik za 3,7% večji.
LOJZE ŠINK
Iz gospodarstva
Stoloui novi prijemi
Veliko je bilo govora, da v paradnem konju kamniške industrije - Stolu, ni vse, kot bi moralo biti — da pada proizovdnja, da so nelikvidni, imajo blokiran račun, in da (nekateri) ustanavljajo v Stolu čudne firme. Zbrali smo nekaj podatkov o poslovanju, njihovih razvojnih načrtih, prodajnih poslih, reorganizacijskih vizijah (teh se morda nekateri boje in ravno iz takih in podobnih strahov nastajajo neosnovane zgodbe) do, nenazadnje, podrobne informacije, kakšne firme ustanavljajo v Stolu.
Glede poslovanja v prvih petih mesecih letošnjega leta v Stolu ocenjujejo, da je bilo dokaj uspešno. Pa vendarle, so omenili, je v zadnjem obdobju padanje proizvodnje pogojeval predvsem občuten padec prodaje na domačem trgu. Tudi struktura naročil njihovih kupcev se je precej spremenila - čedalje več je maloserijskih proizvodov - vse to pa seveda za sabo potegne vse večje težave v proizvodnji. Spodbudna pa je prodaja na tujem trgu in je bila v teh petih mesecih kar za petindvajset odstotkov večja, čeprav so tu še vedno zelo nekon-kurenčni. V Stolu so naredili v ta namen podrobno analizo, v kateri ugotavljajo, da so glavni vzrok previsoki davki in prav zato po njihovih dolgoročnih ocenah menijo, da v svetu ne bodo mogli vzdržati močne konkurence.
Tudi Stol se seveda ni mogel ogniti gospodarski reformi in njenim vplivom, posledica tega so bile rahle likvidnostne težave
v začetku leta zaradi visokih davkov, povečanega izvoza in lanske inflacije. Vendar so v Stolu kljub temu zadovoljni s finančnimi rezultati. Opozarjajo pa na nujnost zmanjševanja davkov in razbremenjevanja gospodarstva, saj so bili po njihovih analizah davki v prvem kvartalu vsaj za 25 odstotkov večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Veliko raznoraznih vrst prispevkov je vključenih že v materialni strošek tovarne, kar na koncu zamegljuje dejansko stanje na področju obdavčevanja firme, so prepričani v Stolu. Naše obdavčitve so za 140 odstotkov višje kot pri proizvajalcu pohištva v Italiji. Kot že rečeno, so bili finančni rezultati kljub temu v prvih petih mesecih solidni, ustvarili so nekaj ostanka dohodka, posebej pa poudarjajo, da raven njihovih osebnih dohodkov ob tem ni bila pretirano visoka
O STOLOVIH PERSPEKTIVAH NA TRGU
Pričakujejo, da bo prišlo do nove oživitve povpraševanja po njihovih izdelkih pri nas šele v začetku prihodnjega leta, zato so se v Stolu lotili novih prodajnih prijemov. Konec maja so začeli s prodajo pohištva po vse bolj uveljavljenem sistemu le-asinga ali zakupa. Prvi podatki kažejo, da bi na ta načir. lahko nadomestili približno 15 odstotkov klasične prodaje na domačem trgu. Upad klasične prodaje na domačem trgu nadomeščajo
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!
Nadaljevanje s 1. strani
podlag za kolektivno pogodbo. Zaupniki naše sindikalne organizacije bodo zastopali delavce in skušali rešiti vse njihov probleme in upoštevati njihove pobude,« je poudaril Franc Vidic. V programu Alpremovega sindiakta je seveda vključena tudi organizacija stavke, ko se bo to izkazalo za potrebno, navajajo pa še, da bodo vztrajali pri 40-urnem delavniku, prizadevali si bodo, da bo najnižja cena dela zagotavljala človeka vredno življenje. Ob tem, da bodo zahtevali enakopravno partnerstvo pri usklajevanju in podpisovanju kolektivne pogodobe v Alpremu, pa bodo njihov poglavitni cilj socialna varnost zaposlenih in kakovost življenja po evropskih standardih.
Alpremov sindikat bo delavcem nudil brezplačno pravno varstvo v novih pogojih, pri svojem delu pa bodo zahtevali do-
sledno upoštevanje mednarodnih sindikalnih konvencij, katerih podpisnik je Jugoslavija.
Franc Vidic nam je ob koncu še povedal, da je jasno, da se programi vseh mogočih sindikatov niti ne razlikujejo bistveno med seboj, in ko se bodo napetosti med posameznimi sindikati (eni so bivši režimski, drugi Demosovi, tretji »nikogaršnji«, kot je dejalvpredsednik Alpremovega sindikata in ob tem poudaril, da on sam ne prenese, da se Neodvisni in Svobodni ne marajo med sabo, in to samo zaradi ideološke obarvanosti, kot da je to pri zaščiti delavca kaj pomembno!?) poravnale, bo za vse delavce boljše. In takrat se bo tudi sedaj Samostojni sindikat Alprema verjetno povezal v širšo sindikalno organizacijo, saj je jasno, da je sindikat močan le, če je velik, z več deset tisoč člani.
ROMANA GRČ AR
tudi s povečanim izvozom v zahodnoevropske države (večji partnerji so Italija, Anglija in Skandinavija) in na Bližnji vzhod (Saudska Arabija). Čedalje več je izvoza kompleksne opreme za poslovne prostore (poslovni inženiring), vse manj pa neakumula-tivnih stolov. Pravijo, da je to spodbudno, in da nameravajo s tem trendom nadaljevati še v bodoče - saj je povsod, še posebej v Evropi, perspektivno le plasiranje visokokakovostnih izdelkov.
Pomembna sestavina Stolove-ga poslovanja bodo v bodoče različne oblike mednarodnih kooperacij, saj ugotavljajo, da je zunaj, v Zahodnih državah, mnogo cenejša in boljša (kljub njihovemu višjemu standardu, višjim plačam) proizvodnja (ker je manj obdavčena!) in bodo za Stolove potrebe čedalje več proizvodnje selili v to obliko. Ta podatek je za nekatere morda skrb zbujajoč, vendar v Stolu pravijo, da se je treba znebiti miselnosti, da je treba imeti vse na domačem dvorišču in narejeno iz domačih surovin! - kombinatskega načina proizvodnje (prav ta nas je očitno pripeljala v znano situacijo).
REORGANIZACIJA PODJETJA
Dejstvo je, je bilo razbrati iz pogovora, da Stol tak kot je bil pred desetimi, dvajsetimi leti, ne bo več obstojal. Industrijski razvoj je namreč tudi pri njih že dosegel optimum, zato je perspektiva razvoja v fleksibilnejši prodaji in kompaktnejši proizvodnji. Zato, so povedali, se bo moral za dosego tega cilja Stol organizirati tako, da bo matično podjetje zadolženo predvsem za proizvodnjo in za kooperacijo z drugimi proizvodnjami zunaj sistema Stola. Prodajni del pa bo moral sloneti na ustanavljanju manjših podjetij po Jugoslaviji in v svetu, p'oslovati bodo morali seveda po načelu profita, donosnosti. Ostale servisne dejavnoti, ki so se razvile znotraj podjetja v času njegovega razvoja (prevozi, prehrana, počitniški domovi,...), bodo morale izstopiti iz osnovne dejavnosti (prodaja in proizvodnja ploskovnega pohištva), se osamosvojiti - še pred tem se bodo morali v Stolu dogovoriti, ali vse stranske dejavnosti še potrebujejo, predvsem pa, da bodo služile tudi potrebam ostalih naročnikov, ne samo Sto-lovim.
Bistvo njihove reorganizacije, kot zagotavlja vodstvo, je v povečanju motiviranosti delavcev v podjetju. V osamosvojenih podjetjih (tako imenovanih profitnih centrih, katerih lastnik bi bil seveda še vedno Stol) bi bila lahko na primer popolnoma samo-
stojna »plačna politika«; osebni dohodki se bodo torej lahko od podjetja do podjetja razlikovali.
Nova usmeritev Stola je plod določenih analiz in razmišljanj vodstva, ki meni, da zaradi prevelike soodvisnosti posameznih proizvodnih enot, kooperacija namreč obstaja znotraj podjetja, nima smisla ločevati posameznih enot (žaga, ploskovno pohištvo, stoli), ampak nasprotno, kooperacijo je treba še razširiti, se v časovnih intervalih še bolj prilagoditi drug drugemu, seveda pa ta kooperacija znotraj Stola ne bo onemogočala, da posamezne enote ne bi mogle preko Stola sodelovati tudi z drugimi, zunanjimi gospodarskimi subjekti. Omenjene proizvodne enote bodo profitni centri torej v stroškovnem smislu, lažje bo kontrolirati stroške, prodajne kanale pa bodo imeli lahko samo preko Stola.
KAJ VSE JE STOLOVA
LAST?
In še o Stolovih podjetjih, o katerih nekateri ne vedo veliko, vendar ravno toliko, da jih pripisujejo celo posameznikom, v resnici pa so družbena. Stol ima tako v tem trenutku v Jugoslaviji ustanovljeni dve podjetji (ob tem
je tudi v Unilesu že lastnik 32 odstotkov kapitala), obe sta registrirani v Ljubljani in imata sedež v Kamniku, eno je »Stol - tra-de«, (izvozno-uvozno podjetje), kjer gre za mešano firmo, solastnik je angleški partner, drugo je sto odstotno Stolovo, imenuje pa se »Stolex & Leasing«. Ustanovili so ju zato, ker je Stol hotel preko svojega podjetja speljati tudi nekatere druge dejavnosti, posle, ki nimajo nobene zveze s pohištvom, so pa seveda donosni za firmo. »Solex in Leasing« se bo ukvarjal z zakupom (ali le-asingom) pohištva, kar je vse bolj uveljavljen sistem prodaje tudi v svetu. Treba pa je seveda omeniti tudi firmo, ki jo ima Stol v New Yorku, ustanovljena pa je bila predvsem za plasma pisarniškega pohištva na ameriški trg. Ob tem je seveda znano, da je jeseni lanskega leta Stol (na podlagi priporočila izvršnega sveta SO!) prevzel naprave in objekte na Veliki planini in ustanovil družbeno podjetje Rekreacijski center Velika planina.
Sogovornike smo še povprašali o politiki zaposlovanja v Stolu.
Trenutno je v podjetju zaposlenih okrog 1300 ljudi. Že konec leta 1988 so v Stolu začeli z načrtnim zmanjševanjem števila zaposlenih. Predvsem z naravnim od-
livom in delnim spodbujanjem tega naravnega odliva (dokup let, odpravnine) so tako uspeli zmanjšati število zaposlenih, pričakujejo pa, da jih bo do konca leta še za približno 50 manj.
GOVORICE SO PLOD IZMIŠLJOTIN IN NEPOZNAVANJA SAMEGA PODJETJA
Pogovarjali smo se tudi o visokem trendu ustanavljanja lastnih firm Stolovih delavcev. Na to nam je bilo odgovorjeno, da je o raznih podjetjih v tem prostomu več besed kot dejanj. Nekateri se res odločajo za ustanavljanje zasebnih podjetij, kar je seveda čisto prav, pravijo v Stolu, vendar šele tedaj, ko se posameznik odloči za eno podjetje, ne pa, da takorekoč sedi na dveh stolih in izkorišča prednosti pridobljenih vezi, poznanstev in položaja. Prav v tem smislu je Stol že sprejel konkurenčno klavzulo, ki bo po njihovem mnenju kmalu vzpostavila »čiste račune«. Poleg omenjenih govoric so v Stolu povedali, da so plod domišljije tudi za govorice o blokadah žiro računa, o Stolovem denarju v Elanu ali kje drugje.
ROMANA GRČAR
Racionalnejša organiziranost - prva naloga _
Obdobje preoblikovanja delovnih organizacij v podjetja je ma-lodne v večini primerov minilo z zamenjavo table na dvorišču, če poenostavimo. Rok za preoblikovanje, do konca lanskega leta, je bil namreč prekratek, da bi se v podjetjih lahko resnično kaj vsebinskega spremenilo. Začetek letošnjega leta je bil obarvan s kratkotrajnim zagonom, ki se je končal z mrtvilom v malo-dane vseh podjetjih, kjer zaradi nelikvidnosti drastično zmanjšujejo proizvodnjo, in ponekod, če že ne gredo v stečaj, zmanjšujejo tudi število zaposlenih. Ponekod pa so ob vseh naštetih težavah le zbrali še toliko energije, da pri reševaju obstoječega mislijo tudi na racionalnejšo organiziranost; notranje rezerve so namreč marsikje rešilna bilka za obstoj podjetij.
Z direktorjem Alprema, Marjanom Urhom, smo se pogovarjali o poslovanju v njihovem podjetju, snovanju novih programov, ki bi bili donosnejši na našem in tujem trgu in o reorganizaciji, ustanovitvi novega podjetja. Nekaj besed pa je bilo tudi o novoustanovljnem samostojnem Alpremovm sindikatu.
»Kar zadeva poslovanje, moram reči, da je bilo prvo četrtletje tradicionalno   slabo, zaključili
smo ga s pozitivno ničlo, kot se temu reče. No, že v aprilu pa je bilo poslovanje boljše, v maju se je še rahlo izboljševalo, tako da smo trenutno, glede na čas, kakršen je, v Alpremu kar zadovoljni. Vendar pa po juniju pričakujemo rahel padec, ki naj bi se tja do septembra še stopnjeval. Investicijska dejavnost, na katero smo vezani, namreč vse bolj slabi, ne samo po količini, ampak tudi po sposobnosti plačevanja. Kupci zahtevajo kreditne aranžmaje pri poslih. Seveda pa mi ni treba poudarjati, da je pri mnogih kupcih precej vprašljiva tudi njihova boniteta, tako da je stanje na sploš-
no zelo zapleteno. Pričakujemo, da se bo z novimi Markovičevimi ukrepi stanje v gospodarstvu še poslabšalo«.
- Ste morda v Alpremu razmišljali o dopolnilnih, dodatnih programih, ki ne bi bili vezani na investicijsko dejavnost?
»Mislim, da je široka potrošnja, kot druga sfera prodaje, še v slabšem položaju in tudi že v preteklih kriznih letih se je pokazalo, da se da preživeti tudi v tej, sicer rizični, vendar donosnejši investicijski dejavnosti. Seveda pa moraš biti predvsem
►
Alprem na Bakornikn — na tej lokaciji bo bodoči sedež firme, saj se bodo z Usnjarske sčasoma preselili, obstoječo lokacijo z objekti pa prodali.
Krpjeune skupnosti učeroj, danes, jutri
Kamniška občina je razdeljena na 25 krajevnih skupnosti. Po določilih obstoječih zakonov in predpisov, kot je npr. Statut Skupščine občine Kamnik, se »delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti sporazumevajo o zadovoljevanju potreb in o uresničevanju skupnih in neposrednih interesov zato, da načrtujejo razvoj krajevne skupnosti in se v skladu s tem dogovarjajo o svojih dejavnostih in te izvajajo, odločajo o združevanju sredstev ...« itd. itd.
Ob vsem tem leporečju, ki niti ni več v skladu z veljavno slovensko ustavo, pa delovanje krajevnih skupnosti, razen nekaj izjem, ni preveč idealno. Dokler je bil povsod denar iz samoprispevka, je še nakako šlo. Pa že takrat so bili rezultati odvisni predvsem od pretežno amaterske (neplačane) zagnanosti posameznih krajevnih funkcionarjev. Tam, kjer takih funkcionarjev krajevna skupnost ni imela, tudi rezultatov skoraj ni bilo.
Danes se položaj še slabša.
Denarja je vedno manj, v krajevnih skupnostih brez samoprispevka skoraj nič. Tudi zagnan-cev, ki bi brezplačno garali, je vedno manj. Najslabše pa je na mestnem območju, kjer se npr. vodstvo krajevne skupnosti Kamnik-Center sploh še ni oblikovalo, nekatera druga vodstva pa delujejo z »zmanjšano močjo«. Eden pomembnih vzrokov je tudi ta, da krajevne skupnosti nimajo svojih poslovnih prostorov, čeprav so jih pred leti že imele. V stanovanju predsednika sveta krajevne skupnosti pa tak svet težko deluje. Še težje, če je tako stanovanje brez telefona.
Poseben problem predstavlja tudi arhiv dokumentacije krajevne skupnosti, ki bi moral biti urejen, strokovno voden in varno (!) shranjen. Drug, še pomembnejši vzrok neučinkovitosti je medsebojna nepovezanost delovanja krajevnih skupnosti. Čeprav to velja na splošno, je primer mesta Kamnik najbolj slikovit. Kar pomislimo, kam nas je že in nas še bo pripeljalo, če bodo krajevne skupnosti delovale vsaka zase, če
ne bo na ravni občine službe, ki bo naše, včasih tudi nekoliko nasprotujoče si interese usklajevala in načrtno usmerjala v za nas vse najboljše rešitve.
Nova slovenska vlada se sicer pripravlja, da nam bo državljanom Slovenije predlagala v sprejem novo ustavo, na tej osnovi pa bi ustrezno spremenili tudi delovanje današnjega sistema krajevnih skupnosti. Predvidena je ustanovitev več manjših občin, kar bi pomenilo povsem nov način dela.
Ker pa bo to sprejemanje in spreminjanje trajalo še kar nekaj let, pri predlogih nove zakonodaje pa bodo dobrodošle tudi pobude iz naše občine, moramo poskrbeti, da se prešibko, med seboj premalo povezano in pogosto nenačrtno delovanje takoimeno-vane krajevne samouprave v naši občini že v najkrašjem možnem času izboljša.
Zato predlagam občinski skupščini, da sama ali pa pri izvršnem svetu ustanovi začasno strokovno delovno telo (npr. komisijo), ki bo na osnovi analize
obstoječega stanja že letos predlagala občinski skupščini v sprejem ukrepe za učinkovito, med seboj povezano, načrtno in v skupno korist usmerjeno delovanje vseh krajevnih skupnosti v občini.
Na osnovi dobljenih izkušenj bi v slovenski skupščini v zboru občin predlagali, da se najboljše rešitve uporabijo v bodoči zakonodaji.
Kot takojšnjo rešitev enega dela problemov na področju mesta Kamnik pa predlagam, da občinska uprava takoj prevzame usklajevanje delovanja vseh mestnih krajevnih skupnosti, ob tem pa jim zagotovi tudi (skupne) poslovne prostore, da bodo lahko vsaj delno profesionalno poslovale. Ti prostori bodo seveda omogočali tudi neposreden stik krajanov z vodstvi svojih krajevnih skupnosti, kar je bilo v zadnjih letih praktično možno le na letnih zborih krajanov - če so zbori sploh bili.
BRANKO NOVAK delegat v zboru občin slovenske skupščine
V mekinjoh želijo urediti mestni park
Lloui predsedniki suetov krajcom skupnosti_
KS Črna: še niso izvedli volitev
KS Duplica: Anton Jeglič, Jelovškova 24, Kamnik
KS Godič: Ivan Kosirnik, Godič 10, Stahovica
KS Kamniška Bistrica: Janez Cevka, Bistričica 10, Stahovica
KS Komenda: Roman Grošelj, Klanec 3, Komenda
KS Križ: Ivan Hlade, Križ 21, Komenda
KS Moste: Pavel Ocepek, Suhadole 15, Komenda
KS Motnik: Jože Semprimožnik, Motnik 17, Motnik
KS Ne vije: Lado Omerzu, Oševek 3, Kamnik
KS Podgorje: Anton Svetlin, Podgorje 58/a, Kamnik
KS Pšajnovica: Ivan Pestotnik, Pšajnovica 6, Laze
KS Sela: Miha Prosen, Markovo 2/g, Kamnik
KS Srednja vas: Jernej Koncilja, Pirševo 3, Laze
KS Šmarca: Stane Brulc, Jeranova 4, Kamnik
KS Šmartno: Albert Žibert, Šmartno 29, Laze
KS Špitalič: Janez Zajec, Špitalič n. h., Motnik
KS Tuhinj: Zdravko Hribernik, Zg. Tuhinj 4/b, Laze
KS Volčji potok: še niso izvolili predsednika
KS Vranja peč: Anton Rems, Zg. Palovče 6, Kamnik
KS Kamnik-Center: se še niso konstituirali, predvsem zaradi
prostorskih problemov
KS Kamnik-Mekinje: Marija Reba, Cankarjeva 4, Kamnik KS Kamnik-Novi trg: Janez Benkovič, Novi trg 37/a, Kamnik
KS Kamnik-Perovo: Ivanka Novak, Podlimbarskega 1, Kamnik
KS Kamnik-Zaprice: Bogdan Košir, Kersnikova 11, Kamnik KS Tunjice: Ivan Nograšek, Tunjiška mlaka 23/a, Kamnik
V krajevni skupnosti Mekinje, kjer živi okrog 2000 prebivalcev, nadalujejo začrtana dela, zajeta v srednjeročnem programu. Svet KS, ki je bil izvoljen na aprilskih volitvah, je sestavljen iz vseh delov KS in šteje 7 članov. Trenutno se seznanja in proučuje konkretne naloge, ki ga čakajo v naslednjem obdobju. Vložili bodo maksimalne napore, da bi uresničili vse razvojne naloge. O pogledih na različne probleme in o realizaciji najbolj zahtevnih nalog, pa tudi o prihodnjem delu, smo se pogovarjali s predsednico sveta KS, Marijo Reba, profesorico biologije v šoli Frana Albrehta. Na zadnjih volitvah je bila izvoljena v zbor KS kamniške skupščine.
Zastavili smo ji več vprašanj. Najprej nas je zanimalo, katere so prednostne naloge v KS.
»Svet KS je sestavljen na novo, zato se sedaj seznanjamo s stanjem KS, problemi, ki zahtevajo takojšnje reševanje, ocenjujemo dolgoročne cilje. Dela, začeta še pred volitvami, potekajo po programu, in tudi sicer bomo naše delo prilagajali sprotnim obveznostim.
Lahko rečem, daje bilo v zadnjih letih storjenega veliko na področju urejanja kanalizacije in pri asfaltiranju posameznih odsekov cest. Tesno smo sodelovali s komunalno-cestno skupnostjo. Rešena so bila
tudi številna druga vprašanja, precej tega pa ostaja še vedno odprto in s temi problemi se bomo stalno srečevali in iskali možnosti, da probleme rešimo s skupnimi močmi in v tesnem sodelovanju s krajani.« Kaj se ta čas dela?
»Trenutno poteka asfaltiranje spodnjega dela Drnovškove ceste. Pri tej akciji sodelujejo krajani s precejšnjimi deleži. Vsaka hiša ob cesti bo prispevala dogovorjeni del.
Takoj bi radi nadaljevali z asfaltiranjem poti na Jeranovo. Upamo, da bomo odprta vprašanja čim prej rešili in da bodo prevladali skupni interesi. To je zelo pomembno, saj je ureditev te ceste v skupnem interesu tega dela KS. Del te ceste, ki še ni urejen, je komaj prehoden. Vsa potrebna dokumentacija obstaja, zagotovljena so sredstva, pričakujemo le še pristanek lastnikov za nekaj cm zemljišča. Cesta naj bi bila enako urejena po celotni dolžini. Računamo na širokogradnost.
Urediti želimo prostorske prilike za potrebe KS. V domu TV Partizan bomo dobili prostore. To nam bo omogočilo tudi tesnejše povezovanje s krajani, ker bodo ob določenih dneh lahko dobivali vse potrebne informacije. Akcija teče in že letos bo KS dobila svoje prostore.
Računamo, da bodo v tem in v naslednjem letu prišli na svoj ra-
čun tudi telefonski naročniki. Do
konca tega leta naj bi bil zgrajen primarni vod, v 1991 pa še sekundarni s priključki. Naročnikov je veliko, pa tudi potrebe so utemeljene. Večji del KS Mekinje je brez telefonske povezanosti, to še posebej velja za vsa nova naselja v KS.«
Katera vprašanja boste reševali v bližnji prihodnosti?
»Za KS Mekinje je zelo pomembna ureditev in popravilo precej poškodovanega /gornjega dela Cankarjeve ceste. Cesto so poškodovali tovornjaki, ki prevažajo težak material. To popravilo ceste bi morala finansirati cestna skupnost, saj promet, ki teče po tej cesti, koristi drugim namenom, ne pa KS.
V kolikor bo cestna skupnost rešila ta vprašanja, bi hkrati s tem KS želela urediti avtobusno postajališče pri samostanu. Tudi za ta objekt je vsa dokumentacija zbrana.
Z nezmanjšano hitrostjo bomo nadaljevali tudi z drugimi deli, ki so v teku. Ne bomo kasnili, in upamo, da ne bo kakšnih posebnih administrativnih ovir.
Posebno pozornost bomo posvetili ekološkim vprašanjem in za njihovo reševanje tudi prispevali del sredstev. Ta bo naša prednostna in stalna naloga.«
Akcije, ki bi jih želeli uresničiti?
»Krajani KS Mekinje želimo, da
bi Mekinjški (Kršmančev) park posodobili, uredili in modernizirali tako, da bi postal mestni park. Za to ima vse pogoje. Postaviti bi bilo treba, igrala za otroke, urediti potke za sprehajalce in namestiti klopi za vse, ki bi želeli v miru užiti v tej prelepi okolici ob Bistrici. Načrti so izdelani, problem je denar. Ta park bi bil v resnici lahko mestni park, zato naj bi tudi potrebna sredstva prispevale vse mestne KS. Tu bi se lahko zbirali krajani s celotnega mestnega območja.
Zgraditev mrliške vežice bi bila nujna. Umrli sedaj ležijo doma ali na Žalah. Izdelani načrti določajo tudi predel za žarno pokopališče, zato si krajani zelo želijo skorajšnje rešitve. Glavni problem pri tem so tudi in zopet sredstva. Menim, pravi sogovornica, da bi pri realizaciji tega projekta sodelovalo tudi komunalno podjetje, s katerim sicer KS dobro sodeluje, ki bi v obliki najemnine dobijalo vračana vložena sredstva. Upamo in pričakujemo, da bomo našli skupne rešitve« Posebni problemi?
»Za krajane Mekinj, zlasti spodnjega dela Cankarjeve ceste, je izredno pereče vprašanje cestne obvoznice. Cankarjeva cesta kot mestna ulica zgrajena s samoprispevkom je bila spremenjena v regionalno cesto. Vsak dan pelje po njej do 4000 avtomobilov. Cestišče
se uničuje, stavbe ob cesti so izredno izpostavljene in se že kažejo na njih škodljive posledice, v nevarnosti so prebivalci, tudi z ekološkega vidika. Na vse pripombe in proteste krajanov ne dobivamo odgovorov. Krajani se vprašujemo, kdo bo odgovarjal za posledice. Poslali smo peticijo tudi v Ljubljano pa nič. niti odgovora.« In dolgoročno...
»Področje KS Mekinje želimo urejati tako, da bi to območje predstavljalo zaokroženo sredino z vsemi pripadajočimi atributi. Med te spada sodobnejša trgovina, pa razna igrišča za mlade in športnike, brez česar ni mogoč razvoj tudi drugih aktivnosti, pa še vrsta drugih. Želimo, da KS Mekinje ne ostane le spalno naselje, ampak se mora razviti v živahno kulturno in poslovno območje mesta Kamnik.« In vaše videnje sodelovanja s krajani?
»Krajani KS Mekinje so zelo zainteresirani za urejanje vseh problemov kraja, če so jim le-ti pravilno predstavljeni. To sem spoznala iz medsebojnih stikov v tem kratkem obdbobju. Na tej predpostavki bomo v svetu KS tudi izhajali pri svojem delu v prihodnje. Več osebnih stikov med KS in krajani bo v mnogočem olajšalo rešiti marsikatero zagato. Opažam, da se ljudje med seboj tudi premalo poznamo, zato bi veljalo razmišljati o raznih srečanjih. Vsa širša vprašanja, ki zadevajo življenje v KS, bomo obravnavali na zborih krajanov in od njih poskušali pridobivati podporo in pomoč. Zlasti računam na
kvaliteten, v končni fazi pa,jas-no, tudi cenovno konkurenčen. Zato, ker se da preživeti, seveda pa ne s staro miselnostjo, s starimi odnosi v najširšem pomenu besede, smo v Alpremu že konec lanskega in začetku letošnjega leta potrdili začetek določenih sprememb. Teh je več. Na področju organiziranosti se želimo končno preseliti na eno lokacijo, (na Bakovnik, obstoječe objekte in lokacijo pa bomo prodali) ker bo na enem dvorišču lažje upravljati in kontrolirati stvari. Ob tem pa smo se namenili vsako posamezno enoto v podjetju ekono-mizirati do maksimuma. Da bi bilo to možno izvesti, smo do sedaj v Alpremu naredili sledeče: vse tiste dejavnosti, ki so lahko v zasebni sferi, smo že preselili - to so šoferji, snažilke, delilke hrane in delno montažna dejavnost. V drugi fazi pa gremo v organiziranje samostojnega podjetja za montažo, v katerega naj bi preselili vse montažerje, z minimalno vodilno strukturo. To ni delitev, ampak ustanovitev nove firme, kateri Alprem da operativni kapital, sredstva za delo, pripadajoči del sklada skupne porabe. Vsi sklepi delavskega sveta so že pripravljeni, delno tečejo le še pogovori s sindikatom. Trenutno čakamo še na registracijo, to bo, pričakujemo, trajalo kakšen mesec, dva.«
- Koliko Alpremovih delavcev naj bi torej prešlo v novo podjetje?
»Alprem ima trenutno 248 zaposlenih, v novo podjetje pa naj bi odšlo okrog 20 odstotkov delavcev. Lani decembra smo imeli
v Alpremu še 312 zaposlenih (veliko jih je šlo v pokoj, tudi z dokupom let in odpravnino). No v prihodnje bo treba združiti še strojno obdelavo na obeh lokaci-
tem naj pripomnim, da dvomim, da nas bo Markovičev program rešil težke krize. Gospodarstvo se, nasprotno, čedalje bolj pogreza vanjo. V podjetjih smo se odz-
Alprem o r nori program — zaščitna streha in predprostor za počitniško prikolico.
jah, ki je sedaj podvojena, delno to velja tudi za ključavničarsko dejavnost. Treba bo narediti pre-ciznejši izračun ekonomike poslovanja žičnega obrata. Tam imamo namreč cel kup proizvodov, ki so individualne narave in jih kot take v družbnem sektorju, s to režijo in s temi dajatvami, težko prodajamo oziroma jih ne delamo z dobičkom. Zato bo to ravno tako treba prenesti v cenejše sfere, mislim na zasebni sektor. Torej, gre za neko proceduro, ki je posledica spleta faktorjev predvsem drugačnih ekonomskih odnosov pri nas. Ob
vali s krčenjem proizvodnje, zmanjšanjem števila zaposlenih, kapitala za kakšne nove programe ni____mislim, da ta smer ni
najbolj pravšnja.«
- Povrniva se k bodoči, novi firmi, ki jo bo Alprem v kratkem ustanovil. Ali bo pri svojem poslovanju popolnoma samostojna?
»Vse servise (knjiženje, blagajniški posli,... za novo podjetje bomo imeli v stari službi, odločanje bo pa seveda pri njih popolnoma samostojno. Nekateri sprašujejo, ali se bo firma lahko sama
preživela, ali je njihova dejavnost dohodkovno dovolj zanimiva. Mi smo rekli, da Alprem dš šestmesečno garancijo za pokrivanje izgub, za enake osebne dohodke v tem obdobju. Kasneje pa si bomo morali posel poiskati sami, predvsem dopolnilnega, saj smo za montažo naših izdelkov popolnoma vezani na novo podjetje, tako da bodo imeli dve tretjini dela že takorekoč urejenega, najkasneje v devetih mesecih pa se bo pokazalo, da bo treba vsaj tretjino posla poiskati še kje drugje.«
Kako pa si bo obstoječe podjetje iskalo novih poslov, ste morda že razmišljali o novih programih?
»Že lani je Alprem razvil nov program, in sicer sistem zaščite prikolice in ostalih počitniških objektov. Prodaja je sicer že stekla, vendar v minimalnih količinah, trenutno poteka skupna prodajna akcija s Slovenijalesom. Sicer pa, kar zadeva trenutne posle, ima obrat Bakovnik dela že do konca leta, je praktično skoraj sto odstotno zaseden, dočim na področju trgovinske opreme stanje ni tako rožnato, proizvodnja je zasedena komajda za kak mesec, dva. Pritiski na zniževanje cen so tudi pri nas veliki, trgovci imajo očitno vse manj denarja. Tako smo že januarja znižali cene za okrog 25 odstotkov, kasneje smo pri naših stroških popustili še za okrog 20 odstotkov, težje pa smo zniževali cene pri repro-materialu, saj so cene povsem monopolistične.«
- Koliko pa se Alpremu poslovno pozna »izgubljen« denar
v Elanu, saj je znano, da je tudi vaše podjetje več let sodelovalo z njimi?
»Poslovno se firmi niti ne pozna kaj dosti, da je ta denar tam »vezan,« če lahko temu tako rečem. Mi bi ta denar sicer trenutno potrebovali predvsem za kreditiranje naših kupcev, ki pa tudi lahko pomeni - »iz ene jame v drugo«, ker nikoli ne veš dobro, kam daš denar. Boniteta, ki jo, če sploh jo dobivamo, je dandanes za mnoga podjetja povsem dvomljiva. Sicer pa v drugih sfe.-rah, poslovno, nič ne čutimo pomanjkanje tega denarja.
Naše poslovanje z Elanom je bilo kljub vsemu za našo firmo pozitivno, sploh če naredimo petletni obračun, je ta močno pozitiven za Alprem. Tudi za denar, ki ga imamo trenutno v Elanu, menimo, da se bo z leti skozi poslovanje vrnil; a ne več kot dvajset, trideset odstotkov vsega denarja, ostalo bo morda rešeno v obliki delničarstva ali kako drugače.«
- Kakšno pa je vaše mnenje o novonastali sindikalni organizaciji v Alpremu?
»Povsem pozitivno, saj je jasno, da je bil prejšnji sindikat popolnoma neučinkovit. Samostojni sindikat je vsekakor pozitiven predvsem za delavce. Je pa res, da v tej fazi doživlja vse tiste porodne težave, ki so jih deležne novonastajajoče organizacije. Sicer pa se bomo morali oboji, tako sindikat v imenu delavcev kot tudi vodstvena struktura nekim novim odnosom šele prilagoditi, se jih naučiti.«
ROMANA GRČAR
razumevanje vseh krajanov takrat, ko rešujemo težka vprašanja, da bodo osebne in druge manjše interese podredili potrebam celote. Le tak načn dela in sodelovanja krajanov pelje k uresničevanju vseh za kraj pomembnih nalog.
Sedaj imamo poleg ostalega še vrsto tehnično-administrativnih problemov, nimamo tajništva. Trenutno mi pri tem veliko pomaga mož. Z rešitvijo teh in podobnih manjhnih problemčkov, ke jih bomo poskušali v njihovo reševanje tvorno vključiti čim več.«
Počitnice 90 ali Poletna čuda
Poletne počitnice so tu, mi pa do tega trenutka niti s prstom nismo mignili, da bi omogočili kolikor toliko organizirano preživljanje počitnic zlasti za tiste otroke, ki si bodo letos s starši težko privoščili počitnice ob morju-
Razlogov za tako pozno posredovanje ponudbe je več (med drugim vsekakor najpomembnejši, pomanjkanje ustreznega strokovno usposobljenega kadra, ki smo ga delno uspeli zagotoviti šele zdaj, pa tudi sestavljanje pestrega in zanimivega programa, kar je nujno povezano z dogovarjanji pri različnih partnerjih ...), vendar menim, da smo kljub vsemu dovolj pripravljeni.
Od 2.7.90 dalje pripravljamo t. i. tedenske aranžmaje pod skupnim imenom POLETNA ČUDA (dejavnosti bodo sicer potekale od ponedeljka do petka). V teh petih dneh v tednu bomo pod organiziranim vodstvom vsaj 3 krat obiskali bazen v Kamniku (ki ima, mimogrede, letos ogrevano vodo), kjer bo poleg iger ob in v vodi možen tudi plavalni tečaj, v primeru slabšega vremena bodo organizirani pohodi ali kolesarski izleti v okolico'mesta, za deževne dni se dogovarjamo o interesnih dejavnostih v zaprtih prostorih (video igre, plesne dejavnosti, razne druge družabne igre...). Vrhunec vsakega takega aranžmaja pa bi bil petkov PIKNIK OTROK S STARŠI na prostoru, ki bi si ga izbrali in pripravili otroci. Ob kupu zabavnih igric, šaljivih športnih tekmovanj bi se za konec tedna otroci in starši skupaj z animatorji pozabavali in tudi predlagali možne spremembe za nadaljnje delo.
Aranžma seveda ne more biti brezplačen, saj pri celotni dejavnosti nastajajo raznorazni stroški, ki jih ni mogoče premostiti. Vključujoč vse stroške, razen hrane (izvzeta je seveda prehrana na pikniku) bo takšen tedenski paket, po naših izračunih, vreden okrog 200,00 din.
Zainteresirani starši in otroci se o ponujeni možnosti kot tudi o podrobnostih lahko pozanimajo vsak PONEDELJEK, TOREK in ČETRTEK OD 11. DO 14. URE na sedežu ZPM, Gregorčičeva 2, Kamnik, tel, 831-026 (OLAF GRBEC). ZA ZPM KAMNIK: OLAF GRBEC
Fotoreportaža
Z objektiuom po kamniških pikah in nkoliii_
Tale naš Kamnik! Kako lepo je včasih pogledati skozi objektiv in posneti lep motiv mesta ali okolice, ki jih priznajmo, v Kamniku sploh ne manjka. In koliko gradbišč, smetišč in »podirališč« ima to naše mesto. Sprehod po kamniških ulicah in okolici pove marsikaj. Moram pa priznati, da mi je poseben navdih za kamniške izjemne vedute, panorame in še drugačne foto-zapise dal ogled izjemne razstave kamniških fotografov Franca in Staneta Aparnika, ki so jo pred kratkim odprli v kamniškem muzeju na Zapričah in kjer si lahko ogledamo, kako vestno sta takratna fotografa beležila vse dogodke v mestu, lepoto kamniških ulic, stavb in družabna dogajanja v okolici Kamnika. Ni nas prevzela nostalgija, niti hočemo biti konkurenti izjemnemu fotografu tistih časov, pa vendarle, kako drugačen je ■ danes Kamnik!...
Pogled na mesto z gradu Zaprite; v ozadju Sutenska cerkev,, obnavljajo, za njo se vzpenja Stari grad.
Še eno gradbišče. Vtok se dolgoročno namerava seliti iz Centra, na obstoječi lokaciji sedanje usnjame (konfekcija naj bi ostala na Usnjarski) pa bi naj zrasel sodoben trgovsko - poslovni center, kjer bo veliko prostora bojda tudi za parkirišča. Del parkirišča sije Utok že zagotovil za sedanjo tovarniško trgovino, prostor pa bodo olepšali tudi z novo fasado objektov na tovarniškem dvorišču. Upajmo, da vse načrtovane spremembe ne bodo ostale le pri lepi fasadi.
Pot na Žale že nekaj časa »krasi« lesena baraka, ki spada h gradbišču na hribu pood Cudermanovo hišo — Pot na Žale je tako ovirana in tudi pešci se bodo očitno morali kmalu umakniti na kozje steze?
»Svobodna pot« otrok po Malem gradu in od tam, če gred), po priročnem lesenem koritu, ki ga delavci uporabljajo za odvečni material iz Malega gradu do »doline«, otroci pa očitno za tobogan, ki povezuje ruševine gradu s Trgom svobode. Upajmo, da se otroška svoboda ne bo končala s čim hujšim kot s strganimi hlačami.
»MADONA DI KOMUNALA« - dupliška jama ali natančneje dupliški hrib, za katerega mnogi upajo, da se bo kmalu nehal višati in ga bodo komunalci zasuli s prstjo in zatravili, potem bi morda le koristil nečemu — morda sankanju. Vendar bodo morali otroci iz bližnjih blokov (v ozadju!) na to radost še nekaj časa čakati; kar dolgo bo verjetno trajala sanacija te umazanije, ki med drugim zelo, zelo smrdi(!) — da iz vseh lukenj pronicajo odcedne vode različnih barv in vonja, mi verjetno ni treba ponavljati, sicer pa se v ospredju vidi njiva - očitno že zasuti del jame. Bogve kakšna koruza bo zrasla na njej? In še zadnji rok, ki so ga v Komunalnem podjetju postavili za prenehanje odvažanja odpadkov na Duplico - 30. juniji Vsi upamo, da bodo tokrat držali besedo.
Teniško gradbišče, na kamniškem kopališču, na katerem se sicer nič-, ne gradi, vendar pa tik pred turistično sezono pogled na razdrto barako, ki se ji reče del kabin na kamniškem kopališču (tudi teren za nova teniška igrišča je ob bazenu), le ni spodbuden. Denar za gradnjo teniških igrišč je bojda že zagotovljen (kamniški tenisači se namreč drenjajo na najstarejših igriščih, ki se jim že skoraj ne more reči več »teniška«, podmladka je čedalje več, v večini pa odhajajo na treninge v Domžale, Mengeš,) vendar pa je Komunalno podjetje začasno ustavilo nadaljnja dela. Le koliko časa bo ta nesrečni kamniški tenis še zaklet, se sprašujejo tenisači najstarejših teniških igrišč v občini?!
V prostorih gradu Zaprice sta ob otvoritve razstave kamniških fotografov Franca m Staneta Aparnika, 14. junija nastopila priznana slovenska glasbenika - Tomaž Lorenc, violina in Jerko Novak, kitara.
FOTO: ROMANA GRĆAR
V petek, 15. junija so se končale osnovnošolske obveznosti in skrbi tudi za učence osmega razreda osnovne šole 27. julij v Kamniku. Ta dan so ob pomoči svoje razredničarke Danile Hro-vat pripravili VALETO. Kot se spodobi, so pred predajo ključa svojim naslednikom, »zelencem«, tako se pač imenujejo učenci 7. razreda, zadali kar nekaj nalog. Tako je Dušan tovarišu Zdravku zavezal kravato, vsi iz 7. razreda so zapeli Tajčino pesem - Hajde da ludujemo, Tine je dobil nalogo, da pove 5 besed v narečju Tuhinjske doline, zatem je Safet zlikal kombinezon svoji tovarišici Bojani, Mitja pa je narisal tovarišico Vladko. Alenka in Polona sta s tremi rezi ra/.rcza I i torto na 8 delov. Vsi so zadane naloge odlično opravili. Roman je nato izročil ključ Sa-fetu.
Predno so zaplesali, so se
Uoleta u osnovni šoli 27. julij
Na levi strani stojijo učenci 8. razreda z razredničarko - Roman, Tine, Barbara, razredničarka Danila Hrovat, Uroš, Lado, Rok in Konrad in budno spremljajo rezanje torte, s katero se trudijo: Alenka, Tine, Polona in Jana.
m
Mitja bajo,
riše tovarišico Vladko, Safet lika kombinezon, ostali pa ugi-kako bosta delo opravila.
učenci 8. razreda vsem učiteljem zahvalili za njihovo požrtvovalno delo. V šali pa so jim očitali, da bi jih morali malo več ubogati in biti bolj pridni. Sledil je še ples, najprej za učence, nato za vse prisotne. Zanimivo je bilo opazovati njihovo prisrčnost, zlasti fantov, saj so lepo »kavalirsko« učiteljice popeljali na plesišče in z njimi slovesno zaplesali. Oh, da bi bili še velikokrat v življenju tako veseli!
Svojo življenjsko pot učenci 8. razreda nadaljujejo ali v skrajše-nem prilagojenem programu ali pa v skrajšanem programu usmerjenega izobraževanja. Letos je delovno usposabljanje zaključil Danilo, ki se bo zaposlil v Centru za usposabljanje invalidnih oseb Domžale-Kamnik v Mengšu.
Tekst in foto: VERA MEJAČ
9999999
Kamniška fotografa Franc in Stane Upornik
Od 14. junija je v razstavnih prostorih kamniškega Kulturnega centra v gradu Zaprice na ogled pregledna razstava fotografij kamniških fotografov Franca in Staneta Aparnika. Poklicna fotografa, oče in sin, sta imela atelje v Kamniku od konca prejšnjega stoletja do zgodnjih petdesetih let - do njune smrti.
Franca Aparnika je navdušil za fotografijo in botroval njegovi kasnejši poklicni fotografski usmeritvi znani kamniški mecen in kolekcionar, živinozdravnik Josip Nikolaj Sadnikar, ki je za slikarski poklic navdušil ter fi-
nančno podpiral med drugim tudi mladega Maksima Gasparija.
Razstavljene so številne fotografije, nekako od leta 1985 dalje, ki so v lasti Kamniškega muzeja ali pa iz privatnih zbirk. Sama razstava in raziskava življenja in dela obeh Aparnikov ni toliko študija o umetniško-likovnih vrednotah njunih fotografij, čeprav tudi ta aspekt ni zanemarljiv, temveč želi predstaviti predvsem njihovo vsebinsko sporočilo. Te fotografije so predvsem vizualni dokumentarni zapisi o nekem času in prostoru in informacija o družbenih, politič-
nih, kulturnih, gospodarskih in drugih dogodkih ter tudi o socialnih razmerah in družabnih navadah na Kamniškem od začetka do polovice tega stoletja. Ohranjene so številne podobe kulturnih in telovadnih društev in stanovskih skupin ter portreti znanih meščanov, kot tudi navadnih smrtnikov. Posebno dragoceno je fotografsko dokumentarno gradivo o vizualni podobi mesta in okolice. Tako so nam vsaj na fotografijah ohranjene mnoge z umetnostno-zgodovinskega stališča izredno kvalitetne arhitekture, ki so bile žal porušene ali
Takole je Franc Apamik videl kamniško Šutno, posneto okoli leta 1930
kako drugače uničene (Frankova hiša v Veliki ulici, kamniški Kur-haus-kopališče in zdravilišče, vila Neptun, nekatere graščine, baročni interieri z med vojno pož-ganega gradu Križ, itd). Po njuni zaslugi so ohranjeni številni ve-dutni pogledi na Kamnik in okoliške kraje. Ti posnetki so bili predvsem podlaga za razglednice, ki jih je izdajal atelje Apar-nik. Te razglednice so po svoji likovni kvaliteti in pestrosti motivov še danes nedosežene.
Ob razstavi je izšel tudi slikovno razmeroma bogat katalog, ki sta ga uredila in spremni študiji prispevala Zora Torkar in Mirko Kambič. V prispevku »Fotografska tradicija v nekdanjem političnem okraju Kamnik« je Kambič predvsem faktografsko predstavil profesionalne in amaterske fotografe, ki so delovali na Kamniškem v prejšnjem in prvi polovici tega stoletja, od pionirja slovenske fotografije Janeza Puhar-ja, prek povsem poklicnih fotografov, do Josipa Sadnikarja in akademika dr. Franceta Steleta.
Zora Torkar se je v sestavku »Kamniška fotografa F. in S. Aparnik« lotila predvsem strokovne zgodovinske analize položaja poklicnega fotografa v tem času in okolju. To je študija o njegovem socialnem in družbenem statusu, o njegove delu, delovnih pogojih in odnosih, strokovnem izobraževanju, takratnih tehničnih možnostih in postopkih, finančnem položaju, skratka o življenju fotografa s preloma stoletja do petdesetih let.
Vsekakor je pričujoča razstava in raziskava pomemben prispevek k lokalni zgodovini fotografije, v širšem kontekstu pa tudi k zgodovini slovenske fotografije nasploh. Odpira pa tudi nove spodbude in vprašanja za nadaljnja raziskovanja na tem področju.      DUŠAN LIPOVEC
60 let življenja z glasbo
O profesorju Samu Vremšaku, docentu na glasbeni akademiji, skladatelju, komponistu, barito-nistu, dirigentu, čelistu in pianistu je bilo napisanih že precej besed, pa vendar zaradi svoje izredne predanosti glasbi zasluži, da ob svoji šestdesetletnici predstavimo njegovo dosedanjo življenjsko pot. Beseda o njej mu ni šla preveč rada iz ust, medtem ko je na vprašanja o svoji glasbeni dejavnosti odgovarjal izredno natančno, čeprav ne obširno. Tako se mi je nehote porodil občutek, da bi mi profesor lahko največ povedal z govorico orgel ali klavirja, vendar tega jezika časopisni papir na žalost ne prenese. Beseda pa je dala besedo in profesor se predstavlja: »Začel bom pri sedmem letu svojega življe-
tudi odličen tenorist, solo pevec in violinist.
Po končani vojni sem nadaljeval študij pri prof. Marjanu Li-povšku, teoretične predmete pa pri pokojnem Srečku Koporcu. Ker je bil oče tista prva leta po vojni tudi dirigent cerkvenega zbora, sem rad izkoristil priložnost, ki se mi je ponudila in šest let vsako nedeljo orglal med ne-dejskimi mašami. Proti mojim pričakovanjem pa glasbeni napredek le ni bil tako hiter, saj sem se vpisal na srednjo ekonomsko šolo in jo v treh letih tudi končal. Ker pa si ekonomije nikdar nisem znal predstavljati kot moje življenjsko vodilo in poklic, sem se vpisal na glasbeno akademijo, kjer sem pet let študiral kompozicijo pri prof. Marjanu
Prof. Samo Vremšak je ustvaril obsežen opus glasbenih del, veliko tudi za orgle. S svojo družino je 8. junija ganjen spremljal stilni koncert svojih orgelskih skladb.
nja, ko sem kot otrok začel spoznavati glasbeno umetnost, čeprav moram priznati, da ne bi po svoji pobudi, ampak so me v to potisnili starši, za kar sem jim še danes hvaležen. To je bilo leta 1937, ko sem bil star sedem let, moj prvi učitelj pa je bila teta. Bila je sicer učiteljica, toda izredno rada je imela glasbo, ki ji je bila tudi nekakšna neuslišana ljubezen. Drugače je bilo z mojim očetom, ki je svoje želje lahko uresničil, saj je vodil prvo slovensko pevsko društvo Lira, bil pa je
Kozini. Diplomiral sem s simfonijo, ki jo je posnel tudi orkester slovenske filharmonije.
Kot diplomant akademije sem dve leti kar lepo živel kot svobodni umetnik. Bil sem član komornega zbora RTV, skladal sem tudi po naročilu radia Ljubljana, tako da smo do 1965. leta kar lepo živeli. Tega leta pa sem se v Kamniku poročil in začel poučevati glasbeno vzgojo na OŠ Frana Albrehta. Delovno mesto me ni zadovoljevalo in kar naprej sem iskal nekaj novega - uresni-
čitev tihih sanj. Bil sem še svetovalec za glasbo, dve leti zborovodja v Filharmoniji, od leta 1978 pa poučujem na glasbeni akademiji, kot docent za teoretične predmete. To delovno mesto me je končno zadovoljilo in mi poleg skladanja in vodenja povsem zapolnjuje tisti del življenja, ki je namenjen glasbi.«
Ko ste ravno omenil Liro. Koliko časa ste pri tem zboru, kakšne uspehe ste z njim dosegli in kakšna je razlika med Liro danes in Liro izpred dvajsetih let?
»Z delom pri zboru sem pričel leta 1962, ko je bil to dokaj mlad zbor in na vrhuncu svojih glasovnih sposobnosti. To je dokazalo tudi močno mednarodno tekmovanje v Italiji, ko smo izmed dvanajstih zborov zasedli odmevno drugo mesto. Po tem tekmovanju smo imeli še številna tekmovanja po Evropi, katerih danes skoraj nimamo. Razlogi za to so vsem dobro poznani, zaostrena ekonomska situacija, v kateri se vsak dinar dvakrat obrne. Z zborom smo se trikrat podali tudi v Maribor na »Našo pesem« in dvakrat osvojili srebrno, enkrat pa bronasto plaketo. Razlika med šestdesetimi leti in danes pa se v zboru kaže v tem, da je premalo mladih pevcev, ki bi dali skupaj s starejšimi in nedvomno bolj izkušenimi celoto, ki bi bila sposobna na tekmovanjih, kot je Naša pesem dosegati vidnejše uspehe.«
Kaj vas poleg glasbe še zanima? Imate kakšen konjiček ali pa vas morda privlači še kakšna veja umetnosti?
»Če se lahko tako izrazim, je glasba moje življenje in za ustvar-
Unžno je užiuoti g predstnui
Kruha in iger so si želeli že stari Rimljani, zakaj bi bilo torej danes drugače? Za igre je v našem mestu poskrbela Zveza kulturnih organizacij, ki je organizirala revijo občinskih dramskih skupin. Zadnja predstava v reviji je bila komedija Oscarja Wilda Važno je imenovati se Ernest. Oscar Wilde je eno najbolj znanih imen evropske nove romantike ob koncu stoletja, avtor Srečnega princa, prečudovite pravljice o žrtvujoči se dobroti, pa tudi znane komedije o »resnobnem« fantu Ernestu, v kateri besedilo in konverzacija prekrijeta vse druge možne komedijske učinke. To je tudi ena od pasti, ki so se je igralci in igralke gledališke skupine Pod mostom s Srednje ekonomske in naravoslovne šole Rudolfa Maistra zavedali in jo celo izkoristili v pozitivnem smislu, ki jim je pomagal ustvariti pristen odnos s sicer maloštevilno publiko. Drugo past pa jim je uspešno pomagala premagati njihova mentorica prof. Tina Romša-kova, to je problem prostora, v katerem je potekalo dogajanje. Salonskih prostorov, kot jih je in jih še pozna angleško meščanstvo, pri nas nismo ravno vajeni, prav tako ne poznamo aristokratične vedenjske uglajenosti in tudi jezikovna eleganca nam je dokaj tuja. Mladi srednješolci pa so ta oreh hitro štrli, zato so bili za vživeto in kvalitetno igranje često nagrajeni z dolgimi aplavzi.
Ernest velja zaradi asociativnih duhovitosti in ironičnih namigovanj za največkrat uprizorjeno Wildovo komedijo. Povsem na kratko; Ernesta sta igrala Boštjan in Iztok, dva angleška plemiča, ki sta zaradi vroče ljubezni do dveh različnih mladenk sklenila, da si prevzameta tako oboževano ime - Ernest. Številni zapleti in razpleti končno najprej razkrinkajo Johna, nato še Algernona. Konec pa, kot se za komedijo spodobi - srečen.
Smisel komedijske sporočilnosti je v avtorjevem kritičnem in ironičnem pogledu na takratno angleško aristokratsko družbo. Pod zunanjo bleščavo in družbeno uglajenostjo skrivajo ti »junaki« svojo plitvost, doživljajsko povprečnost, uživaštvo in praznino.
Igrali so: Boštjan Napotnik - Algernon, Iztok Polanc - John VVorthing, Jure Kern - župnik Chasuble, Jure Kobal - služabnik, Marša Jančigaj - lady Bracknellova, Barbara Božič - Gwendolen, Špela Rozman - Cecilv, Urša Sušnik - vzgojiteljica Prismova.
Edina negativna stran tega dogodka je ta, da je skupina Pod mostom tokrat zadnjič nastopila v tej zasedbi, saj fantje četrtošolci odhajajo v JLA, tako da je bila omenjena komedija javnosti predstavljena le dvakrat. MATIC ROMŠAK
janja na drugih področjih nimam ne časa, ne pretirane volje.
Zanima me poezija, katere imam v svoji knjižnici že lepo zbirko. Pesmi pogosto prebiram in če me kakšna še posebej pritegne, se lotim tudi njene uglas bitve za glas in klavir, kot samospev ali kot zborovsko skladbo.«
In katere pesnike in skladatelje imate najraje ter ali vam je poleg resne blizu še kakšna zvrst glasbe?
»Najbližji pesniki so mi Alojz Gradnik, Srečko Kosovel in Ivan Minatti, od takorekoč stanovskih kolegov pa imam najraje glasbo Beethovna, Schuberta, Dvoraka in Šostakoviča, medtem ko modernih zvrsti glasbe ne poslušam preveč navdušeno. Poslušam jo že, navdahne me pa ne.«
Za konec se dotakniva še vaše skladateljske žilice. Nekako prevladuje mnenje, da mora biti uspešen komponist nadarjen in da najboljša dela ustvari v trenutku navdiha. To drži?
»No ja, nekaj žilice mora človek prav gotovo imeti, ne drži pa tisto, da lahko komponiraš le v trenutku navdiha. Ljudje ne razumejo, da je to trdo delo in da te mojstri le praksa, ne pa navdih. Je že tako, da ima beseda skladatelj nek romantičen in mističen navdih itd. Sam recimo vsako popoldne trdo delam, tako da skladbo izoblikujem šele po pregledih, ki vključujejo tudi številne spremembe in dopolnitve.«
V imenu uredništva in imenu vseh bralcev vam čestitam ob vašem jubileju in vam želim že mnogo ustvarjalnih uric!
MATIC ROMŠAK
Obvestilo
Občinski komite ZKS-SDP Kamnik vabi vse člane, ki živijo v naši občini, organizirani pa so bili v delovnih in drugih organizacijah zunaj naše občine, da se oglasijo v pisarni občinskega komiteja ZKS-SDP v zgradbi Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 (II. nadstropje soba 38) v dneh od 26. do 29. junija ves dan med 8. in 17. uro ali v mesecu avgustu vsak dan razen sobote med 8. in 14. uro.
ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE OBČINSKI KOMITE KAMNIK
Srečanje gledaliških skupnin občine
Letošnje srečanje, ki je bilo četrto v taki obliki, je potekalo nekoliko drugače kot prejšnja leta. Raztegnilo se je na daljše obdobje in sicer od 29. marca do 9. junija. Zaradi visoke najemnine in slabega obiska v kamniški dvorani, je bilo pet predstav odigranih v dvorani Kulturnega doma na Duplici. Dvorano in vse ostale prostore je krajevna skupnost Duplica odstopila brezplačno.
Dve predstavi sta bili odigrani v avli SENŠRM, ena pa v dvorani Veronika v Kamniku.
Na srečanju so sodelovale, po vrstnem redu predstav, gledališke skupine:
ŠKD Peter Pavel Glavar iz OŠ Moste z delom: »PAVLIHOVI DOLGOVI«, v režiji Tatjane Ravnikar,
KD Motnik s Finžgarjevo dramo: »RAZVALINA ŽIVLJENJA«, režiser Jože Sempri-možnik.
Mladinska skupina Zg. Tuhinj z dramo Mateja Bora: »KOLESA TEME«, režiser Franc Lajmiš,
KD Srednja vas s Holdbergovo komedijo: »PEPE (JEPPE) S HRIBA«, režija Zdenka Klančnik,
KD Zg. Tuhinj s Camolettije-vo komedijo: »STROGO ZA-
V organizaciji '/.KO Kamnik je 8. junija v Frančiškanski cerkvi Hubert Bergant igral orgelske skladbe Sama Vremšaka ob skladateljevi šestdesetletnici.
UPNO«, v režiji Elizabete Kodra,
Zaklonišče št. 4 iz SENŠRM z delom Bertolta Brechta: »BERAŠKA   OPERA« režija Mojca Poznanovič,
MKD Pedenjmožic Kamnik z delom: »MASKA SATANA« avtorja P. Czimerja, v režiji Mete Rostan,
in skupina Pod mostom iz SENŠRM z angleško komedijo Oscarja Wilda: »VAŽNO JE IMENOVATI SE ERNEST«, pod režijskim vodstvom Tine Romšak.
Predstave v SENŠRM in dvorani Veronika so bile kar zadovoljivo obiskane. Polno dvorano, ki so jo napolnili učenci dupliške šole, je imela tudi predstava iz OŠ Moste.
Ostale štiri predstave v dupli-ški dvorani pa so bile sicer bolje obiskane, kot prejšnja leta v Kamniku, vendar je bilo, ker so bila v 1340 stanovanj v krajevni skupnosti dana vabila, pričakovano večje zanimanje. Namen srečanja ni tekmovanje in javno ocenjevanje kvalitete predstav, pač pa medsebojno spoznavanje in povečevanje zanimanja za ljubiteljsko gledališko delovanje.
Zato bi bilo krivično na tem mestu ugotavljati, katera uprizoritev je bila najboljša in katere, po vrstnem redu, malo manj najboljše. Lahko pa zapišemo, da so se člani vseh sodelujočih skupin potrudili, da bi svojo predstavo pripravili kar se da najbolje. Razumljivo pa je, da so nekatere skupine bile pri tem uspešnejše, kar pa je pogojeno: s čimbolj stalno igralsko zasedbo, s primerno izbiro dela z ozirom na izkušenost igralcev in s pripravljenostjo igralcev in režiserja, da se z natančnim in poglobljenim študijem čimbolj približajo zahtevanemu žanru predstave in misli oziroma ideji, ki jo je avtor dela želel povedati.
Kljub pomanjkanju novih odrskih del, primernih.za amaterske skupine, pa se kvaliteta uprizoritev iz leta v leto izboljšuje, kar dokazuje, da akcija ZKO Kamnik z vsakoletnim srečanjem gledaliških skupin, dosega svoj osnovni namen.   FRANC ŠTEBE
Tone HlOdil - ponosen propOrŠČOk       Sreinnje « Kamniški Bistriti
Predstaviti Toneta Modica, člana Društva upokojencev Kamnik, ni prav lahka naloga. Lahko bi pri naštevanju dogodkov v njegovem življenju kaj izpustili, pa bi predstavitev ne bila popolna. Toneta poznamo Kam-ničani kot vestnega praporščaka, kot ljubitelja narodnih noš in kot izredno prizadevnega člana in poverjenika Društva upokojencev Kamnik. Je član izvršnega odbora. Srečevali smo ga tudi kot marljivega družbenega delavca, saj je bil v preteklosti aktiven v družbenem dogajanju, v samoupravnih organih in v sindikalni organizaciji.
Rojenje bil 17. 2. 1916 v Do-bračevem nad Škofjo Loko v delavski družini. Oče je bil železar na Jesenicah, mati pa gospodinja in dobra čipkarica. V družini so bili štirje otroci. Že s 7. letom je moral s trebuhom za kruhom. Postal je pastir, kasneje pa je šel v uk za kovaško obrt. Obiskoval je tudi strokovno šolo in 1935 končal vajeniško dobo. Po končanem uku je dobil delo pri Oblaku v Kamniku, leta 1939 pa se je zaposlil v Titanu, kjer je
ostal vse do upokojitve leta 1974. V tovarni je bil kovač, kasneje se je prekvalificiral v varilca. V tovarni je bil več let član samoupravnih organov in v posebno čast si šteje, da je bil član prvega delavskega sveta Titana. Njegovo delo je bilo opazno tudi v sindikalni organizaciji. Bil je član odbora in poverjenik Delavske enotnosti. Za bogato in dolgoletno delo na tem področju je leta 1977 prejel srebrno značko sindikatov Slovenije.
Rad se spominja dogodkov takoj po vojni. V spominu mu je ostala zlasti prvomajska parada 1946 v Beogradu, ki se je je udeležil tudi sam.
Takoj po končani vojni se je vključil v gasilsko društvo na Duplici. Več let je bil gospodar in 4 leta poveljnik društva. Ima čin častnika I. stopnje in se kar razži-vi, ko pogovor nanese na gasilstvo. Kot gasilec se spominja vrste prijetnih dogodkov, bili pa so tudi taki, ki se jih spominja z grenkobo.
Zelo prizadevno je deloval v OF in kasneje v SŽDL, bil je
poverjenik in blaganik. Za uspešno delo je bil nagrajen s srebrnim znakom OF.
Posebej so mu pri srcu narodne noše. Redno se udeležuje raznih srečanj in prireditev. Ima kar bogato garderobo in za to porabi kar precejšen del svoje skromne pokojnine.
Vloga praporščaka mu je prirasla k srcu. Tako dolžnost je opravljal že v Titanu, sedaj je praporščak Društva invalidov Kamnik, Komunalnega podjetja in seveda Društva upokojencev Kamnik. Tej nalogi daje prednost pred vsemi.
Takoj po upokojitvi se je vključil v delo Društva upokojencev Kamnik. Kmalu zatem je prevzel dolžnost praporščaka. To'nalogo spoštuje in ceni. Skrbi, da nihče od umrlih članov Društva upokojencev Kamnik ni pozabljen. Vsakega spremlja na zadnji poti, od večine se poslovi tudi z nagovorom.
Njegovo delo se kaže tudi na drugih področjih. Kot poverjenik društva opravlja vse naloge vestno. Nobena zadeva zanj ni pre-
težka, čeprav se bliža 75. letu starosti in ga zdravje včasih nekoliko ovira. V Društvu upokojencev Kamnik znajo ceniti njegovo delo, zato je maja, ob 40-letnici DU Kamnik prejel posebno priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije. Prejel je tudi vrsto drugih priznanj: v gasilskem društvu na Duplici, v Društvu invalidov v Kamniku, dobil je plaketo mesta Kamnika in druga priznanja, med njimi red dela.
Ne glede na čas, vreme in druge pogoje Tone vztraja kot praporščak. Za to njegovo nesebično delo so mu ljudje hvaležni, pri Društvu upokojencev Kamnik pa želijo, da bi še dolga leta čil in zdrav nosil društveni prapor. Največkrat potuje s praporom kar s svojim kolesom. Ta njegov konjiček ga je pripeljal že na marsikatero mesto, kamor ne pripelje avtobus, vedno le zato, da ne zamudi opraviti svojih dolžnosti, ki jih ima kot praporščak. Upamo, da mu bo njegov »avto« še dolgo v oporo in pomoč.
STANE SIMŠIČ
Trgovsko podjetje Kočna Kamnik, njeni dobavitelji in kupci mesnih in mlečnih proizvodov ter njihovi poslovni partnerji, so se v sredo, 13. junija, kot vsako leto srečali na prostoru pri lovski koči v Kamniški Bistrici.
Zaradi slabega vremena je bilo srečanje sicer prestavljeno, vendar se ga je vseeno udeležilo okoli 150 povabljencev. Degustacija mesnih in mlečnih proizvodov, degustacija raznih vin, alkoholnih in brezalkoholnih pijač in piva ter številnih izdelkov proizvajalcev, s katerimi Kočna dolga leta uspešno sodeluje, je bila rdeča nit srečanja.
Ta dan je bil tudi priložnost, da so se poslovni partnerji med seboj pogovorili o sodelovanju, o svojih problemih in namerah za v prihodnje.
Srečanje je popestril ansambel Krt in humorist Franc Pestotnik-Podokničai.
Kljub malce slabemu vremenu je bilo razpoloženje prijetno. Degustacija in srečanje poslovnih partnerjev je bilo tradicionalno tako, da tudi prihodnje leto organizacija ne bo izostala.
TRGOVSKO
PODJETJE KOČNA
Upokojenci po domžalski »Poti spominov I10B«
Iz doma upokojencev
Spet duo peuska zbora pri nas
Pevci upokojenskega pevskega zbora Ivan Cankar iz Ljubljane, so nam, kot že večkrat, pripravili lep večer konec maja. Zvečine ženski glasovi so ubrano zapeli pesmi iz njihovega repertoarja, ki ježe ustaljen. To so prijetne in živahne pesmi, zapete pod vodstvom Anice Špan. Napovedovalka Gita Drenovec pa nas je seznanjala s programom. Slišali smo tudi mini zbor treh pevk ob spremljavi citer, ki je še popestril izvajanje. Zapele so tri pesmi: Zvonovi zvonite, na delo budite,
Mati zakliče pridne deklice, Mamica je kakor sonček. Nadaljeval je ves zbor še s pomladno pesmijo, s koroško narodno in pesmijo o slovenski deželi. Ob koncu pa so zapeli zbor sužnjev iz opere Nabucco. Zboru smo bili hvaležni za lep večer, ki so nam ga pripravili. Obljubili so se kmalu spet vrniti med nas.
V začetku junija pa nas je obiskal moški pevski zbor Svoboda iz Črne pod vodstvom Karle Urh. Deset pevcev nam je zapelo
vrsto ljudskih pesmi. Z bogatim programom so prišli k nam ob 45-letnici delovanja zbora, ki nam ga je predstavila mlada napovedovalka Manca Verovšek. Poudarila je lepoto in pomen slovenske ljudske in pokrajinske pesmi, njeno sestavo in jezik. Navedla je, da so te pesmi del naše kulturne dediščine iz preteklosti, ki jo je treba ohraniti. Slišali smo Dober večer, ljubo dekle O. Deva, Zdravnico, štajersko Slovenc Slovenca vabi, Barčico F. Marol-ta. Pesem o košnji iz okolice Kra-
nja, Spev koroške P. Kernjaka, Triglav J. Aljaža, Pobratimijo V. Vodopivca, Eno devo le bom ljubil H. Volariča, Pogled v nedolžno oko H. Sattnerja in ljubko Mojcej, s solistom Jožetom Spru-kom, tudi Kernjakovo, Pleničke je prala D. Bučarja in nazadnje še kamniško Tječe, tječe bistra voda Bistrca ter še katero, saj smo na koncu ob slovesu zapeli skupaj, vsi razpoloženi po lepem glasbenem doživetju.
MARIJA LAVRIČ
V soboto 16. junija je več kot 30 kamniških upokojencev na Gobavici pri Mengšu dobilo spominske značke za prehojeno pot spominov NOB domžalske občine.
To pot, ki je dolga okrog 110 km, so upokojenci prehodili v štirih etapah in sicer v aprilu in maju. Nekateri pa so to pot prehodili že lani. Pot je zelo zanimiva in razgibana, v nekaterih delih je podobna kamniški, na Šipku in v Rudniku pa se poti celo stikata. Pohodniki so povsod, kjer se ustavijo, deležni prijaznega sprejema, zato se mnogi vračajo v te kraje večkrat. Precej pohodnikov je pot prehodilo 5 krat, 10 krat in tudi večkrat, med njimi pa je veliko kamniških upokojencev.
Skladno s programom športno-rekreativne dejavnosti, kamniški upokojenci enkrat letno prehodijo domžalsko in enkrat letno kamniško pot spominov NOB. V poletnih mesecih pa se pohodniki podajajo tudi v višje hribe in celo na vrh Triglava so se povzpeli že dvakrat. Tudi letos bodo odšli tja avgusta.
Ob podelitvi lepih spominskih značk je bil pripravljen tudi zanimiv in kakovosten kulturni program, ki ga je z zanimanjem spremljalo več kot 220 pohodnikov, od tega 36 iz Kamnika. Sledilo je tovariško srečanje, ki ga je nekoliko motilo slabo vreme. Med vsemi pohodnicami je bila tokrat najstarejša 75-letna Tončka Rupič članica DU Kamnik, med najstarejšimi pohodniki pa I Franc Štefula, ki je napolnil že i 86. leto starosti, prav tako član [ DU Kamnik.
Kamniški pohodniki-upoko- | jenci se bodo ponovno podali na to pot že konec tega ali v začetku naslednjega leta, saj jih privlači zaradi bližine, zanimivosti, ki jih na poti srečujejo, pa tudi zato, ker so si že do sedaj pridobili veliko novih poznanstev in prijateljev, doživeli pa so tudi veliko prijetnih trenutkov.
Honorarno delo takoj dobi prijazno in pošteno dekle v kava baru. Oglasite se osebno. »Bar 26«, Kamnik.
Črna kronika
nogometno tekmo v Beli
Spet nekaj utrinkov iz dnevno-nočnega življenja našega mesta. Ker menda nekaterim ni bilo všeč, da so se prepoznali v tej rubriki, bom opustil še začetnico priimka in če se le da, kraj opredelil bolj na široko. Kljub temu, da menda pri nas tovarišev ni več, razen v šalah, sem se odločil, da bom ta pridevnik uporabljal še naprej, saj mi nekam tuje zvenijo besedne zveze, kot so: gospod tolovaj ali gospod tat itn.
- Na milici se je oglasil tov. Božo iz severovzhodnega dela naše občine in prijavil vajo »teritorialno obrambe«, ki menda poteka v naselju Soteska. Miličniki so v zasedi res odkrili tri potencialne branilce naše domovine, ki so z zračno puško streljali na mi-movozeče avtomobile in tako zadrževali svojo »borbeno gotovost« na višku, potencialnim osvajalcem prelepe Tuhinjkse doline pa že vnaprej nagnali strah v kosti. Vseeno so jih prijavili.
- Anton iz Most je prijavil prometno nezgodo, v kateri bi se povzročitelj skoraj utopil. Ta neprostovoljni kopalec je bil Andrej iz Most, ki je na cesti iz Komende proti Kamniku v ostrem ovinku izgubil oblast nad motornim kolesom iz skupaj z njim, preko ali pa kar skozi ograjo, zgrmel v potok Pšato. Vinjenost niso odkrili, kljub temu, da tekočine ni samo pil, ampak se je celo valjal po njej.
- Viljem iz Britofa je zakrivil nezgodo, ki bi ga prav lahko na »britof« tudi odpeljala. Na Ljubljanski cesti je namreč izsilil prednost vozniku delovnega stro-ja-nakladalca, ki ga je vozil Haj-ro, delavec SGP Graditelj. Posledice so bile vidne na Vilijevem vozilu, ki ga je zadela nakladalna žlica.
- Da rdeča barva moti domače živali, ki jim pravimo - biki, je splošno znano, da pa lahko zamegli pogled tudi določenim osebkom, ki jim pravimo - lju-
dje, pa smo se prepričali nedavno. Staneta in Štefana so ponoči v semaforiziranem križišču v Šmarci napadli štirje ponočnjaki, prav ko sta stala zaradi rdeče luči. Pokasirala sta nekaj udarcev, potem pa se je prižgala zelena luč, pretepači so poskakali v avtomobil in se skozi odprto smer odpeljali neznano kam. Noč ima res svojo moč.
- Eden od Krambergerjev, pa ne predsedniški kandidat »Krambi«, se je vozil tudi po našem koncu. Na žalost poti ni srečno izvozil, ampak je zavozil nekje v tuhinjskem koncu. Zaradi neprimerne hitrosti in spolzke ceste ga je izstrelilo s ceste naravnost v drevo. Avtomobil se je razbil, na drevesu pa po izjavi miličnika ni večje škode, saj se je od številnih, na las podobnih bližnjih srečanj že prej posušilo. Še izjava, ki jo je dal nesrečni povzročitelj takoj po dogodku: »Škoda, da mojemu očetu ni ime Ivek, saj mi v tem primeru škode ne bi bilo težko plačati.«
- Prijavili so nasilnega Matjaža, ki kar noče doumeti, da se je vojaški rok zanj že iztekel, ampak nadaljuje z zasedami, obleganji in frontalnimi napadi tudi v domači okolici. Spravil se je celo nad sosedo Miro in jo pod izgovori, da njen pes ogroža njegovo dobro počutje, zverinsko pretepel. Seveda tak pretep ne more ostati neopazen. V tem primeru je Miro poskušal zaščititi njen 84-letni oče. Ni mu uspelo, saj se je Matjaž lotil še njega. S kolom, ki ga je izdrl iz zemlje je tako pretepel starega moža, da so ga morali nemudoma odpeljati na zdravljenje v ljubljanski KC, hčerko k zdravniku, pretepača, ki je kazal očitne znake vinjenosti, pa so priprli.
- Sosedje so obvestili miličnike, da v stanovanjski hiši v Črni gori luč, kljub temu da je lastnik, ki živi sam, v bolnišnici. Miličnika sta v hiši odkrila nezaželenega obiskovalca, ki si je že skoraj pri-
lastil stanovanjsko pravico. Seveda sta takoimenovanemu Gu-steljnu razložila, da človek lahko stanuje le v svoji hiši, v tuji pa le, če mu to dovolijo. A se možaka očitno pojasnilo ni prijelo, saj je v popoldanskih urah spet zavzel objekt. Postopek so ponovili, vendar z veliko težavo, saj je hotel miličnika celo vreči iz stanovanja. Na koncu sta ga le pretentala in to predvsem po zaslugi tistega, ki je čez balkon zlezel v hišo in pomagal vkleniti nesojenega gospodarja. Odpeljala sta ga, hiša pa čaka pravega lastnika.
— Naselje Bela je postalo eno najbolj znanih krajev v občini, saj si v njem prometne nezgode sledijo celo hitreje, kot so se goli v jugoslovanski mreži na nogometni tekmi proti ZRN. V pol ure je bil dosežen »hat trick«. Prvi strelec je bil Milan iz Pre-valj, ko je po lepem prodoru iz Kamnika naletel na granitno obrambo, zgubil žogo in skupaj z vozilom padel v obcestni kanal. Zapravil je lepo priložnost, razbil avto in si prislužil rdeč karton, ki ga je za lep čas izključil iz igre, olajšal pa mu bo še denarnico za dobrih 15.000 din. Naslednja 100% priložnost seje ponudila že deset minut kasneje Ivanu iz Celja. Prodiral je prehitro, noge so se mu zapletle in iz vsega skupaj se je izcimil le rumeni karton in 5.000 din kazni. Nezgodo so ravno začeli obravnavati, ko je v kazenski prostor uletel še drugi Ivan iz Celja. Ta je bil od vseh najmanj talentiran za nogomet, saj ga je najprej zaneslo v »nasprotnega igralca,« ki se je komaj kaj premaknil, Ivana pa je odbilo čez most naravnot v Motnišnico. Žogo je izgubil že prej, rdeči karton, ki ga bo stal 10.000 dinrjev pa so mu pokazali, ko se je skobacal iz vode. Tekma se je končala z rezultatom 3:0 za nasprotnike. P. S. Vsaka podobnost z jugoslovanskimi nogometaši je zgolj naključna!
- Napadel jo je vročekrvni ljubimec,« bi lahko bil naslov naslednjega primera. Zdenka iz Kamnika se je nič hudega sluteč sprehajala po mestu, ko jo je na parkirnem prostoru pri Samčevem predoru napadel in podrl
- ON! K sreči ji ni storil nič zalega, saj je njegovo pozornost pritegnila nova žrtev - Zdenkina psička. Nesramno jo je ugriznil in pobegnil. Po značilnostih, ki jih je prizadeta lastnica kar dobro opisala, kot so - štiri noge, dlaka, rep, lajanje in gobec (zadnja ni tipična le za pse) so ugotovili, da je storilec nemški ovčar. Lastnika so našli.
- Da je naša telefonija med zadnjimi v Evropi, smo ali pa so krivi tudi naši vozniki. Ena od njih je tudi Monika iz Šenčurja, ki je v Špitaliču zapeljala s ceste na travnik. In to ne na kakršenkoli travnik, ampak na tak, na katerem je lepo osamljen »ra-stel« telefonski drog. Ne boste verjeli, ni ga zgrešila, ampak ga je uporabila kot zaustavljalno sredstvo. Seveda se je prelomil in nas v razvoju telefonskega omrežja potisnil še za dobrih 30 sekund nazaj. Poštarji so ga namreč morali zamenjati, to pa tudi ni zastonj.
- Tov. Martina je skupaj s hčerko »trimčkala« ob gozdu v Nasovčah, ko se je nanjo, iz bližnje lovske opazovalnice, vsu-la ploha žaljivk in groženj. Tov. Janez, ki je bil na lovu, skupaj z dvema avstrijskima državljanoma, je bil gostobesednež z bogatim besednim zakladom. Miličniki mu tega dejanja niso šteli v čast, čeprav je bil »osumljen« olajševalne okoliščine, ki tako često zmanjšuje človekovo pri-števnost. Kdo ve, morda pa je Janez tekačici zamenjal za srni in ju hotel opozoriti, naj se »za vraga« že umakneta z dosega lovskih pušk njegovih stanovskih kolegov, ki pa sta k sreči imela povsem bistre oči.
- Avgust iz Tuhinja je prišel prijavit na policijo Ivana iz Stol-nika, češ da mu je pred zgradbo Občinske skupščine Kamnik po-
Prodam jugo koral 55, svetlo rdeč, letnik 89, prevoženih 5.000 km. zaščiten, garažiran, z dodatno opremo in malo rabljeno bra-ko prikolico. Mejač, Ljubljanska 3 a, Kamnik, telefon 832-350.
škodoval hlače. Primer je zaradi pomembnosti kraja zahteval skrajno resno in zavzeto obravnavo. Miličnik je ugotovil, da se je »obtoženec« na pločnik pripeljal z motornim kolesom in da je zaradi nespretnega parkiranja poškodoval levo hlačnico pešcu
Antonu. Petcentimeterske strga-nine nista mogla odškodninsko oceniti, zato je miličnik napisal uradni zaznamek, oškodovanec pa glede na prostor, kjer se je dogodek pripetil, lahko postavi vprašanje: »Kdo bo plačal?«
MATIC ROMŠAK
Hov grob poseg v naravo
Prejšnji konec tedna je skupina krepkih mož posekala drevored v središču Stahovice.
Gre za izredno občutljivo področje neposredno ob obratih Kalcita in za edini zeleni — varovalni tampon med industrijskim območjem in naseljem. Zaradi ekološke problematičnosti (emisije prašnih delcev v ozračje, hrupnost, ...) je bil za omenjen predel pred leti že izdelan zazidalni načrt, katerega osnovna naloga je bila sanacija proizvodnih obratov ter zmanjšanje oziroma odprava negativnih vplivov dejavnosti na okolje. Ta dokument, ki je bil z velikimi napori in angažiranjem najširše javnosti sprejet v letu 1986 (Ur. list SRS št. 3/86 in 9/86 predvideva ohranitev zelenega predela med cesto v Kamniško Bistrico s tem, da se le-ta preoblikuje v poslovne površine namenjene javnosti in kolesarski stezi v smeri Kamniške Bistrice. Pogoj za kakršenkoli razvoj proizvodnje je bila prav ohranitev edinega zelenega predela v območju. Visok, urejen drevored je v vizualnem smislu predstavljal enkratno masko industrijskih objektov istočasno pa s svojo senco dajal sorazmerno ugodno zavetje pred sončno pripeko številnim jeklenim konjičkom nedeljskih obiskovalcev cerkve Svetega Primoža. Posek, za katerega se upravičeno domneva, da je bil izveden brez ustreznih soglasij pristojnih služb za varstvo naravne in kulturne dediščine ter vednosti občinskih upravnih organov, predstavlja grob poseg v naravo ter za dolga leta nenadomestljivo izgubo značilnega izgleda naselja. Ostaja le pogled na industrijski kompleks pred vstopom v eno najlepših dolin slovenskega alpskega dela.
Društvo za varstvo okolja izraža oster protest proti takšnim posegom, ne glede na verjetna možna opravičevanja naročnika posega, saj predstavljajo izraz nespoštovanja osnovnih naravovarstvenih načel ter skupnih interesov vseh, ki bivajo ali zahajajo v ta predel občine. Komisija za varstvo naravne in kulturne dediščine:
Predsednik: Borut ULČAR
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
PONOVNO JE ODPRTA PRODAJALNA PLINA, SERVIS PLINSKIH NAPRAV IN TRGOVINA S PLINSKIM MATERIALOM NA VRHPO-LJU 125.
Trgovina je odprta NON-STOP od 8. do 19. ure. KLADNIK, telefon 832-872
Mali oglasi
K>COCCOOCOCOOOOOCOCCOCOOCOCCCGOSOCOCCOCOSCCCCCCOCOeCCOOCOCCOO^
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 738-662.
Prostor v izmeri 20 kv. m. v centru Kamnika najamem ali kupim za tehnično trgovino, lahko potreben adaptacije. Mohar, Vrh-polje 92, Kamnik. Zasebnim podjetjem in obrtnikom nudim knjigovodske storitve. Tel. 831-634.
Fant, zaposlen v Kamniku, najame sobo v Kamniku ali okolici. Rad tudi pomaga pri delu. Le-meš Franc, Ljubljanska 14, Kamnik.
Peč za centralno ogrevanje ITPP na trda goriva, predvsem drva, malo rabljena, prodam. Franc Novak, Vrhpolje 161, Kamnik, tel. 831-863 po 20. uri.
Lahko uvoženo avtomobilsko prikolico z zaprtim ohišjem in prtljažnikom, primerno za letovanje, prodam za 6.000 din. Sivce Ciril, Moste 94/a, Komenda.
Študentka  sprejme  v varstvo otroka, po možnosti na vašem domu. Tel. 832-470 (Katja). Štedilnik - plinski in električni prodam. Jeranova 12, Šmarca.
Sintesizer — 4 oktave, skoraj nov prodam. Tel. 831-727.
Dne 19. 5. 1990 je v Šmarci ob Kamniški cesti Jože Banič odprl DISKONT z vsemi vrstami pijač. Prodaja tudi olje, kis, nekatere vrste trajnih živil, vloženo sadje in zelenjavo, cigarete, čistila in toaletne potrebščine. Diskontne cene so konkurenčne. Nad 500,00 din nakupa dobite 5% popusta.
Odprto vsak delovnik od 9. do 21. ure (v poletnih mesecih), ob sobotah od 8. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure. PRIDITE - POGLEJTE - KUPITE! . .
boocooeooocoooooooooo
eoecooGObooocooocoGCOceccococooooccocoo^
DROGERIJA
»MU A«, Kidričeva 25, Kamnik
(zraven Šutenske cerkve)
Priporoča nakup kozmetike, bižuterije, spominkov, modnih dodatkov in še kaj...
Pričakujem vas vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 20. ure, v soboto od 9. do 13. ure.
OPTIK
HELENA DOI.INŠEK
OPTIKA HELENA DOLINŠEK Šlandrova 14, Kamnik
vam nudi
brezplačni okulistični pregled
vsak torek od 13.30 do 15.30.
Pri nas dobite vse vrste okvirjev in stekel.
Opravljamo popravila!
Odprto od 8. do 18. ure. *
Ugodno - sončna očala!
TRGOVINA »DISKONT« KRIŽ,
AMALIJA MAROLT
VSAKODNEVNO VAM NUDIMO:
- ŠPECERIJSKO BLAGO
- DELIKATESNE IZDELKE
- BREZALKOHOLNE PIJAČE
- ALKOHOLNE PIJAČE
VSE PO DISKONTNIH, KONKURENČNIH CENAH!
- VSAK DAN PRESENEČENJE ZA STRANKE
- HVALA ZA OBISK
- ODPRTO VSAK DAN OD 8. DO 20. URE
SOBOTA OD 8. DO 16. URE NEDELJA OD 8. DO 12. URE
AVTOKOZMETIKA
Mengeš, Muljava 13, telefon 712-781
— kemično čiščenje notranjosti vozil, talnih oblog
- ročno pranje vozil
Delovni čas: od 7. do 13. in od 15. do 19. ure, sobota od 7. do 14. ure.
^FLEKS
PODJETJE ZA PROIZVODNJO, INŽENIRING IN SVETOVANJE, d. 0. 0.
Podjetje za proizvodnjo, Inženiring In svetovanje, d. o. o., 61240 Kamnik, Ul. Kamniško zasavskega odreda 9, telefon (061) 832-436
vabimo k sodelovanju
komercialista (vodjo prodaje)
Pisne prijave s kratkim življenjepisom pošljite na gornji naslov.
MENGO, d. o. o.,
Računalniški inženiring in inovacije,
direktor mgr. Tomaž Štebe, Hribarjeva 35, 61234 Mengeš, telefon (061) 737-160
VABILO
za delo na aplikativnih in razvojnih tehničnih računalniških in elektronskih projektih
Možna je pomoč pri določanju teme in financiranju realizacije diplomske naloge ali magisterija. Zagotovljeno je izobraževanje in neposreden stik s tujimi partnerji. Zaželeno je znanje programiranja v C jeziku in asemblerju in veselje ter vztrajnost za delo na zahtevnih tehničnih sistemih.
Osnovna šola Kamniškega bataljona Stranje
Komisija za delovna razmerja in družbeni standard objavlja prosta dela in naloge
snažilke
- 2 prosti delovni mesti
za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter poskusno dobo 1 mesec. Začetek dela 1.9. 1990.
Kandidatke naj oddajo pisne vloge v 8 dneh po objavi razpisa.
ŠIVILJE, KROJAČI, POZOR!
V Kamniku smo odprli novo trgovino DAMAST, kjer lahko kupite:
- metrsko blago (bombaž, viskozo, til, podloge)
- centelin vseh barvnih odtenkov
- gumbe
- sukance
- škarje
- modne dodatke (perle, našitke...)
...skratka vse, kar potrebujeta šivilja in krojač pri svojem delu.
Obiščite nas v Kamniku na Kidričevi 64 (pri Koro-baču) in se prepričajte o pestrosti ponudbe.
Delovni čas: od 9. do 13. in od 16. do 20. ure sobota od 9. do 13. ure.
Osnovna šola Kamniškega bataljona Stranje, Zg. Stranje 22, 61242 Stahovica
Svet Osnovne šole Kamniškega bataljona razpisuje
javno licitacijo osnovnega sredstva - kombi
Izklicna cena je 10.000,00 din.
Javna licitacija navedenega osnovnega sredstva bo 2. 7.1990 ob 8. uri v Osnovni šoli Kamniškega bataljona Stranje, Zg. Stranje 22. Ogled je možen na dan licitacije 2. 7. 1990 od 7. do 8. ure. Licitacija je po sistemu videno-kupljeno. Licitira se ustno.
Prometni davek ni vračunan v izklicni ceni, plača ga kupec ob prevzemu pri blagajni šole.
Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 20% izklicne cene na biagajni šole.
ELEKTRO SERVIS STANOVNIK
Popravila drobne gospodinjske mehanizacije, sesalnikov, sušilnikov za lase, brivnikov in električnega ročnega orodja.
Montaža klasičnih in satelitskih antenskih naprav. Podgorje 55, Kamnik, tel. 831-838, popoldne.
Če bi solza dragih mrtve obudila, ne bi tebe draga mama zemlja krila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete
TEREZIJE BROJAN
iz Šmarcc, Kamniška 58
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, govornikoma Antonu Modicu in Milanu Trojanu za poslovilne besede, Rudiju Vidicu za ganljivo žalostinko Tišina, sindikatu podjetja Svilanit, Društvu slepih, praporščakom, cerkvenim pevcem iz Šmarcc in gospodu župniku. Hvala vsem za podarjeno cvetje, denarne prispevke, izrečena so-žalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: hči Joži z možem, vnuki z družinami, pravnuki, sestri in brat z družinami in drugo sorodstvo
Šmarca, Duplica, Preserje, junij 1990
ZAHVALA
V 85. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
NEŽKA POTOKAR
s Kidričeve 16 v Kamniku
Najiskreneje se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem Svilanita in Avtocommerca iz Ljubljane za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej toplo zahvalo izrekamo usmiljenim sestram s Kidričeve ulice za dolgotrajno požrtvovalno pomoč naši mami. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči: hčerka Majda z možem Karlom, sin Miran z ženo Bredo, vnuki Slavko, Brane, Zvone, Ivo in Iztok z družinami ter drugo sorodstvo
Kamnik, Ljubljana, Podgorje, Preserje, junij 1990
Ko je pomlad na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni.
■ ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANA BURJA
rojena JERAS Cesta treh talcev 27, Mekinje
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem iz DO KIK, Svilanit in Utok za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostin-ke, govorniku Društva upokojencev Kamnik in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Žalujoči vsi njeni
Mekinje, Godič, junij 1990
množično tekmouonje gasilcev
Po sklepu štaba operative OGZ Kamnik smo 9. junija organizirali in izvršili tekmovanje vseh zvrsti gasilskih enot na hipodromu v Komendi. Prijavljenih je bilo 113 desetin, tekmovanja se jih je udeležilo 105. Zastopana so bila vsa gasilska društva v občini. Tolikšne udeležbe vseh vrst gasilcev do letos še ni bilo. Nekatera gasilska društva so poslala tudi po devet ali deset enot. Rezultati tekmovanja so bili nadpovprečno dobri, pa tudi vreme nam je bilo zelo naklonjeno. Tekmovanje je zaradi boljše discipline in dobre organizacije hitro potekalo. Ob 13. je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov najuspešnejšim enotam.
Tekmovalni program je bil sledeči:
Pionirji A: vaja z vedrovko, štafeta s prenosom vode.
Pionirji B: vaja z ovirami, štafeta na 800 m.
Mladina, članice, veterani: vaja s hidrantom — 7 gasilcev, polaganje cevovoda na 75 m.
Člani A in B: vaja z motorno brizgalno, suha izvedba z devetimi gasilci, polaganje cevovoda na 105 m.
Rezultati in vrstni red tekmovalcev:
Člani A
Vrst. Gasilsko    Tridelni napad Cevovod
štartna osnova 1000 1.
Mladina									
1. Sr. Vas	48	5	53	28		3	31	84	916
2. Kamnik	47	10	57	27		2	29	86	914
3. Komenda	51	5	56	38		9	47	103	897
4. Šmartno	50	20	70	30		7	37	107	893
5. Zg. Tuhinj I	70	5	75	27		10	37	112	888
6. Sela I	59	20	79	25		9	34	113	887
7. Moste	53	20	73	33		14	47	120	880
8. Sela II	55	40	95	23		6		124	876
9. Zg. Tuhinj II	71	15	86	33		6	39	125	875
10. Šmarca	68	45	113	33		10	44	157	843
11. Kam. Bistrica	80	25	105	44		9	53	158	842
12. Nevlje	75	40	115	30		19	49	164	836
13. Tunjice	70	20	90	49		27	76	166	834
14. Duplica	107	50	157	53		6	59	216	784
Veterani									
101. Titan	67	5	72	37	8	45	117	1010	893
2. Križ	72	0	72	49	6	55	127	1012	885
3. Komenda	77	0	77	47	5	52	129	1010	881
4. Moste	107	5	112	49	21	70	182	1008	826
red društvo	čas	k. točk	skup	čas	k. točk	sk.	A+B	dos. točk
1. Moste	59	5-20	44	31	10	41	85	915
2. Sr. Vas	54	0-20	34	38	14	52	86	914
3. Križ	59	0-20	39	45	12	57	96	904
4. Sela	55	10-20	45	36	23	59	104	896
5. Komenda	68	0-20	48	49	13	62	110	890
6. Kamnik	63	10-10	63	45	8	53	116	884
7. Svilanit	72	0-20	52	55	13	68	120	880
8. Stol	67	10-20	57	53	14	67	124	876
9. Šmartno	90	10-20	80	48	6	54	134	866
10. Špitalič	79	10-20	69	73	13	86	155	845
11. Šmarca	75	35-10	100	49	7	56	156	844
12. Tunjice	79	30-10	99	57	12	69	168	832
13. Kam. Bistrica	79	15-10	84	63	23	86	170	830
14. Zg. Tuhinj	63	50-10	103	51	22	73	176	824
15. Šmarca	84	50-10	124	51	14	65	189	811
16. Vr. Peč	107	25-10	122	72	19	91	213	787
17. Utok	101	90-10	181	62	16	78	259	741
18. Gozd	82	50-10	122	84	78	162	284	716
Pionirji
Vrst. Gasilsko    Vaja z ovirami Štafeta 800 m
Desetina Srilanitorib gasilcev izvaja suho vajo z motorno brizgamo.
Člani B
1. Kamnik II	51 15-10	56	44	6	50 106	1006	900
2. Šmartno	88 0-20	68	55	6	61 129	1022	893
3-4. Kamnik I	85 15-10	90	48	8	56 146	1032	886
3-4. Komenda	79 15-20	74	53	9	62 136	1022	886
5-6. Duplica	81 15-20	76	51	11	62 138	1008	870
5-6. Križ II	69 15-10	74	51	9	60 134	1004	870
7-8. Križ I	62 20-10	72	67	16	83 155	1022	867
7-8. Titan	83 15-20	78	52	. 7	59 137	1004	867
9. Kam. Bistrica	104 10-20	83	61	12	73 156	1008	852
10. Motnik	88 15-20	94	58	10	68 162	1018	856
11. Nevlje	86 35-20	101	57	11	68 169	1004	835
12. Svit	76 30-10	101	57	14	71 172	1006	834
13. Tunjice	9230—	122	56	6	62 184	1014	830
Poklicna enota (posebna skupina)							
KIK	51 0-20	31	42	12	54 85	1008	923
Članice							
Vrst. Gasilsko    Vaja s hidrantom		Cevovod			štartna osnova 1000 točk		
red društvo	čas k. točk	skup	čas	k. točk	skup	A+B	dos.
							točk
1. Sr. Vas	59 10	69	29	12	41	110	890
2. Kamnik	64 5	69	37	5	42	111	889
3. Križ	61 10	71	42	10	52	123	887
4. Svilanit	66 15	81	39	4	43	124	876
5. Tunjice	67 20	87	42	8	50	137	863
Mladinke							
1. Moste	54 5	59	26	16	42	101	899
2. Sela	58 20	78	29	6	35	113	887
3-4. Kamnik	71 10	81	37	6	43	124	876
3-4. Šmartno	74 10	84	38	2	40	124	876
5. Nevlje	82 15	97	48	13	61	158	842
6. Motnik	65 50	115	39	6	45	160	840
7. Križ	97 20	117	43	9	52	169	831
red društvo	čas k.	točk	skup čas	plus	skup	osnova	dos.
				točk ost. točk			točk
1. Nevlje I	103	30	133 1.40	140	+7	990	997
2. Komenda	112	35	147 1.50	130	17	995	978
3. Sr. Vas	75	70	145 1.58	122	23	995	972
4. Špitalič	112	40	152 1.55	125	27	995	968
5. Kamnik	84	80	164 1.55	130	34	1000	966
6. Šmartno II	137	20	157 1.46	129	28	990	962
7. Tunjice	100	80	180 1.52	128	52	995	943
8. Kam. Bistrica	103	80	183 1.50	130	53	995	942
9. Križ	109	75	184 1.53	127	57	995	938
10. Zg. Tuhinj	101	90	191 1.44	136	55	990	935
11. Šmartno I	109	80	189 1.44	131	58	990	932
12. Sela	102	90	192 1.52	128	64	995	931
13. Moste	93	110	203 1.55	125	78	995	917
14. Vr. Peč	112	125	237 1.50	121	116	995	879
15. Nevlje II	150	115	265 1.58	127	138	1000	862
Pionirke B							
1. Kamnik	98	60	158 1.56	129	29	995	966
2. Komenda	117	55	172 2.00	125	47	1000	953
3. Motnik	94	80	174 1.50	130	44	995	941
4. Sr. Vas	126	30	156 2.30	95	61	995	934
5-6. Zg. Tuhinj	110	105	215 1.58	122	93	995	902
5-6. Moste	122	95	217 1.56	124	93	995	902
5-6. Nevlje	117	105	222 1.51	129	93	995	' 902
8. Križ	136	85	221 1.54	126	95	995	900
Pionirke A							
Vrst. Gasilsko	Vaja z vedrovko		Prenos vode Skup		osnova dos. točk		
red društvo	čas	k. točk	skup čas k toč. sk. A+B			točk	točk
1. Sr. Vas	19	0	19	12	31	994	963
2. Šmartno	23	0	23	19	42	994	952
3. Motnik	25	0	25	18	43	994	951
4. Nevlje	27	0	27	17	44	994	950
5. Tunjice	32	0	32	20	52	994	942
6. Zg. Tuhinj	60	1	61	24	85	994	909
Pionirji A							
1. Sr. Vas	24	0	24	16	40	997	957
2. Kamnik	25	0	25	23	48	1000	952
3. Križ	25	0	25	18	43	994	951
4. Tunjice	30	0	30	17	47	994	947
5. Sela	30	0	30	24	54	994	940
6. Šmarca	32	0	32	26	58	997	939
7-8. Kam. Bistrica	33	1	34	24	58	994	936
7-8. Zg. Tuhinj	33	3	36	22	58	994	936
9. Vr. Peč	33	0	33	30	63	997	934
10. Nevlje	70	3	73	28	101	997	896
Izven zaradi starejših tekmovalcev.							
Moste	29	. 0	29	16	45	994	949
V Šaleku pri Velenju je bilo v soboto, 16. junija, 21. gasilsko tekmovanje za pokal Šaleške doline. Udeležilo se ga je 75 desetin iz vse Slovenije. Organizator, Gasilsko društvo Šalek, je poskrbel, da je tekmovanje brzehibno potekalo. Na sliki: Mlade gasilce iz Svilanita je vodja tekmovanja toplo sprejel, (foto: Vera Mejai)
Zaključek tudi u 55D
Šolsko športno društvo je prav gotovo najbolj množična organizacija na vsaki šoli. Združuje učence, ki jim je redni pouk športne vzgoje premalo in na treningih znanje iz posameznih športnih panog še dopolnjujejo (košarka, rokomet, odbojka, atletika, gimnastika, streljanje ...). Pridobljena znanja prikažejo na občinskih prvenstvih, kjer se pomerijo z učenci drugih šol. Vsi rezultati oziroma uvrstitve se po posebnem pravilniku med seboj seštevajo. Najboljša ŠŠD (ekipno) dobimo tako, da
upoštevamo pri vsaki šoli štiri boljše uvrstitve pri fantih in štiri pri dekletih ter k temu dodamo še uvrstitev v orientaciji, tako da je možno zbrati 45 točk. Samo štiri panoge upoštevamo zaradi enakovrednejšega položaja manjših šol.
Vrstni red ekip:
1. ŠŠD Marija Vera Duplica
42 točk
2. ŠŠD Fran Albreht      41 točk
3. ŠŠD Tomo Brejc        31 točk
4. ŠŠD Kamniški bataljon
22 točk
4. ŠŠD Komenda-Moste 22 točk Izbiramo pa tudi najboljše športnice in športnike (bolje bi bilo reči najboj vsestranske). Točke dobijo vsi takmovalci, ki se na občinskih prvenstvih uvrstijo do 5. mesta (atletika), do 10. mesta (kros, gimnastika, streljanje) in do 15. mesta v ekipnih športih. Seštevek vseh točk nam je dal naslednje uvrstitve: Pionirke:
1. Irma Štritof Dii 31 točk, 2. Jasmina Bremec Du 31, 3. Sonja Grošelj FA 25, 4. Marjana Osol-nik 24 in 5. Vesna Kladnik 21 točk.
Pionirji:
1. Damjan Topolovec TB 30 točk. 2. Franci Letnar KB 29, 3.
Žiga Šulin Du 29, 4. Luka Zago-ričnik Du 27 in 5. Rok Brglez FA 24 točk. Najboljši so prejeli pokale in diplome. Vsi skupaj pa smo si obljubili še boljše delo drugo leto.
Pri rezultatih ne smemo pozabiti še na Miro Škorjanc, ki se je kot edina iz Kamnika uvrstila na republiško prvenstvo v atletiki in osvojila odlično 6. mesto v teku na 1.000 metrov.
Finale zaključka pa sta bili prav gotovo tekmi v odbojki in košarki med učitelji in učenci. Mladi so pokazali kar dobro znanje, vendar je bilo tokrat to premalo. Drugič...?
SVET ZA ŠOLSKI ŠPORT PRI ZTKO KAMNIK
12-urni košarkarski spektakel Stranje: Urhpolje
V soboto, 9. junija, sta se na igrišču O. Š. Kamniškega bataljona v Stranjah že četrtič pomerili košarkarski ekipi Stranj in Vrhpolj; Stranje so zmagale z rezultatom 851:707.
Iz tega golega merjenja moči, ki se je na pobudo dveh zagretih mladeničev začelo v letu 1987, je do danes prireditev dosegla novo kvalitetno raven, saj je postala zanimivejša tako za igralce, kot tudi za iz leta v leto številčnejše
trgovina Sitar za ekipo Vhrpolja in Okrepčevalnica Bac (Brane Potočnik) kot sponzor domače, zmagovalne ekipe.
Zahvala pa velja tudi podjetju FAF, Kemijski industriji Kamnik, Titanu, Komunalnem podjetju, Kočni, gostilnam Spotika, Encijan, Tinač, Orel, Gams, Prodnik, Repnik, Pod skalco, Rajevec, mini bar Uršič, bifejema Galin in Hribar, kavarni Veronika, avtoprevozništvu Arbaj-
navijače. Sama igra je po zaslugi boljšega izbora in telesne pripravljenosti igralcev ter dobrega sojenja bratov Slapnik postala atraktivna in zanimiva v vseh košarkarskih prvinah. Prireditev, in s tem zanimanje gledalcev in navijačev, pa so popestrile nagradne igre v odmorih med menjavo ekip, bogat srečolov ter seveda dobra glasba, ki jo je dvanajst ur neutrudno vrtel D. Y. Choopv. Na žalost se je na koncu tekme vreme poslabšalo in tako preprečilo napovedan nastop in zabavo s skupino Arche.
Vseeno se lahko pohvalimo z dobro prireditvijo, ki sta jo omogočila predvsem glavna sponzorja, Pnevmatic center in
ter, vinoteki Štebe, kovinskima galanterijama Udovč in Hočevar, mizarstvom Grebene, Volovšek in Grkman, Azur kamini in gradbeništvo, plastični embalaži Rak, avtomehanikoma Sitar in Cot-man, prodajalni pri Petru, cvetličarni Mira, frizerstvoma Irena in Nada, izdelavi skodelj Koželj, kleparstvu Baloh, Wacker servisu Novak, ansamblu Krt in O. Š. Stranje za vso pomoč, ki so jo prispevali pri tej zahtevni prireditvi.
Na svidenje prihodnje leto na Vrhpolju, ko bo padla odločitev, katera izmed ekip bo prehodni pokal prejela v trajno last!
JANEŽ BALANTIČ
Kegljati napredujejo
Čeprav že nekaj časa nismo pisali o mladih kegljačih, delo ni zamrlo. Ravno nasprotno. Delamo s polno paro.
Dvajsetega aprila smo pozdravili mlade kegljače na prvem občinskem prvenstvu. Čeprav so nekateri šele drugič ali tretjič stopili na kegljišče, je bilo prav zanimivo gledati njihove »priprave«. Nekateri so pozorno opazovali tekmovalke na stezi, drugi so brezskrbno klepetali, tretji so imeli kar preveč dela sami s seboj, le nekaj se jih je spomnilo, da je pred tekmovanjem potrebno ogrevanje. Zadovoljni, pa tudi jezni obrazi po nastopu, so kazali, kako resno so pionirji vzeli tekmovanje. Seveda pa je bodočnost še pred njimi.
Po končanem tekmovanju so najboljši prejeli pokale, diplome in praktične nagrade (hvala podjetjema Stol in Donit, trgovini Miha in drugim). Veselje je bilo nepopisno. Poglejmo si rezultate prvega občinskega prvenstva: Pionirke II. kategorija — 1. Saša Markovič 373 podrtih kegljev, 2. Dunja Markovič 302, 3. Klavdija Rozman 235. Pionirke III. kategorija — 1. Mojca Kosirnik 250, 2. Irena Brunšek 243, 3. Bea De Cec-co 239. Pionirke IV. kategorija — 1. Karmen Markovič 222 Pionirji II. kategorija — 1. Luka Podjed 364, 2. Matjaž Pivk 361, 3. Slavko Šuštar 353 : Pionirji III. kategorija — 1. Aleš Prosen 334, 2. Tadej Inglič 308, 3. Rik De Cecco 284 Pionirji IV. kategorija — 1. Damjan Pipan 341,2. Adam Adrovič 327,3. Franci Knaus 290 kegljev. .Nastopilo je 74 tekmovalcev (Fran Albreht in pohvalno 27. julij) in kar 30 se jih je odločilo za resno treniranje kegljanja. Tekmovalce smo razdelili v skupino po 4 in vsaki dodelili trenerja. Treningi so resni in tudi dokaj strokovno vodeni.
Konec maja je bil v Celju II. turnir za republiško prvenstvo. Na to prvenstvo smo popeljali že osem tekmovalcev. Vsi so dosegli zelo dobre rezultate, pa tudi uvrstitve se počasi popravljajo. To je potrditev (predvsem za trenerje) dobrega dela. Tekmoval-
cem in trenerjem to prav gotovo daje novih moči za uspešno delo.
Rezultati:
Pionirke II. kategorija — 10.
mesto Saša Markovič 346 kegljev
III. kategorija — 3. Jasna Podgoršek 313,8. Klavdija Klemene
,291, 9. Irena Brunšek 288 kegljev.
Pionirji III. kategorija — 4.
Aleš Prosen 337,22. Tadej Inglič 281.
IV. kategorija — 19. Damjan Pipan 360, 37. Adam Adrovič 287.
Po dveh turnirjih je uvrstitev naših tekmovalcev naslednja: pionirke III. kategorija — 7. Irena Brunšek 532 kegljev pionirji III. kategorija — 4. Aleš Prosen 656 kegljev pionirji IV. kategorija — 19. Damjan Pipan 707 kegljev 28. Adam Adrovič 566 kegljev Vsaka športna panoga rabi v letnem ciklusu počitek. Tudi mi si ga bomo privoščili. V soboto, 23. junija, smo organizirali še zabavno   tekmovalni zaključek. Malo smo kegljali, a se še več zabavali. Pohvalno je predvsem to, da so se tega zaključka udeležili tudi nekateri starši.
-men-
Kamniški občan
KAMNIŠKI OBČAN - ustano-vltelj in izdajatelj Skupščina1 občine Kamnik, - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Ja- \ nez Pirš, in uredniški odbor! v sestavi: Janez Balantič, To-; ne Ftičar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Dušica Jese-j »nik-Bremšak, Ivo Pire, Bojan Traven, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Janez Her-; le. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - žiro račun: Sred-i stva za dejavnost Kamniškega občana 80 Kamnik 50140-637-763592 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.